52. štev. PoÄtniiia placama t giaUmni. $»lje, sreda 9. maja 1928 Leto X- flzhtaja v pondetjekt sredo in pctete. Stane mesečno Din I' — za inozemstvo Din 20*—. 1 BJäflt. Račun poštno-Čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo in upravniStvo i C«Ll|o Strossmayerjeya ulica 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Ogtasl po tarifu. Telefon int. štev. 65. Ivan Prekorsek: Nemška laž V časopifiU »Germania« v Berli- nu je priobeil dr. Morocutti, zdravnik v St. IJ ju, članek »Das deutsche Scluulelend in Slowenien«. V tem člaai- k-u, ki se odliikuje po nestvarnosti in oni vsenemßki prepoten;ta na,- roda in skod'o drzave. V »Slovenskem Narodu« je iizsel dne 5. miaja pod naisloivom »Naši Nomci, narodni spo'raizum in, tujima« izpod pe- resa prof. Baša v Mariboru stvaren odgavor na izpad nomskega šoviniz- raa. Cilamek zasluži vso pozornost in polno uvaievanje ne samo pri nas dama,, temvec Uidi v Beogradu, kjer še ni pravega urnevanja za naise prilike ob meji in če ne znajo vselej ločiti ger- niani zaic i jlsk o-š oviini st ičnilli p os tiula t o v predvoöniih aivuslrijskib omisai\jev od lega, kar mi kot narod in država pra- viim, Nemcem — našim sodTŽavljanom v polni mori v.si rad;i koncodiramo. Mi niwmo gradi Li svojega razvoja na Latvi- ni in ropu ncmške doce in, ga tudi dar nes ne niaramo. Ta privilegij kwlturne odlike je nesporna last tistih, ki soi sa- mi po vecini plod te spodnjestajorsko in koroške narodne tatvime ter^-nasto- l)a,JG|danes v svetiu in doma kot goreci braiiiitel'ji neke narodne mamjšiine, ki je de facto in d.e i.ure mi in bo tudi v onem momentu formelmci iizbriisana» ko bodo praivi Nemicii pri nas in v tujini prišli do spozman'ja, da se na lažnih preinisath n^ gradi temel.i adiravega sporaizuma nied ©nakovrednimi in enakopravnimi narodi Z i'stim predniietoni se bavi, tudi »SLo- venec« z dnci ö. maja, ki v clanku »Nemici v SLoveni^« v preeiznih in jasnih izvajainjih zavzema stališče pro- ti. dr. Moroicutti'j^iini nemško-šovini- stič-nim izpadom \h inozem,skcm casoi- pisiu in. perltustriira. lažno bajko o pre- ganjamju Nemstva na Slovemskem. Govoriti dan-es o nekdamiem Schul- vereinske-m h\ stajer.skein deželnem neinskein .soLstvii na «loivenskem azem- l'jiu kot o kni turn i dobrinii, k-oji smo iz- podrezali koren im e nii Sloven ei, je Laž in. drznoist, ki bi zaslužila driige vrste odgoviore, kakor jiih pišemo Slovenci na naslov lj-udi« ki živo med nami men- da samo zato, da nas prilkaztijojo svetu kot nekulturne nasilnike in barbare. Nekdianje fabrike poneumnjevania in organizirane instittucij© ropa in tat- vine nažo sloven ske dece (biivše nein- vske sole) je. oisvoboj^nje strlo in izbri- «U'Jlo kot mad.cz: našic^ stužnj!ositsl|. Poi- kvuirjon sad teh iinstitucij še deloma ži- vi in okužujo svojo deco in okolico. Uazvoj oasai in razniaih kulture svobod- nega naroda bo iizruval tudi ta osat iz skrbno ob del ane slovenske njiive. Stvar sloven skill narodnio- abraniiib- nih orgainiizaicij in vseh političnih strank pa je, da brez ozira na deljen delokrog in na postoječe diference ne. prezirajo sistematiene gonje, ki se or- ganizira z riemske strani proti nam. To vprašanje ne trpi nikaikeßa izmika- nja, ker resnica ne pozna, koncesij im jib. nikdar tragno ne pre.naša btrez ško- de za ugled naroda, ki miu bocemoi slu- žiti vsi po najibioljlši svoji vesti. Narodni poslanec dr. Gre- gor Žerjav za sodnike in sodno osobje. Veeraj je bil v zakonodajneni odbo- ru v naoelu sprejet zakon o sodnikib. Pri seji se je uvodoma pritoževal P^a- vosodni minister Vujiöic, da zakono- dajni oilbor dela prepočasi, Vlada je že izdelala zakon o sodiščin, kazenski zakon, meniöni in oekovni zakon ter zakon o državljanstvu, toda delo v od- boru le počasi napreduje. K besedi se je oglasil tudi dr. Gregor Žerjav, ki je med dimgim izvajal: »Minister pravde j© naslm# svoj apel na napaeno adreso, ko je apeliral na zakonodajni odbor, naj pospeši svo- je delo. Opozicija sama najbolj želi, da se ei in pa*ej izviede izenačenje v zako- nodaji. Delo pa ovira najbolj vlada sama, ki zadržuje zakonske predloge. Zakon o sodniikih je bil v s-ekeiji zako- nodajnega odbora že davno soglasno sprejet in soglasen je bil tudi sklep gle- de sotdlniških plaie. Üe bi se bila vlada takoj pridružila stališču sekeije, bi lah- ko bi) zakon o sodn.ikiili danes že pod sitre'hio. Bilo pa bi najbolj umestno, ka bi sekciija vse pravosodne zakone reši- la skupno, tako da bi ves zakonski kompleks lanko pri sei naenkrat v Nau rodno skupisčin/O, ker bi to liudilo bolj- ši pregled. in rri'OZnost eim boljše iini- fikaeije.« V svojih nadaljiXiib iz;vajanjjili je dr. Žerjaiv naglašal potrebo, da sie s torn zalkonom resi tudi vprašanje sod- nega osiobja izven «odniskega kadra, ker je to osobje za redno delovanje in poslovainje sodisc prav tako velike Vfvžnosti1. Govorec o neodvisnosti sod- nikoVj je govornik naglasil, da je to vprašan.JG rešeno v predloženeim za- k on skem načrtu le polovdčarsko. Clen 13. predstavlja komipromis in ne nudi dovoljnib garancij za neodvisnost sod- nikov, marveč na široko odpira vrata partizanstvu. Ni proti temu, da se sod- niški kader poraladi z mlajšimi salami, vendar se inn zdi neoportuno, da lah- ko že sod.Tiiik v 27. letu starosti postane predsednik okrajnega sodiača, z 28 leti sodnik okrožnega sodisča in s 33 leti celo že predsednik okrožnega so- dišča ali sodnik aipelacijskega sodišca, s 37 leti pa predsednik apclacijskega sodišca. To lahko dovede do animoz- nosti med starejšimi in mlajšiinii sod- niki in govornik najavlja, da bo v po- drobni debati stavil primerne spremi/- njevalne predloge, Nato je dr. Žerjav obširno govoril o nacinu innenovanja sodnikov, pri če- mer je zalliteval, da se uvede sis tern konkurzov. Zakonski predlog namreč doioua, da imenuje sodnike minister na lastno po,st, siistem konkurzov pa nudi edino garancijo proti uvajanju parti- zanstva. Glede predihodnih odredb je dr. Žerjav zahteval garancijto, da se že prklobljene pravice priznajo in v no- beneni slučaju ne odvzamejo. 