Uredništvo io oppavnistvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
Uhaja ▼ ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
M uredništvom se more govoriti vsrk dan od II.—12. ure dopoldL
Telefon M. 113.
Naročnino listo:
Celo leto..................i2	k
Po) )eta..................  6	H	>
Četrt leta................  3	S	j
Mesečno.................... I	K	•
Posamezne številke 10 v. t Zunaj Avstrije celo leto I? K. ^
Inserati ali oznanila
se računi jo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnik oz na* nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 16.
Maribo1, d<e 8 februari« 1911.
Vsenčiliščno vprašanje.
Dunaj, 7. lebr.
Vkljub temu, da so nekateri češki in jugoslovanski poslanci skozi mesece nabadali javno in zahrbtno slovensko obstrukcijo v državnem zboru, se je vlada vendar odločila, ponuditi Slovenskemu klubu roko v spravo. Načelnik Slovenskega kluba dr. Šušteršič je danes ponovno konferiral z Bienertliom in Stiirgkhom ter nazadnje dobil zagotovilo, da se je vlada odločila, zadostiti slovensko-hrvaškim vseuči-liščnim zahtevam.
Setfaj je samo treba, da tudi večina parlamenta pokaže, da je voljna, izvršiti z vlado minimum jugoslovanskih zahtev. V to svrho je Slovenski klub predložil7 dve resoluciji proračunskemu odseku. Ce jih sprejme odsek, potem je s tem vlada tudi od večine pooblaščena, izpeljati jugoslovanske vseučiliščne zahteve.
Kakor je razvidno iz resolucij, hoče vlada ugoditi Jugoslovanom glede reciprocitete zagrebškega vseučilišča in glede slovenskih docentur.. Slov. klub bo počakal Gewehr bei FiVB!, da stori odsek svoj sklep zaradi, predloženih resolucij.
Obstrukcijsko orožje s tem ni odvrženo, ker š,e je vedno priložnost, izvajati obstrukcijo v plenumu zbornice.
Z velikim zanimanjem je danes vse teklo v proračunski odsek, da čuje, kaj nameravajo Slovenci. Baron Chiari otvori odsek tor da najprej besedo poslancu Gostinčarju k dejanskemu popravku. Govoril je izključno slovenski, da varuje pravice našega jezika v odseku. Povdarjal je, da se tej pravici ne bomo nikdar odrekli. Potem je bila generalna debata zaključena in dr. Skedl se je izvolil referentom. Na to da Chiari besedo dr. Korošcu, ki med splošno pozornostjo izvaja:1
D r. K o r o Š e c.
Ko stopamo v specielno razpravo zaradi ustanovitve italijanske fakultete na Dunaju, sem primoran ob tej priliki zopet ovreči trditve, ki smo jih slišali v odseku in v avstrijskem nam nasprotnem časopisju, kakor da bi mi bili načelni nasprotniki vseučiliščnih teženj avstrijskih Italijanov. Že lani smo izjavljali ponovno, da ne nasprotujemo italijanskim
zahtevam, ker stojimo na stališču, da se mora dati v Avstriji vsem narodom priložnost, da se izobrazijo na lastnih učiliščih. Ako bi bili nasprotnega mnenja, bi sami sebi izpodkopavali tla, na katerih se borimo za
naša vseučiliščna vprašanja.
Da pa smo izvršitvi italijanskih šolskih teženj lani začeli delati ovire, smo storili to zaradi načina, ki se je ravno ob tej priliki pokazal v vsej jasnosti, kako v Avstriji izpolnjujejo narodom njih vitalne zahteve. Ne jemlje se ozir na dejanske potrebe, ampak samo na politično zadrego in slučajne Škripce, v katerih se nahaja vlada in nje večina. Lani so potrebovali glasove poslancev enega avstrijskega naroda, da se vzdrži večina, in vsled tega se temu narodu ugodi v njega zahtevah. Drugim narodom pa se odreče -vsaka izpolnitev. Da, nam se je celo zgodilo, da se lani vlada ni hotela razgovarjati o naših vseučiliščnih težnjah. To je bil tudi razlog, da smo proti takemu preziranju nastopili z orožjem obstrukcije.
.Izgovori, ki smo jih tolikrat slišali od vseh strani zaradi neizpolnitve naših zahtev, niso umestni, nimajo nobene vrednosti.
Reklo se nam je, da je italijansko vprašanje že zrelo, da se realizira. Dobro, ampak naša vprašanja so istotako dozorela. Glede reciprocitete zagrebškega vseučilišča so že, predno smo mi začeli obstrukcijo, torej na celo prostem tiru, bili dogovori s hrvaško vlado. Zadobila se je že popolnoma jasna slika, a vlada ni storila koraka, da uredi zahteve našega hrvaškega ljudstva.
Nasproti zahtevi po slovenskem vseučilišču so se sklicevali naši nasprotniki na posestno stanje Italijanov. Toda temu nasproti postavljamo mi svoje posestno stanje. Isti čas, ko Italijani, smo že tudi mi imeli slovenske stolice na graškem vseučilišču, kjer so predavale juridične kapacitete,kakor so bili Kranjc ali pa oče našega tovariša tukaj dr. Škedla. Z isto pravico kakor Italijani terjamo tudi mi, da se izvrši restitutio in integrum.
Posebno čudno se sliši, ako pride ta izgovor o posestnem stanju Italijanov iz nemških ust, kajti oni so bili, k’i so z brutalno silo uničili italijansko posestno stanje v Inomostu in spravili parlament v težave, v katerih se sedaj že pol leta nahaja.
Vlada hoče dati Italijanom za sedež fakultete Dunaj, sami hočejo imeti Trst. Mi Jugoslovani odločno protestiramo, da bi laška fakulteta prišla kedaj v
Letnik III.
... "■ 1. .
.. r
Primorje, kajti isto je po pretežni večini slovansko.. Stojimo na stališču prejšnje Koerberjeve predloge, d& spada italijanska fakulteta v Trentin.
Naravnost poniževalno pa je, če se zahteva izpolnitev italijanske želje z ozirom na našo zunanjo politiko. To je interna zahteva naše države, v katero. se nimajo tujci popolnoma nič vmešavati. Motijo sß ‘ pa tudi oni, ki mislijo, da se bo naše razmerje <k» Italije le za pičico zboljšalo, če se ustanovi italijanska fakulteta. Avstrija naj skrbi, da zadovolji svojo nezadovoljne narode, Slovence in Hrvate, ne pa da se ozira na zunanje države.
To je naše stališče glede italijanskih in jugoslovanskih vseučiliščnih vprašanj.
