Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prcjcman velja: Za celo loto predplačan 15 gl(l., za pol leta 8 gld., za četrt lota
4 gld., za on mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (insorati) se sprojomajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopisi se no vračajo, nefrankovana pisma se no sprejemajo. Vrednlštvo je v Someniških ulicah h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzeinši nedelje in prazniko, ob */,6. uri popoiudne.
^Jtev. HO.
V Ljubljani, v petek 27. maja 1887.
Letni!*: XV.
Državni /bor.
Z Dunaju, 26. maja. Budgetna razprava.
(Šestindvajseti dan.)
Iz včerajšnjega Pražakovega govora naj še oraeujam, da je obljubil natančneje preiskovati mnogo tega, na kar ga je opozarjal dr. Ferjančič. »Narisal je tako drastično podobo sodnijstva na Koroškem in deloma na Stajarskern in Kranjskem, rekel je minister, da ne bom opuščal svoje dolžnosti, ampak natančneje poizvedoval, in kjer bode treba, tudi pomagal." Aussererju, ki mu je onidan očital, da na Stajarsko pošilja slovenske sodnike in notarje, odgovarjal je minister, da je treba na južnem Stajarskern, kj er prebiva 37[).8<)2 Slovencev iu le 41.378 Nemcev, vendar za to skrbeti, da bo vsaj v prihodnje mogoče slovensko uradovati, ako se to dozdaj ni moglo. Ferjančiču je razuu tega še rekel, da ni lahko starih napak odpravljati, in da se more le polagoma kaj stanovitnega napraviti. Sicer naj se slovenščine uče vsi, ki imajo pri gosposkah kaj opraviti.
Zvečer se je nadaljevala razprava in je govoril najprej češki poslanec Zueker, potem pa je prišlo na vrsto zopet več govornikov, izmed kterih je dr. Vašaty govoril o najvišji sodniji, rekši, da jo tudi ona dolžna ozirati se na razne jezike. Tudi Vošnjak je poprijel za besedo in pobijal Foreggerjeve neslane trditve glede razmer na južnem Stajarskern. Znamenit je bil tudi govor tirolskega poslanca Neu-nerja, ki je pobijal porotne sodni]e in dokazoval, da ljudem iu pravici ž njim ni pomaganc. Seji ste trajali od 1/311. ure dopoludne do štirih popoiudne iu od 7. ure do polunoči.
Kamnik.
Včeraj je bilo zbornici izročenih tudi več interpelacij, izmed kterih dve zadevate požar tovarne za smodnik v Kamniku. Eno jo izročil dr. Poklukar s svojimi tovariši, eno pa baron Schvvegel. Prvi vpraša vojnega ministra, hoče li preiskovati vzroke zadnjega
požara in skrbeti, da se odpravi nevarnost, ki preti mestu, kupčijskega miuistra pa pozivlje, hočo li kolikor mogoče pospeševati in podpirati zidanje Kamniške železnice. Baron Schvvegel pa je vprašal, kako hočejo skrbeti za varnost Kamniškega mesta. Kadar dobim stenografični zapisnik, priobčim dotično interpelacijo od besede do besede.
Danes se je dovršil proračun justičnega ministerstva ter sprejel brez ugovora proračun najvišjega računskega urada, potem se je obravnaval penzijski zaklad, pri kterem je govoril poslanec II r e n.
Dragocenosti francoske krone.
Nedavuo, pretekle dni, napravili so Francozje korak, s kterim mislijo, da so monarhijo, bodisi že kraljeva ali pa cesarska, popolnoma v blato poteptali. Ce so jo res, se kljubu temu, kar so v svoji zaslepljenosti storili, danes še ne dii določiti; to bo pokazala še le prihodnost prej ali kasneje. Francozje zde se uam ravnokar popolnoma zapravljivemu gospodarju podobni, ki polagoma svoje grunte razkosava, da z razprodanimi kosovi po eni strani dolgove plačuje, po drugi jih pa zopet iz novega dela.
Dolgo časa je »grande Nation" že željno gledala na izredno veliki zaklad briljantov, biserov, zlatnine in srebrnine ter druge dragocenosti francoske krone, ktere so, globoko pod zemljo v kleti dobro zavarovane, čakalo bodočega monarha. Ker sedanja vlada nikakega monarha ne mara ne iz te in ne iz one rodovino, rekla je tudi, da so ji kronine dragocenosti odveč. Ko bi jih prodala, skupila bi lepo premoženje za-nje. s kterim bi se dalo pač nekaj dolgii poplačati. Čemu li bi stvar mrtva in v temi zavarovana ležala? Prav podobni so Francozje v tem oziru znanemu učencu, kterega je nekaj v oči peklo ter je rekel: Čemu ta potrata? Koliko bi se bilo lahko denarja skupilo? Ker je bilo zadnje dui toliko govorjenja po vseh časopisih o dragocenosth francoske krone, naj jih tu našim bralcem označimo.
Dne 21. aprila izvlekli so Francozje kronine dragocenosti na dan, kterih nektere so razstavili, da si jih vsakdo lahko ogleda. Razstava je trajala do 12. maja, ko je boben zapel in kronine dragocenosti, biseri, drago kamenje in drugo je šlo po dražbi Židom v roke. Ze priprave na to razstavo so bile tako znamenite, da uam bodo naši naročniki izvestno hvaležni, če jim navedemo sporočilo svo-doka, ki je bil pri tistih navzoč. Mož pravi:
„Fiuančni minister nas je povabil, da bi razločili tiste dragocenosti, ktere se ne bodo razstavile, temveč pojdejo iz zakladnico naravnost v denarni urad, kjer se bo dragoceno kamenje iz okovanja pobralo, zlato in srebro pa v denar pokovalo. Komisija, ki se je v ta namen v zakladno klet podala, sostavljena je bila iz finančnega ministra, ravnatelja urada državnih dolgov, več liuančnih in rudarskih uradnikov, ravnatelja državnih muzejev, fotografa, elektrikarja in njegovih pomočnikov. Vsem tem pridružili ste se tudi dve ženski, soproga finančnega ministra in njegova hčerka, ki nikakor niste mogli domil strpeti, da bi se ne bili poslužili jako redko in tolikanj lepe prilike, toliko krasnega lepo-tičja h krati videti in ga, če ni drugače, tudi lahko celo v roko vzeti! Razločitev se jo imela vršiti v kleti, kjer so bile dragocenosti spravljene, ker se je finančni minister na ta način ognil onej dolgočasnosti birokratskej glede varnosti ob prenosu, ki bi se bila takoj pokazala, če bi bilo treba dragocenosti v kako sobo na površji zemlje prenašati.
Dospevši v zakladno klet, smo polagoma vtih-nili, kakor bi nas bila neka groza obšla. Došli smo v kraljestvo milijonov, v nekako Aladinovo duplino, ktero bo že v bodočem trenutku čarodejna palčica spremenila v sijajno razsvitljeno jamo. Na desno in levo razprostiralo se je zateinnelo obočjo, na debelem pa kratkem stebrovji počivajoče. Tu pa tam opazili smo kak predel zapažen z železnimi križi, kar jo vsemu prostoru dajalo nekako podobo ječe. Prav zadej v zatišji ugledali smo tri plinovo lučice, pod kterimi je stala zeleno pogrnjena miza, pri kteri nas je že gruča mož čakala, ki so se polglasno med seboj pogovarjali.
LISTEK.
Doneski k zgodovini cerkva na Kranjskem.
