Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v nedeljo, dne 5. maja 1940
štev. 101 a
6ena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za nozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Čekovni račun. Ljubljana številka 10.6)0 in 10.349 aa inserate.
Uprava: kopitar ieva niica i ta vtika <w
telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — izhaja vsak dan sjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Mati
V	strašni stiski, ki jo preživlja v današnjem stoletju človeštvo, ko se neurejenemu gospodarstvu sveta, velikemu socialnemu nasprotju med stanovi, ki se je le za silo potlačilo, bistveno pa je ostalo nerešeno, in nravstvenemu pretresu družine pa vseh nnših medsebojnih odnošajev in kulture pridružuje zdaj še vojska, ki je najhujša, kar smo jih kdaj doživeli — bi ne imeli narodi nobene tolažbe in bi se ne mogli oklepati nobene naprave ter ne bi imeli nobenega upanja v nikogar, če ne bi bilo katoliške Cerkve.
Potem ko so svobodomiselstvo, socializem in komunizem pa vse mogoče druge struje sodobnega materializma Cerkev v lažiprosvetljeni dobi preteklega stoletja grdile, jo dolžile oblastihlepnega nazadnjaštva in jo očrnjevale kot oviro vsakega kulturnega in socialnega napredka, danes ti glasovi počasi izginjajo povsod tam, kjer je še vedno doma prava omika in želja, da bi človeštvo nadaljevalo mirno ustvarjajoče delo v medsebojnem sporazumu, in kjer se vse sile narodov zbirajo, da odvrnejo naval naukov in prizadevanj, ki bi radi postavili življenje človeštva na drugo podlago, kakor je tista, ki jo je postavil Kristus v svojem evangeliju in ki jo ohranja kot edini človeka in človeštva dostojni temelj zemeljskega življenja in dela njegova vesoljna Cerkev. Danes ni v Evropi ne znanstvenika ne velikega pisatelja ali umetnika, ne državnika, ki zasluži to ime, ki ne bi bil spoznal in ne bi bil dal v zadnjih letih izraza prepričanju da so nauki pretiranega liberalizma in pretiranega nacionalizma, kakor tudi socializma, ki ne poznajo pravega ravnovesja med pravicami posameznika in pravicami družbe oziroma države, jalovi in da so rodili le žalostne sadove, tako da mora zdaj človeštvo te zmote plačati s potoki krvi in neizmernega trpljenja. Pa tudi nobenega glasu ne slišimo že nekaj let, odkar se je zelo znani in vidni francoski kulturni delavec, ki je v odkritosrčni veri videl odrešenika človeštva v ruskem boljševizmu, kruto razočaral, ki bi nam povedal kakšno drugo moč, kakor je katoliška Cerkev in njena vera, ki bi mogla človeštvu nuditi v sedanjem nravstvenem razpotju kakšno pomoč in ki bi mu mogla pokazati izhod iz mreže zmot, ki ga bolj in bolj potiskajo navzdol in tirajo v duhovni propad, socialni razdor in borbo vseh proti vsem. Nasprotno — najodliS-nejši državniki sveta, četudi ne katoličani, so ope-tovano naglašali in naglašajo, da pravega miru, vzpostavitve duhovnega ravnovesja in pravičnosti na podlagi vzajemnosti krščanske ljubezni nihče drugi ne bo mogel zajamčiti kakor krščanstvo, h kateremu se je treba pod vodstvom Cerkve odkritosrčno vrniti ne samo v zasebnem življenju, ampak tudi v vsem udejstvovanju države in v mednarodnem življenju in njega pravilih.
V	takem ozračju, ko so dobri ljudje začeli videti ostreje in pravilneje,' ker vedo, da gre za zadnje in usodepolne odločitve, ko ni več mogoče omahovati in se je treba ukloniti resnici ali pa propasti, se zdijo vsi ugovori prejšnje dobe zoper Cerkev kaj malenkostni. Človeštvo se zdaj bolj nepristransko spominja, kaj vse je Cerkev v teku dveh tisočletij storila za omiko človeštva, za njega stalni, čeprav večkrat kruto prekinjeni nravstveni napredek in za mirno sožitje narodov in njihovo sodelovanje na vseh področjih, tako znanosti kakor duhovne in srčne kulture sploh. Evropski narodi so premagali svoje barbarstvo in začeli urejeno državno življenje s pomočjo Cerkve, ki jim je ustvarila vse podlage tako pravične državne politike kakor mednarodnih odnošajev in socialnega blagra. Nihče drugi ni ščitil družine kakor Cerkev, ki je branila svetost zakona proti največjim nasilnikom in je ljubezen med možem in ženo posvetila tako, da jo nobena sila sveta ni mogla več in jo ne more razdreti, tako da se prav danes ta zakon in ta ljubezen poveličuje v največjih umotvorih sodobne literature. Prav tako pa je Cerkev tudi razmerje med delavcem in gospodarjem postavila na novo podlago, ki se imenuje medsebojna vzajemnost enakovrednih na podlagi pravice, l<i jo ogreva in ohranja krščanska ljubezen. Tudi odnošaje med državljani in državnim poglavarjem je uredila Cerkev, učeč pokorščino zaradi splošnega blagra, ki pa ni vrhovno merilo samo za vladane, ampak tudi in v "prav posebni meri za vladajoče, tako da mora človek poslušati zakonito oblast v vsem, kar ni proti božji in naravni postavi. Tudi šola je otrok Cerkve od ljudske do visoke, in vedno je ta Cerkev oznanjala in se neomajno držala načela, da šola ni samo učilnica, ampak tudi in predvsem poleg staršev vzgojiteljica, ki spaja nazor z življenjem, znanost z vero, um s srcem. Šola se ne sme iztrgati iz svoje naravne zveze tako s posvetno oblastjo in javnim življenjem kakor z duhovno oblastjo Cerkve, ki nam daje smernice, da prav in pošteno živimo in si za posvetno kulturo in njen napredek prizadevamo v luči večnega človekovega namena, ki je ta, da postani človek pravi otrok božji. Povsod, kjer se posamezniki in država niso držali teh smernic, se je začel propad, ki se danes odpira pred nami v vsej svoji grozoti.
Spričo tega bolj vidnega dela Cerkve pa ne smemo pozabiti na drugo, ki se bolj tiče človeške duše, ni pa nič manj važno. To je namreč ogromna ljubezen in njena dela, ki jih je vršila ali pospeševala Cerkev tam, kjer socialna pravičnost ni dosegala in ni mogla doseči svojega cilja. Vse dobrodelne naprave, ki omiljujeio socialno bedo v normalnih in nenormalnih časih, kakor na primer za časa vojske, so delo katoliške Cerkve. Kaj naj rečemo nadalie o materinski skrbi Cerkve za grešnike, s katerih odvzema ogromno breme duševne potlačenosti- in jim pokaže pot do duševnega preporoda ter jih slori sposobne za novo življenje duše in duha? Neizmernega pomena v kraljestvu duha in duš pa so tudi molitve Cerkve in v cerkvi za žive in za mrtve, ker družijo vse bogoljubno človeštvo v neprestanem slavospevu in hvalnici ter prošnjah za zemski in večni blagor vsega človeštva in tako množijo in krepijo silo Dobrega v vsem vesoljstvu.
V	svoji okrožnici je papež Pij XII. med drugim dejal: »Takšen je čudoviti nauk ljubezni in miru, da se mu moramo zahvaliti za ves kulturni in verski napredek človeštva Iz slabotnih in neukih ljudi je napravil templje svetega Puha in njihove vrhove je tako povzdignil v modrosti, da so se no njihovem prizadevanju liu/lje povezali
Vojna brodovja se zbirajo na Sredozemskem morju
Italijanski tisk ostro napada Anglijo in Francijo češ, da imata »napadalne načrte" proti Italiji
London, 4. maja. AA. Posebni dopisnik agencije Reuter je poslal v London tale radiogram:
Prihod zavezniške pomorske eskadre, ki je prisjjela včeraj popoldne v Aleksandrijo, potrjuje prepričanje, da Anglija ni samo sposobna, temveč tudi odločena braniti svoje pravice v Sredozemskem morju, ako bi bilo to potrebno. Dolga vnsta vojnih ladij stoji 6edaj v aleksandrijski luki. Toda to 60 samo izvidnice še večje mornarice. To učinkuje pomirjevalno na vzhodne pokrajine ob Sredozemskem morju. Enote angleške momarioe sesto-jajo iz oklopnih ladij, kriiark, rušilcev, matičnih ladij, letal in podmonnic.
Aleksandrija, 4. maja. AA. Štefani: Po poročilih, obstoje angleško-francoske pomoreke sile, ki 60 priplule v Sredozemlje, iz sledečih enot:
Dve francoski eskadri ter več angleških enot upoštevajoč tudi tri bojne ladje. Na poti v Aleksandrijo sta tudi dve drugi vojni ladji »Warspite« in »Rejnillies«. Na poti sta tudi dve francoski bojni ladji »Dunquerque« in »Strasbourg«, ki 6e nahajata v pristanišču Oran. Sedem lažjih križark m 4 cAadrile angleških rušilcev 6e nahajajo v vzhodnem delu Sredozemlja.
Večina francoske mornarice se prav tako nahaja v Sredozemlju. Ni znano točno število francoskih ladij, ki bi odšle v vzhodni del Sredozemskega morja.
Italijansko brodovje
Carigrad, 4. maja. b. Po nepotrjenih vesteh se italijansko brodovje zbira v vzhodnem Sredozemskem morju. O premikanju turškega brodovja tu ni ničesar znanega.
Razmerje med brodovji Italije, Anglije in Francije
Po uradnih števičnih podatkih z dne 1. septembra 1939 so štela vojna brodovja Anglije in Francije naslednje vojne edinice:
Italija: 4 velike oklopne bojne ladje, nobene matične ladje za letala (ker jih Italija s svojo sijajno morsko lego ne potrebuje, ker vse Sredozemlje lahko doseže s svojih suhozemskih letališč), 7 težkih križark, 14 lažjih križark, 61 rušilcev, 104 podmornice, 70 torpedovk, 72 torpednih čolnov.
V	Italiji z mrzlično naglico gradijo predvsem manjše edinice. V gradnji so tudi križarke in oklopne ladje.
Anglija: 15 velikih oklopnih bojnih ladij, 6 matičnih ladij za letala (med tem j« bila »Coura-geous« potopljena), 15 težkih križark, 43 lažjih križark, 179 rušilcev, 57 podmornic, 26 torpednih čolnov. Od septembra dalje je bilo zgrajenih veliko število podmornic, rušilcev in torpednih čolnov. Dograjeni sta bili dve težki križarki, večje število križark in ena bojna ladja.
Francija: 7 velikih oklopnih bojnih ladij, eno matično ladjo za letala, 7 težkih križark, 12 lažjih križark, 59 rušilcev, 78 podmornic, 12 torpedovk in 21 torpednih čolnov. Tudi v Franciji so dogradili veliko manjših edinic ter lahkih križark.
V	gradnji so oklopnice in težke križarke.
Glas italijanskega tiska
Rim, 4 maja. AA. Štefani: List »Te vere« postavlja vprašanje ali je mogoče na Italijo izvesti napad v primeru vojne, ter dokazuje, da je to nemogoče iz sledečih razlogov:
1.	Jadransko morje je zaprto morje, ker ima Italija v oblasti obe obali Olrantskega preliva in gospodari v tem prehodu.
2.	121 podmornic predstavlja začenši od li-gurske obale pa do Otrantskega preliva nepremostljivo verigo.
3.	Tirensko morje je obkroženo z veliko vodno letalsko luko in je pod nadzorstvom močnega italijanskega letalstva.
4.	Sijajna mornarica od 6 oklopnic, 33 križark, 118 rušiteev in 70 torpedovk operira skozi Mesin-sko ožino.
5.	Sovražne sile so razdeljene na dva dela zaradi otoka Pantelerija.
6.	Zelo močna obramba ščiti italijansko obalo.
7.	Osem milijonov bajonetov je v Italiji pripravljenih za vse.
Rim, 4, majnika. Havas. Italijanski tisk mnogo piše o raznih ukrepih Anglije v Sredozemlju, predvsem pa o okrepitvi angleškega in francoskega brodovja v Sredozemskem morju. Italijanski listi naglašajo, da so ti ukrepi naperjeni proti Italiji toda Italija da se bo znala braniti.
Virginio Gayda piše v »Giornale d'11 a-lia« tudi o tem vprašanju in pravi med drugrm: > Italija je kljub temu ohranila svoj mir. Prvič se je zgodilo, da je Italija v Sredozemskem morju videla zbrano tolikšno brodovje proti sebi. Na Italijo to dejstvo ni napravilo nobenega vtisa. Italija bo šla svojo pot naprej. Ako bi se izkazalo, da so an-gleško-francoski ukrepi na Sredozemskem morju v zvezi s kakšnimi ofenzivnimi nameni, bi vsak takšen poskus zadel na najhujši in najhitrejši odpor Italije.«
med seboj v naravno in nadnaravno skupnost.« Dobro je in v veliko tolažbo, če se vsega tega spominjamo v sedanjem žalostnem času. Kes, katoliška Cerkev je prava mati vsemu Človeštvu brez izjeme in ho to ostala; le njena skrb in ljubezen bo rešila nas in našo kulturo.
Nemški tisk podpira lta!i!o
Berlin, 4. maja. AA. DMB. Današnji nemški tisk se bavi z angleškimi načrti, ki jih označuje kot željo, da 6e vojna razširi.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da pripravlja Anglija 6cdaj, ko je bila premagana na Norveškem, nov pohod. Zaradi tega je nastalo vznemirjenje v mnogih državah. List ugotavlja, da je Anglija izvedla vrsto ukrepov p r o t i 11 a 1 i j i. Ni še jasno, pravi list, o kakšni smeri se gibajo angleške grožnje in katera jc ona nevtralna država, ki jo bodo te grožnje zadele. Ker smer Anglije ni jasna, je popolnoma razumljivo, da oo vznemirjene vse nevtralne države. Anglija dela v trenutkih nevarnosti vedno tako, da žene druge države namesto sebe v nevarnost.
»Berliner B o r s e n Zeitung« pravi, da se Anglija vedno izogiba neposredne borbe s svojim nasprotnikom. Vprašanje nevtralnosti ali boljše rečeno kršitve nevtralnosti posameznih držav ne igra pri angleškem delovanju nobene vloge. Anglija je vedno rada delala razne poskuse 6 posameznimi večjimi in manjšimi narodi, ki morajo po mnenju Angležev služiti samo Angliji. Ker je podvid na Norveškem propadel, pripravlja 6edaj Velika Britanija nov vihar.
4 zahteve Italife
Nepotrjena poročila o posredovanju Vatikana med Anglijo in Italijo
»Neue Ziircher Zeitung« poroča iz Rima naslednje poročilo:
Vatikansko mesto, 4. majnika. t. United Press: V torek zvečer so v vatikanskih krogih mnogo govorili o tem, da se je papež Pij XII. izrazil pripravljenega, da napravi poskus za zbližanje med Anglijo in Italijo. V vatikanskih krogih so mnenja, da so bili razgovori, ki jih je pretekli torek v Londonu imel zunanji minister lord Hali-fax z italijanskim poslanikom Bastianinijem, že prvi uspeh jjosredovanja svetega očeta. Prav tako govorijo v istih krogih, da je italijanska vlada izjavila, da ne bi nasprotovala zbližanju z Anglijo, pod pogojem, da Anglija upošteva štiri zahteve, ki so za Italijo bistvene važnosti. Te štiri zahteve so sledeče:
1.	Anglija mora Italiji omogočiti, da dobi drug položaj na Sredozemskem morju.
2.	Anglija mora Italiji dati trdna jamstva, da njeno gospodarsko poseganje na balkanski prostor ne bo v ničemer nasprotovalo italijanskim koristim.
3.	Anglija mora priznati dejstvo italijansko-nemškega zavezništva in to, kar iz tega dejstva izhaja, da namreč Italija ne more stati ob strani, če bi zahodni velesili poskušali narodno socialistični režim v Nemčiji zrušiti, Nemčijo pa razkosati
4. Anglija mora dati jamstva, da v bodoč« italijanske pomorske trgovine v ničemer ne bo ovirala.
Prva in tretja točka odpirata skrajno hude rane, pravijo v rimskih krogih, posebno, ker je jasno, da ti dve točki vsebujeta vse ozemeljske težnje Italije po Tuniziji, Sueškem prekopu in Džibutiju. Posebno težavno pa bi bilo priti do sporazuma glede tretje točke. V političnih krogih se čudijo, da je Italija podpisala tako rekoč menico ne samo za obstoj Nemčije, marveč celo za obstoj narodnega socializma. Uničenje narodnega socializma pa je izrecno vojni cilj zahodnih velesil. Tretja in četrta točka pa ne predstavljata velikih ovir in obstoja upanje, da bi se na njuni |x>dlagi morda le začela kakšna pogajanja med Italijo in Anglijo.
Nemško- jugoslovanska trgovska pogajanja
Berlin, 4. maja. b. Nemška gospodarska delegacija, kateri je na čelu državni tajnik Landsfrid, pride v Belgrad v torek zaradi gospodarskih pogajanj tned našo državo in Nemčijo. Pričakuje se, da bodo pogajanja trajala dva do tri tedne.
šef nemške turistične propagantte odpotoval iz Belgrada
Belgrad, 4. majnika. t. Havas. Šef nemške turistične propagande Esser, ki je bil v Belgradu in se je pogajal tamkaj za sprejem večjega števila mladih nemških turistov, ki bi preživeli letne počitnice na Jadranu, je nenadno zbolel in se vrnil v Berlin.
Romunsko-turški politični in gospodarski posveti
Istanbul, 4. majnika. t. Havas. Skozi Istanbul je danes potovalo turško odposlanstvo na potu v Romunijo, da se tamkaj pogaja o gospodarskih in političnih vprašanjih. Odposlanstvo bo vodil turški veleposlanik v Bukarešti, ki se nahaja v Ankari in ki bo prišel za odposlanstvom še danes ali jutri. Z ozirom na najnovejši mednarodnopolitični položaj v Sredozemskem morju in na Balkanu menijo, da bodo romunsko-turška pogajanja imela daljnosežen pomen.
Aretacije v Romuniji
Bukarešta, 4. maja. b. Kakor se izve, je v Transilvaniji aretiranih 60 oseb, ki so osumljene, da so preteklo nedeljo vršile protidržavna dejanja. Te aretacije se spravljajo v zvezo z vladnimi ukrepi proti inozemcem.
Amerika bo nadaljevala napore, da se omeji vojna
Jugosiov. in grški poslanik pri Sumner VVellesu
Newyork, 4. maja. AA. Reuter: Dopisnik »D a i 1 y N e w s a« v \Vashingtonu predvideva, da se bo Roosevelt z vsemi močmi trudil, da se vojna ne bi razširila na Sredozemsko morje. Dopisnik 'smatra, da se Rooseveltov nastop ne bo omejil samo na omejitev vojne, temveč da bo skušal pripraviti Italijo, Vatikan in druge nevtralne države do tega, da se skupno ugotovi, ali obstojajo izgledi za pogajanja za sklenitev splošnega miru. Na koncu svojega poročila pravi dopisnik, da merodajni vvashingtonski krogi smatrajo, da bi bilo treba mirovno ofenzive izvesti prej, predno se vsa evropska celina ne pogrezne v vojno.
Washington, 4. mata. b. Kakor se službeno poroča, je jugoslovanski poslanik v Washingtonu g. Fotič obiskal včeraj Sumner Wellesa, kateremu je naglašal, da se po predvčerajšnjih in včerajšnjih razgovorih s predstavnikom Italije more sklepati, da Italija trenutno ne namerava spreminjati svojega zadržanja.
Washington, 4. maja. AA Havas: Grški poslanik v Washingtonu Diman Topulos je obiskal Sumnerja Wellesa, s katerim se je razgovarjal o splošnem položaju na Sredozemskim morju, posebno pa o zbiranju italijanskih pomorskih sil v vodah Dodekaneza.
Sporazum med Nemčijo in Sovjeti o Švedski
London, 4. maja. b. Poluradno se poroča, da je bil v Moskvi dosežen sporazum med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo glede stališča nevtralnosti Švedske. Danes ob 13 je londonski radio ponovno izjavil novico o tem dogovoru med obema državama. Pogajanja so trajala 14 dni, in je končno prišlo do popolne soglasnosti. Istočasno poroča ruska agencija Tass, da so neresnična poročila, da je Sovjetska Rusija poslala Nemčiji noto, da bi vsako ogrožanje Švedske s strani Nemčije predstavljalo neprijateljski akt proti Sovjetski Rusiji.
Stockholm, 4. maja. b. Položaj Švedske je zelo težak, ker Nemčija sedaj nadzoruje vse izhode Švedske. Neposredne nevarnosti za Švedsko sicer ni, ker Nemčija ne more brez sporazuma s Sovjetsko Rusijo začeti proti Švedski nikakih vojaških nastopov. Rusija je proti Finski vodila ostro vojno
samo zaradi tega, da je dobila gotova pomorska oporišča, v primeru zasedbe Švedske s strani Nemčije bi pa poslala vsa vojna Sovjetske Rusije proti Finski brez pomena.
Pariz, 4. maja. b. V Franciji, nedaleč od Bur-gosa, se je zrušil most v trenutku, ko je čez njega vozil vlak. 21 potnikov je mrtvih, 25 pa težje in lažje ranjenih.
Zemun, 4. maja. AA. Vremenska napoved za 5. maj: Ohladilo se bo. Prevladovalo bo mirno vreme v vsej kraljevini, le tu pa tam bo dež. Pričakovati je treba razvedritev v severnozahodnih krajih. Veter bo imel spremenljivo smer.
Zagrebška vremenska napoved: Deževno.
Framasonski napad na dr. Korošca
Znani framasonski časopis »Vidici«, ki lz-haia v Belgradu ter zastopa svobodomiselna u-gosloveiifcUo unitaristična ""čela se m . . . * besedico lotil komunistične propagn P<£ P« v 7-idnii številki grdo napadel dr. Koiosca prav zaradi tega, ker e v svojih izjavah vso jugoslovansko .vnos pozivni na boj zoper komunizem. Zanimivo ie - in le to smo hoteli ugotov.ti pri tej " k°-kako framasonski brat, ki je tisti članek i zam i dr. Korošcu njegov boj zoper komu-S zem, medtem ko sicer o komunizmu ne črhne le besede. Da, komunisti so vendar le negovančkl buržuiskih framasonov, ki im je menda edina naloga obstoja v boju zoper pozitivne vrednote krščanske kulture, ln v tem sta si musonskl bra -buržu i ter rdeči moskovski tovarišč enih misli. Zato se tudi tako vneto podpirata.
SUZOR je draga ustanova
7idoia številka »Slovenskega dclavca« prinaša članek o SUZORju, kjer pove, da je.Jutfoalova*
jSi..' tSnXa to-le= »JSZ danes le ponav a
nosilcem zavarovanj^ istočasno pa bo bolmžkopa nogo obremenil s tolikimi bremeni, da ).h ta ne bo 8 „ • J u« inltn nrišlo v bodočnosti do poio-
isrJSM
rlinarifv S tem denar cm 01 a mugu -Jad i bolnišnico, ki jo naše delavstvo tako kr-vfvo potrebuje. Zali Bog pa so nam V£ sedal Inhrnli druči prav v znatnemu načela, ki ga seaa) Lipa JSZ SUZOR zagovarja sebe, kakor ga zagovarjajo tudi njegovi sinipaUzerji, oziroma klike, 1° SUZOR vlada s tem, da pravno pogk te kako so hrvatski okrožni uradi v bolniški panogi pasivni Vsota dosedanjih aktiv in pasiv v bolnišk. panog okrožnih uradov na Hrvatskem rcs dokazuje md ionske deficite istočasno pa ne povedo ti suzorovci k™ je snedcl Suzor za svoje vzdrzevanje hrvatskega delavskega denarja in koliko nul.,onov ,e ^o za amortizacijo in obrestovan^ nepravilno inve. i-
muh vsot iz nezgodne in starostne panoge v drage
in nerentabilne stavbe SUZORA. Ce bi bd ta d -nar estal, hrvatskim okrožnim uradom, bi ti uradi v svojem poslovanju gotovo ne izkazovali debc^ tov! To pa je ravno dokaz, da ie treba SUZOR oStrardti. Kdor hoče našemu delavstvu dobro ta mora biti zoper centralizem v socialnem zavarova-™, i„ v lastno skledo pluje tisti slovenski delavcc, k danes zagovarja obstoj Osredn,ega urada. Da, mi smo za enotno zavarovanje v vse držav, Smo enotno izvajanje zavarovalnih Podpisov Smo tudi za to, naj ima delavec enake pr« delžnosti glede socialnega zavarovanja tako v Slo veniji, kakor na Hrvatskem in v Srbiji. Smo pa tud protl temu, da bi drag birokratski zavod uporablja milijone delavskega denarja to zgol, za svo, obstoj — milijoni, ki bi sicer lal.ko bih v mnogo večjo korist zavarovancem, narodu in državiU
0
Znani list »Slobodna mlsao«, ki izhaja v Nik-Mču ie prinesel članek z naslovom »Plemenski šovinizemej kjer med drugim takole raz aga: >Z najboljšim namenom moramo naglasih tistokar sem v srbskih krajih in v Črn, gori v ^uma l.] in v Bosni ter povsod tam, kjer žive Srb , slisal od kmetov, delavcev, obrtnikov, uradnikov: da je želja Srbov, naj se iz dežel, kjer žive Srbi, ustanovi ena dežela, kakor je bila ustvarjena ena banovina Hrvatska, iz Slovenije tudi ena, nakar naj se tem trem deželam dajo iste pravice in isti pogoji za prosvetno, gospodarsko in kulturno življenje! Poskusi, naj bi se iz vseh teh srbskih dežel ustvarile posebne federativne enote, ne bodo deležni prav nobenega odobravanja širokih narodnih plasti. Četudi b, se zaradi lažje uprave ustvarila taka federativna ureditev hrvatske, srbske in slovenske dežele, naj vedo tisti, ki izvajajo sporazum, da ljudstvo hoče, da se kompetence uprav teh banovin omeje zgolj na prosvetno, gospodarsko in kulturno delovanje, da pa s tako ureditvijo državna strnjenost nikakor ne sme odnehati, marveč se mora celo še okrepiti.«
V nsvarnih časih rs more biti državnih volitev
Zagrebški Obzor je prinesel članek, kjer med drugim" naglasa tole misel: »Jasno pa je, dokler ne minejo sedanje nevarnosti, da ne morejo biti volivci klicani, naj povedo, kako sodijo o preureditvi države. Zato danes ostaja le ta možnost, da se zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev zedinijo na podlagi kompromisa in spoznanja, da je zdaj davna stvar, da se obdržimo, da pa bomo kasneje ko bodo razmere dopuščale, izravnali še clruge nesporazume in rešili še nerešena vprašanja. Danes je bistvene važnosti, da je Jugoslavija znotraj složna. Zahteva današnjega časa je, da se ne dela strankarstva, temveč splosna državna politika.«
JS3S se ne udeleži obžinskih volitev
Dne 2. majnika je banovinski odbor JNS v Splitu za banovino Hrvatsko imel sejo o občinskih volitvah. Gospodje so sklenili ter izdali o tem tudi javno sporočilo, da se JNS teh volitev ne bo udeležila, kar je bilo lahko že v naprej pričakovati, saj ta stranka niti list ne more sestavi^ ker nima pristašev. V sporočilu pa voditelji JNS še sporočajo svojim pristašem, da v posameznih primerih pač sme o tudi oni v posameznih .občinah no krajevnih potrebah in razmerah skupaj z dru-
aimi opozicijskimi strankami nastopiti pn volitvah kar pa nikakor ne sme imeti strankarskega znača a. Sodelovati pa nikakor ne smejo s takim, strankami, ki imajo drugačne nazore glede na državni in družabni red. Torej JNS se volitev ne udeleži pripravljena pa je vjet. kje kak mandat s pomočjo kake druge stranke. Klaverno je to stališče kar se dal
Protituberkulozni tsden
Letošnji protituberkulozni teden bo od 10 do ^eiusiiji 1	, . »Mni,i.n etični brez bol-.
jo. maja t. 1. pod sesiom. ..tuucu k«™
uiške postelje'
Notranja politika v znamenju strnjenosti za skupno državo
Prerekanja zaradi občinskih volitev na Hrvatskem — Drugod občinske volitve še niso pereče
Belgrad, 4. maja. m. Vsa tukajšnja politična in druga javnost je bila zadnje čase pod vtisom
velikih zunanje političnih dogodkov, ki so deloma že dogajajo v Evropi, deloma so pa zaviti Se v težko pričakovanje prihodnjih dni. Presenetili niso nikogar in so vsi krogi močno povezani v prepričanju, pripravljenosti in odločnosti, da je treba nevtralnost braniti z vsemi razpoložljivimi sredstvi in onemogočiti vsakogar, ki bi v teh težkih dneh, ki jih sedaj preživlja svet, tega ne hotel vpo-števatl. Interes domovine zapostavlja vse osebne koristi ali pa kogarkoli drugega. Vsi se zavedajo skupnih interesov vseh Jugoslovanov, ki žele sami to, da ostanejo gospodarji na svojih lastnih tleh ter so jiripravljeni za svobodo svoje domovine braniti sleherno ped naše zemlje.
Ti zunanji politični dogodki seveda vplivajo tudi na nadaljni razvoj našega notranjega političnega življenja. Opaziti je, da posamezne politične skupine pri presojanju še nerešenih notra-nje-političnih vprašanj v veliki večini opuščajo ostri ton. Vsi-se trudijo, da se izognejo vsemu, kar bi še lahko povečalo notranji razdor in netilo političen strasti. V zvezi s tem opozicionalne politične skupine stalno ponavljajo staro željo po »koncentraciji«. O tem vprašanju se je izjavila že večina strank. Na vse te ponudbe je odgovoril pred dnevi v Zagrebu sam predsednik vlade, ki je poudaril, da smatra, da je sedanja vlada dovolj močna za izvedbo politike narodnega sporazuma. Važno je, da še nadalje obstoji enodušnost pogledov. Sedanja vlada en odbija nikogar od sodelovanja, toda samo pod pogojem, da se sprejme sporazum iskreno. To je drugi temelj, na katerega postavljajo vse vladne skupiue takozvano vprašanje »koncentracije«. Znano pa je, da so srbijanske opozicionalne skupino, kar se sporazuma s Hrvati tiče, oslale še nadalje na strogem opozicionalnem stališču ter na primer JNS s tem svojim zadržanjem tudi opravičuje svojo skupino, da se ne bo udeležila občinskih volitev v banovini Hrvatski. Jasno je, da se JNS hoče s tem samo izogniti porazu, ki bi ga brez dvoma doživela povsod, kjer koli bi postavila svoje liste.
Z občinskimi volitvami v banovini Hrvatski so se zadnje čase pečale vse druge politične skupine, ki delajo na tem področju. Glavno akcijo vodi na terenu seveda HSS kot večinska stranka. Svoje zborovanje je imela zadnje dni v Zagrebu. Na njem so v glavnem razpravljali o vseh vprašanjih. Sklenili so, da bo«ta v manjših krajih HSS in SDS postavile skupne kandidature za volitve v banovini Hrvatski,
Seveda bo postavila kandidate tudi JRZ ter je v ta namen Cvetkovič.pred dnevi povabil k sebi v kabinet V6e uglednejše strankine predstavnike iz banovine Hrvatske. Na sestanku so sprejeli potrebne sklepe za izvedbo teh volitev v banovini Hrvatski. Cvetkovič je, kakor znano, izdal Srbom, ki žive v banovini Hrvatski, poseben oklic. Isto je storil daties tudi pravosodni minister dr. Lazar Markovič v imenu svojega radikalnega delovnega odbora. V 6vojcm oklicu minister dr Markovič poudarja, da imajo te volitve zares krajeven pomen, toda ne smemo pozabljati — tako pravi — tla važnost teh volitev glede političnih odnosov v banovini Hrvatski. Banovina Hrvatska je ustanovljena na hrvatski narodnostni podlagi, toda v njej živi- tudi veliko Srbov.
Največji del teh Srbov je prej pripadal radikalni stranki. Minister dr. Markovič, kakor že prej Cvetkovič, zato predlaga, naj Srbi v banovini Hrvatski predvsem volijo ugledne in poštene ljudi, ki jim bo korist ljudstva pri srcu, ki bodo dobri Srbi in ki sprejemajo sporazum s Hrvati, ker ta politika izvira iz strukture našega ljudstva. Nazadnje dr. Markovič izraža upanje, da bodo prihodnje skupščinske volitve ali pa volitve v hrvatski sabor dobile radikalno stranko v boljših razmerah.
Kakor znano, je med JRZ in skupino dr. Markoviča ter skupino ministra Maksimoviča sporazum, da vse skupine nastopajo skupno. Ta sporazum bo prišel praktično do izraza sedaj ob bližnjih občinskih volitvah v banovini Hrvatski.
V zvezi z razpisanimi občinskimi volitvami v banovini Hrvatski tukajšnji politični krogi z zanimanjem opazujejo polemiko, ki se je razvila v delu hrvatskega časopisja glede javnih volitev, kakršne bodo zdaj na Hrvatskem.
Politični krogi HSS javne volitve opravičujejo, češ da te volitve v banovini Hrvatski nimajb posebnega političnega jjomena. Vodstvo stranke hoče samo to, da pridejo za župane sposobni in pošteni ljudje. Politično in narodnostno štetje hrvatskega ljudstva se je po zatrjevanju teh krogov že ponovno izvedlo ter ni potrebno še novo. Nekateri krogi vidijo v javnih volitvah tudi dobre strani in pravijo, da take volitve zahtevajo svobodno in hrabro opredelitev. »Hrvatski dnevnik« je zapisal, da oblasti tajne volitve še bolj izrabljajo kakor pa javne.
Na drugi strani pa prvak SDS dr. Krizman sloji na čisto drugačnem stališču, ki ga je pojasnil v svojem članku »Za boljši začetek« v »Va-
raždinskih novinah«. V članku najprej poudarja potrebo občinskih volitev. Te volitve so zdaj razpisane, toda volivni red je oslal za sedaj le za malenkost spremenjen. Ostalo je javno glasovanje z listki. Znižala se je samo volivna pravica na 24. leto ter je zmanjšana ugodnost, ki jo je imela večinska stranka. Dr. Krizman v zvezi a tem pravi, da to ni dober začetek in da javne volitve z listami ne bodo občinam prinesle ničesar dobrega. Samo tajne in neposredne volitve občinskih odbornikov lahko zadovolje ljudstvo. Zato je ne-umnosl trditi, da je vseeno, če so volitve tajne ali pa javne. Še večja neumnost pa je, če kdo misli, da so javne volitve v interesu kakšnih strankarskih uspehov. Narodna vladavina pa potrebuje »vobodne in poštene volitve. Dr. Krizman zaključuje z ugotovitvijo, da interes samouprave in splošne narodne stvari zahteva drug in boljši začeiek.
Z zvezi z razpisom občinskih volitev v banovini Hrvatski se tukajšnji politični krogi zanimajo tudi za vprašanje občinskih volitev po drugih krajih države. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da to vprašanje v zvezi z zunanjepolitičnim položajem za sedaj ni pereče.
»Tolažljiva znamenja«
Pod tem naslovom prinaša »Trgovinski glasnik« uvodni članek, kjer govori o naši nevtralno-
sti ter o tem, kako navdušeno ljudstvo to nevtralnost sprejema ter jo hoče braniti, ako bi bilo treba. Zlasti, naglaša list, na Hrvatskem se je pokazalo, kako ljudstvo hoče odločno braniti svojo nevtralnost. Potem pa pravi list: »Naši sovražniki so doslej špekulirali z našo razdvojenostjo, kakor je to v svojem govoru naglasil dr. Krek. Prepričani smo, da bodo zdaj uvideli, da so se zmotili. Vsekakor, kdor bi nameraval napasti naše meje, mora poslej računati na to, da bodo vsi državljani Jugoslavije po svojih močeh vsi z enako dobro voljo branili našo skupno hišo. To je brez dvoma velika korist. Morda pa je to tudi edini način, da bi to najhujše gorje šlo mimo nas. Sicer je prav, da si sami sebi ne delamo utvar, vendar pravimo, da se nam zdi, da bi nas samo skrajna odločnost in skrajna pripravljenost na žrtve mogla rešiti vojnega požara. Ljudstvo rado opravlja svojo dolžnost do države. Prav bo, da tudi državna uprava izvrši tisto, kar je ljudstvu dolžna. Najprej pa je treba, da se pobriga za družine tistih, ki so na vojaških vajah, zlasti pa, da njihova posestva ne ostanejo neobdelana.« Isti list na svoji drugi strani prinaša dolgo poročilo, kjer pod naslovom »Spontani odziv ljudstva na klic države« popisuje, kako navdušeno ljudje ubogajo in se odzivljejo k izvrševanju svoje domovinske dolžnosti, kar dokazuje, kako se zavedajo, da le najhujši napori vseh morejo odvrniti od nas najhujše.
Velik skd ministra dr. Kreka v Mariboru
.Haribor, 4. maja.
Dandes popoldne ee je pripeljal v Maribor z brzovlakom gradbeni minister dr. Miha Krek. Na postaji 60 ga sprejeli predstavniki Maribora in stranke. S kolodvora se je g. minister odpeljal v Svetino. Spremili so ga okrajni glavar dr. Šiška, mariborski župan dr. Juvan, predsednik Prosvetne zvaze dr. Hohnjec, podžupan Zebot, bivši poslanec Theuerschuh in senator dr. Schaubach. V Svetini mu je priredilo vodstvo banovinske gospodinjske šole na banovinskem posestvu lep sprejem. G. ministra so pozdravile gojetike gospodinjske šole in mu izročile šopek cvetja, nato pa so zapele več narodnih pesmi. G. minister se je nekaj časa po-mudil v Svetini, potem pa se je vrnil v Maribor, kjer je odšel v bolnišnico in tam obiskal bivšega
poslanca dr. Sevška, ki je bil pred nekaj dnevi operiran.
G. minister }e prišel danes v Maribor zaradi shoda JRZ. Shod je bil združen z občnim zborom mestne organizacije JRZ v dvorani na Aleksandrovi cesti št. 6. Obisk je bil kljub hudemu dežju nenavadno velik ne samo k mesta, temveč tudi iz bližnje mestne okolice.
Zborovalci so. g. ministra ob prihodu burno pozdravili. Shod je začel predsednik mestne organizacije JRZ, mariborski podžupan Zebot. Nato je prevzel besedo g. minister dr. Krek. Zborovalci so g. ministra večkrat prekinili z navdušenim odobravanjem ter mu posebno ob zaključku njegovega govora viharno ploskali-
Posledice l.majnika v Zagrebu
Zagreb, 4. maja. b. Dne 1. maja so tramvajski uslužbenci kljub odredbam statuta ustavili promet. Mestni komisar Mate Starčevič je zato statut, razveljavil. Ban dr. šubašič je to odločbo mestnega komisarja potrdil, s čemer so nameščenci tramvaja izgubili statut, ki jim je nudil vsaj nekaj ugodnosti. .
Zagrebške novice
Zagreb, 4. maja. b. Danes sta obiskala bana hrvatske banovine dr. šubašiča hrvatski metropo-lit nadškof dr. Alojzij Stepinac in pomožni škof dr. Franjo Lah. Hrvatski metropolit je predstavil banu pomožnega škofa dr. Laha.
Zagreb, 4. maja. b. Danes je bila osma konferenca 77. distrikta Rotary Internacionale. Na tej konferenci je bil izvoljen za novega guvernerja bivši ban in pravosodni minister dr. Viktor Ru-žič.
Novi mestni sveti na Hrvatskem
Zagreb, 4. maja. b. Ban banovine Hrvatske dr. šubašič je imenoval mestne občinske svete v Osjeku, Vukovaru, Koprivnici, Travniku, Splitu, Sisku in Dubrovniku.
Hrvatsko učiteljsko društvo
Zagreb, 4. maja. b. Danes dopoldne je bila skupščina učiteljev za Zagreb in okolico. Navzoč-nih je bilo 500 učiteljev, ki so likvidirali jugoslovansko učiteljsko društvo in ponovno osnovali hrvatsko učiteljsko društvo.
Hrvatski Junak in dr. Maček
Kakor poročajo hrvatski listi, je dr. Maček kot predsednik HSS sprejel dva zastopnika Hrvatskega Junaka, hrvatske telovadne organizacije, ter se z njima dolgo pogovarjal o tej hrvatski mladinski organizaciji. Dr. Maček se je odločno pio-tegnil za to, da bodo člani te organizacije povsod dobili na razpolago potrebne dvorane za svoje vaje in prireditve. Dne 19. majnika bo Hrvatski Junak nastopil v Zagrebu.
Kongres ftalsfanskSh rezervnih čopn^cariev
na
Reka, 4. maja. b. V nedeljo, 19. maja bo na Reki kongres rezervnih topničarjev. Navzočnih bo več tisoč topničarjev iz vse Italije. Pri tej priliki piše reška »Vedeta d'Ita1ia«, da je Italija zvesta in lojalna do svojih prijateljskih obveznosti in da spoštuje mirno prijateljstvo in dobre sosednje odnošaje z Jugoslavijo. Ti odnosi se niso spremenili niti se ne bodo spremenili. Italijanski vojni duh je sicer zavesten in poln pričakovanja, toda ta duh je naperjen proti drugim ciljem, to je, proti krivicam, ki so se Italiji zgodile na Sredozemskem morju, in proti žalitvam, ki prihajajo čez Alpe in čez Kanal. Italija zahteva pravičen mif v vsej Evropi. V tej smeri je že veliko dosegla na svojem zmagoslavnem pohodu.
Bolgarski poslanik izročil poveriincc
Belgrad, 4. maja. AA. Danes ob 12 je Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sprejel v slavnostni avdijenci novega bolgarskega poslanika na našem dvoru dr. Stoila Stoilova, ki je izročil svoje po-verilnico. Nekaj pred 12 je prispel pred bolgarsko poslaništvo svetnik zun. ministrstva in vršilec dolžnosti šefa protokola dr. Ivan Frangeš v polni diplomatski uniformi z dvorskim avtomobilom. Dr. Frangeš je šol v palačo poslaništva, kjer se je zadržal 10 minut, nato pa je odšel skupaj z ministrom dr. Stoilovim v avtomobil. V drugem avto-
mobilu so bili svetnik bolgarskega poslaništva dr. Stratijev ter vojaški ataše pri bolgarskem poslaništvu. Ob prihodu v Beli dvor je godba zaigrala jugoslovansko in bolgarsko himno, nato pa je poslanik dr. Stoilov obšel častno četo kralj, garde. Pri izročitvi poverilnic, ki je potekla po običajnem ceremonielu, je bil prisoten tudi zunanji minister Cincar Markovič, kakor tudi civilna in vojaška hiša Nj. Vel. kralja.
Bolgarska akademija v Zagrebu
Zagreb, 4. maja. b. V Zagrebu je v četrtek zvečer bila v veliki dvorani Matice hrvatskih obrtnikov v navzočnosti velikega števila hrvatskih in bolgarskih dijakov akademija na čast Aleksandra Stambulijskega. V imenu HSS je akademiji prisostvoval dr. Ljudevit Tomašič, v imenu SDS pa senator Sava Kosanovič. Od Bolgarov sta govorila Asem Baskalov, slušatelj agronomije, in Ivan Ba-rev, časnikar, od Hrvatov pa Želko Marušič, kan-lidat veterinarstva.
Sovjetski paviljon na belgrajskem velesejmu
Belgrad, 4. maja m. V zvezi s sedanjimi trgovinskimi pogajanji v Moskvi za obnovitev normalnih trgovinskih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo tukajšnji gospodarski krogi izjavljajo, da bo Sovjetska unija s svojimi industrijskimi in drugimi gospodarskimi izdelki nastopila na letošnjem jesenskem belgrajskem mednarodnem velesejmu. Po zgledu drugih evropskih držav bo tudi Sovjetska Rusija zgradila na belgrajskem velesejmu svoj reprezentančni paviljon.
Polovična voznina
Belgrad, 4. maja. AA. Polovična voznina j<? dovoljena članom jugoslovanskega sabljaškega društva, kateri se bodo udeležili skupščine zveze in tekem v Ljubljani od 11. do 13. maja.
Osebne novice
Belgrad, 4. maja. m. Z odlokom poitnega ministra so postavljeni za uradniške pripravnike na poštah v Sloveniji tile maturanti: Franc Tafič, Franc Planine, Franc Milller in Janez Trden.
Za vsa
zics&rsfta dela v Doliinfu
se priporoča
Ogrln Anton, Nameni, p. Boh.Distrtca
oblastveno koncesionirani zidarski mojster
Nemške čete še prihajajo na Norveško
Stockholm, 4. maja. i. Reuter: Dopisnik časopisa »Allehanda« poroča iz Gothenburga, da prihajajo v Norveško neprestano veliki _ transporti nemškega vojaštva po morju in z letali. Dopisnik dodaja, da pri Stroenstadu dnevno opažajo mnogo nemških trgovskih ladij, polnih vojaštva, ko plujejo proti severu, ko se vračajo pa so prazne.
V bližini Lysekil se je včeraj slišalo dolgo časa srdito grmenje topov.
Angleške izgube
London, 4. maja. t. Reuter: Službena nemška agencija je objavila velike angleške izgube na morju, prizadejane po nemških bombnikih. Nemci trdijo, da so potopili eno veliko angleško oklop-no bojno ladjo. Ena križarka da je bila pri Narviku zadeta blizu krme in težko poškodovana. Drugo križarko da so z uspehom obstreljevale nemške obrežne baterije, jo poškodovale in na njej zanetile požar. Nemško poročilo navaja, da so Angleži izgubili v kratki vojni ob Norveški skupno 23 podmornic.
Angleška admiraliteta gornjih poročil ne potrjuje, pač pa pravi, da so Angleži izgubili ob Norveški vsega tri podmornice.
Dobro poučeni krogi v Londonu pravijo, da so nemška poročila izmišljena in da so se Angleži na take stvari že čisto privadili.
nizozemska za notranji mir
Amsterdam, 4. majnika. t. Havas. Ministrski predsednik je sam objavil, da je vlada sklenila zapreti 21 oseb, ki jim je bilo dokazano, da se tako obnašajo, da to škoduje Nizozemski v njenih prizadevanjih, da ohrani mir in nevtralnost. Predsednik vlade de Geer je dodal, da se nahaja v državi mnogo ljudi, ki imajo simpatije do enega ali do drugega vojskujočega se tabora, a so pri tem nad vse vdani nizozemski domovini; toda žive tudi drugi, ki se obnašajo tako, da je zaradi njih domovina v nevarnosti, da ne pade v velike neprilike. Javno mnenje bo odobrilo ukrepe, ki jih je vlada storila, da obvaruje red in mir v notranjosti države.
Rim, 4. maja. AA. Štefani: Kralj in cesar Viktor Emanuel III. je odprl danes svečano razstavo nemške umetnosti. Pri otvoritvi so bile navzoče številne osebnosti. Nato si je kralj in cesar razstavo ogledal.
Haag. 4. maja. b. Nizozemsko letalsko druStvo je sklenilo premestiti svoja skladišča in rezervna lclnla iz Napolja v Bari.
HIŠO-VILO
trlstanovanjsko, solidno zidano, v Zgornji Šiški-Dravlje, prodam. Letni dohodki 13.600 din. Informacije daje DruStvo hiS. posestnikov v Ljubljani.
Dogodki na Norveškem
Po odhodu zaveznikov se norveške čete hitro vdajajo Nemcem
Nemško vojno poročilo
Berlin, 4. majnika, t Havas. Nemško vojno poročilo pravi:
Dne 3. majnika smo zahodno od Namsosa opazili angleško križarko, ki je plula dalje proti zahodu. Naši bombniki so križarko napadli in so jo bombe zadele v sredino med oba oklopna stolpa. Opazili so požar. Ko so se letala nekaj časa potem vrnila na isti prostor, niso nikjer več videla ladje, le posamezni drobci trupa so plavali na površini morja.
Nemške predstraže so pri Narviku odbile napad sovražnika.
Naše čete nadaljujejo čiščenje in pomirjenje po vseh predelih Norveške. Mesto Ruukan se je danes predalo našim četam. V odseku okrog An-dalsnesa so naše čete ujele 127 častnikov in 2500 vojakov norveške armade.
V fjordti Solberg so bombe naših letal poškodovale nasprotno tovorno ladjo.
Poveljnik norveških čet na odseku Namsosa je izdal dnevno povelje, v katerem ugotavlja, da sta se zahodni velesili umaknili iz Namsosa ne da bi ga o tem obvestili. Ker so zaradi tega prišle norveške čete v velike težave, je poveljnik zahteval premirje.
Berlin, 4. maja. AA. DNB: Z merodajne strani sjx>ročaio, da so bile v Sandjefordu zaplenjeni 2 angleški* trgovski ladji in sicer »Salomon« (8000 ton) in »Salerno (2500 ton).
Norvežani se vdajajo
London, 4. maja. AA. Reuter: Poveljnik norveških čet v pokrajini Trondelag je sporočil svoj namen, skleniti z Nemci krajevno premirje. Švedske radijske postaje, ki objavljajo to novico, omenjajo, da je jjoložaj norveških čet v pokrajini Trondelag piostal po odhodu zaveznikov nevzdržen in da bi nadaljevanje borbe jpod takimi okoliščinami pomenilo, da Norvežani namenoma drvijo v propad, ne da bi to služilo kakšnemu koristnemu namenu. To naglasa tudi poveljnik omenjenih norveških čet.
Angleško vojno ministrstvo sporoča, da so brez kakršnekoli osnove vesti, da bi zavezniki ne bi bili obvestili glavnega poveljnika norveških čet,
O Marijinem češčenju
Nek duhovitež je nekoč zapisal o špansko - ameriškem filozofu Juriju Santayana, da ne veruje v Boga, pač pa v Mater božjo. V teb besedah je globok pomen. Kjer te vere ni, stopi na njeno mesto drugačno češčenje žene kot zelo neprimerno nadomestilo. Kult Deželne matere in podobno češčenje je bilo v dobi kraljev in vitezov takšno nezadostno nadomestilo za češčenje Matere in Device Marije. Henrik Treitschke, poznani nemški nacionalist in pangermanist je za tak nadomestek skoval ne posebno dostojno besedo: ženski kult, ki se praktično druži z vlačugars tvorni
Marijino češčenje v katoliški Cerkvi {e vedno bilo izvir najglobjega in najmočnejšega duhovnega bogastva. Kjer pa je Marijino češčenje bilo opuščeno ali pregnano iz verskega občestva, tam je kmalu nastopilo splošno oči-to duhovno uboštvo. Magnifikat ima v sebi tako čudežno moč in toliko skrivnostne sile, kakor je vse poveličevanje na posvetnem polju ne zmore. Magnifikat je spodbudil nešteto plemenitih duš do večjih in čistejših dejanj, kakor pa bojevita marseljeza. »Pozdravljena Kraljica« je klic, ki ima močnejši učinek, kakor pa vsaka patriotska pesem. Sleherna ženskost, ki mora biti postavljena — posebno še v današnjih dneh — tudi v službo družabnega političnega življenja naroda, ostane zavarovana pred površno plehkostjo in nesebičnim izrabljanjem ter propadom edino le s pomočjo najbolj čistih in najbolj močnih nagibov, ki nam jih daje spoštovanje do nebe^te Gospe. Že Gothe je poizkušal v svoji »Iphi-geniji« nadomestiti moški svet z miroljubnim ženstvom. Spoznal pa je skoraj, da s »prokleto humaniteto« ne pride nikamor in je zadnjo rešitev človeškemu vprašanju našel ne v Iphi-geniji, ampak v »Mater Gloriosa«.
Ženstvo je temelj sleherne družabne in politične kulture, toda ta temelj izgubi svojo veljavo, ako ne črpa svoje vrednosti v silah, ki leže onstran profanega sveta. Pravi element kulture ni to, kar je enostavno »ženskega«, ampak kar je »večno ženskega«, to je tisto, kar ravno prihaja do izraza v Marijinem češčenju. Nek sodobni kulturni filozof je to misel izrazil na sledeč način: Hrepenenje moža po Evi pomenja naravo, hrepenenje moža po Mariji pa pomenja kulturo. Sleherna kultura, sleherna lepota in čistost odnosov ljudi med seboj in tudi napram družbi kot celoti, je nek način v zvezi s kultom večno ženskega, ki pa je dobil svoj največji in najčistejši izraz v Marijinem češčenju. Zaradi tega so globoko misleči protestanti vedno občutili kot nekakšno pomanjkanje in praznoto v svoji veri, ki odreka spoštovanje in češčenje tisti ženi, ki je rodila Božjega Sinu, medtem ko je sicer radodarna s priznanjem do vseh drugih človeških mater.
Poleg nravstvenih vrednot pa ima češčenje Matere božje tudi izredno bogato čustveno vrednoto, ki v sodobno mehaniziranem in pustem času predstavljajo prave kulturne vrednote. Naše cerkvene Marijine pesmi so velika čustvena zakladnica resnične ljudske kulture. Kdor po napornem in nervoznem dnevnem delu zvečer obišče šmarnično pobožnost, najde sredi svojega življenjskega nemira ravno v teh pesmih izreden mir in tolažbo. Poleg naših božičnih pesmi so Marijine pesmi najbolj dragocen zaklad ljudskega čustvovanja in ljudske pobožnosti.
da bodo umaknili svoje čete iz pokrajine Trondhjem. Glavni poveljnik norveških čet se je s svojim štabom vkrcal skupno z angleškimi četami na ladje v noči med 1. in 2. majem.
Grang, 4. maja. b. Na nepotrjene govorice o skorajšnjih mirovnih pogajanjih so se danes mnogi norveški vojaki že preoblekli v civilno obleko. Mnogi od njih so že snoči zapustili mesto in odpotovali domov. Čuje se, da je sklenjeno 72-urno premirje. Dejstvo, da včeraj na tem področju ni bilo nobenih nemških zračnih napadov, se smatra, da nafnerava Norveška skleniti z Nemčijo mir.
Angleška poročila o pustolovščini v Namsosu
London, 4. majnika. t. Reuter, Na merodajnih mestih izjavljajo, da so zavezniki mislili prvotno poslati 100.000 mož na Finsko, med njimi en bataljon smučarjev. Te čete takrat niso bile razpršene, toda zgodilo se je, da jih ni bdo mogoče pravočasno poklicati iz Francije, da bi prišle v pravem času na pomoč Norveški, Te čete so bile potem poslane nazaj v Francijo. Na istem mestu izjavljajo nadalje, da je ob priliki izkrcavanja francoskih čet v Namsoa nekaj francoske mu-nicije in orožja šlo v zrak. Izkrcane čete niso imele možnosti, da podvzamejo kakšne večje operativne nastope. Nadaljno izkrcavanje pa je bilo spričo nemškega napadanja zvezano s težavami. Nemci so bili prvi na Norveškem in jim izkrcavanje ni delalo nobenih težav, medtem ko so imeli zavezniki težave. Kljub temu pa so zavezniki na vsak način hoteli podpreti Norvežane. Toda tudi pri tem jih je oviralo pomanjkanje letalstva.
Zavezniške čete so zapustile Namsos v petek zjutraj. Pristanišče v Namsosu je popolnoma uničeno od nemških bomb. Najhujši nemški napad na Namsos je bil preteklo soboto. Dve veliki angleški vojni ladji sta vozili novo moštvo, orožje in mu-nicijo, toda zaradi stanja, v katerem se je nahajalo pristanišče Namsos, sta morali ostati zunaj v fjor-du. Francoske čete, ki so imele zasedeno okolico Namsosa in cesto do Gronga in Sonose, so bile spravljene nazaj v pristanišče s pomočjo avtomobilov. Vkrcali so jih polagoma v majhnih skupinah na ribiške ladje, ki so jih prepeljale na vojne ladje. Ves četrtek je trajalo vkrcavanje na teh ribiških čolnih, ki so neprestano vozili med obalo in vojnimi ladjami. Nemška letala niso delala nobenih ovir pri vkrcavanju. Kot zadnja sta se se vkrcala poveljnik angleških čet general Carton de Wiart in poveljnik francoskih čet general Odet. S četami vred so se vkrcali tudi številni vojni dopisniki.
Zavezniki so danes bombardirali Narvik z morske in suhozemske strani. Obkoljevanje nemške posadke se je nadaljevalo.
Norvežani se srdito upirajo in je prišlo južno od Rorosa v osterdalski dolini do hudih borb, v katerih so Nemci imeli — po norveških poročilih — 100 mož izgube. Vendar pa ne obstoja noben dvom o tem, da se bodo morali končno Norvežani, ki se bore še v posameznih skupinah v osterdalski in gudbranddalski dolini, predati Nemcem.
Angleški bombniki so že tretjo zaporedno noč bombardirali letališče v Stavangeru in v Fornebu pri Oslu. Opazili so, da so bombe povzročile požare.
Odmev angleško-franeoskega umika iz Norveške
London, 4. maja. AA. Reuter. Današnji Tisti
posvečajo svoje uvodnike reakciji v posameznih nevtralnih državah z ozirom na umik zaveznikov iz Norveške. Listi ugotavljajo z zadovoljnostjo, da so komentarji v Zedinjenih državah ter večini nevtralnih držav, posebno v Španiji, prijateljski in ugodni. Listi naglašajo tudi ogorčenje švedskih listov.
>D a i 1 y M a i lc zahteva, naj se nnjoo ustanovi ožji vojni kabinet
»D a i I y Herald« napada Chamberlaina ter pravi, da je angleški vojaški neuspeh na južnem Norveškem lahko samo začasen. Toda več kot potrebno je, dati nevtralcem prepričevalne dokaze o naši samozavesti in to bolj, kot je to storil Chamberlain v četrtek.
»T i m o s« pišejo o ostrih kritikah Švedskega tiska ter naglašajo, da nemški napadalec razpo-iaga z velikimi taktičnimi prednostmi. Navzlic temu so številne kritike, posebno pa v švedskem tisku, neumestne. Če so nevtralci še tako prijateljsko razpoloženi napram Franciji in Anfjliji, pa navzlic temu ne dopuščajo, da bi napravili z zavezniki skupen načrt o sodelovanju, potem ni njihova kritika na mestu, ko trdijo, da zavezniška pomoč ni učinkovita. Glede trditve švedskih listov, ki pravijo, da se male nevtralne države odslej v primeru nevarnosti lahko zanesejo samo nase, pravijo »Times«: Prav zaradi tega, ker želijo vse male nevtralne države naslanjati se samo nase, dokler ni prepozno, je zaveznikom težko priti tem državam na pomoč, dasi so za to pripravljeni. Jasno je, da bi pomoč bila vedno bolj učinkovita, če bi bilo mogoče s predhodnimi pogajanji doseči skupno pripravo. »Times« pravijo, da bi bil nemški uspeh na Norveškem skrajno neverjeten, če bi bila zveza skandinavskih držav ostala v polni veljavi. Ce bi bila švedska ostala zaveznica Norveške, bi njena letališča bila od začetka sovražnosti na razpolago zaveznikom. Ta letališča bi bila neprecenljive koristi za uspešen nastop zavezniških čet na Norveškem. Ce bi bila ta letališča zaveznikom na razpolago, bi to pomenilo ravnovesje sil v zraku. Zavezniškim četam bi ostali prihranjeni napadi nemških bombnikov.
Demobilizacija v Franciji
Pariz, 4. majnika. Havas. Vlada je sklenila, da bo vojake letnikov 1912 in 1913, ki so bili poklicani pod orožje, poslala spet nazaj domov. Odpust se bo začel z dnem 11. majnika.
Od nedelje do nedelje
Notranji pregled
Dne 1. in 2. majnika so slovenski časnikarji obiskali Slovensko Krajino, kjer so bili deležni najlepšega sprejema. Bilo je prvikrat, da so slovenski časnikarji skupaj nastopili v tem lepem delu slovenske zemlje, kjer je doma dobro ter zavedno slovensko ljudstvo in kjer so ohranjeni še številni dokazi stare slovenske pristnosti. Vsekakor je Slovenska Krajina s svojim slovenskim ljudstvom zaslužila največje pozornosti od struni vsega slovenskega naroda.
V	Belgradu je bila ta teden odprta razstava madžarskih slikarjev. Razstavo je obiskal sam knez namestnik Pavle ter ji izkazal vso svojo pozornost. Madžarski listi so sporočili, da je bilo knezu namestniku Pavlu podeljeno najvišje madžarsko odlikovanje »za zasluge« nb biserni ovratnici. Zadnje čase se vedno bolj kaže, kako se stiki med Madžarsko in Jugoslavijo vedno bolj poglabljajo, kur vsekakor dobro služi mirovnemu namenu.
V	domači strankarski politiki je treba omeniti najprej občinske volitve na Hrvatskem, kjer bosta 11SS in SDS složno nastopili. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič pa je oni dan, ko se je mudil v Zagrebu izdal poseben oklic na Srbe v banovini Hrvatski, kjer jih pozivlje, naj strnjeno nastopijo ter naj volijo v občinske zastope može, ki jih bo Srbom na Hrvatskem on priporočil. Med tem pa SDS trdi, da je ona edina zastopnica Srbov na Hrvatskem. — Sicer pa je v notranji politiki še precej mirno. Gla-
IGN.VOK
L] U B LDANA, TAVČAR J EVA 7
sovi so se sicer razširjali o nekaki koncentracijski vladi, vendar pa hrvatski listi HSS izrekajo misel, da bi bila taka koncentracija brez pomena, dokler se stranke v glavnih zadevah ne zedinijo. JNS itak ne prihaja v j»oštev, zem-ijoradniki so že v vladi, ostaneta le dve stranki: radikali in demokrati, ki so zunaj vlade. Dokler pa ti dve stranki ne sprejmeta sporazuma, ni mogoče govoriti o kaki koncentraciji, pravijo hrvatski listi. Obzor izrecno naglasa, da je brez pomena vsaka koncentracija, kjer bi se stranke med seboj grizle in prepirale, namesto, da bi delale.
Pač pa hrvatski politični voditelji dajejo odločne izjave za Jugoslavijo ter s tem v zvezi hrvatski listi naglašajo, naj se nihče ne moti pri presoji hrvatske politike. Hrvati se bodo za Hrvatsko in Jugoslavijo borili kakor levi, če bo treba- Zaupanje v državo Jugoslavijo je močno zrastlo, pravijo hrvatski listi na naslov tistih Srbov in Hrvatov, ki bi radi, da bi bit razkol med Srbi in Hrvati čim večji. Zaupanje pa je ustvaril sporazum, ki ga je zato treba na vso moč {»odpirati. To so torej veseli glasovi.
Za pravoslavne velikosočne praznike je v Belgradu počivalo vse delo in vsi politiki so odšli iz Belgrada. Tudi slovenski voditelj dr. Korošec je odpotoval v Niško banjo, kjer je prebil več dni ter se zelo zanimal za življenje in delovanje tamkajšnjega srbskega prebivalstva.
Treba bi bilo še omeniti, da je oni teden ljubljansko »Jutro« prineslo članek, kjer je trdilo, da je minister dr. Krek govoril, da -zdaj ne bo banovine Slovenije. Dr. Krek, ko je to zvedel, je dal izjavo, da se je ves čas močno [»otegoval za slovensko samoupravo, da še zdaj stoji na tem stališču in je ni stvari, ki l>i ga bila mogla v tem oziru spremeniti. Zato so »Ju-trove« trditve neresnične. Tudi tajništvo JRZ je izdalo sporočilo, da ni res, kar trdi »Jutro«, da bi bili na seji JRZ govorili, da zdaj ni treba samouprave Slovenije. Na tisti seji JRZ o tem sploh govorili niso. Tako »Jutro« vedno znova dokazuje, kako malo mu je pri srcu zadeva slovenske samouprave.
V Belgradu, kjer so komunistični dijaki strahovali vse visokošolsko dijaštvo, je zdaj nastopil preobrat. Vse stranke so j>ozvaie svoje člane, naj nastopijo zoper komuniste. In res so dijaki že nekaj klubov in odborov iztrgali iz rok komunistov.
Poštni minister je dal izdelati naredbo, ki je že narejena in ki določa novo organizacijo poštne službe pri nas. Med drugim bodo poslej na pošti delovali tufdi novoustanovljeni jiover-jeniki, ki bodo nadzirali vse delo. Poštni ravnatelji bodo dobili svoje pomočnike. Poleg 'e-ga bodo pri vsakem ravnateljstvu ustanovili ravnateljski svet. Ravnatelji sami pa bodo imeli večje pravice glede nastavljanja kakor doslej. Ustanovljene bodo nove državne razredne j>ošte, ki jih bodo vodili pogodbeni poštarji, ki pa bodo imeli svoj pokojninski sklad. Nihiče ne Iki mogel služiti v samem ministrstvu, ki ni že nekaj let poprej služil zunaj.
Angleška opozicija bo od vlade zahtevala obračun
London, 4. aprila, t. Reuter. Voditelj opozicije v spodnjem domu, delavski poslanec major Attlee je danes govoril v Ipsvvichu, kjer je dejal, da bo morala vlada položiti svoje račune pred zastopnike naroda o dogodkih na Norveškem. Javnost je zaskrbljena, je dejal Attlee, in hoče imeti jasno sliko. Hoče vedeti »udi, kdo je odgovoren za razvoj norveških dogodkov. Opozicija bo priL^dnji
teden v parlamentu zahtevala obsežno debato o vsem, kar se je zgodilo. Vendar pa to ne pomeni, da je opozicija manj odločena voditi vojno do zmagovitega konca, kakor vlada. Nasprotno, to je zna-r#nje, da želi ves narod, da se vojna vodi odločno in tako, da bo zmaga gotova in da bodo v bodoči Evropi vsi narodi enako mogli živeti svoje mirno, svobodno in neovirano življenje.
Te dni je bila izdelana ter bo kmalu objavljena uredbu, ki določa varčevanje z mesom m moko. V ta namen je vlada uvedla dva brezmesna dneva: V ponedeljek in petek mesarji ne bod smeli sekati mesa. V javnih obratih gostilnah in kuhinjah ta dva dneva ne bodo smeli gostom dajati mesn ih jedil. Poleg tega je z uredbo omejeno k'anje živine. Prepovedano je poslej klati nrešiče, ki so stari manj ko 6 mesecev, ter teleta, ki niso stara še po eno leto. Tudi glede mletja krušne pšenične moke bodo izdana nova določila, katerih se lxi moral držati vsakdo, če ne, bo sedel do 30 dni v zaporu ali pa l>o plačal do 50.000 dinarjev globe.
Spomenik kralja Aleksandra v Ljubljani bo končno jKistavljen v Zvezdi, kakor je sklenil odbor, ki se s tem peča. Odbor se je udal razlogom mestne občine, ki je bila zoper to, 'da bi ta sfHimcnik stal pod Tivolijem, kamor res ne sjiada.
Zunanji pregled
Pretekli teden stoji z vojaškega stališča v znamenju angleško-francoskega umika iz srednje in južne Norveške, torej v znamenju delne nemške zmage, z diplomatskega vidika pa v znamenju nove sredozemske napetosti ter prvega močnejšega vmešavanja Amerike v Evropi. *
Vojaški položaj na Norveškem je opisal angleški ministrski predsednik Chamberlain v spodnjem domu silno odkritosrčno. Priznal je, da je Nemčija Anglijo na Norveškem prehitela, da jo ie tudi sedaj po 3 tednih bojevanja prisilila, <da izprazni bojišča na južnem in srednjem Norveškem. Nemci so na Norveškem imeli premoč na kopnem, premoč v topništvu, premoč v zraku. Kl jub najioroni angleške mornarice Nemcem ni bilo mogoče preprečili dovažanja novih čet in novega orožja na Norveško. Nemško letalstvo, da je delovalo tako hudo, da Angleži niso hoteli riskirati, da bi izkrcavali nove čete. Za to je vojni svet sklenil, da se lx> umaknil iz južne Norveške ter se ustalil samo na severnem delu dežele. Z umikom angleško-francoske vojske je seveda norveška armada prepuščena sama sebi. Norveško vojaštvo se jionekod še vedno bori, drugod pa je izvajalo posledice iz jio-ložaja in hitro odlaga orožje. Nemci zasedajo vse doline in bodo v prihodnjih dneh gospodar ji vsega srednjega in južnega dela Norveške tja do Trondhjema. Gospodarji tudi velikih letališč na norveški obali, od koder bodo mnogo lažje napadali angleško obalo, kot je bilo 'o mogoče do sedaj. Angleški ministrski predsednik je v razlaganju tega koraka pojasnil, da morajo zavezniki s svojimi četami varčevati, ker se lahko zgodi, da Nemči ja, ki sedi v osrčju Evrope, nenadno napade na to ali nn ono stran. Za to morajo imeti zavezniki svoje sile bolj zbrane, ne pa razjiršene.
Toda tudi to pojasnilo v mnogih angleških listih ni moglo ugasniti nevolje, ki prihaja do izraza v vedno hujšem napadanju Chamberlaina od strani močne skupine poslancev, med katerimi se nahajajo Duff Cooper, ilore Belisha, Lloyd Georga in baje tudi kolonialni minister Eden. Posledice se bodo poznale tudi v Franciji, kjer je dobil Reynaud večino v parlementu zaradi tega. ker je obl jubil odločen nastop na Norveškem. Spričo umika zaveznikov pa bodo nekatere parlamentarne skupine, ki so za bolj odločno vojskovanje, zahtevale da tudi vlada, ki je soodgovorna za dogodke na Norveškem,
sprejme nujne posledice za to.
*
V ospredju dogodkov je stala nova velika napetost v Sredozemskem morju, ki je izzvala posredovanje Zedinjenih držav Severne Amerike. Spričo pisanja italijanskega tiska in mnogih izjav vodilnih italijanskih osebnosti je namreč Anglija — tako se glasi uradno poročilo izdano v lxindonu — izvedla nekatere ukrepe na Sredozemskem morju. Med temi ukrepi je bila zapoved dana angleškim trgovskim ladjam, ki navadno plovejo skozi Sredozemsko morje v Indijo in na Daljni vzhod, da se te poti ne poslužujejo več, marveč, da naj plovejo okrog Afrike, ladje pa. ki tržijo po Srerlozemskem morju, da naj v italijanskih pristaniščih ne pristajajo. Drugi ukrep je v svojem govoru objavil predsednik Chamberlain, ko je dejal, da je sedaj angleško brodovie za to, ker je nemško vojno brodovje dobilo na Norveškem tako hude rane,, tamkaj razbremenjeno in da je dobilo povelje, da se zbere v Sredozemskem morju in sicer na zahodu v luki Gibraltar, na zahodu pa v egiptskem vojnem pristanišču Aleksandri ji. Tudi francosko brodovje se je zbralo poleg angleškega v istih vodah,
Te angleške »ukrepe« so različno tolmačili. Toda nikdo ni mogel zapreti oči pred dejstvom, da angleška in francoska vlada menila, da je položaj v Sredozemlju tako hud, da je treba z vso resnostjo misliti na vojaški spopad z Italijo, ki je tudi objavila svoje »ukrene« in se njene oborožene sile zbirajo na Dodekaneškem otočju, medtem ko je vojska doma v pripravljenosti.
Toda v četrtek se je kar naenkrat pojavilo ameriško posredovanje. Ameriški fvoslanik v Rimu je obiskal Mussolinija, italijanski jjosla-nik v Ameriki je bil obiskal Roosevelta. Po teh dveh poteh je ameriška vlada nekaj sporočila italijanski vladi. Ameriško sjioročilo je imelo pomirjevalen učinek in so že v petek razni svetovni listi objavljali polslužbena poročila, da je napetost jx>nehala. Ha je italijanska vlada izjavila, da svojega stališča, torej svoje »neudeležbe v vojni« ne bo spreminjala, in da se »trenutno ne nahaja v okoluostih, da bi stopila v vojno.«
Kaj je Amerika sporočila Ttaliji, ni znano. Nekateri listi namigujejo, da je sporočila, da bo ameriški vladi težko ohraniti nevtralnost, ako bi se pož<ir v Evropi ra/besnel vsepovsodi, drugi spet pravijo, da je za enkrat samo najx>-vedala, da bo svojo trgovino z vsemi državami Sredozemskega morja prekinila, če bi napetost na tem morju še nadalje trajala.
Dejstvo je, da je jx> ameriškem posredovanju napetost nekoliko ponehala in da so to ugotovili tako italijanski, nemški, kakor tudi ameriški listi. Toda s tem ni rečeno, da je kriza jx)vsem odstranjena, kajti jedro sredozemske oliolelosti še vedno obstoja, kakor to poudarjajo italijanski tolmači v tisku in v govorjeni besedi.
O jugoslovansko-sovjetskih trgovinskih pogajanjih prihajajo le redke novice. Obstoja pa vtis, da so že tako napredovala, da je trelia pričakovati podpisa v najkrajšem času. Odmev tega dogodka po evropskem tisku bo brez dvoma šc le takrat bolj jasen, kot je bil dosedaj.