Za danes pa podajem v imenu Slovenskega kluba to-le izjavo:
Odločili smo se, da damo tudi odseku priliko, nas prepričati, da stranke vpoštevajo naše vseučilt šene teženje in hočejo ž njimi računati. Predlagaft hočem torej dve resoluciji, ki vsebujeta minimum tO~ ga, kar mora zahtevati za sedaj slovensko in hrvat sko ljudstvo v vseučiliščnem vprašanju.
Resoluciji se glasita:
1.	C. kr. vlada se poživlja, da prizna popolno veljavnost za vso Avstrijo naukom na zagrebške» vseučilišču, ondi pridobljenim izpričevalom in diplomam ter državnim izpitom pred izpraŠevalno komisijo v Zagrebu.
2.	C. kr. vlada se poživlja, da brez odloga prične potrebne priprave za ustanovitev posebne univerze za jugoslovansko prebivalstvo v Avstriji.
Poživljam odsek, da sprejme obe resoluciji in. se s tem vsaj nekoliko ublaži situacija in stori prvk korak do pomirjenja.
Pod vtisom te izjave je predsednik baron Chiari takoj zaključil odsek.
Slovensko-nemška zveza svobodomiselnih akademik kov v Gradcu.
Gradec, 7. svečana.
„•Srečna alma mater!“ sem si rekel pri seßi-danes dopoldan, ko sem zagledal natlačeno poln v0- . stibul univerze mladih mož, ki so posvetili svoje te-
PODIJHTKK.
Iz prejšnjih časov.
(Pripovedke; priobčil Matko.)
(Konec.)
Marjeta je hitela; bila je bojazljiva in praznoverna deklica. Urno je pobirala stopinje in molila na tihem. Niti ozreti se ni upala, misleč, da zagleda ka-» ko pošast za seboj.
Morala je tudi mimo hrušek. Na največji je zagledala postavo v nejasnih črtah, ki se ji je zdela znana. Pomirila se je, strahu ni čutila več. Prišla je do hruške in vskliknila je veselo:
„.Oče, le tresite, jaz bom že pobirala!“
Nihče se ni oglasil na hruški, pač pa je slišala votlo mrmranje. Medved je začel plezati s hruške, da kaznuje predrzneža.. V strahu je spoznala Marjeta, da se je zmotila in zamenjala očeta z medvedom. Začela je leteti ter klicati na pomoč. Komaj je ušla kosmatincu. Doma so se čudili prestrašeni deklici in njeni urnosti.
„Čakaj, mrha!“ so rekli DbbniŠki oče, „pokažem ti. Nikdar več mi ne boš kradel hrušek; (Tako ti zagodem, da se ti razleti glava!“
Kar pa so Dobnik obljubili, so tudi izpolnili. Drugega dne so postavili pod hruško gare. Na njih so napravili zanjko, a gare so naravnali tako, da so se takoj sprožile po bregu v jarek. Na večer je zopet obiskal medved hruško. Nekaj časa se je obiral na njej, a kmalu se je vložil nad Dobnikom, ki so metali iz zasede kamenje na njega. Da bi prišel prej na tla, skočil jo iz drevesa ravno na gare. Za; del se je v vrvi, gare so začele leteti po bregu v jarek, kjer so se razbile z medvedom vred.
Tako so kaznovali Dobnik' tatinsko žival, ki je žalostno poginila v jarku.
„Prav so imeli“, smo menili mi.
„Sedaj pa k večerji“, so priganjali mati.
„Po večerji Še jedno povesti“
;„TPotem gremo spat.“
„Saj nismo trudni. Prosimo, povejte Še.“
Ko smo odvečerjali, so začeli oče nekaj pripovedovati.
Bilo je na sveti večer. Na jasnem nebu so žarele zvezdice in ljubeznjivo gledale na zemljo, pobrito s snegom. Ljudje so se spravljali k polnočnicam.
Pri Poplazu so bili že napravljeni; hlapec je prižgal Šop tresek; gospodar je še naročil dedcu, kako naj varuje dom; gospodinja je pokrižala otroke in jim sladko šepetala:
„Sanjajte o božjem detetu, o nebeških krilatcib. Angelj varuh naj vas varuje!“
Odšli so po strmem potu v dolino, le. dedec je ostal .doma, da varuje dom in otroke. Ni 'ga bilo strah; vedel je, da pridejo na sveti večer v hišo an-gelji z božjim detetom, ki blagoslavlja hišo. in deli človešk m srcem mir. Luč je brlela v kotu in razsvetljevala jaslice. Dedec je začel moliti. Iz doline se je slišalo polnočno zvonenje tako veličastno-milo, da so se topila človeška srca v blaženosti.
Zdelo se je, kakor da bi vsa narava snivala in snival je tudi dedec. Spomnil se je mladostnih let, polnih sreče in raja. Tako prijetno je bilo sanjati, le nad psom se je jezil, ker je motil s svojim lajanjem nočni mir.
„iZebe ga“, si je mislil dobri starček, „spustim ga v hišo.“
Odprl je vrata in ga klical. A pes ga ni hotel ubogati.
..Pa zmrzuj zunaj, če nočeš biti na toplem!“
Pes je lajal dalje, brezobzirno, kakor bi hotel nalašč motiti sanjajočega starčka.
„Se že naveličaš!“, si je mislil dedek in se vto-pil v molitev.
Iz goščave se je plazil tedaj volk kakor tat. —
Slišal je psa in zahotelo se mu je po plenu. Vedra) bliže je prihajal.
Pes ga je zaslutil in začel je prevzetno lajatk. „Gaz gospod, ti nič gospod; jaz gospod, ti nič gospod!“	.
Volk se je plazil bliže.
Pes je skočil na okno in lajal bolj ponižno:
„Jaz gospod ti gospod; jaz gospod, ti gospodP‘ Toda volku se je zamerila prevzetnost psička. Prikradel se je prav pred okno.
V silnem strahu je lajal psiček:
„Ti gospod, jaz nič gospod; ti gospod, jaz nič gospod!“
„Prepozno si spoznal, kdo je gospod“, je dejak volk in ga raztrgal.
Obupno bevskanje je vzdramilo starčka, pogledal je skozi okno — Iz goric je šinil volk s svojim ■ plenom.	;
„Zakaj pa me nisi ubogal“, je menil dedee ter >,
se zopet zamislil v presrečna otroška leta. -------
Tako, sedaj pa spat; pozno je že!“	•
Mirno smo se podali v postelje, vso noč smo ' sanjali o jaslicah' in o neubogljivem psičku, ki je ho- ; tel raztrgati pastirčke in ovčke.
Dostavek h Kosch-aferina fr ibarski univerzi v Švici-
Friburg, 3. febr.