V knezo-škofijskem arhivu v Mariboru nahajata se dva izvirna zapisnika, ki obsegata ordinacije in konsekracije dveh Lavantinskih škofov, namreč: Lenarta I. in Filipa I. V njih je tudi več Kranjsko zadevajočih stvari iu brezdvomno ustrežeiuo prijateljem domačo zgodovine, ako tukaj vsaj nektere važnejše objavimo.
Lenart I. Pewerl od 1. 1508. do 2. septembra I. 1533., kader je resigniral Lavautinski škof, je s pooblaščenjem Oglejskega očaka Dominika kardiuala Grimana posvetil I. 1511. na Kranjskem sledeče cerkve in altarje*):
*) V izvirniku »o glasi: „Anno domini Millesimo quin-gontosimo vndocimo Rouorond. in Clir. pr. et dom. do«. Loon-hardus Kpus Latientin. ae SufTraganous «t Visitator a Urno in Clir. pre et dno dno Grimano Kpo port. Sacro seto Roman, oeclie Cardin. S. marci a« Sto sod. Aqiegiens. pat. cxt. pa-triam . .. special. doputatus infraseriptas eoclias et Cimitoria in dieto patr. Consccrauit ot reconeiliauit.
V četrtek, 24. oktobra t. I. je posvetil altar v svetišči in celo svetišče (kor) v farni cerkvi sv. Marjeto pri Velesovem v čast sv. Marjete, Dorotejo in Apolonije s svetinjami v altar vloženimi, namroč : sv. Vida, Anastazija, od lesa sv. križa in eno Jagnje božje.
Dio Jouis vicesimaquarta mons. oetobris Consocrauit altaro eliori totumque cliorum ecclie paroehialis s. margaretho ppo Mi-chelstettn diete Aql. dioe. Et in honor. pfate s. margaretho, Do-rothee ot appolonio vnaoum Reliquiis introelusi3 vid. s. viti, anastasii, do ligno saneto eruc. et unutn agnus doi.
Dio XXV. oetobris Consecranit in filiali occlia S. aplor Simonis et Judo ad ecoliam bto Mario virginis in Cirtznotz ptinont. vnura altaro in Iatoro sinistro ab introitu ooelio et in honor s. Primi et Feliciani, Johannis ct pauli vnacum Roliquiis introclus. vidol. s. viti, Christophori et vnum agnus doi alio-rumquo plurimor, quoruin noinina ppter vetustatem nosciuntur.
Anno incarnationis vt supra dio voro XXVI. diete mons. oetobris dietus II. p. ot dnus dnus Leonhar4us Kpus pfatus Consocrauit ecoliam paroohialem in Cirknetr, ouin quinquo alta-ribus vidol. intrando a doxtris consecranit altaro in honor s. Kathorino, Appolonio ot Gonofofo virginum ot martirum Inclti-sisquo in eo reliquiis vidolicet de psopio dni, do lapidc sup. quo seta Kathorina docolata fuit.
Aliud altare Intrando a sinistris Consocrauit in lionor. s. Nicolai Inclusitqiie in eo Roliquias de lapido vbi Clir. assumptus o in coliim do monto oliuoti et do loco, vbi gloriosa virgo sepuita fuorat.
Iz tega jo razvidno, da jo sedanja podružnica sv. Marjeto na Trati 1. 1511. bila farna cerkev.
Naslednjega dneva (25. okt.) je posvetil v podružnici sv. apost. Simona iu Jude, spadajoči k farui cerkvi D. Marije v Cerkljah en altar in sicer
In medio vero occlio Consocrauit altare corporis Chr., s. Achacii socionjue suor. Necnon s. (reorgii martiris lnclusitquo in oo saeras Roliquias vid. s. Lauroncii, Christofori et Hlasii martirum.
Qiiartum Intrando a sinistris in honor. s. Anno, Christophori ot sanetor. primi ct Feliciani martir. Inclusitquo in oo do palio virginis glorioso, Johannis apli ct Evangol. Dequo loco in ((iio lapidatus fuit s. Stephanus.
Quintum altaro Consecranit in honor. s. Michaelis ct oinnium spirituum beator. Nocnon setor. Fabiani et Sobastiani martirum lnclusitquo in oo Reliquias saeras vidi. s. llormaohoro martiris, do lapidc, in quo s. Kathorina dccollata fuit.
Dio XXVIII. Consocrauit vnum altare eliori ecclie lilialis s. Kathorino »d occliam paroohialem bto mario vginis in Stain ptinont. ct in honor. s. Mario magdaione et Heleno lnclusitque in eo Rcliquias s. mario magdaleno, s. llormaohoro martir. et vnum agnus doi.
Hodom dio Consocrauit vnum altare in paroohiali occlia s. michaelis in inonspiirg in latoro sinistro chor. introi. ct in honor. s. Stephani Wolfgangi et Krasmi lnclusitque in eo Reliquias S. Muri" magdaleno, vndec. mil. martir. et vnum agnus doi."
»Gospoda moja", pravi finančni minister, Jaz mislim, da bi lahko pričeli."
Navzoči so so priklonili v znamenje, da se strinjajo z mislimi finančnega ministra. Ravnatelj državnih posestev g. Tiphaino, osrednji blagaj-ničar gosp. Marsillac in generalni koutrolor v finančnem ministerstvu g. Boisdeffre stopijo k železnim durira ; ti gospodjo so bili namreč ključarji državno zakladuice. Vsak svoj ključ vtaknejo v ključavnice, po kterih so zarujaveli zapahi zaškripali iu takoj na to pripeljali so trije služabniki v višnjevih oblekah, s srebruimi gumbi, bili so služabniki finančnega ministerstva, zaboj na vozičku, v kterem je bila dobro shranjena Skrinjica z dragocenostmi francoske krone, ter so jo pred zeleno mizo na stol postavili.
V tem trenutku vžge se v jami, oziroma v duplini električna luč in škriujica se je odprla. Oj, to se vam je žarilo, vtriujalo in bliskalo v odprti Skrinjici, kjer so bili spravljeni dragoceni koljarji iz samih biserov, briljautui dijademi, prekrasni pojedini solitar ji, zlati, z žlahtnimi kamni kar posuti križci in križi, cizelirane častne sablje in meči, cesarska krona itd. Vse to skupaj imenoval se je kronin zaklad. Razložilo so se vse reči druga poleg druge po mizi, kjer se je jel takoj čudovit lesk vtrinjati.
Finančnega miuistra hčerka, prav brhka mlada deklica, stala je kakor zamaknjena pred tolikošnjo skupino samih dragocenih reči in je bila kar zmešana videti. Oko ji je begalo od ene dragocenosti do druge. Kaj, ko bi bila morda sicer še nesku-šena deklica pri tej priliki premišljevala minljivost vsega, kar se na tej zemlji rodi, minljivost, kteri tudi mogočujaki, kralji in cesarji ne odidejo! To lepotičje, ki je svoje dni lepim iu mogočnim kraljicam služilo v povzdigo telesne lepote, zaslužilo bi pač boljše osode, kakor tu v temi biti pokopano. No — le potolaži se, „boljša osoda" lepotičju ne odide. Čez dobre tri tedue stegali bodo židje po njem svoje grabežljive roke.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V L j ubljan i, 27. maja. .Motranje dežel«.