Proračuni okrajnih cestnih odborov
V »Službenem listu« naše banovine je izšel pravilnik o izvrševanju proračunov cestnih odborov v območju naše banovine, katerega je predpisal ban g. dr. Marko Natlačen.
Iz pravilnika je razvidno, da znašajo proračuni vseh cestnih odborov, katerih je v Sloveniji 24, v dohodkih 35,296.571 din, oz. ravno toliko v izdatkih. Pripominjamo, da so znašali dejanski izdatki oz. dohodki okrajnih cestnih odborov v letu 1938—1039 31,313.910 din. Prenosi na korist osebnih izdatkov po pravilniku niso dovoljeni. Novih namestitev se sine izvršiti samo toliko, kolikor je
za to v proračunu ustanovljenih mest. Glede na-bace in trošenja pisarniškega in drugega materiala, nadalje glede uporabljanja potrebščin in opreme velja pravilnik ministrstva financ iz leta 1932, ki je bil objavljen v -Službenem listu« z dne 15. junija 1032. Tiskovine, katere založe cestni odbori v lastnem področju, morajo perdložiti banski upr. v pregled in predhodno odobritev. V zaključnem računu se morajo natančno pokazati in objasniti vsi virmani z navedbo in predložitvijo odobritve-nega odloka. Načelnik kot nakazovalec in tajnik kot računodajnik sta odgovorna za pravilno izvrševanje odredb objavljenega pravilnika.
Nov tehnični ravnatelj TPD
Upravni svet TPD je te dni imenoval za glav. tehničnega ravnatelja pri centrali v Ljubljani ravnatelja trboveljskega rudnika g. inž. Vitolda Bislcup-sleega. — S tem pride v vodstvo največjega privatnega podjetja v državi mož širokega obzorja, temeljit in odločen pri delu, prvovrsten montanist iu geolog. — Hodom iz Ukrajine je študiral na univerzi v Kijevu in na montanistični visoki šoli v Leobnu. Med svetovno vojno je bil že v Trbovljah in imel vodstvo dnevnega kopa. Kot Slovan je imel tedaj velike neprilike in bil pod strogim policijskim nadzorstvom. Te more je bilo konec z nastopajočo Jugoslavijo, ki je prinesla tudi industriji nov razmah. Javnost je bila opozorjena nanj, ko je bil ravnatelj v Zagorju. TPD je hotela tamošnji rudnik zapreti zaradi pomanjkanja premoga, zagorska dolina je bila obupana, a ravnatelj Biskupski je je iskal in vrtal proti vsemu pričakovanju naprej in res našel ogromne nove sklade premoga. Zagorje s svojimi rudarji je bilo rešeno. Iz hvaležnosti so ga imenovali za častnega občana. L. 1936 je prišel za ravnatelja v Trbovlje. Tedaj je bila v teku racionalizacija, ki jo je izvedel g. ravnatelj Biskupski do popolnosti. Ta sistem, ki ga je uvedla TPD zaradi krize, nalaga trdo delo vsem in čim višji je, večje in važnejše je njegovo delo. Vse je godrnjalo nad novim redom, a tisti, ki je pri tem najbolj garal, je bil g. ravnatelj sam, ki je šel po začrtani poti naprej, spravil vse v tek in pritegnil s svojo močno osebnostjo vse osebje k harmoničnemu sodelovanju. Ni bil le predstojnik, ampak tudi učitelj, vzgojitelj in zgled zvestega in vztrajnega dela. To je bilo izrednega pomena za podjetje, a danes uvidevamo, da tudi za splošnost. Dasi je gosp. ravnatelj Biskupski vodil podjetje z močno roko, priznavajo vsi njegovo skrajno nepristranost in pravičnost, njegov smisel za državo in ljudske potrebe. Zadnja leta sem je predsednik Protituberkuloznega dispanzerja in Bratovske skladnice, ki je na njegovo pobudo ustanovila lastno lekarno in gradi zanjo novo poslopje in še poslopje za stanovanje zdravnika in sester pri bolnišnici, kjer so zadnja leta tudi mnogo zbojjšali in preuredili.
Gosp. ravnatelj inž. Biskupski je s svojim delom veliko storil v prid podjetja, a tudi v korist delavstva, bil je deležen že mnogih priznanj in odlikovanj; ko mu čestitamo, želimo njemu in njegovi ljubeznivi družini na visokem odgovornem mestu sreče in uspehov, ki naj bi bili tudi v korist ljudstva, sredi katerega deluje.
Preseli ! smo se v
iz Šelenburgove ulice J**1
Tyrseva cesta 5
Filmi <tl> Plošče « Aparati iin Parfumerija
JOŽIC
Stanje naših kliringov
S koncem aprila je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. aprila 1940):
Aktavni kliringi: Nemčija 5,706.429 (— 1 milij. 400.849) mark, protektorat 41,315.871 (1,208.887) kron, Italija 34.843.9S9 (3,073.010) din, Turčija 9,340.212 (20.185), Bolgarija 2,471.305 (21.479), Francija 13,247.262 (—243.246) frankov, francoske kolonije 4,208.538 (2,042.797) frankov in Španija 2,935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Madžarska 26,819.935 (— 176.410) din, Romunija 11,956.425 (18.SOO) din, Bel-
rljS
vaška 3.409.245 (2S6.128) kron.
gija 1,333.411 belg, Poljska 18,896.014 din in Slo-
Iz tega pregleda je razvidno, da so se naj-znatneje zmanjšala naša klirinška dobroimetja v Nemčiji, dočim so narasla v Italiji, protektoratu in francoskih kolonijah. V pasivnih kliringih ni znatnejših izprememb.
Po toči zvoniti je prepozno, ravnotako se po nakupu kesati!
prvovrstna kupite še po nizkih nepovišanib cenah v trgovini
Podobnik Franc, Rudnik 123 Ljubljana (poleg gss. doma)
Odorto ob nedeljah in praznikih od 7 do 2 ure pop.
Kolesa
Dovoljeno zvišanje cen
Kr. banska uprava je odobrila trgovcem z moko v Celju, zastopanim po združenju trgovcev v Celju, da smejo prodajati pšenično ntoko vojvodinske provenience s prebitkom 21%, zaokroženim na 5 par pri 1 kg, na dnevno borzno ceno pše-nične moke št. 0, kakor notira na novosadski pro-duktni borzi, oziroma s prebitkom 19% ob enakih pogojih za moko slavonske provenience in z znižanjem po 20 par pri 1 kg za moko št. 2, in po nadaljnjih 20 par za moko št. 5, oziroma 6, oziroma 7 na bazi označenih borznih cen za pšenično moko št. 0. Isti prebitek velja za ceno otrobov. _ Tvrdki Ed. Sttppatiz, d. z o. z. Pristava, da sme prodajati pšenično moko vojvodinske provenience s prebitkom 20%, zaokroženim na 5 par pri 1 kg, na dnevno borzno ceno pšenične moke št 0 kakor notira na novosadski produktni borzi, oziroma s prebitkom 19% ob enakih poRojih za moko slavonske provenicnce in z znižanjem po
20 par pri 1 kg za moko št. 2 in po nadaljnjih 20 par za moko št. 5, oziroma 6, oziroma 7, na bazi označenih borznih cen za pšenčino moko št. 0. — Trvdki Počivalnik Karel, Šmartno ob Paki, da sme prodajati moko št. 2 po 375 din, št. 4 jx> 365 din, št. 5 po 355 din in št. 6 po 335 din za 100 kg. — Končno je banska uprava odobrila tvrdki Mariborska livarna in tvornica kovin v Mariboru, da sme prodajati lopate št. 6aa f>o 10 din, št. 6a, 7a, 7b in 7c po 9.50 din, št .12 in 12a po 10.75, št. 13aa j>o 11.25 din, št. 20a, 20b, 20c, 20d, 20e, 201, 25a, 25b, 25c in 25 d po 9.50 din pri prodaji na debelo.
Izvoz jajc
Kakor smo že poročali, je ljutomerski okraj glavni center za izvoz jajc. Iz tega okraja je bil v prvem tromeečju januar — marec t. 1. izvožena v inozemstvu naslednja množina jajc:
V Švico 27 vagonov s težo 184.337 kg, v Nemčijo 7 vagonov in 7 paketa s skupno težo 45.893 kg, na Češko 4 vagoni s težo 81.770 kg in v Italijo 2 paketa s težo 5.360 kg.
Ve6 letošnji izvoz jajc v inozemstvo je znašal 33 vagonov in 4 paketi v skupni težii 317.360 kg v vrednosti 3,165.245 kg.
Miklošičeva c. 6, in Minki Lenarčičevi, inž. soprogi in veleposestnici v Josipdolu, p. Ribnica na Poh., nepremičnino vi. št. 502 k o. Kapucinsko predmestje (hiša in vrt) za 100.000 din.
Jančar Josip, mestni uslužbenec, Ljubljana-Kodeljevo, je prodal Vidi Sturmovi, zasebnici v Metliki, nepremičnino vi. št. 571 k. o. Štepanja vas
(hiša št. 14 v Okiškega ulici) za 120.000 din. *
Upokojitev glavnega ravnatelja Jugoslovanske banke v Zagrebu. Na seji upravnega odbora Jugoslovanske banke dne 3. maja letos, je bila sklenjena upokojitev glavnega ravnatelja Jugoslovanske banke v Zagrebu g. dr. Nikole Kostrenčiča, ki bo pa še nadalje ostal član upravnega sveta banke.
Prijava zalog kontroliranih predmetov. Poročali smo že, da je banovina Hrvatska razpisala obvezno prijavo zalog kontroliranih predmetov. Rok za prijavo teh zalog pa je sedaj podaljšan do 15. maja 1940.
Zvišanje prodajne ceno bencinske mešanice. Minister financ je potrdil sklep odbora za kontroliranje cen bencinske mešanice, da se zviša cena bencinske mešanice za 0.35 din na 6.95, 7.15 in 7.25 din za liler. To povečanje je stopilo v veljavo dne 3. maja 1940. Poslednje zvišanje je bilo dne 28. februarja 1940.
Dve novi delniški družbi v Zagrebu. V trgovinski register v Zagrebu je bila vpisana delniška družba »Golub«, tvornica papirnatega blaga. Glavnica znaša 1 milij. din, upravni svet pa tvorijo: dr. Branko Pliverič, Stjepan Kenfclj, Ivan Konstrenčič, Srečko Kukovič, Pavel Breund, dr. Pavel Neuber-ger in Egon Bjelinski Nadalje je vpisana v trgovinski register Mapa, tvonnica listnih škatelj in map. Glavnica znaša 1 milij. din Člani upravnega sveta so: Franjo Latkovič, Artur Manč, dr. Smiljan Klaič, Pavel Freund, Egon Bjelinski, dr. Pavel Neuberger in Ivan Hertmann. Obe podjetji sta ustanovitvi zagrebške tvornice papirja in Prve hrvatske štedio-nice.
Vpisa v trgovinski register. V trgovinski register sta bili vpisani tvrdki: Pibrovc in drug, trgovina z mešanim blagom v Celju, družabnika: Pibrovc Rudolf in Senker Kari, Travna gora, družba z om. zavezo, obratovanje gorskega letovišča Travna gora v vasi Ravni dol št. 6, p. Sodražica, glavnica 20.000 din, poslovodja dr. Lavrenčič Ivan, odvetnik na Vrhniki.
»Poljoprivredno d. d.« v Zagrebu sklicuje obč. zbor delničarjev za 10. maj, predlagana likvidacija družbe.
Krasen, nepozaben fiim materinske ljubezni -
[Spamaftira najslovitejša oderska aSaj8l£2l5l«3 in filmska umetnica v TRIStAN BERNARD0VEM oderskem komadu Ob 10 30 dop. ter ob 15., 17., 19. in 21. uri
film. ki ga mora videti vsak Ljubljančan!
leaime Dore
KINO UNION teiefon 22-21
Bilance
Občinska hranilnica v Gornji Radgoni. Ta važen obmejni zavod je lani normalno posloval. Hranilne vloge so se znižale za ca 5%, ker so bile glavne panoge gospodarstva v tem obmejnem kraju zelo prizadete. Hranilnica izplačuje vloge do 10.000 din v celoti, večje po sporazumu in dejanski jx>trebi vlagateljev. Njene rezerve so narasle že na 132.100 din, dočim znaša pokojninski sklad liranilničnih nameščencev 113.345 din. Pripominjamo, da leta 1936 hranilnica sploh ni imela lastnih sredstev. Računski zaključek je že sestavljen v smislu vzornega pravilnika o poslovanju občinskih hranilnic.
Prekmurska banka, Murska Sobota. Novo poslovanje: bilančna vsota 1.42 (0.99) milij. din, glavnica 1.25, bilančna vsota v skupnem poslovanju 16.75 (17.3), brutodonos brez prenosa 9.9 (0.855) milij. din, čisti dobiček brez prenosa 0.026 (0.08) milij. din.
Tovarna verig, Lesce pri Bledu. Glavnica 2.5, bilančna vsota 7.5 (8.03), brutodonos 5.66 (4.98), čisti dobiček brez prenosa 0.23 (0.184), s prenosom 0.255 (0.201) milij., dividenda 7 (6)%.
Jugoslovanska Standard — Vaccuum Oil Com-pany, d. d., Zegreb. Glavnica 175.0 bilančna vsota 355.85 (284.0), brutodonos 98.15 (61.6), čisti dobiček brez prenosa 24.1 (9.34) milij. din. Družba izkazuje zlasti povečanje gotovinskih rezerv in dolžnikov/
Varaždinska industrija svile, d. d. Varaždin. Glavnica 8.42 (5 0) bilančna vsota 47.8 (46.2), čisti dobiček 1.86 (1.2) milij din.
Moster, tvornica 1 altov in barv, d. d., Zagreb. Glavnica 4.5, bilančna vsota 33.64 (33.2) čisti dobiček 0.6 (0.54) milij. din.
Ukod, tvornica vpognjenega lesa in furnirja, d. d., Sušak. Glavnica 3.0, bilančna vsota 27,5 (26.84), brutodonos 4.7 (3.76), dobiček za 1939 0.3 (0.06) milij din.
Užšška tvornica orožja in municije. Glavnica 6.0, bilančna vsota 64.44 (54.46), brutodonos 3.1 (3.06), čisti dobiček brez prenosa 0.77 (0.72, milij. din, dividenda zopet 4%.
Posestne izpremembe v
Zemljiška knjiga okrajnega sodišča je v preteklem mesecu zaznamovala 155 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 6,628.135 din. Res je velik naval predlogov za prenos lastninske pravice. Zanimivo je dejstvo, da so se interesenti najbolj zanimali za razne stavbne in druge parcele, kupčije s hišami so nekoliko pojenjale. Že prve dneve maja zaznamuje zemljiška knjiga 18 kupnih pogodb za večje in manjše zneske. Navajamo tu le nekatere važnejše prenose.
Hranilnica in posojilnica za dobrunsko občino v Sostrem je prodala Antonu Zabjeku, posestniku iz Zg. llrtišice 19 zemljišče vi. št. 372 k. o. Slape, obstoječe iz hiše št. 136 v D. M. v Polju in 2 parcel, za 250.000 din.
Židan Alojzij, posestnik Ljubljana-Moste, Vod-matski trg 7, je prodal Al. Cafuti, želez, uradniku, Ljubljana, Bohoričeva 8, pare. št. 83/23 njiva k. o. Petersko predmestje II. del v zimeri 621 kvadr. in za 50.000 din.
Kavčič Rozalijo, posestnica v Smartnem pri Litiji, je prodala Batagelju Antonu, insp. v notr. ministrstvu v Belgradu in njegovi soprogi Mariji roj. Bakarčič, pare. št. 181/10 k. o. 697 kvadr. in (na pareli dezidana hiša brez štev.) za 110.000 din.
Družba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbo siromakov in mladinsko varstvo y Ljubljani je prodala: Boženi Pogačnikovi, zasebni uradnici, in Liji Pogačnikovi, profesorici, obe stanujoči na Jegličevi cesti 9, pare. št. 302/27 k. 9, Petersko predmestje f. del v izmeri 640 livadi1, rti za 41.800 din; Sonji Kregarjevi, soprogi inž. arh., stanujoči na Sv. Petra c/79a pnre. št. 302/28 iste k. o v zimeri 583 kvadr. m za 40.810 din, tar Franu Zrnecu, nam. drž. žel., pare. 232/1 travnik k. o. Knrlovsko predmestje v iztneri 8716 kvadr. m za 58.(MX) din.
Inž. Vladimir Stare, industrijec, Ljubljana, Novi trg 6 in Saša Staretova, veleposestnica v Mengšu, sta prodala Bredi Rusovi, zasebnici, Ljubljana,
Likvidacija. Strojilna, lesna in kemična industrija d. d. Polzela sklicuje za 28. maj 1940 ob 11 v prostorih Javnih skladišč v Ljubljani občni zbor delničarjev, kateremu bo predlagana likvidacija.
Vpis v zadružni register: Kreditna zadruga mestnih uslužbencev v Ljubljani, zadr. z om. jamstvom, predsednik Langus Jože, in Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Bukovcih pri Ptuiu, zadr. z 0111. jamstvom, prvi član upravnega odbora Bezjak Jožef.
Dne 4. maja 1940,
Denar
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 8.243 milij. din v primeri z 8.306, 11.716 m 8.736 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 7.795, London 15.52, Newyork 446, Bruselj 75.95, Milan 22.50, Madrid 45, Amsterdam 233.775, Berlin 178.75, Stockholm 106, Buenos Aires 102, vse ostalo nespremenjeno.
Živinski sejfrti
Mariborski sejem 30. aprila. Prignanih je bilo 7 konj, 7 bikov, 70 volov, 317 krav in 26 telet, skupaj 427 komadov. Cene so bile: (vse za kg žive teže) debeli voli od 7—8 din, poldebeli voli od 5.25—6.75, plemenski voli 5.25—7, biki za klanje 4.75—5.75, klavne krave debele 4.75—6.50, plemenske krave 4.50—5.50, krave za klobasarje 3.25 do 4.25, molžne krave 4.50—6.25, breje krave 4.25 do 5.25, mlada živina 5.50—7.25, teleta 5.75—7 din. Prodanih je bilo 279 komadov.
Mariborski svinjski sejem 3. maja. Pripeljanih je bilo 156 svinj. Cene so bile naslednje: 5—6 tednov stari komad 130—155 din, 7—9 tednov stari 140—160, 3-4 mesece 240—285, 5—7 mesecev 380—450, 8—10 mesecev 485—600, 1 leto 830—900; l kg žive teže 8—10, 1 kg mrtve teže 12—15 din. Prodanih je bilo 105 kvinj.
Cene živine in

KINO SLOGA tel. 27-30
Kurra!
Sina sem dobil!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiii
Predstave danes ob 10-30 (matineja) ter ob 15., 17., 19. in 21. uri
V okraju Slov. gradeč dne 24. aprila t. I. Voli I. vrste 6.50—7 din, II. vrste 5—6 din, III. vrste 4—4.50 din, telice I. vrste 6 din, II. vrste 5 din, III. vrsto 4 din, krave I. vrste 5 din, II. vrste 4 din, III. vrste 3 din, teleta 1. vrste 7 din, II. vrste 6 din, prašiči pršutarji 8—11 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 14 din, II. vrste 12 din, svinjina 16—17 din, svinjska mast 22 din, čisti med 20 din, neoprana volna 25 din, oprana volna 30 din, goveje surove kože 12—14 din za 1 kg. — Pšenica 2.50 din, ječmen 2 din, rž 2 din, oVes 2 din, koruza 2.25 din, fižol 6—8 din, slama 0.50 din, suhe češplje 7 din, pšenična 4.50 din,
Po športnem svetu
Kakor piše pariški »L'Auto bo francoska bi-ciklistična akipa nastopila na letošnjem tekmovanju v Italiji. Dirko Italijani imenujejo »Giro dTtalia«.
* 1
Mož, ki je ?0 kraf nastopil v drž. nogometni
reprezentanci. Enaintrideset let je šeie star desni branilec ziiriškega kluba »Grasshopers« Severino Minelli, a je že 70 krat oblekel državni dres. 7. februarja t. 1. je spet bilo, ko je Mi-nelliju zablestel na prsih državni znak svobodne švicarske države. V tej igri so v odlični igri Švicarji izsilili na italijanskih tleh neodločen rezultat z reprezentanco Italije.
Morda bo čitatelje zanimalo, kateri igralci jKisameznih držav so tudi že velikokrat imeli oblečen državni 'dres in zastopali državo na zelenili poljih. Samo nekaj najvažnejših takih mož:
Belgija: Voarlioof 59, Češka: Planička 77, Anglija: Compton 25, Italija: Caligaris 59, Jugoslavija: Marjanovič 56, Nemčija: Lehner 51, Romunija: Bodola 47, Španija: Zamora 45, Švica: Minelli 70, Urugvaj: Romano 77.
Nastopati tolikokrat kot izbranec vse države res ni nemala čast.
*
Olimpijada za leto 1940 je definitivno odpovedana, ker je Finska vrnila mandat za izvedbo olimpijskemu odboru. Vojni zapletljali so dokončno onemogočili letošnjo olimpijado. Sploh je bilo s to 12. olimpijado vse narobe. Najprej je bila izvedba poverjena JajMHiski, ki pa jo je prav tako odpovedala zaradi vojne s Kitajsko. In sedaj je imela Finska prav takšne razloge. Tako vse kaže. da se bo sledeča olimpijada vršila šele leta 1944, ako bo šlo tedaj vse po sreči. Bodoča olimpijada je poverjena Angleški, zimski del pa bo izveden v Cortini (1'Ampezzo.
*
S Sullivanovo trofejo, ki je najvišje športno odlikovanje v Zedinjenih državah, je bil prvikrat odlikovan tudi veslač. To je Joe Burk, študent peensilvanske univerze, ki je eden najboljših ve-slačev v skifu v letih 1938 in 1939. Do sedaj so to trofejo največkrat dobivali seveda lahkoatleti.
Tapetništvo
HABJAN, Igriška ulica 10
Vam napravi ali popravi staro za malo denarja
To zimo se je prirediteljem smučarskega tekmovanja v Zagrebu Hašku primeril malo verjeten, ali bolje rečeno skoraj neverjeten primer. Ko so tekmovalci zapustili start v Maksimiru in so vozili po markirani poti, so jih na lepem zaustavili logarji s puškami v rokah. Malo preveč so pogledali v kozarce in so bili dobre volje. Po prerekanju so se morali seveda tekmovalci uklonili sili in so se vrnili tja, od koder so prišli. Bile so pač muhe logarjev, ki ne razumejo športnega življenja. Pa so dejali, da jih bodo drugo leto pustili in jih ne bodo ovirali.
*
Angleška prvakinja v tenisu in ena izmed najboljših na svetu, lepa Kay Stammers, se je poročila s podijoročnikom Monziesom.
*
Valentino Taroni, italijanski reprezentativni igralec v tenisu, je odprl v Milanu svojo obrt. V Milanu bo Taroni igral v klubu »Tennis Milano«.
Vsem, ki ste od blizu in daleč prihiteli, da ste se poslovili od našega nepozabnega očeta in soproga
Franca Mohoriča
upravnika carinarnice na Jesenicah
ter ga počastili s krasnim cvetjem, hc najpriarčneje zahvaljujemo. Ob tako naglem in bridke,,, udarcu mno našli uteho v Vašem sočustvovanju. Jesenic«, dn': 5. maja 1046. Žalujoča soprotrn Marija h hčerkicama.
Srečko Hagoiič; Bca pred Kokarleia
Danes bo odprt razširjeni Šlajmarjev dom
Zasebni nameščenci so si postavili sanatorij za 100 postelj — Za 12 milijonov dinarjev smo v Ljubljani dobili najbolj sodoben sanatorij
Druga banovinska skupščina MJRZ
Slovenska mladina, organizirana v mladinski JRZ, se pripravlja na svoje velike dneve, ki bodo 15. in 1(1. junija t. I. v Ljubljani, ko bo druga banovinska skujiščina MJRZ za Slovenijo. To bo ena izmed največjih in najvažnejših slovenskih političnih prireditev v letošnjem poletju.
Na predvečer skupščine 15. junija bo seja širšega banovinskega odbora MJRZ. Drugega due, to je 10. junija, se bodo udeleženci zbrali na Stadionu, odkoder bodo v urejenem in mogočnem sprevodu odkorakali v veliko unionsko dvorano, kjer bo veliko politično zborovanje slovenske mladine. Ob tej priliki bo tudi občni zbor banovinskega odbora MJRZ.
Opozarjamo na izredno važnost te prireditve, ki bo pokazala moč in enotnost naše mladinske politične organizacije, ki sloji kot en mož za svojim voditeljem dr. Antonom Korošcem.
Vse krajevne in okrajne odbore MJRZ prosimo, da kot predpripravo na skupščino v teku meseca maja izvedejo redne vsakoletne občne zbore. O občnem zboru in ostalem delovanju krajevne edinice MJRZ nam pošljite redna poročila. Dalje nam čimprej sporočite, koliko članov se bo iz vaše občine udeležilo skupščine v Ljubljani.
Letošnja banovinska skupščina MJRZ ne bo samo zbor delegatov, ki jih bodo na skupščini poslale posamezne krajevne edinice MJRZ, ampak hoče biti manifestacija vse zavedne slovenske mladine, ki odločno in nepremagljivo stoji na severni straži Jugoslavije. Ta mladina bo dne 16. junija mogočno spregovorila I Banovinski odbor MJRZ.
pozdravila samostanska družina z novim opatom na čelu. Nato se je podal sprevod med špaiirjem smrekovih mlajev v krasno prenovljeno in mično okrašeno samostansko kapelo, kjer je g. škof podelil svoj pastirski blagoslov.
Drugi dan, v nedeljo, je med pontifikalno sv. mašo izvršil prevzvišeni g. dr. Ivan Tomažič velepomembni obred blagoslovitve novega opata ter mu izročil vse ojiatovske insignije kot znak njegove visoke časti in oblasti, ob navzočnosti pre-vzvišenega g. dr. Josipa Ujčiča, nadškofa belgraj-skega, g. kanonika dr. Mirta, opata iz Banje Luke g. Bonaventure, opala iz Stične g. dr. Avguština Kostelca, opata Adalberta pl. Neipperg. Zagrebško nadškofijo sta zastopala gospoda dr. Dragutin Hren in Štefan Mikulček. Prisostvovali so tudi razni cerkveni in svetni dostojanstveniki, obilo število vernikov ter samostanska družina.
Tako se je končala ta domača slovesnost, ki bo ostala v spominu vsem, ki so se Je udeležili.
Zaključek vseh slovesnosti je pa bil v četrtek, 2. maja, ko je novi g. opat opravil svojo prvo pontifikalno sv. mašo ob asistenci samostanske družine.
Dal Bog gospodu opatu svojo pomoč v obilni meri, da bi pripeljal vse svoje sinove do končnega človekovega cilja v nebeško kraljestvo.
Ker je gospod opat bil pred izvolitvijo samostanski prior, je ostalo to mesto prazno. Imenoval je torej novega priorja in to je dosedanji tajnik gospod p. Janez Kolednik, rojen dne 10. junija leta 1011 v Mariboru, ki pa bo z n"vo službo le za naprej opravljal tajniike posle.
Ljubljana, 4. maja.
V nedeljo bo z lepo slovesnostjo odprt razširjeni Šlajmarjev dom, ki ga je zgradilo Trgovsko bolniško podj>orno društvo. V letih 1931 in 1932 je TBPD prezidalo nekdanjo Šlajmarjevo vilo v sanatorij, ki je bil v oktobru 1. 1932 tudi že odprt Tedanji sanatorij je imel prostora za okrog 30 postelj in kmalu se je izkazalo, da je za številne člane TBPD sanatorij premajhen. Zalo je kina^i dozorela misel povečati dom in res je agiina uprava že leta 1938 začela z gradbenimi deli za razširitev sanatorija. Prvotni sanatorij naj bi dobil prizidek mnogo večji od sanatorija samega in v zadnjh letih je graditev uspešno napredovala. Že konec leta 1939 so bila glavna gradbena dela ustavljena in v letošnjem letu je bila še urejena oprema novega prizidka, ki je vel jal okrog 7 milijonov din. Te dni so bili povabljeni ljubljanski časnikarji, naj si ogledajo Šlajmarjev dom, kjer so jim šef-zdravnik g. dr. Lojze Kramarič, predsednik TBPD g. F.rle Gombač in soprojektant inž. D. Serajnik razkazali dom in njegovo notranjo ureditev.
K MagoSiče^i IublEefni razstavi,
ki bo odprta danes ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu
Ali so plfaCnc bolezni ozdravljive?
i o nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo aa astmi, uatarju, m pi|iKMi. zastaral«« kaliti,	■
tasluzenju, dolgotrajni hripsvoiti in hrtpl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe od nat-	H
popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda	■
tr. med. Guttmanna. Treha je pisati samo dopisnico (frankirano 7 Din 2--l s točnim naslovom na:	H
PtlHLPlANN A Co., DERLIN 619, nuggelstrasse 25-25-a	H
Ogla* rey. od ministrstva sucijain«. politike, .antleno oddeiem« hi .'41t> od IZ XII. I93d	^^B
gospod nadškof belgrajski dr. Josip Ujčič, takratni profesor bogoslovja v Ljubljani.
Njegovi samostanski predstojniki so spoznali v mladem duhovniku višje zmožnosti in mu podelili razne zaupne službe. Polnih enajst let je opravljal težavno službo oskrbnika v splošno pohvalno priznanje samostana in zunanjega občinstva. — Kljub veliki zaposlenosti je imel g. p. Pij vedno pred očmi natančno spolnjevanje Gospodove volje in dolžnosti sv. pravila. Zvesto se je ravnal po geslu: »Moli in delaj!« Zato pa tudi niso izostali vsestranski najboljši uspehi, ker jih je Bog blagoslavljal.
Leta 1936 je bil imenovan za priorja. Tudi na tem skrbi polnem polju se je g. p. Pij iskazal moža na svojem mestu. Učil je z besedo in zgledom in tako kazal svojim sobratom pot k Bogu. Kot moder prior je užival v vsej samostanski družini globoko spoštovanje.
Dolga leta si je Vsemogočni pripravljal svojega izvoljenca, da ga je končno j>ostavil na svetilnik, da sveti vsem, ki so v hiši. — Mi pa, njegovi duhovni sinovi, se srčno veselimo in smo ponosni nanj ter hvalimo Gospoda, da nam je naklonil novega hišnega gospodarja in dobrega očeta, ki bo skrbel za naš telesni in duševni blagor.
Veliko je naše veselje, ker smo dobili novega gospoda opata. Toda naša radost še ni bila popolna. Naše veselje je prekipelo na vrhunec v nedeljo, 28. aprila, ko je prišel med nas naš ljubljeni in prevzvišeni nadpastir, mariborski škof dr. Ivan Jožef Tomažič.
Četudi je prevzvišeni g. škof že od 14. aprila na nelahltem potovanju kanonične vizitacije po svoji škofiji, se je dobrohotno odzval našemu povabilu k blagoslovljenju novoizvoljenega opata. — V soboto, 27. aprila, se je z brzovlakom pripeljal ob 16.50 v Rajhenburg. Bodi tu izrečena javna in iskrena zahvala veleugledni direkciji drž. železnic v Ljubljani za izredno naklonjenost, da se je smel ob tej priliki brzovlak ustaviti tudi v Rajhenburgu.
Po običajnem sprejemu na kolodvoru se je Prevzvišeni pripeljal v spremstvu gosp. kanonika dr. Jožefa Mirta in okoliške duhovščine pred samostanska vrata, kjer jih je čakala in prisrčno
Operacijska soba v porodniškem oddelku
je bil ves čas v obratu tudi med prezidavo in med priključevanjem in prenavljanjem starega doma na novi prizidek. Zato so se bolniki med prenavljanjem starega doma morali preseliti v novi dom, le drugo nadstropje je ostalo nezasedeno in bo začelo sprejemati prve bolnice prihodnji teden. Porodniški oddelek ima 12 bolniških sob s skupno 22 posteljami. Posebni prostori so rezervirani za hišno babico, za dojenčke pa je lepa dnevna soba, v kateri bodo malčki stalno pod nadzorstvom. Najbolj zanimivo je vsekakor, da bo ta drobiž viden za razne obiskovalce le skozi stekleno steno, kar je nujno potrebno, če se hoče obvarovati nežna življenja preti boleznimi, ki bi jih kaj lahko zanesli v otroško sobo starejši občudovalci.
V porodniškem oddelku bo stalno dežurni zdravnik, ki ima tudi svoje določene prostore. Bolniške sobe so vse urejene enako in imajo po dve ali po eno posteljo. Sobe z eno posteljo veljajo za prvi razred, z dvema posteljama pa za drugi razred, sicer pa ni videti druge pomembnejše razlike. Važno je le to, da so vse sobe opremljene nad vse okusno in slikane v svetlo modri barvi, ki še najbolj vpliva na bolnice. Vsaka bolniška soba ima seveda moderne umivalnike s toplo in mrzlo vodo, vsteno vgrajene oinare in priključke za telefon, I za radio, za zdravljenje z visoko frekventnimi elek- I tričnimi toki, za luč itd. Vsaka bolniška jjostelja ima tudi svoj zvonec in ko bolnik pozvoni, zagori istočasno nad vrati bolniške sobe, kjer bolnik leži, električna luč, ki tako kaže sestri, kje jo kličejo. '
Pogled v soho za dojenčke v porodniškem oddelku Šlajmarjcvega doma
Pred glavnim vhodom v Šlajmarjev dom. Na steni je videti relief, akt akademskega kiparja Goršeta. V ospredju stoje od leve na desno: soprojektant inž. Serajnik, predsednik TBPD g. R. Gombač in šefzdravnik dr. A. Kramarič
Podobna ureditev	-
Priznati je treba, da je ves dom urejen nadvse lično in da skuša v vsej svoji ureditvi čimbolj zabrisati neprijeten vtis, ki ga je deležen vsakdo, ki pride v kakršnokoli bolnišnica Posebno posrečeno je izveden v domu promet. Na razpolago so tri dvigala, eno za prevažanje bolnikov, drugo za prevoz jedil, tretje pa za razpošiljanje čistega perila. Stopnišča so postavljena tako, da ieže v sredi zgradbe in da se iz njih organsko razliva promet v oba trakta, ki se naslanjata na glavno stopnišče. Posebno posrečena je organizacija posameznih obratov v kletnih prostorih. Tam je kuhinja z vsemi jiostranskimi prostori zaključena enota. Prav tako pralnica in prostori za fizikalno terapija
Interni in kirurški oddelek
V	pritličju so na desni poleg upravnih prostorov tri sodobne operacijske dvorane, na levo pa je v novem prizidku interni oddelek, v katerem je dobil svoje prostore tudi otolaringolo. Oprema oddelka je prvovrstna, saj ima številne ordinacijske prostore in laboratorije in poseben oddelek za kardiograf. V prvem nadstropju je kirurški oddelek, ki ima veliko teraso, ki bo prijetno služila bolnikom. Ni treba posebej povdarjati, da ima vsak oddelek vse najrazličnejše pritikline, kakor čajne kuhinje, dnevne sobe, kopalnice itd.
Porodnišnica
V	drugem nadstropju pa je prav gotovo najvažnejši oddelek doma, namreč porodnišnica. Dom
Posebna pažnja je bila posvečena higieni prostorov. Vse je urejeno tako, da se nabira kar najmanj prahu in da se da vse čistiti. Prav zaradi tega imajo sobe v porodniškem oddelku namesto par-ketov linolej. Porodniški oddelek ima dalje tudi sodobno ojiremljeno operacijsko dvorano za j>o-rodniee, tako da je popolnoma samostojen in neodvisen od ostalega obrata.
Vsa ureditev doma, ki ima okrog 100 postelj, sama kaže, da je bila izpeljana po temeljitem in dolgotrajnem študiju, pri katerem so sodelovali tako zdravniki, kakor tudi uprava in projektanta. Prav gotovo gre vsem tem, posebno pa predsedniku Gombaču, šefzdravniku dr. Kamariču in projektantoma inž. Omahnu in inž. Serajniku največja zasluga, da je bila povečava Šlajmarjevega doma tako dovršeno izpeljana. Načrt ni pozabil niti najmanjših malenkosti in je dom tudi na zunaj nad vse lično urejen. Ob glavnem vhodu pa je v kamnito steno vzidan lep relief, delo akademskega kiparja Goršeta. Relief simbolično kaže nalogo (loma: bolnika dviga usmiljenka, nad njo pa je per-sonificirano zdravje. Prepričani smo, da bodo z domom zadovoljni vsi člani, ki se bodo vanj zatekli po zdravje. Hkrati pa upamo, da dom ne bo ostal dolgo časa edina najbolj sodobna zdravstvena institucija pri nas in da se ho TBPD posrečila zamisel ureditve podobnega doma tudi v Mariboru.
Slovesna blagoslovitev novega opata v Rajhenburgu
f Angelca Majaronova
V pelek so v Borovnici pokopali gospo Maja-ronovo. Bila je bolna samo nekaj dni, toda huda bolezen je povzročila, da je njeno srce opešalo. Naso vas je vest o njeni smrti globoko pretresla, tembolj, ker je prišla tako nenadoma in ker je bila blaga pokojnica tako zelo priljubljena. Vez, ki nas je z njo tako tesno povezala, je bila njena neizmerna srčna dobrota. Bila je vedno vesela in živahna, njene roke so bile vedno pripravljene jx>-I magati in njen pogovor je vsakemu znal dati duš-| ne tolažbe in novega poguma. Posamezniki, kmetje in delavci, občinski reveži in tujci, vsi so po par besedah občutili njeno dobro srce. Zdi se, kakor tla se je to dobrotno srce izdalo za druge v neštetih dobrotah in darovih in si tako samo odvzelo moč, da iz ljubezni do drugih ni našlo več zadostne sile za lastno bitje. Njena zadnja pot na domače [»kopališče je bila prava pot poveličane ljubezni do bližnjega. Iz vseh sosednjih vasi so se zbrali jx>grebci in iz Ljubljane jih je prišlo za cel vlak. Lepi venci, šopki z najsočnejšimi pomladanskimi rožami so ob obeh straneh krasili jx>t do pokopališča, žalostno donenje domačih zvonov, v katere je vlita tudi velika podjx>ra pokojnice, pretresujoče petje pevskega zbora, tolažbo vlivajoče molitve cerkvenih obredov in orgelska spremljava, ki je cerkev najx>lnila z zvoki ganljivega in presunljivega Gallusovega korala »Glej, kako umira pravičnik«, je nepregledno množico pogrebcev pretresla do dna duš. Ko so padale na krsto še mlade gospe, matere štirih hčera, ki so se stisnile ob sknišenega očeta g. Joška Majarona, prve zemeljske grude, ni bilo oko vsakega samo orošeno, marveč je bridko ihtenje vsega žalnega sprevoda j>okazaIo, koliko nesreče in žalosti je občutilo vsako srce ob trenutku, ko se je na ukaz Najvišjega moralo posloviti od velike naše dobrotnice. Tam pri Njem je poplačana njena ljubezen; pri nas ji je ohranjen neizbrisen in hvaležen spomin; v naši domači zemlji pa naj ji je dan mir in počitek.
Kakor je »Slovenec« poročal 11. aprila t. 1., so si izvolili rajhenburški menihi po odstopitvi gosp. Placida Epalle za opata enega izmed svojih, Slovenca"^. Pija Novaka.
Z odpovedjo bivšega g. opata smo za dalje časa osiroteli. Toda Vsemogočni v svoji neskončni usmiljenosti ni pustil zapuščenih ovčic brez pastirja. Dal nam je drugega očeta kot svojega namestnika, g. opata Pija. Že samo ime »Pius« nam je jasen porok, kar hoče on v resnici biti nam in med nami. Ker je človek slaboten, se zato novi g. opat tem bolj zaveda za tako odgovornosti polno mesto prepotrebnega in popolnega zaupanja v božjo in Marijino pomoč, saj si je izbral za geslo: Omnia possum in eo qui me confortat. Vse premorem v njem, ki mi daje moč.
G. opat Pij Novak je bil rojen 2. oktobra 1899 v Kozjem. Sin številne družine, 13 otrok, je že v rani mladosti razumel voljo Gospodovo. Pridno je zahajal vsak dan v kozjansko farno cerkev in mi-nistriral pri sv. maši. Ko so 21. januarja 1912 po dolgem presledku očetje trapisti zopet odprli svojo samostansko šolo. je bil mali deček Mihec Novak eden prvih gojencev. Po s prav dobrim uspehom končanih študijah se je za vedno poslovil od sveta ter stopil v novicat.
Med svetovno vojno je bilo 35 članov samostanske družine pod orožjem. Kljub pomanjkanju delovnih moči je bilo treba živeti. In padel je veči del napornega dela na male gojence. Seveda je bil med njimi tudi naš današnji slavljenec. Ni se ustrašil trpljenja, ampak z zgledno vztrajnostjo se je poprijel vsakega dela.
Po noviciatu se je frater Pij zavezal z redovnimi zaobljubami, po bogoslovnih študijah je bil leta 1925 posvečen v mašnika. Pri prvi sv. daritvi v Kozjem mu je pridigoval sedanji prevzvišeni