Zadnjič smo poročali (glej „Straža“ z dne 1. februarja) o aferi na friburški univerzi in potegnili par temnih črt po Koschu, profesorju nemške literature.:
K tej negativni strani profesorja Koacha P?na- . mo tukaj tudi pozitivno stran — ne kakor da bi noter» prejšnje preklicati ali drugače povedati — temveč zavoljo pravičnosti, posebno tudi iz tega vzroka. Jem: „učenec mora biti hvaležen svojemu učitelju. in ga- > nere. Profesor Kosch, ki je prišel iz Prage y fT*» .
lo in svojo dušo vedi, znanosti in umetnosti. Ker je Tektor sistiral za danes vsa predavanja, sem Si mislil, da iioče ukažeijna mladina izsiliti preklic tega koraka.. Kmalii šem se pa prepričal o bridki prevari. Poslušal sem govornika, m je klical v imenu „ueuč-freiheitlicher Hochsciiüler“ ogenj in žveplo na „meri kalnega zmaja“, ki hoče spraviti po zgledu v Krako-vem vse univerze, sveta zavetja „svo^oune veue in svobodnega raziskovanja“ v svoje požrešno žreio.
Iz junaških svobodomiselnih prs prikipe urnebesni „Heir^klici. V istem trenutku zatuli pes, ki ga je privedel s seboj neki originelni „burš“, s tako pre-tresujočim glasom, da ni dno spoznati, se je n -pridružil svobodomiselnim „Sympathiekundgebungen“, •ali ga pa je začelo abnormalno čvekanje go.urnikov tako zvijati po praznih črevesih, da je dal glasno duška svoji boli. (Čestitali bi svobodomiselstvu, ko bi njegove vzvišene ideje prepojile najširše mase „opičjih potomcev“ in tem sorodnih čveteronožcev.)
„D e m o n s t r a t i o n s b u m m 1 a“ ,,jk u 11 u-ronošcev“ so se udeležili v bratski ljubezni tudi slovenski napredni a-kademiki, ki se drže krčevito patenta na svojo slovensko narodnost.
Istotako so pokazali v nedeljo naši „vrh“ „Tri-gläyani“ svojo narodno zavest in požrtvovalnost, ko je pomagalo nekaj teh gospodov prav pridno udrihati nemškim svobodomiselcem, katerih' je bilo gotovo nad 1000,''po'40 fantov broječi četici nemških ki.toi l. 'akademikov. To je vitežko junaštvo. Le bodite brez skrbi, gospodje naprednjaki, kmalu dobite od po vas oboževanih nemških bratcev prav mastno plačilo za te svoje junaške čine — po grbi. V domovini pa le zopet upijte za pečjo o svojem kremenitem narodnem prepričanju im navdušenju, o klerikalnem internacionalizmu in težavah in bridkostih, koje vam povzročajo nemški burši, sedaj pa vaši bratci. Gliha vkup Strika!
Če vam je res sveta značajnost in doslednost, vrzite, gospodje, krinko raz obraza, pokažite sc v pravi luči pred javnostjo slovensko in povabite v belo. Ljubljano na „Triglavänski ples“ svoje pobratime — nemške burše, da bodo korakali pod vašo društveno zastavo in trakom z napisom:
.	Le naprej, slovenski zarod,
Le naprej za dragi narod,
Le naprej, naprej, mladina,
Tebe kliče domovina!“
Potem se pa potrkajte na svoja prša in recite: „Triglav“, narod je s teboj zadovoljen! (Spomenica ^Triglava“, 1906, stran 70 in 71.)
Polit eni pregled.
*-
Državni zbor.
Dunaj, 7. februarja.
Po 12dnevni pavzi je imel državni zbor danes zopet plenarno sejo. Kot prva točka je bila na dnevnem redu predloga o ponočnem delu žensk. Poročal je krščanski socialec dr. Drexel. Kot prvi je govoril za njim poslanec dr. Benkovič. Njegov govor, kj je vzbudil splošno zanimanje, priobčimo prihodnjič obširneje. Govorili so še: socialdemokrat Elderseh, češki radikalec Fresl, češki socialist Cerny in krše. socialem dr. Heilinger, na kar je bila predloga tudi v * drugem in tretjem branju sprejeta. Za tem je prišel v razpravo zakon o krošnjarstvu. Govorilo je več pošlancev. Žid Mahler je ostro napadal poslance, ki so za omejitev krošnjarstva. Prišlo je do burnih prizorov. .Mahler in Malik sta se sprejela celo dejanski. Prihodnja seja jutri dne 8. t. m.
;	Avstrija in Italija.
- Rimska „Agenzia libera“ poroča:	Neposredno
po obnovitvi trozveze bo najbrže sklenjena med ^ p.n
burg,--je deloval tukaj kot profesor skoraj pet let. Na literarnem polju si je pridobil raznih in velikih zaslug’.
V tem smislu je pisal „Vaterland“ dne 14. januarja 1911 med drugim sledeče: „|. . . Profesor Kosch, der uns eine von so unendlichem Bienenfleiß zeugende kritische Eichendorf-Ausgabe schenkt und auf dem. Gebiete der Herausgabearbeit so .Tüchtiges geleistet . . .“
že leta 1906 je izdal na novo in z znanstvenim ufbdom „Geschichte der poetischen Literatur Deutschlands von 'Joseph Freiherrn von Eichendorff“, Mona-kcfvö in Kempten. Nadalje: W. Kosch, Adalbert Stifter, Studie, Leipzig, 1905. V drugi polovici lanskega leta je napisal precej veliko brošuro o spravi med Cehi in Nemci na Češkem. Knjiga mi je znana samo po-- imenu.
Najnovejše delo, katero je izdal, se imenuje: Eickendorff-Kalender“; delo je zelo znanstveno in kritično. (Glej „Über den Wassern“, 3. Jahrgang, 1910, Heft 23, p. 822.)
Ne smem tudi zamolčati razne eseje in članke na tem polju v raznih znanstvenih revijah.
■■ in specie. Jaz sem ga imel kot profesorja nemške literature pet semestrov (ta je peti). Ker pri bojkotu vztrajamo, zato je profesor Kosch oproščen od vlade predavanj do konca semestra. Za njegova predavanja in navodila sem mu hvaležen — exceptis ex-Cipiendo —, žalibože, da se je v zadnjem času tako spremenil, posebno v svojih nazorih.
* ’ Na pot in — na novem mestu obilo sreče in blagoslova z željo, da bi se kmalu zopet nazaj podal v naš tabor.	H.
godbenimi državami konvencija o proporcionalni določitvi pomorske vojne moči. Med Italijo in Avstro-Ogrsko se Daje že vrše tozadevna pogajanja. Po na-ziranju Italije bi moralo biti razmerje italijanske m avstrijske mornarice 1 in ena tretji : 1.
Dogovor z avstro-ogrsko banko.