Češki poslanec dr. Edvard Gregr objavil je v „Narodnih Listih" odprto pismo na svoje volilce. Pojasnuje svoje stališče proti češkemu klubu iu trdi, da ga vplivni gospodje češkega kluba niso mogli trpeti, ker jim je večkrat očital odjenljivost proti vladi. Nakopal si je sovraštvo fevdalcev in klerikalcev, kakor ou trdi, ker je pobijal „fideikomise" in versko šolo. Tudi v bančnem vprašanji se ni strinjal s češkim klubom iu večino državnega zbora. Tačas bi ga morali češki poslanci izključiti iz zbora, pa niso imeli toliko poguma, V prihodnje ne bo vstopil v klub, temveč deloval iu glasoval, kakor mu veleva vest in prepričanje. Več ne bo oviral drugih čeških poslancev, ko bodo „pobirali drobtine pod mizo". Veselilo ga bo, ako bodo češki poslanci v prihodnje nabrali več drobtiu, kakor v preteklih sedmih letih. — Po naših mislih v politiki češkega naroda Gregrovo pismo ne bo imelo posebnega vpliva. Narod v ogromni večini posluša, kar mu svetujejo previdni, trezni in mirni voditelji, ki že dolga leta bijejo boj za pravice njegove. Dr. Gregr
loči se od nemških levičarjev le v tem, da se poteguje za češkj jezik, vsa druga politična vprašanja presojuje z nemško-narodnega stališča. — V češki klub še niso vstopili grof Kauuic, Vašaty in Engel. Poslanec Adiimek je zopet vstopil v klub.
Na mesto umrlega dr. Ziblikijeviča bodo Poljaki priporočili poslanca Javorskega kot člana državnega sodišča, akoravno ni jurist. Od druge strani priporočajo načelnika poljskemu klubu viteza Groholskega.
Obe zbornici ogerskega državnega zbora imeli ste 25. t. m. zadnji seji. Oba predsednika sta naštevala nove postave, ktere ste sklenili zbornici. Preosnovala se je gorenja zbornica, potrdila črna vojska, dovršila pogodba za prihodnjih deset let.
V nanje drAave.
„Russische Rundschau" je prinesla dopis iz Kišiueva o potovanji srbske kraljice v Rusijo: Kraljico Natalijo so v Kišinevu jako prijazno vsprejeli. Več časa pred prihodom kraljice so se prebivalci pripravili za vsprejem. V ponedeljek 16. maja pričakovala jo je velika množica naroda na kolodvoru in bližnjih ulicah. V jedni najlepših ulic v Kišinevu stoji krasna hiša, ki je bila umrlega očeta kraljice, polkovnika Keško. Tii stanujete njeni dve sestri. Hiša stoji na vrtu, ki je poln lepih redkih cvetic in rastlin. Kraljica in njeni sestri ljubijo cvetice. Kiši-nevci so jako ponosni na srbsko kraljico in pripovedujejo radi njena junaška dola, da je na pr. kraljica enkrat v Belemgradu iztrgala steklemu psu dvanajstletno deklico. V Kišinevu živeči ruski zdravniki, ktere je družba rudečega križa poslala v Srbijo za časa srbsko - bolgarske vojske, pripovedujejo, da je kraljica noč in dan bila v bolnišnicah, obiskovala celo najnevarneje bolnike in jih tolažila. — Kraljica Natalija je s solznimi očmi stopila iz železničuega voza, pogled na domovino jo je ganil. Pa tudi mali Saša (kraljevič Aleksander) je bil ganjen, ko je zagledal domovino svoje matere. Guverner iu mestni zastopniki podali so kraljici na kolodvoru kruha iu soli. Občinstvo je neprenehoma klicalo: „Ur&! Da zdnivstvujet koroldva! Da zdrilvstvujet naslednik!" Iz Kišineva se je kraljica odpeljala v Bender, kjer so jo tudi slovesno vsprejeli. Iz Bendera je odpotovala v Odeso. Po vseh postajah so jo živahno pozdravljali. V Odesi je ostala tri dni. Prebivalstvo jo je živahno pozdravljalo, kedar se je pokazala na ulicah. Obiskala je dekliški zavod, kterega vzdržuje ondotno slovansko društvo. Razdelila je med dvajset deklic tisoč frankov. Gubernator general Roop je kraljici in kraljeviču na čast priredil časten obed. Odpeljala se je 20. maja na vojni ladiji „Elliborus" v Jalto. — S Turčijo se Srbija že več časa prepira zaradi železnic. Dolgo časa jo Turčija obljubovala, da bo zgradila železnico do srbske meje. Srbija je prepovedala trgovino v deželi vsem turškim državljanom ; isto je storila Turčija. Avstrija je posredovala, da sklenete Srbija in Turčija trgovinsko pogodbo. Tudi turška železnica bo v kratkem zgrajena do srbske meje, kar bo gotovo na korist tudi avstrijski trgovini.
Nedavno jev očital, kakor smo že omenili, „Pester Lloyd" Čmigori, da se pripravlja na boj proti Avstriji. Dalje je „P. L." objavil v dopisu iz Mostara, da Črnogorci pregovarjajo hercegovinske vojake, naj ubeže. Tem očitanjem odgovoril je „Glas Črnogorca", da črnogorski zastopnik v Carigradu ni govoril o vojnih pripravah proti Avstriji, ker mu ' tega črnogorska vlada ui naročila. Kar so tiče her-cegovinskih beguncev, črnogorskemu listu o tem ni ničesa znanega. Begunci so v vsaki armadi, toraj je tudi mogoče, da jo nekaj vojakov bežalo iz Hercegovine v Crnogoro.
„Moskovskija Vjedomosti" pišejo: Za Nemčijo je jako važno, da si je pridobila toliko vpliva pri Avstriji in Rusiji. Avstrijo je potisnila proti vzhodu, kjer se mora prej ali slej srečati z Rusijo. Bismark mora biti vesel, da so med Rusijo in Avstrijo dobre razmere glede vzhodnega vprašanja.
onega na levi strani od cerkvenih vrat v čast sv. Primu in Felicijanu, Janezu in Pavlu. V altar je vložil svetinje sv. Vida, Krištofora in eno Jagnje božje, razun teh še več drugih, za kterih imena se zarad starosti več ne ve.
Dne 26. oktobra t. I. je posvetil farno cerkev v Cerkljah iu pet altarjev v njej.
Prvi altar pri vhodu ua desni strani posvetil je v čast sv. Katarine, Apolonije in Gcnovefe dev. iu muč., v kterega so vložene sledeče svetinje, namreč od jaslic Gospodovih in od kamna, na kterem so sv. Katarino ob glavo djali.
Drugi altar pri vhodu na desni strani posvetil je v čast sv. Miklavžu in je vložil vanj svetinje: od kamna, na kterem je Kristus na oljski gori pred svojim vnebohodom stal in od groba D. Marije.
Tretji altar v sredi cerkve je posvetil v čast presv. rešuj. Telesu, sv. Ahaciju in njeg. tov. in v čast sv. Juriju muč. V tega jo vložil svetinje sv. Lovrenca, Krištofona iu Blaža muč.
Četrti altar pri vhodu na levi strani je posvetil v čast sv. Ani, Krištofouu, Primu iu Felicijanu muč. ter je vložil vanj košček oblačila preblažene
Device, svetinje sv. Janeza apostola in evangelista in od zemlje, kjer so sv. Štefana kamnjali.
Peti altar je posvetil v čast sv. Mihaelu in vsem zveličanim duhovom, potem v čast sv. Fabijanu iu Boštjanu muč. ter je vložil vanj svetinje sv. Mo-hora muč. in košček kamna, na kterem so sv. Katarino ob glavo djali.
Dno 28. t. m. je posvetil v podružuici sv. Katarine, spadajoči k farni cerkvi D. Marije v Kamniku, altar v svetišči v čast sv. Marije Magdalene in Heleno in jo vložil vanj ostanke sv. Marije Magdalene, sv. Mohora in eno Jagnje božje.
