Leto V.
Szombathely, 1918. december 15
Štev. 50
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več  .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnina i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Na delo!
Vu meglenoj jesenskoj noči je zmagala revolucija. Mrzle verige so nam z rok doli počile, novo vüpanje je oživelo naše od duge bojne zadrevene žile i živce. Vsi pozdravlamo novi red, novo republiko, vu šteroj de lüdstvo ladalo.
Nego bojati se je, da je lüdstvo ešče ne zrelo, da je telko sloboščine i pravic dobilo.
Vlada je vu žmetnom položaji, liki herbaš, ki zaduženi grünt, podreto kučo prek vzeme. Pa denok vse od njega čakamo, pa se njemi protimo. Oficirje so domo prišli, nje praj naj vlada vöplača, 10—15 jezer kron so želeli. Prišli so rokodelavci (mojstri), pomoč šo prosili. Častniki so se zdrüžili i vekšo polačo prosijo. Vse ravno zdaj.
Delati nišče ne šče. Prvle samo neki jezero lüdih ne delalo, zdaj milijon lüdi čaka pečenoga goloba. Ne ga vogelja. Kopati ga nišče nešče. Ešče z vagonov ga inželerje morejo vöspravlati. V Budapešti so za 24 kr. ne šteli snega odmetavati. Tak je i po vesnicah. Mladi lüdje samo klantivajo. Nego dobro jesti i piti, tisto že. V krčmo se spravi po deset, zapojijo se i te oni ščejo ceno napraviti vini. Bitje začinjajo. Oni so, praj bolševiki. Dobro, dobro, ka mamo, to hitro lehko poživemo i potom ka bo, či ne bodemo delali? Zemla ne rodi brezi dela. Od bolševikovoga guča — slovenski manjaki — se ogibljite, Vašo deco od takših tivarišov vkraj držte.
Drügi pravi, ne ga pravde. Kak bi to bilo? Či bi drügo ne bilo, so desetere zapovedi: Ne kradni, ne mori. Je to ne za dosta?
Zato pa mirni bojte, podajte se na delo, kak pred bojnov. Na čakajte te čas, ka nači bode. Že je nači. Že se obrača. Ali si pa vpamet vzeo da se je zima v sprotoletje obrnola? Tak je
i s nami. Delajte, spravlajte si, to je samo senjarija ništernih blodnih, da de zdrügih trüdov živo. Naše slovensko ljüdstvo je skrblivo, manjake vö z sebe lüči.
Premirje.
30. nov. Srbi v Banati, v Bački v Baranyi so odločili, da vkraj spadnejo od Vogrskoga i se pridrüžijo k Srbskomi. Tak i Montenegro se pridrüži k Srbskomi. Slovaki vu 8 stolicah i vu 8 pol stolicah dobijo slovaško ravnanje občin, to je od notarijuša do župana (alispan) vse slovaško bode. Angleški minister kolonij je vu Bristoli govorio. Med drügimi je pravo, da ententa ne bode božala Nemčijo. Francoški ministerski predsednik je izjavo, da se ne bode pogajao s nemškov bolševiškov vladov. Kem bolje se potrdi na Nemškom zdajsnja vlada, tem bolje ostra bo ententa. Mir je ešče daleč.
Narodno spravišče (nemzetgyülés) Rumunov je vö skričalo, da se vsi Rumuni na Vogrskom zjedinijo s Rumunijov. Rumunska armada vu 2 tjednah zasede 26 žüpanij, kde Rumuni prebivajo. Nemci županij Železne, Sopronske, Požunske i Mošonske želejo, da njim popolno autonomijo (samovlada, ka do sami sebe ravnali) dajo, da vse nemške kraje zdrüžijo, na čelo pa postavijo nemškoga ljüdskoga komisara. — Vu arzenali v Beči je 2. dec. ogenj vövdaro. Kvara je več milijonov. Dosta ledra i gvanta je zgorelo. Gučijo od vužiganja. —Američka vlada je na 32 ladjah — prvle so nemške bile — živež poslala Nemcom.
4. dec. Srbi so zasedli Barč i so prepovedali, da bi mladi vojaki notri rukivali. — Voditel francoske komišije v Budapešti je izjavo želenje, da bi vogrska vlada z slovaških (tót) krajov severne Vogrske nazaj potegnola svoje vojake, ar je to potrebno za volo mira.
Vlada je mogla bogati. — Bivši nemški casar je dobo 20 vreč zlata. — Saksoni (szász) na Erdélyskom prosijo vogrsko vlado, da se stara nemška vesnička imena nazaj postavijo i s ednov potjov so stara imena nazaj spelali. — Francoški general Foch je v Parizi govorio. Ta bojna, je grozovitna bila, je pravo, ar je bojna mašinov bila, nego najbližanja bojna ešče bolje grozovitna bode. Nikak ga je pito, je li že na novo bojno misli, je general odgovoro: Žalostno je, da je tak, Nemško se že pripravlja. — Z fronta se nazaj povračajoče nemške čete so v Berlini napadle hišo varaško, kde je rudeča zastava visila. Novine želejo, da Hindenburga i proti revolucijuške oficire zgrabijo. Bojati se, da proti revolucija vövdari i de vse po starom. — Narodno spravišče austrijskih Nemcov izjavi, da je voditelstvo armade krivo, da je po doli sklajenji orožja taljan dosta naših vojakov zgrabo.
