DELAVSKA POLITIKA tehaia dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo in oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica -Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. © Malih oglasov, ki siužijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 47. Pred občinskimi volitvami v Jugoslaviji. V vardarski in moravski banovini. Sreda, 14. junija 1933. Leto VIII. V Jugoslaviji imamo nov občinski zakon, ki stopi v veljavo dne 15. za^'on velja za podeželske občine, za mestne občine pa bo men-. „v na.ikrajšem času odobren, ker je že dalje časa v delu. Občinske volitve se po zadnjih vesteh izvrše še letos. Prve občinske volitve se bodo vršile konec julija in v začetku avgusta meseca v moravski in vardarski banovini, jeseni pa tudi v ostalih banovinah. Izvršilne naredbe za občinske vo-jjtve izdajo banovine, ki pa menda Q°slej še niso bile izdane. Vsaj v naši dravski banovini še taka naredba izšla, zato tudi še niso znani predpisi glede vlaganja kandidatnih list itd. Kakor nam je znano, je tudi pri občinskih volitvah glasovanje javno, ima pa večinska kandidatna lista prednost, da si s tem privilegijem osigura večino v občinski upravi. Delavstvo po občinah naj se že sedaj pripravi na volilno borbo, da bo pri volitvah doseglo čim večje uspehe. V dravski banovini imamo nekaj izrecno delavskih občin, ki prav lahko dosežejo večinsko kandidatno listo v občini ter s tem dobe 'Tatinsko upravo v svoje roke. Vse-«akor pa mora delavstvo pri teh volitvah nastopati enotno in disciplini-fano. Občina je sicer prva edinica javne uprave ali ipak je važna za uveljavljanje delavske pravic. Karitativnost. Skoraj ni vredno. Neštetokrat in povsod se je že pisalo, da je karitativnost sicer lepa čednost, ni pa sredstvo, s katerim naj se omili socialna beda v sedanjem gospodarskem sistemu. Prodrlo je že načelo, da je za vzdrževanje člove-f. va d^na skrbeti cela družba. Zem-ja, sa ovi dela so moralno last vsega ^VeSl;/VnČe se zefnlja in produkti dela odtegnejo velikemu delu človeštva, seveda to nima možnosti, da živi, da se preživlja. Mednarodni urad dela v Ženevi objavlja v svojem poročil^ da neza_ Poslenost še vedno narašča, število nezaposlenih, ki so prijavljeni 7naša nad 32 milijonov delavcev, nami gotovo nad 100 milijonov oseb. Polpg teh pa je še veliko število nezaposlenih, ki niso prijavljeni nikjer. Vso to ogromno maso ljudi naj se od-kaže, recimo, karitativni akciji, ker so žene milosrčne ter rade nudijo podpore siromakom. Socialna skrb naj se torej prepusti karitativni akciji, ki bo siromake najbolje preskrbela. Tako priporoča dopisnik v zadnjem »Pohodu«, ki gotovo nič ne pozna gospodarskih zakonov, možnosti in tudi ne družabne morale, če zahteva, da naj bodo siromašni ljudje, katerim družba noče ali ne more dati dela in kruha, odvisni od miloščine. Vse gospodarstvo, vsa družba je 5® °ta, ki je dolžna skrbeti za pre-ano ln vzgojo vseh ljudi. ute*n*[rnk°aSr\ ".ezmis®ln° )e' Lda bi oredvm ar*tativna akcija obenem K u“.Uk^lu" "povitih ter ob nadomesti« ™o>“!ev., “ dobičkov splošnost, ’ » d°lž"» 'fri« Dopisnik se bavi sicer p«dvsem z i|ubl,ansko akcijo. T„d,P beda ni »ljubljanski« pojav, ampak svetovni ln ce se ozremo samo na ljubljanske Požigalec nemškega parlamenta rešuje Hugenberga. Hugenberg grozi z razkritji. Praški »Socialdemokrat« poroča to-le zanimivost iz Nemčije: Proces proti znanemu požigalcu nemškega parlamenta Van der Lue-beju je iznova odgoden do jeseni tega leta! Oseba, ki je prav blizu berlinske vlade, je podala naslednjo izjavo, ki je zbudila največje ogorčenje ter obenem izbrisala zadnjo sled zaupanja v novo nemško pravosodje. Ko je bilo pred nekaj tedni sporočeno ministru gospodarstva dr. Hugenbergu, da naj prostovoljno odstopi kot minister in komisar nad pruskimi ministrstvi, da dobi prostor Hitlerjev pristaš, je izjavil Hugen-berg, da on na podlagi sporazuma z dne 30. januarja t. I. in svečane potrditve sporazuma po Hitlerjevi vladi, nima prav nikakršnega povoda za demisijo. Če bi bil s silo prisiljen k temu, bo smatral, da je dolžan, izročiti javnosti svoj materijal o »komediji požiga državnega parlamenta«. Ima namreč sigurne dokaze v rokah, da je Van der Luebe v naj- siabšem slučaju delal kot »plačani agent najmanj enega kolege v državni vladi.