Istega dne je posvetil tudi v farni cerkvi sv. Mihaela v Mengšu en altar in sicer onega na levi strani svetišča pri vhodu v čast sv. Štefanu, Bol-fenku in Erazmu in jo vložil vanj ostanke sv. Marije Magdaleue, 11.000 muč., in eno Jagnje božje.
Od ondot se je vladika pudal na Štajarsko ter je tudi ondi posvetil več cerkva in altarjev.
M. S1 e k o v o c.
Nemčija si je morala pri obravnavah glede Balkana ohraniti prosto roko, da se v odločilnem treuutku pridruži oni državi, ki ji bo dala večji dobiček, Politični krogi v Pešti so pa nevoljni, ker si je ruska vlada priborila prosto roko. Bosua je za Avstrijo, posebno pa za Ogersko le tedaj važna, če si pridobi Macedouijo s Solunom. To je pa sedaj še nemogoče, ker se ne ve, kaj bi storila Rusija. Madjari že dobro vedo, da Avstrija ne dobi uobeue pomoči od Nemčije, ko bi se vnela avstrijsko-ruska vojska.
Načelnik generalnemu štabu ruske armade, general Dragomirov, nadzoroval je te dni vojaško zavode in založišča v pristaniščih črnega morja. Svet si je različno razlagal pomen njegovega potovanja. Generali in štabni častniki priredili so njemu ua čast banket. Pri tej priliki je general Dragomirov govoril jako bojevit govor. „Po mojih mislih bo ruska armada zopet v kratkem času imela priložnost, da si ua bojiiči zasluži nevenljivih zaslug. Mi vsi, gospoda moja, bomo morali pokazati celemu svetu, da ima še ruski vojak prave kreposti. Naš klic: „za vero, carja in domovino!" je smrtni klic vsem sovražnikom Rusije. Veliko nalogo v prihodnji vojski bo imelo naše mornarstvo, in zato napijem našemu brodovju ua črnem morji." Iz tega sklepajo časniki, da bo imelo poglavitno nalogo rusko bro-dovje. Toraj Rusija ne misli na boj z Avstrijo, temveč z Auglijo, ker rusko brodovje v boji z Avstrijo nima posebnega pomena. — Kakor poroča „Journal des Debats" iz Peterburga, Rusi ravno ue žele, da ostane general Boulanger v francoskem ministerstvu. Car je ukazal svojim ministrom, naj bodo nepristranski glede francoske ministerske krize: Rusija bo podpirala miroljubivo politiko v Berolinu iu Parizu. Ker je Šuvalov poklican v Peterburg, to še ue kaže, da bi se bile ohladile razmere med Peterburgom in Berolinom. — „Novosti" poročajo, da namerava ruski fiuančni minister Višnjegradski vpeljati carino na nafto, kar bo mnogo neslo državi. Obdačiti hoče vina (ruska in vnanja) v buteljah, ker davek od piva, špirita itd. tare le ubožneje prebivalce, bogatini pa so prosti tega davka. Z davki od vina pa bo država podpirala viuorejco. Dalje bo država dobivala dohodke državnih bank in podružnic. Povzdigniti hoče tudi kurs rublja. Papirnat denar bo zmanjšal, po-vekšal pa kovinski zaklad. Te načrte predloži v jeseni državnemu svetu. — Kakor je pred kratkimi dnevi naznanil brzojav, tujci ne smejo imeti v pokrajinah ob ruski meji zunaj pristanišč in mest nepremakljivega posestva. V Poljski smejo biti le kot najemniki. Dedščine so po postavi dovoljene le med zakonskima in sorodniki v ravni črti. to pa le, če je sorodnik bil že pred ukazom stalen v Rusiji. Sicer mora posestvo v treh letih prodati kakemu Rusu. Ako tega ne stori, prodi! mu država in denar izroči dedičem.
Turška okrožnica do evropejskih držav, da imenujejo uovega kandidata za bolgarski prestol, skoraj gotovo ne bo iinela posebnega vspeha. Kajti težko bodo države dobile takega kneza, s kterim bi bili zadovoljni Rusi in Bolgari. — Regenti so šo vedno na potovanji po deželi. V Varno sta prišla tudi major Pauica in Stojanov.
Na Poljskem pomnožuje ruska vlada svojo armado. V Varšavo je poslala iz notranje Rusije jeden polk konjištva, jednega je premestila v Lublin. Carinske mejne straže bo vlada pomnožila; vsak oddelek bo močneji za 20 mož.
Republikanske stranke v Franciji so le tedaj edine, kedar je treba sklepati proticerkvene postave. Sicer pa pričajo vedne ministerske krize, da vsaka posamezna stranka hoče gospodovati v Franciji, voditi državno ladijo, blagor naroda jim je zadnja skrb. — Posebno skrb napravlja zmernejim republikancem general Boulanger. Ce ostane še v novem ministerstvu, vzrasla bo njegova moč, zapovedoval bo vladi, zbornici in predsedniku republike. — O. razvoji ministerske krize je znano, da se je 24. t. m. zvečer Floquct posvetoval s političnimi osebami o sestavi novega ministerstva. Oportunisti so odločno proti ministerstvu, v kterem bi bil zopet Boulanger. Posebno Rouvier se brani prevzeti finance. Nato je naznanil Grevy-ju, da ne prevzame vlade. Grevy je poklical zopet Freyciueta. Kakor poroča včerajšnji brzojav iz Pariza, prevzel je Freycinet sestavo kabineta.
O nemirih belgijskih delavcev se poroča iz Bruslja, da so se 24. t. m. sprijeli delavci z vojaki. Ranjenih je mnogo delavcev. — Preden so prijeli voditelja Deffuisseaux-a, izdal je na delavce oklic in tirja, naj gredo binkoštni ponedeljek v Bruselj in tam zahtevajo svoje pravico. Posebno v Charleroi in v Seraingu razgrajajo delavci. Raznesla se je bila celo govorica, da hočejo delavci ropati po mestu. Župan Audent je vse potrebno preskrbel, da prepreči namere delavcev. Vlada upa, da v kratkem pomiri delavce, ali vsaj zabrani vstaje po vsi Belgiji.
Italijani nameravajo na vsak način kaznovati Abisince, ker so jim pri Dogali pobili toliko vojakov. Večina v zbornici in vlada ste edini. Ni pa še gotovo, kaj namerava vlada glede afrikanske naselbine. Nek poslanec je hotel v zbornici o tem vprašati miuistra Depretisa, ta pa vsled bolehnosti ni bil navzoč.
V Rnmuiji ni vse tako mirno in redno, kakor poročajo romunski vladni časniki. Nedavno so bili namreč nemiri v Jaši o priliki kraljevega pri-
hoda, 23. t. m. pa so bili pri volitvah v Galaci novi nemiri; ustreljen je nek Grk. Priprli so več oseb.
Turška vlada bo pomnožila svojo armado v Tripolisu za dva ali tri batalijone.
Irski poslanec iu voditelj Ircev v zbornici, P a r u e 11, bil je obolel. Nasprotniki njegovi so trdili, da izostaja iz zbornice, ker mu je časnik »Times" očital, da je v zvezi z irskimi zločinci. Sedaj pa je zopet prišel v zbornico, iu vidi se mu na obrazu, da so le vsled bolezni ne pa strahu ni vdeleževal zadnji čas posvetovanj v parlamentu.