5. dec. Štiri slovaške stolice (megye) so izjavile, da se ne ščejo pridrüžiti niti k Vogrskomi niti k Češkomi, nego po sebim ščejo republiko nastaviti. — Ententa (francozi, angleži i drüge njihove zaveznike s ednov rečijov za entento zovejo) je češko armado spoznala i jo pooblastila, da severno Vogrsko, kde slovaki prebivajo — 8 celih i 8 pol stolic — zasedejo. Tak bode českoslovaška republika od Požuna do Ungvara segala. — Mirovno pogajanje se na konci januara začne.
6. dec. „Est“ piše, da se francozi norca delajo z vogrov da volo francozov prek mere iščejo, tak, da v Budapešti francuško gimnazijalno šolo ščejo postaviti. Amerika šče rane bojne vračiti, ne samo na zemli svojih zaveznikov, nego i pri sovražniki. — Masaryka, češkoga prezidenta so v Londoni tak sprejeli, kak glavo države.
2
NOVINE
1918. dec. 15.
Dom i svet — Glási.
Prek davanje imetka i dača za imetek. Szende Pal je izjavo, da se skrbi, da vsakoga vöplačamo, či je na Vogrskom ali kde steč je. Na Vogrskom prekdavanje imetka de telko koštalo, kak nindri ne.
Grah je rešeni od zapora. Lehko se oda i küpi.
Vojaki za svetinjami, kak ti za zlato 30 k. na mesec, za velko srebrno 16 k, za malo srebrno 7·50 k i na dalje dobijo. Ki so zdaj ne dobili, naj se glasijo pri svojem regimenti. Vu prošnji naj zapišejo, kde so slüžili vu začetki, kde so dobili na slednje plačo i na štere mesece.
Šalovski i Dolenski r. k. šolski stolec je s veseljom sprijao odredbo ministersko, da se vu šolah slovenski slobodno vči.
Dar. Gjergjek na Novine 5 k. Tüll G. 20 k. Tivadar 10 k.
Vu Železnoj županiji vsaki dobi 7 deci ruma.
Ešče 400 jezer vlovlenih mamo na Ruskom. Ne morejo priti, da bitje stoji med bolševikami i čehoslovakami. Naših vlovlenih je dosta stopilo med bolševike. Vüpajmo se, da ententa red napravi. Pri nas so revolucijo pomogli sociališki-delavci. Velki razloček je med socialistami i bolševikami. Socialisti delajo i tak se branijo. Bolševiki ne delajo. Socialisti ešče poštüjejo, ka štoj ma, bolševiki tam ropajo, kde je. Ka je, poživejo, novo pa ne pripovajo, ne pridelajo. Ruske fabrike tiho stojijo, paver za živež nika ne dobi, nego od njega vse vkraj rekvirirajo. Zato so se pa pavri goripostavili. Pri nas je ešče vse vu redi. Bog nas odslobodi od bolševikov.
Slobodno mo žgali na malih kotlah. Štirikrat vekša plača bode. Kde je centralna žganjarija slive, grozdjove tropine i drože ešče ne prek vzelo finančno ravnatelstvo (pénzügyigazgatóság) dopüsti na prošnjo, da na čas dobijo kotel. Ne ga guča od jabočnih tropin. To lehkar i na dale ne mo smeli žgati.
Konji zaman. Smo že pisali, da okoli Ljubljane i Villach je dosta konjov razpüščeno bilo. Zaman so nam je ponüjali. Ki so se glasili, vu določenom vremeni do se peljali za konje. Kertofek, vedro za napajanje, pokrovce morejo s sebom vzeti. Pod 15 let stari se ne smejo peljati.
Ladja „Baro Kemény“ se je na poti Kattaro (Kotor). — Fiume vužgala. Na ladji so vojake peljali z Albanije. Z vekšega vogre. 200 jih je preišlo.
Živinski tržec z Krplivnika Baligač je v Otovci teoce i svinje meo küplene. Kda je šteo vkraj odpeljati, vesnička straža je prepovedala. Baligač je mogo gradške žandare zvali, šteri so blago rešili i stražo dobro namlatili.
V Števanovci so roparje v noči pri Šugarci (židovka, mož njoj je mro) okna spotrli i s protenjom 2000 kr. njoj vzeli.
Na konci leta bode odebiranje kotrig za žüpanijsko komišijo (megyebizottsági tagválasztás). Vu krajini G. Sinika gori stopijo vlč. g. pl. Kocjan I. z Števanovec. Preporačamo jih.