Koledar
Nedeljo, 5. maja: 6. povelikonočna nedelja. Pij V., papež; Irenej, škof.
Ponedeljek, 6. maja: Janez Evangelist pred Lat. vrati; Judita, niučenica.
Torek, 7. niaja: Stanislav, škof, mučenec; Dujam, škof. — Mlaj ob 13.07. — Iferschel napoveduje veliko dežja.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je umrla ga. Minka L i n c 6 roj. Debelak, soproga bivšega tekstilnega direktorja. Pogreb bo danes ob 5 popoldne izpred hiše žalosti Vodmatska ulica 4 na pokopališče k Sv. Križu. Blrg ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ Na Bledu je 30. aprila mirno v Gospodu zaspala ga. Marija T a v z h e r roj. Jamšek. Pokopali so jo pretekli petek. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožulje!
-f- Na Vrhniki je umrl g. France Petkov-5 e k, kl jučavničar drž. žel. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče na Vrhniki. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskrene sožalje!
Osebne novice
— Poročila sta se na Brezovici pri Ljubljani g. Oskar Pavlovčič iz znane fotografske družine in gdč. Božena F o 11 i n o v a , hčerka avto-prevoznika iz Ljubljane. Čestitamo!
ganeš ob 11 ura dopoldne
odpre v Jakopičevem paviljonu g. župan dr. J. Adlešič jubilejno
rmlm slik S. KSagoIša
ki jo prireja mestni socialni urad. — Vsa vstopnina in 10% od prodanih slik |e namenjena za ljubljanske mestne reveže.
Napredovanja pri pošt!
Za višjega sekretarja pete skupine je napredoval inž. Rajko Poniž pri direkciji pošte v Ljubljani.	.
Za inšpektorje pete skupine so napredovali: Marija Binder, Ivo Kit, Frančiška Stanonik, Ana Pečirer, Gregor Hribar, Peter Cerar in Josip Campa. vsi pri poštni direkciji v Ljubljani. Matevž Štefe, Mihaela Tavčar, Antonija Znidarič, Danica Kobal, Kristina Kokalj in Franc Znidarič, vsi pri pošti Ljubljana I; Aleksander Jakša, Josip Tomaž, Viktor Gela, Leopold Rihar, Rafael Trampuš, Vladimir Jazbec, Josip Šager in Ferdinand Nadrag, vsi pri pošti Ljubljana 2. Viljem Pupis in Vaclav Kunst, ol>a pri pošti Maribor. Franc Volavšek in Martin Šetinc, oba pri pošti Maribor 2. Marija Debelak, Ciril Novak, Albin Lajtgeb, vsi pri pošti Celje. Franc Mlinarič, pri pošti Središče ob Dravi. Franc Fludernik, pri pošti Pragersko. Aleksander
Redna slolica
o
Ogias icf. S. Br- 31430 dni 24. XII. 1933.
Kump, pri pošti Kranj. Josip Stegensek, pri pošti Sv. Jurij ob južni železnici. Josip Krivec, pri pošti Slovenska Bistrica. Anton Pevec, pri pošti Ormož. Emil Omahen, pri pošti Škofja Loka. Josip Dvorak, pri pošti Ptuj. Marija Mauer, pri pošti Krško. Leon Helmih, pri pošti Kočevje. Marija Posti, pri pošti Beltinci. Zmagoslav Nusbek, pri pošti Vrhnika. Ivo Jamnik, pri pošti Meža. Anton Pavšek, pri pošti Radovljica. Franc Brumec, pri pošti Radovljica. Gabrijel Marušič, pri pošti Jesenice na Gorenjskem. Josip Turk, pri pošti Brežice. Mihaela Horvat, pri pošti Celje. Albert Conč, pri pošti Ljubljana 7. Avgust Cerne, pri poštni avtogaraži v Ljubljani.
Ker se je o petju izrekel ie »A* in »B<r, dovolile, da še jaz pristavim svoj »C*. Kar se je pisalo o šlagerjili in zapostavljanju narodnih pesmi, je ialostna resnica, lles je tudi, da ukinjenje pevskega pouka v 3. in 4. razredu meščanske šole slabi razvoj pevske vzgoje vobče. Nekoliko netočna pa je navedba, da je pevskemu pouku v 1. in 2. razredu srednje in meščanske šole odmerjena le po ena tedenska učna ura. To velja samo za meščanske šole, zakaj srednje šole imajo vendarle v nižjih razredih po dve pevski uri tedensko.
Ne morem se pa strinjati z mnenjem pisca V >Kaj pravite« od 25. IV. t. i., da bi bilo zborno petje suženj javnih nastopov in da dajo ti javni nastopi bore malo za življenje. Ako šolski zbori sodelujejo pri prireditvah .IS ali Vlili, sodelujejo pač v smislu domovinske ljubezni oziroma v korist pomoči potrebnim. Zadnja lela se vrše ludi srednješolski in meščanskoiolski pevski nastopi, kjer mladina pokaže, kaj se je v teku lela naučila, obenem pa ob poslušanju drugih šolskih zborov spoznava neizčrpni zaklad slovenskih in jugoslovanskih pesmi. Kakor nastopi vseh pevskih zborov, tako ludi javni nastopi mladine — vsaj nekoliko — utirajo pesmi pot, po kateri jo spozna, vzljubi in širi tem več ljudi. Mnogokrat se izraža upravičeno mnenje, da so ramo razni javni nastopi najboljša šola za življenje, zato morejo tudi javni pevski nastopi doprinesti k temu svoj delež. Glavni namen vseh zborov pa je z lepim petjem vzbuditi v poslušalcih primerna plemenita čustva.
Sicer pa nihče ne sili šolskih zborov k javnim nastopom, temveč je to v vseh primerih - razen ob sklepu šolskega leta - njih prostovoljna odločitev, zato o 1-ikem tozadevnem suženjstvu ne more bili govora.
Za tehničnega inšpektorja pete skupine: Konrad Dvoršak, pri poštni direkciji v Ljubljani.
Za računsko inšpektorje pete skupine: Rudolf Lukež, Vinko Slamič, Alojzij Jurgele, Stanko Pod-
reberšek, Franc Levstek, Stanko Gaberščik, vsi pri poštni direkciji v Ljubljani.
Za višje kontrolorje šeste skupine: Angela Kleinenčič, pri poštni direkciji v Ljubljani. Leoni-ja Larnpič, Marija Levstek, Marija Kocjančič, Albina Taler, Josipina Conka, Marija Petrič, Ivana Vindišar, Marija Semen, Štefanija Sirks, Marija Zor, Ana Burger, Stanko Tratnik, Ivana Bezlaj, Josip Ilolcl. Dragica Kuralt, Marija Hribar, vsi pri pošti Ljubljana 1. Franc Kristan, pri pošti Ljubljana 2. Ljudmila Povše, Marija Klacer, obe pri pošti Ljubljana 3. Amalija Kalan, pri pošti Ljubljana 5. Terezija Rudolf, Nuša Lavrič, obe pri pošti Ljubljana 7. Valerija Gozdnikar, Josipina Naglic, Pavel Zak, Ivana Košiček, Amalija Ponde-lak, Marija Mrak, Marija Kocelj, Justina Florjan-čič, Elizabeta Zadolšek, vsi pri pošti Maribor 1. Marija Lešnik, Anton Sitar, oba pri pošti Maribor 2. Alojzija Uršič, pri pošti Dolnja Lendava. Angela Toplak. Leopoldina Šoti, obe pri pošti Laško. Karolina Videmšek, pri pošti Moste pri Ljubljani. Vida Ušeničnik, pri pošti Domžale. Ivana Peter-nelj, pri pošti Škofja Loka. Ivana Kraje, pri pošti Stari trg pri Rakeku. Justina First, pri pošti Ptuj. Angela Zupan pri pošti Tržič. Ivan Lednik, pri pošti Zidani most. Ivan Gorečak, pri pošti Vojnik. Matilda Doniš, Mihaela Vidali, Marija Škoflek, Olga Ropotar, Gabrijela Uršič, vsi pri pošti Celje. Josip Kamenšek. pri pošti Rogaška Slatina. Marija Hribar, Julija Frajšer, obe pri pošti Kamnik. Ivana Krošl, pri pošti Slovenske Konjice. Ivana Glo-bokar, pri pošti Grahovo pri Cerknici. Vera Ober-lintner, pri pošti Hrastnik. Ivana Saprikin, pri pošti Ljutomer. Terezija Zemljak, pri poŠti Ormož. Marija Kos, pri pošti Javornik na Gorenjskem. Frančiška Zgonc, pri pošti Ribnica na Dolenjskem. — Nadaljna napredovanja priobčimo prihodnjič.
_ Skrbimo za svoje sezonske izseljence! Ko
odhajajo novi sezonski izseljenci na delo v tujino, jim Družba 6V. Rafela deli na ljubljanskem kolodvoru zavitke z zabavnim čtivom in poslovilnim pismom. Zato prosi vse, ki imajo kakršno koli čtivo (revije, knjige), da bi ga nemudoma poslali Družbi, — Vsem društvom, vsem šolam in posameznikom, ki bi čez poletje hoteli vršiti tiskovno poslanstvo med našimi izseljenci in jim pošiljati dobro čtivo, tudi časopise, katere prečitajo, pošlje Družba sv. Rafaela rada po en ali več njihovih naslovov. — Pošiljanje bo veljalo samo malenkostno poštnino, izvršeno pa bo veliko kulturno in narodno delo. — Lepo prosimo! — Družba sv. Rafaela, Tyrševa cesta 31, I., Ljubljana.
m nun n '
ZUNDAPP o.iuzek
UVAt' TETV IjLjuBLOW % MOTOCIK li v tavcaroeva IT
—	Praznovanje Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani bo letos 2. junija. Ker so 26. hiaja, to je prvo nedeljo po cerkvenem prazniku Marije Pomočnice kristjanov, letos po nekaterih ljubljanskih župnijah še procesije sv. Rešnjega Telesa, smo to jmiznovanje prenesli na 2. junij, o čemer ze zdaj obveščamo vse, ki se praznovanja nameravajo udeležiti. Zaprošena je tudi polovična voznina na železnici. ...	,
—	Sejem v občini Sodražica, lci bi se imel vršiti v četrtek pred sv. Janezom Nep. dne 9. maja, je preložen na dan 16. maja, to je teden dni kasneje, ker je dne 9. maja sejem v sosedni obcitu Velike Lašče. _
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Izplačevanje pokojninskih prejemkov v mobilnem in vojnem stanju. Vsem osebnim in rodbinskim upokojencem in upokojenkam, rentnikom, civilnim rentnikom in miloščinarjem, ki prejemajo svoje prejemke od direkcije državne železnice v Ljubljani: Glede na uredbo in pravilnik iz leta 1939 o izplačevanju pokojnin itd. za časa mobilizacije in vojne se sporoča vsem prizadetim, da se zglasijo v prihodnjih dneh na svoji najbližji železniški postaji, ki jih vodi v svoji evidenci zaradi legitimacij itd., kjer dobe plačilne knjižice. V Ljubljani in Mariboru bosta izdajali knjižice le postaja Ljubljana, računska pisarna, oziroma Maribor, glavni kolodvor. Svojo istovetnost mora vsak dokazati s kuponom ček. položnice zadnjega izplačila za maj 1940 oziroma z legitimacijo. Če je kdo zadržan, da ne more sam dvigniti knjižice, naj da pooblaščeno nekolkovano pooblastilo in kupon zadnjega izplačila. _____
Sodni tolmač za angleški, francoski, italijanski, latinski in nemški jezik
odv. pripravnik g. Odon Šorli,
posluje na Miklošičevi cesti 16-1 L, desno (modni salon g. Seljakova) od 10—12 in od 15—19 Telefon 25-18.
Otvoritev topliške gostilne v Šmarjeških toplicah
Sporočava topliškim gostom, ijletnikom in letoviščarjem, da sva prevzela znano topliško gostilno v šmarjeških toplicah. Otvorila jo bova na binkoštno nedeljo 19. t. m. Zagotavljava gostom kopališča, izletnikom in letoviščarjem, da bova za oskrbo in postrežbo nadvse skrbela, ker bova posvečala vso skrb izvrstni kuhi, i/.bornemu vinu, v seziji pa penziji. Priporočava se za obilen obisk	Franci in Vida Kari o všek.
—	Važno! Prečitajte »Romanja« (mali oglasi)!
—	Planinski dom na Plešivcu (Uršlji gori) bo odf>rt in redno oskrbovan od 11. maja dalje. Planinci, posečajte gal — SPD Slovenji Gradec.
—	Pri zaprtja, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Pevski in telovadni nastop meščanske šole v Št. Vidu nad Ljubljano. Ime šentviškega mladinskega zbora »Jadranskih stxražarjev« je širši javnosti že dobro znano. V radiu smo jih večkrat slišali, pa tudi na plošče so jih že posneli. Zbor ima sedaj že lepo tradicijo za seboj. Nastopal je na raznih mladinskih pevskih prireditvah, kjer nikakor ni bil na zadnjem mestu. Posebno vneto goji narodno pesem, kar mu moramo šteti v dobro v času, ko je narodna pesem na potu izumiranja. Pa tudi umetna pesem mu je pri srcu. Za svoj letošnji nastop si je zbor izbral skoraj izključno narodno pesem. Od štirinajstih pesmi, ki nam jih je zbor zapel, je bilo kar 11 narodnih in le tri umetne. Tomčevih smo slišali šest, Kramolčeve štiri, Adamičevi dve, Premrlovo in Jobstovo pa po eno. Ves spored je zbor, ki je bil pomnožen tudi z učenci iz ljudske šole, odpel na pamet. Kako pazljivo so mali pevci gledali na dirigental Gotovo jim ni ušla nobena njegova kretnja. So pa tudi že tako vajeni svojega dirigenta, da takoj razumejo, kaj hoče on njim povedati in kaj morajo nato oni občinstvu. Tako petje ne zgreši svojega namena. In res je številno občinstvu petje naravnost uživalo. Že sama pojava malih pevcev na odru je prikupna, kaj šele njihovo lepo prednašanje! Pojejo mehko, včasih morda celo premehko. Na močnejših mestih bi si pri tako številnem zboru skoraj želeli še več glasu. Najbrž je temu nekoliko kriva tudi dvorana, ki se zdi, da ni preveč akustična, zato gre precej glasu in fines v izgubo. Izgovarjava je bila razločna in dihanje dosti v redu. Intonacija je bila čista. Pri globlje občutenih pesmih bi si želeli ponekod počasnejših tempov. Nekatere na videz prehitre tempe bi mogli opravičiti 6 tem, da taki mali pevci še niso dozoreli za razumevanje in podajanje vsebinsko globoko občutenih pesmi. To pride z leti. Pa tudi njihova mala pljuča ne zdržijo počasnih tempov brez nevarnosti za neprijetno trganje. Zbor vodi z varno roko njegov ustanovitelj, nastavnik meščanske šole g. J o v a n Maks. Veliko truda ima z njim, zato je pa lahko vesel lepih uspehov. Z njim vred pa tudi mi vsi, ki smo zbor poslušali. Naj bi nas še večkrat razveselil s svojim dovršenim nastopom! — Za pevskim sporedom je sledila še cela vrsta telovadnih točk. Laiki v telovadbi smo bili zelo zadovoljni z njimi; pa tudi strokovnjaki so nam potrdili, da je bila telovadba na višku. Tako je šentviška meščanska šola znova potrdila sloves, ki ga že od nekdaj uživa, — M. T.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	V začetku junija na kolonialno razstavo v Neapel! Prijave in informacije v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Miklošičeva 5. Tel. 22-50.
slej popolnoma nemoteno okuževanje zdravega gorenjskega zraka, ki je marsikoga privabil, da si je tu gori postavil svoj počitniški dom. Tudi številni letoviščarji, ki jih je okrog Medvod vsako leto več, se bodo lepo zahvalili za take »plinske napade«, če jim oblast ne bo odločno napravila konec.
MOŠKO PERILO PO MERI
ALOJZIJ POTRATO PREJ
• J OS. KUN C & C o.
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA
—Slaboumno dekle se pogreša. Stara je 23 let, srednje, suhe postave, črnikastih, pristriženih las, na nosu ima bradavico. Oblečena je v rjavo obleko, črn predpasnik, rdečo volneno jopico, sive nogavice, čevlji rjavi, (gojzerji). Kflor bi vedel, kje je, naj proti nagradi sporoči na naslov: 1 rane Pušl ar, vas Škrjanče 5, p. Stična, Dolenjsko.
— Gasilskemu čuvaju skoraj odgriznil nos. V noči na 27. aprila sv v Št. Lenartu v Slovenskih goricah gasilci stražili svoj Gasilski dom. Okrog 23 je prišel pred Gasilski dom usnjarski pomočnik Leopold Omerza, ki je bil zelo vinjen. Zaletel se je v gasilskega čuvaja Toplaka ter ga hotel zabosti z nožem, ker pa mu je ta nož izvil, ga je naenkrat zgrabil z zobmi za nos ter ga držal toliko časa, da so Toplaku prihiteli na pomoč tovariši. Toplaka so morali takoj peljati k zdravniku.
_ Limbarska gora pri Moravčah. Na vprašanja
mnogih sporočamo, da bo na binkoštne praznike pri sv. Valentinu na Limbarski gori tudi letos običajni vsakoletni romanski 6hod. Cerkev sv. Valentina je starodavna in dobro obiskovana božja pot, ki 6toji na 768 metrov visoki Limbarski gori, s katere je izredno lep razgled. Vidi se posebno lepo skoraj vsa Gorenjska. Dostop je lahek od vseh strani, bodisi iz Moravč, Krašnje, Blagovice ali iz Peč. Železniške postaje, od katerih je najkrajša pot na Lim-barsko goro, so Kresnice ali Jevnica, z obeh je enako daleč, namreč dve in pol ure, na progi Ljub-| ljana—Kamnik pa iz Domžal tri ure. Ugodne zveze so tudi z avtobusi na progi Ljubljan—Celje, postaja Krašnja ali Sp. Loke, in proga Ljubljana—Moravče, Lastnica navedenih prog je avloprometna zadruga, katera ima postajališče za avtobuse v Ljubljani, Tavčarjeva ulica Oba dneva bodo na razpolago spovedniki za prejem sv. zakramentov, zato V6e do bro misleče vljudno vabimo.
Ljubljana, 5 maja
Gledališče
Drama: Nedelja, 5. maja. Danes bomo tiči, Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Ponedeljek, 6. maja: Danes bomo tiči. Red Srelft. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Torek, T. maja: Danes bomo tiči. Red B. Gostovanje Zvonimirja Rogoza.
Opera: Nedelja, 5. maja: Modra roža. Izven. — Ponedeljek, 6. maja: Zaprto. — Torek, 7. maja: Zaprto.
Radio Ljubljana
Advokat
Dušan Smodej
je otvorll
odvetniško pisarno v Ljubljani v Pražakovi ulici štev. 15/1. (vogal Miklošičeve in Pražakove ul.)
_ V »Službenem listu« kralj, banske uprave dravske banovine od 4. t. m. je objavljena »Uredba o hmelju«, »Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet z vsemi njenimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami«, »Najnižje odkupne cene oljnatega semena iz žetve 1940«, »Dovolitev proizvodnje in prodaje civilnih mask Nebojša NM 1«, »Novi plačilni način z Grčijo«, »Dopolnitev odločbe o ureditvi epidemijske doklade zdravnikom«, »Popravek v spremembah in dopolnitvah taksnega in pristojbinskega pravilnika«, »Pravilnik o izvrševanju proračunov cestnih odborov v območju dravske banovine za leto 1940-41« in »Popravek v na-redbi kr. banske uprave dravske banovine o prijavljanju konj«.
— Naše bralce opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »PEKO«.
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J.VILHAR, urar
LJUBUANA. Sv. Petra (.36.
—	Putnikovi binkoštni izleti: Sušak, Trst, Gorica, Benetke, Postojna, Kobarid, Zahtevajte prospekte.
—	Lastni interes vsakega bolnika, ki želi ozdraviti od astme, pljučnih in podobnih bolezni, je, da izkoristi ponudbo tvrdke Puhlmann & Co., Berlin 619, Muggelstrasse 25/25a, ki obstoja že mnogo let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Preberite oglas na strani 5.
Za birmo
Trlumf čevelj!
Ljubljana — Miklošičeva cesta 12
nasproti UNIONA
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
franjo kunovar
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
— Neznosen smrad se razširja že skozi več tednov po vaseh med Šmarno goro in Škofjo Loko in to v večernem času, največkrat pa še pozno v noč. Še skozi zaprta okna prodira v stanovanja, odkoder ga ves dan ne preženeš. Ubogi bolniki, ki morajo vdihavati to nesnago! Pa saj še zdravemu človeku kar želodec obrača. To je smrad po nekih oljnatih izparinah z neko posebno zaudar-nostjo. Najbrž bo to iz kake tovarne v Medvodah ali v neposredni okolici, kajti v južnem vetru se čuti ta smrad samo v vaseh nad Medvodami proti Škof ji Loki, kadar pa vleče sever, ga nese v vasi | pod Medvodami do Št. Vida in še celo do Šiške. Zdravstvena oblast naj bi se pozanimala za to do-
Nedelja, 5. maja: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Wurliške orgle in hav. kitare (plošče) — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor (ravn. Jože Jagodic) — 10 Nedeljski koncert Radij, orkestra — 11.30 Pevski koncert: Boris Popov, operni bariton, pri klavirju prof. P. Šivic, vmes plošče (operni napevi) — 12.30 Poročila, objave
—	13 Najiovedi — 13.02 Duet harmonik (Jože Jurman in Ivo Podobnikar) — 14 Pisan drobiž (plošče) — 16.30 Farna skupnost in ZFO (dr. Aivdr. Farkaš) — 17 Kmet. ura: Mleko in mlečne pijače (inž. Erpič Jože) — 17.30 Citraški trio »Vesna« — 18.15 Prenos šmarnic iz franč. cerkve — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Razigrani zvoki (plošče) — 20.30 Cerkveni pevski zbor i Ježice — 21.15 Šrainel kvartet »Murnček« — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Radostni zvoki (Radijski orkester).
Ponedeljek, 6. maja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napiovedi, jx>ročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Koroške pesmice (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: Telesna in duševna občutljivost (dr. Božena Za-jec-Lovričeva) — 18.20 Veseli utrinki (plošče)
—	18.40 Srednjeveško lončarstvo v Sloveniji (dr. R. Ložar) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.45 Več manire
—	pa brez zamere (Fr. Govekar) — 20 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Večerni koncert Radij, orkestra.
Prireditve in zabave
»Divji lovec«, ljudska igra s petjem v štirih dejanjih, bo ponovljena drevi ob 8 v frančiškanski dvorani. Vstopnice so v predprodaji od 10—12 dopoldne in od 3 dalje pri dnevni blagjni.
Operna pevka ga. Pavla Lovše, ga Majda Lov-še Dugan in g. prof. Cedomil Dugan prirede dne 10 maja ob 20 koncert v frančiškanski dvorani, na katerega občinstvo že danes opozarjamo. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever v Šelenburgovi u.
Opozarjamo na predprodajo vstopnic za recitacijo Mrakove tragedije »Karadjordje« pričenši s ponedeljkom pri blagajni Del. zbornice od 10 do 13 in od 15 dc 17. Recitacijski večer v torek 7. maja enkraten. Opozarjamo širšo javnost na to delo.
Predavanja
Kolo žen zadrugark opozarja svoje članice na predavanje, ki bo v sredo, dne 8. maja t. 1. ob 20. v dvorani glasbenega društva »Sloge« Praža-kova ul. 19. Predava univerzit. prof. dr. Veber Franc o temi: »Zadružna misel v sestavi človeške družbe«. Za vse članice obvezno. Vabljeni tudi za-drugarji.
Sestanki
Krščansko žensko društvo vabi Slanice in so-mišljenice na družabni sestanek, ki bo v sredo 8. t. m. ob pol 4 na Bellevue.
Občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih uslužbencev v Ljubljani bo dne 18. maja 1940 v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Začetek ob pol 8 zvečer. — Odbor.
Lekarne
Nočno službo imejo lekarne: v nedeljo: dr.
Piccoli, Tyrševa ceste 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62; mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. — V ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43 mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelen-burgova ulica 7. — V torek: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Zgubljen je bil v stolnici ali od tam do sv. Jožefa rožni venec, rumen, na zlati verižici. Ker je drag spomin, prosim najditelja, naj ga vrne v upravo »Slovenca« ali lastnici v Streliški u. 37.
m DUBIJ4NA
Deški pevski in tamburaski zbor
»Amruševo« v Ljubljani
V nizu hrvatsko-slovenskih kulturnih prireditev bo gotovo svojevrsten prihod mladih pevcev deškega zbora »Ainruševo«, gojencev vzgajališča »Amruševo« v Klinču Selima, ki stoji pod upravo mesta Zagreba. V tem internatu se vzgajajo otroci siromašnih staršev od 3 do 14 let ter so večinoma doma iz Zagreba. V zavodu jih je okrog 150, kjer dovrše ljudsko šolo, pomagajo v gospodarstvu in se pripravljajo za življenje. S 14 leti pridejo gojenci v zagrebški mestni vajeniški dom ali pa jih vodstvo izroči staršem v nadaljno skrb. V času počitnic pa prihajajo v ta zavod slabotni otroci iz Zagreba, in sicer se menjajo: 100 dečkov in za njimi 100 deklic, da tu na svežem zraku in zabavi prežive počitnice in se okrepe za nadaljno učenje. Amruševo je 25 km oddaljeno od Zagreba v bližini Okičke gore v smeri proti Karlovcu. Posestvo je poklonil mestni občini pokojni dr. Milan A m r u š, zagrebški župan. Pevski in tamburaški zbor je v tem zavodu še 10 let ter ga sedaj vodi Pavao Š t e f a n a c. Deški zbor pride v Ljubljano v nedeljo ter bo priredil dva koncerta: v ponedeljek, dne 6. maja, ob petih popoldne za dijaštvo in šolsko mladino sploh, ob pol devetih pa za širše občinstvo v dvorani hotela »Union«; v nedeljo, dne 5. maja, v Št. Vidu, v torek pa v Celju.
Na ta večer deškega petja vabimo vse, posebno pa starše ter vzgojitelje. Poleg ljubezni, ki jo gojimo do umetnosti mladine, naj nas tudi tu vodi zavest poglobitve vseh vezi, ki vežejo Slovence s Hrvati. Dečki bodo zapeli med drugimi hrvatskimi pesmi (med njimi hrvaško kmečko himno, ki jo je v zaporu v Mitrovici zložil in uglasbil dr. Maček) tudi slovensko himno »Naprej zastava slave« ter »N'mav črez izaroc. — Dobrodošli 1
79	Nudiva ▼ veliki izbiri in
teCi Mil IHU S po starih cenah najfinejše orig. švic.ure. Na zalogi vsaki čas: »Glashiitte«, »Schaifhausen«, »Ornega«, »Doxa«, »Election« itd. Velika izbira zlatih verižic, obeskov, zapestnic, uhanov in dragih kamnov. — Zlato, srebro in drage kamne kupujeva po najvišjih cenah.
BRATA LOGAR, LJubljana
Pred škofijo 15. — Telefon 44-32.
1 Otvoritev razstave Srečka Magoliča bo
danes ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu gotovo zbrala vse prijatelje in častilce vedno šaljivega jubilanta, da mu izkažejo priznanje za njegovo delo na umetnostnem polju in s tem podpro tudi mestne reveže, saj je jubilant odstopil vso vstopnino in petino izkupička za prodane slike ljubljanskim revežem. Razstavo, ki je na njej 120 nadvse prikupnih slik iz Ljubljane in njene okolice, z Gorenjskega in Dolenjskega ter tudi z Jadrana, odpre ljubljanski župan dr. Juro Adlešič ter vabimo za lepoto Ljubljane in Slovenije vnete prijatelje slik k udeležbi, ogledu in izbiri slik.
1 Halo! Halo! Ne pozabimo, da ee tudi danes popoldan vrti kolo sreče na Kongresnem trgu, kjer priredijo naši poštarji zelo bogato tombolo. Ob treh opoldan vsi na Kongresni trg. Za borih 5 din 6e ahko popeljete domov v avtom ali s kakim kolesom Ne zamudite prilike, sedaj je še čas.
1 Stolna prosveta priredi binkoštni ponedeljek 13. maja za svoje člane in prijatelje poldnev-ni izlet v Škofjo Loko. Odhod iz Ljubljane z gorenjskim vlakom ob 13.30. V primeru neugodnega vremena se preloži izlet na nedeljo dne 19. maja.
fa
Kino Kodeljevo te/. 41-64
Danes ob Vs3., */s6. in '/j9. uri poslednjič senzneijonalni velefilm o romantičnih avan turah v afriški džungli
Trader Horn Rasputin
I1ARY BAUR v siiajni vlogi tirana carske Rusije.
1 Zaključek razstave akad. slikarja F. Godca v Galeriji Obersnel. Danes zaključi akad. slikar Fr. Godec razstavo svojih del. Razveseljivo je dejstvo, da je razstavo do sedaj obiskalo nad 6000 ljudi. Godec razstavlja olja in tem-pere. Vstop v razstavne prostore je brezplačen.
1 Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor dne 6. maja t. 1. ob 18 v mestni posvetovalnici (poslopje magistrata na Mestnem trgu, I. nadstr.). Vabljeni so vsi člani in občinstvo, ki se zanima za protituberkulozno gibanje.
1 Uspelo filmsko predavanje. Društvo Bela Krajina in Društvo prijateljev Slovenjskih goric je priredilo v petek zvečer v veliki dvorani
Trgovskega doma filmsko predavanje. Uvodno predavanje o kulturno-političnein pomenu narodnih festivalov je imel vodja folklornega instituta Glasbene Matice g. France Marolt. Zatem pa je pokazal akademski slikar g. Božidar Jakac barvni film, ki ga je posnel na lanskem festivalu narodnih plesov in navad v Mariboru. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotička in je bilo nad filmom, o katerem smo podrobneje že poročali, tako navdušeno, da je g. Jakac pokazal še nekaj drugih filmov, ki jih je posnel v zadnjem času. Film s festivala bo g. Jakac pokazal prihodnjo sredo tudi v Črnomlju in Metliki.
Za birmo
nudi veliko izbiro vsakovrstnih Švicarskih ur in zlatnine
ALOJZ FUCHS, Ljubljana
Židovska ulica 3
. šempetrsko prosvetno društvo moški od-
priredi v torek, 7. t. m. ekskurzijo v
sek priredi v torek, 7. t. m. ekskurzijo v tobačno tovarno. Sestanemo se pred tobačno tovarno ob pol 3 popoldne. Vljudno vabljeni k obilni udeležbi. — Odbor.
Zobozdravnik
Dr. losfp Tavčar
od 12. do 19. t. m. ne ordinira
Nebotičnik	Telefon 33-93
1 II. drž. real. gimnazija na Poljanah v Ljubljani priredi jutri (v ponedeljek) 6. maja ob 8 zvečer o gimnazijski telovadnici glasbeno akademijo, namenjeno predvsem za starše in sorodnike gojenk. Vstopnine ni.
1 Redni nabor za mesto Ljubljano bo od 15. do 21. maja 1940 v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2.1. K naboru morajo priti vsi mladeniči, ki so rojeni leta 1920 in vsi oni rojstnih letnikov 1913 do 1919, ki doslej sploh še niso bili pri naboru ali pa so bili oglašeni za začasno nesposobne. Pregledani bodo tudi vsi začasno nesposobni obvezniki rojstnega letnika 1909 in vsi sposobni obvezniki (dosluženi vojaki), ki so postali nesposobni za nadaljno vojaško službo. Kdor izmed prizadetih ne bi dobil poziva za nabor, naj se zglasi v mestnem vojaškem uradu nn Ambroževem trgu št. 7-1.
1 Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo v petek, dne 24. maja 1940 točno ob 11 v dvorani Mestnega doma. Kdor izmed v Ljub-
ljani bivajočih obveznikov doslej še ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II., naj se najkasneje do 15. maja t. 1. zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-L, soba št. 2.
1 V tečaj za izdelovanje koinatih rokavic se sprejema vsak dan od 10—12 dop. in od 3—5 pop. Hotel Metropol.
1 Dr. Božena Merljak, internistka, do preklica ne ordinira.
1 Pregled uniforme in vojne opreme rez. častnikov bo dne 16., 17., 18., 20., 21. in 24. maja 1940 vsakokrat ob 16. uri v dvorani Mestnega doma — Krekov trg št. 2-1. Vsi v Ljubljani bivajoči rez. častniki in voj. uradniki se morajo udeležiti pregleda bodisi v civilni ali vojaški obleki ter se morajo osebno javiti predsedniku nalxirne komisije. Pregledana bo uniforma, ki so jo dobili rez. častniki od države, in pa vojna oprema, ki si jo morajo nabaviti sami po spisku, ki so ga prejeli. Rez. pešadijski častniki, ki imajo clržavno uniformo, pridejo k pregledu dne 16. maja t. 1., a vsi čustniki drugih strok, ki imajo državno uniformo, pa dne 17. maja t. I. Poleg uniforme morajo prinesti k pregledu tudi vojno opremo, ki so si jo nabavili na svoje stroške. Rez. častniki in voj. uradniki, ki nimajo državne uniforme, morajo prinesti k pregledu le vojno opremo, ki so si jo dolžni nabaviti sami. Zanje bo pregled v naslednjem abecednem redu (po začetnici rodbinskega imena): A—H dne 18. maja. J—M dne 20. maja, N—R dne 21. maja. S—Ž dne 24. maja 1940. vsak rez. častni^, naj pri pregledu odda na osminki pole papirja napisano svoje ime, voj. čin in stanovanje ter izjavo, da li ima predpisano vojno opremo ali ne in zakaj ne.
Olaznanilo
Slaščičarna Petriček
vljudno naznanja, dale odprla svojo
podružnico na Tyr$evi cesti
poleg „Putnika" in prosi c. občinstvo za blagohotno naklonjenost.
I Rezervni oficirji, ki niso še prejeli kov-čega, sporočamo, da ga bodo vsi v najkrajšem času prejeli. Kdor bi ga nujno rabil, naj sporoči. lo obvestilo velja le za one tovariše, ki so kovčeg že plačali. Nepreklicno do 8. maja rejemamo še nova naročila, cena kovčega 25
spri din
višja. Ti kovčegi bodo gotovi do 30 maja t. 1. Upoštevalo se bo le v naprej plačana naročila. Torbe so naročnikom na razpolago v društveni sobi med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in petek razen praznikov, '' udi ta naročila se po 8. maju ne bodo več spre-e-mala. Uprava pododbora rez. oficirjev v Ljubljani.
Guverner
po gledališkem komadu »ZASTAVA« Willy Birgel v režiji slavnega »TURŽANSKEGA« Bilgitte HOmeV Predstave ob 10-30, 15., 17., 19. in 21. uri	KINO NATICA tel. 21*24