« — Zaradi te grožnje so se nacionalni socialisti odrekli, zlasti Goering in Goebels, svoji zahtevi, da Hugenberg odstopi. Grozi pa. da povzroči afera jako grd škandal. Pripovedujejo, da je Hugenberg sporočil znanemu požigalcu Van der Luebeju, da naj ga pozove k obravnavi kot pričo. V eni zadnjih sej vlade je Hugenberg izjavil, da bo, če bo pozvan, podal izjave sodišču kot priča v tem smislu, neglede na to, če bi ga vlada hotela ovirati v tej pravici! Hugenberg je zastopnik kapitalistov in kralj nemškega kapitalističnega časopisja. Zaradi tega se ga opravičeno boji nemško fašistično gibanje zlasti z ozirom na škandal požiga nemškega parlamenta, ker potrjuje prvotno mnenje, da je bil požig najet. Spor o socialistični taktiki v Franciji. Taktični spori so pojav razvoja in napredka ideologije. y vsakdanjem življenju, tudi političnem, imamo različne nazore. Cilj pa mora ostati eden in isti. Če smo v taktiki edini kolikor toliko, je to uokaz, da smo zreli za organizirano disciplino. V francoski zbornici so nastala različna mnenja glede podpiranja levičarske vlade. Od 129 poslancev jih je 65 glasovalo za proračun, dočim so ostali poslanci odklonili podpiranje vlade. To skupino socialističnih poslancev vodi Renaudet. ono pa predsednik kluba Leon Blum in glavni tajnik Pavel Faure. Tudi strankina konferenca, ki se je nedavno vršila, je z veliko večino odklonila zadržanje večine kluba. Z ozirom na ta taktični spor je 65 poslancev in 8 senatorjev (od 16) izdalo posebno izjavo, v kateri po- udarjajo, da so vedno zastopali delavske interese in očuvali socialistične dolžnosti ter ugovarjajo grožnjam glavnega tajnika Faura in klu-bovega načelnika Bluma. Popolnoma opravičeno objavlja glavni tajnik Faure v listu »Populai-re« z dne 10. t. m. članek, v katerem: poudarja, da je strankina disciplina neobhodno potrebna kakor tudi spoštovanje sklepov strankinih kongresov in strankinega vodstva. Vodstvo stranke mora absolutno vztrajati na njih, zlasti še, ker so bili sprejeti z veliko večino. Neparlamentarni krogi socialistične stranke se trudijo, da diference med obema skupinama poravnajo še pred kongresom' stranke, ki se bo vršil že prihodnji mesec. „Vorw3rts“ bo zopet izhajal ? V Pragi. Nemški fašistični režim je ustavil vse delavske politične in strok, liste. Ista usoda je zadela glavno strankino glasilo »Vonvarts« v Berlinu. Nemški socialni demokrati so pričeli sedaj izdajati »Vonvarts« v Pra-Ri ter bo izhajal zaenkrat kot tednik. List bo poročal o dogodkih v Nem-cjji po izvirnih poročilih iz Nemčije. Urednik mu bo prejšnji glavni urednik Stampfer. Izvršni odbor nemške socialne demokracije je pa sklenil, da pod- razmere, moramo priznati, da bi bila tudi tukaj potrebna nekoliko drugačna finančna politika, ki doslej obremenjuje predvsem konsumente in male ljudi. V tem oziru bi ljubljanska občina mnogokaj lahko storila tako glede nalaganja davčnih bremen kakor tudi glede socialnega skrbstva. Nočemo se spuščati v nadaljnje rekriminacije, inicijative, ker smo hoteli samo povdariti naivnost takih »reform«, ki morejo razmere kvečjemu poslabšati in slone na popolnem nepoznanju gospodarskih in moralnih zakonov. vzame vse korake, da prične »Vor-\varts« izhajati zopet v Berlinu, ker se hoče stranka zopet uveljaviti doma. Prav mogoče je, da se bo Hitler preplašil in popustil, zakaj preveč sovražnikov v inozemstvu zanj ni prijetna stvar. Španska vlada v krizi Socialist Prieto vrnil mandat. — Novo vlado sestavlja zopet Azana. Indirektno je demisiji vlade gotovo kriv zakon o kongregacijah in samostanih. Predsednik vlade je zahteval razpis volitev, predsednik republike pa je hotel prej zaslišati zastopnike strank. Predsednik Azana je smatral to za nezaupnico in podal demisijo vlade. Dosedanji vladni krogi so za ohranitev republikanske koncentracije, dočim je vodja radikalov Lerroux kot predstavnik najmočnejše stranke za izpremembo dosedanje politike. Najverjetneje je, da bo nova vlada sestavljena iz socialistov in republikancev, na kar bodo razpisane volitve. Kriza je težka in utegne trajati dalje časa, zato priporočajo nekateri španski listi vlado — široke koncentracije. Dr. Živko Topalovič: Kakšno ime naj damo stranki 7 (Konec.) Marx in njegovi pristaši so bili mnenja, da se morajo delavci takoj gospodarsko in politično organizirati ter bojevati za izboljšanje svojega položaja, med tem pa se morajo učiti in usposobiti za vodstvo novega gospodarstva. V