Na železnici. Potüvala sta stotnik i stražamojster. Kak sta na naš slovenski kraj prišla, je stotnik pitao: Vi znate, slovenski. Ka je to Jugoslavija? Jug, južni kraj, vsi slovani, ki so na južnom, so se zdrüžili vu edno državo. Zakaj? je pito na dale stotnik, kak se more katoličanski Slovenec zdrüžili s Hrvatami i Srbom. Ar sam ne more živeti, je premali, je odgovoro straža mojster. Tak se pa vüpa, da več pravic dobi z pomočjov Srba, ki je zaveznik Francozov in Angležov. Srb dobi odškodnino. Slovenec tak obdrži svojo narodnost. Čüje se pravi na dalje stotnik, da prekmurski Slovenci pod Srba pridejo. To je samo fabula, je pravo stražamojster. Mi, či de že od toga guč, k štajerskim Slovencom spadnemo. Pa tam ne bode republike, je pravo stotnik. Ne je moje delo braniti Štajerske i kranjske Slovence, je pravo stražamojster. Či so oni znali vu bojni, kda se je jezero i jezero bajonetov okoli njih svetlilo, nemški jarem vküp streti, gvišno je, da pod srbski jarem ne bi položili svojo glavo.
Od demobilizacije (razoroženje) mao, kda železnice samo vojaštvo vozijo, je na Nemškom za volo slabosti i lakoti 50 jezer lüdi mrlo.
Železnic je več stavlenih. Male železnice, kak naša Sobočka de pa samo vsaki drügi-tretji den hodila. Ne ga vogelja. Či nam Novine ne pridejo vu navadnom vremeni, — to je zrok.
Iz vseh krajov vogrskih je kakših stojezer pobegnjenih v Budapešti.
Morjeni puntarje. Vu vesi Alsónémeti (Pestmegye) so vojaki začnoli gori trgati baute. Poglavarstvo je pomoč prosilo, prišlo 20 narodnih stražarov pod voditelstvom poročnika Szántó. Stražarje so štiri puntarov strelili, več jih pa polovili. Izmed teh je poglavarstvo pet na smrt obsodilo i stražarje so včasi skončali sod. Komisar vlade je včasi odpotüvo vu ves, da preišče, što je kriv peteroga osmrčenja. Poročnika so vlovili.
V Zalaegersegi pri honvednih husarah se te dni 2000—3000 konjev z deloma vöda, z deloma pa oda.
Naša stara bivša monarhija je do slednjega maja 1918. zgübila 4 milijon mtrvecov i ranjenih. Grozovitno bitje pri Piavi 15. junija je ne notri zračunano.
Sadno drevje. Po mokroj jeseni nam je prišla hitro zima. Zdaj bi mogli — pa či de vremen, bodemo mogli — drevje v red vzeti. More očistiti drevje. Vsaka süha vejka, takša vejka, štera je drügoj bolje močnoj vejki na poti ali je pa ovak slaba, more se brezi milošče doli vrezati. Ne trbe gosto veje nihavati. Ka doli visi, trbe v kraj zrezati. Vejke ne trbe včasi pri stebli vrezati. Najboljše je žagati. — Tak dobi drevo zrak i sunce, ka je vsakoj stvari potrebno, ob drügim tak se sad bolje razvija i dozori, sad lepšo farbo i žmaj dobi i na slednje ništerni beteg dreva se odstrani.
Zemljo ljüdem! Minister poljedelstva je odredo, da se vu lajštre vzemejo oni vojaki, ki so pred bojnov tüdi na poli delali. Ne smejo se vu lajštre vzeti, ki odsega mao bodo puntali ali vu drügom imanji kvar delali. Morejo se vu lajštre vzeti vsi hišni gospodarje i oni, ki do se ženili, či ne majo zemlje, ali či majo, pet plügov ne dosegne i ga ne čaka herbija, da bi od pet plügov više zemlje meo. Či žena ma 5 plügov grünta, mož se vu lajštre samo teda vzeme, či najmenje dva sina ma. Vu vsakoj vesi se morejo lajštre napraviti. Napravi je komišija veškoga zastopstva (községi képviselőtestület), štere komišije polovica de stala iz vojakov — poljedelavcov, ki ne majo več grünta od pet plügov. Zato pa pazite, da ne ostanete vö iz lajšter.
Vu nemškoj Austriji komaj majo mele do prve dni januara. Či včasi pride silje, tak je malo vogelja, ka ne do mogli semleti.
V Medjimurji pri sv. Jurji — WeltBlatt piše, da so vogrski vojaki i žandari de oropali farof i vzeli 4 jezero kron. Takši glasi pridejo i iz drügih vesnic. Lüdstvo beži prek granice i prosi horvatsko narodno vlado za pomoč. Vojaki moško ljüdstvo med 17-—50 letami silijo, da bi k svojemi vogrskomi regimenti rukivaló. Ništerni so proti postavali i so pravili, da oni kak Jugoslovani — v Lotmerk bode rukivali, so se njim protili, da je zvežejo i poštrofajo.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomdában  Szombathelyen.