0 priliki prevedbe uradnižtva na novi nradniški zakon je nastal eel kaos in še danes leži pri državnem svetu nad 10.000 nerešenih pritožb. Dr. Žerjav je zar- kljurjl svoj govor s konštatacijio, da se tudi v tem zakonskem predlogu zr- cali zaipostavljanje prečanskih krajev, pričakuje pa od vladne večine, da bo sprejela izboljševalne predloge, ki jih bode slaviila ospioizicijct.. Minjister j>e pa.zljivo poslušal Lzvajanja dr. Žerjava glode sLstema konkurzov in je izjavil, da mu je ta predlog simpatičen. Podal pa da bo svoje mnenje tekom podrobne i'azprave o zakonu. Razmere v Romuniji. "Današnja oficijozna poroč-ila iz Ro- tniutnije pratvi/jo, da se je razburjenje, ki jie nastalo vsled ogromurilh nedeljskiih sliodov narodne kmečke s(ranke, že po- leglo. Kmetje so se iz Albe JuLije bojda rniLrno razsli na sivoje domove, le mali del udeleženoev je potoval v Bukarešto, da lnanifestira za predloge, ki jiih predlo'zi kmeeki vo:d;'ja Ma/niu regent- ykemu svetu. Vlada je vrgla na Sed- mograško veldko število vojaštva iz Stare Romuniijte in je zastražila vse ee- ste in zok'znice. (Potemtakem najbrže ni »potovalo« malo stevilo kmetoval- cev v Bukarest o.) Po sklepu shoda v Albi Juliji se poslanci in aenatorji na- rodne kmeßke stramke ne bodo več ude- leževali dela v parlamentu. Še o davku na poslovni promet. Kakor se naši čitatelji spominjajo, smo pred kratkem prioboili tudi mi ostrp kri/tiko o neenakem pobiiranju poslovnega davka v naši državi. O tem preebnetu piše »Trgovski list« v svioji zadnji številki sledeče: Ako se je v celem Beogradu plačalo v letu 1927 res samo 2 mi.li.iona dinar- jev prointetnega davka, lnoremo z mir- no vestjo trdditi, da se napram beograj- skiim trgovoem, obrtnikom in indu- strijeem zakon o da\*ku na poslovni promet sploh ne izvaja. Kakor znano, ee davek na poslovni promet pri na- bavah za državo pobira z odbitkom od izpliačila, Nabave za državo so vse eentralizirane v Beogradu, torej sie tu- di pobira odbilek ob izplačilu. Ker so nabave za državo znatne, moremo z mirno vestj,o domnevati, da zadeva ves placani znesek samo da;vek, katerega so razne blagajne pobralo ob izplacilu državnih nabav. Kje je pa potem da- vek za promet delniških družb in tr- govine, obrti in industrije v Beogradu? Ali se potemtakem zakon o davku na poslovni promet res ne izvaja? Zadeva je tako važna, da bi morala v tem po- gledu Generaina direkeija davkov sto- piti iz rezerve im jo pojasniti! Geine- ralna direkeija davkov v zadnjem času kar žapored bombardira naša davčna oblastva, naj pobiranje davka na po- Mcmrice Leblanc — B. R,: Modri demant, (Dalje.) (Dalje.) Bid je diviji in skrivaj je stiskal pesti. Vendaa* pa je skušal skriiti svojo jezo in raizocaranje pred zmagoslavniimi pogled i. Ganimarda. Vljudno se je pri- klonil bratoma Leroux in se odfetran.il. V veži se je nenadoma obrnil in zar nl proti nizkitm vratoin, ki so vodila v klet. Nekaj se je posvetilo na tleh. Pripogn.il se je in pobral rudeč ka- manček; bil je granat. Ko se je pred hißo obrnil, je čital v bližini hišne številke 40 sLetleci napiß1: Luden Destange — arhitelä — 1877 Isti napis na hiši s števdllko 42. »Torej povsod dvojni iahodic, si je xoasliL »Številki 40 in 42 sta med, seboj v zvezii. Kako je mogaoe, da nisem mi- slil na to! Moral bi bil-ostali proti jutru pri obeh stražnikih, ki sta nadzorova- la to hišoi.« Obrnil se je k njima in »ekel: »Dve osebi sta priisl'i za casa moje odsotnosti skoai vrata številke 42, kaj ne?« Pokazal jo na vrata sosedne hise. »Da, nek gospod in neka dama.« Prijel je višjega inšpektorja m- roko in ga pelijal s seboj: »Gospod Ganimiaird, vi ste se zelo smejali. Miisilim, da ne boste zamerili, če vas malo miotim.« »Ne .. . . nikakor ne. Čcinu naj bi. vam zameril?« »Kaj ne, da? Toda najboljše sale se morajo enkrat končati in mnenja sein. da je sedaj že čais za to.« »Se strinjam.« »Danes je sedmi dan. V treli dnoh moram biti brezpogojno v Londonu . . .•.« »Ho-ho!« »V troh dneb bom res tarn«, je od- vrnil Holmes, »prosim vas pa, da ste mi v noci od srede do četTtka na raz- polago.« »Da se podamo na tako ekspedieijo, kakor je bida ta?« je vprasal višji in- špektor posmehlji/vo. »Na ravno tako, kakor je bila ta!« »In kaj bomo imeli od nje?« »Arseno Lupin bo aretiran.« »Mislite?« »Svojo častno besedo vam dam na to.« Holmies se je poslovil in odšel v bliž- nji hotel, da se malo odpocije, nato se je ohrabren in poln zaupanja v samiega sobe vrnil v ulico Clualgrin. TTišnici je stisnil v roko dva louisdorja in zvedel, da bratov Leroux ni doma. Dognal je tudi, da je sosednja hiša, številka 42, last nekega gasp. Harmitngeata. Pre- skrbel si je svečo in &el v klet skozi j vrata, pred katerimi je našel mali gra- ; nat. Spodaj v kleti je našel še enega iste ban-e in iste oblike. j »Nisem se motil«, si je mislil, »to je j zveza. Sedaj moram še ogledati, 5e od- pro moj vetrih tudi vrata kleti, ki jo uporablja najemnik stanovanja v pri- j tliieju . . . Da, izvrstno . . . No, sedaj si ! hočcmo natančno ogledati še police, \ polne steklenic z vinom . . . Aha! Tu so mesta, kjer je pTah pobrisan . . , tudi na tleh se pozna^o sledovi stopinj . . . !