Vsled sporazuma med avstrijsko in ogrsko vlado, je provizorični dogovor z avstro-ogrsko banko, ki zapade dne 15. februarja, podaljšan do dne 1. maja t..l.
Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Čr-mo-
goro.
Z Dunaja poročajo:
Preliminarna trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko m Grnogoro bo te dni poapisana in potem predložena tozadevnim zakonodajnim zborom v potrditev., — Nova tarifa določa za uvoz avstro-ogrskega blaga v Crnogoro takozvano postopanje „najpogoune-je države.“ Na tem temelju so urejena tudi ostala vprašanja, ki se nanašajo na trgovino in na paro-pio v „o med obema omenjenima državama. Ta pogodba je ne male važnosti za Avstro-Ugrško. O tem nam svedoči statistika. Leta 1895 je bilo uvoženo v Crnogoro blaga v vrednosti 4.6 milijonov K, od tega, 3.6 milijonov iz Avstro-Ogrske, Leta 1966 uvozilo se je avstro-ogrskega blaga v vrednosti 4 milijonov kron, leta 190/ za 4.7 milijonov kron. — Izvoz črnogorski obstoji pa največ v živilih in s tem se okoriščuje prebivalstvo južne Dalmacije.
V posebnem poglavju pogodbe so označena carinska olajšanja za izvoz črnogorskih živil, in to je najvažnejši del same pogodbe. V bodoče bo dovoljen letni uvoz — svoboden carine — 6000 zaklanih volov vsak največje težine 300 kg, 20.000 ovac, jagnet in koz, in 1000 kvintalov posušenega svinjskega mesa. Ta uvoz bo glasom pogodbe stal pod nadzorstvom veterinarskih organov.
Crnogorski pogajatelji so zahtevali, da se dovoli uvoz večjega kontingenta mesa z ozirom na slabo stanje živinoreje v Dalmaciji, kjer bi uvoz iz Crnogore prinesel deželi koristi; toda avstro-ogrski pogajatelji niso nikakor hoteli, da se prekoračijo gornja števila, na katera so potem le pristali črnogorski pogajatelji.
Narodnostni sporazum v Budjevicah na Češkem.
Cehi in Nemci v tem južnočeškem mestu so sklenili med seboj pogodbo, potom katere je upati, da popolnoma preneha narodnostni spor med obema narodnostnima- V vseh javnih zastopih in zadevah, ki so, tvorile dosedaj najhujše preporne točke, je uvedena nova mera: Gelu, kakor Nemci, unajo povsod enako število zastopnikov. Izključeno je majoriztranje od vsake strani. O nema narodnostnima je zasiguran popolnoma nemoten razvoj v kulturnem m gospodarskem oziru. - Sliši se to kot v kaki basni. Kedaj bodo spodnještajerski Nemci vsa.j skušali posnemati svoje budje viške rojake!
Angleški parlament
je dne 6. t. m. otvorit kralj Jurij s prestolnim govorom, v katerem se je spominjal žalostne izgube, ki je zadela državo vsled smrti kralja Edvarda. Odnošaje napram inozemstvu označuje prestolni govor kot prijateljske. Prestolni govor naznanja, da se bodo vršila pogajanja o novi japonski trgovinski pogodbi. Potem pravi: Ker so se slišale večkratne pritožbe, da trni angleška trgovina veliko škodo vsled nevarnosti na trgovinskih cestah v južni Perziji, je vlada zaradi tega energično protestirala pri perzijski vladi. Prestolni govor naznanja tudi predloge o ureditvi razmerja med obema zbornicama v svrho uspešnega delovanja ustave, nadalje naredbe, da se razširi starostno zavarovanja za osebe, ki do sedaj niso imele pravice do istega, ker so uživale ubožno preskrbo; nadalje u-vedbo zavarovanja industrijskega delavstva za slučaj bolezni in invaliditete in zavarovanja zoper brezposelnost v industrijskih panogah, v kojih se najbolj pojavlja.
Generalna stavka železničarjev na Španskem.
Iz Madrida se poroča, da je sklenil eksekutiv-ni komite španskih železničarjev proglasiti generalno stavko, če' železničarji ne dobe zadoščenja za svoje zahteve. Vlada sodi, da je to uprizorjeno po anarhističnih krogih in da je vse te kroge kakor tudi ekse-kutivni komite strogo nadzorovati.
Vstaja v Mehiki.
Iz New-Yorka se brzojavlja, da se vstaja v Mehiki vedno bolj širi. VstaŠi so zavzeli že veliko število mest in so pred nekaj dnevi popolnoma porazili pomožno armado pred mestom Juarezom in mesto samo zavzeli.
Raznoterosti
Kranjski deželni zbor bo sklican za dne 18. t.
m.	k izvanredni seji, da reši postavo glede meliorač-nega fonda in najetja novega deželnega posojila.
Ponesrečil se je velečajstiti gospod Franc Cizej, župnik v Smartnu pri Velenju, v pondeljek dne
6.	februarja na potu v Velenje. Padel je na polžki poti tako nesrečno, da bo najbrž potrebna operacija na levi nogi in da najbrž par tednov ne bo mogel hoditi. Želimo blagemu gospodu, da bi kmalu ozdravil!
Poroka. V soboto dne 4. t. m. sta se poročila v Zgornji Poljskavi gospodična M. Hojnikova, bivša
tičiteljica pri St. Lenartu v Slovenskih goricah, in gospod dr. Adolf Pečovnik, profesor na 'gimnaziji v Mariboru.
Smrtna kosa. Umrla je k samostanu Magda-' lenk v Studenicah častita sestra Marija Jožefa Sašr ko v 29. letu svoje dobe. Rojena je bila v Gostoviču na Hrvatskem, obljube je delala dne 16. sept. 1901.
N.	v m. p.!
Pastorja Mahnerta je štajerski deželni odbor sporazumno z naučnim ministrstvom imenoval za ve-roučitelja-suplenta na mariborski državni realki. Protestantskih realeev je baje 24, katere bo pastor Mahnert poduče val o resnicah čistega evangelija 3 ure na teden.
Radi kuratele dr. Štor na Teharjih je interpe-liral gospod poslanec dr. Benkovič pravosodnega ministra, zahtevajoč na podlagi znane kazenske obravnave, da okrajno sodišče v Celju vse potrebno u-krene.
Za „Slov. Stražo“ je nabrala gospodična Marija Krajnc lepo število obrabljenih poštnih znamk. Posnemajte!
Češka šola na Dunaju, ki jo je hotel magistrat iz higijeničnih ozirov zapreti, je do nadaljne odredbe z dovoljenjem ministrstva za bogočastje in uk še odprta. Šolsko vodstvo je namreč uložilo protest proti zaključenju te šole pri upravnem sodišču ter čaka na rešitev vloge.