državi se morajo boriti za pravno in politično enakost za demokracijo, in pri tem izkoriščati demokracijo v svrho, da se razredno organizirajo, da svoje g?i-banje razvijajo, da svoj splošni položaj poboljšujejo in da sebe pro-svetljujejo. Kapitalistična oblika lastnine in način gospodarstva se ne moreta izpremeniti brez vpliva v državi, brez politične oblasti, zato se morajo delavci samostojno organizirati, pridobivati vse večji vpliv v državi in se boriti za oblast v državi. Bakunisti in anarhisti raznih vrst so smatrali ta politični nauk in prakso kot izdajstvo in pomaganje buržuazije kot zavajanje delavcev v zmoto. Oni so trdili, da vsak praktičen boj za reforme in za poboljša-nje položaja delavcev slabi revolucionarno energijo delavstva. Bili so mnenja, da je še prav posebno opa-sen političen boj. Tudi so govorili, da ni treba osnovati politične stranke, niti se udeležiti volitev, niti sploh ne priznavati in osvajati države, ampak, da je treba državo razrušiti z uporom. Za to delo pa popolnoma zadostujejo majhne tajno organizirane revolucionarne skupine. ki bodo razjarjeno ljudstvo nahujskale k uporu. Ljudstvo pa bo tembolj razdraženo, čim slabši bo njegov položaj. V teh notranjih bojih je propadla prva internacionala. Med tem pa so se v jx>edinih evropskih državah pojavile delavske stranke pod imenom socialne demokracije. To ime naj bi označilo, da so to politične strankarske grupacije v državi, ki se bojujejo v državi za demokracijo, za priznanje gotovih osnovnih nravic vsem državljanom in za politično enakopravnost. Toda ime »demokracija (vlada naroda) samo še ne zadostuje. Mi namreč hočemo enakopravnost v vsakem1 pogledu in ne samo kar se tiče političnih' pravic. Iz tega sledi, da je naša demokracija, da je naše stremljenje za enakopravnostjo vseh državljanov splošno družabnega značaja, da je socialno. Ona hoče, da uveljavi načelo enakosti, tako v pogledu na proizvajalna sredstva, kakor tudi v pogledu na celokupno kulturno in splošno delovno dolžnost. Zato se naša demokracija imenuje tudi socialna. Vse delavske stranke na evropski celini so se imenovali socialno-demokratične. tudi ruski boljševiki, le-ti do leta 1917. Raznovrstna imena so nastala šele po vojni: Neodvisna socialnode-mokratična. socialistična delavska, delavska kmečka, mednarodna socialistična, komunistična itd. Vse te nove forme so bile samo znak notranjih razprtij in raznovrstnih ne-znanj, one so slabile sile in tako olajšale zmago fašistične kontrarevolucije. Nekateri sodrugi danes mislijo, da bi bilo najpripravnejše. ako bi mi, vsaj v začetku, imenovali stranko samo delavsko, brez socialistič- nega pridevka. To bi omogočilo tudi onim, kateri iz kakršnegakoli razloga niso socialisti, da bi vstopili v stranko. Mi pa nasprotno mislimo, da nam je danes v veliki svetovni zmešnjavi, v dobi političnega Somraka potreben popolnoma jasen program. Imena, kot n. pr. »delavska književnost«, »delavska stranka« itd. se morajo rabiti kot popolnoma jasne označbe, samo tam, kjer so vsi delavci organizirani pripadniki ene in iste smeri. »Delavska književnost« in »Delavska stranka« sta lahko tudi nesocialistični, kot n. pr. v Avstraliji ali v Severni Ameriki; oni moreta biti tudi komunistični, moreta pa biti tudi socialistični. Tam, kjer se delavci neenotno organizirani, izrazi kot »delavska književnost« in »delavska stranka« ne pomenijo nič, ampak povzročajo samo zmedo. Taka zmeda in tako mešanje pojmov je potrebno samo tistim, ki tudi sicer računajo na zmešnjavo, v kateri upajo doseči svoj uspeh. Za naziv »delavski« se potegujejo tako komunisti, kakor tudi fašisti. Mi pa prihajamo pred delavstvo z enim samim programom in ta naš program je socialističen. Kadar mi pozivamo delavce na politično udejstvovanje, jim moramo reči, da bo moralo biti to udejstvovanje boj ne za nekakšne meglene pojme o »delavskih pravicah«, ampak da bo to boj za socializem, za podružabljenje proizvajalnih sredstev in za po načrtu organizirano družabno gospodarstvo, ko bo istočasno vladala popolna svoboda in enakost vseh članov družbe, brez razlike spola, vere in narodnosti. Vse to mora biti razvidno iz strankinega imena in zato mislimo, da jo je treba imenovati socialistično. Baš danes, v času uspehov fašistične kontrarevolucije, je bistveno in potrebno naglasiti, da se mi bojujemo za svobodo, za eivakost, za