Krško
V	soboto je bil na tuk. mešč. šoli občni zbor Zajednice doma in šole ter roditeljski sestanek. Za predsednika je bil izvolien g. Rumpret Ivo, tiskar1 nar v Krškem. O domači in šolski vzgoji mladine je imel lepo predavanje učitelj mešč. šole g. Košo-rok Jože, ki je vzporejal šolsko in domačo vzgojo ter njuno prepotrebno složno sodelovanje. Končno je dal še g. ravnatelj Vutkoviž primerna pojasnila k pojavom na mešč. šoli, obenem je pa ugotovil, da prav onih staršev, katerim so taki sestanki namenjeni, ni zraven. Ugotavljamo torej, da v Krškem starši nis.o toliko »napredni«, da bi se V6aj ob koncu šol. leta potrudili do šole, kjer bi kaj koristnega zvedeli in kjer jih čaka vse učiteljstvo, da jim da potrebna pojasnila glede uspeha in vedenja njihovih otrok. Vsa čaet pa tistim redkim, ki 60 prišli.
Cerknica
V	nedeljo, 28. aprila, je bil v Cerknici roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 80 mater. Sestanek je otvoril šolski upravitelj g06p. Skubic. Predavanje je imel učitelj g. Perharič. Govoril je o vzgoji otrok doma in v šoli. Predvsem je poudarjal nujnost zveze šole in domače hiše. Dejal je, da morajo starši šolo smatrati kot nekaj, kar pripada družini. Roditeljski sestanki se prirejajo zato, da se na teh pogovorimo, svetujemo in pomagamo. Med učiteljstvom in starši ne sme biti prepada in nesporazuma, kajti vsi imajo različne posle, a isti cilj — moralno vzgajanje otrok. Po predavanju je spregovoril tudi g. župnik Štrajhar, ki je predvsem poudaril pomen verske vzgoje v teh razburkanih časih. Po njegovem govoru so se starši pri učiteljstvu, ki se je sestanka udeležilo, zanimali za uspeh in vedenje svojih otrok. — Marijin vrtec v Cerknici priredi danes ob 3 popoldne v Prosvetni dvorani materinsko proslavo. Na 6poredu so: deklamacije, rajanje, govor in igrica v štirih dejanjih: Pavelčkova piščalka. Vsi vljudno vabljeni, posebno matere.
škofja Loka
Takole dovažajo Nemci svoje okrepitve na NorveSko: pogled v notranjost velikega transportnega letala, ki voii nemško pehoto sa norveška bojišča
Praprave za veliko tombolo Kat. prosvetnega društva, ki se bo vršila v nedeljo 2. junija t. L, so v polnem teku. Nekateri glavni dobitki so že kupljeni in bodo v kratkem razstavljeni. To bo vzdramilo še tiste, ki še niso kupili tablic v pred-prodaji, ko bodo videli, da so dobitki tako posrečeno izbrani in take "vrednosti, da za 3 din nikdar več ne bo zadel kaj takega. Veliki letaki so že tudi nalepljeni po vseh večjih krajih Gorenjske in zgovorno vabijo vse občinstvo na dan 2. junija v Škofjo Loko. Pri nakupu tablic pa pazite na društveni žig s sliko sv. Jožefa.
V torek popoldne smo ob izredno veliki udeležbi pokopali gospo Tončko Košir, r. Juvan, vdovo po trgovcu in posestniku. Poleg drugih odlič-nikov se je pogreba udeležil tudi ljubljanski župan dr. Adlešič. Ker je bila rajna gospa zavedna članica Kat. prosv. društva, jo je društvo spremilo k večnemu počitku z zastavo in številnim zastopstvom, pevci pa so ji zapeli ganljivi žalostinki. Rajni gospej, ki je bila vseskozi vzor katoliške matere, naj bo Vsemogočni plačnik, preostalim pa izražamo iskreno sožalje.
Na binkoštno nedeljo l>o v župni cerkvi prvo sv. obhajilo za deško ljudsko šolo in gorsko. Mestne gospe pripravljajo nedolžni mladini lepo presenečenje. Na praznik sv. Trojice pa bo v Brodeh prvo sv. obhajilo za ljudsko šolo Gaberk. Ker je tu nekaj revnih otrok, zbira Vinceucijeva konferenca obleko in razna darila.
FO je priredil izredno lep poslovilni večer fantom, ki odhajajo k vojakom na odslužitev roka.
Novo mesto
Koncert pevskega zbora. Pod vodstvom orga-nista g. Markelja Antona je na vnebohod pevski zbor kapiteljske cerkve priredil lepo uspeli koncert. Kako radi Novomeščani obiskujejo kulturne prireditve, je tudi to pot pokazala zelo dobro zasedena dvorana Prosvetnega doma. Koncertu so prisostvovali tudi predstavniki našega javnega življenja, med drugimi okrajni glavar Vidmar, mestni župan dr. Polenšek, grmski ravnatelj ing. Ab-sec, drž. pravdnik dr. Prijatelj, starešina okr. sod. Šavelj, ravnatelja gimn. in mešč. šole gg. Dolenc in Žargaj, nadzornika ljudske šole Gg. Skehe in Žukovec, poslanec Veble, vsi s soprogami. Nadalje gg. kanoniki, oo. frančiškani, zastopniki uradov in organizacij in še mnogi drugi. Pevski zbor, mešani kakor moški je pokazal velik napredek od predlanskega koncerta in to v vsakem pogledu. Glasovno lepo ubran je pazil zlasti na dinamično podajanje, ki se mu je kljub nekaterim zelo težkim pesmim dobro posrečilo. Požrtvovalni pevci so položili v koncert veliko skritega dela in skrbne priprave, zato so želi zasluženo priznanje. V vrsti bogatega sporeda je bilo nekaj posebnega odlično in umetniško popolno igranje pomnoženega orkestra Prosv. društva pod vodstvom g. Špro-ca. Mogočna »Romantična uvertura« je bila deležna spontanega in navdušenega odobravanja. Dasi ni zadnja točka programa spadala strogo v okvir umetniškega večera, smo za zabavo in prijeten oddih prav radi poslušali igralsko in pevsko odlično prednašano spevoigro Srce in denar, ki je zaključila koncertni večer. G. pevovodju in pevcem čestitamo in želimo, naj z veseljem nadaljujejo svoje delo in se še naprej spopolnjujejo na polju pevske kulture.
Kranj
Krajevni odbor za zaščito pred napadi iz zraka V Kranju priredi v 6redo, dne 8. maia t. I., ob 20 v gimnazijski telovadnici predavanje o zaščiti pred napadi iz zraka. Prebivalstvo se vabi, da se predavanja v čim večjem številu udeleži. Za člane oddelkov pasivne , zaščite je udeležba strogo obvezna.
DEP0TČ0SM0CMEMIA ZAGREB SMIČIKLASOVA23
Zagorje ob Savi
Izjava. V četrtek, 2. maja t. 1., zjutraj ob 4. je zgorelo ostrešje hleva gostilničarju Borišku v Toplicah. Tukajšnja gasilska četa je takoj stopila v akcijo in posrečilo se ji je požar omejiti, čeprav je tu strnjeno naselje in v ozadju mnogo gospodarskih poslopij. Gasilci smo imeli težkoče z dovajanjem vode, ker je bil vodovod zaprt zaradi pomanjkanja vode. Preden so bili vsi nedostatki odstranjeni, smo gasili z vodo iz rudniških cevi. Tako je bilo storjeno vse, kar je bilo v danih možnostih mogoče, in požar je bil lokaliziran in pogašen. Pri požaru smo bili navzoči samo zagorski gasilci. Brezvestneži pa obrekujejo gasilsko četo v Zagorju, češ, da je slabo vršila svojo dolžnost in se žaljivo izražajo o njej. Opozarjamo vse te obrekovalce, da bomo v bodoče po zakonu postopali proti njim. Naša četa je v tehničnem preporodu, ker je zadnja leta pristopilo mnogo novih članov. Vabimo pa vse nezadovoljneže, da pristopijo v četo kot aktivni gasilci, da nam bodo dajali pametne nasvete, ker šele potem bodo upravičeni kritizirati. Ne verjamemo pa, da bodo to storili, ker naše delo je brezjilačno. Na ta način se no podpira delo humanitarne organizacije, ampak se vzame veselje še onim idealistom, ki imajo vsaj še malo smisla za skupno stvar. To nebi smelo biti predmet oštarijskih debat in obrekovanj. — Na pomoči — Prostovoljna gasilska četa Zagorje ob Savi.
9red 300 teti
so pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Vams
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagor narave trpečemu človeštvu.
9a tudi 5a sdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. — — Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete ROGAŠKO SLATINO
Hrastnik
Materinska proslava. Katoliška mladina v Hrastniku je priredila v nedeljo, dne 28. aprila, v dvorani kina Union — Logar — materinsko proslavo. Vso proslavo je naštudiral novi organist g. Dominik Gnus, ki je tudi glasbene točke sain skomponiral. Zal pa je nekaj dni pred proslavo moral oditi na orožne vaje. Proslava je izvrstno izpadla. Na programu so bile zJborne deklamacije, petje mladinskega zbora, govor o materi. Prisrčen je bil prizorček »Kadar mamica praznuje svoj god«. V odmoru so nastopili prvič telovadci Fantovskega odseka in mladci ter Dekliški krožek: članice, mladenke in gojenke. Priznati moramo, da so nas vsi telovadci in telovadkinje presenetili. V igrici »V boj za mamico« so izvrstno nastopile smrtne vile. Dečki s konjički so nas spravili v dobro voljo. Nad vse ljubek pa je bil sklepni prizorček, v katerem so nastopili vsi naši otroci. S šopki v rokah so s primerno deklamacijo izrekli svojim mamicam hvaležnost, nazadnje pa so vsak svoji mamici pripeli šopek. Nad vse lepo in ganljivo je bilo gledali mamice z več otroci; saj so dobile toliko šopkov, kolikor otrok imajo. Vsak šopek je bil ponos matere.
Meningitis. Na tej bolezni je zbolela šolarka Marica Klenovšek, hčerka rudarja in dobra članica katoliških društev. Zdravnik dr. Arnšek jo je dal prepeljati v celjsko bolnišnico. To 14 dneh je prišla domov in doma se je z vso skrbnostjo zavzel zanjo zdravnik dr. Arnšek. Njegova zasluga je, da je dekle tako dobro okrevalo.
Hoče
Dekliški krožek priredi v nedeljo, dne 5. maja ob 3 popoldne in ob pol osmih zvečer v Slomškovem domu Materinsko proslavo s pestrim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, vsi iskreno vabljeni. Bog živi!
Botri in botrce
kupite
kakor:krasne mol tve-nike. režne vence, trakove mirtine venčke in šopke, ročne torbice itd. le v trgovini
hi Ničman, Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2
kjer vam nudijo največjo izbiro in najniije cene
PITD?
MARIBOR
Socialna sla mestnih uslužbencev
Z novo draginjsko doklado bo podprla mestna občina 1486 oseb
V torek, dne 30. aprila, je bila seja mestnega sveta mariborskega, ki je soglasno odobril predlog finančnega odseka, da se izplačujejo vsem občinskim uslužbencem v tem proračunskem letu posebne draginjske doklade. Končni efekt novih doklad bo znašal letno 1,200 000 din. Kako se bodo doklade razdelile med občinske uslužbence, smo v »Slovencu« že obširneje poročali. Pri utemeljevanju predloga finančnega odeka je njegov referent ravnatelj g. Hrastelj podal zanimiv pregled vsega osebja, ki ga zaposluje in plačuje mestna občina mariborska. Ta pregled osvetljuje rodbinske razmere mestnih uslužbencev. Upoštevanje teh razmer je bilo glavno vodilo pri podelitvi draginjske doklade, tako da bodo uslužbenci z velikimi družinami dobivali primerno višje doklade kakor samci ali z družinami brez otrok. Iz navedenega pregleda posnemamo nekatere zanimivosti:
Osebje, ki ga zaposluje in plačuje mestna občina mariborska, se deli v 11 skupin, in sicer:
1.) pragmatični uradniki pri mestnem poglavarstvu in delno pri mestnih podjetjih: 2.) pogodbeni uradniki pri MP; 3.) dnevničarji pri mestnem poglavarstvu; 4.) pomožno osebje pri mestnem poglavarstvu; 5.) upokojenci pri mestnem poglavarstvu in MP pred letom 1925 (staroupokojenci); 6.) upokojenci po letu 1925. pri mestnem poglavarstvu in MP (novoupokojenci); 7.) delavci, za katere velja službeni red iz leta 1927 ; 8.) vsi ostali delavci; 9.) osebe, ki prejemajo podporo po pravilniku o podpiranju onemoglih mestnih delavcev, njihovih vdov in sirot; 101 delavci pomočne akcije; 11.) miloščinarji socialno-političnega urada.
Pri mestnem poglavarstvu je zaposlenih 149 uslužbencev, od katerih jc 74 pragmatičnih, 68 dnevničarjev in 7 kot pomožno osebje. Izmed vseh 119 uslužbencev je 109 poročenih, 40 pa samcev. Staroupokojoncev je pri mestnem poglavarstvu 19, in sicer 14 poročenih, ki imajo 14 otrok Novo-upokojencev je 20, ki so vsi poročeni in imajo 23
otrok. Med aktivnimi uslužbenci mestnega poglavarstva je poročenih brez otrok 29, z 1 otrokom 36, z 2 otrokoma 29, s 3 otroci 7, s 4 otroci 4 in s 5 otroci 5. Vsi aktivni uslužbenci pri mestnem poglavarstvu imajo torej 151 otrok, upokojenci pa 37 otrok.
Mestna podjetja zaposlujejo skupaj 111 uslužbencev, in sicer 20 pragmatičnih in 91 pogodbenih. Izmed teh je 71 poročenih in 40 samcev. Pri mestnih podjetjih je nadalje 14 upokojencev, in sicer 8 poročenih in 6 vdovcev oziroma vdov. Poročenih brez otrok je 18 aktivnih uslužbencev, po 1 otroka ima 23 poročenih uslužbencev, po 2 otroka 20, po 3 otroke 8, in po 4 otroke 2 uslužbenca. Skupaj ima tedaj 71 poročenih parov pri MP 95 otrok.
Vseh delavcev pri MP je 234, in sicer 181 poročenih in 53 samcev. Poročenih brez otrok je 71 delavcev, z 1 otrokom 43, z2 otrokoma 27, s 3 otroci 21, s 4 otr. 13, s 5 otr. 4 in s 6 otr. pa 2 delavca. Skupaj ima torej 181 poročenih delavcev 244 otrok. Vsega skupaj zaposluje mestna občina mariborska pri mestnem poglavarstvu in pri MP 260 aktivnih uslužbencev. 234 delavcev, pokojnino pa plačuje 53 upokojencem. Izmed aktifnih uslužbencev je 180 poročenih, 80 je samcev, poročeni imajo skupaj 216 otrok. Upokojencev je . poročenih 42, 11 pa je vdovcev oziroma vdov. Poročeni imajo skupaj 46 otrok.
Vsega osebja skupaj, ki ga zaposluje in plačuje mestna občina, to je uradnikov, delavcev in upokojencev, je 547; izmed njih so 403 poročeni, 146 je samcev. Vsi poročeni imajo skupaj 536 otrok. Skupaj je vsega osebja, uradnikov, delavcev, žen in otrok, ki jih preživlja mestna občina mariborska z rednimi prejemki, 1486. K temu številu je treba prišteti še 63 oseb, ki prejemajo podporo v smislu pravilnika o podpiranju onemoglih mestnih delavcev, njihovih vdov in sirot ter miloščinarje, ki jim plačuje mesečno ali občasno podporo mestni socialno-politični urad.
Ptuj
m Jurjevanje mariborske garnizije bo jutri v
ponedeljek na vojaškem vežbališču na leznem. V primeru slabega vremena se bo vršilo jurjevanje v vojašnicah. Uprava odbora oficirskega doma_ v Mariboru poziva vse predstavnike oblastev, sol, zavodov, drž. uradov, narodna, kulturna, športna in stanovska društva, da se jurjevanja udeleže. Od 6.35 do 8.30 bodo vozili na Tczno posebni avto-
bU"'m Fantovski odsek Maribor II. V ponedeljek predavanje brata Krambergerja Franja o obnašanju civilnega prebivalstva v moderni vojni. _
m K otvoritvi vinske razstave v Svežini bodo izpred glavnega kolodvora v Mariboru vozili avtobusi ob pol 10, ob 13, ob 14 in po potrebi tudi pozneje. Nazaj bodo avtobusi vozili tako, da bodo potniki imeli zvezo z vsemi vlaki.__
Za birmo »ABOZA« obleke I. Preac, Maribor, Glavni trg 13
m Lep uspeh je dosegel koncert orkestralnega odseka Glasbene Matice, ki je bil v petek zvečer v veliki unionski dvorani. Vsi prostori v dvorani so bili razprodani, razpoloženje občinstva ie bilo izvrstno. Koncerta se je udeležila tudi vsa elita mariborskega družabnega življenja ter predstavniki oblastev, med njimi mestni povel)nik general Golukovič, sreski načelnik dr. Šiška, magi-stratni ravnatelj Rodošek v zastopstvu mestnega . upana dr. Juvana. Izvajanje vseh koncertnih točk je bilo na višku ter so poslušalci zaradi tega nagradili dirigenta, kapelnika voj. godbe kap. Ji-raneka z zasluženim odobravanjem.
m Ustanovni občni zbor prosvetnega društva Tazno bo danes ob 9 dopoldne v šoli na "leznem. Razen poročil in volitev je na dnevnem redu tudi predavanje prof. Klasinca. Vse prijatelje prosvete vabi pripravljalni odbor k udeležbi.	__
m Inozemski državljani, ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru ter imajo zaposlitveno dovoljenje (izkaznice o poklicu) z veljavnostjo za »nedoločen čas«, se pozivajo, da jih predložijo tekom meseca maja policiji v sobi št. 2 med 10 in 12 dopoldne.
m Birmanske ure in zlatnino preden kupite, si oglejte pri urarju Bizjak, Gosposka ulica 16.
m Prihodnja dramska novost v mariborskem Gledališču bo Golouhova zanimiva igra »Prista-fida«. Premiera se bo vršila v okviru Umetnostnega tedna.	nriTn m Zdravniško dežurno službo za člane OUZ.U vrši danes dr. Velker Hugo, Koroška cesta 10.
m Obrtno gibanje. V mesecu aprilu je bilo izdanih 9 novih obrtnih pravic. Istočasno je bilo črtanih v mariborskem obrtnem registru 5 dosedanjih obrti.
m Birmanske ure, zlatnino, dobite v veliki izbiri po znižanih cenah pri urarju J. Mula v c c, Maribor, Kralja Petra trg.
m 10 let že živi od sleparije. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je sodil včeraj 35-letnega mesarja Jožeta Eferla s Pobrcžja, ki je po poklicu veleslepar. Nič manj kot 13 krat je bil že zaradi sleparije kaznovan ter se že 10 let preživlja s 6amimi takimi temnimi posli. Lansko leto maja meseca je bil izpuščen iz dolgotrajne ječe, pa se je spet lotil sleparstva ter je do jeseni, ko so ga spet prijeli, zagrešil kar 16 sleparij večjega obsega. Izdajal se je za veletrgovca, posestnika in slično ter se je svojim žrtvam približal z izgovorom, da mu je trenutno zmanjkalo denarja, katerega bo pa takoj vrnil, ko pride domov. Radevo-lje je podpisoval pobotnice in tudi menice, s katerimi je potrdil posojilo. Uspelo mu je celo, da je osleparil nekaj mariborskih odvetnikov, h katerim je prišel ter jih naiel z.a zastopnike za izmišljene pravde. Ko se je odvetnik vnel za stvar ter mislil, da je dobil v roke sigurno pravdo, pa ga je »trgovec« ali »posestnik« napumpal za večjo vsoto, češ da mora nekaj v mestu kupiti, pa trenutno nima dovolj denarja. Če mu odvetnik ni hotel posoditi gotovine, pa ga je pregovoril, da je prevzel jamstvo zanj v trgovini, v kateri je Eferl nakupil razno blago. Eferla so sedaj obsodili na 3 in pol leta ' robije ter na 5 let izgube častnih pravic.
Moško perilo pa meri
ceneno in hitro dobavlja veleizdelovalnica IVAN UABIČ, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ST. 24.
m Predno kupite ure in zlatnino za birmance si oglejte zalogo pri grajskem urarju Ignacu Janu.
m Ptički brez gnezda... Na policijsko stai-nico sta pripeljala v četrtek neki dijak ter neki irgovski pomočnik dva mlada fanta - lo-letnega Ernesta Volila in 13-letnega učenca V. razreda ljudske šole Roka Gradišnika, uua sla izročila
policiji ter izjavila, da je tretji ptiček, 15-letni Milan Danko, pravočasno pobegnil. Dijak in trg. pomočnik sta nadalje povedala, da so ti trije mladi fantiči že več noči prenočevali pod stopniščem vile v Prisojni ulici 12. Skraja jih ni nihče opazil, ker so prišli v svoje skrivališče spat šele pozno ponoči, ko pa so lastnici vile ukradli nek zaboj in par čevljev, so jih izsledili v njihovem skrivališču ter dva prijeli, eden pa je ušel. Policija je potem ugotovila, da so ti trije mladi potepini že več tednov čez dan v mestu beračili, ponoči pa so spali v šupah in podobnih skrivališčih. Domov niso šli ter se njihovi starši očividno niso prav nič brigali, kje in kako žive otroci. 15-letnega Vohla je policija obdržala v zaporu, 13-letnega Gradišnika pa je izročila v mestni mladinski dom. Obenem je prijavila njihove starše, mater nezakonskega Vohla, Angelo Hauptman, zidarja Konrada Danka iz Sp. Dobrave in tov. delavca Jurija Gradišnika iz Aleksandrove ul. na Pobrežju.
Gledališke	-a i
Nedelja, 5. maja: »V kraljestvu palčkov«, (Ja-1
dran-Nanos«).	*>;'
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
Tri velike trpine, vse iz gornjega dela fare, smo te dni zaporedoma pokopali. To eo: 72 letna Marija Predikaka (Sp. Pleterje), 69 letna Marija To-manič (Župečja vas) in 59 letni Jožef Kidrič (Spodnje Pleterje).
Naši fantie-rekruti so imeli v 6redo svoj poslovilni večer. Na njem so si vsi za tovariša v tujini kupili »Vojaški molitvenih«.
Protituberkulozna liga ima danes po večcrnicah (ob treh) važno 6ejo glede protituberkuloznega tedna, ki bo od 18. do 25. maja. Vsa društva naj gotovo pošljejo svoje zastopnike, in sicer iz raznih vasi!
Število Mohorjanov znaša do sedaj 105.
Royal kino, Ptuj. Vsak, kdor je kdaj občutil
ljubezen 6Voje matere, se bo pri lilmu »Materina ljubezen« spomnil nanjo. Najlepši film 6ezonel Predvaja se danes zadnjikrat! (Kathe Dorsch, Paul Hor-biger, Wolf Albach Retty). Sledi: »Trije vojni tovariši«.
Gledališki nastop gluhonemih. Opozarjamo Ptujčane nn zanimivo prireditev gluhonemih, ki bo dne 11. maja ob 8. zvečer v Mestnem gledališču. Priliko bomo imeli slišati gluhoneme na odru z živim govorom v igri. ki jo podajajo z izrazom vsega doživetja. Ker zasluži njih delovanje vsestransko podporo, pozivamo Ptujčane, da posetijo ta večer v čim večjem številu.
Angleški klub v Ptuju priredi pod okriljem Ljudske univerze v četrtek 9. maja ob 20 v prosvetni dvorani .»Mladike« predavanje »O Britaniji« s spremljevanjem skioptičnih slik. Predavala bo Mrs. Fanny S. Copeland.
Državna realna gimnazija priredi v petek, 10. t. m. ob 20 v dvorani Glasbene Matice vokalni in instrumentalni koncert. Cene prostorom so po 2, 4, 6 in 8 din.
Državna meščanska šola priredi ob priliki svoje 20 letnice v ponedeljek, 6. maja, ob 20 v Mestnem gledališču v nizu drugih proslav slavnostno akademijo s pestrim sporedom. Do 6. t. m. v meščanski šoli razstava risb in ročnih del, kar si je vredno ogledati.
Knjižnica Prosvetnega društva vas vabi, da si vsako soboto popoldne in vsako nedeljo pred-poldne izberete nekaj novih knjig. Knjižnica se nahaja v minoritskem samostanu, dohod s trga.
Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan g. JošUo Babšek, ravnatelj meščanske šole v Ptuju. Čestitamo!
Slovenska Krajina
Nov župnik pri Gradu. Velika župnija Grad (Gornja Lendava) je pred tremi leti s smrtjo gospoda Rudolfa Bednarika izgubila svojega župnika. Župnijske posle je tedaj prevzel tamošnji gospod kaplan, ki je bil šele eno leto v dušnem pastirstvu. Te posle je imenovani gospod kot župnijski upravitelj vodi! do pretekle nedelje. Ta dan pa je bil umeščen kot župnik. Tako je župnija po treh letih dobila novega župnika. Slovesno umeščenje je izvršil župnikov brat gosp, profesor-veroučitelj Franc Kolenc iz Maribora. Pomenljivemu obredu so prisostvovali: cerkveni patron gosp. Ferdinand Hartner, predsednik občine M. Sobote z gospo g. dr. Franc Bratina, okrajni načelnik z gospo g. Evgen Antauer, šolski nadzornik, več drugih odličnikov, učiteljstvo vseh šol, šolska mladina in tisoči faranov. Graška župnija je že od nekdaj slovela kot ena najbolj vernih v Slovenski Krajini. Ker je novi gospod župnik že pri dosedanjem svojem delovanju pokazal veliko gorečnost, smemo upati, da bo župnija tudi v bodoče ohranila svoj sloves. Bog naj v ob i m meri blagoslavlja vse njegovo dušnopastirsko delo!
Sobota
Prireditev gluhonemih. Dvajsetkrat je do zdaj nastopilo Društvo gluhonemih iz Ljubljane v raznih krajih Slovenije. Ker so s svojo resno kulturno propagandno prireditvijo povsod dokazali upravičenost svoje borbe za enakopravnost v današnji človeški družbi, so bili deležni toplega sprejema. Saj si je pa res težko predstavljati gluhega človeka na odru z živim govorom in v lgro-kazu z vsem občutjem doživetja, kakor ga predstavlja ta skupina. Naša dolžnost je, da jih pod-, premo v njih stremljenju s številnim obiskom predstave, katera obeta biti svojevrstno zanimiva. Predstava bo v nedeljo, 12. maja, ob 8. zvečer za občinstvo ter v ponedeljek, 13. maja, ob pol 11. dopoldne za šolsko mladino, vsakokrat v Sokol-skem domu. Nabavite si vstopnice v predprodaji. Ne bo nikomur žal.
Sv. Jurij ob luž. žel.
»Dekle z biseri« je naslov igri, ki jo priredi danes ob 3 Prosvetno društvo. Režijo ima dolgoletni društveni režiser g. Tone Klanjšek. Vabljeni!
Na materinsko proslavo vabi danes šolsko vodstvo vse šentjurske matere. Spored je pester in privlačen. Pridite!
— Pri ženah, ki ved let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franž-Joseiove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Oprl. reg. B. br. 3(V74/85.
Trbovlje
»Vražji študentje«, najboljši češki film zadnjega časa, predvaja kino Društveni dom v Trbovljah do 6. maja. V mesecu mainiku bodo kinopredstave ob nedeljah in praznikih ob 3., 5. in 8 zaradi šmarnic; ob delavnikih pa ostanejo predstave ob osmih.
»Utopljenca«, nad vse dobro uspelo predstavo zadnie nedelje, ponovijo danes pojioldne ob treh v Dmštvenem domu.
Ljutomer
Filip fcrspinšek — SO letnik
Na Zg. Hudinji pri Celju je praznoval te dni 80 letnico svojega rojstva posestnik in stric junaka Franca Malgaja, ki je padel v bojih na Koroškem, gosp. Filip Črepinšek. Vkljub osmini križem je naš jubilant še vedno čvrst in krepak in še vedno z zanimanjem bere naše katoliško časopisje, katerega zvest naročnik in podpiratelj je vedno bil. Njegova življenji ska družica ga je že pred nekaj leti zapustila, njegovi otroci, imel je 4 sinove in 2 hčerki, katere je vse vzgojil v krščanskem duhu, pa so si ustvarili vsak svoj prijeten domek. Našemu jubilantu želimo, da preživi še dolgo vrsto let v sreči in zadovoljstvu!
Otroški voziček, kolo ali šivalni stroj
najbolje in najhitreje prodaste, kupite ali
zamenjate v trgovini
Josip Uršič — Celje — Narodni dom
c Narodno gledališče iz Maribora gostuje danes v Celju s ponovitvijo »Cigan baron« v mestnem gledališču ob 3 popoldne in ob 8 zvečer islo-tam z najuspelejšo opereto Celjana D. Gorinška »Vse za šalo«, katero je uglasil J. Jiranek. Pred-prodaja vstopnic danes od 10 do 12 pri gledališki blagajni.
c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celju fioziva svoje članstvo, da nemudoma dvigne prijavne tiskovine za 6<pom<nsko kolajno pri svojih poverjenikih, katere so prejeli nazaj v svr-ho izpolnitve. Vsa navodila prejmete pri poverjenikih, člani iz Celja pa v društveni pisarni v Prešernovi ul. (Gostilna pri Angelu«) dnevno od 17 do 19.
c Mestna občina celjska razpisuje napravo gospodarskega načrta za svoje gozdove na Pečovni-ku, nad mestnim parkom, v Vitanju itd. Geodetske meritve gozdov izvrši mestna občina. Klupiranje bi
izvršila mestna občina ali ponudnik, kar je treba v j>onudbi navesti. Podrobne informacije se dobe pri mestnem poglavarstvu v sobi št. 47 ob sredah in sobotah, med uradnimi urami, za ogled gozdov bo na razpolago spremljevalec. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v sobi št 9 mestnega poglavarstva pod »Gospodarski načrt« do 1. julija 1940.
Izlet v GeJje se vedno izplača!
Cenjeno domače občinstvo in tujce vabimo, da obiščejo gostilno
»Angel«, Celje, Prešernova ulica 20
Tam dobite izborna ljutomerska naravna in sortirana vina. Priznano dobra kuhinja, pozorna postrežba. Avtomatski biljard. — Se priporoča
M. Seilried, gostilničarka. ———■i»i«iiimiiiii.......n i mw miTmninm—m
c V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrla 71-letna občinska reva Ratajc Roza. Naj v miru počiva!
c Skupna pevska vaja Celjskega zvona bo jutri v ponedeljek ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Vabljeni tudi novi člani in članice, ki imajo veselje do petja!
c Slovenska šolska matica ima danes ob 9 dopoldne na I. deški ljudski šoli svoj občni ebor .
Dr. Ivič Stjepan
do nadaljnega ne ordinira
c Zimskošportni odsek SPD v Celju razpisuje medklubske tekme v slalomu za dne 13. maja na Okrešlju. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Proga meri 800 m, višinska razlika 250 m. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost, Prijave sprejema podružnica SPD v Celju, Kralja Petra c. 9 do 10. maja proti prijavnim din 5. Naknadne prijave v Frišaufovem domu na Okrešlju proti dvojni prijav-nini pa do ponedeljka ob 9 dopoldne, ko bo žrebanje starinah številk. Start bo ob 10 dopoldne. Razglasitev rezultatov takoj po tekmi v planinski postojanki na Okrešlju.
c Uradni dan Zbornice za TOI bo v torek, 7. maja od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev, Razlagova ulica.
Zanimiva prireditev gluhonemih. Skupina članov Društva gluhonemih iz Ljubljane priredi v nedeljo, dne 12. maja. ob pol 11. dopoldne v So-kolskem domu svoj kulturno-propagandni nastop. Ljutoinerčani naj jih obiščejo v čim večjem številu ter jim s tem dajo vzpodbudo za nadaljno borbo k dosegu najosnovnejših človeških pravic, t. j. temeljne izobrazbe vsakega gluhonemega človeka. Ne zamudite, predstava bo svojstveno zanimiva.
Studenec pri Sevnici
Poročali smo že parkrat o drznih vlomih in tatvinah, ki se pojavljajo zadnje čase v okolici Studenca. Zadnji slučaj, ki se je zgodil oni večer, pa bo morda vendarle odkril sled, po kateri bo mogoče priti do živega dobro organizirani vlomilski družbi, ki ima svoje zatočišče tu v bližini in hoče živeli na tuj račun. V nedeljo pozno zvečer, ko se je družina Martina Rivca, mlinarja v Impolj-skem potoku, že podala k počitku, je namreč njegova žena začutila sumljiv šum v domačem mlinu. Zbudila je moža, da stopi pogledat, kaj je. Ko stopi mlinar iz sobe, vidi moško postavo, ki plane z vrečo moke iz mlina. Med tem se izluščita iz teme še dve moški postavi, otovorjeni istotako z vrečami in jo uberejo vsi po dolini. Ker mlinar ni imel drugega orožja, je pograbil gnojne vile ter stekel za vlomilci. Dva sta s svojima vrečama zbežala, tretji pa. ki ga je mlinar k sreči prepoznal, je odvrgel vrečo, pobral debel kamen in ga vrgel proti zasledovalcu. Mlinarja kamen ni zadel, pač pa mu je dal možnost, da se je o istinitosti svoje domneve še bolj prepričal. Uvedena je preiskava, ki obeta spraviti na dan zanimive stvari.
Sv. Lenart pri Vel. Nedelji
Ni še dolgo, ko smo pokopali Petek Albina, ki je bil star komaj 14 let, že so se zopet oglasili zvonovi ter oznanjali, da je v Cvetkovcih umrl 12 letni Gašparič Maksimilijan, sin posestnika. Pogreb pridnega fanta je bil v petek, katerega so se udeležili šolski otroci z učiteljstvoin. Pogreb je vodil stric rajnega Maksa. g. Janez Ev. Gašparič, ravnatelj ter stolni kapelnik iz Maribora, ob asistenci domačega g. župnika Josipa Reliarja. Z ganljivimi besedami se je od Maksa poslovil na pokopališču domači g. župnik ter učenec njegovega Četrtega razreda. Otroci so mu zapeli r>od vodstvom šolskega upravitelja g. Megla Milana »Gozdič je že zelen«. Dragi Maks, počivaj v miru! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Iz Julijske Krajine
Letošnji zlatomašniki v Julijski Krajini. Letos bodo naslednji čč. gg. v Julijski Krajini obhajali zlati jubilej svoje prve sv. maše: msgr. Ignacij Valentlnčič, stolni kanonik v Gorici, dekan Jakob Rejec, ki živi sedaj v pokoju na Ajševici pri Gorici, župnik Dominik Janež, ki pastiruje že dolgo vrsto let v Studencu pri Postojni, in župr\ik Alojzij Lojk, ki službuje na Banjšicah. Kolikor smo mogli dognati bodo novi zlatomašniki praznovali svoje pomembne slovesnosti večinoma šele v septembru.
Slap pri Vipavi. Pred dnevi nas je za vedno zapustil 76 letni Jožef Židanik. Bil je značajen, veren mož in je vse svoje življenje pogumno izpričeval svoje katoliško prepričanje med sovaščani, ki so mu priredili prav iep pogreb. Tudi pevci so mu ganljivo peli v slovo. Naj v miru počiva!
Smrt vzorne krščanske matere. V Lokavcu pri Ajdovščini je Gospod poklical k sebi vzorno krščansko mater Rozo Žigon. Naklonil ji je samo 47 let življenja in trpljenja v tej res solzni dolini. Bila je izmed tistih žen, ki žive samo za družino. Vdano je prenašala vse težave in skrbi, črpajoč moči v globoki veri. — Imela je devet otrok, ki jih je ljubeče navajala k življenju po veri in ni sledila modernosti premnogih današnjih mater in žena. Koliko žrtev je morala doprinesti za svoje, posebno še, ker je imela še bolezen v hiši, ve samo Bog. Doživela je pa že tu srečo, da je ena hčerka stopila v rodovniški stan. Blaga Roza, počivaj v miru Gospodovem! Družino naj tolaži dobri Bog!
Vrli nad Kanalom. V visoki starosti 86 let je umrl tu kmet Miha Bucek. Pokojni je bil prava hribovska korenina: jiobožen, pošten mož, skrben gospodar, zaveden Slovenec, ki je svoje trude in težave posvetil Bogu, domu in družini! Naj mu sveti večna luč.
Duhovnika smo dobili. Iz Lok pri Kronbergu nam poročajo, da se je tam naselil furlanski duhovnik g. Celedoni. Novonaseljeni občinar je doma iz videmske škofije. Zadnje čase je služboval v Coroni v Furlaniji. Pred kratkim je kupil pri nas posestvo, kjer sedaj stanuje. Ker imamo pri nas domačo cerkev, ki je podružnica kronberške župnije, novi gospod lahko pri nas mašuje.
Ivako je staro vojno strelivo nevarno. 39 letni zidar Edvard Juren iz Vojščice na Krasu je podiral star zid pri svoji hiši. Pri tem delu je zadel ob majhno granato, ki je oslala skrita v zunanjem hišnem zidu. Vsled udarca je projektu eksplodiral in nesrečnega Jurena močno ranil. Granatni drobci so mu med drugim zdrobili levo roko in mu odnesli več prstov. Prihitel je goriški »Zeleni križ« in ga odpeljal v bolnišnico. Želimo veščemu in vestnemu zidarju in »krbnemu družinskemu očetu, da bi skoraj okrevali
Zaželeni dež. V petek i6. aprila predpoldne je začelo v Gorici in okolici rahlo dežiti. Upamo, da bomo dobili izdatno močo, kot jo izsušena polja in travniki tudi potrebujejo. Dež snfo dobili i>o dolgem pripravljanju in oklevanju. V drugih predelih dežele so že imeli nekoliko rose, — ponekod več, jx>nekod manj, — že v zadnjih dneh, samo goriška okolica je bila še povsem suha. Sedaj so kmetovalci nekoliko laže zadihali, sai ora-vijo, da padajo milijoni.
Zgodba se začne s strelom
».. 5n sicer s topovskim. Nič več ne vem, kdo ga je izstrelil in tudi ne, proti komu. A bilo je v poslednjih dneh decembra 1. 1900, in bili smo na Kitajskem. V tistih davnih dneh sem bil mornariški častnik in sem služboval na francoski torpedovki. Bilo nas je desetero ali dvanajstero jako različnih ladij s še bolj različnimi zastavami. Sploh — mednarodno brodovje, ki so ga Evropa, Amerika in Japonska mobilizirali proti boksarjem. Saj se še spominjate boksarjev? Boksarji so bili za svojo osebo bržkone dostojni ljudje, a žal so si vtepli v glavo, da lx>do pobili vse inozemce in si razdelili njih lastnino.
Moja torpedovka in jaz sva se torej zasidrala pred Takoujem, če se prav spominjam, in naše sosede — oklopnice, križarke in druge torpedovke — so prav tako vrgle sidro v morje in čakale nedaleč od nas. Paziti smo morali, saj so nas na to še posebej opozorili, Ida imajo boksarji tudi svoje torpedovke in plavajoče mine. Topovski strel, ki se je sredi miru meglenega večera nenadoma oglasil, ni nikogar ranil. A naše straže niso napovedale nobenega sovražnika in tudi nobenega cilja. Pač smo opazili kitajsko barko, a to smo vsi poznali/ To je bila barka pralca Vanga in pralec Vang je že od zdavnaj pral perilo za vso posadko. Samo pijanci in norci bi metali, smodnik na to preprosto barko.
Pa se je to vendarle zgodilo. Brez dvoma je prvi topovski strel zbudil pri ljubiteljih streljanja veselje do ognja. Čez hip nato, ko je prišla barka mimo ruske ladje, ki je njena posadka prošlo noč jako dolgo in jako glasno prepevala, je ducat granat pozdravilo barko. Granate pa so padale tja, kamor jih je usoda zanašala. Barke ni nobena zadela, a ta je hitro menjavala smer in iskala zavetja. Naša torpedovka je bila slučajno v bližini. Zatorej
Pri tem sem se spomnil, kako se je Li Koui izrazil o Rusih. Spoznal sem, da sta sodbi obeh vsebovali nekaj resnice. Kitajci brez dvoma ne razumejo dobro Rusov, Rusi pa prav zares jako slabo razumejo Kitajce.
Spočetka sem hotel Borskemu marsikaj odgovoriti, a ker sem sprevidel, da se ni moči o tem pričkati, sem molčal.
Ko me je Fedor Borski zvlekel še v ameriški bar, kjer sem moral popiti nebroj šilcev, se je vrnil na svojo ladjo. •
Tedaj sem opazil, da se ni Borski nikoli ločil od neke vrste ordonanca. Opazoval seni tega človeka. To je bil velikanski dolgin, ki mi je bil kaj zoprn. Ne rečem, da bi bil grd ali neumen. Poteze so bile precej enakomerne, dasi povsem azijske. Toda izraz nekakšne prekrite zahrbtnosti je bil kakor primrznjen na obrazu.	,
Kasneje sem imel še dva- do trikrat priliko videti Borskega v Nagasakiju, Portarturju in Fakouu. In zmeraj sem videl poleg njega njegovega slugo. Vedel sem, da je bil ta človek mužik, ki je bil rojen na posestvih svojega gospodarja. Ime mu je bilo Bovlov. Borski je ravnal z njim ko z živaljo. To se pravi, z nebrzdano surovostjo, ki je bilo v njej pa tudi
nekaj očetovske dobrohotnosti.
*
Zgodba pa se je končala takole. To je bilo lani. Osem in dvajset let je preteklo in nikoli si ne bi bil mislil, da bom še kdaj videl enega od omenjenih treh: Borskega, Bovlova ali Kitajca Li Kouija. Saj so v poslednjem četrt stoletju toliko ljudi pobili v Rusiji in Kitajski. Jaz nisem bil nič več mornariški častnik. Sprehajal sem se tu in tam po svetu, nekaj v zabavo in nekaj zaradi svojih . poslov. Malokdaj sem naletel na kakega znanca in sem izgubil izpred oči skoraj vse, kir je
Pastirček spomladi
je barka prihitela k nam, bila je poklicana, odgovorila je in pristala. To je šlo tem laže, ker nam je morala izročiti perilo. Rus, mogoče je spoznal svojo zmoto, ni streljal več in je poslal nekaj znakov po mednarodnem kodeksu in je s tem pojasnil svojo zmoto.
Ko je barka pristala, je moški z barke splezal k nam na ladjo. Zagledal sem majhnega, neznatnega Kitajca, ki mu je bilo največ petnajst let in je bil obiečen v modro bomba-žasto obleko. Okrog ustnic mu je begal tisti zagonetni in nemara večni smehljaj Kitajcev.
Kitajec je ponižno pozdravil. Pogledal sem fantiča, rekoč:
»Kako ti je ime?«
»Li Koui.«
»Ali te pošilja gospod Vang?«
>TTi.<
»Ali si prinesel perilo nazaj?«
»Hi.«
»Ali boš vzel drugo perilo s seboj?« »Hi.«
Komaj je preteklo dvajset minut, ko je mladi Li' Koui že oddal perilo, vzel drugega in spet zlezel na svojo barko.
Vprašal sem ga:
»In kam zdaj?«
»Jaz peljati, da rusko perilo vzeti.«
Malce osuplo sem ga pogledal, vendar se ni šalil.	_	.
»Na rusko ladjo greš? Saj so vendar pravkar streljali nate!«
Li Koui je skomignil z rameni.
»O,« je mirno povzel. »Rusi so jako ne-nmni, a nekateri so, ki niso hudobni.«
Odšel je in nič več ga nisem videl, to se pravi, jako dolgo ga nisem videl.
A čez štirinajst dni nato, ko se je morala moja torpedovka ustaviti v Nagasakiju, sem dobil pri Jezakiju — pri trgovcu z želvovino in izrezljanimi slonokoščenimi predmeti, svojega starega ladijskega tovariša, Fedorja Aleksan-droviča Borskega, ki je bil takrat ladijski po-ročnik v službi carja.	..
Tedaj sem se s|)omnil. da je bil prijatelj Borski prav takrat na ladji, ki je v Takouju pomotoma streljala na barko Kitajca Li Kouija.
»Ali se še sjiominjate tistega slavnega večera, drairi moj, ko sem mislil, da je bil tisti revež boksarski pirat in sem dal nanj streljati?« je vprašal Borski.
»Vein, to je bila barka pralca Vanga...«
Borski je razburjeno nadaljeval:
»Ali veste? Tisti mladi Kitajec, ki sem dal nanj streljati... No! Pa jc vendarle prišel k nam na ladjo po perilo. Veste, dragi moj, Kitajci so jako neumni, toda boječi pa niso.«
bilo z mojo preteklostjo v zvezi. Kako sem zatorej osupnil, ko me je nekdo v šanghaju poklical z imenom! To je bil Kitajec, jako moderno, jx> ameriško oblečen Kitajec in bližal se je moji mizi. Spočetka ga sploh nisem spoznal, a on je imel boljši sjx>min ko jaz in odkritosrčno veselje je razvedrilo njegove poševne oči.
»Jaz sem Li Koui,« je smeje se dejal, »in sem vaš nekdanji pralec iz Takouja. O! Seveda si niste mogli misliti, da bi me po tako dolgem času zagledali tu ...«
Govoril je brezhibno francoščino Ni dosti Kitajcev, ki bi francosko govorili, pač pa govorijo angleško. Francoščino govori v Šanghaju le izbrano število višjih, in brez dvoma je sjia-dal Li Koui k izbranim osebnostim, za kar sem mu tudi čestital.
Li Koui se je začel kar cediti od zahva-Ijevanja in je tudi meni čestital. Ko sva na ta način jiotratila že kar preveč besed, je bil koj pripravljen pogovarjati se o trgovskih poslih in o politiki. Te dve panogi sta skoraj povsod tesno povezani, zlasti jia še na Daljnem Vzhodu. Mimogrede sem omenil, da bi bil Li Koui napram kakemu časnikarju brez dvoma bolj previden. Toda jaz nisem bil časnikar in Li Koui je poznal svoje ljudi.
»Dragi moj gosjiod,« mi je odgovoril, »ino-zemci napak razumevajo kitajsko mobilizacijo in mnogo Kitajcev jo razume še slabše, lo pa zato, ker tujci prav nič ne poznajo našo staro, desettisočletno Kitajsko in zato tudi ne vedo,
da smo zmeraj prestali petdeset ali sto let anarhije, preden smo prešli od ene dinastije k drugi. In tudi zato, ker Kitajci prav nič ne vedo, da je na svetu Evropa in da je Amerika in si zato domišljajo, da imajo časa na pretek, da si med seboj — kot nekoč — uredijo svoje majhne zadeve. A kar je bilo nekoč mogoče in celo lahko, je zdaj kar nemogoče.«
Moj nekdanji pralec iz Takouja se je zares naredil. V duhu sem videl pred seboj malo barko, j>olno opranega perila, in petnajstletnega fantiča, ki je tako brezbrižno sprejel ruske granate. Li Koui me je [»gledal in je uganil moje misli.
»Ah!« je dejal, »takrat me ni bilo dosti, a vse moje življenje je bilo pred menoj. In zato je bil tisti čas lep. Saj se še spominjate tiste ruske ladje, ki se je prav blizu vaše zasidrala in je mislila, da sem bil morski ropar? — No, tu v Šanghaju biva zdaj več pomorščakov in častnikov s tiste ladje. Prvi so seveda boljševiki, drugi pa so služabniki prvih. Kaj ne, saj boste šli bržkone nazaj v mesto? Od|x>-šljite svoj avto in počastite me s tem, da se usedete v mojega! Jaz vas bom odpeljal nazaj v vaš hotel, in če hočete, vam !>om spotoma predstavil dva vaša nekdanja prijatelja, ki ste ju brez dvoma že jiovsem pozabili, a ki ju boste navzlic temu še spoznali. Saj se od prejšnjega stoletja sem nista preveč spremenila...«
Ves navdušen sem sprejel povabilo. Avto Li Kouija je bil razkošen in najmodernejše vrste, pripravljen kot spalni voz. Najprej sva se vozila po ravni okolici Šanghaja, nato po neskončnih dohodnih cestah in slednjič skozi vrvež mednarodne koncesije. Seveda ni Li Koui nič več prebival v kitajskem delu mesta!
Pred vhodom razkošne, vendar čudne, kričeče načičkane hiše, se je avto ustavil in šofer je odprl vratica.
»Kaj?« sem dejal. »Vi stanujete tukaj?«
Li Koui, ki je bil zdaj bolj Kitajec kot sploh kdaj. se je nasmehnil.
»O, ne!« je rekel. »Prav mislite, da to ne bi bila hiša zame. Sai to prav za prav ni niti hiša v pravem pomenu besede Tu sva v tajnem zastopstvu tretje internacionale. A ta skrivnost je slabo prikrita. Bil sem tako predrzen, da sem vas pripeljal semkaj, ker bova ob tej uri dobila tu imenitnega komisarja Bovlova, mo-gočnika azijske Rusije. Sicer je surov človek, ki je treba v rokavicah govoriti z njim. Vsaj, kar se mene tiče. Jaz imam veliko kupčij s Sovjeti. Vendar pa komisar Bovlov ni zabit. Toda zvit je, jako nezaupljiv in jako domišljav. Zatorej so prilike, da se jc moči z njim sporazumeti.«
Li Koui je šel naprej v jako zverižene prostore zastopstva in mahoma sva obstala pred nekakšnim orjakom, čigar obraz mi je vzbudil davni, neznanski stud v duši.
»Predstavim vam,« je dejal Li Koui, >svo-Jega odličnega prijatel ja, gospoda Bovlova. l judskega komisarja v Šanghaju. Gospod Bovlov je leta 1900 služboval na oklopnici ruskega brodovja za Vzhodno Azijo.«
Ljudski komisar je iztegnil svojo velikansko roko in je zažvižgal:
»Borski!«
Tedaj sem zagledal, kako =o se odprla vrata in je stojiilo neko betežno človeško bitje, ki je pri hoji vlekel nosro za seboj in se je mrgo-dil kot kak živčno bolan človek. Vendar sem ga koj spoznal. To je bil moj nekdanji prijatelj Fedor Aleksandrovič Borski, bivši ladijski poročnik Nj. Vel. carja, zda j pa duga pri boljševiku Bovlovu, svojem bivšem slugi.
Tudi Borski me ie na prvi jioglcd spoznal. Ni zardel. Nasmehnil se je, me pozdravil in mi hotel seči v roko. A Bovlov je stopil med naju in zabrundal:
»Bedak, baraba, svinja! Takoj po wiskij!«
ŠMARNICE
Šmarnice, to so mujske pobožnosti kot poseben izraz Marijinega če.ščenja, so se začele v Italiji in jih je leta 1815 odobrila apostolska Stolica. Kmalu so se razširile tudi po Franciji. Leta 1837 je nu Dunaju izšel spis patru
Petra Becka: »Marijin mesec«, ki je vabil vernike, naj se udeležujejo šmarnic. Spomladi 1. 1839 je v Regensbiirgu izšla slična knjiga v nemškem prevodu, a izvirnik je spisal škof Le Tourneiir iz Verduna. Leta 1842 in 1843 so v Augsbugu in Aachenu izšli spisi enake vsebine. Ti spisi so pospeševali razširjenje šmarnic na Nemškem in pri nas. Sredi 10. stoletja so začeli obhajati šmarnice tudi |x> drugih evropskih in izvenevropskih državah.
Govoril je po francosko, bržčas zato, di bi mi dokazal, da zna tudi v mojem jeziku psov.iti.
»Na povelje, vaša milost,« jo odvrnil Borski najini zafrkljivo, napol suženjsko.
Še zmeraj se je smehljal in me gledal. Zares, smehljal se je in prav nič ni bil v zadregi.
»Brž!« je kriknil Bovlov. »Pri živem telesu ti bom kožo odri. ti stari azijski polž!«
»O!« *je rekel Borski, »jaz prav dobro vem, da ste vi že drugim kožo odirali!«
In zroč drug drugemu v obraz, stu se začela oba grohotati.
Jaz se nisem smejal. Nasprotno, obrnil sem se k Li Kouiju in dejal:
»Gospod Li Koui, ali bi šla, prosim, stran odtod?«
»Takoj.« je rekel Kitajec, »razumem.«
Svojo dolgo, mršavo roko mi je položil na ramo in dejal:
»Veste, vas je to za.leto, a onih 'veh ni zadelo nič. Res je, da je Bovlov mnogo ljudi mučil, a Borskega ne lxi mučil. Saj sem vam bil že nekoč dejal, kakšni da so Rusi. Mi smo malo manj neumni... In to je vse...«
Kdo ve! Kitajec I.i Koui imi nemara prav. Jaz jia nimam prav, ker tega ne ra vimc m.
(Francosko: CIaude Farrere.)
TEHNIKA
Ohranjevanje živil
Razvoj tehnike r>osega vedno bolj v vse panoge človeškega udejstvovanja. Čeprav se marsikdo pritožuje, da bi bilo mnogo lepše živeti, če ne bi bil prisiljen k hitremu tempu današnjih dni, moramo vendar priznati, da pomeni tehnični napredek ne samo za premožne, ampak tudi za siromašne sloje pot v lepšo bodočnost.
Kadar govorimo o napredku tehnike in o njenih dobrih in slabih vplivih za življenje posameznikov, se jionavadi le preveč enostransko oziramo na razvoj in izpopolnitev posameznih praktičnih predmetov, ki nam jih dajejo tovarne v uporabo. Zlasti se mali narodi radi pritožiliejo. da jih tok življenja, ki si išče jx>tov zunaj v velikem svetu, po krivici pušča ob strani. V kolikor je ta očitek opravičen, lahko rečemo, da nosimo največ krivde za to sami, ker čakamo, da nam bodo razmere vsilile novosti, od katerih pričakujemo koristi, ne pa da bi si jih osvajali sami, nasprotno pa so si narodi, ki so znali pomen tehnike pravilno oceniti, v kratki dobi priborili veljavo v svetu. Tudi njim pri borbi za prva mesta v začetku niso pomagali znanstveni instituti in ogromni zavodi za raziskave, ampak v veliko večji meri organizirano delo, ki so ca ustvarjali posamezniki vsak za se. saj tovarne ne pomenijo samo kupe strojev, ampak žive organizme, ki so jim stroji samo orodje.
Kadar je narod v vojni, tedaj mora najieti vse sile, če hoče zmagati v boju 7. nasprotnikom. Zato se v vojnem času pokaže tehnika v čisto drugačni luči. V vojnem času se šele pokaže pomen, ki ga ima v tehniki, kakor tudi v vseh ostalih panogah današnjega življenja, pomen organiziranega dela. Zato so izkušnje, dobljene v vojnah, čestokrat odločilne za tehnični razvoj naslednjih desetletij.
Statistike, ki so jih zbrali Američani, kažeio, da propade dnevno ogromen odstotek živil v primeri s hrano, ki jo porabimo. Temu je vzrok dejstvo. da je večina živil sama po sebi take narave, da jih ni mogoče ohraniti dolgo užitne. V krajih, j kjer je živeža dovolj na razpolago, in kier je živež jioceni, ljudje tega niti ne občutijo. Toliko bolj I važno pa je to za industrijske pokrajine, ki so na- *
vezane na uvoz živeža od drugod, še bolj važno pa je vjirašanje preskrbe z živežem v vojnem času.
Zaradi slabe obstojnosti živil v nepokvarjenem stanju se je razvila cela veja industrije, ki se bavi s predelavo in ohranjevanjem živil. Sicer poznamo oboje, predelavo in ohranjevanje že iz najstarejših časov, saj vkuhavanje sadja in sušenje mesa v kaminih, hranjenje mesa na ledu itd. ne pomeni prav nič drugega kot konzerviranje živil. Ravno tako smo že od prej poznali izdelavo konzerv, izdelavo sira. surovega masla itd., toda organiziranje vsega tega dela v tako veliki meri. da je skusil zajeti vso narodno produkcijo in porabo, to je prinesla šele svetovna vojna. Prt tem ni šlo samo za to. da bi se ohranili dovoli dolgo sveži mesni izdelki, ribe. sadje itd., ampak so začeli skrbeti tudi za sorazmerno poceni živila, na katere ljudje v normalnih razmerah ne pazijo veliko kakor na zelenjavo i. si.
V Evropi so po svetovni vojni za dolgo časa zopet pustili v nemar ohranjevanje cenejših živil, veliko zaradi tega, ker tako konzerviranje preveč stane. Živila bi se podražila, poleg tega pa bi jim manjkalo tiste svežosti in tistega okusa kot ga itnajo nekozervirana živila. Na tak način ne bi mogla konzervirana živila niti v ceni niti v kvaliteti tekmovati s svežimi. Pač pa so znali Američani najti pota in načine, da so napravili konzerviranje sadja, sočivja. jajc, masla itd. donosne. Pri tem se je pokazalo, da je bil najlioli primeren način ohranjevanje živil — konzerviranje v hladu. Pokazalo se pa je tudi, da so za to potrebne mnoge izkušnje, ker ie tako z ozirom na pravilno ohranitev okusa in svežosti. kakor tudi ohranitev re-dilnih sokov živil. Zato so zgradili Američani posebne naprave za vzdrževanje hladu tako v velikih skladiščih kakor tudi pri transportih. Zadnja leta so se za uspehe, ki so jih dosegli na tem področju, začeli zanimati tudi v Evropi, zlasti v državah, kjer je vprašanje preskrbe živil z ozirom na vojno, ki je zajela evropske narode, postalo zelo pereče.	____
»Veš, Tvan. če zndenca srečko, si bom kupila nov kožuh.«
»In če ne bova nič zadela?«
»Potem mi ga boš pa ti kupil.«
Slovenija, dežela zdravilišč, letovišč in turistike
■ • ........■ ■ ■■■•mm-r'
.....; " - • -
g pot] na Golico: Sv. Kril nad Jesenicami
' Slovenija ali Dravska banovina predstavlja prehodno ozemlje med vzhodnimi Alpami in med Panonskim nižavjem na eni ter med severnim predelom Jadranskega morja na drugi strani, je torej raznovrstno izoblikovana dežela, ki v svojih geomorfoloških sestavinah in svojem profilu združuje in očituje vse mikavno pestre značilnosti cele Evrope.
Dih ljubke miline objema sončne, vinorodne Slovenske gorice med Muro in Dravo, se dviga južno od Drave po strmih vinogradih Haloz in se potem ob Sotli v lepih vinogradih na Bizelj-skem spušča do širne ravnine pri Brežicah ob Savi, sega pa tudi do trsonosnih hribčkov na sončni strani celjske kotline in izveneva onstran Save v sinejočih se goricah na kraških tleh Dolenjskega in Bele Krajine. K mirnemu, zamišljenemu potovanju in uživanju vabijo te vinorodne pokrajine, domovina slovečega vina in vesele pesmi, kjer nešteto bele cerkvice in tisoč in tisoč visokih topolov gleda v širni svet in klopotec ob dozorevanju sladkega grozdja in ob trgatvi noč in dan prepeva svojevrstne napeve.
Skoro vsa znana slovenska zdravilišča ležijo, kakor v mehko zibelko položena, v teh ljubkih vinorodnih predelih Slovenije, zlasti Rogaška Slatina, Dobrna in Slatina Radenci, pa tudi Čatežke, šmarješke in Dolenjske Toplice; v bližini Laškega in Rimskih Toplic pa so še ohranjeni zadnji ostanki starih vinogradov. Kakor pa si niti mineralne vode niti toplice niso enake, temveč različne po temperaturi in svojih zdravilnih snoveh, tako da je le treba v vsakem primeru obrniti se zaradi zdravljenja za svet na zdravnika, ima tudi vsako izmed teh zdravilišč in kopališč svoje posebno pokrajinske lice s svojevrstnimi potezami. Ce v okolici Rogaške Slatine in Slatine Radencev prevladujejo vinogradi, pri Laškem in Rimskih Toplicah pa lepo izoblikovane, pošumljene gore ob gorski sveži Savinji, združuje okolica Dobrne oboje v ubrani harmoniji. Dobrna in tudi Slatina Radenci so za tu- in inozemstvo najslovitejša zdravilišča in kopališča .Jugoslavije, in to enako po svojih zdravilnih uspehih, kakor tudi po svojih sodobnih napravah, pa naj se te nanašajo na notranjo ureditev ali pa na zunanje lice zdravilišča in okolice. Velika prednost za goste zdravilišč in kopališč med Muro in Savo, ki so seveda obenem tudi priljubljena letovišča, je ta, da so jim vedno na razpolago možnosti za izlete bodisi v bližnja slovenska mesta, kakor Maribor. Celje in Ljubljano, ali pa v sveži gorski svet, v Savinjske planine (v Logarsko dolino), na zeleno Pohorje ali na Gorenjsko. Bog. Slatina, Dobrna in Laško so odprte tudi po zimi.
Nizko gričevje in hribovje vinorodnih pokrajin prehaja proti zapadu in severozapadu polagoma v sredogorje, ki je povsod do znatne višine naseljeno, v višjih legah pa okrašeno z lepimi gozdovi iglavcev in listovcev, pa naj spada to sredogorje k voljnim kristalinsklm Centralnim Alpam, kakor Pohorje, znano po svojih planinskih hotelih in domovih, znano po svoji avtomobilski cesti in kot idealno smučišče, ali pa k strmim južnoapne-niškim Alpam in Dinaridom. Rodovitne in sončne
zelene podolžne doline Save in Savinje, Drave in Dravinje s čednimi vasmi, trgi in mesti, s samimi priljubljenimi letovišči, kakor so zlasti Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno, Luče in Solčava ob gornji Savinji prepletajo to pogozdeno sredogorje ter vabijo v njihova podeželska letovišča, rečna kopališča in na izlete v planine, kjer so povsod planinske koče in domovi urejeni tudi za daljša bivanja i pozimi i poleti. To sredogorje je proti vzhodu ponekod, kakor vznožje vzhodnega Pohorja, še okrašeno z vinogradi, ki dajejo svetovnozna-na vina, proti zapadu in severu pa se že dviga v visokogorje ter tvori tako prehod iz ljubke miline nižavja k orjaškim oblikam velegorja.
Mesta in trgi, pa tudi vasi v tem zelenem predgorju in sredogorju imajo čedne gostinske obrate in svoja rečna kopališča. Srednjeveški gradovi, de-
Na Gorjancih
loma Se ohranjeni, kakor Bizeljsko, Podčetrtek, Lemberg ob Dobrnici ali Blejski na sivi skalni steni tik na jezerom, deloma v razvalinah, kakor gornje Celje, Konjice, Dobrna, Laško, Vuzenica, Kram in mnogo drugih, potem mlajše, čedne graščine in slavne božjepotne cerkve, često na čudovito lepo razglednih vrhovih in gorah, ovijajo vedno menjajočo se pokrajinsko siiko v tem sredogorju z žarom srednjeveške romantike ter nudijo tudi s svoje strani letoviščarju marsikateri posebni užitek. Kakor manjši tujskoprometni kraji ob Savi in Savinji, na Gorenjskem, ob Dravi in Dra-vinji, ob Pohorju, bodo še prav posebno slikovita mesta Radovljica in Kranj ob Savi, Novo mesto ob Krki, Celje in Laško ob spodnji Savinji, Kamnik v predgorju Savinjskih Alp, Gornji grad ob Dreti, Slovenjgradec ob Mislinji, Maribor in Ptuj ob Dravi, v prvi vrsti pa »bela Ljubljana« s svojim siviin, a ponosnim Gradom zadovoljila gosta in letovi-ščarja. Če se Maribor ponaša s svojim sijajnim kopališčem na Mariborskem otoku, s svojimi Slovenskimi goricami in s svojim Pohorjem, če se Celje lahko sklicuje na osvežujoče rečne kopeli v bistri Savinji in skupno s Ptujem in Ljubljano na slavno preteklost, pa je Ljubljana z vsem, kar
ima in nudi. prava in srečna sinteza vsega onega, s čemur se morajo ostala slovenska mesta prikupiti gostu. Duhovno, materialno in politično žarišče Slovenije je obenem tudi pravi pokrajinski biser Slovenije in središče njenega tujskega prometa. To mesto s prikupijivim srednjeevropskim obeležjem pa ima nekaj, česar nobeno drugo slovensko mesto nima, to je čaroben pogled z Grada na gorske velikane Julijskih Alp, Karavank in Savinjskih Alp spomladi, pogled, ki objema v svoji sliki ljubko milino cvetoče zelene pomladi z zasneženo, ledeno zimo še mrtvega velegorja.
V očarljivi veličini divje lepote, veličanstva in kosmične sile kipe nad zeienim nižavjem, hribovjem in predgorjem proti ažurnemu nebesnemu svodu Julijske Alpe s Triglavom, najlepšo in najvišjo goro Jugoslavije ob meji treh držav, dvojna zibelka one reke Save, ki kakor dragocen trak ljubezni s svojim tokom druži Slovence, Hrvate fn Srbe. Umetniško lepo izoblikovane Savinjske A 1 p e s ponosno piramido Ojstrice so kot druge skupine postavljene na drugo stran. Silne gorske velikane obeh skupin pa veže dolgi skalnati orjaški zid Karavank, preko katerih peljejo ceste in steze v starodavni Korotan. Triglavsko pogorje čuva v svojem objemu prelestno visokogorske dolinice in sodolinice, obvodje Save Dolinke in Save Bohinjke, Krmo, Kot, Pišenco, Planico, prisluškuje bučanju in šumenju razbesnelih voda in slapov Peričnika, Vintgarja in mlade Savice, pa gleda tiho, sanjavo idilo Blejskega in Bohinjskega jezera ter kliče z neodoljivo šilo v kraljesitvo Zlatoroca hrl-bolazca, letoviščarja, smelega lovca, pesnika in slikarja. Iz tega prekrasnega gorskega sveta je pred sto leti največji genij Slovencev Prešeren v svojem »Krstu pri Savici« izpregovoril pomembne besede:
»Na jveč sveta otrokom sliši Slave f Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave, Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemljo krili, kot so pod svetlim solncem sužnji dnovi.«
Nemci Baumhach, An. Grttnn in Kugy, Angleža Churchil in Humplay David so peli slavo Triglavu in njegovemu kraljestvu. V klimatskih zdraviliščih in letoviščih ob Bohinjskem jezeru in v Bohinjskem kotu, ob Savi Dolinki in Mojstrani, v Martuljku, v Kranjski gori, Podkorenu in v Ratečah, posebno in v prvi vrsti pa na kraljevskem Bledu, ki druži svoj blesk modernega kopališča, letovišča in zdravilišča s čarom idilnega gorskega jezera z otokom, cerkvico in sivim gradom, čaka duševno in telesno pomlajenje in prerojenje vsakogar, ki ga pride tjakaj iskat v katerem koli letnemu času.
Dolg venec čednih vasi, ki so več ali manj vse tudi letovišča, krasi zeleno, pogozdeno vznožje sivih Karavank od zapada do vzhoda, vmes pa ležijo kakor šopki izbranih cvetlic mesta Jesenice, Radovljica, Kranj, Tržič in Kamnik. Nad Kamnikom stoji v klasični lepoti gorska skupina Kamniških ali Savinjskih Alp, za Triglavskim pogorjem drugi planinski in visokogorski raj Slovenije, raj za hribolazca, za smučarja, za letoviščarja in izletnika. Z južne strani se jim bližaš z avtom skozi Kamnik do slikovite Kamniške Bistrice ali skozi mesto Kranj v visokogorski kot in tujskoprometni kraj Jezersko, od vzhoda pa ob Savinji navzgor. Ob gornji Savinji pelje avtocesta od Ljubnega skozi jarke in jaruge, skozi tesnice in soteske, ki jih poživlja razen vasi Luč in Solčave edinole žuborenje gorskega potoka. Potepi pa se odpre prav v osrčju Savinjskih Alp dolga ravna zelena dolina, krog in krog obdana od bledih gorskih velikanov, zibelka Savinje, Logarska dolina, resnično biser v alpskem svetu Jugoslavije in tudi vse Evrope. Letoviščar, ki ljubi in potrebuje mir, višinsko sonce in višinski zrak, dih cvetlic in vonj gozdov, bo vse to v Logarski dolini našel. Visoke gore, ki stojijo v somerni razvrstitvi in krog in krog doline, romantični Robanov kot in Matkov kot pa vabijo hribolazca. Ljubka milina in visokogorska veličina, ki sta z vsemi prehodi in odtenki svojstvena poteza v obrazu Slovenije, sta tudi bistvo vseh čarobnih vtisov, ki jih ustvarja Logarska dolina, biser Slovenije.	Dr. Fr. Mišic.
Znani SALVAT CAJ proti žolft-
nlm kamenčkom ln bolečinam žolčnega mehnrja se dobiva pri glavnem tnstopniknt Apoteka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. — Prospekte o rdravljenjo poM« IJamo zastonj,
0. r. S. br. 27870-1836. Bo. 8487.
Xa fa&ji favi
»Sonce, pridi!* 8 tem klicem se je na smrt bolan petleten deček dvignil iznad ležišča proti oknu in se zagledal v mlado ju-Jro. — »Sonce, pridi!* kliče danes človeška družba, ki se kakor v smrt obsojena karavana brez upa in poguma vleče skozi puščavo življenja. »Sonce, pridi!* Kdor je veren, bo ta klic spremenil in naslovil na živega osebnega Boga: »Pridi,sveti Duh, Tolažnik!* 0 njem pravi Kristus: »Kadar pa pride To-lažnik, ki ga vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice...*
Višji in pomembnejši ko vsi duhovi s svojim znanjem in dognanjem, je Duh resnice. Brez njega ni v duši luči, ni tolažbe. Ni luči: odkod smo in kam gremo. Ni tolažbe: kako in kdaj se pomiri naše srce. 0 vsem tem nas more poučiti le Duh resnice. Luč resnice je za človeštvo najdragocenejši zaklad; tolažba milosti božje je za človeka edina prava moč in prostost. Pa kje deluje Duh resnice? V Cerkvi.
Kristus je ustanovil svojo Cerkev, da bi v njej in po njej ohranil človeštvu zaklad božje resnice in milosti. Kakor sta bili v Kristusovem zemeljskem življenju združeni božja in človeška narava, tako je nekaj podobnega tudi v Cerkvi. Nevernim Judom se je zdel Kristus ubog človek, ki je žalostno končal. Verni učenec pa se je poln strahu, spoštovanja in ljubezni poklonil pred njim: »Moj Gospod in moj Bog!*
Tako je tudi Cerkev navzven organizacija ljudi; kje bolj, kje manj pomanjkljivih in slabotnih ljudi. Svetniki v njej so redek sad. Toda duša svete Cerkve je delo in varstvo svetega Duha. Kakor Duh resnice ostane pri Cerkvi do konca dni. Poroštvo za to nam je Kristusova obljuba. Sv. Duh varuje in obvaruje Cerkev pred sleherno zmoto. Nič od tega, kar nam je Kristus prinesel, ne more biti v Cerkvi popačeno, ponarejeno ali izgubljeno. Duh resnice je namreč njen nevidni učitelj in voditelj.
Veselimo se tega iz vsega srca. Nam ni treba več klicati »Sonce, pridi!*, marveč moremo že v soncu svojega odrešenja zaupno klicati: »Pridi, sveti Duh, Tolažnik.* Ti, ki vodiš in vladaš Cerkev, pridi z močjo in tolažbo svoje resnice in milosti tudi v naše srce in ostani v njem!
Kurenckova Neška ma tud beseda
Koker sem slu-V/J	čajen zvedla, bo dons
*ist k® sa A>;f/	me un mesec z nim
skp not u »Sluvencec putretiral, u Jakupi-čuvem paviljone ena umetenška razstava udperu. Ki je kluč ud Jakupičuga paviljona dubu, pa na vem. Al ga je tistmu ri\W/ j, . Pepete, ke pred pa-Til viljonam usak dan ^	tiče futra, puštesu. al
je na kašna druga viža du kluča pršou?
__________Ta mreina m ni ne-
kol nič puvedu, kua misel naredit. Kar za mojmu hrbtam je tu na-redu. Mugoče je pa tud, de sta bla z Gustlnam zmenena. Gustl je tud bi zahrbten člouk. Zmeri čist neki druzga guvari, koker misl. Vidla sem ga pa tud unkat, ke je pumagu gespude Pepete tiče futrat gor pud libuli. En mišmaš sta že mogla met med saba.
Veste, jest sem šla un dan enkat pu kusil, ke je prou burja pihala, gor pu tisfmu dre-vured, ke ni več dreves, gor preke Radeckti-tuvem grade, de b se mal preluftala. Tu je ja preliedu zame. ceu dan u kuhen čepet, ke u kuhen ni nekol ta prauga lufta. Večkat se morem sama seb smilt, ke se drugimi na smi-lem. Pu kusil, ke enkat dedca udpraum, mam pa čns, de se mal sprehodem.
Mejčken naprej ud Jakupičuga paviljona pa srečam ena moja prjatelca, ke je glili taka reuca, koker sem jest. Nen dedec tudi ni mende nč bul.š. koker je moj. Kroka glih tku rad, koker moj mož. Nasut pride pa tud večkat dam, koker m je praula prjatelca.
»Neška, kom ju pa ti mahaš ti tc burji? Sej te bo še uduesla, če na boš merkala,« me
je uguvarila. >Jest kumi čakam, de b pršla dam. Sej b na šla ven u takem uremen, pn m je moj mož zadenč pravu, de maja u temla Jakupičuvem paviljone tud jabuka naprudi. Ke mam jest strašen rada jabučen štrudel. sem pa stupila sem gor, de b jih kepila. Pa sa mende že use predal, al kal. Zdej en drug tle not neki štima. Če bo tud ta jabuka pre-daju, pa na vera. Sej m glih ni nč žou, de sem tiste jabuka zamedila. Ke sem tamla ge-spuda Pepeta prašala, če b na mogla nč veS jabuka dubit, m je pa reku, de nisa več naprudi. Ko sem ga prašala, če sa bli kej bi pucen, koker sa na plač, se nt je začeu pa tku režat, de sem se že bala, de bo ooču. Mene je sevede tu jezil, de se m reži, ke sem ga sam prašala, če sa bli bi pucen, koker na plač, namest de b m udguvuru na moj prašajne, som mu jih pa puvedala take, de jih je mou zadost.« Gespud Pepe s pa še glihe ni sturu s tega, kar naprej se je režu. Ke se je enkat naveliču režat, m je pa puvedu, de sa bli te jabuka tku strašen dragi, de b jih prou gvi-šen na kepila.
»Pu čim sa pa bli, ke praute, de sa bli strašen drngi?<
»Sej jih je blu sam eneh pet al šest. Lepi sa bli, če prou sa bli že mal nagnit. Kuštal sa pa te jabuka z miza ured, ke sa na ne ležal, šterdesettaužent dinarju,« m je puvedu in se začeu naprej režat.
Ke sem sprevidla, de se z mene lorca dela, sem ga pa pestila in sem šla. K sreč sem tlela nate naletela, de me je mnl jeza menila. »Kam s pn prouzaprou namenena, Neška? Mal pejd mene spremt, de na bom kar sama cnplnla pu mest. Se bova saj kej pumenile, ke se že tJi.il doug nisva vidle.c
»Na grem še nazaj n mest. Mnl grem še tlela gor preke Roženk, ke tku lepu sapo« piha, de se člouk kar pufriša, če gre mal nauku!. Kar zdrava ustan, Pepca, pa tojga muža tud puzdrau,« sem rekla in se tla pusluvit,
»Oh, mejčken še pučak, sej se t nekamer na medi. Kar kela u kot se stisenve, ke tukila preveč sapa uleče, pa bova mal pukramlale.c »Al se ti tku sape bujiš?« sem se začudila. »Lepu te prosom, sapa je ja edin še zastojn, ke ja mama. Zatu ja tud jest uberajtam. Kej druzga s tku na morem prvošt, ke je use tku dragu. Sej še ni doug tega, ke sem slišala, de sa se cigarete pudražile, tubak pa glih tku. S tega s jest glih dost na strim, ke na kadim. Še elu dober se m je zdel, zdej saj moj mož na lx> več tku kadiu, koker kašen Turk. Tkula upoudne pr kusil kar ni mogu prčakat, de b snedu. Kar med kusilam je začeu kadit in men ke pud nus tist smrdliu dim pihat de m je prec ves apetit frderbu. Tist upoudne, ke je pršou dam, sem mu prec začela kurenček strgat, koker je še naša navada, če kermu kej taega prvošma, ke vema, de mu na bo prou. Mož me je en čas gledu, ke sem mu puvedala, zakun mu kurenček stržem, verjeu m pa le ni. »Neška, tebe je eden nafarbu,« m je reku, pržgau cigareta in udšou pu sojeh poteh. Ke jest tudi nisem prou verjela, de se je tu tku pudražel, sem pa skučila hiter u ena trafika in prašala trafikanta, če sa se res cigarete tku pudražile.
»Sevede je res,c m je trafikant udguvuru. »Z nam trafikantem ja tku delaja, koker svi-na z meham. Že zdej sma kumi tulk zasležil, de sma mel za fruštek in za večerja, kusil pa tku nisma nekol, ke nam ni tulk nesel. Kar konc nas bo. Jest sem tou že testament naredit, pa nisem vedu, kermu b soje dougove zapustil.«
»Za seagat vam pa res še ni. Kua hote jamral?« sem ga jest začela tulažet. »Zdej bote ja lohka še več zasležil, ke mate prueente ud tistga, kar skupte. Kene, če je du zdej eden pukadu za deset dinarju cigaret na lan, ste vi pr tem zasležil sam petdeset par. Zdej bo mogu pa dat za tiste cigarete dvanajst dinarju, no in vi bote zasležil ze mal več. Velik vam s tem na bo glih pumagan pr te dragin, neki bo pa le. Le nckar na scagite. Use se bo še na bulš ubmil za trafikante.«
»Gespa, Sej ste že zadost stari, de b lohka mal bi pameten guvurel,« me je nahrtilu. »Al tega na pumislete, de boja zdej dedci velik mn kadil, koker sa du zdej? Sej' mende veste, de gnarja nubeden na pubira pu cest. Prou velik je pa tud takeh, de se boja raz udvadel kadit, koker de b cigarete tku dragu plačval.«
»Iu pa na bo držal,< sem mu jest ugu-varjala. »S kadiucem je ja glih tku, koker s pijancem. Tu pa mende vesle, de se pijane sele tekat spreubrne, keder se u jama zvrne. Kadiuci boja ud zdej zanaprej glih tku ladil, koker sa du zdej. Navada je ja železna srajca, tu ve tubačen monopol glih tku dober, koker jest. Zatu je pa tud cigarete kar brez skrbi pudrazu. Le putulažte se. Če bo mou kdu za-vle tega škoda, ke sa se cigarete pudražile, ja bo mou mesten pugreber. zavod, ke na bo n'°'f yeč tulk pugrebu, koker jih je mon du zdej. Ce b mela jest kasna trafika, b se že znata pumngat. Ceu dan b kadila ta nardrnži cigarete kar ena za druga. Tubačen mononol b m mogu pol tulk ene provizije izplačvat/de s .Jest s tistmu gar jam začela lohka take palače zidat, koker jih zidajo v Belgradu Kc b tubačen monopol navadne sprevidu, de nam je on sam s pudražituja cigaret pumagu spel na noge, b začeu pa kmal cigarete spet pucen Predajat, ke naš napredek b gn prec u uči zbodu. Kar ubugite me, pa naredite tku, koker sem vam jest nasvetlavn, pa bote kmal spet na kojn.«
»1 Ivala lepa za vaš puduk, gespa. Sej bo mende res še ta narbulš, če bom začeu še sam kadit,« se m je trafikant zohvalu in s hiter ena »šumadijn«, ke je ta nardraži, not u nafa uteknou. Drgač \rnfikante tku ni pu-sebne sile. Kene, puzim lepu na gorkem u trafik sedi, pulet je pa tud zmeri lepu u senc. Sam ženske sma reuce, ke morma ceu soj žeu-lejne, nej bo mraz al pa uručina, garat ket kašna Čiška mula.	K. N.
Zahtevajte povsod naš list!
Križanka
										1		i	3	4					
		5	6		7	s		9			11	10 I			U				
	12		Ul	13			14		|i|	PI	15	■	16						
u			sna			18			19	20		■n	21			22			
22 b		11	23	24	25	11	26						11	2«					
	1	29				3U	lil	3)					D	32					
d	33		rii	34			11	35					m	36			i		
H		[ia	31	11	3b		3)	11		d	|i|	40	41	1	1	11	n	u	
	m	42		43	11	44		45	11	46	47			4«	1 "		50 j	s,	Pl
		52			$»	N	54		H	55					11	5t			" !R
		58				loj	59		69	H	61				62	11	63 | 1		M
			SI			65	H	66		67	11	68				11	69		RR
				7(1			71	D	72			11	73			11	74 j		1
					75			11		111111			111111			76	m		1
					77			d	78	79	|» |		11		82		83	11	v
					84			11	85			11	85 b					11	
						11		H	86			86 b				n		11	
					S	87		11	| 88						m	-		N	IH
				11	90			|i|	91					lil	92			R	
				93			|	11	94					95				R	
				96			11							97			m		
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1.'Naslovna oseba filma z Errol Flynoin v glavni vlogi, 5. Kmet, po katerem se imenuje znana dolina v Savinjskih alpah, 9. Čebelna celica, 10. Bivši angleški zunanji minister, sedaj major v vojski, 12. Osebni zaimek, 13. Pokrajina v stari Grčiji, 16. Kratko moško krstno ime, 17. Znamenje na igralni karti, bodljaj, 18. Vrsta bojnega noža, 21. Skrivno udruženje, prostor v dvorani, 22. Bistri glavo, 23. Del telesa (4. sklon množ.), 26. Tujka, ki pomeni odločitev, izbero, 28. Gostija, ženitovanje, 29. Od spati 2. oseba množ., 31. Vrsta psov, zvit šop las, 32. Ljudski izraz tujega izvora, pomeni soparo, vročino, 33. Veznik, pogost pri starejših pesnikih, 34. Predlog, 35. Grški junak izpred Troje, 36. Zadnje bivališče, 38. Itaj po verovanju starih Slovanov, 40. Vprašalnica, kot jo izgovarja preprosto ljudstvo, 42. Kratka oblika našega Janeza, 44. Kuhinjski prašek, »ki čisti vse«, 46. Sorazmernost, skladnost, 52. Mudi se mu, teče, 54. Besedica, s katero pokaramo, 55. Jemlje slovo od tega sveta, 56. Obok nad nami, tudi gora v Palestini, na kateri je umrl Mojzes, 58. Odtisek, odtisnjene posledice gibanja, 59. Sitna, nevarna žuželka, 61. Tuja beseda za naš Zbogom, 63. Zelelnik, 64. Moralen človek, 66. Tuje skrajšano žensko krstno ime, 68. Angleško pristanišče in oporišče v Rdečem morju, 69. Šesta in pred njo stoječa črka v abecedi, 70. Kraj ob Donavi pod Fruško goro, 72. Enota mehaničnega dela, 73. Domače žensko ime, 74. Mednarodna označba za stran neba, 75. Kratko žensko ime, 77. Človeška sposobnost za dojemanje življenja, 78. Velik, dragocen zob eksotične živali, 81. Kožna tvorba, tudi državna listina, 84. Števnik, 85. Južna francoska reka, 85 b. Gonilna priprava, tudi hitro prevozno sredstvo, 86. Omalovaževanje, pikrost, 87. Oziralni zaimek, 88. Dojemati napisane stvari, 89. Ruska reka, tudi predlog, 90. Amerikansko žganje, 91. Števnik, 92. Ve, pozna, si je na jasnem, 93. Moderno orožje, past. 94. Besedica, s katero nudimo, kemijska označka za prvino, 95. Notranjska reka, predhodnica Ljubljanice, 96. Kratko žensko ime (od Elizabeta), 97. Šahovski izraz, kapitulacija.
Navpično: 1. V morje segajoč del kop-nine, 2. Kemijska označba za prvino, 3. Namišljeno božanstvo, nedosegljivost, 4. Ni tič ne miš, Straus-sova opera, 5. Geometrijska ploskovna — narisana tvorba, 6. Oblika osebnega zaimka, 7. Vzklik začudenja ali ganotja, 8. Gornjedalmatinski otok, 9. Mlado drevo, stebelce, ki ga vsadimo, 11. Majhna noga (pomanjševalnica), 12.. Zraven, poleg, 14. Kemična prvina, desinfekcijsko sredstvo, 15. Jurčičevo delo, dramatizirana ljudska povest, 17.
Druga beseda za upor, punt, 19. Tropična rastlina, ki cvete vsakih sto let, 20. Krleževa drama, 22. Iz riža pridelano žganje, 23. Nada, 24. Hiter tek, vrsta ježe, 25, Ciklična spojina, 27. Grška kraljica, ki je postavila svojemu soprogu mavzolej, ki velja za enega izmed sedmih čudov sveta, 29. Kratica za športni klub, 30. Svetopisemska oseba, Jakobov brat, 33. Enojka na igralni karti, 37. Draga, mnogo nošena tkanina (2. sklon), 39. Žlahtna stvar, ki jo je pa treba zmerno uživati, 41. Mesto v severnovzhodni Španiji, 42. Jezusov monogram, 43. Rešiti, odvzeti, 45. Prehodno sredstvo, 46. Sol, v ljubljanskem narečju, 47. Poseduje, vsebuje, 48. Zaupen, .skrivnosten, 49. Veznik, 50. Država na Arabskem polotoku, 51. Mencingerjeva povest, 53. Ljubek, prijeten, romantičen, 57. Vzklik, 60. Prikazujoč, predstavljajoč božanstva, nerealne stvari, 62. Osebni zaimek, 65. Psevdonim »Slo-venčevega« Kotičkovega strička, 67. Ploskovna enota, 71. Zgodovinsko žensko krtsno ime (Medice jska, Velika itd.), 76. Nesreča, hudobnost, 79. Stara grška pesnica, 80. Zaokroženost, oddelek, celota, 81. Barka, 82. Majhna lesena stavba, 83. Prebivalec nekega zemeljskega polotoka, 85 b. Napačna vera, ideja, 86 b. Označba za kemijsko prvino kot pri 94. vodor., 87. Najobludenejša država na svetu, 89. Stenski opaž, zidna prevleka, 90. Krstno ime bivšega voditelja španske ljudske str., 92. Hrvatska reka, 93. Skrajšana oblika drugega ali četrtega sklona zaimka jaz, 95. Pamet, razum.
O^fHOft -t
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 2. Dom, 4. Belin, 6. Lek, 7. Nič, 9. Pesa, 10. Alah, 12. Ris, 14. Sak, 16. Bo, 17. Sunek, 21. Ar, 23. Mig, 24. Lepotec, 26. Len, 28. Veronal, 30. Selivec, 32. Oreh, 33. Sem, 35. Rana, 36. Vikar, 38. Jod, 39. Laž, 41. Lado, 42. Ezav, 44. Laval, 45. Šabac, 47. Luža, 49. Asir, 51. Beg, 52. Uteha, 56. Nak, 58. Riž, 59. Kupovalec, 63. Ban, 65. Veramon, 67. Letalec, 69. Okolica, 72. Sliniti, 74. Lojev, 75. Kodak, 76. Avenija.
Navpično: 1. Bol, 2. Deka, 8. Mina, 4. Bes, 5. Nil, 6. Les, 8. Cas, 9. Pi, 11. Ha, 12. Rogoz, 13. Snopek, 15. Kalin, 16. Biro, 17. Sel, 18. Up, 19. Et, 20. Kes, 22. Reva, 23. Me, 24. Lak, 25. Cer, 27. Ne, 29. Nem, 31. Lan, 33. Sidol, 34. Maleš, 36. Voda, 37. Raza, 38. Java, 40. Zaba, 41. Laž, 43. Vas, 44. Lug, 46. Cin, 47. Ležak, 48. Leva, 50. Rabat, 51. Biro, 52. Up, 53. To, 54. Ha, 55. Al, 57. Kali, 58. Re, 59. Kolo, 60. Unija, 61. Elida, 62. Cena, 64. Ne, 66. Mol, 68. Tik, 70. Cev, 71. Ave, 72. Ski, 73. Loj.
Pomladanske cvetlice dvoletnice
Prijatelj narave in vrta nobene stvari tako težko ne čuka kakor prvega spomladanskega zelenju in prvega cvetja. Razveselimo se že skromne vijolice ali jx)hlevne(ju zvončka, ljubke trobentice in raznih drugih znanilk bližajoče se jKjmladi. Kako težko šele pričakujemo prve cvetoče hijacinte, narcise, prvega tulipana in drugih tukih spomladnih krasoticl Pa o teh miljenkah danes ne mislimo govoriti, ker bi bilo to brez praktičnega pomena. Vse te rastline je treba saditi že jeseni, ako hočemo imeti cvetoče aprila in maja meseca.
Imamo pa še druge sj>omladi cvetoče vrtne krasotice, ki tudi že zdaj cveto, ki jih je treba pa tudi že kmalu zduj, ali vsaj čez poletje sejati, da bodo cvetele prihodnjo poni lad. Z njimi izpolnimo vrzel od rane pomladi tja do jvoletja, ko začno cvcsti poletne cvetlice. So to tako imenovane dvoletnice, ker potrebujejo za svoj razvoj dve leti. Sejemo jih, kakor že rečeno, čez poletje; do jeseni se razvijejo^ v košate grmiče, ki pn navadno še ne cveto. Čez zimo ostanejo zunaj in na jx>mlnd se hitro razvijajo dalje, se razcveto in njihovo cvetje traja potem navadno tja v maj ali celo do junija. Vse so jako trde rastline, ker brez škode prenesejo našo zimo, zlasti če so pod snegom. Ko proti poletju ocveto, jih populimo in zavržemo. Na njih mesto pn posadimo že zadnjič opisane poletne cvetlice.
Posebno znnna in priljubljena dvoletnica je mačeha ali sirotica (viola tricolor maximn — največja tribarvna vijolica), ki se goji dandanes menda po vsem svetu v neštetih sortah, s cvetjem najrazličnejših oblik, velikosti in v vseh barvah od "temnočrne do snežnobele in v premnogih pisanih sortah. Severjev cenik navaja okoli 60 raznih sort v več zvrsteh. Mačehe so knj vztrajne cvetke, ki neumorno razvijajo vedno novo cvetje tja v poletje. Sele jx)tem, ko pritisne hujša vročina in suša, se nekako razlezejo in izgube svojo spomladno lejKito. Takrat je konec njihove slave. Navadno jih populimo in vržemo na kompost. Ko bi jih preživele še eno zimo. Seveda pa izgube ves svoj prvotni značaj in svojo lepoto. Mačehe učinkujejo le v večjih skupinah ali pa kot nizek obrobek okoli cvetličnih gredic in po rnbatah. Nasaditi jih moramo na gosto, da pokrijejo zemljo in da je jiotem, ko se popolnoma razcveto, tako rekoč cvet pri cvetu. Najlepši učinek dosežemo, ako sadimo v eno skupino samo po eno barvo. _
Mačehe sejemo navadno julija meseca nad senčno gredico. Dokler ne vzkale, mora biti setev pokrita z vejami, da je popolnoma zavarovana pred sončnimi žarki in pa vedno mora biti zadostno vlažna. Takoj mlade rastline pi-kiramo (presadimo na približno 3—4 cm narazen). Pozneje jih presadimo jx> možnosH še enkrat, da se do jeseni razrastejo v tršate grme z bujnimi listi. Tu in tam se proti zimi prikaže tudi že kak cvet. Najlepše pridejo takoj spomladi do veljave, ako jih že jeseni presadimo na stalno mesto, kjer bodo cvetele. Presajamo jih pa lahko tudi zarana spomladi, marca ali aprila meseca, z grudo. Primejo se zelo rade, ne da bi kaj zvenele.
Ocvetele mačehe obrode sicer precej semena, toda nabrati ga .je zelo težko, ker se semenske pušice, takoj ko dozorijo in jih obsije sonce, razpoeijo na tri dele in se seme otrese. Kdor hoče nabrati seme, mora vsako jutro pregledati vse rastline in potrgati zrele semenske glavice, preden se odpro. Zrele se j>°-znnjo fK> tem, da imajo rujavo barvo in tudi semenska zrnca so porujavela, dočim so nezrela zelena. Seme od mačeh je razmeroma drago, vprav zaradi tega, ker je nabiranje zelo zamudno.
Druga jako lepa dvoletnica je vrtna marjetica (bellis pertinnis), ima pa^ to hibo, da cvete razmeroma kratko dobo. Krasne so ve-likocvetne marjetice s polnimi cveti (gigantea). Tudi ta dvoletnica se goji v mnogih cvrsteh
Zlogovnica
Sestavi iz zlogov: bud, gla, in, ja, ja, ju, la, len, li, li, ma, me, nar, o, o, ro, si, va, vik, ze, besede sledečega pomena:
a)	lepa vodna žival,
b)	uspešno reklamno sredstvo,
c)	pristanišče na sev. Norveškem
d)	šekspirjeva tragedija,
e)	vrtno sočivje.
Rešitev nedeljske zlogovnice
a) Bogomili, b) kladivo, c) posojilo, d) propaganda, e) Zvonimir Rogoz.
z različno oblikovanim cvetjem v raznih barvah. Uporablja se jiruv tuko za večje skupine; v domačem vrtu pu navadno za obrobek )>o rabatah v družbi z mačehami. Sejemo jo junija, julija, kmalu pikiramo in potem presajamo jeseni nu stalno mesto. Zima ji nič ne škoduje, če je količkaj jKikrita s snegom.
Tretja zelo pogosta dvoletnica je |>otoč-nica (mvosotis alpestris). Zal da cvete le tnalo časa in je ocvela brez vsake lepotne veljave in jo je treba ocvelo takoj odstraniti in nn^ domestiti s kako primerno poletno cvcSico;
K dvoletnicam prištevamo dalje zlati šeboj ali fujgclj (cheiranthus incanus) lepo duhtečd cvetlicu, ki jo moramo sejati že maja meseca. Ko že jirecej odraste, jo presadimo nn grede, kjer se razvija dalje. Če/. zimo jo je treba nekoliko zavarovati z listjem, ki gn donemo med rastline. Razcvete se rano spomladi. Pone-i kod goje šolx>j tudi v lončkih.
Znane in hvaležne dvoletnice so še turški nagelj (dianthus barbatus), rožusti sle.: (mnl-> va rosen), razne zvončnice (campantila) i. dr. Tudi navadni vrtni nagelj lahko prištevamo v to skupino. Vse te sejejo maja ni junija. Kdor hoče imeti drugo leto ob temle času vrt v cvetju, naj se sedaj kmalu pobriga za seme in setev naštetih cvetlic.
V medklubskem tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske zveze so bili v semifinalu že doseženi prvi rezultati. V Mariboru sta odigrala zadnjo nedeljo prvo tekmo Celjski š. k. in š. k. »Vidmar«. S. k. »Vidmar«, ki je novinec v tem tekmovanju, se je v prvi tekmi dobro uveljavil in dosegel neodločen rezultat. Po rezultatu na prvih deskah je pa smatrati, da je Celjski š. k. le močnejši. V Ljubljani sta se v zadnjem tednu spo-prijeli moštvi Centralnega in Ljubljanskega šahovskega kluba. Favorit Ljubljanski šahovski klub je pokazal v tej tekmi veliko premoč v turnirski rutini in je pričakovati, da bo zmagal z veliko razliko. Tekma je bila prekinjena pri rezultatu 3 in pol : pol in ima LŠK tudi v neodigranih partijah mnogo boljše izglede. LSK si je vstop v finale že zagotovil.
*
Na Holandskem so takoj, ko se je vrnil dr. Euwe kot zmagovalec iz Budimpešte, priredili turnir med domačimi mojstri. Euwe je v prvem kolu kot črni spet igral tako kot s Szabojem, čeprav je bil v Budimpešti že v veliki nevarnosti. S svojo otvoritvijo pa je imel tudi topot uspeh.
Mabbendratn — dr. Euwe.
1. e2—e4, e7—c5 2. Sgl-f3, Sb8-c6 3. Lfl—b5, a7—a6 4. Lb5—a4, Sg8—f6 5. 0—0, d7—d6 (tu je najobičajnejše LfS—e7. Dr. Euvve je dalj časa uporabljal tu od dr. Tarrascha priporočeno potezo Lf6Xe4, sedaj pa poskuša s to |)otezo, ki tudi vodi do ostre igre). 6. Tli—el, Lc8—d7 7. c2—c3, LfS—e7 8. d2—d4, 0—0 9. Sbl-d2, e5Xd4 (če ne bi črni mogel po tez odstopitvi prednosti v središču zamenjati belega lovca, bi bil beli napad seveda nevzdržen in ves sistem ovržen). 10. c3Xd4, Sc6—b4 11. La4Xd7, Dd8Xd7 12. Sd2—(1, d6—d5
13.	SI3—e5, Dd7—e6 (proti Szaboju je igral Emve Dd7—e8, pride po končno do iste pozicije).
14.	a2—a3, Sb4—c6 15. Se5Xc6, De6Xc6 16. e4— e5, Sf6—e4 17. f2—f3 (boljše je Sfl—e3, kot je igral Szabo. Partija dobi sedaj jx>polnoma drug značaj in se za črnega razvije ugodnejše). Se4—g5 18. f3—14, Sg5—e6 (grozi Se6Xf4, česar pa beli ne brani, ampak takoj napade). 19. (4—f5, Se6Xd4 20. f5—f6, Le7—c5 (na gXf6 bi sledilo Lcl—h6 in beli bi dobil kvaliteto). 21. Kgl—hI. Sd4—e6 22. Sfl—g3 (za kmeta ima beli napad, ki ga pa Euvve hladnokrvno odbije). TfS—c8 (nič ni seveda Lc5—f2 zaradi Sg3—f5 z grožnjo Se7+). 23. Sg3 —f5, Lc5—f8 (to dopušča močen napad. Po g7—g6, Sf5—116+ Rg8—f8, b2—b4 je po obramba tudi zelo težka). 24. Tel—e3 (lo je slabo, pač pa bi beli z direktnim napadom fXg7, Ddl—g4 itd. obdržal dobre izglede). G7—g6 25. Te3—h3 (ponudi žrtev figure, ki je pa črni seveda ne sprejme). Se6—c5! (protinapadad!) 26. Lcl—f4, Sc5—e4 (konj je spet na tem važnem polju). 27. Ddl—el, Dc6—c2 2S. Sf5—h6+, Lf8Xh6 29. Th3Xh6, Dc2—12 (izsili menjavo dam). 30. Del—cl, Df2—c5 31. Lf4—e3, Dc5Xcl+ in beli se je vdal, ker nadaljne izgube kmetov ne more več braniti.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
(flOVOl PRISTNA LJUTOMERSKA VINA
naročajte le pri
VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU
..TERRAZZO" JCERAMIT"
PLOŠČE
.MOZAIK' .MAJOUKA'
izdelane pod visokim pritiskom v raznih barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in kiinker plošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje:
nALPEK0" TA.naJr Ljubljana, Tyr$eva (.48
PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P.
Birmanska darila
nre, verižice, obeski itd., dobite najceneje pri ŽEJN RASTISLAV, prej škopek, urar, Ljubljana, Mestni trg št. 20. Cene nizke/	Solidna postrežba.
NA J P O P O l Nt J S E HARMONIKE SVETA;,/
M 1M!J
jGElUERAlMOŽASTOPSTVO'
IZOLACIJE
proti vlagi in toploti, ploščice za štedilnike in obloge, mavec, samot in ves ostali
gradbeni material
dobite pri
..MATERIAL"
trgovina s stavbenim materialom lastnik MIHO VOVK
LJUBLJANA, Tyrieva «. 36 b
Teleion 27-16	Brzoj. „MATER1AL"
Ljudska posojilnica v Celju
reglatrovana zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4 %
□a trimesečno odpoved pa po • • • . . 5% *
Izplačuje točno vse vloge — stare in novel Dovoljuje posojila in trgovske kredite
MHUBM/IHJA,
Priložnostne prodale. upravljanje In nadzorovanje hIS prevzema
JMOBILIJA'
BEOGRAD
Knez MlhaHova 17
Telefon 26-167 in 28-260
»SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5
MEATU SLOVENEC
Kokun: i
Pevski zbor
Veste, kje je ptičja šola? Na drevesu kraj vasi. Tam vsak dan učitelj petja, strogi gospod Kos, uči
mlade kose, ki jim grla niso še dovolj ubrana, da bi mogli brez nadzorstva peti v mraku in zaruna.
»En, dva, en, dva,« gospod Kos jim takt z nožico drobno daje in se klanja, da drevo se kakor ob viharju maje . . ■
Ko učenci bodo gladko pesmic vseh se naučili —1 prišli bodo k nam v Ljubljano in koncert nam priredili
Arabska pravljica
Tam, kjer se danes razprostira mesto Jeruzalem, je bilo v davnih časih razorano polje. Dva brata sta imela svoje njive prav na tistem kraju, kjer so pozneje zidali judovski tempelj.
Prvi brat je bil oženjen in je imel mnogo otrok. Drugi je bil samec. Brata sta po smrti svoje matere obdelovala svoje polje skupaj. Ob žetvi sta snope razdelila na dvoje enakih delov. Neke noči je bratu, ki je živel sam zase, šinila v glavo pametna misel. Takole je zamodroval:
»Moj brat ima ženo in otroke, da jih hrani. Jaz sem sam in zato ni prav, da je moj del enak njegovemu. Vzel bom s svojega kupa nekaj snopov in jih prenesel k njegovemu delu. Brat tega niti opazil ne bo in me ne bo zavrnil.«
Brat, ki je bil sam, je šel na polje in je storil, kar je rekel.
Tisto noč pa tudi njegov brat ni mogel spati. Rekel je svoji ženi:
»Moj brat je mlad in sam. Siromaka ne more nihče zamenjati pri njegovem delu. Nihče ga ne tolaži, ko pride truden od dela domov. Ni prav, da je naš delež enak njegovemu. Vstaniva, žena, odnesiva na skrivaj nekaj snopov k njegovemu delu. Prav gotovo tega ne bo opazil in naju ne bo mogel zavrniti.«
Tudi onadva sta storila, kar sta nameravala.
Drugega dne sta oba brata prišla zgodaj zjutraj pogledat na polje. Silno sta se začudila, ko sta videla, da sta oba kupa enaka. Nobeden si ni mogel razložiti tega čudeža.
Neke noči sta oba sklenila, da gresta stražit na polje, da bi videla, kdo jima odnaša snope. Tako sta se srečala na njivi, ko sta nosila vsak svoj kup pod pazduho.
Bogu je bila ta nesebična dobrota obeh bratov tako všeč, da je svojemu izvoljenemu ljudstvu ukazal, naj mu zgradi na tem mestu veličasten tempelj.
In tako je nastal prekrasni Salamonov tempelj v Jeruzalemu.
Kokun:
Sonce
Tiho, tiho za gorami sonce se iz spanja drami, z zlate jiosteljice skoči, izza gore se jx>toči.
Rosne bilke zadrhtijo, v sončnih žarkih, zablestijo in studenček ves srebrn vije se čez drn in strn.
Skozi okno žarke sipi je tam, kjer srček mlad utripi je: srček naše drobne Metke z ličkom drobnim kakor cvetke.
V mraku spet za goro vtone, s sabo vzame milijone žarkov zlatih in srebrnih; vse izgine v sencah črnih.
Sonca ni več sredi leh, sonca ni nikjer — v očeh naše Metke le dva zala žarka sta še zdaj ostala.
Cas
Učitelj: »Če rečem: Konj je vlekel — to je pretekli čas. Če pa rečem: Tvoj oče ima denar — kateri čas je to?«
Francek: »To je okoli prvega v mesecu!«
Zgodba o zdravila
Andrejčkova sestra Ančka je bila bolna. Vsak dan jo je obiskal stric zdravnik in jo pretipal ta pregledal od vseh strani. Vmes pa je z majhnim kladivom trkal po njej, kakor da bi hotel zbuditi v njej skrivnostnega neznanca, ki trdno spi. Od časa do časa mu je morala Ančka pokazati tudi jezik in reči: »Aaaa!« Kakor je hudo, če je človek bolan, se Ančka kar ni preveč pritoževala. Čemu tudi? Bolečine v prsih so bile zelo, zelo majhne, jedi, ki jih je dobivala kot priboljšek od matere, pa tako dobre, da jo je Andrejček kar zavidal ta si na tihem želel, da bi zbolel še on. Celo zdravila, katere je prijazni stric zdravnik predpisal mali bolnici proti kašlju, so bila tako sladka, da bi jih bila Ančka rada pila od jutra do večera. Pa tega žal ni smela, ker ji je zdravnik dovolil samo tri žličke na dan.
Nekega jx>jx>ldneva se je Andrejček spet ne-opaženo prikradel v sobo k bolni sestri, čeprav mu je mama to strogo prepovedala. Za njim pa je smuknil v izbo tudi kuža Muki, zelo srčkana in zabavna živalca. Šarila sta jx> sobi sem in tja in se prekucovala kakor za stavo. Ančka je kar pozabila, da je bolna, tako jo je ta nenapovedana bratčeva ta Mukijeva cirkuška predstava zabavala. Andrejček je vzel s police velik časopis, ga lepo zvil v kejx>, da je bil podoben žogi, in ga vrgel po sobi. Muki je bliskovito planil za papirnato kroglo ta jo še med tekom ujel. Potem se je začel z njo igrati. Trkljal jo je po sobi toliko časa, da jo je razcefral na drobne kosce. Med tem uničevalnim delom je tako zadovoljno renčal in bevskal, da sta se Ančka ta Andrejček smejala na vse grlo.
Kar nenadoma pa je Muki sedel na zadnje noge ta začel na vso moč kihati ta kašljati. Kaj se je zgodilo? Košček papirja mu je zašel v gol-lanec. Na vse pretege se je ubogi Muki trudil, da bi nepovabljenega gosta izkašljal na beli dan. Papirček pa mu je čedalje globlje silil v goltanec.
Ančka ta Andrejček sta se Mukijevemu brezuspešnemu prizadevanju še nekaj časa smejala, jx>-tem pa je Andrejčka kar na lepem zaskrbelo:
»Jojmene, kaj pa če se zaduši?«
»Veš kaj?« je predlagala sestrica. »Muki je dobil oslovski kašelj, daj mu nekaj kapljic mojega zdravila!«
Ančkta nasvet se je zdel Andrejčku kar pameten. Brez odloga je sedel s steklenico na tla, vzel Mukija v naročje ta mu začel vlivati sladko tekočino v gobček. Muki se je sprva z vsemi štirimi branil, potem je začel debelo požirati. S slad-
kimi kapljicami pa je nazadnje le požrl tudi papirček ta se globoko oddahnil.
Ko je čutil, da je v njegovem grlu spet vse v redu, je v hipu postal spet stari ,jx>redni ne-ugnanec. Steklenica v Andrejčkovih rokah se mu je nenadoma zdela lepa, imenitna igrača. Zgrabil jo je z zobmi ta se skokoma |x>gnal iz naročja presenečenega Andrejčka. Pa je nesreča hotela, da se je steklenica zmu^iila iz njegovega gobčka in jjadla na tla. Reskl žvenkl je reklo — in zdravilo se je razlilo po linoleju...
Andrejček se je prestrašil, da mu je kar sapa zastala. Ančka pa je zajokala, obupno zajokala: »|oi, moja zdravila, mojo sladka zdravila!« Mali grešnik je nekaj časa zmedeno opazoval razbito steklenico, potem pa se je splazil bliže, poduhal tekočino in jo začel slastno lizati. Andrejček ga je zaman odganjal proč. Muki je lizal toliko časa, da je polizal zadnjo kaplico. Andrejček je slednjič izgubil jjotrpljenje. Prijel je Mukija okoli vratu in ga vrgel iz sobe.
Ančka je jokala čedalje huje za svojo sladko, dobro vodico in se takoj spet spomnila, da je bolna. Strašno je spet začela kašljati. V sobo je prihitela mama. Ko je zagledala razbito steklenico, se je razjezila in strogo prejvovedala Andrejčku, da bi še kdaj privedel Mukija v lK)lniško sobo. Jokajoči Ančki jia je obljubila, da ji bo dobri zdravnik zapisal novo steklenco zdravil. Potem je vzela v roko metlo in očistila sobo črepinj in papirja.
Andrejček je šel ven, da bi poiskal porednega Mukija. Pa ga ni našel,
»Gotovo se sramuje, grdun, in se je kam skril,« si je mislil. To je Muki zmerom storil, kadar se je čutil krivega. To pot pa so bila vsa znana Mukijeva skrivališča prazna. Šele čez nekaj ur je Andrejček zaslišal sumljivo cviljenje v kleti. Splazil se je tja in zagledal Mukija, ki je kakor kupček nesreče sedel na premogu in žalostno gledal predse. Gotovo ga je bolel želodec. Andrejček ga je dvignil, ga odnesel na njegovo ležišče in ga toplo odel.
»To imaš zdaj od tega, ker si polizal Anč-kina zdravila, vidiš!« ga je narahlo karal. Muki pa je kakor skesan grešnik gledal vanj, migal z repkom in lizal j>o roki.
Drugo jutro pa so bile želodčne bolečine jwzabljene in Muki je bil spet star. neugnani Muki, kateremu se je moral smejati vsalt.
Kanarček in prostost
Ves ljubi božji dan je kanarček skakal s palice na palico, gor in dol, sem in tja. Včasih je poskočil na vrhnjo polico in na ves glas zažgolel, da bi sam sebi krajšal čas. Zdajci je spet švignil navzdol, naravnost pred majhno jezero, ki se je širilo v kotu njegove kletke v globoki stekleni votlini. Pomočil je glavo v vodo in jo tako vneto stresal, da so kapljice frčale na vse strani. Naveličal se je te igre in ker je bil lačen, je šel pogledat v svojo shrambo, kako je kaj z zalogo zrnja. Hvala Bogu, dovolj ga je še bilo! Ko je bil trebušček lepo okrogel, je spet skakal s palice na palico.
Pusto in enolično je bilo njegovo življenje. Kar je pomnil, še ni prestopil praga svoje hišice. Ko bi vsaj hišica bila tolikšna, da bi se lahko pošteno naletal! Tako pa ima peroti in ne ve, kam bi z njimi. Komaj se dobro obrne, že zadene ob. železno omrežje svoje kletke.
Kako vse drugače mora biti v njegovi domovini! Mati mu je včasih pripovedovala o njej in bilo mu je, kakor da bi slišal lepo pravljico. Tam se košatijo bujno zeleni pragozdovi, tu vidi samo železno omrežje. Tam letajo v mavričnih barvah lesketajoči se ptiči, tu je sam s svojo tugo in žalostjo. Tam žvrgolijo njegovi bratje vsevj>rek, tu prepeva sam sebi žaloslne pesmi o neutešenem hrepenenju po svobodi. Tam sije sonce, sije toplo, žareče sonce, tu je zmerom dež in njegova kletka je ozka, tako ozka, da s peroti zadeva ob njo...
Kanarček je žalostno povešal glavo in z vsem srcem zahrepenel po zlatem soncu in zelenih gozdovih svoje domovine.
Nenadoma ga je v njegovih tihih mislih zmotil glasen ropot. Kanarček je dvignil glavo in se hudo prestrašil. Njegovi kletki se je bližala ogromna temna krogla, neštetokrat večja od njega samega. Krogla je bila ena sama grda brazgotina, razpo-kana in umazana, na vrhnji plati pa poraščena z umazano sivo dlako.
Skozi mrežo je rinil debel kos mesa. Kanarček se je plašno stisnil v kot kletke. Brazgotina je
nabrala svoje razpokane gube v nežen smehljaj — vsaj njej se je najbrž zdelo tako. Kanarčku pa se je zdela v svojem smehu še bolj ostudna in grda.
Kanarček je dobro poznal brazgotino. Bila je teta Liza, njegova gospodinja, ki mu je vsak dan nosila zrnja, siadkorčkov in vode. Nikoli mu še ni storila nič žalega, kanarček pa se je je vendar bal. Nikoli se je ni mogel privaditi. Kako bi se tudi mogel droben kanarček privaditi takšne grde, okrogle brazgotine?
Kanarček je vedel, kaj se bo zdaj zgodilo. Čakal je. In res: sredi brazgotine se je zdajci odprla široka, temna votlina, iz katere so zadoneli čudni glasovi. Hoteli so biti podobni glasovom kanarčka, pa je bilo le grdo in grozno hreščanje.
Joj, kako je bilo kanarčku vse to zoprno! Brazgotina je zahtevala, naj ji odgovori s svojo pesmijo. Mar je Bog kanarčku ustvaril grlo za take grde pošasti? Ali naj ji zapoje svojo najlepšo pesem domotožja in hrepenenja? Saj je ne bi razumela. Če bi ga razumela, bi ga pri priči izpustila iz njegove tesne kletke, da bi lahko odletel svoji domovini v naročje. Nekoč je poskusil — pa se je brazgotina še bolj široko smehljala in tako nesramno buljila vanj, da mu je v hipu zamrl glas. Brazgotina ostane ostudna spaka vse žive dni in ne bo kanarčka nikoli razumela!
Kanarček se je tako razjezil, da ni hotel na hreščanje brazgotine odgovarjati. Druge dneve je
Ko je Bog
ustvari! svet...
Ko je Bog ustvaril svet. je pobarval tudi ptice. Barv je imel brez števila in delo mu je šlo hitro izpod rok.
Pozabil pa je na neko ptico, ki je skromno stala ob strani. Ker ni imel več barv, je obrisal ob njeno perje čopiče. Ta ptica je bila lišček.
Mar veste, zakaj ima osel dolga ušesa? Ko je Bog osla izgnal s prvima človekoma iz raja, je osel pozabil, kako mu je bila ime. Trikrat se je vrnil, da bi ga slišal. Pri tem je tako napenjal in iztezal ušesa, da so se mu preveč raztegnila.
Ob stvarjenju sveta je bila kaznovana tudi čebelica. Zakaj? Če se je približal kdo satovju, da bi pokušal med, ga je pičila.
Bog jo je jx>klical k sebi in ii rekel:
»Dovolil sem ti. da pridobivaš najslajše od "'sega, kar je ustvarjeno, ii pa si sebična in vsakogar pičiš. Nikomur ne dovoliš, da bi pokusil to, kar sem ti dal. Ce boš še koga pičila, boš rala umreti.«
In res .'Kadar čebela koga piči, mora umreti.
Torej Gosjx>d je ob stvarjenju sveta barval ptice in vsaki je dal svoje ime. Neki sivi ptici je dal ime taščica.
Ptička se je čudila, zakaj ii ie Bog dal tako lepo ime. Imenovati bi jo moral prav za prav sivka.	,
Dolgo je letala po novo ustvarjenem svetu, nazadnje pa se je ojunačila in zletela k Bogu. Mislila je, da ji bo Bog rekel:
>Oh, saj res! Pozabil sem ti pobarvati prsa z rdečo barvo. Pridi, da ti popravim storjeno krivico!«
V resnici pa se je Bog nasmehnil in rekel:
»Dal sem ti lepo ime. Lejx> barvo pa si moraš prislužiti!«
Ptička je zaskrbljena zletela z Gospodove roke.
Premišljevala je, kako bi zaslužila rdečo barvo, ki ji je bila tako všeč. Ali naj si splete gnezdo med trnjem? Veter zanaša liste rdečih rož in morda se bo kakšen zapletel v njene peroti. Morebiti bi ji tak list jjodaril svojo rdečo barvo?
Poteklo je neznansko mnogo časa, taščica pa je bila še zmerom siva in nič drugega kot siva. Niti sledu rdeče barve nikjer!
Stara taščica je bridko tožila svojim mladičem:
»Vse smo napravile, kar se je dalo, toda še zmerom smo sive.«
Beseda ji je zastala v grlu.
Po dolini se je vila dolga vrsta ljudi. Spredaj so jezdili vojščaki na ponosnih konjih, zadaj pa so drlo objokane ženske. Med ljudmi so bili tudi krvniki z žeblji in kladivi, veliki duhovni z dolgimi bradami in resni sodniki. Vsi so mahali z rokami, preklinjali, vreščali, kričali, tulili...
Mladiči v gnezdu so bili začudeni. Hoteli so vedeti, kaj se godi. Toda starka jim ni dovolila pogledati iz gnezda.
»Mirujte!« jim je ukazala. »Stisnite se skupaj in molčite!«
»Čemu tako kričijo? Kdo joka? Kdo gre mimo?« so spraševali starko radovedni mladiči.
Starka je bila hudo prestrašena in jim je odgovarjala samo v pretrganih stavkih:
»Vojščaki gredo mimo... Konjeniki jim slede... Krvniki... Veliki duhovni...«
Njen glas je zmerom bolj trepetal od strahu.
Nenadoma je starka plahutnila s krili, skočila v gnezdo, razgrnila peroti in mladičem prestrašeno kriknila:
»Ne, ne, ne! Nočem, da bi lo videli! Tri zločince peljejo, da jih razpno na križ. To je strašno!«
Mladiči so iztegovali vratove, toda starka jih je tako dobro zakrila s svojimi perotnicami, da niso videli prav ničesar.
Slišal se je udarec kladiva, divji krik množice in obupen jok. Taščica je z grozo gledala, kaj se godi. Ptičke imajo majhno in nežno srce, tudi taščico je ganilo trpljenje ljudi, razpetih na križu. Posebno eden se ji je smilil...
Vzdihnila je:
»Moj Bog! Mar ni zadosti, da so jih razpeli na križ? Zdaj so še enemu izmed njih zabili trnje-vo krono na glavo! Zakaj nisem tako močna kakor moj brat orel? Z mogočnim kljunom bi izru-vala žeblje iz njegovih rok in nog ter krvavo krono iz glave. Z enim samim zamahom svojih kril bi razgnala njegove mučitelje... Res sem slabotna in majhna, pa kljub temu poletim tja. da olajšam gorje in bolečine onemu, ki ima trnjevo krono na glavi!«
Taščica je res zletela tja, toda ni se upala približati človeku. Začela je obkroževati njegovo glavo. Krogi so bili zmerom manjši in ožji. Nazadnje se je ohrabrila in sedla Odrešeniku na glavo, s trnjem kronano. S kljunčkom je hrabro izvlekla velik trn, ki se je zelo globoko zaril v glavo Križanega.
Ta hip je iz rane pritekla kaplja krvi in pordečila perje taščice na prsih.
Ko se je ptička vrnila nazaj v gnezdo so mladiči zažgolel i na ves glas:
»Mati, poglej, cvetni listi niso bolj rdeči, kakor je perje na tvojih prsih.«
»To je kaplja krvi s čela onega nesrečneža« je odgovorila starka. »Izginila bo, ko se okopliem v potoku.«
Ptička je zletela k pofoku. Toda glejte čudo! Čeprav se je še tako spirala v potoku, rdeče barve ni mogla izprati s svojih prs.
Ko so mlajši dorasli, so bile tudi njihova prsa rdeča. In tako je ostalo še danes.
MLADA NJIVA
Kam zahajaš...
Kam zahajaš, sonce,
kam pošiljaš žarke zlate?
Ali na Koroško,
ali na Goriško,
tja med naše rodne brate?
O, le sij jim, sonce, da v svetlobi vsa dolina z njimi bo vzdrhtela, z njimi l>o zapela: Bodi zdrava, domovina!
Ivan Kešpret, Maribor.
Pomlad
Priletela je sinica in na okno sela je, . rahlo trkala na šipo in veselo pela je:
»Striček sivi, striček stari, vigred je v deželi spe4, pusti gorki svoj zapeček, pridi se na sonce gret!«
Striček sliši, ne verjame, še prezgodaj se mu zdi; pa gre k oknu in pogleda: »Glej no, res že vse brsti!«
In na glavo dene kučmo, vzame palico s klopi: »Ile, he, ljubi moj zapeček, nisi gorek samo ti!
No, saj tega nočem reči, da te zdaj več nimam rad. Le sinica je zapela, da je zunaj spet pomlad . * .«
Tudi svojo ljubo pipo striček vzame še s seboj — da bi on pozabil nanjo, tega se nikar ne boj!
Ivan Vrliovnik, Šoštanj.
tiho žgolel, da bi jo potolažil in da bi mu dala mir. Niso bile to njegove pesmi o daljni domovini, o zlatem soncu, o sinjem morju, o bujnem zelenju — kaj šel Posnemal je hreščanje brazgotine in se ji rogal. Pa kaj, ko je bilo njegovo žgolenje še vendar lepše od njenega hreščanja.
Brazgotina se je smehljala in hreščala. Na vsak način je hotela kanarčka pripraviti do tega, da bi ji odgovarjal. Kanarček pa je bil jezen in je molčal. Tedaj se je brazgotina razjezila in bila je strašna. Iz njenih velikih oči so začeli švigati jezni bliski in iz njene votline je zadonel strahovit grom.
Kanarček še nikqli ni videl svoje gospodinje tako jezne. V strahu, kaj se bo zgodilo, se je tresel ko šiba na vodi. Tedaj je gospodinja odšla.
V jezi je pozabila zapreti vrata kletke. Kanarček ni mogel verjeti svojim očem: tudi njemu se je nasmehnila sreča! Prost bo, poletel bo v svojo daljno domovino t
Počakal je še nekaj časa, da je okoli njega vse utihnilo. Potem pa: smuki Ze je bil na oknu.
Zunaj je sijalo zlato sonce in gozd se je bahato košatil v svojem zelenju. Kanarček je zažgolel od veselja. Svojemu Stvarniku je zapel najlepšo pesem, ki jo je znal.
Tedaj — o groza! — se je za njegovim hrbtom oglasil grom. Kanarček je v hudem strahu razpel peroti in sfrčal — naravnost na tla.
Revež je v svojem jetništvu pozabil letati. Še dobro, da si ni vseh udov polomil. Malo je počakal, nato pa je poskusil znova. Ni šlo in ni šlo. Nekaj metrov daleč je zletel in moral se je spet spustiti na tla.
»Eh,« si je mislil, »počasi se daleč pride. Ne odneham pa ne I Enkrat se bo že posrečilo.«
In je frčal od kamna do kamna, od plota do plota, od hiše do hiše... Zmerom daljši so bili njegovi poleti. Ze se je bližal gozdu.
Ko je počival na spodnjem hlodu nekega kozolca, je zagledal pred seboj črno pošast. Ni bila tako velika kakor brazgotina lete Lize, zato pa je imela sredi črne krogle, ki je bila pritrjena na sprednjem koncu njenega kačjega telesa, dvoje hudobnih, zelenih oči. Ptiček je plašno vztrepetal in skušal zleteti na bližnje drevo. A peroti so bile še premalo utrjene in so sredi poleta odpovedale. Padel je na tla in si zlomil levo perotnico. Umakniti se ni bilo več mogoče.
Črna pošast se je bližala počasi in previdno. Kanarček je medlel od strahu Videl je, kako se pripravlja k naskoku. Zvila je hrbet, se vzpela na noge in švignila po zraku.
Kanarček je bil prepričan, da mu je odbila zadnja ura. Zaprl je oči in čakal, kdaj se mu bodo ostri kremplji zasadili v vrat...
Nič takega se ni zgodilo. Namesto v ostrih krempljih — se je znašel v topli posteljici.
Odprl je oči in zagledal pred seboj teto Lizo. Ležal je v njenih toplih rokah. Hvaležno jo je pogledal in ko se je oglasil grom iz mračne votline, ji je zapel najlepše pesem o svoji prelepi domovini, čeprav je vedel, da je ne bo razumela.
Čez polje pa je bežala črna pošast — mačka, ki jo je teta Liza nagnala s krepelcem.
Premeteni An dre; čeh
Mati: »Za božjo voljo, Marjeta, kaj pa je z Andrejčkom? 2e dve uri ga nisem videla.«
Kuharica: »Ne bojte 6e, gospa, nič hudega se mu ni zgodilo. Navihanec se je zaprl v shrambo in me ne pusti noter. Pravi, da bo toliko časa ostal v njej ter lizal smetano in marmelado, dokler ne bo tako bolan, da ga ne boste mogli našeškati.«
Prirodopis
Učitelj: »Katera žival je človeku najbližja?« Učenec: »Stenica!«
Kdor z obleko varčuje
So ljudje, ki se jim za malo zdi, da bi pazili na svoje stvari. Nekakšna velikopoteznost za slikovitost in romantiko jih razganja, da svoje obleke kar bo sobah trosijo okoli. Z nekakšno podivjano nepotrpežljivostjo vržejo s sebe svojo »kožo« in jo pustijo, kamor odpade z njih. Naj si hlače še tako želijo, da bi jih kdo lepo pravilno obesil, kar obsojene so, da »pretolčejoc svoj čas na stolu, na postelji ali
P s
Naramniee niso za preskušnjo moči
itidi na tleh. Ni čudno, da so potem gube vse kaj drugega kakor »na britev«! In hlače, ki sicer tako lepo pristojajo, so take kakor cev železne peči. Medtem ko jopič obupano poveša roke, se telovnik skuša zaman postavljati in ždi neopaženo kje v kotu. Ovratnice krasijo tla kakor ovijalke. Nič niso boljše, če stopamo nanje. Kar se pa nogavic tiče, pa si _je ena izbrala prostor pod posteljo za prenočišče, druga pa dremlje zadaj za nočno omarico.
Zjutraj se začenja veliki lov na obleko. Kakor razkačeni bog maščevanja divjaš po stanovanju, da s težavo zbereš razkropljene ovčice skupaj. Trpki in srboriti samogovori spremljajo to ljubko tihožitje: spodnjih hlač ni moči najti, ker tičijo v vrhnjih hlačah; copate so na zagoneten način izginile; nogavice so skrivaj pobegnile; trdi ovratnik ječi pod železnim pepelnikom; telovnik se je pa nemara sploh spremenil v nič... Z veliko izgubo časa in živcev se slikoviti zakonski mož odpravi v pisarno. »Nikoli več nereda!« si prisega spotoma.
Niso le ljudje taki, da izgubijo zaupanje vase, če slabo ravnamo z njimi. Tudi oblačila so takšna. Če jih brezbrižno zavržemo, izgu-
Sola za snaženje čevljev
bijo samozavest in zaidejo na kriva pota. Hlače, ki se v njih iz lagodnosti uležemo na posteljo, se spremenijo v zmaličeno bitje iz blaga. Dno hlač, ki zaman koprni po toploti blazine na stolu, izvrši samomor in se oguli. Ovratnice pozabijo na lepo vedenje in se spremenijo v motvoze. Celo najpotrpežljivejši klobuk bo zameril, če se zmeraj usedeš nanj. Jopiču se od žalosti zaradi slabega ravnanja skrčijo vsi šivi. Rokava se skrajšata in od same bridkosti dobita grde gube. Namesto da bi prah izginil, se z velikim tekom zažre v tkivo. Na jopičevem ovratniku nastanejo mastni madeži, ki zaman koprnijo po smrti. Med otoki mastflih madežev
je le težko spoznati prvotno barvo blaga. Ubogemu jopiču ni usojeno, da bi bil po svojem prepričanju »zveličan«.
Celo najlepša obleka, ki jo naredi najboljši krojač, izgubi ravnotežje in brezbrižno zmigava s podloženimi rameni, če tako slabo ravnaš z njo. Zatorej je treba zmeraj pomisliti, da so obleke naše prijateljice. Prav malo energije je treba za to, da lepo ravnaš z nogavicami. Tem bolj boš pa potem vesel, če bo kak modni strokovnjak rekel o tvoji, štiri leta stari obleki, da je pravkar nova.
Vec potrpljenja pri slačenju, gospe in gospodje! Nekateri mečejo obleko s sebe, kakor bi jim na živem telesu gorela. Vlečejo jopico, kakor bi vlekli za vrv pri zvoncu za alarm. Srajco si kar trgajo čez glavo — in tako dalje.
Ženske so povprečno mnogo bolj skrbne kot moški. Navadno se z isto skrbnostjo slačijo kakor pospravljajo kako pisalno mizo. Medtem ko si vneto prizadevajo, da bi svojemu romantično - podivjanemu možu dajale dober zgled, spravljajo svoje stvarce s tako redoljubnostjo, kakor bi krasile kako izložbo. Mimo tega imajo poseben čut, da odkrivajo madeže. Večina žensk je kar bolestno vnetih za madeže. S sokoljim očesom odkrijejo najmanjšo senco kake nove tvorbe lis in peg. Pa je prav tako, saj so moški večidel taki, kakor je namizni prt po končani večerji. Namesto da bi razgrnili prtič po sebi — nekateri se ga kar bojijo — uporabljajo svoj telovnik kot lovač za kapljice.
A tudi med ženskami je nekaj takih, ki so izven reda. Nekatere so naravnost |x>nosne na to, da so v kuhinji oblečene kakor v sa-
»m.i.fc./oovj«
P&gtOr-!
Darmol, sredstvo za odvajanje se Cesto potvarja Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni DarmoL
Ali je bolje tako? Ali pa rajši predpasnik?
Ionu. Umestno se jim zdi, da cvro jajca v najlepši obleki. In da drgnejo podnice v svilenih čeveljčkih. Strah jih je predpasnika, češ da bi ne bile preveč kuhinjske na pogled! Rajši se umažejo z mastjo, kakor da bi si opasale predpasnik. Pa vendarle predpasnik ne varuje samo obleke, marveč vpliva tudi domače, družinsko in je nekakšen ličen simbol domačnosti in kuharske vneme.
Še besedo o negi čevljev! Čevlji naj bodo zmeraj lični, prožni, namazani in morajo imeti zares »sijajno« življenje. Čevlji, ki jih ne negujemo, postanejo žrtev prahu in razpokajo.
Pa še nekaj: kopita! Kopita so »hrbtenica« čevljev. Čevlji brez kopita izgubijo svojo »držo«. Usnje dobi razpoke in gube in postane kakor šlapa. Zatorej ne smemo »stopati na čevlje!« Kopita so zato na svetu, da so čevlji »vzgojeni« in so lepega vedenja.
Nauk je pa tale: Če svoje stvari negujemo in varujemo; če jih zdaj pa zdaj skrtačimo, iztepemo, izprašimo in odstranimo madeže; če jih likamo m večkrat prezračimo, zdržijo desetkrat delj časa kot sicer — in prihranimo si čas in — denar.