Cement se podraži. Na Dunaju so sklenili tovarnarji cementa kartel za dobo treh let. Kartel sestoji iz štirih skupin in sicer: notranjeavstrijske, češke, vshodnoavstrijske in južnoavstrijske. Namen kartela je, zopet zvišati cene cementu. Kam bomo prišli v naši Avstriji, če bo vlada mirno gledala, kako se snujejo vedno novi karteli, vsi z namenom izmozgo-vati ljudstvo.
Napredek ljudske misli v Dalmaciji. V mesecu januarju letos se je v Dalmaciji na polju ljudske in krščanske misli započelo, oziroma izvršbo naslednje delo: Izšle so „Pučke Novine“, ki imajo že. krog 6500 naročnikov. Število naročnikov krasno opremljene „Mladosti“ se ja dvignilo od 2000 na 3000. V Splitu se je vršil tridnevni poučni tečaj za kmečke mladeniče, ki je štel nad 80 udeležnikov. V Jesenicah se je osnovalo mladeniško društvo, ki ima že 105 članov.-Zn, tobačne delavce v Imotskem, Sinju, Vrgovcu in Splitu so se ustanovile organizacije. V Imotskem se je vršila pravaška skupščina in po raznih drugih krajih razne - druge priredbe. Ljudska misel in ljudsko delo v Dalmaciji torej vrlo napreduje.
Slovenske doeenture na češki univerzi v Pragi. Listi poročajo dne 6. t. m. iz Prage: Dajnes se je oglasila pri rektorju češkega vseučilišča v Pragi deputacija slovenskega vseučiliškega odbora, da izve stališče, ki ga zavzema vseučiliški senat glede vprašanja slovenskih docentur. Rektor je zagotovil deputaciji, da je senat pripravljen podpirati slovenske želje glede ustanovitve slovenskega provizorija v Pragi. Ce bi bila rešitev tega vprašanja naredbenim potom nemogoča, senat ne bo preprečil preosnovo vse-učiliške postave. Prihodnje dni bo senat v tej zadevi napravil konkretne sklepe.
Vstoličeuje novega koadjutorja zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauerja se je slovesno izvršilo dne 5. februarja v Zagrebu. Kanonik' dr. Josip Molo-vic je po končani božji službi prečital raz prižnice papeževo pismo.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju je prejelo do 5. svečana sledeče darove: po 20 K: dvorni svetnik Mihael Gaibrielčič in lekarnar G. Piccoli; po 10 K: mizarski mojster Ivan Dogan, deželni poslanec dr. Fr. Jankovič, trgovec Edmund Kavčič, stavbeni mojster Ivan Ogrin, Josip Pauer, dr. Mat. Schmiermaul, profesor Ferdinand Seidl, cesarski svetnik Karol Savnik in deželni šolski nadzornik Mihael Zavadlal; 8 K: Marija Mladič; po 5 K: trgovec Karol Barborič, zaloga Šivalnih strojev Ivan Jax in sin, notar dr. Albin Pozni k, Prva slovenska zaloga čaja, trgovec Viktor Rohrmann, državni poslanec dr. Rybar, vladni svetnik dr. Jakob Šket, trgovec Fran Souvan sin, trgovec Anton Sare, načelnik kur. inž. Ignac Sega, dr. Mihael Truden in stotnik Josip Velkavrh; 4.50 K: župnik Josip Sanein; 4 K: trgovec O. Bernatovič;i po 3 K: trgovec O. Jezeršek, modni konfekcionar Fran Kos in izdelovatelj vozov Fr. Wisjan; po 2 K: vadni učitelj Ivan Kruleč, nadučitelj Anton Petriček in zaloga čevljev Julij Štor. Skupaj 221 K 50 vin. — Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident j. ž. v p., Dunaj, III. Reisnerstrasse 27.
Trgovina z dekleti. Sloves slovenskih deklet je znan daleč po svetu. Zato pa se pokažejo večkrat v naših krajih trgovci z človeškim mesom ter na zvit način zvabijo slovenska dekleta na led. Ni dolgo tega, kar so v Poljčanah vjeli takega trgovca, pred par meseci so zaprli radi enake prepovedane kupčije nekega Ogra v Ptuju. Iz Konjic se poroča, da je neka Frančiška Žohar iz Bjelovara na zvit način dobila eno mladoletno dekle za zloglasno hišo v Bjelovaru s pretvezo, da ji preskrbi dobro službo v hotelu. Le z najveejo težavo je dekle zbežalo iz zloglasne hiše. Pozor pred kupčevalci z dekleti!
¥ Varaždinu na Hrvaškem je umrl dne 1. februarja častiti gospod P. Ivan Raič, kapucin in zlato-mašnik. Rajni je bil rodom od Sv. Tomaža, pri Ormožu. V Varaždinu je bil pokojnik radi svoje pripro-stosti in ljubeznjivosti pri priprostem ljudstvu, kakor tudi pri inteligenci, splošno priljubljen. P. Raič je vedno pospeševal vzajemnost med Slovenci in Hrvatu
Njegov rek je bil: Jaz sem Slovenec in Hrva/t! Naj počiva v miru blaga duša!
Radi imenovanja rudarskih nadzornikov sta gospod poslanec dr. Benkovič in gospod inžener Neumann interpelirala ministra javnih del. Sistemiziranih jo 17 mest, 10 jih je že zasedenih, a med imenovanimi sta le dva Poljaka in en Ceh. Interpelanta zahtevata imenovanje slovanskih nadzornikov za rudokope, kjer so slovanski delavci.
Za konjerejce. Za deželno brambo bo vojaška uprava nakupovala potrebne konje v sledečih krajih: v sredo dne 8. marca ob 9. uri dopoldne v Dobovi pri Brežicah, isti dan ob 8. uri popoldne v Brežicah ob Savi, v petek dne 10. marca ob 10. uri dopoldne v Bučečovcih na Murskem polju, v soboto dne 11. marca ob 8. uri dopoldne v Ljutomeru. Kupovala bo komisija le konje, ki so vzrejeni od konjerejcev samih, so stari 4% do 7 let, imajo velikost 161 do 172 cm in so močna rasti in krepkih kosti. Za konje, ki so rabijo pri vožnji, se plača po 800 K, za one za jahanje pa po 700 K. Iz državnih sredstev se za konje kmečkih konjerejcev tudi podelijo državne Štipendije, če konjerejec prosi za isto in dokaže, da je konj domače izreje.
Veterinarski odbor v poljedelskem ministrstvu. Dne 7. februarja se je konstituiral veterinarski odbor. Predsednik je poslanec Fink, za glavnega delegata pa je bil izvoljen vitez Hohenblum. Odsek se je ob tej priliki bavil tudi z uvozom mesa.
v
Štajersko.