mednarodno bratstvo v nasprotju s fašističnim programom narodnega šovinizma, neenakosti, državljanov, strankarske diktature in samovolje. Bolj kakor kdajkoli poprej je potrebno povdariti demokratični značaj naše stranke. Brez izbojevanja svobode zborovanja in organiziranja, svobode tiska, svobode štrajka, svobode otvarjanja svojih šol, svoje književnosti, svojih zadružnih in drugih gospodarskih podjetij, svoje stranke in svojih zastopnikov v vseh javnih telesih ne more socialistično gibanje nikoli objeti, dvigniti in osposobiti delavski razred za izvršitev velikih socialnih preobratov. Boj za socializem je nerazdružno vezan z bojem za politično demokracijo, danes bolj kot kdajkoli poprej. J. G.: čehoslovaška demokracija v boju s krizo in faiizmom. Razen teh ukrepov na gospodarskem polju je vlada izdelala in predložila parlamentu celo vrsto zakonov v obrambo demokracije in republike. Predvsem je izpremenila poslovnik obeh zbornic, da bi omogočila hitrejše delo in preprečila, da bi parlament izgubil na ugledu v javnosti radi kričanja in razgrajanja opozicijonalnih poslancev. Da bi se pospešilo delo, se je prepovedalo čitanje govorov, razen citatov in izjav ministrov in predsedstva obeh zbornic. Zgodilo se je mnogokrat, da so nekateri poslanci čitali dolge govore, ki so jim jih napisali drugi, da bi lahko naslednji dan izšli ponatisnjeni v časopisih in imunizirani pred cenzuro. V tem so se prav posebno odlikovali komunisti, ki nimajo v parlamentu dobrih g®-vornikov razen par, n. pr. Mikulička, ki je eden najboljših govornikov v čsl. parlamentu. (Komunisti postavljajo za poslance ljudi, četudi brez vsake sposobnosti, samo da so popularni, kar uporabljajo kot agitacijsko geslo, nemisleč pri tem na to, da je treba imeti v parlamentu izobražene ljudi, ki so v stanu zastopati interese delavcev, seveda komunistom ne gre za interese delavcev, ker čakajo le na revolucijo, ki bi po njihovem mnenju vse popravila. Tako stališče je jako enostavno. Komunistični poslanci niso v ničemur vezani in lahko neomejeno ščuvajo in psujejo proti socija-lističnim strankam, ki morajo pri delu za blagostanje delavskega sloja prezreti tudi mnoge stvari, s katerimi sicer ne soglašajo, če nočejo oditi v opozicijo in prepustiti oblast popolnoma v roke meščanskim strankam. Pri vsem tem se pa morajo braniti še proti komunistom, ki napadajo predvsem nje, dočim za resnične nasprotnike delavstva komunisti nimajo toliko graje, ali pa jih sploh puščajo v miru. Komunisti hočejo seveda vse ali pa nič, dosedaj so vedno dobili poslednje, kar se je najlepše pokazalo v Nemčiji, kjer je bila komunistična stranka najmočnejša izmed vseh komunističnih strank na svetu. Novi ukrepi predvidevajo tudi izgubo dnevnic, ali pa celo mandata, uvajajo nov način postopka pri interpelacijah in pravico poslanca, da po treh mesecih, ko je vložil interpelacijo, na katero ni dobil odgovora, o stvari izpregovori v zbornici ne glede na dnevni red. Nadalje je vlada predložila parlamentu zakon o podaljšanju mandatov izvoljenih občinskih funkcionarjev v občinah od štirih na šest let, kar velja že za sedaj izvoljene občinske odbore. S tem se hoče v prvi vrsti preiti dobo razmaha hitlerjevega gibanja, ki se močno širi med Nemci, katerih v CSR nad 3 milijone. Češkoslovaška vlada upa, da se bo navdušenje za Hitlerja tekom dveh let poleglo, da bo potem boljša situacija za nemške stranke, ki v vladi sodelujejo ali kakor se pravi, delajo »pozitivno politiko«. Uvedlo se je nadalje potrjevanje županov po deželnih vladah ali po ministrstvu notranjih zadev. Ta ukrep bo zadel vse nedemokratične stranke, predvsem hitlerjevce in komuniste, če se poslednji ne bodo, po izkušnjah v Nemčiji, izrekli za demokracijo kot ugodnejšo obliko vladanja za delavski sloj, kakor pa je fašistična diktatura, kar so do danes zani- Iz vseh teh razlogov smo mi zato, da se naj temeljito obnovljena stranka imenuje jugoslovanska socialna demokracija. kali. (Čudno je le to, da je danes toliko komunistov iz rajha prispelo v ČSR, ko so prej trdili, da demokracija ni nič boljša kot fašistična diktatura. Pri doktrinarstvu komunistov ni mogoče misliti na kako spremembo njih taktike.) Vlada je predložila parlamentu tudi zakon o tisku, kateri je strožji kot so bili prejšnji zakoni, vsebuje predvsem možnost prepovedi kolportiranja listov, ki so bili večkrat zaplenjeni