Na otoku Siciliji so provzročilo goljufije trgovinsko krizo. Vršila se je preiskava, vsled ktere so priprli predsednika in podpredsednika trgovinske zbornico iu župana v Kataniji.
Izvirni dopisi.
Z Jezice, 26. maja. Prelepo cerkveno slovesnost imeli smo Posavci, ktera se je pričela 18. in končala 25. dan t. m. Obhajali smo namreč sv. misijon, kterega so vodili prečast. gg. oo. lazaristi iz Ljubljane.
Rad bi povedal veliko o tem svetem in ime-nituem opravilu, a moje pero je preokorno, in misli preslabe, da bi se mogel tako izraziti, kakor se je godilo.
Vdeleževanjo je bilo splošno in vzgledno, brez najmanjšega nereda, da se je čuditi lepemu redu in vnemi vernega ljudstva. Sv. obhajilo je prejelo okoli devetsto oseb.
čast. g. župnik so sklenili že lansko leto, preskrbeti svojim vernim ovčicam to sv. opravilo, a bili so zadržki, zgodilo se je pa to sedaj.
Sezidali so pred farno cerkvijo s prostovoljnimi doneski lepo kapelo, v ktero je postavljen misijouski križ, in v kteri bode v praznik sv. Rešnjega Telesa zadnji blagoslov. Napravili so tudi, da se že tako okinčana cerkev še bolj olepša, na šmarnični altar nov tabernakelj, in na oba strauska altarja po šest lepih novih svečnikov, kar vse so blagovolili na prošnjo prečasi. g. župnika blagosloviti vis. čast. g. dr. A. J are. Hvala lepa za požrtvovalnost, za trud in skrb!
Govori, ktero so imeli gg. misijonarji vsak dan po tri, pretresali so srca iu obisti poslušalcev. Pri govoru o spravi menda ni bilo suhega očesa v cerkvi. Smein reči, da so padale besede na rodovitna tla, ter bodo obrodile veliko sadu.
Zatoraj se Vam, prečast. gospodje misijonarji, vsi srenjčani za Vaš velik trud, kakor tudi za Vašo veliko dobroto prav lepo in presrčno zahvaljujemo. Bog naj Vam po priprošnji Pomočnice kristijanov stotero poplača I
Z Goriškega, 24. maja. (Slovenski državni poslanci uatolcevalci? — Pojasnilo. — Pismo i z F 1 o r e n c e (Fireuce) od nekega prijatelja. — Pokojni A. Hribar, u č i t e 1 j - v o d i t e 1 j.) (Dalje.) čudno je pri tem to, da taji „l'Eco" s temi besedami sploh obstoj „Irredente" v Primorji, Trstu in Istri, za ktero poslednje so pa vendar ne poteguje, kakor da so čisto nedolžni, ker bi tako vendar-le predebelo lagal, kar je znano vsakemu nepristranskemu opazovalcu zgodb v Primorji od leta 1866 dosihmal. Da sta gg. Klun in Šuklje resnico govorila, ne imenovajo kakih oseb, ampak le ono številno revolucijouarno ali „irrodentovsko" stranko, ki strahuje ob enem Slovanstvo v Trstu, po vsem Primorji in Istri, jo neovrgljivo, po dejanskih ueizmišljenih zgodbah tudi dokazano v dopisih iz Dunaja v „Slovencu" št. 110, iz Trsta št. 111 in 112 istega časnika. Da pa nima ista protiavstrijska stranka toliko pristašev v Gorici in na Friulskem, kakor v Trstu in v Istri, je tudi resuica; ali da se nahajaj« nekteri tudi tu, kdo more to tajiti? Saj je „1' Eco" nedavno sam pripovedoval, kako je šlo okoli dvajset krepkih mla-denčev — planinskih hribolazcev — v bližnji čevdat, da so so tam pobratili in pozdravljali z italijanskim hribolazniin društvom, kterega predsednik — neki Marinelli — jo naše Goriške mladenče kot brato pozdravil itd. Da jo pa Friulsko prebivalstvo zares zvesto Avstriji, je tudi resnica, iu da se le posamezni tamkaj nahajajo, ki škilijo čez mejo, jo tudi enako ros, kar z radostjo pripoznavamo. Saj so se leta 1866 Friulski posestniki izrazili na merodajnem kraji, da oni no marajo biti nikdar združeni z Italijo in da hočejo ostati Avstrijanci. To bodi povedano aa čast resnici! Da se pa g. dr. vitez T o n k 1 i ni
hotel vdeležiti onega sumničenja laškega patrijotizma v Primorji, ni nobeuo čudo, komur je zuano, kaj bi njemu zato napravila lahonska druhal na njegovi hiši v ulici Ascoli, kakor mu je to storila in ogrdila pred leti! Da pa „l'Eco" sam temu ne verjame, kar je zgoraj pisal, se lahko posname iz nekega dopisa iz Trsta na drugi strani istega lista, kteri dopis po-vdarja, da bi se utegnila naprava vseučilišča vres-ničiti, s čemur bi bili vsi zadovoljni, ako bi bila visoka vlada gotova (tako!), da bi novo vseučilišče ne postalo semenišče „irredentizma". „Sapienti pauca, intelligeuti sat", ktere poslednje besede pomenijo: „Modremu je malo besed dovolj, razumnemu zadosti!" Iz teh besed bi se posneti dalo, da ali „irre-deutovska" stranka že obstoji, ali pa se utegne še le osnovati. Zgodovina neovrgljivih javnih in skrivnih činov, napadov, petard in dr. pa uči, da ista žali-bog že davno obstoji, od leta 1866 naprej, in da si je pridobila mnogo pristašev, ki ima celo „vocem in capitulo", t. j. vzgledne može!
Na Goriškem jih je pa tudi zaradi tega najmanj, ker tukaj razun ob levem bregu spodnje Soče je le kacili 17—18.000 Italijanov; dobro, pa revno furlansko prebivalstvo (56.000) pa deloma nima pojma o politiki, deloma je pa zadovoljno pod našo vlado, in pa, ker velja prvo pravilo: „primum vivere, dein philosophari", t. j. dajte nam pred kruha ali polente, za ktero nam gre tako trda! Toliko v kratko pojasnilo !
Kar pa jo trdil poslauec knez Hohonlohe, češ, da stražijo ob Soči le „naši hrabri in zvesti Furlani", je tudi narodopisna (zemljepisna) laž, ker je znano, da le ob spodnjem toku Soče, t. j. komaj ob četrtini Posočja biva furlansko-italijanski rod, ob dobrih treh četrtinah vsega Posočja in sicer ob desnem, kakor levem bregu bivajo izjemno le sami Slovenci! Da pa katoliški konservativni list „1' Eco" nima gorke besede za ravnopravnost Slovanov z Italijani, se razvidi tudi iz vseh njegovih listov, ker se temu čudi, da že (gl. 40. list, 18. t. m.) „Slovan v Istri in v Dalmaciji prihaja na dan!" O Rusiji ni bilo še nikdar kaj dobrega ali celo pohvalnega brati, akoravno obžalujemo tudi mi cerkveni razkol, in preganjanje katoliške cerkve; pač pa vidi vse prečrno, tako, da so mu celo Turki ljubši, nego Rusi-kristjani, ako so tudi razkolniki, pa bolj po nezadolženji, kakor zavednosti ! Tudi ruski razkolniki častijo zelo Mater Božjo, ter se ji priporočajo n. pr. v čenstohovu, Kazauu in drugod, ter je gotovo ne preklinjajo, kakor to store mnogi, da celo omikani Italijani s prav ostudno kletvino, ki se ne d;t niti ponavljati. Naj bi se potezal „1' Eco" za krščansko načelo enakopravnosti, kakor se zanj poteguje „Vaterland", potem bi mu vedeli tudi slovenski Primorci iu Hrvatje v Istri dolžno hvalo in zahvalo; s takšuimi članki, kakor je poleg druzih ravno gori omenjeni, nam je pa ob euem podrl vso našo vero v njegovo resnico in pravicoljubje!