Maribor. Slovensko gledališče. V nedeljo dne
12.	t. m. se igra velika burka s petjem in plesom: „Robert in Bertram.“ Radi velikih priprav se je morala prejšnjo nedeljo preložiti. Predprodaja vstopnic je pri gospodu Weixlu, trgovcu v Gornji Gosposki ulici.
Maribor. V pondeljek dne 6. februarja je bil v tukajšnji infanterijski vojašnici dekoriran narednik
11.	stotnije 47. pešpolka Anton Dobičar s srebrnim zaslužnim križcem s krono. Dobičar je v nevarnosti za lastno življenje v jeseni lanskega leta rešil pri nekem požaru v Bohovi pri Hočah več ljudem življenje, ko se je že strop podiral. Zaslužni križec je pripel odlikovanemu službujoči major vpričo njegovih tovarišev in vojaštva.
Mariborsko okrožno sodišče. Za prvo letošnjo porotno zasedanje pri okrožni sodniji v Mariboru je imenovano sledeče predsedstvo:	predsednik Ludovik
Perko, predsednik okrožne sodnije; njegovi namestniki so višjesodni svetniki dr. Fran Voušek, dr. J os. Fraidl in Anton Morocntti.
Maribor. Pretečeno nedeljo dne 5. februarja je zborovala v gostilni „Stadt Wien“ mariborska kmetijska podružnica. Neki Dietinger je na tem zborovanju trdil, da Slovenci, posebno iz Kranjskega, v Dr. dolini pokončujejo gozdove s tem, da leto za letom vedno huje izsekavajo. Na tem je toliko resnice, da res zginjajo lepi pohorski gozdovi, a sekajo pač v večji meri Nemci. Dietinger, Girstmayer in penzionirani Senefcovitscli so klicali višjo gozdarsko oblast na pomoč. Najbolje pa je, da ti .„kmetje“ povejo svojim prijateljem, naj sekajo gozdove po nemškem Štajerskem, a ne pri nas. Ce bi sekali samo slovenski prekupci v Dravski dolini, bi še ne bilo toliko goličav, kakor jih je danes.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Zopet prinašajo nemški listi celo vrsto laži o našem častitem gospodu kaplanu. Koliko je na vsem, kar se mu podtika, resnice, povedal je gospod kaplan na pristojnem mestu. Da se pa dotičnih otrok, za. katere nadučitelj Flöry kliče nemški Schulverein v bran, ne more hvaliti in s cukerčki „futrati“, priča njih obnašjanje izven šole, priča tudi dejstvo, da niti učitelji sami pri njih ne izhajajo brez palice in zaušnic. Kdo v našem trgu ne pozna imen:	Kokol, Novak, Dimnik, Živko,
Schlögl itd. P 'Ja, ja: „Ihr Deutsche von St. Leonhard fürchtet Gott und sonst nichts auf der Welt“ — ko bi to ne bila laž, moralo bi se na nemški šoli začeti popolnoma drugo življenje, Disciplina otrok nemške šole pod sedanjim vodstvom = 0.
Št. Lenart v Slovenskih goricah. Katoliško in gospodarsko bralno društvo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah priredi v nedeljo dne 19. svečana 1911 po večernicah v dvorani A. Afnušove gostilne veliko društveno veselico s gledališko predstavo in petjem. Predstavljala se bo žaloigra „.Sinovo maščevanje“ ali „Očetova kletev." Iz prijaznosti sodeluje slavni pevski .zbor od Sv. Jurija v Slov. goricah. K obilni udeležbi vabi odbor.
Sv. Trojica v Halozah. Naše bralno društvo je na svečnico svojim udom priredilo veselico s petjem, godbo in srečelovom, katera se je prav lepo obnesla. Splošna sodba je, da Še take veselice tukaj ni bilo. Veliko zanimanje je bilo pri srečolovu, pri katerem je bito 270 dobitkov, ki so povzročili mnogo smeha, za-Kave, pa tudi razočaranj a. Domača godba pa je prav pridno igrala in obdržala udeležence pri dobri volji. NSkaj posebnega pa je bilo to, da nam je Dekliška zveza ptujske okolice poslala svoje grlice in slavče-na obisk, kateri so s svojim dovršenim in krasnim petjem poslušalce kar očarali, za kar se jim odbor «ajtoplejše zahvaljuje. .Pa tudi domači pevski zbor je častno rešil svojo nalogo. Ne samo, da je mešan zbor tepo pel, tudi moški zbor je pokazal, kaj zamore vaja N ystrainost. Zatorej jim tudi gre čast in hvala. — Našemu bralnemu društvu pa žejlimo, naj raste in
procvita vkljub temu, da nas je neki dopisnik iz ptujska okolice pokrtačil, češ, da je naše društvo edino delavno v Halozah, in da je v slogaško-liberalnih rokah, kar pa resnici ne odgovarja in kar najodločnej-še zavračamo.
Huse. Podravska podružnica Slovenskega planinskega društva vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši dne 19. svečana 1911, to je v nedeljo ob 3-, oziroma 4. uri popoldne v gostilni gospoda Jožefa Muleja v Rušah po običajnem dnevnem redu.
Slov. Bistrica. V nedeljo dne 12. t. m. po večernicah ima S. K. Z. v noteiu „Avstrija“ političen shod. Pridite vsi, da bomo odgovorili nemškutarjem!
Poljčane. Novo Tamburaško društvo v gostilni gospoda Gajšeka v Poljčanah priredi na pustno nedeljo dne 26. svečana 1911 veselico in domačo zabavo s šaljivo pošto. Pričetek ob 4. uri popoldan. Vstopnina 20 vinarjev za osebo. Godba: Tamburaško društvo. Maske dobro došle. Razkrinkanje se ne zahteva. — Za obilen obisk se priporoča udano Tamburaško društvo!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Gospodična Ajlee Mar. in gospodična Plaveč Marija sta nabrali za „Slovensko Stražo“ 953 raznovrstnih obrabljenih poštnih znamk. Hvala!
Cinurek. V bližnjem gradu Brunsee je umri dne
3.	februarja vojvoda della Grazia. Pogreb se je vršil dne 6. februarja ob ogromni udeležbi ljudstva. Rodbina della Grazia je radi svojega vzglednega življe-nfa in katoliškega prepričanja med ljudstvom splošno priljubljena. Vojvodi della Grazia imajo mnogo vmo-gradnih posestev po Slovenskih goricah.