in pa ustavljanje listov tudi brez predhodne zaplenitve. Obenem se bo uzakonil tudi nov zakon o varstvu časti. Za in proti. Novi zakon o potrjevanju izvoljenih županov in o tisku so vzbudili mnogo nezadovoljstva. Proti zakonu o tisku so protestirala vsa združenja novinarjev in tudi opo-zicijonalni listi so se postavili ostro proti njemu. Tudi socijalistične stranke niso z novimi ukrepi popolnoma zadovoljne in izražajo to v svojih listih jasno. »Pravo lidu«, glavno glasilo češkosslovaške socialno demokratične delavske stranke piše, da v mno-gočem ne more soglašati z zakonom, toda nenormalnim razmeram in zahtevam meščanskih strank se je moralo deloma ugoditi, akoravno so zahtevale mnogo več in bi ukrepi izgiedali povsem drugače, če bi ne bile sodelovale socijalistične stranke. Kot glavni uspeh je mogoče smatrati omejitev veljavnosti zakonov za dobo dveh let, po preteku dveh let namreč sami izgubijo veljavo. Kake so bile zahteve nekaterih strank priča zahteva, da morajo državni uslužbenci odgovarjati za politično delovanje članov rodbine. Seveda so socijalistične stranke tako zahtevo odločno odbile. V socijalističnih strankah ni edinosti, kar se tiče teh ukrepov; nasprotniki teh ukrepov se sklicujejo v prvi vrsti na njihovo dvoreznost, ker se lahko obrnejo v slučaju izprememb v vladi proti njim. To je seveda mogoče, prav gotovo pa je tudi, da bi vladna večina znala proti morebitni socijalistični manjšini napraviti še vse drugačne zakone, ne glede na te, ki so bili sedaj sklenjeni. Končno pa so ukrepi narejeni za dve leti in tekom tega časa ni pričakovati kakih izprememb v sestavi vladne večine. Razmere so take, da so danes meščanske stranke navezane na sodelovanje socijalističnih strank, ker različne male meščanske manjšinske stranke ne bodo stopile v vlado. Vprašanje je le. če bodo znale socijalistične stranke izkoristiti ta svoj položaj za uresničenje svojih socijalističnih načel. Brezdvoma je, da je dosegel delavski razred s tem, da je poslal svoje zastopnike v vlado, velike uspehe na polju socijalne politike. Socijalno varstvo ie v CSR jako dobro razvito, socftalna zakonodaja se v resnici v praksi izvršuje, za kar skrbi minister za socijalno politiko dr. Czech. Toda na polju konstruktivne socijalistične gradnje se do danes ni mnogo naredilo, za to so sile socijalističnih strank radi preloma med socijalnimi demokrati in komunisti preslabe. Uspehi na polju konzumnih in proizvajalnih zadrug so razveseljiv pojav socijalistične gradnje v ČSR. čeprav niso veliki. Glavni vzrok premajhnih uspehov je prelom in neprestana borba med socijalno demokracijo in komunizmom, toda upajmo, da bo komunistično delavstvo, ko vidi neuspeh svoje taktike v Nemčiji, se samo združilo s socijalnim demokratičnim delavstvom neglede na voditelje, katere postavlja tretja internacijonala v Moskvi, v enotno socijalistično stranko Sirite naS list! Doma in po svetu. Marxov »Kapital« izide v srbohrvaščini, tiskan v latinici v založbi »Kosmos« v Beogradu, Prestolonaslednikov trg 14-11. Prevod originala oskrbita M. Popovič in R. Bosanac. Knjiga bo precej obsežnejša kakor je naš slovenski prevod in bo imela J50 strani vejike osmerke. Ce se javijo skupno štirje prednaročniki, dobe krasno v platno vezano knjigo za 120 Din, ki jih lahko plačajo tudi v obrokih. Za posameznega naročnika, ki se prijavi do 15. julija, velja 150 Din. Po tem roku bo veljala knjiga 180, oziroma 200 dinarjev. Sodrugom, ki obvladajo srbohrvaščino in se hočejo seznaniti tudi z detajli tega dela, priporočamo nabavo. Kakor vidimo, Marx in njegovo delo živi in bo živelo. 20.000 obiskovalcev Meštrovičeve razstave v Pragi. V znamenitem gradu Belvedere v Pragi in njegovem krasnem vrtu je razstavil svoja umetniška dela jugoslovanski kipar Ivan Meštrovič. Razstava je imela neobičajni uspeh. Dosedaj jo je namreč obiskalo nad 20.000 oseb iz vseh krajev republike in se še pri-glašajo daljši skupni obiski šol, društev in organizacij. (Po »Pravu Lidu«.) Avstrija uvede milico. Avstrijska vlada se bavi z načrtom, da opusti plačano vojsko in uvede sistem milice. Jubilej sodružne zadružne zveze v CSR. V soboto, dne 3. junija se je vršil v Pragi na Slovanskem otoku XI. redni jubilejni občni zbor Osrednje zveze češkoslovaških zadrug, ki proslavlja s tem zborom petindvajsetletnico svojega obstoja. Ta Zveza združuje češke in