Toplota in škodljivci živil
Kaj malo dobrega moremo povedati o zimi, posebno če je tako huda, kot je bila letošnja. Vendar se pozimi živila, če so primerno spravljena, bolje ohranijo kot v toplih dneh, dasi smo veseli, da je že vendar minila zima. V gorkih dneh je treba paziti, da ničesar ne s p 1 e s n i, se ne s k is a ali segnije. Najboljše orožje zoper te nevarnosti pa so snaga, svež zrak in ohlajerje.
V shrambi je treba vse dobro osnažiti. Police poribajmo in piepleskajmo z oljnato barvo. Stene pobelimo in zastrimo okno z modro tančico tako, da more zrak noter, ne pa muhe. Živila moramo stresti iz škrnicljev v lončene ali steklene posode.
Za ohlajeni? nimamo zmeraj hladilnika in ledu na razpolago. Zatorej vzemimo domača sredstva, in sicer predvsem s a 1 m i j a k o v prašek. Če ga raztopimo v vodi in postavimo v raztopino posode z živili, se živilo jako ohladi, še liftlj preprosto pa je, če lonce in steklenice ov"jcmo s prtičem, ki je bil namočen v slani vodi Seveda je treba ovoj vsako uro obnoviti. Če je shramba obrnjena proti soncu, dajmo na okno v vodo namočeno flando, fro-tirko in slično debelo blugo in ga večkrat na dan zmočimo*
Vsak dan je treba izprazniti posodo za smeti in odpadke. Zoper muhe obesimo papir, ki se nanj muhe lovijo.
Sveže meso moramo takoj uporabiti ali ga vsaj okuhati. Prej ga je treba ohladiti, preden jx>sodo z okuhanim mesom pokrijemo. Kruha in klobas ne smemo pustiti nepokrite, oboje naj pa leži na strani, kjer je odrezano.
KUHA
' Telečji možgani
Možgane daš za nekaj ur v vodo !n vodo večkrat premenjaš Nato jih pristaviš v mrzli vodi in osoliš, priliješ žlico jesiha, priložiš lovorjev list in žbice. Ko zavre, odstaviš in pustiš 20 min., nato potegneš kožico z možgan.
Nato pripraviš omako iz presnega masla, moke, vode in smetane ter pustiš možgane nekaj časa v njej. — Možgane moreš pa tudi opražiti na presnem maslu (z moko ali brez nje), pokapljaš jih s citronovim =okom, potre-seš s sirom in opečoš na hudem ognju.
Cilrona zoper bolečine v glavi
To je staro zdravilo, ki zares odpravi glaj vobol. Citrono razrežeš na rezine, jih položiš na ruto in si jo trdno prevežeš okrog čela. Bolečiue bouo kmalu pruuelialo.
Zdaj so dnevi prvega svetega obhajila. Starši, pazite, da bo ta dan doma najlepši praznik za vaše otrokel
Štorklja in mačka
Štorklja je mimogrede iztaknila miško in jo je slastno požrla. Mačka, ki je že več ur zaman čepela pri luknji, pa je to vsa nevoščljiva opazila.
»Kaj bi rekli, če bi ena naših začela žabe loviti?« je za vpila štorklji. »Ostanite, prosim, rajši pri svojem poslu, razumete?«
Začudena se je štorklja ozrla vanjo, rekoč: »Prosim, če so vam žabe všeč — kar vzemite si jih. Saj jih je zadosti!«
»llvala,« je rekla mačka jezno. »Za žabe mi ni bilo nikoli nič.«
»škoda!« je obžalovaje dejala štorklja. »Nemara bi potem ne bili tako zavistni, draga moja! Zakaj, čim manjši je uspeh, tem večja je mržnja, je že moja mati večkrat dejala, ko nas je kot mladiče vzela s seboj na polje in smo se me ondi začele pričkati.«
»Ah, kaj čvekate!« se je razjezila mačka. »Najprej ste tu motili red prirode, potem pa še mislite, da ste upravičeni dajati drugim nauke!«
»Imenitno!« je odvrnila štorklja. »Zakaj, če hoče kdo skriti svojo sebičnost in mržnjo, skoraj ni boljšega sredstva za to, ko da se naredi, da mora braniti kako višjo idejo.«
K modernemu stanovanju spadajo kratki lastori v
J močnih barvah. Stanovanje s starini pohištvom pa sahteva uolge zavese mirnih barv. Poglej sliko!
Šivalni stroj se ku;,a...
Zdaj spomladi, ko si moramo popraviti obleke ali si sešiti nove, nam je šivalni stroj spet nujboljši in neobhodno potrebni prijatelj. Seveda pa mora brezhibuo delovati, ne sme se kujati ali štrajkati. Zakaj se kuja in kako bi napake popravili?
Če se narejajo na pravi strani blaga na-gubančeni šivi in je nit vsa nakopičenu, tedaj ie čolniček preveč ohlapen, ali ima ostre ro-Dove ali je pu nit preveč narahlo navita. Lahko je vzrok temu tudi to, da preveč natezaš blago ali pa kako preveč tanko blago (kot batist). Zato položi pod tako blago kos svilenega papirja in ga odstrani, ko skončaš tisto tlelo.
Če se ti nit večkrat trga. je nemara nit preveč napeta, zato popravi dotični vijak. Če se nit še dalje trga, poglej, kalfšno je uho šivanke, mogoče ima ostre robove, po jjh is-gladi s smirkoviin pupirjem ali tlaj uiujro šivanko.
Če so šivi preveliki aH premajhni, je vzrok vijak, s katerim se urejajo šivi, in vijak jo treba pritrditi. Če se šivanka zlomi, je bilo blago preveč nategnjeno, ali pa je bila postrani vdeta ali je skrivljena.
Ko se šivi izgubljajo, je skoraj zmeraj vzrok nepravilna igla, ki ni v pravem razmerju z debelino sukanen. Ali je šivanka pretanka ali predebela, lahko je pa tudi skrivi ljena ali narobe vdeta, ali ima konico zlomljeno. Predeni iglo, pa bo vse prav!
Omeniti moramo pa še, da je treba šivalni stroj, ki je količkaj v rabi, vsaj enkrat na teden namazati z oljem za šivalne stroje. Vsak mesec po enkrat pa je treba ves stroj razstaviti in vse dele z bencinom in s staro zobno krtačico očistiti.
Otroci častijo majnišho Kraljico
mmmmmmmmmm
Govor filozofa Kanta ženam
Leta 1770 meseca marca se je zbrala mala družba prijateljev v hiši bogatega podeželskega trgovca. Med gosti je bil turli filozof Emanuel Kant. Filozof je bil povsod zelo priljubljen gost, ker je s svojimi finimi dovtipi in s svojo dobro voljo zabaval vso družbo.
Neka dama se je hotela pri tej večerji posebno uveljaviti Neprfestano je govorila, vse je hotela vedeti in nikogar ni pustila do besede. Filozof Kant ie zato utihnil. Na vprašanje hišnega gospodarja, zakaj molči, je filozof odgovoril: »Molčim in zato bolj poslušam in premišljujem!«
Tudi ta odgovor ni izmodril dame, kajti brez prestanka je govorila dalje.
Večerja je že skoraj minila, ko je gostitelj prosil Kanta, naj vendar vsaj nekaj besed spregovori. Filozof je pozvonil na kozarec in prosil nekaj minut posluha. Takoj je bilo vse tiho. Spregovoril je; »Žena naj bo in naj ne bo kot polž. Žena naj bo in naj ne bo kot mestna ura. Žena naj bo in naj ne bo kot odmev.«
Po teh besedah je Kant utihnil. Toda družba njegovih besed ni razumela, zato so ga prosili, naj jim razloži pomen teh besedi.
In začel je: »Žena naj bo kot polž; skromno in tiho naj živi v svojem domu, kot polž pod svojo streho; toda naj ne leze vse povsod okrog kot polž.«
Tihota je naraščala, ko je Kant nadaljeval: »Žena nai ho kot mestna ura; točna in vzorna po svoji lastni ženski naravi, naj ne bo pa kot mestna ura, ki vse povsod posluša.«
»Žena naj bo kot odmev; brez pretiravanja zvesta in resnicoljubna; naj ne bo pa kot odmev, da neprestano in povsod samo sebe sliši.«
Smeh in ploskanje je sledilo filozofovim besedam, ki je med tem vzel kozarec vina in izpraznil na zdravje ženam.	M. R.
Skrb za obleko
Moške obleke snažiš tako, da jih potem, ko so že skrtačene in iztepene, razgrneš na desko za likanje in jih z mešanico iz 50 g amonijaka, 15 g oetovega etra (eno žlico na 1 deciliter vode!) skrbno prekrtačiš. Nato jih s čisto vodo še enkrat skrtačiš. Oblačila ne smejo biti premočena, sušiš jih pa na prepihu, a nato jih zlikaš.
Če z bencinom snažiš madeže, moraš tisto mesto podložiti z mehkim blagom, da se bencin z umazanijo vred vpije v to blago in ne nastanejo kolonarji na obleki.
Prnln$ rokavice iz usnja ostanejo po pranju bele, če kaneš v mlačno vodo za izplako-vanje nekaj kapljic glicerina.
Žamet osnažiš, Če ga držiš nad posodo vrele vode, dokler ni ves vlažen; nato potezal z njim po vročem likalniku.
škrobu dodaš malo glicerina; potem se bo perilo lepo svetilo,
10
M. B. S.: Stari ste 19 let, obiskujete trgovsko akademijo Zdravi ste sicer, le na desni nogi vam raste kost ob palcu Vedno večja je in vas tako boli, da komaj hodite. I'o vrhu vsega vam pa še obutev kazi. To traja že poldrugo leto. Mislite, da ozeblina to ni, zato si ne veste ne sveta in pomoči.
Sklepam, da imate zakrivljen palec na nogi, ki ga zlasti pr: ženskah pogosto srečujemo. Povzročajo pa ga tesni čevlji z visokimi petami. Nastopa zaradi preobremenjenosti noge. Kost, ki se vam zdi, da raste, je glavica prve stopalnice, ki moli navznotraj. Koža je zadebeljena, žuljasta. Med kožo in kostjo se napravi često sluzni mešiček. Sprva se res zdi, kakor bi bila ozeblina. Zdravljenje je ortopedsko, v začetnih primerih tudi zelo uspešno. Predvsem so potrebne široke- nogavice in prostorni čevlji. Vroče kopeli, masiranje, podloge, ki jih privežemo čez noč na notranjo stran palca, prihajajo dalje v poštev. V primerih, ki so težji, pa pomagamo i operacijo in zamavčenjeni noge.
A. S. Z.: 18 let ste stari. Imate pa že več let srčno napako. Srce vam močno ut ri pl je, v hrib težko hodite. Vprašujete, če imate pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnišnicah, ker ste siromašni.
Znaki, ki jih opisujete, govorijo res za to, da srce ni zdravo. Kakšno stopnjo pa je bolezen že dosegla, na daljavo ne veni, zato vam tudi nn morem nič določnega svetovati. Važno za vas je to, da se izogibljete vsem večjim telesnim in duševnim naporom in živite redno, usmerjeno življenje. Banovinski zdravnik vas mora brezplačno pregledati. Če je potrebna bolnišnica, imate tudi to brezplačno, ker ste revež.
L. B.: Če je to res božjast, ne morem trditi, ker niste opisali znakov. Pa še v tem primeru bi bilo težko reči. Napad bi moral videti, da bi lahko ugotovil. Božjast je kronična možganska bolezen, ki se pojavlja v napadih z motnjami v zavesti. Značilni zanjo so krči in drugi podobni pojavi, ki izvirajo iz draženja možgan. Polagoma spremeni bolniku značaj in inteligenco Napad nastopi kar z jasnega. V nekaterih primerili pa čutijo bolniki to že nekaj dni naprej. Nerazpoloženi so, se telesno ne počutijo dobro, slabo spijo itd. Ko pride napad, zgubijo zavest in padejo Vse mišice popade krč, oči so široko odprte, v obraz so višnjevi, roke so iztegnjene, skrčene v pesti. Čez kakšne pol minute pa začne bolnika zvijati. Bolniki puščajo vodo in blato. Močno se potijo. To zvijanje traja do 15 minut. Polagoma se umirijo in pridejo k zavesti. Drugi pa zaspijo težko spanje in se šele po dolgem času zbudijo, ne da bi vedeli za napad. So zmučeni in pobiti. Imamo pa še druge vrste božjast, ki pa je samo znak druge bolezni, n. pr. zastrupljanja, eklapsije, po poškodbah možgan, vnetja možganske mrene itd Božjastni naj uživajo le malo mesa, veliko pa sadja in sočivja, nič alkohola. Dajemo jim zdravila za pomirjenje, n. pr. brom luminal itd.
Maribor A. B.: Razumem vas popolnoma. Zaradi neuvidevnosti na drugi strani bi res lahko prišlo do neprijetnosti. Vendar pa ne obupujte! Premalo ste samozavestni, zaupajte vase! Ne mislite na neuspeh že prej! Uspeti moram, tako recite t Delovanje organizma v tem primeru uravnavajo žleze z notranjim izločanjem. Te žleze so lahko na videz popolnoma zdrave, vendar pa premalo delujejo. Po navadi je poleg tudi močna duševna komponenta, kakor vam je znano. So pa tudi druge bolezni, n. pr. sladkorna, zastrupljenje s svincem, bolezni možgan, ki jih spremlja ta nadloga. Zdravljenje je tizikalično, medikamentozno in hormonsko. Z diatermijo ali obsevanjem z višinskim soncem dosežemo boljšo preplavo s krvjo. Z zdravili prav tako dosežemo boljšo preskrbo s krvjo. Organske preparate uporabljamo v velikih množinah. Potrebno je dve do tri ampule večkrat na teden. Zato mislim, da zdravljenje z imenovanim zdravilom ponovite. Seveda pod nadzorstvom zdravnika, ki vas je že zdravil. Poleg tega pa živite redno, uživajte tečno hrano, počivajte kolikor morete. Šlo bo, ker mora iti!
A. K.: Ugotovili so vam, da imate pobešen želodec. Držite se navodil in predpisov, ki so vam jih dali, izboljšanja pa ni. Kar nepričakovano vas prime. Postane vam slabo, začne vas glava boleti, mrazi vas. Če vzamete aspirin, vam malo odleže. Povrnejo pa se vam prav kmalu slabosti in ne popustijo, dokler ne izbljujete kisle tekočine. To traja že več let. Že ne veste več. kaj bi uživali. Predvsem vam škodujejo kisle in mesnate jedi. Stari ste 5-1 let.
Če se vam kljub navodilom in prehrani bolezen ne izboljša, mislim," da ni samo pobešen želodec, ampak da mora biti tudi še kakšna organska bolezen, bodisi v želodcu samem ali pa v njegovem n. pr. žolčniku. Zaradi tega vam svetujem, da se daste ponovno preiskati. Treba je preiskati
miiiiiiimiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiii ODRE2ITF iiiiiiumiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiuiiiiii
mu
^m f m f M ? i v m a * V
| odgovarja samo na vprašanja, ka- j | terim je priložen tale odrezek
1 „Slovenec" 5. maja 1940
^Miiniiiiiii iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiin
želodčno kislino, potrebna pa je tudi znova rent-genološka preiskava. Storite to čini jirej. še naprej j>a se držite zlasti navodil, ki jih imate zaradi prehrane.
L. U. Lj.: Pojav, ki ga opažate, je čisto naraven. Ne belite si s tem glave! Duševno neraz-položenje pa izvira iz premišljevanja in neprestanega brskanja po tej stvari.
I. L.: Imena nisem mogel prebrati. Fimozo imate, ki vam dela neprilike. Večkrat se vam vname. Vprašujete, Če se da to pozdraviti brez operacije.
Druge pomoči za to ni v teh letih kakor operacija. Omamo si boste lahko izbrali — ali- krajevno ali pa splošno. Po nekaj dneh že lahko zapustite bolnišnico.
B. M. Vič: Nekaj časa opažate zjutraj na pritisk belo tekočino, ki mi jo pošiljate. Stalno vas nekaj boli ali grize. Občutka ne morete prav opredelili
Izcedki se ne preizkušajo na tak način, kakor si mislite. Menim pa, da bo vnetje lažjega značaja, ki se bo dalo hitro odpraviti. Potrebna pa je zdravniška preiskava.
SI. B. Lj.: Imate sinčka, ki je star 19 mesecev. Od 14. meseca dalje opažate, da mu rada udarja kii v glavo. V lička postane rdeč kakor rak. Ta
rdečica traja po dve uri in več. Kadar je otrok na soncu, se rdečica še poveča. Suer je popolnoma zdrav. — Kako bi doma pripravili trepotčev sqk?
Mislim, da je to vaš sinček edinček, ki mu posvečate vso pozornost. Neprestano ga opazujete in študirate. Zato je razumljivo, da vas tako opazovanje vznemirja. Pa naj vas ne skrbi. Fant je zdrav. — Trepotec dobro operite, posušite, zvežite in iztisnite. Ta sok pomešajte z enakim delom medu in kuhajte do 20 minut, zaprite ga in dobro shranite,
S. M M. p. Lj.: Če hočete nadležne dlake trajno odpraviti, je elektroliza najboljše sredstvo za to. Tega pa ne morete sami napraviti. Manjka vam namreč dvoje: strokovnjak niste in aparata nimate. Opoje pa je neobhodno potrebno.
»Silvin« L. Š. I'.: Premalo točno ste opisali. To, da trenutno ne čutite nagnjenja, še ni to, kar vi mislite. Saj še niste poskusili. Mislim, da je to več vaša fantazija, kakor je pa resnica.
F. V. B.: Sina imate, ki je star 21 mesecpv pa ima že vse trohnele zobe. Predhja gornja dva sta se mu kar čez pol odlomila — ostali pa se drobijo kar naprej
Z nego zob morajo otroci začeti že zgodaj, s poldrugim letom. Po vsaki izdatnejši jedi moramo otroku z mehko zobno krtačko umiti zobe, enkrat dnevno pa s kremo ali praškom. Posebno važna je večerna nega. Slabe, gnile zobe moramo dati takoj poruvati, kakor pri odraslih. Ttidi gnili mlpčni zobje so kotišča, ki povzročajo različne bolezni. — Zaradi vašega ekcema morate k zdravniku.