« J Lahek sum je povzročil, da je umolk- ] nil in poslušal. Hitro je zaprl vrata, ugasnil luč in se skril za kup praznih ^abojev. Crez nekaj trenutkov je opa- zil, da se je ena izmed polic nekoliko strasla in. da se je ves del stene, na katerom je bila pritrjena, obrnil za kot devetdesetih stopinj. Svetloba svetilke je posvetila skozi odprtino, Nekdo je P'risel v klet, Novodošlec je bil skljueen, kakor nekdo, ki kaj išče. S prsti je brisal prah s poline, veckrat vstal in nekaj metal v skatljico iz lepenke, ki jo je dr- žal v levi roki. Nato je izbrisal sledove svojih korakov in odtiske čevljev, ki sta jih pU'slila Arsene Lupin in dama s svetlirai lasmi in se priblizal poli- eam, na baterih so stale steklenice vi- na. Nenadoma je vzkliknil in pad ei na lla. Holmes ga je zahrbtno napadel. Vse skupaj je biio delo ene minute in na najenostavnejši način na svetu je položil moža, ki je moral biti zelo mo- čan, na tla, mu nataknil okove na roke i:n mu zvezal pesti;. Anglež se je sklonil preko njega. »Koiliko zahtevaš, ce mi poveš vse . . . ce mi poveš vse, kar ves?« Mož ga je pogledal tako aasmehlji- vo, da je Holmes videl, da so vsa vpra- šanja zaman. Zadovoljil se je s tem, da je preiskal njegove žepe. Dobil pa je le šop kljiu- cov, zopni robec in majhno skatljico iz lepenke, ki jo je ravnokar držal mož v roki. Ko jo je odprl, je videl, da se nahaja v njej dvanajst granatov, po- dobnih onim, katere je našel v veži in v kleti. Slab plen! Kaj naj stori s tem človekom? Ali naj čaka, da mu pridejo prijatelji na pomoč in zlikovca pre'dajo policiiji? Gemii vendar? Kaj mu bo to pomagalo v boju z Lupinom? Premkšljal je. Nehote je pogledal na skatljico. Na njej je bil natisnjen sle- deč naslov: »Leonard, zlafcar, Rue de la Paix.« Sklonil je, pustiti moža v kleti. Za- prl je tajna vrata, zaklenil klet in od- sel iz hiše. S pošte je obvestil Destan- gea, da bo mogel priti k njemu še le 61 ran 2 »NOVA DOB A* Stev 52 slovni projniet cinibolj pooslre. Našini davcnim uradnikom se obetajo razno persekucije in. inspektorji iz Bcograda, ako bi pobira/nja no poostrili, dasi re- zultati kažejo, da v polni. meri izpol- njujejo svojo dolžnost. Ali bi ne bilo umestnej&e, da bi Generalna direkcija napra;vila rod najpreje tain, kjer g.a he- rn? Na« naj pustii Beograd v miru, ker smo placali ravn.o davka na paslovni promet preko 40 miilijonov dinarjev, to je preko 40 Din na glavo, dočim se je v Srbiji in Črni gori pobral le ne- znaten. del» ako upoštevaimo števiilo prebivalicev. Ako se bodo davki pri nas tako izenačevali, potem nam bo izena- cenje prineslo še veliko razacaranje. Izgon romunskega princa Karla iz Anglije. Vočiiiglod ži(vi poliitieni akciji ron.iu.n- ske narodne kmečke stranke se je obr- nil'a pozornost tu&i na izgnanega ro- rnunskega prestolonaslednika Karola. Daisi za strainko ni njegov povratek | glavna zaihteva, je vendar Karol raiz- ? glasdl, da se nannerava vrniti; v Ro- munijo. Hotel je to .storiti z aeropla- noma amgleskih listov »Daily Expres« im »Sunday Expres«, s kateninia sta misdila d'va padjetna angleška žurna- liista poleteti v Romunijo in se tain na lieu mesla prepričati o politJiicnih do- godkiih. Karol je tudii dal natiskati 20.000 izvodoiv mamifesta na romunski narod', v kaiterem opißuje, da se mu je zgodila velika krivica, in da se je le j pod pritiskom odrekel romunskemu prestolu. RjOimunska vlada je vse to zvedela im je takoj protest iirala proti bivanjiu princa v Angliji. Na to so ga v pondeljek ponqci poiiskali anigleški detektivi in mu »srotovalij«, da odpio*- tuje. Obenem je angleška vlada prepo- vedala vsako podajo all posojilo ka- keiga aeropiana prdncu Karolu. Razdeiitev kredita pri Nar. banki. Koncem preteklega leta je bilo pri Narod nil bank! meničnih kreditov za 1.443,000.0000.— Dim. Od te wsote od- pade na oentralo v Beograidu skoraj poloviica, to je 717 milijonov dinarjev. Pri podružniici v Zaigrebu jo na pv. kreditov le za 145 railijanow v Ljublja- ni 70 miilijonov, Sairaijevu 67 milijonov. Novi Sad 40 nulijojiov. (0 drugih p-o- družndcaili nknanio podatkov pri ro- kah.) Še zaniiraiivejše pa so števiilke o lombardnih krediltiih. Teh je za 351 miiljjonov dii.nai*jev, od öesar odpade na Boograd 280 milijonov, to je 80 odslot- kov. Metiični kredi.t je dobilo v državi. 4.332 ivirdk; od teh se nahaja v Srbiji. 3.039, v preea'jiskih krajih pa 1.293. V Beogradu sainem je užLvailo kredit pri Narod ni ba.nki 1.2(36 tvrdk. (Ne ve- mo, če uživa v celi. naši oblasti deseti- na tega števila tvrdk kredit pri Narod- ni banki. Op. ur.) Prečanom — knof. V si nam čnenn odboru je bila sprejleta urediba o delokragu komisije za doloei- tev ciiste&u katastr.skega dahodika od Aeniiljiišč. V isti seji so je dovoLilo vladi; iz 1% livestiicijvskega ])osoj;iila (ki. je bi- lo namenjeno za aelezniice) d^eset niili- joiiiov dinarjev za imosl preko Lima v Crni gori in radi enakopra'vn.ositi; tudi 300.000 1) za popravilio ceste Zaigreib- Pod'sused. Nadalje je vladina vecima dala dovol'jenje, d.a se prebitki kaznil- niicnih nprav v Ma'riiboi'ii, Miitrovi.ci, Zenici. in diriig.od nporaibijo za Srbijo. KJ)K se je upirala — toda radikali vn klerikalci so jili gladko preglasovali. Konflikt med Kitajci in Japonci. Iz Tsiinamfu-ja porocajo, da .so ja- pfonske öete zopet pregnale oddelke ki- tajske nacijonalis'ticne annuade iz one- ga dela lnie&ta Tsi.n.a,nfu, y kaierein stanujejio Japonci in drugi tujci, t. j. iz takozvane >'koiice.sije«. Japoiiska je pazval'a kLtajske nacijonaliste in njiho- ve severne na»protnike, naj im nada- ljujejo bojev v ]3rm:|inciji Šatntung. drugace bode Jaipomska prisiljena za- sesti to pokraiji'no, v prvi vrsti pa že- lezniieno oniirezje, dokler se polozaj ne popravi. (Santiing je ona kitajska pro- viinca. x kateri lieži nekdaiiija neniska koloniija. z uti'dibo Tsiing-taiu.) Pri bo- jili ined nacijonailksti n. japonsko po- sadko x koncesdji Tsinan-fu je padlo 12 japonski'h vojakov in 14 japonskih civiilisitov; kakilh 30 vojako\' je bilo ra- njenMi. Dopisi« Iz Konjic. (S r e z k o z b o r o v a - ji ji e SDS in p o 1 i t i č n a sola) se je vršila v nedeli.ro 0. t. m. od 9. zju- ti'aj do 4. pioipoklne. Na .sreski občni zbor se je v veliki dvorani Narodnega damia zbralo izredino