(Konec prih.)
Domače novice.
(Odlikovanje.) Presvitli cesar podelil jo respi-cijentu e. kr. finančne straže v Kranji, g. Francetu Maistru srebrni križec za zasluge.
(Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) č. g. Josip B e I a r , imenovani župnik Ledinški, se je tej fari odpovedal in ostane še v Hotedrašici. V Ledine gre č. g. Anton Ž g u r. Č. g. Fr. R i h a r , do sedaj v začasnem pokoji, postal je beneficijat v Kropi. Č. g. Franc Gregor i, kaplan Brezniški, prestavljen jo v Predoslje.
(Konkurza za stolico morale (nravoslovja) na tukajšnjem bogoslovskem učilišči vdeležil so je včeraj pismeuo in danes ustmeno prečast. gosp. dr. Ivan Janež i č, kaplan Komeii.dski.
(Občili zbor kmetijske družbe.) (Dalje.) Gosp. odbornik iu cesarski svetnik M u r n i k govori o potrebni prenaredbi uekterih paragrafov družbinih pravil. — Gosp. tajnik predlaga, da se izreče pohvala nadučitolju g. Ribnikarju v Logatcu iu nad-učitelju Žirovniku v Gorjah, ker sta oba napravila vzgle'dna šolska vrta. Ravno tako pa tudi županoma g. Muleju v Logatcu in g. Žumru v Gorjah ter vsem štirim tudi častno diplome poslati. — Nad-učitelj R i b n i k a r nasvetuje v imenu podružnico Logaško, da naj bi se sadike iz c. kr. drevesuice zastonj dajale. K temu deželni predsednik g. baron
Winkler omeni, da je to odvisno od c. kr. ministerstva in da se bode tudi tje s prošnjo obrnil. — Daljo Logaška podružnica predlaga, da naj se premiranje živine vrši enkrat v Postojni in enkrat v Logatcu; čemur se bode vstreglo. Ista tudi želi spremembe § 8 in pa, da bi društveni list „Kineto-valec" izhajal vsako soboto, večje stroške pa naj bi poravnala dežela in c. kr. vlada, ne da bi se zato list podražil. — Podružnici v Metliki in Radečah predlagate, do naj se občinam ali tudi posameznim posestnikom dajejo plemenski biki zastonj. (Na Gorenjskem pride neki na enega junca 60 krav, na Dolenjskem 160 do 200 in na Notranjskem celo na 300 iu več.) Gosp. profesor P o v š e pojasnuje stališče centralnega odbora o tej zadevi. — Dalje toži Metliška podružnica o izseljevanji delavnih moči v Ameriki in o slabi prodaji vina. (Konec prih.)
(Pri občinskih volitvah) v Medvodah so bili izvoljeni: županom Jurij O vaju ar, posestnik v Preski; obč. svetnikom pa: J. Šusteršič, posestnik v Seuičici; Nikolaj J a m n i k , posestnik v Medvodah; Lovro Kavčič, posestnik v Medvodah, in Jernej Duhovnik, posestnik v Ladji.
(Topničarji v Krškem.) Dne 15. t. m. prišlo je 165 topuičarjev v Krško po železnici, ki imajo s saboj 28 konj in 4 vozove. Dne 16. t. m. poprijeli so se takoj dela in priprav za novo topničarsko strelišče, ki bo, kakor znano, odslej nadalje v Kršsein in ne več pri Ptujem.
(Duhovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Prestavljen je č. g.: Andrej Keček k sv. Križu pri Ljutomeru. Kaplauija v Negovi ostaue za čas prazna.
(Pri volitvi) v cerkveni konkurenčni odbor v Orinoži zmagali so dne 22. t. m. narodnjaki. Izvoljeni so bili gg. : dr. Oinulec načelnikom, Jakob Sinko namestnikom, odbornikom pa gg.: Martin Zibret, Martin Kociper iu Martin I v a n u š a.
(Izredni občni zbor »Savinjskega Sokola") vršil se bode dne 29. t. m. ob 3. uri popoludue v prostorih Mozirske čitalnice. Dopoludne ob 11. uri služila se bo v ta namen skupna sv. maša in opoludne bo obed v čitalnici. Zvečer ob osmih priredi se bakljada in pozneje prosta veselica. Kakor čujemo, namerava „Savinjski Sokol" ustanoviti ter sebi podrediti požarno brambo. K temu želimo najboljši vspeh!
(Iz letnega poročila Ljutomerske posojilnice) za leto 1886 je razvidno, da je štelo društvo koncem omenjenega leta 325 udov; izstopilo je 13 a pristopilo 32 društvenikov. Narastlo je toraj število udov za 19. Zavarovalni fond narasel je do konca leta 1886 vsled letnih doneskov na opravilne deleže za 22.088 gold. 53 kr. Izstopivšim udom izplačala je posojilnica 1101 gold. 26 kr., ostali in na novo pri-stopivši društveniki vplačali so 1773 gold. 39 kr. — Letni promet posojilnice znašal je 184.915 gold. 61 kr. Premoženja bilo je koncem preteklega leta 157.657 gold. 51 kr., dolga pa 156.839 gld. 53 kr., h kteremu znesku je vštet tudi rezervni zaklad v znesku 10.092 gold. 3 kr. Društvo si je prigospo-darilo v omenjenem času 818 gold. 18 kr. ter se je ta svota po sklepu glavnega zbora pripisala rezervnemu zakladu.
(V Savinjo je padel) pijani kajžar Pavel Blaž iz Kokarjev, gorenje-graškega okraja dne 17. t. m. iu jo vtonil. Drugi dan potegnili so blizo Braslovč njegovo truplo iz vode.
(Zrelostni izpiti) vršili se bodo na c. kr. gimnaziji Mariborski v dneh od 1. do 6. junija pismeno, ustmeno pa 2., 4. in 5. julija. — Na c. kr. višji realki v Mariboru prično se pismene preskušnje dne 16. junija in ustmene dne IS. jul. Kakor „Slov. Gosp." poroča, pride k poslednjim kot vladni komisar gosp. R. Reichel, ravnatelj c. kr. nižje realke v Gradcu.
(Pevsko slavnost) imeli bodo Nemci v Celovci o binkoštnih praznikih. Priredili jo bodo Graški in Celovški pevci. Gračaui pripeljejo se tjekaj na bin-koštno soboto zvečer in bodo slovesno sprejeti na kolodvoru. V nedeljo ogledajo si „Rudolfinuin", ob 7» 12. uri napravijo koncert v „grbni dvorani", potem pa slavnostni bauket v hotelu „Sand\virthu. Po banketu pojdejo na „Kreuzberg". Zvečer imata pa pri „Sandwirthu" obe društvi, koroško namreč in stajarsko, pevski večer. Na binkoštni ponedeljek bo izlet na Vrbsko jezero in v Poreče.
(Žile si je prerezal) oOletni delavec G. P o-lovsuik iz Rogatca domii, dno 21. t. m. v Budimpešti iu je bil kmalo na to mrtev.
(Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico napravi na binkoštni ponedeljek 30. maja 1887 shod v Blačah (Faak) v gostilni Ojcelnovi (p. d. pri Cvancgerju) ob 8. uri popoludne s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Volitev 6 zastopnikov za veliko skupščino. 3. PoduČeu govor. 4. Deklamacija, a) Slomšek: »Boštjan goljufan"; b) Slomšek: »Vijolica". 5. Šaljiv govor. 6. Deklamacija, a) Vilhar: »Zupan"; b) Slomšek: »Senica". 7. Slučajui uasvčti in predlogi. — Med posamičnimi točkami pojejo domači pevci iu Kvartet iz Ljubljane. — Vsi častiti rodoljubi se prav lepo vabijo, da se v prav velikem številu vdeležijo tega shoda. Toraj na srečno svidenje na binkoštni ponedeljek v Blačah!
N a č e 1 n i š t v o.
Narodno gospodarstvo. Vezenina v službi cerkve.
Znak sedanjega časa je, harmonično združiti prošlost s sedanjostjo in spraviti v celotno skupino, kar je izvela roka uaših prednikov z onim, kar izvajamo mi.
Le-to opazujemo lahko v vseh strokah umet-nije in obrta — ker ob enem z umetnikom trudi se tudi priprosti obrtnik pridobitve svojih prednikov, bodisi glede duhii, bodisi glede ročnosti, v soglasje spraviti s svojim lastnim zuanjem, da, celo one prekositi ! To sistematičuo iskanje, ponarejanje, da, celo popolno osvojanje starih obrazcev v svrho odi-čenja cerkva, in posvetnih bivališč glede ženskih ročnih del pričenja se z letom 1873., o času Dunajske svetovne razstave, toraj o času, ko smo bili glede okusa za umetno obrtnijo že vrlo daleč!
V Dunajskem »pratru" bila je prva razstava vezenin ženske roke. Toda razsojevalni odbor se ni mogel zadovoljiti z doposlanimi izdelki niti raznih zavodov, niti z onimi posameznikov, bodisi že iz mesta Dunajskega, ali pa iz dežele — kajti tedanji očiščeni okus opazil je, da vsi ti izdelki uiso izpe-ljaui strogo po načelih dotičnega sloga iu da jim ue dostaje ime dobre izvršene tehnike. Le cerkvena vezenina — v tem se je že prejšnja leta krenilo na lasten pot — delala je nekako izjemo; a tudi le nektere med množico čisto navadnih stvari, ktere je obrt kot cerkveno »umetnijo" izvršila.
Nek strokovnjak piše: Ako hočemo na tem polji v istini dobra dela videti, morali bi ogledati si dela — priprosti h kmetic.
Poleg tega videli smo ua razstavi nekaj čisto novega, zdelo se |e novo zarad ttega, ker se poprej za to nihče zmenil ni. To bila je namreč domača obrtnija lastna raznim narodom; toraj narodno umetno delo. Ti proizvodi, ktere je mnogojezičua Avstrija v Dunajsko razstavo poslala, zavzemali so prvo mesto. Cujmo, kaj govori prej navedeni strokovnjak: »V izdelkih priprostih kmetic, v teh pisanih, rudečebojnih, modrih, črnih iu rumenih vezeninah, s kterimi dičijo svetišča svoje župnije, svoje stanovanja in svojo obleko, vidimo umetnost ob enem pravo pametno iu vplivno. Koliko novih nagibov (znabiti provzrokov) ornainentike podajajo nam le-ti kmečki izdelki in marsikako novo tehniko izvajali bi lahko iz njih."
To spoznanje merodajnih krogov Dunajskih ustanovilo je strokovni zavod za umetne vezenine. Ta, po prometnem ministerstvu oživljeni zavod pokazal je veleimenitni stroki ženskih ročnih del novih steza.
Trinajst let potem, leta 18S6., otvorila se je druga razstava prav ualašč za vezenine te vrste v c. kr. muzeji za umetnosti in obrt, da oznani svetu napredek.
Dokaz, kaka imenitnost se prisvoja na Dunaji kmečkim izdelkom te vrste, naj služi četrta točka programa te razstave glaseča se: »Vezenine narodne domače obrtnije."
Med mnogimi razstavljenimi izdelki cele države zastopana je bila tudi Kranjska. Idrija je poslala svoje svetovnoznane čipke in Ljubljanska učiteljica, gospa Jvana Foderl-ova, izpostavila je dela svojih učenk in je bila obdarovana s svetinjo.
Znano je, da gojijo tudi kranjske žene že od nekdaj posebno ljubav, priduost in umetniško spretnost za veznine — še več, že v praletih je izdelovala težka roka priproste kmetice izvode, ktere bi si vsaka najnežnejša roka mestne gospe v čast štela.
In komu so posvečevale pobožne Kranjice izdelke svojih rok?
Cesto še nahajamo po naših cerkvah, cerkvicah in gradeh, kakor tudi v navadnih kmečkih hišah marsikak trohnel sled onih slavnoznanih vezenin v platno, ktere so, žal, povsod zginile izmed ljudstva. Taki ostanki kažejo nam hvalevredni trud in napor, s kterim je krasila v delu vtrujena roka hišne gospodinje hram božji.
Osobito zadeva to gorenjsko stran; vsaka pre-možneja kmečka hiša n. pr. imela je nekak prt, ki kaže v sredi velik križ in je ob robeh okrašen s
čipkami in predrtim delom; ob enem zmogla je tudi vsaka gospodinja enako izdelano brisavko. To dvoje perilo se je rabilo o svečanih trenutkih, kadar je gospod župnik z Najsvetejšim prišel v hišo. Tedaj je pogruila gospodinja snežuo-belo mizo z onim prtom in priložila brisavko, v ktero se je duhovnik po svetem opravilu obrisal.
Te in enake pobožne navade našega ljudstva so zginile do malega vse in vsled tega tudi zanimanje za stvar, samo to je za vezenine in le še muzeji raznih dežel hranijo nam dragocene, povsod tako zaželjene izdelke domače obrtnije, ker na mestu svojega početka nimajo več obstanka.
Gotovo vse hvalo vredna naloga našega čast. duhovenstva bi bila, naj bi vsak v svojem krogu deloval na to, da bi se ženski spol obrnil zopet k ročnem delom in da bi osobito olepševanje domačega svetišča preskrbovale pridne roke lastnih žup-ljank! Ubožne cerkve ne bi potem pogrešale toliko stvari, ki gotovo mnogo pomagajo, da se verski duh goji in okrepi; premožneje cerkve pa bi marsikako svoto, koja odpade sedaj za vezenine — seveda iz tujih dežel — lahko odločile drugim bla-gotvornim iu v čast božjo služečim namenom.
Kakor so že domači časopisi oznanili, priredi se tu v Ljubljani meseca julija razstava ženskih ročnih del. V interesu občinstva bi bilo želeti, da tudi naša visoko častita duhovščina, koji prava umetnost gotovo ni zadnja briga, v razstavo pošlje stare cerkvene vezenine, ktere se še nahajajo sem iu tja, da bi nam bilo tem laglje primerjati sedanjost s preteklostjo in učiti se po takih, za umetnost neprecenljivih vezeninah.
V Ljubljani je veliko zauimanje, da se oživi narodno vezenje; čuje se, da se namerava jeseni tekočega leta otvoriti strokovna šola za umetne vezenine. Poleg tega poučuje že leta sem prej imenovana učiteljica, koje šola je že mnogo deklic izobrazila v dovršene delavke, v raznih strokah Dunajske umetne vezenine; istotako je ona za časa svojega delovanja v deželi, po naročilih čast. duhovščine že marsikak cerkven ornat, oltarni prt, blazine in druge cerkvene stvari v občno zadovoljnost čest. naročnikov izvršila.