Hranilec. T. K. - Če izpolnjujete pogoje obrtnega zakona, vam bo obrtno oblastvo lahko dovolilo samostojno izvrševanje obrti. Obrnite se torej na okrajno nučelstvo. Po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice so edini hra-nitelji nesjiosobnih družinskih članov oproščeni službe v stalnem kadru, če ostanejo hranitelji tudi še po dovršenem 27. letu starosti
Spor z mojstrom. F. II. S. - Mojster je vajenca pretepel, zaradi česar mu je vajenec ušel. Sedaj zahteva mojster od očeta plačilo odškodnine. V učni pogodbi si je namreč moj; ster izgovoril pravico do odškodnine, ako bi se vajenec pri njem popolnoma ne izučil. Vpra-šnte, ali je oče dolžan plačati odškodnino? — Uslužbenec in tudi vajenec lahko iz tehtnih razlogov razdere j>ogodbo (službeno ali učno). Za tehtni razlog smatra obrtni zukon tudi hudo žalitev časti s strani službodnjalca. Gotovo bo tudi pretepanje vajenca smatrati za hudo žalitev in takojšnjo prekinitev učenja za upravičeno. V tem primeru mojster pač ne bo mogel zahtevati plačila odškodnine.
Nezgoda z motornim kolesom. L. M. - Na prošnjo ste vzeli znanca na motorno kolo, ki pa je imel toliko prtljage, da ste mu takoj rekli, da bo on kriv, če bi se kaj zgodilo. Res sta se oba. zvrnila in vprašate, če ga lahko terjate za odškodnino? — Po našem mnenju zadene krivda za to nezgodo oba: kot vozač bi morali tako vožnjo sploh odkloniti, znanec pa ne bi smel na vaš opomin naložiti vse prtljage. Pobotajte se tako, da vam prispeva polovico vaših stroškov.
Pokojninsko zavarovanje. F. K. R. - Obrnite se naravnost na Pokojninski zavod v Ljubljani, pa vam bodo povedali, koliko bo treba doplačati še za nazaj k zavarovanju.
Nezadovoljen brat. 100. - Če ste pri zapuščinski obravnavi po pokojnem očetu sklenili dedni dogovor, s katerim ste bili vsi bratje zadovoljni in je brat prejel, kar mu je po tem dogovoru pripadlo, potem ne more nič več zahtevati od vas kot prevzemnika očetove zapuščine. — Naj vam zapuščinski sodnik na jiodlagi spisa pove pravno stanje stvari. — Dopolnitev dolžnega deleža bi smel brat zahtevati, v kolikor se ni temu odpovedal, še tekom treh let po očetovi smrti. V pravdi bi moral dokazati takratno vrednost očetove zapuščine. Vaša stvar bo, da boste tudi odbitke pokazali v prnvi vrednosti. Stroške teh cenitev bo končno trpel tisti, ki bo v pravdi propadel.
Dota zaročenke. Viki 333. - Poglejte na sodišču v zapuščinski spis po j>ok. očetu vaše zaročenke. Tam bo navedeno, kdaj in koliko je dolžan brat-prevzemnik plačati sestri. Zmenite se na plačilo v obrokih, če ne zmore naenkrat. Sestra lahko toži bra*a na izplačilo. Preudarite, če bo sploh mogel priti brat do denarja, da bo plačal pravdne stroške in doto.
Rodbinska doklada za ženo. A. K. - Državnemu uradniku rodbinska dokladn za ženo od 1. oktobra 1935 dalje sploh ne pripada.
Vojna škoda. F. Š. - Če je banska uprava res uvedla kakšen postopek glede povračila vojne škode, se z vprašanjem obrnite na njo. Sicer vam pa moremo samo sporočiti, da smo zvedeli, da je v ministrstvu za socialno politiko že pripravljen osnutek uredbe o povračilu vojne škode. Kdaj bo ta uredba uveljavljena, pa ne vemo.
Ponovni sprejem v službo k linančni kontroli. B. B. Za službo pri finančni kontroli veljajo sološni predpisi uradniškega zakona in predpisi uredbe o sprejemu v 6lužbo, razporedu zvanj, denarnih prejemkih, preskrbi za obleko, ženitvi, rabi orožja in disciplinske odgovornosti uslužbencev finančne kontrole s poznejšimi spremembami in dopolnitvami. Za vračanje v državno službo, iz katere je prosilec
prostovoljno izstopil, velja pravilo, da ne more dobiti pri ponovnem sprejemu višje skupine, ki jo je imel, ko je iz službe izstopil. Zato po uradniškem zakonu glede vas ne bi bilo zapreke za ponovni Gprejem v državno službo. Za vas p.» veljajo tud» predpisi gori navedene uredbe, ki predpisuje tudi najvišjo starostno mejo 25 let, samsko stanje — pomožni preglednik, kakor ste bili vi, se sme oženiti po preteku 7 let, prebitih v službi finančne kontrole;, — vi 6te pa oženjeni in ste služili le 4 leta pri finančni konteroli ter ste stari 43 let. Zato dvomimo, da bi vas finančno ministrstvo zopet sprejelo. Sicer pa lahko poskusite in prosite.
Vdova poštnega uslužbenca. §. J. Vdova poštnega uslužbenca, ki je bil upokojen v letu 1939 in je sedaj umrl, naj vloži prošnjo za odmero rodbinske pokojnine na poštno ministrstvo potom poštnega ravnateljstva. Ako je bil pokojni mož s polnimi leti službe upokojen, bo znašala rodbinska pokojnina vdove, k: je brez otrok, 55% od njegove aktivne plače in 95% od njegove osebne doklade.
Odškodnina za poginulega konja. J. U. Če vaša prošnja za odškodnino za konja, ki vam je baje poginil vsled posledic zadobljetiih na orožnih vajah, še ni rešena, prosite za rešitev iste pri onem obla-stvu, kamor ste jo poslali. Po našem mnenju, bi vam pripadala odškodnina le v primeru, da se dokaže, da je konj obolel in poginil po krivdi državne uprave.
Tožba na državni svet zaradi pokojnine.
C. J. - Kakšno stališče bo v vaši tožbi zavzel državni svet, ne moremo prerokovati. Zdi se nam pa, da je vaše mnenje, da je vašo pokojnino smatrati za privatno, nepravilno. Upokojeni ste bili kot državni železniški uslužbenec in je zato vaša pokojnina državna jjokojninn. To je razvidno tudi iz rešitve o upokojitvi, kjer ie navedeno, dn vam gre pokojnina iz državne blagajne. Ker ste si pravico do ene državne jx>kojnine pridobili že 1. 1914, preden ste vstopili v službo k južni železnici, ste na ta način jx>stali po drugi upokojitvi uživalec dveh pokojnin iz državne blagajne. Uživanje dveh pokojnin iz državne blagajne je bilo do 23. sept. 1938 mogoče, ker so se do tedanji zadevni predpisi tako tolmačili, da je to pridobljena pravica. To stališče se ni spremenilo z ,'akonom o državnem prometnem osebju iz 1. 1931. Določba ( 162. tega zakona, po kateri nihče ne sme uživati dveh pokojnin, se je do leta 1938 uporabljala samo za nove primere. Nato se je pa državni svet postavil na stališče, da se odredba § 162. zakona o drž. prometnem osebju nanaša na vse upokojence brez ozira, kdaj in po katerem zakonu so si pridobili pravico do pokojnine. Od tedaj naprej ve dve pokojnini ne moreta istočasno uživati. Le če uiiokojencu ugasne pravica do one pokojnine, ki se mu izplačuje, lahko zahteva izplačilo druge pokojnine. Po navodilu finanč. ministra se je 1. okt. 1938 upokojencem, ki so uživali dve pokojnini iz drž blagajne, ustavilo izplačevanje manjše pokojnine. Kakor vidite, si upokojenec sum ne more izbirati, katero pokojnino bo užival. Končno besedo bo pa v vašem primeru imel drž. svet. Znto počakajte na njegovo sodbo.
Prošnja za policijskega stražnika. P. J. -Prošn jo za policijskega stražnika je treba vložiti pri kr. banski upravi.
Denar v sodni hrambi. T. G. - Sodišče vas je pravilno poučilo, da more izplačati denar, ki ste ga za bratrančeve otroke založiti v sodno hrambo, le upravičencem, torej otrokom ali njihovim zakonitim naslednikom, odn onim, komur ga bodo eventualno otroci vašega bratranca zapustili, ako ga ne bodo dvignili sami. Če se polog ne l>o izdal v tridesetih letih, se bo izreklo za zapadlega. Za zapadle izrečeni jx>logi se izročijo in vložijo v sklad za popravljanje sodnih poslopij.
RADENSKO KOPALIŠČE
po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslav ji in edino kopa lišče te vrste v Sloveniji zdravi z uspehom bolezni srca, ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne
motnje, odprto od 12. majal
Maj, junij - 10 dni Din 700— do 850'—. Vse vra čunauo (pension, zdravnik, kopelji, kopališke takse). Moderni komfort, tekoča voda, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. • Obširne prospekte do bite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI.
Direktni vagon lz Llnbliane, Beograda in Zagreba do samega kopališča 1
ftmt ski nasveti
Sadno drevje v premogovem pepelu. I, I. Lj.
Pred tremi leti 6te zasuli veliko jamo s premogovim pepelom (lešom), na vrh ste navozili 30 do 50 cm dobre zemlje ter v to zasadili pritlično sadno drevje, ki sedaj bujno raste in celo že rodi. Ob hiši ste ga tudi zalivali. Ker so vam pravili, da se bodo drevesca kmalu posušila, ste izkopali nekatera in opazili, da so korenine pognale navpično v premogov pepel, medtem ko je v zemlji le malo korenin. Bojite se pa, da se bo drevje v lešu posušilo. — Zaenkrat se vam še ni bati, da bi vam drevje odpovedalo, dokler ima toliko korenin, da sega v globino, ker tam dobi vlago Hrano pa dobi v gornji plasti zemlje; v lešu pa samo toliko, kolikor jo voda izpira iz preti Da so bili v lešu pod plastjo zemlje celi šopi malih koreninic, je znak, da je drevesu že začelo primanjkovati hrane v prsti, zato je pognalo v leš polno malih koreninic, ki naj poiščejo hrano, kjer jo le morejo. Verjetno je torej, da bodo drevesa polagoma začela hirati, če ne bodo dobivala dovolj hrane. Odpomoči jim morate samo tako, da drevesa vsaj vsako drugo leto pognojite. Tedaj jih bodete ohranili več let pri moči.
Izboljšanje zapuščenega travnika. A. B. R. — Kupili ste zapuščen z mahom zaraščen travnik in sadonosnik z zanemarjenimi, pet let starimi drevesi. Kako bi oboje izboljšali, da bi vam v parcelo vložen denar donašal obresti? — Dvomimo, da bi vam v zemljo vložen denar mogel donašati obresti, kakor jih pričakujete. Vendar lahko napravite to zemljišče donosnejše. V bližini imate tovarno umetnih gnojil. Nakupite si mešanega umetnega gnojila nitrofoskala ter z njim močno zagnojite travnik in sadovnjak ter rušo temeljito raztrgajte z železnimi grabljami ali s travniško brano Mah pograbite na kup ter ga kompostirajte. Tako boste najbolje izboljšali tla.
Črv v jablani. K F. V. — V jablanovo deblo se je vgnezdil črv, ki grize v njem rove, iz katerih se vsiplje žagovina. Prodira proti vrhu. Skušali ste ga uničiti z žico, toda ne morete do njega, ker je rov kriv. Morda bi se ga dalo zastrupiti z žveplenim dimom. — Z žveplom pojde težko, ker če ga užgete, pada dim k tlom, ker je težji od zraka. Prej ga boste ugnali, če' odprete rov, kolikor daleč to gre, ter ga zamažete s karbo-linejem, ki ga z žico spravite čim globlje v rov. Strupeni plini, ki se razvijajo iz tega sredstva, b,odo škodljivca zatrli, naj tiči še tako globoko v lesu.
Naš zivinozdravnik
Žaltovo mleko krave. P. K. P. — Imate dve kravi, ki jih hranite obe enako z zdravo in dobro krmo. Starejša krava daje dobro, normalno mleko, dočim daje mlajša krava; ki se je nedavno otelila, grenkasto ter več ali manj žaltavo mleko. Želite vedeti vzrok tega pojava in kako bi ga odpravili. — Žaltovo mleko povzročajo različna obolenja vimena, nekatera notranja obolenja, motnje v prebavi ter hrana, ki je okužena z gnilobnimi glivicami. Pri spremembah mleka je potrebno najprej točno pregledati vime, če morda ni ono samo obolelo. Pre-tipljite vsako četrt posebej in pazite posebno na to, jeli katera četrt občutljivejša ali pa trša od ostalih. Nadalje je potrebno ugotoviti ali dajejo vsi seski spremenjeno mleko, ali pa izvira žaltovo mleko le od poedinih četrti. Če ugotovite omenjene spremembe na vimenu, je potrebno najprej zdraviti vime. Če pa ne najdete nikakih bolezenskih sprememb na vimenu, je treba misliti na različna notranja obolenja. V vašem primeru je treb« vzeti v obzir stanje maternice, če ni mogoče pustil zadnji porod kakih zlih posledic. Ako opazite, da se iz krave kaj izceja, lahko sklepate na obolenje nožnice ali pa maternice. V kolikor ne bi opazili nikakih sprememb na spolnih organih, tedaj lahko s precejšnjo verjetnostjo sklepate, da so motnje v prebavnih organih vzrok žaltavega mleka. Posebno spomladi, ko so prebavni organi več ali manj oslabeli V6led sla-bejše in enostranske hrane, se kaj rado dogaja, da dajejo nekatere krave grenkasto oziroma žaltavo mleko. Poskusite kravi dajati dnevno kuhanega la-nenega semena skupaj z juho do 10 litrov dnevno, Lan pripravite tako, da daste na V6ak liter kropa eno pest lanenega semena in pustite samo pet minut vreti Lanena brozga mora biti vsaki dan 6Veža. Med brozgo dajajte po eno veliko pest mešanice enakih delov kuhinjske, karlovarske, grenke in1 Glauberjeve soli. V kolikor niso motnje v prebavilih težjega značaja, jih boste na opisani način odstranili. Pri »zdravljenju« mleka je vsekakor najpotrebnejše ugotoviti pravi vzrok sprememb v mleku, ki jih je potem lahko odstraniti.
Po vaši ŽeGii Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v Liubliani
Kopitarjeva 6/II
v svoji črtatntei razne poslovne knjige, ako niso le v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga kni>goveška deia, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek za Izdelovanje damskiTi torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanlerijskega blaga Vam nudi te predmeta vedno v lepili, modernih fasonah.
Cen« skrajno nizke. Posluiite sel
M»1 VELIKE IZBIRE NIZKE CENE
Dvokolesa, otroSkl vozički. Šivalni stroji, prevoinl trt-cikljl, pneumatlka
tribuna f. B. L. Ljubljana, Karlovška c. 4
1'odrulnioa: MARIBOR, Aleksandrova 26.
Konrad Goiogranc
mestni stavbenik
v Celju, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila.
Zahtevajte povsod naš list!
LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. jam. Ljubljana. Mikloiileva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki bo
v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke!
tovarna pohištva, tapetništvo In vae stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica lO. okt. S
POHIŠTVO!
E. ZELENKA
Pokopališče ladij
Narviški fjord, ki je bil prizorišče dveh hudih pomorskih spopadov med angleško in nemško vojno mornarico, je postal pravo pokopališče ladij. Nič manj kakor 27 vojnih in trgovskih ladij leži potopljenih na njegovem dnu. Koliko je šlo s temi ladjami na dno tudi ljudi, ni znano. Gotovo pa na
stotine ali morda celo na tisoče.
Ameriški dušeslovec o kritičnih dobah dneva
Dve sliki z zapadnega bojišča. Na levi: Francoska prednja patrulja v neki izpraznjeni vasi med obema frontama preiskuje hišo za hišo, ali se morda v njej ne skriva sovražnik. — Na desni: Francoski letalci si ogledujejo ruševine nemškega letala, ki so ga v zračnem boju zbili in je padlo med francoske črte
Zvonove prelivajo v topove
V Nemčiji so v okviru gospodarske štiriietke zaplenili vse cerkvene zvonove za vojne potrebe
Švicarski list »Vaterland« poroča: Že pred nekaj časa je v Nemčiji v okviru štiriletnega gospodarskega načrta izšel odlok, po katerem se vsi cerkveni zvonovi v 'državi zaplenijo v svrho povečanja kovinskih rezerv za vojne namene. Vsi bronasti cerkveni zvonovi v Nemčiji so bili razdeljeni v štiri skupine: V skupino A so prišli vsi zvonovi, ki so bili vliti po bivši svetovni vojni ali katerih livarji še žive. Ti bodo takoj prišli na vrsto za pretopitev. V skupini B in C pridejo zvonovi, ki jih bodo sicer j>obrali, vendar bodo začasno še ostali ne-pretopljeni v skladiščih. Sem spadajo zvonovi, ki imajo kakšna umetniška ali muzikalična svojstva ter bi jih bilo zaradi tega škoda preliti že sedaj, ko potreba še ni tako huda. V skupino D pridejo slednjič zvonovi, ki jih ne bo doletela usoda, da bi jih preliti v topove. Tu pa je zajiovcdana najstrožja izbira. V poštev prihajajo Ie starinski zvonovi velike umetniške vrednosti iz prejšnjih stoletij, ki so pomembni za razvoj nemškega livarstva. Toda zaščita teh zvonov ne gre tako daleč, da bi od vsakega po imenu znanega nemškega livarja ohranili en
zvon. Prizanesli bodo nadalje tudi znanim zvonovom za pritrkavanje (»Glockenspiele«) v Berlinu, Potsdamu, Salzburgu in Darmstadtu.
Da se zvon uvrsti v skupino D, je potrebno privoljenje vodje nemške gospodarske štiriietke maršala Goringa. Za vse zvonove v Nemčiji je treba napraviti prijavnico, ki jo je treba oddati škofijskim oblastem. Tu odloča posebna komisija, v kateri so tudi umetnostni strokovnjaki, v katero skupino l>o uvrščen zvon. Prijavnice skupin A, B in C gredo na pristojni deželni svet, ki mora takoj ukreniti vse potrebno, da se zvonovi odstranijo iz zvonikov. V pretekli svetovni vojni so jemali iz zvonikov le zvonove, ki so bili takoj namenjeni za pretopitev. Zdaj pa zaradi pomanjkanja delovnih moči in prevoznih sredstev odstranja-jo kar vse naenkrat. Zvonove skupine A odpeljejo takoj v topilnico, zvonove skupin B in C pa zaenkrat v skladišče rezerv, kjer pridejo na vrsto, ko se pokaže potreba. Pričakovati je, da bodo sj>ričo teh ukrepov zvoniki domala vseh nemških cerkva kmalu	,' .
Na nekem zamrzlem jezeru v srednji Norveški pristajajo nemška transportna letala z vojnim materialom. Na saneh, v katere so vpreženi konji, razvaiajo material četam.
Zgodba z zapadnega bojišča
o junaštvu francoskega pešca
Francoski listi poročajo o naslednji epizodi, ki se je v noči med 12. in 13. aprilom pripetila na zapadnem bojišču. Te noči je nemška patrulja desetih mož presenetila francosko stražo na nekem otoku sredi Rena. Francoska straža je štela samo enega podčastnika in dva vojaka. Nemci so se pripeljali z desnega brega Rena na otok z gumijastimi čolni. Zaradi nenadnega napada je bil odpor trojice francoskih vojakov hitro zlomljen in Nemci so ujeli oba vojaka, dočim je bil vodja straže, podčastnik, v boju ubit,
Po končanem boju se je nemška patrulja pripravljala za odhod. Noč pa je bila tako temna, da so nemški vojaki izgubili orientacijo in niso več vedeli, v kateri smeri se morajo pomikati, da bodo dospeli spet na breg, kjer so pustili svoje čolne. Zato je vodja nemške pastrulje z revolverjem v roki prisilil enega od obeh ujetnikov, re-dova Laroixa, da jim kaže pot. Laroix pa niti malo ni mislil na to, da bi Nemcem pokazal pravo pot, nego jih je vodil v nasprotno smer proti francoskim postojankam ter pripeljal nemško patruljo pred položaj francoske strojne puške. Ko so bili že dovolj blizu francoske postojanke, je Laroix nenadno zaklical alarm. V naslednjem hipu je za-reglala strojna puška. Vodja nemške patrulje se je smrtno zadet zgrudil na tla, Laroix pa je bil ranjen. Nemški vojaki so se v paničnem begu razbežali na vse strani. Za svoje junaško dejanje je bil hrabri redov Laroix odlikovan z visokim odlikovanjem.
Za 200 milijonov norveškega zlata odpeljal Nemcem pred nosom
Ameriški listi poročajo o zvitem in drznem podvigu kapitana ameriškega trgovskega parnika s Maurniaxy« Mackhella. Kapitan Mackhell je bil 9. aprila s svojim parnikom v Trondhjemu, ko so pristanišče zasedli Nemci. Na svojem krovu je imel za nad 200 milijonov din norveškega zlata, ki je bilo namenjeno za Federalno rezervno banko v Newyorku. Ko je kapitan videl, da so Nemci zavzeli Trondhjem, je skril dokumente o svojem dragocenem tovoru in s polno paro zaplul v Ho-melvik, ki leži 12 milj severno od Trondhjem-fjorda. Tam je prišel na krov nemški častnik, ki je slepo verjel kapitanu, da na parniku ni drugega, kakor ono, o čemer pričajo tovorni listi. Tako je drznemu pomorščaku uspelo, da je nemoteno pripeljal norveško zlato v Ameriko. — Kapitan Mackhell je po rodu Anglež in je v svetovni vojni služil v ameriški voini mornarici.
Namsos — ena sama velika ruševina
Časnikarji, ki so v preteklem tednu iz švedske prispeli v pristaniško mestece Namsos, kjer so se pred tremi tedni izkrcali, pred nekaj dnevi pa spet ukrcali zavezniki, pripovedujejo, da so neprestani letalski napadi Nemcev mesto spremenili v eno samo veliko ruševino. Od vseh zgradb v mestu stojita le še bolnišnica, ki pa je tudi močno poškodovana, in cerkveni zvonik. Vse drugo pa je spremenjeno v kup ruševin. Nemci so mesto sistematično uničevali, misleč, da se v njein skrivajo angleške čete. Civilno prebivalstvo je mesto pravočasno zapustilo, tako da bombardiranje ni zahtevalo žrtev med njim. Kakšna bo žalost ubogih nedolžnih ljudi, ko se bodo vrnili v svoje prebivališče, pa ne bodo več našli kamna na kamnu .. .1
Tudi na Slovaškem zbirajo odpadke
Slovaška časopisna agencija »Slovak Press« fioroča: Po nemškem vzg led u na Sloveškem organizirajo zbiranje vseh vrst odpadkov. Odpadke bo zbirala šolska mladina. Vse zbrane odpadke bodo izročali Slovaški trgovski družbi v Egiptu. Zbiranje odpadkov je obvezno.
Celofan — edino zanesljivo sredstvo proti strupenim plinom
Nemški vojaški kemiki so ugotovili, da celofan ne propušča nobenega plina, ne strupenega ne Kakšnega drugega To svojstvo celofana ni bilo znano širši javnosti; nemška obramba proti zračnim napadom pa je to svojstvo celofana uvaževala v polni meri in je ukrenila vse (H)trebne korake. Dokazano je, da so živež in vse druge stvari, ki jih zavijemo v celofan-papir, zanesljivo varne pred vsakim strupenim plinom, in da je celofan sploh edino doslej znano sredstvo, ki ima to v današnjih časih tako pomembno svojstvo. Pri tem pa je važno tudi to, da varovanje žive/a pred strupenimi plini s pomočjo celofana tudi zelo poceni in je tako omogočeno tudi siromašnim slojem.
Ameriški psiholog dr. Hattaway je več let neutrudno sestavljal statistiko, ki naj bi dognala, kako in kaj je človek raz|>oložen v posameznih dobah dneva in kako je z njegovimi sposobnostmi in zmožnostmi.
Dr. Hattaway priporoča, da je za važne konference najbolj primeren čas proti 12. uri, kajti v času pred kosilom je človeški um najživahnejii. Za telesne naj>ore, posebno za športne vaje, so najprimernejše zgodnje jutranje ure. Reševanju kakšnega zamotanega znanstvenega vprašanja naj se človek ne posveti pred 11. uro dopoldne. Tako je učenjak ugotovil, da so ameriški študentje, ki so jim predložili naloge okrog 11. ure dopoldne, rešili te naloge za 70 odstotkov bolje, kakor njihovi tovariši, ki so jim iste naloge predložili ob 8. zjutraj. Dr. Hattaway nadalje trdi, da bi se bilo v zakonih mogoče izogniti mnogim nesporazumom in prepirom, ako bi zakonca vedela za ono dobo dneva, ki je za te reči najbolj kritična. Po mnenju tega ameriškega dušeslovca je to čas med drugo in tretjo popoldansko ter med šesto in sedmo večerno uro. Posebno kritična je šesta večerna ura. Dr. Ilattaway jo imenuje »uro zobobola«.
Dr. Hattaway je sestavil tudi nekakšen urnik, o katerem pravi, da bi se ga moral držati vsak človek. Za čas med |>rvo in drugo popoldansko uro predpisuje popoln mir. čas med drugo in tretjo uro pa je zelo kritičen in naj človek v tem času ne podvzema nobenih važnih reči. Od pete do sedme ure zvečer pa priporoča dr. Iiatta\vay, naj bo človek po možnosti sam.
Filmska kamera odkriva življenje v morskih globinah
Ameriški učenjak se namerava spustiti 2000 metrov globoko pod morsko globino
Na kongresu ameriških prirodopiscev, ki je bil sredi meseca aprila v Ne\vyorku, je zbudilo veliko zanimanje predavanje znanega ameriškega biologa Williaina Beeba, ki je govoril o življenju v globinah morja. Med drugim je povedal:
»Človek je preiskal najbolj zapuščene kraje zemlje in dospel do ledenih pustinj. Z letalom in balonom je prodrl v stratosfero in zdaj se je spustil tudi v globine morja, da jim iztrga skrivnosti njihovega življenja. Jaz se nameravam v kratkem spustiti v globino 2000 m pod morsko gladino. Prvi poskusi, pri katerih sicer nisem prodrl še tako globoko, so pokazali, da je življenje v morskih globinah tako zanimivo iu fantastično, da si ga človek jedva zamisli.«
AVilliam Beeb ni pretiraval, ko je to govoril. On je bil prvi človek, ki je prodrl v skrivnosti življenja v morskih globinah s pomočjo filmske kamere. Že leta 1934 se je v družbi še z enim raziskovalcem spustil v posebni napravi 900 m globoko pod morsko gladino in je posnel na film življenje tam doli. Film je izzval v znanstvenem svetu pravo senzacijo. Zdaj se namerava podjetni znanstvenik spustiti 2000 m globoko pod morsko gladino. Če bi se človek spustil v to globino brez potapljaškega zvona, bi moral na svojih ramenih nositi pritisk 4000 ton vode. To je seveda nemogoče, človek bi že davno prej postal zmaličena gmota mesa. Beeb se bo spustil v globino 2000 m v potapljaškem zvonu, ki ima dva kvadratna metra površine in je zgrajen tako trdno, da lahko vzdrži pritisk 25.(100 ton. Zvon je iz najtršega aluminija in n jegove stene so debele 8 cm. Tri je kab-Iji, debeli kakor človeška noga, bodo spustili zvon v globino oceana. Beeb in njegov spremljevalec bosta zvezana s površino s telefonom. Potapljaški zvon ima poleg vsakovrstnih naprav tudi dva močna žarometa, kajti na dnu morja vlada večna tema.
Mesto brez prebivalcev
Ameriško mesto Clearing je bržkone najbolj čudno mesto na svetu. Zgrajeno je lepo in moderno po vseh predpisih sodobne arhitekture in higijene. Dolgo je pet in široko dva kilometra. Toda kljub vsej lepoti mesto nima niti enega prebivalca v pravem pomenu besede. V mestu namreč ni drugega, kakor poslovni prostori okrog 1500 industrijskih tvrdk, katerih uslužbenci se vsako jutro z avtobusi in železnicami pripeljejo na delo, zvečer pa mesto spet zapuste. Čez noč ostanejo v Clearingu le nočni čuvaji. V vsem mestu ni niti ene stanovanjske zgradbe. Clearing je torej najbrž edino stoodstotno industrijsko mesto na svetu — mesto brez prebivalcev v pravem pomenu besede.
Prvi angleški ujetnik! na Norveškem. Prvi? so trčile prodirajoče nemške fete na oddelke angleške ekspedicijske vojske pri Lillehammerju. Nemci poročajo, da so angleške oddelke razbili, pri femer jim je padlo v roke 200 angleških vojakov s častniki vred. Slika, ki ic nemškega izvora, nam kaže skupino teh ujetnikoov nekaj ur zatem, ko so jih ujeli.
Ako govorimo o temi na dnu morja, je treba pripomniti, da je ta tema le relativna, ker žive v morskih globinah tudi živali, ki so opremljene z naravnimi »žarometi« ali pa imajo svetleče se luske. Nekatere živali proizvajajo električno energijo v svojem telesu in razsvetljujejo okolico. Ena teh čudnih živali je olenofora, ki je prozorna kakor steklo ter lahko samo sebe razsvetli kakor električna žarnica.
Mnoga bitja na morskem dnu so slepa. Beeb je opazil, kako so se gibala v luči njegovega žarometa, ne da bi občutila svetlobo. Nekatere morske živali imajo videz trave; plazijo se po morskem dnu in se nekje kar same zasade vanj ter s pipalj-kami srkajo hrano iz dna. Pod morjem so polipi, ki so veliki kakor pes ali tele. Še mnogo drugih zanimivih in fantastičnih živali živi v globnah morja. Toda človeku zaenkrat še ni dano, da bi mogel katero teb živali ujeti in jo prinesti na suho. Le s pomočjo filmske kamere je mogoče raziskovati skrivnostno življenje v morskih globinah.
Nevaren posel opravljata moža na naši sliki. Ogromna krogla z malimi rožički ni nič drugega kakor morska mina, ki se je utrgala s svoje verige, nakar so jo morski valovi prignali do obrežja, kjer so jo ujeli in zdaj jo bosta strokovnjaka napravila neškodljivo. Vsako takšno mino natančno preiščejo, da ugotove. kakšne vrste razstrelivo vsebuje
Lepa zamisel italijanske pomorske uprave: zdravniški nasveti in recepti po radiu
Italijanska pomorska uprava namerava uresničiti zelo lepo zamisel Znano je, da plove po raznih morjih sveta nešteto ladij, na katerih ni *lravnika in prav mnogokrat se pripeti, da kak potnik ali mornar hudo zboli, tako da mu je fiotrebna zdravniška jx>moč. V Rimu bo začela kmalu poslovati radijska sprejemna in oddajna postaja, kjer bo stalno v dežurni službi več zdravnikov in bolniških strežnic. Vsaka ladja ima na svojem krovu ra-diotelegrafista in sprejemni ter oddajni aparat in se bo tako lahko v primeru, du Imi na ladji kdo hujše zbolel, obrnila na radijsko postajo v Rimu, kjer bo dobila brezplačen nasvet za prvo pomoč bolniku. To bo lahko storila vsaka iadja katerekoli narodnosti. Francoski listi, ki tudi poročajo o tej lepi zamisli italijanske pomorske uprave, dostavljajo k svojemu poro-čilu: »Narod, ki je zmožen tako človekoljubnih zamisli, narod, ki ima /a seboj tako sijajno zgodovino, prav gotovo ne 1k> prav nič manj človekoljuben do svojih lastnih ljudi in jih ne bo jxignal v vojno, ki se je je prav lahko izogniti.«
ŠPORT
Ali slovenski nogomet res propada?
V. Hassl razmišlja o našem nogometu
Po končanem tekmovanju v slov.-hrv. ligi, v kateri je slovenski predstavnik Ljubljana doživel popolen neuspeli, je končano. Zaradi neuspehov slov. nogometa, o katerem je bilo že napisano mnogo in preveč, sem se obrnil na najstarejšega slovenskega igralca, ki naj bi povedal, kaj misli, kje je vzrok vsem tem neuspehom, in da iz svoje dolgoletne izkušnje pove nekaj misli, kako bi se slov. nogomet zopet dvignil na ono višino, katero je že dosegel naš slovenski igralec. Mislim, da ni odveč, če upoštevamo te misli, saj V. Hassl predstavlja igralca, ki je z dušo in telesom odigral že nad 700 javnih tekem. Ta njegov razgovor je izpoved idealnega delavca na polju slov. nogometa, ki želi, da bi tudi slov. nogomet v naši državi pomenil res nekaj več kot sedaj.
V. Hassl razpravlja takole: Takoj po vojni ni sposobnost slovenskega nogometa prav nič zaostajala za hrvaškim in srbskim. Začetni pogoji so bili pri vseh treh narodih enaki. Vprašanje, ki nas muči, pa je, zakaj je toliko napredka v nogometu pri Hrvatih in Srbih, pri Slovencih pa nobenega razvoja. Splošno mnenje, da Slovenci niso za nogomet, je povsem zgrešeno. Tedanje naše športno-politične prilike so v večji meri zavirale vzpon naših klubov in jim onemogočale vsak napredek. Rak-rana pa je bila lokalna ljubosumnost in preveliko nerazumevanje med meščansko Ilirijo in novorojenim Primorjem. Za naslov slov. prvaka niso izbirali sredstev, pa naj si bi to bilo na igrišču, še bolj pa za zeleno mizo. Načelo tedanje borbe je bilo oslabiti nasprotnika in s podkupovanjem doseči od igralca surovo igro, ki naj onemogoči dobre nasprotnikove igralce. Da, v takih okoliščinah so bile takrat tekme! Takrat niso spraševali in govorili, s kakšno igro (taktiko) bodo premagali nasprotnika, marveč šlo jim je le za tem, da ga premagajo. Sredstev za zmago niso izbirali. Takratni igralec je bil vzgojen v surovi in grdi mržnji, ki je bolj podoben tistemu vojaku na fronti, kateremu so dali pred napadom primerno količino ruma. Razumljivo je, da je bil tak nastop, tako pripravljenih in naščuvanih igralcev, ki pa niso imeli pravih športnih strategičnih in tehničnih sposobnosti, surov. Ni čudno, da se je zaradi take igre ukoreninil sistem starta. Res, da so razni trenerji skušali izobraziti naša moštva tehnično, a to se jim ni posrečilo, kajti za domače prvenstvo je bil odločilen le start. Igra takega načina je temeljila le na akcijah posameznikov, ki so ji morali biti fizično dorasli — šibkejši, a zato tehnični igralci niso prišli do veljave. Zaradi preostrega starta se ni mogla razviti kombinatoma igra. Zato slišimo še danes vedno na igrišču: »Fantje, start!« Desetletna borba med Ilirijo in Primorjem je dala včasih res kakšne uspehe, jedro obeh pa je bilo gnilo, kar je dovedlo do popolne finančne onemoglosti obeh za vsako delo. Kadar smo se srečali v tekmah za državno prvenstvo, smo skoraj vedno izgubili. Časopisi so pri takih priložnostih poudarjali, da smo neverjetno vztrajni, da imamo sijajno kondicijo, da smo res dobro razviti, da imamo oster start, kar so dobre odlike; poudarjali pa so hkrati, da nimamo pojma o skupni igri.
Po dolgih borbah se je končno Primorju posrečilo preriniti se v državno ligo, kjer je tekmovalo 12 najboljših klubov v državi. Večkrat smo doživeli prav lepe uspehe, še večkrat pa smo prinesli domov polno mrežo golov. Bili smo edini klub v ligi, ki je lahko presenetil tudi najboljšega. Vse naše znanje pa je bilo vedno nesolidno, saj se je to znanje menjavalo od nedelje do nedelje. Za lepimi uspehi so prišli težki porazi. Posamezne igralce so zamenjali, da smo spet zmagali. In tako je šlo vse po starem kopitu naprej. Vkore-ninjena igra starta je zahtevala vedno visoko vztrajnost posameznika. Take naporne tekme vsako nedeljo ni bilo mogoče prenesti in vzdržati. Zato in prav zaradi tega je bilo tolikokratno menjavanje moštva. Iz tega sledi, da zaradi takega menjavanja ni bilo mogoče misliti na homogenost in uvedbo kakšnega trdnega sistema igre v moštvu, kakor to opažamo v drugih klubih v ligi.
Zdrava zamisel poslati v državno ligo močan slov. klub je rodila fuzijo Ilirije in Primorja. Žalostno pa je bilo pri tej fuziji, da so vsi dotedanji odborniki obeh klubov opustili vsako delo za novo nastali klub in ga prepustili svoji usodi. Jasno je, da gmotni i>oložaj tega »novorojenčka« še daleč ni bil takšen, kot so si ga ustanovitelji zamislili. Tako še danes klub prav zaradi te velike rane, pomanjkanja gmotnih sredstev, hira in umira.
Na letošnjem občnem zboru je članstvo zahtevalo, da bi prevzel jaz načelstvo. Iskreno sem se zahvalil za to zaupanje; sprejel ga nisem. Sprejel bi to težko in odgovorno dolžnost, če bi smel jx>-
Tekstilnega tehnika
(pomočnika obratovodje)
iščemo za takoj.
Pogoj: večletna praksa. Lastnoročno pisane ponudbe s sliko je podati na:
Hribernik & Comp..
tekstilna Industrijska družba z o. i.
St. Vid nad Ljubljano
I>olnoma na novo postaviti nove temelje in začeti graditi novo stavbo.
Slovenci smo športno zdrav narod. Mi imamo dve močni telovadni organizaciji. Naši smučarji, plavalci in lahkoatleti so dokazali vsemu svetu svojo visoko športno sposobnost in vzgojo. Le o nogometu moramo reči, da smo na tleh. Škodilo ne bi, če si pogledamo enkrat v oči in povemo, zakaj je temu tako. Lahkoatlet, smučar, plavalec in telovadec se vadi, trenira. Trener izbira po nekem času treninga najboljše. Te izbrance potem pripravlja za naslope, ki jih pa ni več kot 4—8 na leto. Z vsem ostalim časom sami razpolagajo. Kako je pa z nogometašem? Njega čaka najmanj 20—30 težkih borb. Vedno, v vsakem vremenu, pozimi in poleti, na blatnem ali lepem igrišču mora igrati. Od njega zahteva nogomet več kot od drugih. Drugi imajo skoraj vedno iste tekmovalne prilike, dočim pri nogometašu temu ni tako. Od njega se zahteva več!
Sorazmerno prihaja na naša igrišča vse premalo mladine. A ta mladina je do 17. leta popolnoma enakovredna juniorjem iz Zagreba, Belgrada in od drugod. Razvoj j edo 17. leta skoraj enak, od tu dalje pa je odstotek dobrih nogometašev zelo majhen. Tudi pri nas so bili mladi, nadarjeni igralci, na katere smo polagali največje nade. Mnogo so stali klube ti mladi, ki pa so kar na lepem nehali z igranjem. Borba za življenje jih je izločila iz nogometnih vrst. Bili so seveda še drugi vzroki. Razumljivo je seveda, da se juniorsko moštvo, ki je bilo nekdaj že tako lepo vigrano in enotno, ne more obdržati za vedno skupaj. Razne okoliščine so temu krive. Naj povem, da je docela zgrešeno mnenje, da se klub lahko povzpne na ramah svojih mladih, da na vse svoje mlade lahko računa. In povsod vidimo isto sliko, da igralci prvega moštva niso vsi doma vzgojeni. Moštva so sestavljena iz igralcev od vseh vetrov. (Le poglejte Gradjanskega.) In te igralce so kupili.
Za povzdigo našega moštva je jx>trebno fi-načnih zmožnosti, da kupimo 4 ali 6 izvrstnih igralcev, ki bodo v družbi z našim moštvom pre-rodili in uvedli vsaj kakšen sistem. Saj naši domači igralci, kot posamezniki, prav nič ne zaostajajo za drugimi jugoslovanskimi igralci, le sistema ni prav nobenega v vrstah našega predstavnika. Prepričan sem, da bi se z novimi igralci dvignila raven vsaj za nekaj 100%. Še pred po-jolno reorganizacijo pa bi bilo treba odstraniti z kluba vse, kar je gnilega, nesposobnega. Igralcem bi bilo treba vsaditi ljubezen do kluba, med igralci bi moralo biti prijateljstvo in tovarištvo, ki se da doseči. Saj je vse to pri nas že nekdaj bilo. In ali se ne bi dali oni časi povrniti? Seveda pa bi morala pri bodočem preporodu slov. nogometa država oziroma banovina malo globlje poseči v svoj žep. Kajti ne sme se dogajati, da ves šport sloni samo na ramah nekaterih idealnih delavcev. Tu si bodo morali vzeti za zgled banovino Hrvatsko. In potem tudi uspehi ne bodo izostali.	'11 ■
Sedaj, v novi slovenski ligi, bo treba resno pristopiti k delu za reorganizacijo. Treba je pritegniti množico delavnih, idealnih ljudi, ljudi, ki bodo sejali čista semena na polje nogometnega športa. Treba je zanikrno njivo globoko preorati, vse, kar je slabega na nji, odstraniti. Cisto seme bo dobro rodilo! Obilen sad ne bo izostal. Treba pa bo budno paziti, da se v mladem klasju ne bodo zaredili škodljivi zajedalci.
Še dovolj blaga po jako nizkih cenah dobite pri
Trpinu, Maribor
Vetrlnjska 15
Kurja očesa
Majboljše »redstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v ekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjal«, lekarnar, Sisak Varajte ie potvoroi
Zaiuilai uu
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(119) Ančka se je morala smejati. Palčki so šli lepo v vrsti, drug za drugim v spalnico. Smejali so se in šalili. Komaj pa so stopili v spalnico, so začeli šepetati in tekati po prstih k svojim posteljicam. Taik je bil hišnd red, ker pri vhodu v spalnico je visela velika tabla z napisom: TIŠINA.
(120) Kralj je šel z Ančko nekoliko dalje. Na drugi strani hodnika je odiprl neka vrata in Ančka je zagledala svojo sobico. >Oh, kako je ljubka!« je vzkliknila in od veselja tleskaia z ročicami.
Današnji spored na igriščih
Ljubljana:
Igrišče Ljubljane:
Svoboda : Disk ob 10, preotekma Svoboda : Jadran jun. ob 9;
Ljubljana jun.: Slavija jun. ob 15 in Slavija (Var.) : Ljubljana ob 16.
Igrišče Jadrana:
Hermes : Moste jun, ob 9, Hermes : Jadran
ob 10.30;
Slavija : Adrija ob 15; Reka : Bratstvo ob 16.30. Igrišče Korotana: Grafika : Korotan ob 16.30. Igrišče Mladike: Moste : Mladika ob 16.30.
Celje:
Igrišče Olimpa: Olimp : Celje ob 16. Igrišče Celja: Laško : Borut ob 10.30. Igrišče Atletikov: Atletiki : Jugoslavija jun. ob 9.
Kranj:
Mars : Kranj ob 16.
Maribor:
Igrišče Železničarja:
Maribor : Železničar jun. ob 14.15;
Železničar : CSK ob 15.30.