slovaške delavske zadruge v ČSR in je marksistične smeri. Zveza je začela v aprilu 1908 s 86. zadrugami, ki so imele 14.267 članov in prometa 7,180.309 avstr, kron, 609 nameščencev, 191.847 kron rezervnih skladov in 352.405 kron hranilnih vlog. Danes po 25. letih pa združuje Zveza 855 zadrug s skupno 488.275 člani, s prometom ene milijarde 281 milijonov Kč, ki imajo 12.757 nameščencev, rezervnih skladov 78,433.483 Kč in hranilnih vlog 303,813.666 Kč. Ta primera dobro kaže, kako ogromen je bil napredek sodružnega delavskega zadružništva v ČSR, ki ga češko delavstvo tudi polno razumeva in se ga ob ojačenju svoje moči tudi radosti. Na žalost nam primanjkuje več prostora, da bi še bolj očrtali velik pomen tega našega sodružnega zadružništva, prepričani smo pa, da je to skupna misel nas vseh, če izrečemo sodružni 39 Mihail Zoščenko — /v. Vuk: Humoristično-satirične zgodbe. Brat je odgovoril: »Soglašam. Sedel bom zate.« Porazgovorila sta celo reč prav rodbinsko in tako le F. Sergačov šel za svojega brata v popravilo. In tako je sedel tam — pazite — poldrugi mesec. Vse je bilo v redu in je šlo svojim potem. Brat je bodil na delo. Vsi so ga ljubili in spoštovali. On pa je sedel in molčal. Tisti drugi namreč. Ali nenadoma pa je vseeno prišla vest v tovarno, češ, Serjoža je dobil dva meseca radi kaljenja miru, in tako dalje. In so dečka zaslišali. Tako je prišla ta reč na dan. Brata sta se čudila: Zakaj gre? To vendar ni mogoče. To je družinska zadeva! Kaj pa to koga briga!? In pripravila se je nova zadeva. Kmalu bosta oba stala pred sodiščem. Izkušeni pravniki pravijo, da bo vsak dobil pol leta. In pri tem mi je tako žal mlajšega brata. Poldrugi mesec sedi in zato naj dobi še kaj zraven! 16. Madona. Današnji dan, da vam povem po pravici, mi je posebno prijeten. Sodrug Griša me je namreč poklical v svojo delovno sobo in mi je sporočil sledeče: »No. Vinivitkin, želim ti sreče iz vsega srca: pomaknjen si v deveto kategorijo in dobiš iz teh razlogov povišico za petdeset odstotkov.« »Haha! Deveta kategorija! Ali morete razumeti? To je že položaj, kakršen se spodobi. To je izvrstna služba. Mislim, da bi bil vsakdo prav rad pomaknjen v deveto kategorijo. Mislim, da je deveta enaka pod prejšnjim' režimom vsaj dvornemu svetniku. Vsaj, pravim. V deseto bom sedaj kmalu prišel.« Desetkarjev imamo sedaj v uradih za svinje krmiti in še preostajajo. Deseta je neke vrste kolektiv registrator, ali deveta ... Da, deveta je že lep položaj... Pod prejšnjim režimom bi Stepa-nič pred mano vrata na stežaj odprl. Torej, čast je velika, vendar čast je čast, tudi petdeset obrestna povišica plače ni sramota. Petdeset odstotkov tudi ne pride kar tako peš. Prvič, prosim, ugotovite, bo jed boljša. Drugič, prosim, si lahko človek dovoli to ali ono muhavost. In pa to ali ono slabost si bo človek že tudi lahko privoščil, — tretjič namreč. Hudič vzami! Lepa reč je življenje! Pomislite vendar, človek se udeležuje tega mogočnega gibanja, ki se mu pravi življenje, in ki je ena iz koles v velikem' stroju bistva. Oh. solze stopijo človeku v grlo, jokal bi od preobilice sreče. Da, življenje je lepo. In tudi ljudje so lepi. če so brez egoizma ... In ravno zato jih tako ljubim. radi pomanjkanja egoizma. Pomanjkanje samoljubja, to je glavno pri ljudeh. Serjoški Pi-jetuhovu, glejte, niso dali devete, meni pa... In zakaj ne? To je objektivna cenitev mojega dela. Gotovo mi ni devete dal samo sodrug Griša. Najbrže je cela komisija o tem debatirala. Nekakšna komisija ali nekakšen odbor, sestavljen iz spoštovanja vrednih delegatov... Mogoče je tudi kateri iz te komisije rekel: »Pazite,« je mogoče rekel, »Sjerjoška Pijetuhova moramo pomakniti naprej.« In vsi so, kakor enoglasno, odgovorili: »Ne in stokrat ne! Samo Vi-nivitkina! Vinivitkin, prosim, ozirajte se na to, je nadarjen, talentiran človek.« »Morate vedeti, da nepopisno ljubim, da se me tako ceni. V takih trenotkih čutim', da resnično sodelujem pri mogočnem gibanju, ki se mu pravi življenje, da sem eno iz koles življenskega stroja... 