Naj bi te malostne vrstice opomnile čast. našo duhovščino na to toliko važno cerkveno zadevo, ki nam jasno priča, kako pobožnega duha je bil od nekdaj naš narod, kako je zmirom iu povsod spominjal se cerkve, osobito prečiste Device in gledal vedno na to, da ni manjkalo celo v najmanjši vaški cerkvici tudi umetnega vezenja pridne in spretne ženske roke.
Telegrami.
Budimpešta, 27. maja. Novi državni zbor bo sklican 26. septembra.
Pariz, 27. maja. Frejcinet je naznanil Gre v y-ju, da ne more vsprejeti sestave kabineta. Načelniki treh republikanskih strank v senatu zahtevali so od Grevy-ja, da mora v prihodnjem ministerstvu premeniti vojnega ministra.
Pariz, 27. maja. Poleg uradno naznanjenih 56 mrtvih našli so še 20 mrličev, ki so se zadušili in ležali na kupu v pivnici gledišča. Požarna bramba je zagledala še druge mrliče, do kterih pa ni mogla priti. „Voltaire" piše, da je morda do 150 mrličev pod razvalinami.
IJmrll so:
25. inaja. Alojz Ravnikar, umir. davčni pristav, 74 let, Karlovska cesta št. 3, pljučnica. — Julija Mrak, koinisijonar-jeva hči, 2'/j leta, Karlovska eosta št. 11, Rhachitis. — Frane Kovačič, mizar, 63 let, Kravja dolina št. 11, jetika. — Marija Celer, dekla, 43 let, Kravja dolina št. 11, jetika.
V boln išniei:
22.	maja. Apolonija Zaje, delavčeva žena, 43 let, Pyaemia.
23.	maja. Janez Koporc, delavec, 51 let, Nektična mrzlica.
24.	maja. Marija Križnar, gostija, 69 let, Marasmus.
25.	maja. Albin Kuinor, krznarski pomočnik, 22 let,
jetika.
T ii j c i.
25. maja.
tri Maliču: Gospa Gorcny, soproga konzula, z družino, iz Egipta. — Frane Rolid, trgovec, iz Berolina. — Popper, Griinbcrg, Fuehs, Just in Siiss, trgovci, z Dunaja. — Frane Dannor, umetnik, s soprogo, z Dunaja. — C. Miiller, potovaloc, iz Nemčije. — Srečko Margoni, potovalec, iz Koroškega. — Giinther, e. k. stotnik, iz Kamnika. — Baron Gagern, volo-posestnjk, iz Mokric.
Pri Slona: Ekselonca baron Kuhn, F.Z.M., iz Gradca. — Karol Hooh, polkovnik, iz Gradca. — J. pl. Rosonzwoig, poročnik, iz Gradca. — M. Ernst, trgovoe, iz Gradca. — A. Muldauer, trgovec, iz Berolina. — A. Woingartcn, potovalec, iz Nemčijo. — Biiger in ltueggor, potovalca, iz Švico. — A. Kloinborgor, glasbenik, iz Budapešta. — Rosenfold in \Villnor, potovalca, z Dunaja. — Ludovik Trollor, trgovec, iz Brna. — W. Hartmann, trgovec, iz Zagreba. — Dr. Firbas, o. k. notar, s soprogo, iz Brežic. — L. Svotoc, c. k. notar, iz Litije. —
CA
s; Cas Stanje	S t.
o _ J	-S a a
-----Veter Vreme .5 «t s
ni)A7nvania »»komer« toplomeru
opazovanja v mnl p0 Celljjtl	«g g
77 u. zjut.l 732 48 +112	si. szap. oblačno
2G. 2. u. pop. 733 87 +13 8	si. svzh. „ i.
9. u. zveč. 735 17 +10 2	si. svzh. sk. jasno de/'
Adolf Haffner, gozdar, iz Lokvo. — Httgo Marens, znsiopni iz Trsta. — vitez L. Biirtling, e. k. uradnik mornarico, iz Pulja. — Karol Schluotenborg, e. k. kadot mornarico, iz Pulja. — Gospa Krti mer, zasebniea, iz Pulja.
Pri ,Južnem kolodvoru: Agust Sovor, potovalec, z Dunaja. — Teodor Weiehmann, zasebnik s soprogo, iz Maribora. — Mrasok in Šusteršič, zasebnika, iz Trsta.
Pri Avstrijskem caru: Karolina Maly, zasobnica, iz Radovljico. — K. Windisclior, zasebniea, iz Kranjske goro.
Vremensko sporočilo.
Do 5. uro popoludne oblačno in deževno, potem deloma, jasno. Srednja temporatura 11 7° C., za 4'2° pod normaiom.
H&iiBBHjskii borzft.
i.Teleifratično poročilo, i 27. maja.
81 gl. 20 kr.
82	.	45	„
112	40	„
96	.	95	„
8*4	.	-	„
281	„	40	„
127	„	05	„
»i	n
10	„	09	„
5	„	97	„
62	„	37'/,	„
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ a% ., 100., (s 16% davka) 4% avstr. nlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije
London .......
Srebro.......
Francoski napoleond......
Cos. cekini.......
Nunske marke
Poslano.
,,Marburger Zeitung," — list, kateri svoje predale polni skoro izključljivo le s psovkami o Slovencih in njihovih narodnih zavodih — priobčila je v svojej 31. številki dne II. marcija t. I. dopis iz Ormoža, v katerem je pripovedovala, da posestnik Muršec v Brsnici od „Slavije" ni dobil ni vinarja odškodnine, dasi je imel redno plačano zavarovalnino in dasi mu je pogorelo celo poslopje.
Kakor se nam poroča, hodi s tem listom »Mariborčanke" neki J. H. Breznik, akviziter »Dunajskega zavarovalnega društva" okolo naših členov; pripoveduje jim, da „Slavija" vsestransko propada; svari jih pred njo in poživlja jih. naj se odpovedo zavarovanju pri njej.
Da bode torej slovensko občinstvo vedelo, kakov poštenjak je omenjeni gospod in koliko se sme verjeti njegovim besedam, konštatujemo, da je »Marburger Zeitung" vsled naše zahteve že davno morala preklicati omenjeni dopis iz Ormoža kot vseskozi neresničen in od kraja do konca izmišljen.
V Ljubljani, dne 26. maja 1887.
Glavni zastop banke „Slavijeu:
Ivan Hribar. Josip Knliar.
Dobra, stara, bela
WF v i Hl.š* ^sm
prodaja po ceni oskrbništvo grajščino Plctcrje na Dolenjskem. — Tudi se ondi prodi! nekaj dobrega	(3)
S	stili f
|	Dovski poljski mavcj
C	(Longonfcldcr Fcldgyps) )
J	pripoznan najboljše vrsto dobiva so naj- C
)	cenejo pri tvrdki C
\	Jakob Nekrep, J
^	Ljubljana, mestni
Wri*o znižane j ceni.-^M
Kmetom v pomoč.
Narodno - gospodarska razprava.
Spisal
IVAN BELEC,
župnik.
Cena ln\iiffi jc niža nit od 25 kr. na SO Ui*., po pošti 5 kr. več; kdor jih vzame deset skupaj, dobi jednajsto brezplačno. — Knjiga obsega 9 pol v osmerki.
„Katoliška tiskarna"
v LJubljani
Valvasorjev trg štev. 5.