Mareuherg. Nedavno smo poročali, da je okrajni šolski svet v Marenbergu daroval za Šulferajn 50 K. Ta vest pa temelji na kljubovalnosti tiskovnega škrata, ki tudi pri nas uganja včasih' svoje orgije. Napravil je iz krajnega okrajni šolski svet. Mi smo posneli dotično notico iz nemških časnikov. >
Celje. V bližini Celja se klati neki individij, ki se posebno spretno razume na skrivno odpiranje cerkvenih pušic in nabiralnikov. Pred nekaj dnevi se je poslužil nabranih vinarjev iz nabiralnika v nemški cerkvi v Celju.
Celje. Občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Celju se vrši v nedeljo dne 12. svečana ob 2. uri popoldne v Narodnem domu. Poleg običajnih točk dnevnega reda pride na razgovor tudi zveza obrtnih zadrug na Spodnjem Štajerskem. Prosimo polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Celje. Tukajšnji vrvar Mihael Fideršek je imel v nedeljo dne 5. februarja popoldne neki opravek v tovarni za merila v Polzeli. Ko je popravljal vrv pri transmisiji, prišel je z glavo preblizu velikega kolesa, ki ga je zgrabilo in neslo v višino. Akoravno je zraven stoječi strojnik takoj ustavil stroj, vendar je bil Fideršek pri priči mrtev.
Dobrna. V nedeljo dne 12. t. m. ob 3. uri po poldne ima dobrnska podružnica o. kr. kmetijske uru-žbe v sobi bralnega društva svoj redni občni zbor. Dnevni red:	L Nagovor in poročilo načelnika o delovanju leta 191Q.	2. Izvolitev odposlancev k glavni
skupščini v Gradcu. 3. Morebitno predavanje napro-še. ega potovalnega učitelja. 4. Volitev blagajničarja.
5.	Slučajnosti, posebno sprejem novih udov in pobiranje udnine za leto 1911. Opozori se na določbo pravil, ki pravi, da se mora izstop tri mesece pred občnim zborom javiti odboru. Samo „Gospodarski Glasnik“ pošti vračati, še ne zadostuje za. izstop. Treba je plačati udnino in izstop pravočasno javiti. Nadejati se je, da bodo udje polnoštevilno se udeležili občnega zbora. Podružnice so velikanskega pomena za razvoj kmetijstva in so prava podlaga za izvojevanje kmečkih pravic. Danes, ko imajo kmečki poslanci v državnem zboru večino, morajo tudi kmetje biti združeni v svojih podružnicah, da jim dežele dajo, kar jim država dovoli.
Konjice. Umrl je dne 6. t. m. 751etni g. Janez Hrastelj, oče arhidiakona vlč. g. J. Hrastelja. Naše sožalje!
Trbovlje. V pondeljek dne 6. svečana popoldne sa imeli novoizvoljeni občinski odborniki prvo sejo. Izmed 30 mož je bilo prisotnih 26. Dnevni red je pa imel 26 točk. Med drugimi razpravami se je tudi sklenilo, da prevzame občina stroške za vpeljavo električne razsvetljave v naši farni cerkvi v znesku 600 K.
Trbovlje. Rudar Martin Uradnik je v družbi tovarišev izpil v neki gostilni dva litra špirita, pomešano z vodo. Drug dan so ga našli mrtvega. Nesrečni alkohol!
Z Menine planine. Že sem bil sklenil prekiniti z Vami občevanje, pa sem si domislil, da je morda kje medpotoma zaspal pošto in zaostal, in' zato m zagledal belega dne. Pisal sem bil o stanju naših kas. Danes pa sem naperil rešpetlin dol k Merkuževema sosedu in videl — kaj mislite? — Špiritistinje! Tega pa bi ne bil verjel, da se tukaj take vraže šopirijo, da duhove kličejo, mize sučejo in to inteligentni ljudje. Dobro, da se o tem ni sestavil že kak zapisnik, ni napravila kaka uloga na sanitetni ,urad in sodnijo, ali vsaj na filozofsko 'fakulteto. Kaj vse poklicani duh napoveduje. Vam Kocem drugič objaviti, ko bom imel več časa, sedaj nekaj rišem, za pečjo sedim in sem celo nervozen nad tako bedastoćo omikanih ljudi.
Gradec šteje po najnovejšem ljudskem štetju 151.783 prebivalcev. L. 1900 se jih je naštelo 138.080, leta 1890 pa samo 112.069. V zadnjih desetih letih se je graško prebivalstvo pomnožilo za 13.703. «Koliko se
ja naštelo „.uradno“ Slovencev v Gradcu, še graški' mestni urad previdno molči.
Koroško.
Celovec. Državnoželezniške delavnice v St. Rupertu. Kakor zatrjuje železniško ministrstvo, delavnic v St. Rupertu iz financielnih ozirov do sedaj Še niso začeli graditi, tudi ne more postaviti železniško ministrstvo termina, do kedaj se bode začelo z zidanjem teh delavnic.
Nesreče na jezerih. Na Osojskem jezeru na Koroškem se je sankal pretečeno nedeljo cerkovnik iz Osoj, Klabač, z llletno hčerkico. Vdrl se jima je led in Klabač je izginil pod ledom, deklica pa se je z&-motala s predpasnikom v sanke in ostala tako na površju. Prihiteli so ljudje, ki pa so mogli z največjo silo le deklico rešiti, cerkovnik pa je utonil. — Na Vrbskem jezeru se je dne 1. februarja vlomil dvema 141etnima dečkoma led in sta utonila. Mrtvi trupli sp še isti dan potegnili iz jezera.
Kako se postopa s Slovenci na Koroškem. Ne : samo pri šolstvu, uradih in pri ljudskem štetju se gode koroškim Slovencem neštete krivice, nenasitni nemški moloh pritiska in zapostavlja tudi uboge delavce, kolikor more. V Rablju so bili letos v tamoS-njem rudniku nemški pazniki pomaknjeni v višji plačilni razred, akoravno so nekateri še komaj eno leti) v službi; slovenski pazniki pa, ki službujejo že do , 10 let, so ostali v prejšnji plačilni stopnji. Tako se postopa s Slovenci v koroški Turčiji!
Kranjsko.
Nadomestna deželnozborska volitev na Kranj-' skem. Na mesto odstopivšega deželnega poslanca g. Mandelja kandidira V. L. S. v deželni zbor župana Vehovca. Na svečnico dne 2. februarja sta se vršila dva volilna shoda, in sicer eden v Šmartnem pri Litiji, kjer je govoril voditelj S. L. S. dr. Šušteršič in kandidat Vehovec, drugi pa v Kresnicah. Na tem sinodu je poleg kandidata govoril tudi poslanec PovŠe. Vehovčeva kandidatura je bila na obeh shodih' z navdušenjem sprejeta.
Nekaj literarnega.
Friburg, 3. febr.