veliko število de- legatov iiz vsega ökraja, ki so z zanL- nLanjem slodili zlasti porocWu narod- nega. poslanca dr. l^vka o politic]lenn položaju ter mu z iskrenimi ovac.ijanvi iizrekli svoje zaiupan.je. Po poročilili pnodsedistvsi sreskega odlbora se je koiii- slituiral odbor. katerenuu nacelu'je ko- njiski zupani g. notai1 Jereb, podpred- sednik pa je ugleidini kmetovalec gosp. Vercnik iz Zreč. Tajništvo vodi znani uarod.ni delavoc g. n.otarski kandidat Gajsek iz, Konjiiic, ki je tudi za tekoue poslovn.o loto vseni sti'-ankiuiiliii prista- šem jz okraja na ra.zpola.go z nasveti- Srajce cefir po Din 42, 68, SO, Pique hole Din 44, 58, (it), (li'lavskc Din 33, ,'iS, 43, spodnje Mate Din 21, 32, 42. SO, ovratniks Din H, 9, 12, žepne robce inc. 35, 53, 94, noga- vice Din 8, 11, 18, dokolcnke Din 22, 34, 50, naramnicc Din 20, 24, 29, kra- vate Din 12, 19, 30, Cepice Din 28, 35, 44, klo- buk: Din 50, GO, 90, deznike Dm 62, 95, 135, prodaju v samo dobri kvalitcti, dobavlje.no iz prvih svetovnih tovarn, pcrilo je pa poaebno solidno izdelano v lastnili dclavnicah. O^lejtc si izložbe in ogromno zalogo v velcirgovini 1$. Stermecki, Celje. naslednjega dne. Nato je odšel k zla- tarju in mu izrocil vseh štirinajst gra- natov: »Milostljiva me požilja radi teh kamnov. Iz nakita, katerega je kupiki pri vas so izpadli.« Holmes se ni zmotil. Trgovec je od- govoi'il: »Viem , . . .Dama mi je telesomiiralla, da bo sama tudi kmalu prišla,« Še le ob petih je opazil Holmes, ki je stal in čakal na trautoarjiU v bližini zlatarjeve prodajalne, neko sumljivo daano, ki je imeLa obraz zakrit z ,go- stim pajoolanom. Skozi okno iziožbe je videl, da je položila na pull star gra- natni nakit. Kmalu je prisla iz trgovime, šla n&- kaj časa pes, stopila v kočijo v smeri proti Gl'iiohyju in se odpel'jala skozi ulice, ki jili Anglež se ni poznal. V mra- fcu je stopil za njo, ne da bi ga vra.tair opazil, v petnadstropno hi so, ki je ime- la dve krili. V hiši je po njegovem mno- nju moraio stanovati mnoffo najemni- kov. V drugem nadstropju je obstala i'ii vstopila skozi vrata, ki so se tiho od- pirala, v neko stan.ova.nje, Dve minuti za tern je poskusil Holmes srečo in skusaD odpreti s kljuci, ki jih je odne- sel Lupinovemu pajdašu, ista vrata. Že pri oetrteui ključu se miu je posrečilo. V teini' je opaizil prost ore, ki so bili čiisto prazni, kakor stanovanje, v ka- terem nihče no stanuje. Vsa vraita so bila na široko odprta. Toda' na koncu hodnika }&. opazi(l pranuen svetlobe. Pribliizal se je po prstih in videl skozi ogledalo, ki je locilo salon od sosednjili sob, in. ki; ni bilo narejeno s pomočjio zh'ega srebra, damo s pajčolanom, ko je odložila svoj plašc in klobuk in sedla na ediini stol^ ki se je nahajal v ßobi'. Črez nekaj čaisa si je ogrniila žametni veoerni ]3lašc. VMel j.e, dai se je pTibliižala kamin.u im priliisnila na stikalo eliektrionega zvonca. Polavica lesene siene na desni strani kaimina se je premaknila, zdrk- nilčDi ob steni in izginila mi debelimi tapetaimi. Cini je bila odprtina dovolj široka, je šl:a da ma skozi njo in iaginilaj s sve- tilko. NaJe.iin je bil zelo, preprost. Holmes Kie je poslužil stikala in. ji sledil. V te- mi je tipal dalje; kmalu pajga je zadelo x obraz nekaj mehkega. Pri sviitu vži^ gal ice je diognal, da se nahajai v majh- ni, s siuknjami in driigi'ini kosi olileke napoliiijetni omari, NaTedil si je pre- hodi in obstal pred neko prepi'ogo, ali kaj je že moraio biti, ki mu je zapirala prehocl. Ker je vžigalica že dogorela, je opazil lue, ki1 je pronieala skozi, tan- ko in obrabljeno blajgo. Pogledal je skozi zastor. (Dailje prlili.) RADIONI perk sam!! 'S ,Madion* pere sam in belt kof solncel Po kotiL-aneni sreskem zboru se je vr- «ila ]>oliitiena sola, v kateri sta preda- vatelja gig. dr. Pivko in dr. Reisman udeleženceiin, katerili je bilo tudi še po- ))oldne nad 20, dasi je vecina d'opol- danskih udeLažencev inorala odpotova- ti, dajala dragocene podatke o raznirh programaticni'h in drugih vprašanjih. Vsi zboravaloi so si bili edini v pre- ¦pričanju, da je taksne sestamke treba vieekrat prirejati. Ne dvomimo, da je nap redn a stvar v konjiškem ökraju d obi la v nedeljo krepok imitul/ za svo- je nndaljno delo. Domače vesli. <• Jpel na alovenxko jfivnoal, r Celjn in okolh'i. V soboto, dine 12. maja poje v veliki divorani Gelijskega doma sve- tovno-znani, sloviti pev-ski zbor Don- skih kozakow Z našimii kancertniini prireditvami snio iimeli v zLimski sezo- n i mal'o sreee. Naša siovemska. pnblika ne reagi-ra veana vaibila v hrainiiimet- noHti. lloteli mno bi»ti pra-viiičii iiii si no iskali vzroka za ta žalasunt pojav x spliosni mizerijii, pai smo dognali«: \. ki- no, ce ii lidi kaj takeiga, ka:r drazi ži.vce,. ima niabilo polno dvoramo; 2. kon cert »Wiener Sängierkmaben« jej imel dva- krat razprodana dvorano in. je bilo slovonskega obc'in.stva na izobilje, tudi takegia, ki nasih kojicertov ne poseea. 3., Za cašo vinca. riijnega, pošten kri:s>t- jan življenje da. Ueinio se od tukajs- njih Neniicev! Apel: ta kon.eert je naš, zaidostlujei, da ga obisee slehernii,, kdor čuti z njii'ini, od najmainjse'ga obrtnikn do bogatiina, ki vcaisih ni-ma sunisla za gad bo ali; pesem, zatto pa iizvirsten ]>o- slluh za naicijonalno dolžnost. — Don- ski ko/jaki iinajo sivietoven slaves im so nask Ali naj morda dozivi'nTQ 12. maja pra:zno dvorano? Sram nas je, dai moi- raimo otrplo sloMenisko sree na ta način traktiliatii z injekeijami1, ker se bojimo, da bi siicer sploih prestalo uiripati. So gotove nacijonalno in kultiurno dolž- n as tii, preko katerili ne sniemo iti. Pri vsej obstojeei gospodaisiki mizeriji ne smemo dopustHi, da nam umira duša. Mi nai/jadiiijemio! Lebi 1914 smo hodili k Jiiasim prirediit^am z navdusenjem in vero x;sreih. Leta 1928 so nn^n hvc-a in naše dvoraine