* Parnik »Kraljica Marija« prodan. Jugoslovanski Lloyd je prodal naš veliki potniški parnik »Kraljico Marijo« francoski paroplovni družbi »Compagnie Generale Transatlantique«. Parnik je že zapustil splitsko pristanišče in priplup v Mar-seille. Kakor smo poročali, je Jugoslovanski Lloyd nedavno prodal tudi svoj parnik »Princesa Olga« portugal. družbi »Compagnia colonial navigacao«. Parnik »Kraljica Marija« je bil naj največji potni-ško-turistični parnik. Ima 10.382 brutto registrskih ton in je bil zgrajen leta 1906. Svoj čas je bil last angleške paroplovne družbe »Pacitic Steamsliip« in se je imenoval »Araguaya« ter je vozil pred prvo svetovno vojno med Anglijo in Srednjo Ameriko, med vojno pa je služil kot transportni parnik. Jugoslovanski Lloyd ga je kupil leta 1930 in ga preuredil v turistični parnik. Med turistično sezono je imel parnik »Kraljica Marija« 220 mož posadke, od teh jih je bila tretjina natakarjev in kuharjev. Sedaj pa je odplul v Marseille samo s 55 možmi posadke pod poveljstvom kapitana Vicka Šimunkoviča, ki jevbil že več let poveljnik tega parnika. Parnik »Princesa Olga«, ki je bil prodan Portugalcem, je nekoliko manjši kakor parnik »Kraljica Marija«, ima 8480 brutto registrskih ton in je bil zgrajen leta 1915. Portugalci so mu sedaj spremenili ime v »Serpa Pinto«. Jugoslovanski Lloyd ni nameraval prodati teh dveh parnikov, marveč jih je mislil samo dati v najem, dokler traja vojna. To se pa ni posrečilo, zato je oba parnika prodal. Ko bodo nastopile spet redne razmere, bo Jugoslovanski Lloyd nabavil nove turistične parnike.
*	Hrvatska božja pot Marija Bistrica bo preurejena. Te dni je bila pri zagrebškem nadškofu dr. Stepincu deputacija iz Marije Bistrice zaradi preureditve tega božjepotnega svetišča. Pred štirinajstimi dnevi je nadškof poslal županstvu v Mariji Bistrici dopis, v katerem je izrazil željo, da se izprazni ves trg pred cerkvijo in vsi dohodi k cerkvi, t. j. odstranijo naj se vse trgovine in krčme s trga in prihodov k cerkvi. Odstranijo naj se vsi cirkusi, vrtiljaki in drugo podobno, ker 6 svojim ropotom in hruščem motijo cerkven" obrede. Iz gostilnic se morajo odpraviti vse godbe in naj se dovoli igranje samo godbam, ki prihajajo z romarji. Po gostilnah naj se uvede policijska ura ob 11 zvečer. O teh želiah oziroma zahtevah gospoda nadškofa je razpravljal občinski odbor in jih je prebivalstvo Marije Bistrice sprejelo z velikim navdušenjem. Sklenjeno je, da se izpred cerkve odstranijo vsi šotori in šupa Začasno smejo ostati trgovine pod šotori samo v stranskih ulicah. Poleg tega bodo izdelali za Marijo Bistrico regulacijski načrt in bosta v ta namen poslana tja dva strokovnjaka.
*	Voda porušila cerkev. Iz Sombora poročajo, da visoke vode, čeprav je že minila nevarnost povodnji, še vedno povzročajo veliko škodo. V ob-
čini Sv. Gjuraj blizu Petrovgrada se je zgodila huda nesreča. Tamkajšnjo cerkev je povodenj hudo prizadela. Voda je izpodkopala zidovje in so vsak čas pričakovali, da se bo cerkev porušila. To se je te dni tudi zgodilo. K sreči ob času katastrofe ni bilo nikogar v cerkvi in zato tudi ni bilo človeških žrtev. Ta cerkev je bila zgrajena leta 1836. Minister za promet, ki si je ogledal porušeno cerkev, je obljubil pomoč za zgraditev nove cerkve.
*	Zadnji Italijani so se izselili iz Bosne. Te dni je odpotovalo v Italijo 260 Italijanov, ki so živeli v vaseh Makovljani in Maglajani. Naselili se bodo v bližini Rima, Posestva, ki so bila od Italijanov odkupljena, bodo izročena kmetom iz raznih krajev Jugoslavije. To je bil zadnji transport Italijanov iz okraja Banjaluke.
*	Filatelistična razstava v Zagrebu. V četrtek je bila v Zagrebu odprta prva filatelistična razstava banovine Hrvatske, Svoje zbirke znamk je razstavilo 79 zbiralcev znamk, med njimi tudi ameriški konzul g. Meily in predsednik računskega sodišča g. Rukavina, ki ima zelo zanimivo zbirko.
*	Dom za visokošolke so odprli v Zagrebu dne 1. maja. Dom je urejen na Josipovcu v bivšem domu za visokošolce. V domu je prostora za 120 dijakinj, zaenkrat pa je v njem samo 50 visoko-šolk. Deset mest je brezplačnih, druge pa morajo plačati mesečno po 50 do 100 dinarjev.
*	Strašen umor pri Gospiču. V Široki Kuli blizu Gospiča so našli 65 letnega Boža Oreškoviča mrtvega v močvirju. Oreškoviča so na zverinski način umorili njegov sin Mile, star 21 let, sinova žena 19 letna Roža in Rožina mati 60 letna1 Mara Perkovič. Ko je Oreškovič spal, so ga v postelji pobili, nato so mu pa privezali na vret težko kladivo in nezavestnega vrgli v močvirje. Vsi trije morilci so bili izročeni okrožnemu sodišču v Gospiču. Oreškovičev sin Mile bi moral te dni na orožne vaje, oče pa je dejal, da bo med tem časom prodal konje in vso drugo živino. Zato je sin skupaj s svojo ženo in taščo še pred svojim odhodom k vojakom sklenil obračunati z očetom.
*	Lastno tovarno zažgali, da bi dobili zavarovalnino. Veliko pozornost je v Novem Sadu povzročila aretacija solastnika tovarne preprog Brei-ner & Co. Jožeta Sonnenlelda. Policija je izdala naslednje obvestilo.: Kakor znano, je 15. aprila ponoči nastal v tovarni Breiner & Co. ogenj, in sicer v prostorih, kjer je bila shranjena nepredelana juta. Ogenj je zapazil nočni čuvaj Josip Gal. Ogenj je takrat že zajel streho. Lastnika tovarne sta Rudolf Breiner, ki biva v Zagrebu, ln Josip Son-nenfeld, ki prebiva stalno v Novem Sadu. Z ozirom na to, da je tvrdki Breiner & Co. leta 1935 pogorela tovarna v Tuzli, je policija uvedla preiskavo, da ugotovi, če ne gre morda za nameren požig. Ker so neki znaki govorili za požig, je bila v tovarni izvršena preiskava. Josip Sonnenfeld, tovarniški uradnik Lavoslav Breiner in ključavničar Salko Hadžič so bili aretirani. Po končani preiskavi bodo Izročeni sodišču. Požar je poškodoval del strešne konstrukcije. Škoda je bila ocenjena na milijon dinarjev, tore) veliko previsoko. Zavarovalnicama je to škodo priznala. Policija sumi, da je bil Sonnenield dogovorjen z zastopnikom zavarovalnic«.
Slovenji Gradec:
Mislinja : Slovan ob 15.
Litija:
Litija : Svoboda ob 16.
Boks borbe v Ljubljani
Po dolgem času bo imela Ljubljana zopet priliko videti najboljše jugoslovanske boksarje. Zadnja leta je bil ta šport v Ljubljani zelo zanemarjen. Sedaj si je zadal Hermes nalogo pokreniti tudi to panogo športa in je zbral v svoji boks-sekciji vse vidnejše ljubljanske boksarje. Hermes 6e bo z njimi predstavil širši javnosti v nastopu dne 18. maja t 1. Nanj so povabljeni vsi klubi iz Slovenije ki iz Zagreba, ki v tem športu prednjači.
Najzanimivejša pa bo borba, v kateri bo nastopil državni reprezentant Baloh, katerega smo imeli pred leti priliko videti, kot začetnika, danes pa predstavlja že mednarodni razred. — Vsakdo lahko pričakuje prvovrsten šport.
Po svetu
Italijanski nogometaš Boffi še vnaprej vodi na listi najboljših italijanskih strelcev v letošnjem italijanskem nogometnem prvenstvu. Do sedaj je potresel že 21 krat nasprotnikovo mrežo. Njemu najbližja pa sta Gaurnieri in Puricelli z 14 goli.
English cup se to leto ne bo mogel vršiti. Zaradi tega so Angleži organizirali turnir, ki se je že 27. aprila pričel in bo trajal do 8. junija. Pri tem tekmovanju bo sodelovalo 90—95 najboljših angleških nogometnih moštev.
Ekonomična volnla
na tehnično najbolj izpopolnjenih
flKIlI mnlnfiBrlih mhs40
VlVn IlIUiLliPtSfHiEEBS lllllllillllllllllllllllllllllllllllll
nudi užitek vsakemu še tako razvajenemu vozaču. — Zahtevajte prospekte pri zastopstvu DKW motociklov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30.
STEZNIKE
higijenske, brez gumija in ribje kosti, tudi po meri, modrčke, krasne poletne bluze, kombineže, in nogavice najugodnejše pri »Luna«, Maribor, Glavni trg št. 24.
Anekdota
Pesnik Franc Abt je hitel po ulicah Braun-schvveiga. Naenkrat sreča znanca, ki ga vpraša: »Kam pa tako hitro?«
»V gostilno k ,Zlatemu volu',« je zabrundal Abt. —
»Kaj pa imajo tam?« ga je naprej izpraševal znanec.
»Pečnega purana — in jaz sem tako lačen.« Prijatelj, ki je poznal veliki apetit pesnikov, se je nasmehnil: »Pa saj ne bo prevelike družbe!«
»Bodite brez skrbi,« odvrne Abt, »samo dva bova: puran in jazi«
Raziskovalec: »Veste, gospod poročevalec, leta 1914. ko ie izbruhnila vojna, som se podal v džunglo. Sedaj čez 26 let sem bil prepričan, da je vojne že konec.«
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjski oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. NaJmanJJI znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, S mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Zadnji dnevi potekajo!
Odločite so za priljubljeno blnkoštno romanje — najprljetnejšl Izlet po morju! Najlepša otoka! Pošljite 150 din za Trsat-Rab aH 210 'din za Split-Hvar. Brezplačna navodila poSljo: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 a.
Zaslužek
Stenografinjo
potrebujem za nekaj ur dnevno. Lindič Jože, Dalmatinova B, Ljubljana, b
Restavracijska kuharica
želi mesto v Ljubljani aH izven. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 6888.
Sedlarski in tapetniški
pomočnik Išče službe. -Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 595.
Pridna dekle
19 let, z mešč. šolo in malo maturo, išče službe. Ponudbe na J. Jeločnik, Ljubljana, Dolenjska 13.
Zastopnike (ce)
agllne, z nekaj prakse, Išče po vseh krajih domača zavarovalnica. Nudi se Vam dober stalni zaslužek. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 68G7.
Ne obupajte,
če ste brez dela. Za 10 din Vam pošljem 25 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko izdelovali doma. Lindič, Ljubljana -245-c.
IEJHSII
Pomočnika in vajenca
sprejme mizarstvo »An-tik«, Sv. Petra nasip 29.
Mesarskega vajenca
kmečkih staršev, sprejmem takoj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6776.
Trgovska učenka
išče mesta v trgovini. -Ima 1 razred trg. šole, stara 16 let, vajena gospodinjstva in gostilne. -Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Pošteno dekle« 585.	(v
Kadar hupaleie Cevlle, ni merodajna samo cena, ampaK mla blaga mera Dlll ceni primerna. Zanesljivo blago in in po ugodnih cenah pa dobite le pri
Nald Kočnik v Cerknici
Fanta in dekle
sprejmem na kmetijo. — Cernlvec, Dravlje, Za krajem 17.
Krojaškega pomočnika
sprejmem takoj. Tomšič, Notranje gorice, Brezovica.	(b
iluibodobe
Kontoristinja
s prakso išče zaposlitve. Gre tudi na poskušnjo. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vestna« 6706. (a
Gradbeni tehnik
e večletno prakso želi menjati službo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Tehnik« 6705.	(a
Kuharica
zanesljiva, išče primerno mesto. Ponudbe na upr. »Slovenca« Maribor, pod »15. maj 593«.
Poklicni šofer
Jšče službo k lažjim vo zovom, najrajši k oseb nomu avtomobilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod čt. 6878.	(a
Trgovski pomočnik
B prakso, mešane stroke, želi premestitev. — Cenj. ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Priden in po Sten« št. 6722.
|
Trgovska pomočnica
B 4 letno prakso, z znanjem nemščine, stroje pisja, stenografije in ši vanja, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6639.
Mlinar
samostojna moč, vešč dela v valjčnem in kmet skem mlinu, vešč popravil, samski, želi primerno zaposlitev. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6775.
Začetnica
i
B srednješolsko izobrazbo ln trgovskim tečajem — išče zaposlonje v Ljubljani. - Cenj. ponudbo v upravo »Slov.« pod zn »Nastop takoj« 6811.
Mesto oskrbnika
Išče dober strokovnjak z 9 letno prakso na vele posestvu. Poročen, 27 let star, izvrstne reference. Nastopi takoj. Dopise na upravo »Slovenca« Mart bor pod »A. P. 1000/582«,
Kuharica
vajena tudi vseh hišnih del, Išče zaposlitve. Naj raje gre k privatni dru žinl. Plača minimalna, nastop 15. maja. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« 102.	(a
Kleparskega vajenca
sprejmem. Lavrlč, Zaloška 109, Ljubljana.
Čevljarskega vajenca
sprejme Pavlin, Tyrševa št. 53.	(v
Trgovskega vajenca
sprejmem takoj ali pozneje z vso oskrbo v hiši, Trgovina Ivan Rus, Bled.
Pekovskega vajenca
pridnega, poštenega, ta koj sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Pošten« 584. v
Trgovsko vajenko
in. krojaškega vajenca, poštenih staršev, sprejmem. A. Česen, Sneberje, Dev. Mar. v Polju.
Trgovskega vajenca
s primer, šolsko izobrazbo takoj sprejme Albert Ogrizek, trgovec z meš. blagom, Ivostrlvnlca, Podplat.	" (v
Vajenca
za torbarsko obrt takoj sprejmem. Vinko Cunder, torbarstvo, Ljubljana — Igriška 3.
Krojaškega pomočnika
sprejme Alojz Bele, Vlž- J marje, št. Vid nad Ljub-| ljano.	(b
Pridno dekle
vajeno kmečkih del, dobi stalno službo. Ljubljana-Moste, Zaloška c. 143.
Krojaškega pomočnika
takoj sprejem, stalno mesto. Rems Ivan, Vogelna 5, Ljubljana.	(b
Mizarskega pomočnika
za furnirano pohištvo -sprejme Kržet pohištvo, Vrhnika.
Mežnar in organist
dobi službo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod 6761.
Pekovski pomočnik
mlad, dobi službo pri Stritar Anton, pekarna, Smlednik, Gorenjsko, (b
Kleparskega pomočnika
poštenega in zmožnega svojega poklica - takoj sprejmem. Alojz Smolej, kleparstvo, Kranj. (b
Mesarskega pomočnika
dobro verziranega, izpod 20 let starega, sprejmem takoj. — Leopold Rogelj, Unec pri Rakeku. (b
Žagar
dobi mesto na dobroldočl žagi. Da se tudi v najem. Pire, Hudo 15, Radomlje.
Krojaškega pomočnika
za manjše kose sprejme štrus Lovrenc, Zg. Pir-nlče, p. Medvode. (b
Hlapca
za kmečka dela sprej mem. Ljubljana, Vodnikova cesta 111.	(b
Čevljarski pomočnik
dobro izvežban, dobi stalno službo. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6640. (b
Vajenca
za avtodelavnico sprejmemo. Oni, ki so se učili ključavničarstva alt mehanike, imajo prednost. -Ljubljana, Sv. Petra c. št. 85.
Trgovskega vajenca
krepkega, sprejmemo. Ponudbe s sliko in spričevalom v upravo »Slov« pod šifro »Veselje do trgovine« št. 6448.
Deklica
14 let stara, išče mesta vajenke (frizerke ali šivilje), po možnosti z oskrbo. — Božena Zihrl, Gosposvetska cesta 33 — Jesenice.	(v
Mesarskega vajenca
poštenih staršev, z oskrbo v hiši, takoj sprejmem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 6738. (v
Učenca
zdravega, poštenega, takoj sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi Dopise poslati upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Marljiv« 587. (v
Učenca
sprejmemo v konfekcijsko trgovino. Vprašati v Tlvar prodajalni, Prešernova 54.	(v
Mlada fanta
se želita izučiti, eden mizarske, drugI mehanl-ške obrti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena fanta« 6697. (v
Strojnik
perfektnl vrtilec (dre-her), z večletno prakso, se sprejme na večjo žago. Prepisi spričeval naj se pošljejo v upravo »SI.« pod »Strojnik« št. 6750
Pošteno dekle
16—18 letno, sprejmem v pomoč gospodinji na gostilno. Ponudbe v upravo »Sloven.« pod »Z dežele« 6703.	(b
Zmožno natakarico
za gostilno na deželi — sprejmem. Ponudbe upr. »Slovenca« Maribor pod »V kompanijo« 580. (b
Kmečko dekle
14—16 let staro, v pomoč gospodinji, takoj sprej mem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 6632. (b
Pošteno dekle
vajeno kuhe, šivanja ln vseh hišnih del, sprejme takoj uradniška družina na Gorenjskem. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« 6740.	(b
Šoferja
ki je vesten, pošten, dober vozač ter pripravljen opravljati še druga hišna dela, sprejmem. Ponudbe s sliko ln navedbo prejšnjih služb na upravo »Slovenca« pod »Vesten šofer« št. 6877.	(b
Trgovskega pomočnika
spretnega, resnega, zanesljivega in samostojnega, v starosti 26—28 let, sprejmem s 15. majem. -Istotam se sprejme trgov ski vajenec z dovršeno meščansko ali trg. Solo Ponudbe v upravo »Slov.« pod zn. »Mešana trgovl na« št. 6766.

Rudarske inženirje
mlajše, s prakso do 3 let, sprejme Trboveljska premogo-kopna družba v Ljubljani. — Reflektanti naj predložijo prošnjo s curriculum vitae in s prepisom diplome.
Čevljarskega pomočnika
z vso oskrbo v hiši, takoj sprejme Trpin, čevljar, Kamna gorica. Gor.
Čevljarskega pomočnika
sprejmem takoj (mešano delo). Oskrba. - Traunik, Trebnje.
Hlapca
h konjem sprejmem. Ke-ber, Poljanska cesta 44, Ljubljana.
Krojaškega pomočnika
za male kose, fino delo, sprejmem takoj. Vehovec Anton Tyrševa 124.
Potnika
za prodajo sadnih sokov sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 6941.
Zaradi nujnega posla
potrebujemo več partij dobrih oglarjev. Oglasijo naj so pri Tomljanovič, Cermošnjice, pošta.
Več mizar, pomočnikov
za fina pohištvena dela takoj rabi Pavel Okorn, škofja Loka, Fužinsko predmestje 3.	(b
Dva Žagarja
za venecianko dobita mesto. Nastop takoj. Ponudbe na Franc škrjanc, Lahovče, p. Komenda.
Partijo ogljarjev
veščih čiščenja mladih sestojev, sprejmem. Po nudbe na upravo »Slov.« pod »Ogljarjl« št. 6908
Deklico
14—15 letno, zdravo, po šteno, za delo na vrtu ln v hiši, sprejmem takoj Vovk -Jerin, Ljubljana, Vič 146.
Mesarski pomočnik
sekač (pri čoku) in pre kajevalec, se takoj sprejmeta. Vprašati Ivan Ja vornik, mesar, Ljubljana, Domobranska cesta 7.
Hišnika
ki je sposoben ln Ima dnevno nekaj časa za go jitev vrta, najraje soli den, starejši zakonski par, sprejmemo. Zglasiti se je v vili: Lepi pot 6 med 18. in 20. uro.
Instalaterja
vodovodnega, zanesljivega - sprejmem proti dobri plači. Gustav Puc, Ljub ljana.	(b
Služkinjo
za vsa hišna dela takoj sprejme petčlanska dru žina. Naslov v posloval nicah »Slovenca« pod št 6957.
Šoferja
treznega in poštenega sprejmem k tovornemu avtomobilu za prevaža nje po Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6913.
2 mizarska pomočnika
za fino pohištvo sprejmem takoj. - škrbinc & Comp., Vižmarje.	(b
Žagarja
za venecljanko — takoj sprejmem. Tršan Alojz, Tacen, p. St. Vid nad Lj.
Pekovskega pomočnika
mladega, dobrega, zanesljivega, sprejmo pekarna Logar, Golnik.	(b
Več čevljar, pomočnikov
sprejme takoj brez dopisov A. Cernilec, čevljarstvo, Kranj.	(b
Krojaški pomočnik
za splošna dela dobi stalno mesto takoj. Slapar, šmartinska c. 8.	(b
Dve delavki
mlajši, priročni, zaposlim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6827.	(b
Zobotehn. praktikanta
s predpisano šolsko izobrazbo, sprejmem na deželo. Naslov v upravi »SI.« pod št. 6591.
Hlapca
h konjem, ki Ima tudi veselje za obdelovanje vrta, sprejme gostilna »Ruski car« na Jožici.
Mizarskega pomočnika
za pohištvo sprejmem. -Trebar Anton, stroj, mizarstvo - Zadraga 5, p Križe.
Majhna družina
v okolici Ljubljane išče pridno dekle, ki zna no kaj kuhati. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 6890. (b
Trgovskega pomočnika
z nekaj tisoč gotovine -sprejmem zaradi voja ščine kot družabnika. Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Mlad in agi-len« št. 6S99.
Vratarja
iščemo za večji zavod Prednost imajo upokojeni orožniki ali stražniki samci. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vratar« 6799.	(b
Poštenega moškega
zgovornega, neoženjene ga, vojaščine prostega sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Simpatičen nastop« 6850
Blagajničarko
(sedečo), za mesarijo ln dolikateso, dobro izurje no, takoj sprejmem. — Predstaviti se samo oseb no. Naslov v upravi »Slo venca« pod št. 6830. (b
Kopališkega mojstra
sprejme uprava kopališča Ilirije. — Prednost imajo absolventi plavalnih reše' valnih tečajev in bivši mornarji. Ponudbe z na. vedbo usposobljenosti na poštni predal 175. (b
Pošteno dekle
do 25 let, z deželo, sprej mem takoj za pomoč go spodlnji, za domača dela k gostilniškemu in trgovskemu obratu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošteno dekle« št. 6S22
Čevljarskega pomočnika
dobrega, za moško ln za ženske čevlje, sprejmem. Zaslužek dober ln stalen. Svlger Jože, čevljarski mojster, Trbovlje.
Vrtnarja
samskega, delovnega, poštenega, kt se razume na cvetice, sadno drevje ln sočivje, sprejmem na graščino na Gorenjskem. Ponudbo s sliko ln navedbo prejšnjih služb na upravo »Slovenca« pod »Fošten vrtnar« št. 6576.
Prodajalko
ki je zmožna voditi trgo
vino z mešanim blagom, ali isto prevzame na svoj račun — iščem za predmestje Ljubljane do dne 15. maja t. 1. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Predmestje« 6821.
Dekle
srednjih let, pridna, poštena, vajena vsakega dela, kakor kuhe ln sa-mostojn. gospodinjstva -lahko molžo večje število krav ali krmi prašiče. Naslov v upra«l »Slo".« umi št, 663»,	.(b
Kuno ženske lepote
.Ali naj vam vaši sivi lasje pokvarijo mladost in življensko veselje? Da bi vas zaradi teh nesrečnih sivih las imeli za staro ženo in da bi z vami nepravično ravnali ?
Ne, in spet ne! Odstranite sivino las z Imedio, spremenite barvo vaših las, ostanite mladi in lepi!
Jmedia je dovršena pariška barva, s katero boste odstranili sive lase, Imedia daje novo lepoto, daje „tisto nekaj", kar moške privablja.
Vsi dobri frizerji barvajo lase z Tmč-dio, radi vam bodo dokazal', da so res uporabili Imčdio... da ne bi ■ bilo razočaranja I
NARAVNA BARVA ZA LASE
odobrena od Min. Nar. Zdravja br. 20902/36
Zahtevajte od nas brezplačno knjižico o barvanju las L'0REAL — ODDELEK S. Zagreb I	Poštni predal 3
17-18 let starega fanta
sprejmo za kmetijo Len-če, Kleče 21, Ježica.
Šoferja
sprejmem k tovornemu avtomobilu. Juvan, Srednje Gameljne 20.	(b
Krojaškega pomočnika
sprejme za stalno Anton Repovž, Stara Loka — škofja Loka.
Fanta
za kmečka dela sprejmem v Dravljah, Čebelarska št. 18. (b
3 služkinje in natakarico
sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb In del. Pogoj poštena. Restavracija Košir. Kranjska. KUI&,
Več mizarskih pomočnikov
za boljša dela sprejmem takoj z vso oskrbo. Jože Sitar, strojno mizarstvo, Križe, Gorenjsko.
Šoferje
s prakso pri tovornih avtomobilih takoj sprejme Jereb F., Aleksandrova 6. Maribor. (b
Dva mizarska pomočnika
za pohištvo sprejme takoj Ludvik Pangos, Trata 15,; Št. Vid nad Ljubljano.
Kmečko dekle i
močno, zdravo, za vsa. domača dela, sprejmem. Samo resno ponudbe na Dora Rlbarov, Bajmok -donavska banovina. (b
Gospode duhovnike
vljudno obveščamo, da dobe za župne urade potrebne tiskovine v podružnici Jugoslovanske knjigarne v Kranju, Majdičeva hiša, sodnija.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
Podružnice: Beograd, Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split Vloge obres'ue po 4%, vezane na odpoved po 5J
Dovoljuje kratkoročne kredite v tekočem računu — Eskontlra trgovske menice Nove vloge znašajo Din 67,000.000'—
Vrši vse bančne posle najkulantneje DELNIŠKA GLAVNICA DIN 20,000.000--
Stavbne parcele
naprodaj od 15 din daljo. Poizvo se: Vtžmarje 48,
pod Klancem.
(P
Vinograd na Trški gori
lepa lega, zidanica, urejeno stanovanje, naprodaj. Pojasnila : SkedelJ -Novo mesto, Ragovska c. št. 3.
Stavbno parcelo
zunaj mesta prodam. Izve se: Jenkova 7, dvorišče.	(P
Tristanovanjska hiša
enonadstropna, nedokončana, naprodaj, šmarska cesta, poleg šole. (p
Tristanovanjsko vilo
v bližini Stadiona pro-| dan. Cena 400.000 din. — Dravska ul. 7.	(p
Stanovanjsko hišo
večjo, v Ljubljani, kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina« št. 6785.
Krasna parcela
blizu remize, 650 m', naprodaj. Ponudbo upravi »Slovenca« pod šifro »G 40.000« št. 6883.	(p
Na Dolenjskem
prodam hišo z vrtom, s trgovino s trafiko. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 6701.	(P
Večjo parcelo
za stavblšče, pri Ljubljani, v poljubni izmeri prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6832.
Lepe stavbne parcele
naprodaj tudi po 5 din za mi. Skrblnc, St. Vid n. Ljubi J.-Vtžmarje, pod Klancem.	<P
Na Bledu
al! najbližji okolici kupim majhno vilo ali hišo z vrtom. Ponudbe z opisom in ceno upravi »Slovenca« pod »Bled - takoj plačano« 6715.	(p
Štiristanovanjsko hišo
z mesečnim donosom ca. 1000 din, kupim v Studencih ali na Pobrežju. Cena 100—120.000 din. -Naslov v upravi »Slov. pod št. 590	(p
Pozor!
Kupim majhno aH srednjo posestvo v Krškem ali v bližini Krškega. -Ponudbe upravi »Slov.« »pod »Takoj plačam« št. 6093.	(p
Kupim hišo
do 150.000 din v Savinjski dolini, v Petrovčah ali v Žalcu, v bližini kolo dvora. Zaželen sadni ln zelenjadni vrt. Ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »Hipoteke« 6569.	(p
V bližini Ljubljane
prodam kompleks 10.000 kv. m, parcellran na posamezna stavblšča od 500 do 900 kv. m, po 13 do 15 din. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Varna naložba« št. 6873. (p
Lepo posestvo
z gospodarskim poslopjem v bližini žel. postaje Jevnlca naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6884.	(P
Majhno posestvo
na štajerskem, Gorenjskem ali Dolenjskem kupim. Ponudbe b točnimi podatki ln ceno v upravo Sloven.« pod »Posestvo« št. 6758.	(P
Majhno hišo
z večjim vrtom, do 2000 ms ln več, v predmestju LJubljane kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »100.000« št. 6612.
Kmečko posestvo
ali samo hišo kupim na deželi. Ponudbe z opisom In ceno poslati na upr. »Slovenca« pod šifro »Hiša« 6846.	(p
Hiša
nova, enodružinska, pod-kletena, visokoprltlična, z davčno olajšavo, 10 minut od Kamnika, naprodaj. Zelo ugodno za upokojenca ali letoviščarja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6831.	(p
Mlin ~~
ob stalni močni vodi, blizu ceste, ln nekaj posestva, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 6680.	(P
Stavbno parcelo
lepo, sončno, poleg glavne ceste, 2 minuti od postaje Duplica pri Kamniku, proda Jereb, gmarca št. 3, p. Kamnik.
Kupim manjše posestvo
v okolici Maribora. Gra-gor Alojz, Kapla, pošta Brezno.	(P)
Posestvo na Dolenjskem
od 40.000—100.000 din -kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 6915.
Mala hiša z vrtom
in njivo v bližini Celja takoj naprodaj. Naslov v podr. »Slovenca« Celje.
Kupim hišo
v Ljubljani, novejšo, za okoli 400.000 do 1,000.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, pod »Hiša 594«.
Vfiajem
ODDAJO:
Trgovino
s sadjem ln slaščicami oddam. Celovška 120. (m
Dve sobi
v strogem centru mesta, za pisarno aH obrtni lokal, oddam. Informacije: cvetličarna Bajec, LJubljana, Selenburgova 6. (s
Pisarno
2 sobi, vhod s ceste, oddam z avgustom v Ko-menskoga ul. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »500« št. 6826.	(n
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. junijem. — Janševa ul. 11, Ljubljana VII.
Trisobno stanovanje
tik postaje Dev. Mar. Polju, oddam. Naslov upr. »Slov.« pod 6789.
Dvosobno stanovanje
s kopalnico ln prltikllna-ml oddam za 1. junij. — Izve se v upravi »Slov.« pod št. 6829.
Enosobno stanovanje
sončno ln parketirano, s prltikllnaml — oddam s 1. junijem mirni stranki. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4804.	(st
Gozd
v Izmeri 27 Johov naprodaj. Je dobro kultlvlran in lepo zaraščen. Leži v bližini žel. postajo Verd pri Vrhniki. - Pojasnila daje Val. Kompare, Vrhnika.	(P
PREUREDITEV
STROJEV ZA OBDELOVANJE LESA NA POSAMEZNI POGON
Dvosobno stanovanje
Iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Železničar« št. 6900.
Starejša zakonca
Iščeta za julij aH pozneje sobo s kuhinjo ln prltikllnaml. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6695. (c
Dvosobno stanovanje
ev. s kopalnico, Iščem
avgustom. -upr. »Slov.« plačnik« št.
- Ponudbe v pod »Točen 6778.
IŠČEJO:
Uradnica
Večje posestvo
na Dolenjskem, donosno, prednost vinograd ln pa gozd, kupim. Ponudbe točnim opisom ln navedbo cene upravi »Slov.« pod »Letovišče« št. 6875.
Na Dolenjskem
kupim novejšo hišo s posestvom aH pa vilo, pri
merno za letovanje večje družine. Natančno ponudbe s ceno poslati na upravo »Slovenca« pod »Dolenjska« št. 6874. (p
Trgovska hiša
nova, lep vrt ln nekaj zemljišča, naprodaj za 65.000 din; po želji tudi več zemljišča. Lahko se prevzame tudi nekaj hI poteke. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor^ pod »Prilika 596«.
»REALITETA«
posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile, parcele, posestva, gozdove itd.) je samo v Prešernovi ulici 64-1., nasproti glavne pošte. Telefon št. 41-20. Posluje hitro ln solidno. Informacije ln ogledi objektov z avtom brezplačno. Prepričajte so 1	(p
Starejšo hišo
večstanovanjsko, z majh-nlm gospodarskim poslopjem, pripravnim za garažo, ob glavni cesti v bližini Ljubljane prodam za 230.000 dinarjev, potrebno 100.000 din, drugo prevzem hipoteke. Mesečni donos 1800 din. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 6845.	(P
Lepo posestvo
15 ha, v dobrem stanju, z zidanimi hišnimi in gospodarskimi poslopji, na obronku Slovenskih goric, ob banovinski cesti, do železniške postaje Mo-škanjcl 25 minut hoda -naprodaj. Na posestvu Je več glav goveje živino ln ves potreben Inventar. -Poizvedbe pri dr. Vlse-njakut odvetniku v Ptuju
Pridobitev prostora 1
Kombiniran rez-kalni stroj s krožno žago in
vrtalnikom, opremljen z ležečimi in pokončnimi HIMMEL-motorji s pri-grajeno iztezal-nico (Spannrollen-
Motoren) •
Prihranek
energije!
H1MMELWDRK A. G.
TUBINGEN (Deutschland) Specialna trgovina strojev za obdelavo lesa
Zastopstvo: DOVZAN IVAM - LfUbliaita
Frančiškanska 4 — Telefon 45-42
Išče čedno sobico z vso oskrbo. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točna plačnica«.
ODDAJO:
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, oddam solidni osebi 15. maja. Rimska cesta 3.
Prazno sobo
veliko ln sončno, s poseb-! nlm vhodom odda Mlkllč, Vllharjeva c. 37 (hišnik).
Gospodično sostanovalko
sprejme gospa. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6848.	(s
Vsakovrstna
zlat® kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, LJubljana VVolfova ulica št. 8
Drva
bukova, gabrova, do 100 vagonov, aH gozd kupim takoj plačam. Naslov
Dobro domačo hrano
nudim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6032.
in
v upravi rlbor pod
Dve gospodični
Iščeta kosilo. Ponudbe v upr. »Slov.« pod šifro »Plačamo točno« 6810.
■»Slovenca« št. 586.
Ma-(k
Srebro, drage kamne
ln vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Jos. Eberle, Ljubljana Tyrševa 2
(palača hotela .Slon")
prosi za birmanskega botra. Naslov pove uprava Slovenca« pod 6694. (r
Prvovrstna kolesa
po najnižjih cenah, bite pri »Tehnik« Banjal, LJubljana, Miklošičeva 20
Cunje
krojaške odrezke, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska 15.
Prazno sobo
oddam za junij. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6948.
Prazno sobo
s posebnim vhodom « v centru mesta, oddam s 15. majem. Pred Škofijo št. 21-1.
Tkalske stroje
(Revolverstiihle) v dobrem stanju, z ročajnikl in po možnosti 2 cilindroma snovačema kupim. — Ponudbe: Masta, Rajhen burg.
Citajte »Slovenca«
Prodam njivo-parcelo
v Ljubljani. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6951.
Trgovske lokale
v centru Bleda ob jezeru in parku oddam v najem. Kolman, Bled.	(n
Hiša s trgovino
ln gostilno, v Ljubljani, naprodaj; tri stanovanja ln gospodarska poslopja. | Donos 50.000. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6933.
Trgovski lokal
takoj oddamo v novi hiši Filgnerjeva ulica. Informacije : Slograd, Vrtača št. 9.	(n
Sobo in kuhinjo
pripravno za dve mirni osebi, oddam. - Vižintin, Močnikova 13.	(č
Gostilna
Dvosobno stanovanje
s kabinetom ln kopalnico oddam s 1. junijem. Rautar, Marmontova 41.
Kupim posestvo
hišo aH vilo, eno-, dvo aH trlstanovanj., v Ljub ljanl ali okolici, od 10— 300.000 din, s hipoteko lahko tudi več. Ponudbe natančnim popisom, po možnosti s sliko, poslati upravo »Slovenca« pod »300 tisoč« 6720. Posredovalci izključeni. (p
Hiša v Crikvenici
s 744 kv. sežnjev sveta, ca. 5 minut od parka ln morja, pripravna za majhno gospodarstvo ali letoviške - je naprodaj za 90.000 din. Informacije: Jugoi^.ovcnska Matica — Zagreb, Varšavska ul. 6 Ogled In Informacije: Crikvenlca, predmestje Matkovlč! 10.	(P
Prostovoljna dražba
posestva v Trzinu, tik ba-novlnske ceste, bo dne 13. maja 1940 ob 14 pop. v Trzinu, h. št. 61. - Posestvo sestoji lz hiše ln gospodarskih poslopij, vrta, travnikov, njiv ln. gozdov, kar se proda skup no ali pa po posameznih parcelah. Natančnejši pogoji ln pojasnila se dobe v trgovini J. Praprotnik Domžale, Ljubljanska c. St. 108.
Prodajamo;
Novo hišo, več trg. lokalov in lepih stanovanj ter stavb, parcelo, vse skupaj za 1,300.000 din.
Novo hišo, trg. lokali, 7 komfortnih stanovanj in 3 stavb, parcele, center mesta, 1,600.000 din.
Novo hišo, 5 lepih stanovanj, obrestuje 6"/>, za 600.000 din.
Hišo, petstanovanjsko, solidno zidano, v dobrem stanju, za 300.000 din.
Vilo, dvostanovanjsko, zelo lepo ln solidno zidano, za 300.000 din.
Hišo, štiristanovanjsko, 750 kv. m vrta, pripravna za obrt, 200.000 din Hišo, štiristanovanjsko, 700 kv. m vrtat — za 160.000 din.
Posestvo ob žel. progi Ljubljana—Zidani most, 59 oralov, v dobrem stanju, za 150.000 din.
Posestvo, 14 oralov, 14 km od Ljubljane — za 80.000 din. Vse informacije bo za e, kupce popolnoma brez plačne. - REALITETNA PISARNA, F. Prlstavec, Ljubljana, Gosposvetska c. 3-1. Telefon 23-81.
v letovlšketn kraju, s tujskimi sobami ln posestvom za več glav živine, se odda najem. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe s potrebnimi podatki v upr. »Slov.« pod št. 6677.
I
Živali
Pes bemardinec
II
garantirano čiste pasmo, zdrav, krasne oblike, dre siran ln zanesljiv čuvaj l1/« leta star, poceni naprodaj. - Pojasnila daje šolski upravitelj na Dobrni pri Celju.	Ci
Skladišče
primerno tudi za večjo delavnico, v centru pokrajinskega mesta oddamo v najem. Naslov v upravi ln pri podružnici »Slovenca« v Kranju št. 6886.	(s
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam za 1. junij. Česen, Beograjska. Istotam tudi lepa sončna sobica.
Trgovski Iskal
Celje, Kralja Petra c. it. 33 se odda.
Vprašati pri I v a n N. Adamič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31.
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
prazno, takoj oddam. — Novo Jarše 58.
Dvosobno stanovanje
ob glavni cesti takoj oddam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 6709. (č
Dve trisobni stanovanji
s komfortom in eno eno sobno oddam s 1. Junijem v bližini remize tik ob tramvajski postaji. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 6862.	U
Enosobno stanovanje
s kuhinjo, predsobo in prltikllnaml, v centru, oddam s 1. junijem. Naslov pove upr. »Slov.« pod 6704.
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
s kabinetom ln vsem komfortom ter kopalnico išče za zunlj državni uradnik odraslima otrokoma. — Ponudbe na upravo »Slo venca« pod »Reden plač nlk« 6853.	(č
Trisobno stanovanje
s prltikllnaml, obenem pisarna, po možnosti prostorom za skladišče, Iščem v Ljubljani za ta koj ali pozneje. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Kolodvorski okraj 592«.
Diesel motor
skoraj nov, znamke Koln-Deutz-Otto, 15 ka, moderne tipe, se zelo ugodno proda pri tv. Justin Gu stinčič, Knez Kocljeva ul. št. 14, Maribor.
Mizarji!
Naravnalni stroj (Ab-rlchtmaschlne) z okroglim vretenom v krogličnih ležajih ter krožno žago z vrtalnikom ln vdelanim elektromotorjem proda \Veisbacher, mizar, Hrastnik.
Kupimo
Kolo
za 6 letnega otroka pim. Jerko, sta 168.
ku
Tyrševa ce (k
Velike količine drogov
brzojavnih, smrekovih ln Jelkovih, 6—9 m, kupujemo. Hojnik Josip, Celje
Vsakovrstno Zlato
srebro in briijante kupuje vsako količino po najvišjih ecnab
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3.
Otroški voziček
za dvojčke, rabljen, ku plm. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Dobro ohra njen« št. 6779.
staro /lato, zlato zobovte In srebrne hrone
kupujem po najvišjih oenab
A. KAJFEŽ trgovina % urami in zlatnino
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih ur
Ljubljana. Miklošičeva 14
Staroznana slaščičarna Novotny
vabi cenj. botrce ln bo-trčke za birmo na veliko izbiro birmanskih daril od preprostega do najfinejšega, dnevno svežega peciva. Nudimo tudi raznovrstna okrepčlla. - Za obilen obisk se najtople-je priporoča slaščičarna Novotny.	(r
Zbirko znamk
kupim. Ponudbe poslati na naslov : Brodar Franc, Tržič.
30.000 din posojila
potrebujem na novo hišo Ljubljani. Vknjižba na prvo mesto. Odplačevanje po dogovoru. Ponudbe v upravo »Slov.« pod šifro »Takoj 30.000« št. 6S07.
Hranilne knjižice
3% obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
Kompanjona (-ko)
s 50.000 din - iščem za strojno podjetje; fiksen zaslužek 5000 din mesečno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »100°/o sigurnost« št. 6953
Oreditav premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe nikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala ureditev uprave in knj govodstva, bilance, kal kulacije, upravo nepre mičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka uL7
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
LJubljana, Gledališka 12
Vinarska in kletanka zadruga v Metliki
naznanja, da ima na zalogi pristna bela in črna metliška vina Vsa ta vina oddaja že od 10 litrov naprej. — Kupci se vabijo
Javna dražba
Gospodarski odsek Žirovnica - Moste proda na javni dražbi okoli 2000 m"
smrekovega in jelkovega lesa na panju
Les se bo sekal v bližini Žirovniške in Zabreške planine. Dražba sc bo vršila 12. maja ob 3 popoldne v gostilni »Čop« v Žirovnici. Natančnejše informacije se dobe pri načelniku odseka g. Zupanu v Žirovnici št. 25 na Gorenjskem.
Revna mati
OKAMA MAZILO
17, zdravilnih zelišč. — Čudovit uspeh pri ranah, opeklinah, ožuljenjih - volku — turih in vnetjih itd. zn nego (lotenčkovpri kožnem vnetju, izpuščajih in hrnslah na temenu, 7.a rnzpokane prsne bradavice. Dobi se v lekarnah in drogerijah.
KTEEmi
Nov harmonij
naprodaj. Ster, Zabjak 10^ Ljubljana.
eox nuosftJVU
toV. <nO«3tM3NI3W
iiomvn mwunw
QfNVH9t J! jmo/ tuiruuaa
8 evharističnih pesmi
za godbo na pihala priredil Anton Tramte, Preska, Medvode, samozaložba, cena 60 din.	(g
Najnovejše gramofonske plošče
v veliki izbiri vedno na razpolago
Zahtevajte brezplačne seznamel
Klarinet A
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6805.
Gramofonske plošče
ln gramofone najceneje kupite pri Banjal, LJubljana, Miklošičeva cesta 20
Specijalna izdelovalnica HARMONIK
JOS. FLEISS
(prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA, Tyrševa
Zahtevajte cenik.

ti«
1500 kg konjskega sena
prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6771.
Črno obleko
dobro ohranjeno, za srednjo postavo, prodam. — Bajželj, Beethovnova 16.
15 AŽ panjev čebel
% mladimi maticami ln medeno .zalogo prodam. Ivan Zaje, mizar, Sodra-žica, Dol.	(b
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite Belo ugodno pri Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Par komatov
kompletnih, skoraj novih, ln vinsko eosalko prodam. Pirnat, Tržaška 105. (1
Gostilno
blizu LJubljano, na prometnem kraju prodam. — Informacije se dobe pri Zidarič, Gosposvetska cesta št. 4.	(1
Za birmo
venčkl, pajčolani, belo perilo za dekletca ln dečke, nogavice, rokavice ter vse vrste bluz, ženskega in moškega perila — najceneje pri
»VIDA«
Maribor, Koroška cesta 10
Škropilna sredstva |
Solbar, Nosprasit, Aresln, Afidon, žvepleni cvetf nadalje vsa olja, barve, lake, različne kemikalije za tekstilne in ostalo industrije, vsa sredstva za Izollranje ln konzerviranje kakor Avenarius kar-bolinej, katran in Inertol dobite v veliki izbiri in najceneje v Kemindustri-ji dr. z o. z., Maribor, Aleksandrova cesta 44 -telefon 24-17.	(1
Otroški vozitki
novih oblik, vsa otroška oprava in oprema
igraCe
S. REBOLJ
na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve
Kočijo t Najlepše olroške vozičke
skoraj novo, poceni prodam; v račun vzamem I tudi Blabe ali zapravljlv-ček. Iskra, Ljubljana -1 Vič.
Po nizki ceni dobite
2 šivalna stroja z okr. čolnlčkom, ln malo rabljen krojaški stroj. Ivan I Jax ln sin, Ljubljana -1 Tyrševa 36.
ugodno kupite pri
BANJA!. Ljubljana
MUloSiieva cesta 20
Velika izbira vseh vrst dvokolesl
Mesarji!
Tovarna suhomesnatega Male in velike oleandre
blaga Išče odjemalce na I prodam po ugodni ceni. debelo in drobno, po na-1 Krakovska ulica 27. ročilu. Dostavlja z avtomobilom žive ali zaklane I prašičo iz Bjelovarskel okolice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod 6686. (1 |
Vrtne stole
zložljive, bukove, proda Tribuč, Tržaška 42, telefon 26-05.
Trgovina
z mešanim blagom, zelo| dobro vpeljana, z meseč. prometom 35.000 din, na-1 prodaj v Ljubljani. Po-1 nudbe na upr. »Slovenca« pod »Gotov uspeh« štev. 6887.	dl
Ob izgubi našega dobrega soproga, očeta, brata itd., gospoda
Antona Kneza
se za vse izraze sožalja iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala preč. g. dr. Novaku, g. dr. Kruhu za prvo pomoč, g. Jezer.šku in končno vsem, ki ste na kakršen koli način sodelovali. Zahvala vsem, ki ste ga obsuli s cvetjem in ga tako polnoštevilno spremili k večnemu počitku. — Sveta maša zadušnica se bo brala v torek 7. t. m. v farni cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Ljubljana, 3. maja 1940.	Žalujoči ostali.


Zahvala
Vsem, ki so mi izkazali svoje sočutje in izrazili sožalje ob izgubi mojega nepozabnega, ljubljenega soproga, gospoda
Jožefa Masfnaka
lastnika kavarne »Central«
se najiskreneje zahvaljujem. Tem potom se zahvaljujem tudi vsem tistim, ki so mi izrazili svoje sožalje pismeno, zlasti tistim prijateljem in znancem, ki so mojega nepozabnega soproga poznali iz Ljubljane. Posebno zalivalo izrekam Združenju gostilničarjev za cvetje in izraze sožalja ter vso velikodušno pomoč.
Maribor, dne 5. maja 1940.
Globoko žalujoča soproga Lcopoldina Mastnak.


ZAHVALA. Ob prerani, težki izgubi našega skrbnega, nenadomestljivega, nepozabnega soproga, očeta, tasta, starega očeta in strica, gospoda
Franca ECastelica
zvaničnika drž. žel. v pokoju in posestnika
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter dragemu pokojniku na kateri koli način lajšali trpljenje. Posebno se zahvaljujemo g. docentu dr. Lavriču ter vetrn ostalim gg. zdravnikom za njih požrtvovalni trud, da bi mu rešili dragoceno življenje. Nadalje se zahvaljujemo častiti duhovščini ž. u. sv. Družine, častitim sestram, g. prof. razredniku 6. c razreda II. drž. real. gimn., V6em dijakinjam, žel. godbi »Sloga« ter končno vsem, ki so predragega pokojnika v tako lepem številu spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Iskrena hvala vsemi
Ljubljana, dne 4. maja 1940,	Globoko žalujoči.
V globoki žalosti javljam, da mi je umrla po srečni zakonski zvezi tik pred zlato poroko moja blaga soproga
Minka Unče
roj. Debelak
danes dopoldne spravljena z Bogom.
Pogreb blagopokojne bo v nedeljo ob 5 (17) popoldne izpred hiše žalosti, Vodmatska ulica št. 4, na pokopališče
k Sv. Križu.
Ljubljana, Verviers (Belgija), dne 4. maja 1940.
J o s e p h Lince, bivši tekstilni direktor, soprog, in ostalo sorodstvo.
Šivalni stroj
pogrezljiv, tudi za kroja ča, poceni prodam. Poljak, Prisojna ul. 3. (1
Trgovina z galanterijo
in steklom ter knjigarna | naprodaj v podeželskem mestu v Sloveniji. Lokal in skladišče v sredini mesta na razpolago. Potreben kapital 50.000 din. Vprašati: Poštni predal 31 ali telefon 31-38, LJubljana.
Velikocvetne dalije
dobite na vrtu učiteljske šole v Ljubljani, Reslje va cesta 10,	(1
Ročni voz
na 4 kolesih z diro — 270x100, prodam. Komen-skega ul. 34.
dobro ohranjen, napro-1 daj. Zrinjskega 3-1X1.
Otroški športni voziček I Oglašujte ▼ edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
Automofor
»Anker« šivalni stroji
najnovejši modeli, za šivilje, krojače ln čevljarje; za entlanje ln za robčke z dvoma Iglama, tudi rabljene, od 300 din naprej, prodaja »Triglav« - Resljeva 16.
I
I
Pozor!
Predelamo tovorne In pa osebne avtomobile ter stabilno motorje na pogon z ogljem. - Strojna dclavnlca, Ljubljana^ Sv. Petra ccsta 85.
Več koles
popolnoma novih, za skoraj vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica - Sv. Petra cesta 85.
Sedlo
skoraj popolnoma novo, po ugodni ceni prodam. Habjan, Brode 5, p. Škof-I ja Loka.	(1
Staro železo!
I Uporabne strojne dele: ležaje, ost, jermenice in [ raznovrstno staro železje prodamo. Vprašati v po družnicl »Slovenca« v Celju.
Pozor!
Šivalne stroje, kolesa, otroške vozičke ln vsa | kovrstne druge rabljene predmete poceni kupite pri »PROMET« nasproti | krlžanske cerkve.	(1
Mreže za postelje
doblto najceneje v Ko-monskega ul. 34.
Dve spalnici in kuhinjo
ugodno prodam zaradi selitve. Naslov V upravi »Slovenca« pod 6736. (š
Avtobus
14 sedežni, v dobrem ata-nju. kupim. Ponudbe na podr. »Slovenca« v Celju pod »Avtobus« 6721. (t
Avto
4 sedežni, ekonomičen, po ugodni ceni prodam. Ivana SušterSlč, Ljubljana, Janševa 1.	(f
Motorno kolo OHV
350 ccm, malo rabljeno, po zolo nizki ceni prodam. -NaBlov v upravi »Slov.« pod št. 6539.
DKW avtomobil
kabriolet, malo vožen • tipa 1939, v brezhibnem stanju naprodaj. Vprašati : Poštni predal 31 ali tel. 31-38, LJubljana.
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni tn solidni izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 60. Sprejemajo se naročilo.
Poltovorni in tovorni
avto najboljše znamke -za skoraj vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85.
Bolni na plJuCIh!
Tisoči že ozdravljeni I
Zahtevajte takoj knjigo o moji
novi umetnosti pretiran|evon|a
ki je te marsikoga rellla. Ona more poleg vaakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje In kaSelj prenehata, teža telesa se zviSa ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode In jo radi priporočajo. Čimprej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
Popolnoma zastonj in poštnine prosto
dobite mojo knjigo, iz katere boste Črpali mnogo koristnega.
Pišite takoj
zadostuje tudi dopisnica, na spodnji naslov: Zbiralnica za pošto:
ERNST PASTERNACK, Berlin S.O.
Hichaelkirchplatz 13, Abt. Z. 516.
Moderne spalnice
in kuhinje po nizkih ce- I nah proda mizarstvo — | Vclkavrh, Krakovska 7. Istotam so sprejmejo naročila.	(š I
Mreže za postelje
izdeluje ln sprejema rab- I ljene v popravilo najce- | neje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri ] Gradišču).
Jemčev vrt
nudi vrtnice: visoke 20 din, nizke 6, plezalke 6, polyonte 6, ampelopsls veičl 8, vrtne hortenzije blematis 30, liguster 2, in še mnogo drugih cvetličnih in zelenjadnlh sadik. Razpošilja po želji
vrtnarstvo JEMEC, Maribor, Prešernova ul.
Cenena birmanska darila
I iz zlata in srebra dobite pri znanem
I zlatarju A. S t u m p i
Maribor, Koroška cesta 8
| Obiščite me in boste se prepričali I
Modroce
patentne postelne mreže, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13 Otomane od Din 820 —
Zahvala. Ob bridki izgubi predragega sina, brata in strica
EMILA MILAKEZA* akademika
se najiskreneje zahvaljujemo vsem akademikom, ki so ga slovesno spremili na zadnji poti v Ljubljani in njegovim trem požrtvovalnim tovarišem v Vojniku. Posebno zahvalo izrekamo društvom: »Akademski zvezi«, »Stražarjem«, »Sedejevi družini«, tistim, ki so za pokojnikom poravnali pogrebnino, prevoz it'd., njegovemu tovarišu in g. duhovniku iz Vojnika za n jun govor pri odprtem grobu, nadalje vsem prijateljem in vsem, ki so na kakršen koli način počastili sjiomin pokojnika. - Vsem bodi Bog plačnik!
Zadobrova, dne 5. muja 1940.
Žalujoča mati, bratje in sestre.
Vsemogočni je poklical k Sebi danes, dne 3. maja, našega ljubljenega sina in nepozabnega brata, gosjKKla
Franceta Petkovška
ključavničarja drž. železnice
K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 1 maja >b treh opoldne iz hiše žalosti na farno po-opaiišče na Vrhniki. Vrhnika, dne 3. maja 1940.
Žalujoči ostali.