Komu med učenim in izobraženim krogom ni znano ime dr. P. Ekspedit Schmidt in njegova znanstvena revija „Ueber den Wassern“? (Halbmonatsschrift für schöne Literatur und ihre Grenzgebiete, Berlin, Hermann Walther Verlagsbuchhandlung). Tp leto 1911 je nastopila četrto leto svojega obstanka. S tem letom se nam prikaže v novi in prav okusni zunanji obliki. Tudi delokrog se je zelo povečal. V prejšnjih letnikih so se obdelavala izključno literarna vprašanja, a z novim letom se je, bi rekel, delokrog bistveno spremenil. Poleg literature se bodo razpravljala tudi historična, filozofična, kulturno-histori-čna vprašanja.
Kar list še bolj povzdigne, so ilustracije. Slike so prav lepe in okusne, članki, razprave izborne, jezik kar vibrira z elegantnimi izrazi. V listu je določen prostor za.posebno sekcijo:	„Lebenskunst und
Lebenskunde.“ V prvi številki beremo in srkamo krar sna ideje iz peresa slavnoznanega Foersterja. List kakor tudi izdajatelj je moral v preteklem letu prestati zelo hude boje, a hvala Bogu, prestal jih je ter zvest ostal svojemu naslovu: „Nad vodami.“ Da b° tudi joaprej zvest ostal svojemu načelu, pove sam v prvi številki, v uvodnem članku in sicer z nekako samozavestjo z besedami:
„Der Herausgeber, der im bisherigen Geiste sein Werk weiterführen wird, glaubt, daß sein Name bekannt genug ist, um das Vertrauen- der Leser mit, Sicherheit erhoffen zu dürfen.“
Mi ga zelo toplo priporočamo z besedami: Tolle, lege!	H.
fitted jo stfoco.
Stavka šolarjev. V Toulonu na Francoskem so začeli učenci meščanske šole stavkati, ker ni v šolskih sobah peči. Tudi šolarji na ljudskih šolah so se iz tega vzroka pridružili stavki. Sedaj stavka v Toulonu 11.000 šolarjev,
Lueelienijevi lasje. V gotovih krogih mesta Genf se že par dni ne govori ničesar drugega nego o kodrih Luechenijevih. Kipar Niederhauser je dobil: nalogo, da napravi odtis iz mavca od Lucehemjevega obraza. Ko so ogledali to masko, so našli v njej par' šopov Luechenijevih las. Več elegantnim namam mesta Genf se je posrečilo polastiti se teh kodrov; porazdelile so si to dragocenost med seboj ter dale po par las tudi svojim dobrim prijateljem. Nek genfski list trdi, da so se za Lucchenijeve kodre kar trgali, kakor» bi šlo za znamenito vrv obešenca. To se je seveda zaradi tega zgodilo, ker mislijo, da jim bodo prinesli Lucchenijevi kodri srečo. Pripoveduje se tudi, da je nek Anglež ponudil za par kodrov ogromno svoto; srečna dobiteljica je pa z ogorčenjem zavrnila ta denar.
V Ar ge litini j o je odpotovalo leta 1908 iz Španije 125.497, iz Italije 193.479 sseb, v Brazilijo leta 1908 iz Portugalskega 37.628, iz Španije 14.862, iz Italije 13.873 oseb, v Kanado leta 1908-1909 iz Anglije in Irskega 52.001, iz Avstro-Ogrskega .10.615 o-seb, v Kubo leta 1909 iz Španije 24.662 oseb.
Slovensko gledališče v Maribora
„Robert in Bertram“
Velika burka s petjem in plesom.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 43/,%i na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 7*% >n na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojajo na zastavo vie-doostnih papirjev. Dolgove pri drogah denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo »a-;t proti povrnitvi gotovih stroškov, kt pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le tudeke.
PoB.Jilntfa Ima tudi na raz|iula««	lirnntl«r nablr«! •
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne
in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V nradoib nrah se sprejema in izplačaj e denar.
pojasni!a se dajejo
in prošnje sprejem.jo vsa& delavnik od 8.—12.
dopoldne in od 2.—5 popoldne.	6
flranüne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4°/0, proti 3 mesečni odpovedi po 4*/,. Obresti se pripisujejo h kapitala 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovaoje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštno hr&Dilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
4R*lhno dobroidoče Naročite Stražo!
trgovino
ca deželi vzamem v najem.
Ponudbe pod šifro „Bodoč*
•ost" poste restante Račje.
Proda se
fe P« nova hDa z 2 sobana in kuhinjo, 10 le» davka prosta, fietrt nre od Celja. Zraven je drvarnica in 600 kvadratni etrov vrta. Zadnja c*na 7100 kron, izplača se 4COO kron,
§000 kron ea je vkniženih Oglas pri H. Črepinšek, Spodnja Hudinja, 65.	6—3
Službo
knjigovodje
pri kaki hranilnici ali drogi zadrugi išče izvežhana moč z večletno prakso Ponudbo na apravništvo Straže.	2 2
VVWWW WWWVO ff ff
Izjava.
Jaz Ivan Klinc, črkostavec v Cirilovi tiskarni v Mariboru, prekličem in obžalujem vse žalitve, ki sem jih govoril proti g. Ant. Ple-teršeku o gosp. Rudolfu Pliberšek» u, crkostavcu istotam, namreč, da je slednji ves denar zbran za anonce za stenski koledar 1911 zapravil in da koledar Slov. trgovskega društva ne bo izšel, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega preganjanja.
,!	Ivan Klinc.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-na-rodne liste: Slov, Gospodar, Straža.
Dobro ohranjene "BBC
duri kakor tudi velika okna
s šaluzinami vred, drobno kamenje in razni stari materijal se po ceni proda. Zidni dro-bež, papra v en za posiparje dvorišč in cest se sme brezplačno odvožati od podirajoče hiše na glavnem trgu v Mariboru — Vpraša se na licu mesta ali pa v stavbeni pisarni gosp. G aserja,
Str Umetni zavod za slikanje na steklo
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. dohovščmi m cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dola po najnižji cent.
= Načrte In proračune na razpolago. ---
fabrikagasse 7 v Maribor.
Edin« Štaj. narodna ttekUrska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi : Celje
Graška cesta
•nporoča po najmžjih cenah svoio bogato zalogo steklene tu porcelanast* posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzotje vseh stek tarskih dol pri cerkvah in priv. stavbah. Rajsolidnejša in točna postrežba.
Hotel Trabesinger v Celovcu s
Velikovška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni.
Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188
Velike dvorane z^ &hode In veselice. -an
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus. LäStUikl Ivail MillOVlig.
Za ženitovanje, veselice in slične svečanosti	Eman. Ilich, Mariboi
Vsak dan sveži pustni krapi.
Gornja Gosposka ulica št. 38
Tage
ia vagone, voze (most» ne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tabUcove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Moravsko.
60 Slovanska obrt.