prazne. d Na koncertu donskih kozukoc v soboto, 12. t. m. (velika dvorana Geljt- skega doma) ob 8. uri zveoer se bodo izvajale ruske narodne, pösvetne in nabožne pesmi, s kateri.mi je ta odlični pevski zbor žel po svetu svojo ,sla^o. Zbor je priznan v centrih livrope iti nje.gov sobotni koncert obeta umetni- ški užiitek prve vrste. Umetniki nasto- pijo še prej tudi v Ljubljani. Ocenc tega zbora so odlične In zlasti. hvalijo njih izbrane krasne glasove. Odlikuje se med njimi soliet tenorist, ki žaiiije vseobče uspehe. — Predprodaja vstop- nic pi'i Goričar in Leskovšek. c Davčni wad v Celju razQlßsa: Gla- «oni elena 87 novega ziakana o nepo- Hredni'h d'avkih iz lota 1928 imajo vsi tlelodajailci d.o 15. maja 1928 prijaiviti in plat-ati iislužbejisiki davek^ pri da.vc* uem uradu v Gelju »a vse pri njih na- Klavljene oziTonia zaposlene uis'luzben- ve. Beladajalci, kateri ne bi do zgoraj doloeenega term'iin'a vplačali davka, so bodo pozvali v teku 8 dni na placilo in ako se tiudii temu pozivu ne bi odzvali, bode daveni urad sann, glasani cleno 138 za.kona o neposred'niih daivkilli, po lawtnoin preudarku piiedpisaJ us.luzbe.n- ski cUiiViek ter razven tega se admeril kazen v zneisku od 50 do 500 Din in daivek s kaiznijio iiztirial eksebutivnim potom,. Od i>o 15j majiU vplačanegti davka, se pobiraria tudi 6% zaaiudne obresti'. Zalegadelj se stemke opozar- jajo,, da nomiudioimia naiba,vi.jio predpi- sanei clawne knjižice pri olxMnafh zu vse smoije uslužbence ter v lastnesm in- ter esu plaeajo davek do nawdenega tennima. Pripomni se., da se bode po 15t1. miajiu iizvrsiil'o revilziiiio od strani davenega urada kakor addelkov finan- cijske kontnoilie od hiše do hise in tako ugotov.ilo faktičen stalež uslužbeiLstva. d Drzavljßmko priseyo sta položila na sirezkem poglaivarstvu v Cielju Karl «lust Gi'iikinc, čevljarski omx-keiiiik v Za- v;odni in šolska sastra Be.n.j:a.niiina Ja- ger. d liedno javno cepljenje m-alih otrok (pi^'ocepljienwAi) iiz mesta Gelje se vrši let as v Gelju v torek, dne 15. maja od 2. do 4. ure popolldne v klubovi pasve- tovalnici mestmeiga maKistrata. Pre- gledovanje cepljencev in nadaljne cep- ljenje dne 15. maja izostalih otrok se vrsi. teden dni pozneje, t. j. v torek 22. maja ravnotam in. ob i.stem času. Mest- ni zdra^^nik oei>i od 15. maja dalje do konca maja tudi vsak dan na svojetm stanovainjii (Vodnikova uliica St. 1) od 1.1. do 12. ure dopoklne, a tedaj ne brezpktčno. GeplijenjiU obviezni so vsi otroci rojieni 1. 1927., t. j. od 1. janu- arja do 31. decembra 1. 1927. Dalje vsi raali otroci, ki so pri lanski ali prejšnjih cepitvajh iiz kaleregakoli vzroka izastali in se niso oepljenk — Opravicbe radi neceplijienja, odtn. spri- ce vala za otroke. coplj««« Po prhnat- nih zdi-avnikiih, sPr'°-ieuUL uradm zdra\nik na dan cepiitve in na dan nadpregleda mi nuagieitraitu. d Tedenski sestanek članov kmjevne ovganizacije za mesto Celje se vTŠi da- nes zvečcr ob pol 9. v klubovii sobi Geljskega doma. d Pod Siariui (jradonh ob kolenu Sa- vinje, je poitegnii ]>laz večji del ceste v Saviinjo, tako da ni vec mogooe priti z v-ozovi mimo. Bil bi že zadmji čas, da b se ckoliöka otočina lotihi popravila in zavarovanjia te ceste. c Za DijaSiko Imhinjo v Celju j,e na- bral g. Alo.i>z Mastnak, veletrgovec v Gelju, o priiliki poroke- ge. dr. Fiischer- Stepančiioeve 435 Din. lskrena luvala! d Drzavna tirajevna zascita dece in mladine v Celju priredi: v »oboto 2. ju- nija vectlli'cni dan, da pridobi vsaj ne- kaj sredstev za ubogo deco. Vsa dru- stva proskno, da se ozirajo na ta dan Si-v 52 »NOVA DOB A* Straw 3 in no prirejajo konkurencniih priredii- tev. 2. junij na.j bo posvecen izkl|jučno naši ubogi deci. d Drk. krajevni zasčiii dece in mla- dine r Celjn sta na,klanila po 40 Din gg. JoKief Jaigodfrč in Frame Lu'kas. Spc-na hvala! tl Tezka nesrem. Mizar Jurij Skod- uik si je hotel v pondoljek popoldue ogledati novo stavbo nwwtne csbciiino na dv.ori.scii »pri kroni«. Sei je po zidar- skem ocLru v prvo nadstropje, kjer je po neprevidnosti stop'il mi mo i'n. padcl okroy 4 metre glob ok o na kup kaine- nja. Dobil jo trake notramje poškodbe iai so ga niorali spravi'ti v bolnišnico. d Na progi Grobehio—Roqalec bode vozii Huii let as od .15. naprej vsled zveze z brzovlaki osebni vlak iz Cro- belnega ob 14.08 s prihodom v Boga- tec ob 15.17 iz Rogatca ob 12.10 s pri- -liodom na Grobelno ob 13.22. d Zaljubljen mladenič. 20-letni de- lay«? A. S., stanujoe v Pertimačevi to- varni. je simači ob pol 7. izpil v Ga- berju pred hiiso šfc. 45 veičji kozaree črniila. ßpraividi so ga v bottaisriico, kjer so iriu izprali želodec in ga posliali damn. S. je bil zaljiubljen v neko dekle, ki ga je pa pusti'lo. Simoi-i jo je spet kliical in ker ni bilo uspeiha. je segel po — ernilu. c V nprilu so umrli v Celju: V me- at u: Ribard Pern at, 51 let, bancni rav- natelj; Franc Erjavec, 52 let, krojazkl pomočnik; Roza A i si rich. 64 let, za- sebnica; Franc Kokotec. 32 let, zelezn. dolavec; Joisiipiina: Dragar, 86 let, za- sebnica; Marija Čob, 41 let, pesesrtmir- ca; Ana Šmarčan, 80 let. mestna reva. ¦— V bolhici: Stefan Pagorevc, 15 let, diijak, Gelje; Kai'l Leber, 18 let, brez- poseln delavec, Gelje; Fr. Polajr/ar, 4fi let, hlapec, Sv. Rok; Allojz Larbid, 6 let. sin dni'narja, Dnamlje; A.na Gorjup. 77 let. olx; reva, Škofja vas; Rudolf Kovacic'. 40 let, čeviljarski mojster. Zrere; Ivan Jahod'il, 73 let, dninar, MagdaJena Pogaear. 54 let, najenini- ca. Okoliea Gelje; Martim Podergajs, 79 let. obč-.revež brez staln-ega biva.h- šča; Janez Kresnik, 8-4 let, dninar, Go- tovlje; Jakob Martinne, 62 let, poses-i- nik. Sv. Jur ob ,L ž.; Siimon Kukoveo., 70 let. delavecv Š astern j; Franc Štor, Iß let. delavec, Škofjavas; Marija Kol- šek. 53 let, dekla. Bra^lovče; Tomnž Kresnik, 67 let. obč. revež, Zaibukovca; Janez Ivos. 59 let, mall posestnik, Na- xarje; Anton Tadina, 30 let, me.sar. Kostrivnica; Ana Zaler. 