Zahvala
Ob izgubi naše mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe
Josipine Rovan roj. Kranc
se iskreno zahvaljujemo gg. zdravnikom Šlajmarjevega doma ter častitim sestram za ljubeznivo pozornost, vsem prijateljem in znancem za njihovo častno spremstvo na njeni poslednji poti, vsem, ki so ji poklonili toliko lepega cvetja in nam izrazili sožalje.
V Ljubljani, dne 5. maja 1M0.
Zora Berlot roj. Rovan, hči ter družine: Berlot, Rovan, Bisail in Čargo.
Javna dražba
najdenih predmetov bo I 8. maja ob 9 na žel. po-1 staji Ljubljana.	(o [
Naznanilo!
Tvrdka Vinko Cunder - | torbarstvo, sedlarstvo in jermenarstvo, Ljubljana, Igriška 3, se je preselila v sosednji lokal Iste | hiše.
Čitajte »Slovenca«
Vsem, ki 6o sočustvovali z nami in 6pretnili na poslednji poti našega predragega strica in kuma, gospoda
Jakoba Avšiča
podravnatelja banke Slavije v pokoju
najlepša hvala. Posebno 6e zahvaljujemo častitim sestram usmi-ljenkam iz Zavetišča sv. Jožefa, zlasti č. sestri Egini za ljubeznivo in skrbno postrežbo ter g. generalnemu ravnatelju Boletu in p. n. uradništvu banke Slavije za krasno cvetje in številno spremstvo.
V Ljubljani, dne 4. maja 1940.
Ana Tomšič roj. Šiška in ostalo sorodstvo.

h**

+
Globoko užaloščen javljam, da je moja neizmerno ljubljena soproga, gospa
Marija Taviher roj. Jamšek
dne 30. aprila 1940 mirno v Gospodu zaspala.
Nepozabno pokojnico smo spremili v petek, dne 3. maja 1940 na Bledu k večnemu počitku. Bled, dne 4. maja 1940.
■žalujoči soprog Jean T a v h z e r in sorodniki.
«
ZAHVALA. Ob izgubi našega dragega in nepozabnega moža, očeta, strica in tasta, gospoda
Franca Piateisa
se zahvaljujemo vsem onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ali ki so na kateri koli način izkazali sočutje. Posebno zahvalo izrekamo č. g. Čižeku, jareninskemu dekanu in kanoniku, za vodstvo pogreba ter za njegove pre-bridke poslovilne besede, kakor tudi gg. p. Gabrijelu, kate-hetu Spari u iz Maribora, trojiškemu in domačemu župniku in kaplanu Želu in dr. Krambergerju od Sv. Lenarta za mnogokratno pomoč v bolezni. Tisočera zalivala vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so se v tako obilnem številu udeležili tega pogreba. Prav posebno zahvalo izrekamo pevskemu zboru iz Jarenine pod vodstvom g. Knuple/a za žalostinke pri hiši, v ccrkvi in na grobu. Najlepša zahvala pa tudi pose«tniku g. Hoškerju za tovariški nagrobni govor. Najiskrenejšn zahvala nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Bog povrni vsem!
Sv. Jakob v Slov. goricah, dne 28. aprila 1940.
ŽALUJOČI OSTALI.
«
Zakonsko 7.n$ftiteno
Za 4 dinarje
Vam BURGIT uniči s korenino vred brez operacije, brez noža in brez bolečin kurje oko in trdo kožo na podplatih. Dvojni 7 din, za podplate 5 din. dvojni 9 din. V lekarni ali drogeriji zahtevajte samo BURGIT proti kurjim očesom. Kjer ga nimajo Vam pošlje: BURGIT • G. Z., Novo mesto
Dravska banovina
r______
m-HHMI
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Preskor, Sv. Petra o. 14, LJubljana.
Razglas o licitaciji
Občina Domžale razpisuje za prevzem in izvršitev gradnje šestih stanovanjskih hiš delavske kolonije v Domžalah
javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. maja 1940 ob 10 dopoldne v občinski pisarni v Domžalah
Načrti in proračunski lormularji 60 interesentom na razpolago v občinski pisarni v Domžalah in se dobijo proti plačilu nabavnih stroškov, V ponudbene (ormularje morajo ponudniki vstaviti svoje enotne cene, izračunati posamezne in končne vsote ter jih v zapečatenih kuvertah vročiti na dan licitacije najpozneje ob pol 10 pri predsedniku občine v Domžalah. Vsak ponudnik mora v svoji ponudbi izrecno izjaviti, da pristane na vse splošne in posebne pogoje, ter položi pred licitacijo v občinski pisami 10% kavcije.
Občina Domžale, I. maja 1940.
Orehova jedrc?
ln med dobite najceneje v »Medarnl«, Ljubljana, Židovska ulica 6.
Močan voz
(dajselj) poceni prodam. I. Kralj, Železniki. (1
Oluščene orehe
priporočam slaščičarjem. L. Nousak, Bosanska Du-bica.	(1
Prodamo
3000 kg ržene in pšenično prešano slamo. Grad Loka pri Zidanem mostu. 1
Kolesa
po neverjetno nizki ceni, Izbira velika. Remec, Dolenjska cesta B, Ljubljana.	(1
Razpis
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuj«
oddašo pečarskih in tesarskih del in dobavo lesenih rolojev
za novogradnjo stanovanjskih biš v Ljubljani, Nunska (Muzejska) ulica.
Razpisni pripomočki so na razpolago od 7. maja 1940 dalje pri uradu v Ljubljani, Gajeva ulica 5/II., soba št. 221, za ceno 50 din. — Ponudbe je vložiti do dne 18. maja 1940.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
Razglas
štab vojnega zrakoplovstva
sprefme 10 radiomonterfev
kot dnevničarje; imeti morajo vsaj pet let prakse v svoji stroki.
Dnevnica sc bo določila po sposobnostih pri poskusnem delu; suče se med 40 in 120 dinarji.
Interesentje naj napravijo svoje prošnje, kotkovane z 10 din, vsaj do
20. maja 1940
ter navedejo v njih svoje celotno delovanje v radiomonterski stroki.
ProSnji je treba priložiti spričevalo o dovršeni obrti, potrdilo podjetja, kjer je doslej delal, in v6e ostale potrebne li6t'nc.
Po prejemu prošenj bodo kandidatje poklicani na poskusno delo; zato naj vsak navede svoj točni naslov.
Potne stroške plačajo kandidatje sami.
Štab voj. zrakoplovstva V. Dž. št. 10.737, 26. aprila 1940, Zemun.
Cepljeno trsje
prvorazredno. 1 din komad, divjaki korenjaki — nudi Franjo Ziher, Za-mošant, Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
Bakreni kotli
popolnoma novi, 2 kom.
premeru 560 mm, globine 386 mm, z vsebino 66 1, ln 2 kom. v premeru 720 mm, globine 740 mm, z vsebino 167 I - prodam. Ogledajo se lahko pri tv. Justin GustinčtC, Maribor, Knez Kocljeva ul. 14.
Darila za birmance in birmanke
kakor ročne torbice, denarnice, nogometne žoge, nahrbtnike Itd., • v veliki Jzbirl priporoča
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta St. 13
VINA
Za težko delo je močno vinol Dobite ga najlažje v
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON STEV. 25-73
Mizarji!
Okovje za pohištvo iti vse vrste orodje izberete pri
»Jeklo« - Stari trg
.SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5
„VELEBIT"
otroški vozički ZAGREB, Ilica ŠL 55
Najnovejši, do sedaj nevi denl modeli za 11140 v speci-jalni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodajo za gotovino. Prevoz in omot se ne računa — Cenik s sli kami brezplačno, — Izreži1 oglas zaradi naslova.
Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
Kompars se ie znova pričel smehljati z neko sproščeno odkritostjo in se zapovrstjo obračal proti Niedcrstoffu, malovernemu Stroliber-<tu, vljudnemu lleimu in čudečemu se Schmid-tu. Videti je bilo, da si skuša pridobiti njihovo prijateljstvo z mladeniško živahnostjo.
»Gospod poveljnik, moja naloga je le odkriti sredstvo, ki ga uporablja sovražnik za prenos. Ni moj namen, vtikati se v preiskavo notranje ureditve poveljstva in ... nimam navade, da bi se vmešaval v to, kar me nič ne briga. Upam, da me vaši oficirji ne bodo gledali kakor »oko generalnega štaba« in mi bodo pomagali pri mojem delu s svojimi nasveti in izkušnjami.«
Zarodi nagle spremembe razpoloženja se je sam prisiljeno nasmehnil.
»Da.« ga je prekinil Niederstoff. »Vsi trije dokumenti obstojajo samo v enem vzorcu. Še več, vsi so pritrjeni na steno v moji pisarni, tu so. Osnutek sheme je bil morda najden med ostanki v košu za zapir. Fotografije so morale biti posnete tu ...«	.
»Hudič! Zakaj jih niste skrili?« je vprašal
general.	........ .
»To so le drobci dela. ki je zdaj se v trku.«
»Toliko slabše. Dajti jih pod ključ. Gospodje, pustite me s poveljnikom samega.« *
Ne da bi si vzel čas. da bi pozdravil svoje tovariše, je Heim odšel iz pisarne. Bil je čas koncrrta. Oficir je hitro pogledal nn nekaj stotin vojakov, ki so se obračali v krogu okrog muzikantov. Hodil je vzdolž ob strani glavnega trga Ko je prišel izpod oboka mestnega hotela se ga je dotaknil nek civilist. Ileim je kar'avtomatično zavihtel svoj korobač. Moz se
je ustavil in ga pogledal brez drznosti, ne da bi povesil oči. Ril je mladenič, star kakih sedemnajst let, zelo razumnega obraza. Bil je zelo ginjen, a se je zmagoslavno boril, da bi ostal hladen.
»Ali nisi bral, da je treba prepustiti prost prehod nemškim oficirjcm?« je kričal Heim.
Njegov obraz je postal bled kakor brez krvi. Glavo je nagnil na stran. Zgornja ustnica se mu je privihala in poka/al je zobe kakor vedno, ko se je pripravljal, da pretepe Francoza. Korobač se ie pričel nižati. V tem odločilnem trenutku, ko se je civilist nasmehnil, jc dvignil prst kvišku, nato je obrnil svojo glavo nazaj, kakor da to, kar se godi na glavnem trgu, ni več važno. Zaslišal se je ropot motorjev. Ileim je uganil, kaj to pomeni, še preden je slišal dobro znani ropot, ki je bil bolj jasen in bolj lahek kakor ropot motorjev pri nemških zrakoplovih.
Pet aparatov, prihajajočih iz zapada, je naraščalo pred Heimovimi očmi. Kmalu so se dobro razločile kokarde s koncentričnimi krogi. Prva bomba se je razpočila. Ne vedo, kje natančno. Povzročila je dolg odmev. Tedaj se oglasi sirena na alarm. Pričela je sikati v kratkih zamolklih sunkih, kakor bi se skušala opravičiti in popraviti svojo nesrečno zakasnitev.
»Tako,« je rekel Francoz, »to je mučno.«
»Da.« je rekel Heim, »to je zanimivo.«
Z enakim korakom sta se oddaljevala od skrivališča, da bi bolje videla. V hipu sta bila na tleli. Stojala in glasbeno orodje je bilo vse prevrnjeno po tleh. Pred vhodom v zavetje so se prerivali vojaki med seboj. Petdeset jih je skušalo vdreti v stranišče, kjer je bilo prostora le za dvajset oseb v najhujši sili. Ranjenci so kričali, da bi jih odnesli, preden bi padel drugi izstrelek. Naznanilo ga je strašno sikanje in rastoča besnost. Navpično nad trgom je začrtal na nebu omotično črto in s silnim truščem je padel na tla, kakor da je konec sveta. Velik
[EB3JHII Zahtevajte povsod naš list!
Gumbnlte, gumbe, plise,
tnonograme, entel, ažur fino in hitro izvrši
Natek & Mike!
LJubljana, FrsnilJkanjka ulita
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Čitajte »Slovenca«
Ali res še nimate srečke državne razredne loterije?
Sporočite čimprej
svoj naslov na navadni dopisnici
hiši sreče, bančni poslovalnici
BEZJAK
MARIBOR Gosposka ulica 25.
Zahvala
Tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje ob bridki izgubi našega
liana Mencinger
ki nam ga je smrt tako nepričakovano ugrabila v cvetu let. Posebno se zahvaljujemo prečastitima gg. župniku in kaplanu, g. dr. Vladimirju \Volfu za požrtvovalno zdravniško skrb, rodbini Budkovičevi za ljubeznivo pomoč, bohinjskim gasilcem za častno stražo in spremstvo, pevcem bistriškega Prosvetnega društva za ganljivo petje, članstvu Sokola za častno spremstvo, vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem številnim, ki so blagega pokojnika spremili k večnemu počitku. Bohinjska Bistrica, dne 3. maja 1940.
Žalujoče rodbine Mencinger, Erker in dr. Fcrmevc.
kos asfaltne ploščadi se je dvignil, kakor da hoče pogoltniti oba moža. /.a lup je ostal v zraku, se gubal, pokal in padal v sredo ogromnega plamena Cisto nova pozavna je zletela v zrak in je obračajoč se po zraku spet priletela na tla.	„	,
Heim in Francoz sta se preplašena spogledala Bila sta silna bleda. Nosači so korakoma prišli iz poveljstva. Rešilni avto je neprestano trobil. Malomarno sta oba dvignila glavi proti
»Oddaljujejo se,« je rekel Heim.
»Pa ne tako. kot vi mislite. Kolodvor mi: sli jo napasti. A mi smo tisoč metrov oddaljeni
od njega.«	. .	,, , „
Pet, šest pokov zapovrstjo je zmedlo strasno prasketanje ognja. Od vznožja griča, starega tlela mesta, se je valil strašen dim. In naenkrat so imeli vtis, da je konec vsega. Strašna eksplozija, ki se je zdela, da more priti le iz globine razpočene zemlje, je pretresla vse mesto Razbite šipe, podrti dimniki in kosi streli so padali, ko nisi nič pričakoval. Zemlja se je treslu. Poti izstrelkov so bile na nebu črno pobarvane.
Heim in Francoz sta stala kot pribito in nista mogla odtrgati svojih oči ovl petih zrakoplovov, ki so v sredi belkastih kosov šrapnel nadaljevali svojo pot, kakor se jc zdelo, čisto po-
l»še nikoli nisem videl podobnega bombardiranja!« je veselo vzkliknil civilist, »gotovo je mitnici ja na kolodvoru eksplodirala.«
»Da,« je pritrdil Heim, »čisto gotovo. Glejte ali čujete to neprestano prasketanje. To so zaloge granat, ki druga za drugo eksplodirajo. To bo naredilo prekleto zmedo.«
»Čisto gotovo. V tem ti en ti tk ti, glejte, imamo vtis, da vi niste več zmagovalec, da ste odšli, da so tu zopet gospodarji Francozi.«
»Razumem.« je počasi rekel Heim.
Kompars sc jima je približal, nc da bi ga
bila ta dva ljubitelja velikih senzacij opazila. Položil je roko na ramo poročnika, ki je poskočil, povesil glavo in zdelo se je, da se prebuja. Krepko se je stresel, se obrnil proti Francozu in vsa jezu se je v hipu obnovila, kakor da se ni nič zgodilo.
»Ah! Ti' Pokoravaj se temu podoficirju, ki ukazuje skupini delavcev. Šel boš delat na kolodvor. Ta požar ste zanetili vi, francoski prašiči. Prav je, da ga tudi vi Francozi pogasite. Boš videl, če je to tako mučno, kakor misliš, če eksplodira municija.«
Gledal je dečka, da se ne bi izmuznil.
»Poslal bom tja gasilce in vse civiliste, ki jih bom dobil na ulici,« je rekel Ileim Kom-parsu. »Ne bo za nekatere slabo, če se malo pre-pote. Končno se bodo morda le pomirili njihovi zrakoplovci.«
Kompars ga je z velikim zanimanjem opazoval.
OSMO POGLAVJE Važen teden za Heima
Torek, 1. do nedelje, 6. junija 1915.
Fdini navidezni dogodki v tednu, ki so sledili, so bili vsakdanji vojni posveti, Iz dneva v dan so bili bolj prazni in manj pogumni. Heim se je zaprl v zajedljiv molk. Bil je vidno razdražen .Nato pa je kakor prevzet od besnosti zbežal. Bil je bolj nesrečen kot kdaj prej. Njegovo čudovito delavnost je kmalu okužil Schmidt, ki ga je gledal santo od strani, zaskrbljenega in hitečega proti neznanemu cilju.
V četrtek ga je [tozval armijski poveljnik, da bi mu razložil, kaj je delal in kaj upa storiti. lieim mu jc odgovoril, da je vse poskusil, ne da bi kaj dosegel in da mu Niederstoff ni nič bolj pomagal, kakor če bi imel opravek z bedakom V nedeljo Niederstoff ni prijel: oo 10. uri zjutraj je obvestil, da je bolan in je moral v posteljo.
li Juooslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
Izdajatelj: inž. Jože Sodj«
Urednik: Viktor CenčiS
m LJUBLJ4NA
Deški pevski in tamburaški zbor
»Amruševo« v Ljubljani
V nizu hrvatsko-slovenskih kulturnih prireditev bo gotovo svojevrsten prihod mladih pevcev
deškega zbora »Amruševot, gojencev vzgajališča »Amruševo« v Klinču Selima, ki stoji pod upravo mesta Zagreba. V tem internatu se vzgajajo otroci siromašnih staršev od 3 do 14 let ter so večinoma doma iz Zagreba. V zavodu jih je okrog 150, kjer dovrše ljudsko šolo, pomagajo v gospodarstvu in se pripravljajo za življenje. S 14 leti pridejo gojenci v zagrebški mestni vajeniški dom ali pa jih vodstvo izroči staršem v nadaljno skrb. V času počitnic pa prihajajo v ta zavod slabotni otroci iz Zagreba, in sicer se menjajo: 100 dečkov in za njimi 100 deklic, da tu na svežem zraku in zabavi prežive počitnice in se okrepe za nadaljno učenje. Amruševo je 25 km oddaljeno od Zagreba v bližini Okičke gore v smeri proti Karlovcu. Posestvo je poklonil mestni občini pokojni dr. Milan A m r u š, zagrebški župan. Pevski in tamburaški zbor je v tem zavodu še 10 let ter ga sedaj vodi Pavao Š t e f a n a e. Deški zbor pride v Ljubljano v nedeljo ter bo priredil dva koncerta: v ponedeljek, dne 6. maja, ob petih popoldne za dijaštvo in šolsko mladino sploh, ob pol devetih pa za širše občinstvo v dvorani hotela »Union«; v nedeljo, dne 5. maja, v Št. Vidu, v torek pa v Celju.
Na ta večer deškega petja vabimo vse, posebno pa starše ter vzgojitelje. Poleg ljubezni, ki jo gojimo do umetnosti mladine, naj nas tudi tn vodi zavest poglobitve vseh vezi, ki vežejo Slovence s Hrvati. Dečki bodo zapeli med drugimi hrvatskimi pesmi (med njimi hrvaško kmečko himno, ki jo je v zaporu v Mitrovici zložil in uglasbil dr. Maček) tudi slovensko himno »Naprej zastava slavec ter »N'mav črez izaroc. — Dobrodošlil
7a kis>mn 1 Nudiva ▼ Teliki izbiri in i,CB lina Silil a po starih cenah najfinejše orig. švic.ure. Na zalogi vsaki čas; »Glashutte«, »Schaiihausen«, »Ornega«, »Doxa«, »Election« itd. Velika izbira zlatih verižic, obeskov, zapestnic, uhanov in dragih kamnov. — Zlato, srebro in drage kamne kupujeva po najvišjih cenah.
B&ATA LOGAR, Ljubljana
Pred škofijo 15. — Teleion 44-32.
1 Otvoritev razstave Srečka Magoliča bo
danes ob 11 dopoldne v Jakopičevem paviljonu gotovo zbrala vse prijatelje in častilce vedno šaljivega jubilanta, da mu izkažejo priznanje za njegovo delo na umetnostnem polju in s tem podpro tudi mestne reveže, saj je jubilant odstopil vso vstopnino in petino izkupička za prodane slike ljubljanskim revežem. Razstavo, ki je na njej 120 nadvse prikupnih slik iz Ljubljane in njene okolice, z Gorenjskega in Dolenjskega ter tudi z Jadrana, odpre ljubljanski župan dr. Juro Adlešič ter vabimo za lepoto Ljubljane in Slovenije vnete prijatelje slik k udeležbi, ogledu in izbiri slik.
1 Halo! Halol Ne pozabimo, da a« tudi danes popoldan vrti kolo sreče na Kongresnem trgu, kjer priredijo naši poštarji zelo bogato tombolo. Ob treh Dopoldan v6i na Kongresni trg. Za borih 5 din se ahko popeljete domov v avtom ali s kakim kolesom Ne zamudite prilike, sedaj je še čas.
1 Stolna prosveta priredi binkoštni ponedeljek 13. maja za svoje člane in prijatelje poldnev-ni izlet v Škof jo Ix)ko. Odhod iz Ljubljane z gorenjskim vlakom ob 13.30. V primeru neugodnega vremena se preloži izlet na nedeljo dne 19. maja.
£
Kino Kodeljevo tet. 41-64 n
Danes ob '/»3., Vj6. in '/>9. url poslednjič senzaoijonalni velefilm o romantičnih avan turah v afriški džungli
Trader Horn Pasputin
HARY BAUR v siiajni vlogi tirana carske Rusije.
I Zaključek razstave akad. slikarja F. Goden v Galeriji Obersnel. Danes zaključi akad. slikar Fr. Godec razstavo svojih del. Razveseljivo je dejstvo, da je razstavo do sedaj obiskalo nad 6000 ljudi. Godec razstavlja olja in tem-pere. Vstop v razstavne prostore je brezplačen.
1 Krajevna protituberkulozna liga v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor dne 6. maja t. 1. ob 18 v mestni posvetovalnici (poslopje magistrata na Mestnem trgu, I, nadstr.). Vabljeni so vsi člani in občinstvo, ki se zanima za protituberkulozno gibanje.
1 Uspelo filmsko predavanje. DrnStvo Bela Krajina in Društvo prijateljev Slovenjskih goric je priredilo v petek zvečer v veliki dvorani
Trgovskega doma filmsko predavanje. Uvodno predavanje o kulturno-političnem pomenu narodnih festivalov je imel vodja folklornega instituta Glasbene Matice g. France Marolt. Zatem pa je pokazal akademski slikar g. Božidar Jakac barvni film, ki ga je posnel na lanskem festivalu narodnih plesov in navad v Mariboru. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotička in je bilo nad filmom, o katerem smo podrobneje že poročali, tako navdušeno, da je g. Jakac pokazal še nekaj drugih filmov, ki jih je posnel v zadnjem času. Film s festivala bo g. Jakac pokazal prihodnjo sredo tudi v Črnomlju in Metliki.
Za birmo
nudi veliko izbiro vsakovrstnih Švicarskih ur in zlatnine
ALOJZ FUCHS, Ljubljana
Židovska ulica 3
1 Šempetrsko prosvetno društvo moški odsek priredi v torek, 7. t. m. ekskurzijo v tobačno tovarno. Sestanemo se pred tobačno tovarno ob pol 3 popoldne. Vljudno vabljeni k obilni udeležbi. — Odbor.
Zobozdravnik
Dr. Josip Tavčar
od 12. do 19. t. m. ne ordinira
Nebotičnik	Telefon 33-93
1 II. dri. real. gimnazija na Poljanah v Ljubljani priredi jutri (v ponedeljek) 6. maja ob 8 zvečer o gimnazijski telovadnici glasbeno akademijo, namenjeno predvsem za starše in sorodnike gojenk. Vstopnine ni.
1 Redni nabor za mesto Ljubljano bo od 15. do 21. maja 1940 v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu št. 2.1. K naboru morajo priti vsi mladeniči ki so rojeni leta 1920 in vsi oni rojstnih letnikov 1915 do 1919, ki doslej sploh še niso bili pri naboru ali pa so bili oglašeni za začasno nesposobne. Pregledani bodo tudi vsi začasno nesposobni obvezniki rojstnega letnika 1909 in vsi sposobni obvezniki (dosluženi vojaki), ki so postali nesposobni za nadaljno vojaško službo. Kdor izmed prizadetih ne bi dobil poziva za nabor, naj se zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1.
1 Naknadna zaprisega vojaških obveznikov bo v petek, dne 24. maja 1940 točno ob 11 v dvorani Mestnega doma. Kdor izmed v Ljub-
ljani bivajočih obveznikov doslej ie ni prisegel Nj. Vel. kralju Petru II., naj se najkasneje do 15. maja t. 1. zglasi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1., soba št. 2.
1 V tečaj sa iidelovanje knžnatih rokavic »• sprejema vsak dan od 10—12 dop. in od 3—5 pop. Hotel Metropol.
1 Dr. Božena Merljak, internistka, do preklic*
ne ordinira.
1 Pregled uniforme in vojne opreme rez. častnikov bo dne 16., 17., 18., 20., 21. in 24. maja 19+0 vsakokrat ob 16. uri v dvorani Mestnega doma — Krekov trg št. 2 1. Vsi v Ljubljani bivajoči rez. častniki in voj. uradniki se morajo udeležiti pregleda bodisi v civilni ali vojaški obleki ter se morajo osebno javiti predsedniku nal>orne komisije. Pregledana bo uniforma, ki so jo dobili rez. častniki od države, in pa vojna oprema, ki si jo morajo nabaviti sami po spisku, ki so ga prejeli. Rez. pešadijski častniki, ki imajo državno uniformo, pridejo k pregledu dne 16. maja t. 1., a vsi častniki drugih strok, ki imajo državno uniformo, pa dne 17. maja t. 1. Poleg uniforme morajo prinesti k pregledu tudi vojno opremo, ki so si jo nabavili na svoje stroške. Rez. častniki in voj. uradniki, ki nimajo državne uniforme, morajo prinesti k pregledu le vojno opremo, ki so si jo dolžni nabaviti sami. Zanje bo pregled v naslednjem abecednem redu (po začetnici rodbinskega imena): A—II dne 18. maja. J—M dne 20. maja, N—R dne 21. maja, S—Ž dne 24. maja 1940. Vsak rez. častnik naj pri pregledu odda na osminki pole papirja napisano svoje ime, voj. čin in stanovanje ter izjavo, da li ima predpisano vojno opremo ali ne in zakaj ne.
Vla$nanilo
Slaščičarna Petriček
vljudno naznan|a, da le odprla svojo
podružnico na TyrSevi cesti
poleg „Putnika" in prosi c. občinstvo za blagohotno naklonjenost.
1 Rezervni oficirji, ki niso še prejeli kov-čega, sporočamo, dn ga bodo vsi v najkrajšem času prejeli. Kdor bi ga nujno rabil, naj sporoči. To obvestilo velja le za one tovariše, ki so kovčeg že plačali. Nepreklicno do 8. maja sprejemamo še nova naročila, cena kovčega 25 din višja. Ti kovčegi bodo gotovi do 30 maja t. 1. Upoštevalo se bo le v naprej plačana naročila. Torbe so naročnikom na razpolago v društveni sobi med uradnimi urami vsak ponedeljek, sredo in petek razen praznikov. Tudi ta naročila se po 8. maju ne bodo več spre">e-mala. Uprava pododbora rez. oficirjev v Ljubljani.
Guverner
po gledališkem komadu »ZASTAVA« ▼ režiji slavnega »TURŽANSKEGA«
Predstave ob 10 30, 15., 17., 19. in 21. uri
Willy Birgel Brigitte Horney
KINO MATICA tel. 21-24
Krško
V	soboto je bil na tuk. mešč. šoli občni zbor Zajednice doma in šole ter roditeljski sestanek. Za predsednika je bil izvolien g. Rumpret Ivo, tiskar* nar v Krškem. O domači in šolski vzgoji mladine je imel lepo predavanje učitelj mešč. šole g. Košo-rok Jože, ki je vzporejal šolsko in domačo vzgojo ter njuno prepotreboo složno sodelovanje. Končno je dai še g. ravnatelj Vutkovič primerna pojasnila k pojavom na mešč. šoli, obenem je pa ugotovil, da prav onih staršev, katerim so taki sestanki namenjeni, m zraven. Ugotavljamo torej, da v Krškem starši niso toliko »napredni«, da bi se vsaj ob koncu šol. leta potrudili do šole, kjer bi kaj koristnega zvedeli in kjer jih čaka vse učiteljstvo, da jim da potrebna pojasnila glede uspeha in vedenja njihovih otrok. Vsa čast pa tistim redkim, ki 60 prišli.
Cerknica
V	nedeljo, 28. aprila, je bil v Cerknici roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo okrog 80 mater. Sestanek je otvoril šolski upravitelj gosp. Skubic. Predavanje je imel učitelj g. Perharič. Govoril je o vzgoji otrok doma in v šoli. Predvsem je poudarjal nujnost zveze šole in domače hiše. Dejal je, da morajo starši šolo smatrati kot nekaj, kar pripada družini. Roditeljski sestanki se prirejajo zato, da se na teh pogovorimo, svetujemo in pomagamo. Med učiteljstvom in starši ne sme biti prepada in nesporazuma, kajti vsi imajo različne posle, a isti cilj — moralno vzgajanje otrok. Po predavanju je spregovoril tudi g. župnik Štrajbar, ki je predvsem poudaril pomen verske vzgoje v teh razburkanih časih. Po njegovem govoru so se starši pri učiteljstvu, ki se je sestanka udeležilo, zanimali za uspeh in vedenje svojih otrok. — Marijin vrtec v Cerknici priredi danes ob 3 popoldne v Prosvetni dvorani maternsko proslavo. Na sporedu so: deklamacije, rajanje, govor in igrica v štirih dejanjih: Pavelčkova piščalka. Vsi vljudno vabljeni, posebno matere.
škofja Loka
Praprave sa veliko tombolo Kat. prosvetnega društva, ki se bo vršila v nedeljo 2. junija t 1., so v polnem teku. Nekateri glavni dobitki so že kupljeni in bodo v kratkem razstavljeni. To bo vzdramilo še tiste, ki še niso kupili tahlic v predprodaji, ko bodo videli, da so dobitki tako posrečeno izbrani in take vrednosti, da za 3 din nikdar več ne bo zadel kaj takega. Veliki letaki so že tudi nalepljeni po vseh večjih krajih Gorenjske in zgovorno vabijo vse občinstvo na dan 2. junija v Škofjo Loko. Pri nakupu tablic pa pazite na društveni žig s 9liko sv. Jožefa.
V torek popoldne smo ob izredno veliki udeležbi pokopali gospo Tončko Košir, r. Juvan, vdovo po trgovcu in posestniku. Poleg drugih odlič-nikov se je pogreba udeležil tudi ljubljanski župan dr. Adlešič. Ker je bila rajna gospa zavedna članica Kat. prosv. društva, jo je društvo spremilo k večnemu počitku z zastavo in številnim zastopstvom, pevci pa so ji zapeli ganljivi žalostinki. Rajni gospej, ki je bila vseskozi vzor katoliške matere, naj bo Vsemogočni plačnik, preostalim pa izražamo iskreno sožalje.
Na binkoštno nedeljo bo v župni cerkvi prvo sv. obhajilo za deško ljudsko šolo in gorsko. Mestne gospe pripravljajo nedolžni mladini lepo presenečenje. Na praznik sv. Trojice pa bo v Rrodeh prvo sv. obhajilo za ljudsko šolo Gaberk. Ker je tu nekaj revnih otrok, zbira Vincencijeva konferenca obleko in raz.na darila.
FO je priredil izredno lep poslovilni večer fantom, ki odhajajo k vojakom na odslužitev roka.
Novo mesto
Koncert pevskega zbora. Pod vodstvom orga-nista g. Markelja Antona je na vnebohod pevski zbor kapiteljske cerkve priredil lepo uspeli koncert. Kako radi Novomeščani obiskujejo kulturne prireditve, je tudi to pot pokazala zelo dobro zasedena dvorana Prosvetnega doma. Koncertu so prisostvovali tudi predstavniki našega javnesza življenja, med drugimi okrajni glavar Vidmar, mestni župan dr. Polenšek, grmski ravnatelj ing. Ab-sec, drž. pravilnik dr. Prijatelj, starešina okr. sod. Šavelj, ravnatelja gimn. in mešč. šole gg. Dolenc in Žargaj, nadzornika ljudske šole gg. Skebe in Zukovec, poslanec Veble, vsi s soprogami. Nadalje gg. kanoniki, oo. frančiškani, zastopniki uradov in organizacij in še mnogi drugi. Pevski zbor, mešani kakor moški je pokazal velik napredek od predlanskega koncerta in to v vsakem pogledu. Glasovno lepo ubran je pazil zlasti na dinamično podajanje, ki se mu je kljub nekaterim zelo težkim pesmim dobro posrečilo. Požrtvovalni pevci so položili v koncert veliko skritega dela in skrbne priprave, zato so želi zasluženo priznanje. V vrsti bogatega sporeda je bilo nekaj posebnega odlično in umetniško popolno igranje pomnoženega orkestra Prosv. društva pod vodstvom g. Špro-ca. Mogočna »Romantična uvertura« je bila deležna spontanega in navdušenega odobravanja. Dasi ni zadnja točka programa spadala strogo v okvir umetniškega večera, smo za zabavo in prijeten oddih prav radi poslušali igralsko in pevsko odlično prednašano spevoigro Srce in denar, ki je zaključila koncertni večer. G. pevovodju in pevcem čestitamo in želimo, naj z veseljem nadaljujejo svoje delo in se še naprej spopolnjujejo na polju pevske kulture.
Zagorje ob Savi
Izjava. V četrtek, 2. maja t. 1., zjutraj ob 4.
je zgorelo ostrešje hleva gostilničarju Borišku v Toplicah. Tukajšnja gasilska četa jo takoj stopila v akcijo in posrečilo se ji je požar omejiti, čeprav je tu strnjeno naselje in v ozadju mnogo gospodarskih poslopij. Gasilci smo imeli težkoče z dovajanjem vode, ker je bil vodovod zaprt zaradi pomanjkanja vode. Preden so bili vsi nedostatki odstranjeni, smo gasili z vodo iz rudniških cevi. Tako je bilo storjeno vse, kar je bilo v danih možnostih mogoče, in požar je bil lokaliziran in pogašen. Pri požaru smo bili navzoči samo zagorski gasilci. Brezvestneži pa obrekujejo gasilsko četo v Zagorju, češ, da je slabo vršila svojo dolžnost in se žaljivo izražajo o njej. Opozarjamo vse te obrekovalce, da bomo v bodoče po zakonu postopali proti njim. Naša četa je v tehničnem preporodu, ker je zadnja leta pristopilo mnogo novih članov. Vabimo pa vse nezadovoljneže, da pristopijo v četo kot aktivni gasilci, da nam bodo dajali pametne nasvete, ker šele potem bodo upravičeni kritizirati. Ne verjamemo pa, da bodo to storili, ker naše delo je brezplačno. Na ta način se ne podpira delo humanitarne organizacije, ampak se vzame veselje še onim idealistom, ki imajo vsaj še malo smisla za skupno stvar. To nebi smelo biti predmet oštarijskih debat in obrekovanj. — Na pomoči — Prostovoljna gasilska četa Zagorje ob Savi.
9red 300 Mi
bo pripisovali z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
<Dams
je ta zdravilna mof znanstveno ugotovljena. Je to blagor narave trpečemu človeštvu.
9a iudi tfrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja. — — Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pijete ROGAŠKO SLATINO
Hrastnik
Materinska proslava. Katoliška mladina v Hrastniku je priredila v nedeljo, dne 28. aprila, v dvorani kina Union — Logar — materinsko proslavo. Vso proslavo je naštudiral novi organist g. Dominik Gnus, ki je tudi glasbene točke sam skomponiral. Zal pa je nekaj dni pred proslavo moral oditi na orožne vaje. Proslava je izvrstno izpadla. Na programu so bile zborne deklamacije, petje mladinskega zbora, govor o materi. Prisrčen je bil prizorček »Kadar mamica praznuje svoj god«. V odmoru so nastopili prvič telovadci Fantovskega odseka in mladci ter Dekliški krožek: članice, mladenke in gojenke. Priznati moramo, da so nas vsi telovadci in telovadkinje presenetili. V igrici »V boj za mamico« so izvrstno nastopile smrtne vile. Dečki s konjički so nas spravili v dobro voljo. Nad vse ljubek pa je bil sklepni prizorček, v katerem so nastopili vsi naši otroci. S šopki v rokah so s primerno deklamacijo izrekli svojim mamicam hvaležnost, nazadnje pa so vsak svoji mamici pripeli šopek. Nad vse lepo in ganljivo je bilo gledati mamice z več otroci; saj so dobile toliko šopkov, kolikor otrok imajo. Vsak šopek je bil ponos matere.
Meningitis. Na tej bolezni je zbolela šolarka Marica Klenovšek, hčerka rudarja in dobra članica katoliških društev. Zdravnik dr. Arnšek jo je dal prepeljati v celjsko bolnišnico. Po 14 dneh je prišla domov in doma se je z vso skrbnostjo zavzel zanjo zdravnik dr. Arnšek. Njegova zasluga je, da je dekle tako dobro okrevalo.
Hoče
Dekliški krožek priredi v nedeljo, dne 5. maja ob 3 popoldne in ob pol osmih zvečer v Slomškovem domu Materinsko proslavo s pestrim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen v dobrodelne namene, vsi iskreno vabljeni. Bog živil
Kranj
Takole dovažajo Nemci svoje »krepitve na Norveško: pogled v notranjost velikega transportnega Ie-(«1», U vosi nemška pehoto na norveška bojišča
Krajevni odbor za zaščito pred napadi iz zraka ▼ Kranju priredi v 6rcdo, dne 8. maja t. 1., ob 20 v gimnazijski telovadnici predavanje o zaščiti pred napadi iz zraka. Prebivalstvo se vabi, da se predavanja v čim večjem številu udeleži. Za člane oddelkov pasivne zaščite je udeležba strogo obvezna.
Botri in botrce
kupite
kakor:krasne moTtve-nike, rožne vence, trakov« mirtine venčke in šopke, ročno torbice itd. le ▼ trgovini
H. Nicman, Ljubljana
Koplla']ev« ulica 2
kjer vam nudijo največjo iibiro in najnižje cene
Najnovejša poročila
Švedska v veselju
Stockholm, 4. maja. AA. DNB: Kakor jc znano, je agencija »Ta.ss« sporočila, da sta se Nemčija in Sovjetska Rusija sporazumeli, <la hosta spoštovali nevtralnost Švedske, švedski tisk objavlja to vest pod velikimi naslovi. Politični krogi pravijo, da so zelo zadovoljni in da so prepričani, da bo rajh še naprej ohranil lojalno stališče do švedske.
Letata imajo premoč nad vojnimi ladjami?
Berlin, 4. maja. AA. DNB: Bilo je že sporočeno, du je bila ena angleška vojnu ladja potopljena pri Numsosu, ko je vkrcuvala čete. Poleg tega jc liila težko poškodovana tudi neka težka križarka vrste »Vorkc. Ena bomba je zadela kl jun. To je bila križarka z 8250 tonami, ki je imela hitrost 32 vozlov. Imela je G topov
po 20.2 cm, 8 topov [X) 10.2 cm, 12 težkih protiletalskih topov in H navadnih protiletalskih tonov. Nosila je tri letula. Ladja se je potopila v 30 minutah. Poleg druge križarke je padla tc/ku bomba v vodo in je bila ladja I »oškodovana. Neki angleški rušilec je bil za-\let od bombe srednjega kalibra v bok ter je nehal streljati in se nagnil vstran. Ladja je izgubljena. Drugi rušilec je bil težko poškodovan z bombami blizu krmila. Velika transportna ladja od 12 000 to a je bila zadeta v sredo krova in se potopila, druga prevozna ladja pa je bila zaradi napadov prisiljena zapluti v pristanišče Trondhjem, Nemške letalske sile so izvedle napad na sovražne ladje pred Narvikom. Pri tej priliki je bila težko poškodovana neka kri/urka, da ni mogla z več topovi streljati. Na 'drugi križurki je izbruhnil po/ur. Neka prevozna ladja je bila težko poškodovana z bombo srednjega kalibra. Ti veliki uspehi nemškega letalstva ponovno dokazujejo, da ima letalstvo premoč nad mornarico, ker je hitrejše in njegov učinek močnejši.
Ptuj
nunm■
Socialna sla mestnih uslužbencev
Z novo dravinjsko doklado bo podprla mestna občina 1486 oseb
V torek, dne 30. aprila, je bila seja mestnega sveta mariborskega, ki je soglasno odobril predlog finančnega odseka, da se izplačujejo vsem občinskim uslužbencem v tem proračunskem letu posebne draginjske doklade. Končni efekt novih doklad bo znašal letno 1,200 000 din. Kako se bodo doklade razdelile med občinske uslužbence, smo v »Slovencu« že obširneje poročali. Pri utemeljevanju predloga finančnega odeka je njegov referent ravnatelj g. Hrastelj podal zanimiv pregled vsega osebja, ki ga zaposluje in plačuje mestna občina mariborska. Ta pregled osvetl)ujt rodbinske razmere mestnih uslužbencev. Upoštevanje teh razmer je bilo glavno vodilo pri podelitvi draginjske doklade, tako da bodo uslužbenci z velikimi družinami dobivali primerno višje doklade kakor samci ali z družinami brez otrok. Iz navedenega pregleda posnemamo nekatere zanimivosti:
Osebje, ki ga zaposluje in plačuje mestna občina mariborska, se deli v 11 skupin, in sicer:
1.) pragmatični uradniki pri mestnem poglavarstvu in delno pri mestnih podjetjih; 2.) pogodbeni uradniki pri MP; 3.) dnevničarji pri mestnem poglavarstvu; 4.) pomožno osebje pri mestnem poglavarstvu; 5.) upokojenci pri mestnem poglavarstvu in MP pred letom 1925 (staroupokojenci); 6.) upokojenci po letu 1925. pri mestnem poglavarstvu in MP (novoupokojenci); 7.) delavci, za katere velja službeni red iz leta 1927; 8.) vsi ostali delavci; 9.) osebe, ki prejemajo podporo po pravilniku o podpiranju onemoglih mestnih delavcev, njihovih vdov in sirot; 10) delavci pomočne akcije; 11.) miloščinarji socialno-političnega urada.
Pri mestnem poglavarstvu je zaposlenih 149 uslužbencev, od katerih je 74 pragmatičnih, 68 dnevničarjev in 7 kot pomožno osebje. I?med vseh 119 uslužbencev je 109 poročenih, 40 pa samcev, Staroupokojencev je pri mestnem poglavarstvu 19, in sicer 14 poročenih, ki imajo 14 otrok Novo-upokojencev jc 20, ki so vsi poročeni in imajo 23
otrok. Med aktivnimi uslužbenci mestnega poglavarstva je poročenih brez otrok 29, z 1 otrokom 36, z 2 otrokoma 29, s 3 otroci 7, s 4 otroci 4 in s 5 otroci 5. Vsi aktivni uslužbenci pri mestnem poglavarstvu imajo torej 151 otrok, upokojenci pa 37 otrok.
Mestna podjetja zaposlujejo skupaj 111 uslužbencev, in sicer 20 pragmatičnih in 91 pogodbenih. Izmed teh je 71 poročenih in 40 samcev. Pri mestnih podjetjih je nadalje 14 upokojencev, in sicer 8 poročenih in 6 vdovcev oziroma vdov. Poročenih brez otrok je 18 aktivnih uslužbencev, po 1 otroka ima 23 poročenih uslužbencev, po 2 otroka 20, po 3 otroke 8, in po 4 otroke 2 uslužbenca. Skupaj ima tedaj 71 poročenih parov pri MP 95 otrok.
Vseh delavcev pri MP je 234, in sicer 181 poročenih in 53 samcev. Poročenih brez otrok je 71 delavcev, z 1 otrokom 43, z2 otrokoma 27, s 3 otroci 21, s 4 otr. 13, s 5 otr. 4 in s 6 otr. pa 2 delavca. Skupaj ima torej 181 poročenih delavcev 244 otrok. Vsega skupaj zaposluje mestna občina mariborska pri mestnem poglavarstvu in pri MP 260 aktivnih uslužbencev 234 delavcev, pokojnino pa plačuje 53 upokojencem. Izmed aktivnih uslužbencev je 180 poročenih, 80 je samcev, poročeni imajo skupaj 246 otrok. Upokojencev je poročenih 42, 11 pa je vdovcev oziroma vdov. Poročeni imajo skupaj 46 otrok.
Vsega osebja skupaj, ki ga zaposluje in plačuje mestna občina, to je uradnikov, delavcev in upokojencev, je 547; izmed njih so 403 poročeni, 146 je samcev. Vsi poročeni imajo skupaj 536 otrok. Skupaj je vsega osebja, uradnikov, delavcev, žen in otrok, ki jih preživlja mestna občina maribot-. ska z rednimi prejemki, 1486. K temu številu je treba prišteti še 63 oseb, ki prejemajo podporo v smislu pravilnika o podpiranju onemoglih mestnih delavcev, njihovih vdov in sirot ter miloščinarje, ki jim plačuje mesečno ali občasno podporo mestni socialno-politični urad.
m Jurjevanje mariborske garnizije bo jutri v
ponedeljek na vojaškem vežbališču na Teznem. V primeru slabega vremena se bo vršilo jurjevanje v vojašnicah. Uprava odbora oficirskega doma v Mariboru poziva vse predstavnike oblastev, šol, zavodov, drž. uradov, narodna, kulturna, športna in stanovska društva, da se jurjevanja udeleže. Od 6.35 do 8.30 bodo vozili na Tezno posebni avtobusi
m Fantovski odsek Maribor II. V ponedeljek predavanje brata Krambergerja Franja o obnašanju civilnega prebivalstva v moderni vojni.
m K otvoritvi vinske razstave v Svečini bodo izpred glavnega kolodvora v Mariboru vozili avtobusi ob pol 10, ob 13, ob 14 in po potrebi tudi pozneje. Nazaj bodo avtobusi vozili tako, da bodo potniki imeli zvezo z vsemi vlaki,
Za birmo »AB0ZA« obleke I. Preac, Maribor, Glavni trg 13
m Lep uspeh je dosegel koncert orkestralnega odseka Glasbene Matice, ki je bil v petek zvečer v veliki unionski dvorani. Vsi prostori v dvorani so bili razprodani, razpoloženje občinstva je bilo izvrstno. Koncerta se je udeležila tudi vsa elita mariborskega družabnega življenja ter predstavniki oblastev, med njimi mestni poveljnik general Golukovič, sreski načelnik dr. Šiška, magi-stratni ravnatelj Rodošek v zastopstvu mestnega župana dr. Juvana. Izvajanje vseh koncertnih točk je bilo na višku ter so poslušalci zaradi tega nagradili dirigenta, kapelnika voj. godbe kap. Ji-raneka z zasluženim odobravanjem.
m Ustanovni občni zbor prosvetnega društva Tezno bo danes ob 9 dopoldne v šoli na Teznem. Razen poročil in volitev je na dnevnem redu tudi predavanje' prol. Klasinca. Vse prijatelje prosvete vabi pripravljalni odbor k udeležbi,
m Inozemski državljani, ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru ter imajo zaposlitveno dovoljenje (izkaznice o poklicu) z veljavnostjo za »nedoločen čas«, se pozivajo, da jih predložijo tekom meseca maja policiji v sobi št. 2 med 10 in 12 dopoldne.
m Birmanske ure in zlatnino preden kupite, si oglejte pri urarju Bizjak, Gosposka ulica 10.
m Prihodnja dramska novost v mariborskem gledališču bo Golouhova zanimiva igra »Prista-lida«. Premiera se bo vršila v okviru Umetnostnega tedna.
m Zdravniško dežurno službo za člane OUZD vrši danes dr. Velker Hugo, Koroška cesta 10.
m Obrtno gibanje. V mesecu aprilu je bilo izdanih 9 novih obrtnih pravic. Istočasno je bilo črtanih v mariborskem obrtnem registru 5 dosedanjih obrti.
m Birmanske ure, zlatnino, dobite v veliki izbiri po znižanih cenah pri urarju J. Mula vec, Maribor, Kralja Petra trg.
m 10 let žc živi od sleparije. Mali senat mariborskega okrožnega sodišča je sodil včeraj 35-letnega mesarja Jožefa Eferla s Pobrežja, ki je po poklicu veleslepar. Nič manj kot 13 krat je bil je. zaradi sleparije kaznovan ter se že 10 let preživlja s samimi takimi temnimi posli. Lansko leto maja meseca je bil izpuščen iz dolgotrajne ječe,
pa se je spet lotil sleparstva ter je do jeseni, ko so ga spet prijeli, zagrešil kar 16 sleparij večjega obsega. Izdajal se je za veletrgovca, posestnika in slično ter se je svojim žrtvam približal z izgovorom, da mu je trenutno zmanjkalo denarja, kate* rega bo pa takoj vrnil, ko pride domov. Radevo-lje je podpisoval pobotnice in tudi menice, s katerimi je potrdil posojilo. Uspelo mu je celo, da je osleparil nekaj mariborskih odvetnikov, h katerim je prišel ter jih najel za zastopnike za izmišljene pravde. Ko se je odvetnik vnel za stvar ter mislil, da je dobil v roke sigurno pravdo, pa ga je »trgovec« ali »posestnik« napumpal za večjo vsoto, češ da mora nekaj v mestu kupiti, pa trenutno nima dovolj denarja. Če mu odvetnik ni hotel posoditi gotovine, pa ga je pregovoril, da je prevzel jamstvo zanj v trgovini, v kateri je Eferl nakupil razno blago. Eferla so sedaj obsodili na 3 in pol leta robije ter na 5 let izgube častnih pravic.
m Predno kupite ure in zlatnino za birmance si oglejte zalogo pri grajskem urarju Ignacu Janu.
teko perilo po meri
ceneno in hitro dobavlja veleizdelovalnica IVAN BABIC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 24.
m Ptički brez gnezda... Na policijsko staž-nico sla pripeljala v četrtek neki dijak ter neki trgovski pomočnik dva mlada fanta — 15-letnega Ernesta Vohla in 13-letnega učenca V. razreda ljudske šole Roka Gradišnika. Oba sta izročila policiji ter izjavila, da je tretji ptiček, 15-letni Milan Danko, pravočasno pobegnil. Dijak in trg. pomočnik sta nadalje povedala, da so ti trije mladi fantiči že več noči prenočevali pod stopniščem vile v Prisojni ulici 12. Skraja jih ni nihče opazil, ker so prišli v svoje skrivališče spat šele pozno ponoči, ko pa so lastnici vile ukradli nek zaboj in par čevljev, so jih izsledili v njihovem skrivališču ter dva prijeli, eden pa je ušel. Policija je potem ug0t0"ila, da so ti trije mladi potepini že več tednov čez dan v mestu beračili, ponoči pa so spali v šupah in podobnih skrivališčih. Domov niso šli ter se njihovi starši očividno niso prav nič brigal', kje in kako živo otroci. 15-letnega Volila je policija obdržala v zaporu, 13-letnega Gradišnika pa je izročila v mestni mladinski dom. Obenem je prijavila njihove starše, mater nezakonskega Vohla, Angolo Hauptman, zidarja Konrada Danka iz Sn. Dobrave in tov. delavca Jurija Gradišnika iz Aleksandrove ul. na Pobrežju.
Gledališče
Nedelja, 5. maja: »V kraljestvu palčkov«. — (Ja-dran-Nanos«).
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
. Tri velike trpine, vse iz gornjega dela fare, smo te dni zaporedoma pokopali. To so: 72 letna Marija Prcdikaka (Sp. Pleterje), 69 letna Marija To-manič (Zupečja va6) in 59 letni Jožef Kidrič (Spodnje Pleterje).
Naši fantje-rekruti so imeli v sredo svoj poslovilni večer, Na njem so si vsi za tovariša v tujini kupili »Vojaški moiitveniu«.
RoyaI kino, Ptuj. Vsak, kdor je kdaj občutil ljubezen svoje matere, se bo pri filmu »Materina ljubezen« spomnil nanjo. Najlepši film sezonel Predvaja se danes zadnjikrat! (Kathe Dorsch, Paul Hor-biger, WoIf Albach Retty). Sledi: »Trije vojni tovariši«.
Gledališki nastop gluhonemih. Opozarjamo Ptujčane na zanimivo prireditev gluhonemih, ki bo dne 11. maja ob 8. zvečer v Mestnem gledališču. Priliko bomo imeli slišati gluhoneme na odru z živim govorom v igri, ki jo podajajo z izrazom vsega doživetja. Ker zasluži njih delovanje vsestransko podporo, pozivamo Ptujčane, da poselijo ta večer v čim večjem številu.
Angleški klub v Ptuju priredi pod okriljem
Ljudske univerze v četrtek 9. maja ol> 20 v prosvetni dvorani »Mladike« predavanje »O Britaniji« s spremljevanjem skioptičnih slik. Predavala bo Mrs. Fanny S. Copeland.
Državna realna gimnazija priredi V petek, 10. t. m. ob 20 v dvorani Glasbene Matice vokalni in instrumentalni koncert. Cene prostorom so po 2, 4, 6 in 8 din.
Knjižnica Prosvetnega društva vas vabi, da si vsako soboto popoldne in vsako nedeljo pred-poldne izberete nekaj novih knjig. Knjižnica se nahaja v minoritskem samostanu, dohod s trga.
Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan g. Joško Babšek, ravnatelj meščanske šole v Ptuju. Čestitamo!
Državna meščanska šola priredi ob priliki svoje 20 letnice v ponedeljek, 6. maja, ob 20 v Mestnem gledališču v nizu drugih proslav slavnostno akademijo s pestrim sporedom. Do 6. t. m. v meščanski šoli razstava risb in ročnih del, kar si je vredno ogledati.
Ljutomer
Zanimiva prireditev gluhonemih. Skupina članov Društva gluhonemih iz Ljubljane priredi v nedeljo, dne 12. maja, ob pol 11. dopoldne v So-kolskem domu svoj kulturno-propagandni nastop. Ljutomerčani naj jih obiščejo v čim večjem številu ter jim s tem dajo vzpodbudo za nadaljno borbo k dosegu najosnovnejših človeških pravic, t. j. temeljne izobrazbe vsakega gluhonemega človeka. Ne zamudite, predstava bo svojstveno za-
nimiva.
Studenec pri Sevnici
Poročali smo že parkrat o drznih vlomih in tatvinah, ki se pojavljajo zadnje čase v okolici Studenca. Zadnji slučaj, ki se je zgodil oni večer, pa bo morda vendarle odkril sled, po kateri bo mogoče priti do živega dobro organizirani vlomilski družbi, ki ima svoje zatočišče tu v bližini in hoče živeti na tuj račun. V nedeljo pozno zvečer, ko se je družina Martina Rivca, mlinarja v Impolj-skem potoku, že podala k počitku, je namreč njegova žena začutila sumljiv šum v domačem mlinu. Zbudila je moža, da stopi pogledat, kaj je. Ko stopi mlinar iz sobe, vidi moško postavo, ki plane z vrečo moke iz mlina. Med tem se izluščita iz teme še dve moški postavi, otovorjeni istotako z vrečami in jo uberejo vsi po dolini. Ker mlinar ni imel drugega orožja, je pograbil gnojne vile ter stekel za vlomilci. Dva sta s svojima vrečama zbežala. tretji pa, ki ga je mlinar k sreči prepoznal, je odvrgel vrečo, pobral debel kamen in ga vrgel proti zasledovalcu. Mlinarja kamen ni zadel, pač pa mn je dal možnost, da se je o istinitosti svoje domneve še bolj prepričal. Uvedena je preiskava, ki obeta spraviti na dan zanimive stvari.
Sv. Lenart pri Vel.
Ni še dolgo, ko smo pokopali Petek Albina, ki je bil star komaj 14 let, že so se zopet oglasili zvonovi ter oznanjali, da je v Cvetkovcih umrl 12 letni Gašparič Maksimilijan, sin posestnika. Pogreb pridnega fanta je bil v petek, katerega so se udeležili šolski otroci z učiteljstvom. Pogreb je vodil stric rajnega Maksa. g. Janez Ev. Gašparič, ravnatelj ter stolni ltapelnik iz Maribora, ob asistenci domačega g. župnika Josipa Reharja. Z ganljivimi besedami se je od Maksa poslovil na pokopališču domači g. župnik ter učenec njegovega četrtega razreda. Otroci so mu zapeli pod vodstvom šolskega upravitelja g. Megla Milana »Gozdič je že zelen«. Dragi Maks, počivaj v miru! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Sv. Jurij ob juž. žel.
»Dekle z biseri« je naslov igri, ki jo priredi danes ob 3 Prosvetno društvo. Režijo ima dolgoletni društveni režiser g. Tone Klanjšek. Vabljeni!
Na materinsko proslavo vabi danes šolsko vodstvo vse šentjurske matere, Spored je pester in privlačen. Pridite!
Število Mohorjanov znaša do sedaj 105.

c Narodno gledališče iz Maribora gostuje danes v Celju s ponovitvijo »Cigan baron« v mestnem gledališču ob 3 popoldne in ob 8 zvečer isto-tam z najuspelejšo opereto Celjana D. Gorinška »Vse za šalo«, katero je uglasil J. Jiranek. Pred-prodaja vstopnic danes od 10 do 12 pri gledališki blagajni.
Otroški voziček, kolo ali šivalni stroj
najbolje in najhitreje prodaste, kupite ali
zamenjate v trgovini
Josip Uršič — Celje — Narodni dom
c Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Celiu poziva svoje članstvo, da nemudoma dvigne prijavne tiskovine za spominsko kolajno pri svojih poverjenikih, katere so prejeli nazaj v svr-ho izpolnitve. Vsa navodila prejmete pri poverjenikih, člani iz Celja pa v društveni pisarni v Prešernovi ul. (Gostilna pri Angelu«) dnevno od 17 do 19.
Izlet v Celje se vedno izplača!
Cenjeno domače občinstvo in tujce vabimo, da obiščejo gostilno
»Angel«, Celje, Prešernova ulica 20
Tam dobite izborna ljutomerska naravna in sortirana vina. Priznano dobra kuhinja, pozorna postrežba. Avtomatski biljard. — Se priporoča M. Scifried, gostilničarka.
c Mestna občina celjska razpisuje napravo gospodarskega načrta za svoje gozdove na Pcčovni-ku, nad mestnim parkom, v Vitanju itd. Geodetske
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Pranz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovos vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogl. rest. 8. br. RV74/S5.
Trbovlje
»Vražji študentje«, najboljši češki film zadnjega časa, predvaja kino Društveni dom v Trbovljah do 6. maja. V mesecu majniku bodo kinopredstave ob nedeljah in praznikih ob 3., 5. in 8 zaradi šmarnic; ob delavnikih pa ostanejo predstave ob osmih.
»Utopljenca«, nad vse dobro uspelo predstavo zadnje nedelje, ponovijo danes popoldne ob treh v Društvenem domu.
Jsglieev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta
namen!

Iz Julijske Krajine
Letošnji zlatomašniki v Julijski Krajini. Letos bodo naslednji čč. gg. v Julijski Krajini obhajali zlati jubilej svoje prve sv. maše: msgr. Ignacij Valeniinčič, slolni kanonik v Gorici, dekan Jakob Rejec, ki živi sedaj v pokoju na Ajševici pri Gorici, župnik Dominik Janež, ki pastiruje že dolgo vrsto let v Studencu pri Postojni, in župnik Alojzij Lojk, ki službuje na Banjšicah. Kolikor smo mogli dognati bodo novi zlatomašniki praznovali svoje pomembne slovesnosti večinoma šele v septembru.
. Slap pri Vipavi. Pred dnevi nas je za vedno zapustil 76 letni Jožef Židanik. Bil je značajen, veren mož in je vse svoje življenje pogumno izpričeval svoje katoliško prepričanje med sovaščani, ki so mu priredili prav lep pogreb. Tudi pevci so mu ganljivo peli v slovo. Naj v miru počiva!
Smrt vzorne krščanske matere. V Lokavcu pri Ajdovščini je Gospod poklical k sebi vzorno krščansko mater Rozo Žigon. Naklonil ji je samo 47 let življenja in trpljenja v tej res solzni dolini. Bila je izmed tistih žen, ki žive samo za družino. Vdano je prenašala vse težave in skrbi, črpajoč moči v globoki veri. — Imela je devet otrok, ki jih je ljubeče navajala k življenju po veri in ni sledila modernosti premnogih današnjih mater in žena. Koliko žrtev je morala doprinesti za svoje, posebno še, ker je imela Še bolezen v hiši. ve Samo Bog. Doživela je pa že tu srečo, da je ena hčerka stopila v redovniški stan. Blaga Roza, počivaj v miru Gospodovem! Družino naj tolaži dobri Bog!
Vrh nad Kanalom. V visoki starosti 86 let je umrl tu kmet Miha. Bupek. Bokoini !• Wl prava hribovska korenina: pobožen, "pošten moz, skrben gospodar, zaveden Slovenec, ki je svoje trude in težave posvetil Bogu, dotintr in ditižinif Naj mu sveti večna luč.
Duhovnika smo dobili. Iz Lok pri Kronbergu nam poročajo, da se je tam naselil furlanski duhovnik g. Celedoni. Novonaseljeni občinar je doma iz videmske škofije. Zadnje čase je služboval v Coroni v Furlaniji. Pred kratkim je kupil pri nas posestvo, kjer sedaj stanuje. Ker imamo pri nas domačo cerkev, ki je podružnica kronberške župnije, novi gospod lahko pri nas mašuje.
Kako je staro vojno strelivo nevarno. 39 letni zidar Edvard Juren iz Vojščice na Krasu je podiral star zid pri svoji hiši. Pri tem delu je zadel ob majhno granato, ki je ostala skrita v zunanjem hišnem zidu. Vsled udarca je projektil eksplodiral in nesrečnega Jurena močno ranil. Granalni drobci so mu med drugim zdrobili levo roko in mu odnesli več prstov. Prihitel je goriški »Zeleni križ« in ga odpeljal v bolnišnico. Želimo veščemu in vestnemu zidarju in skrbnemu družinskemu očetu, da bi skoraj okrevali
Zaželeni dež. V petek 26. aprila predpoldne je začelo v Gorici in okolici rahlo dežiti. Upamo, da bomo dobili izdatno močo, kot jo izsušena polja in travniki tudi potrebujejo. Dež smo dobili po dolgem pripravljanju in oklevanju. V drugih predelih dežele so že imeli nekoliko rose, — ponekod več, ponekod manj. — že v zadnjih dneh, samo goriška okolica je bila še povsem suha. Sedaj so kmetovalci nekoliko laže zadihali, saj pravijo, da padajo milijoni.

meritve gozdov izvrši mestna občina. Klupiranje bi izvršila mestna občina ali ponudnik, kar je treba v ponudbi navesti. Podrobne informacije 6e dobe pri mestnem poglavarstvu v 6obi št. 47 ob sredah in sobotah, med uradnimi urami, za ogled gozdov bo na razpolago spremljevalec. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti v sobi št 9 mestnega poglavarstva pod »Gospodarski načrt« do 1. julija 1940.
c V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrla 71-letna občinska reva Ratajc Roza. Naj v miru počiva!
c Skupna pevska vaja Celjskega zvona bo jutri v ponedeljek ob 8 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Vabljeni tudi novi člani in članice, ki imajo veselje do petjal
c Slovenska šolska matica ima danes ob 9 dopoldne na I. deški ljudski šoli svoj občni zbor .
Dr. Ivič Stjepan
do nadaljnega ne ordinira
c Zimskošportni odsek SPD v Celju razpisuje medklubske tekme v slalomu za dne 13. maja na Okrešlju. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Proga meri 800 m, višinska razlika 250 m. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prijave sprejema podružnica SPD v Celju, Kralja Petra c. 9 do 10 maja proti prijavnini din 5. Naknadne prijave v Frišaufovcm domu na Okrešlju proti dvojni prijavnini pa do ponedeljka ob 9 dopoldne, ko bo žrebanje starinah številk. Start bo ob 10 dopoldne Razglasitev rezultatov takoj po tekmi v planinski postojanki na Okrešlju.
c Uradni dan Zbornice za TOI bo v torek. 7. maja od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev, Razlago v a ulica.