3. december. Danes, po uradnih urah, sem dolgo hodil gor in dol po Nevskem prospektu. Prej te ceste nisem nikdar ogledoval, ne ljudi in ne izložbenih oken. Ali danes se je pred menoj takorekoč odprl sezam'. Zapopadel sem, kako prijetno je biti človek. Koraka človek tako po Nevskem prospektu in čuti in vidi, da je vse pripravljeno za njegovo udobnost, da vsaka malenkost, vsak cestni kamen čaka takorekoč tvojih podplatov. In to cestno kamenje sc zglaja od različnih, spešečih kdo ve kam1, ljudi... In neprestano te kdo prosi za oprostitev ... In ti hodiš, ne da bi pazil na red hoje, kakor španski grand, in neprestano slišiš i Par-don, državljan!«... »Pardon, sodrug!« In vsi se ti umikajo. Sami ugledni, neegoistični ljudje. In okrog so izložbena okna, okrog so rezke reklamne luči, okrog je mnogo sladko žvrgolečih žensk, ki se ti smehljajo. Nenavaden tok življenja! Evropa! Kompletna Evropa! Da dobil bom denar in začel bom živeti... He, he! T* T’ (Dalje prihodnjič.) Osrednji zvezi češkoslovaških zadrug ob njenem srebrnem jubileju naše najiskrenejše častitke in želje, da se razvoj nadaljuje v današnji smeri in z nezmanjšanim tempom. Škofijska konferenca v Fuldi za Hitlerjev sistem. Škofijska konferenca v Fuldi v Nemčiji izjavlja: Nemški katoliki ne potrebujejo zavzeti novega stališča napram narodu in domovini, marveč bi morali še za-vedneje in bolj poudarjajoč nadaljevati, kar so že doslej izvrševali kot svojo naravno in krščansko dolžnost. Prav v katoliški cerkvi prihaja beseda in zmisel avtoriteta prav posebno do veljave. Katoliška cerkev pa sme tudi pričakovati, da državna avtoriteta po vzoru avtoritete v katoliški cerkvi ne bo omejevala človeške svobode več, kakor zahteva spjošni bla gor, marveč bo pravična in s tem vsakemu podložniku pustila svoje, bodisi lastnino, čast ali svobodo. Cilje, ki jih skuša nova državna avtoriteta uresničiti za svobodo naroda, morajo katoliki le pozdravljati. Po letih nesvobode naroda in sramotnega prikrajševanja naroda na pravicah, mora nemško ljudstvo zopet dobiti svobodo in ono častno mesto v ljudski rodbini, ki mu gre po številčni veličini in kulturni nadarjenosti in storitvah. Izjava merodajnih voditeljev, da je vera potrebni temelj v novi Nemčiji, zasluži najsrčnejšo zahvalo vseh katolikov. — Zopet samomor poslanca v Nemčiji. Socialna demokratinja Antonija Pluli, članica nemškega državnega zbora, se je v Monakovem zastrupila z uspavalnim sredstvom. Neverjetno je, kakšne muke pretrpe nemški socialni demokrati pod Hitlerjevim terorjem. Socijalnodemokratska frakcija v Reichstagu je imela v soboto svojo sejo. ki ji je predsedoval poslanec Lobe, ker se strankin predsednik Wels in podpredsednik Breitscheid še nista mogla vrniti iz inozemstva. Ker so gotovi strankini krogi pod-vzeli akcijo, naj bi se predsedstvo stranke premestilo v Prago, kjer naj V>\ se izdajal tudi strankin organ »VortvSrts«, ki mu je izhajanje v Nemčiji onemogočeno, je frakcija izjavila, da o premestitvi v inozemstvo ne more biti govora. Istočasno se je sklenilo podvzeti pri vladi potrebne korake, da se zamore Wels čimprej vrniti v Nemčijo. Francoska zbornica za pakt štirih. Predsednik francoske vlade Da-ladier je poročal v poslanski zbornici o paktu štirih velesil. Zbornica je izrekla vladi glede pakta zaupnico s 406 glasovi proti 185 glasovom. .... naroča vojne ladje v Ita- •u ! Čka vlada je naročila več vojnih ladij v itaijji Diplomati pravijo, .-i.-o.if . ,Zadeva v zvezi z zbližava-Tn m?!? ar>tante z Rusijo. Italija je dobi * eh>, RuSjja pa kredit, s katerim bosta obe državi bolj navezani druga na drugo Kunčija se je na. Pravila torej popolnoma iz trgovskih ozirov in Italija zahtevam najlažje streže, ker pridobi s tem cenene su-r°vine in živila. Konvencija SNPJ v Chicagu. V Zadnji tretjini maja t. I. se je vršila v Chicagu konvencija (kongres) Slovenske Narodne Podporne Jednote (SNPJ), ki je največja podporna organizacija ameriških Slovencev in Največja oporna sila delavskemu in lahko rečemo tudi socialističnemu gibanju med našimi rojaki v USA. — . NPJ sicer ni politična organizacija '1 tudi ni politično opredeljena, vendar njen zgodovinski razvoj in’ Ijud-!e,v njenem vodstvu jasno dokazujejo, da od socializma ni daleč. Te konvencije se vrše vsako četrto leto. in letošnja konvencija ima velik Pomen, kajti odločala je o življensko važnih vprašanjih, ki so nastala v ijc?1 s krizo in z brezposelnostjo v pri.snPvld,0Čati je bi!o treba 0 višini občutljivihn dajatev, ki sta najbolj o obstoju «W-ke vsake organizacije, te« ki iP l JeRa dnevnika »Prosve-lavskl dnefe5'*"' finski de-mesečnika »Mladinskn-^ Z- fU ni slovenski soc. list za h -L Upamo, da je konvencija y£ ta ži^ vazna vprašanja zabila s Kaj je novega v gospodarstvu! Iz dežele brez »marksizma«. Po zanesljivih poročilih iz poučenih krogov newyorškcg!i Wall Streeta, je podalo v Združenih državah Sev. Amerike v mesecu januarju t. I. 739 tvrdk izjave zaradi dividend v skupnem znesku 178,839.349 dolarjev. Toliko o položaju v posameznostih. O položaju v splošnem pa lahko čitamo v ameriških in drugih poročilih: Kupna moč ameriškega delavstva je danes za celih 22 milijard dolarjev manjša kakor leta 1929. V USA je 13 milijonov brezposelnih in nekaj milijonov delavcev, ki imajo skrajšan delovni čas ali brezplačne dopuste. Polovica ameriškega prebivalstva živi v največji bedi. Tudi mali trgovci so navezani na javno dobrodelnost. Sistem javnih šol je v mnogih krajih že dejansko uničen, ker občine zaradi zmanjšanih dohodkov ne morejo takih šol vzdrževati, otroci pa jih ne morejo obiskovati, ker so preveč izstradani, oz. hodijo služit in beračit kruha. Vse zaupanje je uničeno. Milijoni brezposelnih delavcev potujejo iz kraja v kraj ter iščejo dela. Slika bi bila nepopolna, če bi se istočasno ne spomnili tudi milijonov slabo hranjenih otrok. In vendar so Združene države Sev. Amerike dežela, kjer je sorazmerno marksizem najmanj razvit. Kateri vrag je pa tukaj ustvaril te razmere? Preskrba dela v Švedski. Švedska socialnodemokratična vlada je predložila državnemu zboru velikopotezen načrt za pobijanje brezposelnosti. V te namene zahteva vlada dovolitev kredita v znesku 160 milijonov šv. kron (domalega pet milijard dinarjev) za izvedbo raznih javnih del. Računajo, da bo na ta način mogoče preskrbeti za najmanj 90.000 delavcev delo, pa bodisi posredno ali neposredno. Sedanja zasilna javna dela, ki se vršijo po podtarifnih mezdah, bodo v celoti odpravljena. Za dela, ki se bodo vršila v okviru novega načrta za javna dela, bodo veljali tarifni delovni pogoji. Zakonski načrt določa, da morajo nova javna dela imeti nesporen občekoristen značaj. Delovni čas v celoti ne bo smel presegati 40 ur na teden. Nadurna dela se bodo dovoljevala samo v izredno nujnih slučajih, kjer bi pretila celokupnosti velika škoda. Pri teh delih je treba paziti tudi na to, da se zasebnim oz. že obstoječim podjetjem ne bo delala nikakršna konkurenca, da se ne bo zaradi tega spet povečala brezposelnost pri Maribor. Radi slabega učnega uspeha sl je sklenila končati življenje 21 letna učenka zadnjega letnika tukajšnjega ženskega učiteljišča Rozika Kosijeva. Mlado, življenja polno dekle je seglo po sinrtuonosnem orožju in si je v soboto, dne 10. t. m. v svojem stanovanju pognalo kroglo v glavo. Spričo tega tako tragičnega dogodka se moramo vprašati, ali res ni bilo nikogar, ki bi bil obupani mladenki raztolmačil, da je življenje več kot vsi problematični učni uspehi z zastarelim načinom redovanja vred? Najbrž res ni bilo nikogar v krogu njenih poznanih, ki bi bil pravočasno nudil duševno oporo obupani mladenki in jo odvrnil od njene tragične namere. Zdi se nam, da bo tudi šola, oz. vzgojitelji morali posvečati posebno pažnjo in skrb vsem tistim, o katerih jim je znano, da vsled strogih redovalnih predpisov ne bodo prestali preizkušnje, ampak bodo morali, ali ponavaljati, ali pa zavod sploh zapustiti. Dandanes se na take učence in učenke gleda kot na neke manjvredne subjekte, ki s slabim redom prejmejo svojo zasluženo kazen, kakor to predpisuje šolski red. Nihče se pa ne briga za to, da bi se skušal poglobiti v duševnost takega mladega »delinkventa« in ga iztrgati iz obupa, ki se ga morda oprijemlje. Saj res, da niso vsi mladi ljudje enako občutljivi, vendar mislimo, da ni pretirano, ako rečemo, da bi tem žrtvam sodobne šole in sodobnih razmer morala posvečati baš šola več pažnje kot doslej. S tem, da pre.ime nekdo slab red, še ni stvar za šolo urejena: moderna vzgoja bi baš v takem primeru morala skrbeti za to, da ohrani duševno ravnotežje mladega človeka, da mu nudi tolažbo, oporo, ali pa tudi pokaže drugo pot v bodočnost, ako tista, po kateri je hodil doslej, ne obeta, da bo lahko prišel do cilja. V tem pa tudi tiči razlog, zakaj mladi ljudje ob zaključku šolskega leta obračunavajo z živjenjem. Advokata g. dr. Lašlča akademski odgovor. Na naš članek o nastopu mariborske ciril-Metodove podružnice proti železničar-ski godbi smo pričakovali na stvarne tr-aitve stvaren odgovor, ki bi gotovo zani-* v?