30 let, žena strojnika. Zusein; Katarina Jakob, 59 let, prevžitkarica, Novacerkev; Marija Frkn. (\2 let, obč. reva, Konjice; Janez Zupanc. 70 let, brezposeln brez stalne- ga bivališoa.. V aprilu je torej uuirlo v Celju 28 aseb: 7 v inosiu in 21 v javni bolnici. d Brezsrmošl nli he da? Iz St. Jurja ob J. ž. nani pišejo: V pondeljek, due 7. t. m. zvečer je do sedaj še neznana oseba položila dA'a meseca staro, krep- ko dekletce pod. okno poisestnika I. Žvižajia v Sv. Jurijii oB J. Ž. Otrok je bil lepo povjit. Poleg pa je ležal lißtek, na katerein je zapisano, da jo niali ne- bogljenki ime Framčiška in da je roje- na 26. febr. 1928. Posestnik je o tej najdbi takoj obvestil orožniško posta- jo. Otroka pa obdrži začasno sam na lirani. d Tz St. Jnrja ob J. z. V eni i'zined izandji'h števiilk »N. D.« smio popisali neznasne rajzmere glede dveh cest. De- žuje naprej, blata je ved.no več, a me- rodajni čiaiitelji si obetajo v kratkem lepega vreinuena in ne storijo ničesar. Hudü'bnini jezikom., ki pr&vijo, da se je priijarvil nek podjetniik, ki bi s čol- noni prevail Ijwdi, ne verjamemo prav. raje bi videli, da bi se vsaj en ali dva voza gramoza nasipailo oez cesto pred Katoliiskim dioni'Om. c Podmladek Rdečega hriža v 81. Jnrju ob J. Ž. v salskwn letu 1927/28 se je osn;oval na deški oanovni Soli Vo- mlack'k Rdecega križa. Šolskii odbor pod. predseds.tviam G. Vebra, ucenca 5. r.. kaže prece.isnjo ,spfretn.ost. Na dan Vneboihod.a dne 17. maja popoldne uprizori Podmladiek: |. Enodejanko »Nasa deca«. 2. Enodejanko »Kaizno- van-i Saljwec«. 3. Dvodeja.nko »Vedež«. ]5eli pa bodo to pot naijmanjši, 1. raz. red. Odhor v.ljudno prasi, da;'ja v.si po- setiie to prireditev nilade orgaiiiiizacije in jo teuko moralno in gmotno pod- prete. d Nezgoda pri vojaškem vezbanju. Voeraj dopoldne so vežbali vojaki na glaziji. Streljali so s taikozYianiimi sob- nimi patranamd v tareo. Pri twn je jedna kroglj asla mimo tarce na cesto pred bolnišnico in zadela delavca Za- vrsniika v prsi nad.srecin. Poskodba sliučajno ni teika, mogla bi pa biti pri kaketn detetu ali v ako zielo novaT.na. Glazija po našeim ninenjiu ni primeren kraj za take vežbe. d Neobičajen čuvar vojnih grobov. »PoM'tika« p or oca,: »Ministrstvo ver je iiinenovalo nedavno teiga za ponioicnika duilnovnika, ki čiiva naše vojne grobove v Pragi, neke'ga g. Perkita, velikega posestniika in trgovea z \iaiam. Ker že dubovniški čuvar nima nikakega posla. je vzbudilo iimenovajije tega vimskega trgovca za njegovega pomoenika pre- cejšnje začudenje pri naši praški ko- loniji. Vendar pa so nazadnje mislili, da mora biiti tai pomožni ciU'ar izvain- redno pobožen i:n Ba^u vdan človek, če ga miiniistrstvö za vere navzlic nje- govi profani profesiji in brez kakr- snekoli stvairne potreibe iimenuje na ta- ko ciistmo mesto. No —¦ pred nekaj d¦ne^•i so pTiabeiiH ceski. litsti pomir- ljive informiadije o tem našean pobož- n»eni čuvairju. Zaprli s'o ßa naniroč radi tiihiotapljenj:a špiriita, s čemur je oškodmriail čednaslavaškU1 državni erar za preko jeden milijon dinarjev . . .« d Slaba letina. Iz komjiiškega okraja nani pisejo: K splošni gospodarski kri- zi imaimo še letos pričakovati slabo le- tino. Vsled neprastanega deževja gnige \sajeni krompir i.n tudi koruzni posev- ki bodo zanič. Da.vcni vijak pa navija, da vise škriiplje! (Podobne in he hujše pritožbe se č-ujejo vsepovsod no misi oblasti. Op. ur.) d Popiava. Pod Ptujem j^ »topiln Pesnica cez bregove in je poplavila vso poljo in tra'.vinifke od Sv. Bolfenka na Bi'sii do vSv. Ma-rjete na Dr. p. (I Hiini je v Zagrebu bivLsi ]>redsed- ii iik liTvafeke stranke praara dr. Ale- ksander Horval v starostii 57 Let. d SedeHfsinlchrica lavantinske sko- si je. J'utr-i potere 700 let, kar je bila iistMiiovljena lava-ntiinska «kofi.ja, ki so imela, kakor je znano, do skofa'A. M. Slomška svoj sedež pri Sv. Andražu v Labodski dolini. Obletnico bodo cer- kveno sloviesn.o pra/novali,. Slavnosti se udeleži tudi papežev poslanik Pele- grinotti iz Beograda. | d Prvo toco so inneli to dni v ptuj- skevn ckraju. Napravila je po vinogra- di.li in said onosnikih znatmot škodo. d Shwensko zdravrmko drustvo v Ljubljani iiriredi na: binkostino nedeljo 27. nuaja iizlet v Dobrnio. Na binkostno soboto je v kapailištol restavraci.ji po- zdra'ven večer, v n edel jo ogled kopa- li'sca in popaldne izlet v okoliico. Upati Je tudi tiu, da. izlet .n-e pade v — vodo. | d Obvinske voliive v Brežicah. Za niodi>lj,skc obcinske voli'tve v BrozitaJi so bilo vložene štiri kandidatnte linste. Nemsk-utarji so topol nmtoptii s svojo lislo, ki so jo vezali s klerikalno. Dobi- la je KDK 7 odborniikov, .abrtniki 2 sMlhornika,, klerikalci 4 odborniko i:u Nenici 4 odbornike. Ker bode tvonila KDK z obrtniiki v občimskem odboru j'edno skupinoi, je volitev naprednega slovenskega župana zasigurana. d Ncčloveško izkorixcanje siromns- mk izscljencev. V Ljiubaškem (Heree- ^o'vima.) sio zaprli. ugliednega trgovea s tremi kompa.nj.oni. ki so v zvezi. z ne- ko sarajevsko ba,nko dabavlja;li iizse- l.iencein de.nar po strasniili obresitiih. Da so dali jednemiu iizseljeniou 10.000 Din, so niiorali mjegavi soroclnifci doma pod- PKSTiiti menico ki dati dovoljenjie za yknjii'zbo 13.000 d'inuiTJev broz straskw in obresti dio 30 odstotkov. Ker izse- ll^noi dostikmit niiso ino'gli dobiti za- sluzka, da bi pošiljali domov denar, je otientili gonil n,jijhove sorodnike doma »a bobon. Kaka kawe.n. bi par biln pri- merna za talc zlocln? Slovit» vnuilAtaka pBesalka Josephine B^ker v Celju jma dober sloves, kakor tudi brivski salon „Qi»ijjent", KovaSka ulica 1. d Beželna cesta Kamnik—Črna— Gornjigrad je zopet za kakili 5 dni zaprta, ker so se vsuli na cesto pri Čr^- ni novi plazovi. d Sezona v Rogaski Slatini se vkljiub sedanjemu, moraimo rieči!, nesramnemu N'renieniu vondaT ze zacenja.. Na ,sobe je pa že toliiko niarociil k/ot običajno še le proti koncu meseca j'unija. Kopaüisca so že visa odprtab godba prične iigrati s 10. niajeni1. Kino se otvori s 13.. ma- jem. Račuiut. se na lepo vrerne, sevedla ce slabo vreme vsega ne pokvari. Mestni kino. Sredoi 9. in cetrli'k .10. maja: »Ljubezen, ki ubija«. (»Sadis- miiis«.) KraLsna ljubavna drama v sed- mili.dejanjilli ])o zna.nem roanainu Pier- rea» Fondaiea »L' homiine ä 1' hispaaio«. V glavni vlogi slovka krasoti'ca Hugu- ette D us las, znana m velefiillmov »Kö- liigsmaTk«, »Haremi« in »Princesa in liarlekijn«. Divni1 naravni posnetki iz Bordeaiuxa, Biarri.tea in z morja. — Petek 11., sod^ota 12. i'n neidelja J3. maja: »Tai srea«. Monumentalen vele- filni iiz budiimpešita.niskega življenjai v 6 dejamjiilli po glaisovitein romaim pisa- t'olja Lajo,ša Bi'roja. V Klia.vni'.h, vlogadi ljubl.jenca. kinopublike Lya de Putt.ii in ,Tos.of Sehildkraiut. — Prednaiznanilo: ?<8ah car id«. ((Vi.lovek-a.vtoma.t.) Sve- tovna sen/zaxrija,! Kino Gaberje. Sreda 9., oetrtek 10. in petek 11. maija: »Naprej, Ken!« 6 dejanj borbe im junastva. V glavnMi vlogab K'tin. Maynard', druigli Hai'ry l^iel, Tom SanUsicbi im KatiMeem Col- lins. Sodelujejo Siioux Tndijainci iz re- zervaicije v JužnL Daikoti. Velika senza- cija! — Prednaiznanilo: »Alrauna« (fUJdezno sp'Oceto ¦detie). V gla/vn'.i:b vlogab Brigitte Helm. Paul Wogen-er im Svetosllav Petrovin'-. g Tekstilna razstava v Skoplju so vrsi od 24. maja do 10. junija 1928. Ker se sprejeinajto pri'jave za razstarv- Ijaloe, nüjikasneje do 10. maja t. 1., naj pošljejo iinteresenti, ki1 se še niso pri- javii'i, ,si\'iojo prjijavo iiemiidoina Zivezi iuidustrijcev ali Zbornici za trgovino, ubrt i'n. iindustriijo v Lj.ubljiam.i. g Ljubljanski velesejm. V .Jugosla- viji so ljubijaaiski velesejmi že tako ud'oniaiceni, da jiilh pozna takorekoč že vsaka va.s od Triglaiva do Ohriidskega jeaera. Tako je prišla ta ustamova do svoje nara\-ine propagamde. Množiice, ki so obiiskale Ljubljaino in njene vele- siojtne, vso se vrnile domov in so naira.v- ]io razširile vesti. o torn, kar so videle in slišale. To je povzročilo, da so dova- žali vlaki od let a do Ma vec 'Obi'sko- vailcev. Lütoisnji vele.sejira. se toicno po program!! otvori dime 2. junijai im so istota'ko točrio zaJcljuči dne 11. junija. Naj že sedaj vsakdo gleda na to, da ne zaide med zaimudiniibe, kaijti letosnjii. xo- losejin bo zelo bogato založon, Zado- voljslvio mas narvdajia, ko zamoremo ol)javit'i, da so za letošnji velesejm že \si. r.aizsta'vni prasori zasedeni. Ne bo ga .stanu in posamezniika, ki bi. na raz- wtalvaiem prosioru ne i>riiše.l na .svoj ra- čun. Zbrano bo priliično vs.e, kar za- luore zanknaiti nasega cloveka,, brez- kancna vrsta stvari, ki jii>h je človek üslvaril s tauidoin svajiih rok in. vS svet- losljo svojiega -uniia. ]vaj pomeni tak nazoren poiik, taik neposireden stik z razstavlj^miimi vzorci na podjetnost piosameznika, ssi laih'ko miisliimo. Prav dobro je, da pad a velesejm letos Se v »ol«ko lie to,, tako da bo sol am dan a inožnosit mladinsbega obiska in raz- lage pod vodstvom strokovnega učitelj1- stva:. Na drugi »strami pa sii more do- baviti vsak to, kair raibii, ravsno iki ve- lesejiinii najce,n.eje, ker bo razstavljono sainiio najbolje blago naravnost od pro- duoentov. Le,giitiima;ci!J€ za obisk vele- sejma v zvezi s praviieo na zniža.no že- leznisko voznino bodo v kratkeim dane v promet. Raznoter>o. r Kali-o spostujejo Poljuki svoje ve- like pisalelje. J.'red nekoiiko leti je pre- jel poljslci kifliizevaiiik Vladimir Rej- mont najivecje odliikovanje za. pisaitelje, Noblovo na.grado za »Kniete«, v kale- rem delu opksuje polijskega kineta in njegovo zJA'ljenje. Poleg tega je prejel mnogo denarniili nagrad im odliikovanj tudi v domoviini. Sedaj je poljska pre- stolnii'a Varšava sklonila, da bode da- la wsako l»to 00.000 Dim nagrade za ono izviirno lioljisko književno delo, ka- terega bode za nagrado odobritla spe- icjaiina komisija:. Ta nagrad a se bode V'sako leto podeliila na najvecji pol j ski narodni praznik, to je na 3. majla. Le- tos jo dobil nagrado Ka.ziim:ir Tetmajer za svoje dek> »Na skalnem podiialu«. Povest opiisiije präirodo ,iin prebivalstvo v Visokili Tatra'.h, ki tvorijo mejo nifed Poljso in Cob.Qsl'ovasko. Pißaielj hooe reoi Poljakom, da more priiti napre- dek in rešitev države saiiuo iz veliike, neiizrabljene moei poljskega kmeckega ljtulstva. r Anglezi se nepresfcmo oborozitjejo. Dne 5. maja so spustili v. Ghatbamiu na Amgleškein v morje novo podmiornicp, ki je ena izined največjih na svetu im je določena za prekooeeanski promet. To je pet a velika podniorn Lea a.ngleske rnornarice, ki je bi'la zgrajena po voj- ni. Grfwdiili botdo pa se 17 taikili pod- mornic. ; r Sport in zivci. V zadnjlh letili so začele javne oblasti sport zelo pospese- vati. Za njiimi so prisla gospodarska podjetja. Veliki mestni im drzavni obrati, vodiilne industrijske tvrdke, vsi ti imajo že svoje sportne kliube in že marsiikaikäen^ u^ipdi so dosegli ölami teh klubov. Sport j© zaniisljen kot i'z- enaeenje za delo nastavljencev, ki ve- cinoma sedijo; ob niizi skrhijeni hr- bet je treba zopet naravnati, samio pe- ro vodiafo roko je tneiba okrepiti-, stks- njena plju-ca je treba napolniti s sve- žim zrakoni). Spliošno razšHrjeno je nunenje, da se simes brez škode laliko «portno udieijsitiv;ovat:i., ali da se oelo moras, ravljainje za tekm] dragocenih spoini- nov. Pravijo, da znašajo dolgovi, ki jih je zapustil afganski vladar v Pari1- zu in. Loordonu, težke railijoiie; dobavi- telje je Afganec nnpotil z ljubeznjivo gesto k drzavinkn blagajnam. Po obisku pri an gle.sk em kralju in. svojem indijskam so&edu se je odločil Amimallah, da obišče Varšavo in tudi Moskvo. Saj njegov položaj končno ni zavidanja vreden. Njega država leži mecl dvoma kolosoma: na eni strani ogronina Rusija, na drugi pa angleška Inclija. Dočim bi rada imela An,glija tudi iz Afganistana nekako predslrazo proti Rusiji, istotako kakor iz Perziije, se trudi.jo na drugi strani Rusi, da si nridobe vplirv v tej-le državi in si tako osigurajo pot vi neizmcrno bagato Tn- tli.jo in. na juzni Ocean. Na ta naeiin smo do/jivoli prvi obisk kronane glaive v rdeei. Rusiji. Na. rusk: tneji je čakail afgainski kraljßväki par. oni isti dvorni vlak, k je veasi preva- žal carjia vseh Rusov. Poleg luksuznüi vagono.v so biili baš kakor nekdaj, na- vadni črni vaigoni, v katorili se je vo- zila voja&ka straža. Se ob progi je sta- lo v gotovih razdaljiih vojaštvo. Kret- nice so bite vscisikozi v smer vožrije po- stavljene in zaploinbirane že vnaprej; rned vožnjio dvornega vlaka je sial vos proraeL Noben civilist ni sniiel priti na kolodvor in blizu železnične proge. V Moskvi je obkolil vojaški kordon ko- lodvor in vse ulioe, po katerih so jt» vozil teniTiopolti azijiski vladar. Od moskovskih koraiinistiičnili vodij so pT'icakali kralja na kolodvoru Kali- njin. Vorošilov, Sjemniško in drugi. d'Ci'Lm je predsednik vlade Rikov ne- nadoina »obolel«. Ne vc &e namreč, kako včasdlh kane. Tudi Staljlina ni bi-lo blizu. Goste so spravili konumisti v jedno od kromcljskiih palaič, ki. so jo za ta obisk posebej očistili; postavili so v njo ludi dolgo' vrsto lakajev v sviečanih' crnih oblekah ter so jini nataneno predpisali ceremonijel za postrežbo. Pri Kalinjinu iin. Čičerinu so se vr- šii.li banket i z nezaslieanim si!j(či:j,'e.in. Pri tema banketonia so Mia posvetova- nja o zvezali in prijateLjstvib — o ka,- terib pa se nioesar ne izve. An,gleži trdij-o, da se Rusam ni posrecilo pri- dobiti. afganskega kralja za se in da jiim Afganec ni zaisiigural gradnje že- kznioe v Gerat in Kabul. Rusi so boj- da ponujali Afgancem tudi velikemno- žine pušk, miiraljo,z in podobnib igrac proti — Angležein. Najsi je to kakorkoli: obisk monarba pri — ubijalcih monarhov ie vsekakor svotovna senzacija prvega reda. Kako barvamo vrtne ograje Lepa ograja dvigne vrt kakor pri- meren okvir podobo. Neglede na kako- \iost in sestaivo ograje moramo poseb- no uvaževati barvo in to iz dveh raz- logov. Barva konservira maiterijal, iz kate- rega je ograja in ga varuje preraaiega propadajnja, Na drugi »sLsrani pa izbra- na barva mocno povzcligne ograja. Za vse vrstL ograj so najboljše olj- nate barve. Za lesenie pa &e pra,v po- sebno take, ki imajo v sebi ci'm man] laka, da se pocaisi suše. Pri pocasnem wiisenju promica olje v les*, napolni vse üdprtine ter zabrani s tem dostop vlagi in gniilobnim glivicam. Lesene ograje raoraino bairvaiti še pri sestavljanju, posebno na odreziJi in tarn,, kjer se posaniiezmi1 deli stikajio, saj s>e prav tu naijprej pojaivi gniloba. Naši.m Ijudera je najljubša zelena barva,, dasi je najbolj nßiiaravna. Ograja mora biti vidna, dvigniti mora vrt kakor okvir podobo. Biti pa mora tudi v barmoniji z naravo. (ludna in nenaravna bi bila zelena drew ma debla. ]vako k|w pa se skla- da rjava barva sniTekovili debel v tem- nern zelenju, kako izrazito bleste belo- siiva brezova debla med nežnim zele- njem! Posnemajnio naravo in zadeli borao pravo! Lesene Oigrajc so naijlepše bele, svet- 1'0-s.iive, teunino-rjaiveH morebiti tudi temno^- ali celo s-vetlo-runiiene. Železne naj badio tudi bek ali siv g > > a. spreime pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Liubljana, 2 Trnovo. 2 1 do 2 sobe in kuhinjo, i§če boljša stranka brez otrok, takoj ali s 1. jun. v rnestu Celju ali bližnji okolic. Po- nudbe na upravo lista pod »Mima«. 2-2 S'arejsi sarnostoini trgovski pomočnik dobro izvežban prodajalec, išče stalno službo v manufakturni stroki. Nastop takoj ali poxntie. Naslov v upravi. 3-2 Sprejme se takoj učenec in učenka za brivsko obrt v brivnici »Hygiea« (Jadranska banka). P r o d a se nova orehova spalnica ter kolo znamke »B -t.tjchi«. Naslov v 3 upravi lista. 1 Seporirona soba za dve osebi. se takoj odda. PAPST, Vodnikova ul. 7/11. OglBšufte! Rroja^i QtBlje IVaii B1Z3Ü« Dolgo poije 1 (tiasproti rudarski soli). Cena fazone za ženske kostume in moške obleke Din 200 do 250. Prvo- vrstno delo zrijamceno. Se pnporoČa za obilo naročil. Si*czki gremij ttpgowcev v Cel;u k u p i Wertheim- blagajno cttev. 3 ali 4. Ponudbe na naslov gremija. 3-1 P rod a se dobro ohranjena moška obleka za srednjo postavo. Maks Zabukošek, kiojaški mojster, Celje, Cankarjeva u!. flflAinflli iz vsen rudnikov in PivIHUu na'b(;iJše vrste »S dobavlja in do- stavija najcenejše FpaniKot Jo4t, Ceije, Aloksandrova ul. 4 Franjo Dolžan, Celje Zu kvesijo ši. A Klepai*stvo in napcawa »tpelowadow. PokroRwanje stret« *n Inštcilaoije, waprnwa moderno» higijeničnih kopalnih »ob, klo»a"t»w in sdrawst». napra«. Vsa v to stroko apadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno ter po k°"kJJ- renčni ceni. - pToračuni brezplačno. - Za vsa nova dela se prevzaim jamstvo. Delaj, nanira) at hrani, varčevati se ne brani! PopQlnoma varno nabžiie deridrne prihranke pri siavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberiu pri Celju Vartuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! SHfH Ms ^^Hk^^ ^m^^HI^^^^^ hhhb b ^^BSHufll hi^^R l^Hno ^SS^Bt I^h^^K sh^BV ¦ ^vS&BB^ ftv^^B * Obrestujehraniine f$l\ O Večje stalne ^gc po dogovoru naiugodneje. vioge po %P |2 O lamstvo za vloge uad 2J,OOO.OOU Win. AVarljivost, treznost in varčnost so pred- pogoj nravnosti! PH naložbi xneokn do SO Din se dobl nabSr»l'>ik na dosn. Pisarna v Ceiju, Prešernova ulica 6. \z malega raste veliko! Tista in izdaje Zvezna tiskarna. — Odj?ovoren za iwlajMelja. tiskarno in redaicijo Milan Cetitux v Gdjn.