Dopisi. Od Vuhreda. (Naša podružnica.) Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda je bil v nedeljo dne 31. julija prav sijajni. Ljudstva je prišlo od razuili krajev mnogo, da je bila prostorna soba tesno uatlačena. Ob 4. uri prične vlč. g. Harenberški dekau z veselim nagovorom zborovanje, razjasnjuje živahno lepi namen podružnice ter izroči besedo č. g. župniku A. Kocuvan, kateri na drobno opiše stan in delovanje društveno, navede ovire nasprot nikov, kateri pa bodo sčasoma popolno obnemogli. Z veseljem naziiani pričujočim lep narodni praznik koroškib Slovencev dne 21. avg. t. 1., ob katerem bode neutrudljivi prvoboritelj in rodoljub koroških Slovencev. njihova dika in rojak preč g. prof. Andrej Einspieler zlato mešo v rojstnem kraju v Sveeah daroval. Govornik prebere pismo, s katerim je bil od slavnostnega odbora v Celovcu dne 17. julija povabljen k tej redki in sveti slovesnosti za posvetnega govornika, katere se vendar zarad raznib. okoliačin ne more udeležiti. Prijazno pismo je navdušilo vse. Sedaj navede govornik iz življenja zlatomešnikovega preč. A. E. najvažneje dogodbe, njegovo vsestransko neumorno delovanje: vse za vero, dom in cesarja, ter omeni tudi britke okoliščine, katere so zadele neustrašenega boritelja sv. in narodnili pravic svojega ljubega slovenskega uaroda. Pazno in ginjeuo se je poslušalo vse, trikratna ,,slava" je zadonela preč. zlatomešniku itd.. ko je govornik rekel: Ljubi Bog naj ohrani diko in starosto naših sosedov milih koroških Slovencev zlatomešnika A. E , da njegovo desno oko — levo je uže zaspalo — vidi milejše solnce sijati svojim rojakom, ljubim koroškim Slovencem na imenituem narodnem polju. Dnes v tej uri je nadaljeval govoraik, č. g. A. K., obbajajo vrli narodnjaki pri sv. Jurju na Šeavnici slovesnost na oast 701etnemu blagemu možu, veleučenjaku, profesorju bivšemu, sedajnemu župniku v Starem trgu preč. Davorinu Trstenjaku v njegovem rojstnem kraju, ter navede imenitno delovanje veleučenega preS. g. Davorina in izklikne: Trikratna ,,slava" naj zadoni naši diki, našemu buditelju, in iskrenemu rodoljubu slovenskemu preč. g. D. T. Živahna ,,slava" m veseli ,,živio" je na to donelo po sobani. Č. g. J. Kavčič, vrli kaplan v Ribnici, stopi sedaj ua oder ter govori o geslu: ,,Vse za vero, dom iu cesarja" tako lepo, navdušeno in gauljivo, da se je marsikateremu zasvetila vesela solza v očeh, konečno še je klical k stanovitnosti irt navedel imenitne može na vernem in narodnem polju, da jih posnemamo ter ostanemo verni in vrli Slovenci. Občna zahvala se je izrekla mlademu č. g. govorniku. Podružnični odbor je bil enoglasno na dalje potrjen, kateremu se č. g. J. Vidovič, kaplan v Marenbergu kot zapisovalec pridruži. Veselica s tombolo se je najlepše ravnala z občnim veseljem in šaljivimi dobitki. V hladni noči smo se vrnili veseli domov z željo na svidenje skoraj. Od sv. Janža na Drav. polju. (Marijine milosti.) Zaupanje do naše ljube Grospe se kaže pri nas čedalje večje, odkar imamo nje Lurško podobo v cerkvi. Tudi več očitnih milosti nam je ona že izprosila. Naj Vam naznanim resnične dogodke, kakor so jih dotičae osebe same naznanile. Ana Sagadin, deklica iz Slovenjevesi Hajdinske fare, bila je v silni nevarnosti, ker ji je koščica v goltancu ohtičala ter je skoz zdravniška orodja ni bilo inogoče odvrniti. Vsa obupnosti pribeži k podobi naše Lurške Matere božje z zaupljivo prošnjo. naj bi jo silne nevarnosti rešila. To se je tudi zgodilo. Zatem se poda li g. župniku, naj bi to razglasili. V novenibru lanskega leta. pride zakonski mož Matija Kirbiš iz Starošinec b. g. župniku, naj bi njegovo ženo Marjeto pri sv. meši blaženi Gospej priporočili. Marjeta je bo lehala na otoku na vratu, ali za vratao otek- lino. Vedno hujše ji je bilo kljubu zdravniški pomoči. ,,Hodi", reče možu, ,,k sv. Jaužu in izprosi mi pri Lurški Materi božje pomoči". Naravnost se poda Hatija v omenjeno svetišče in ko pred podobo Matere božje moli, razpoči Marjeti oteklina. Ravno v tem času je nekega fanta iz Starošinec silno mučiia božjast, on stori neko obljubo naši Lurški Materi božji in kar naravnost je bil une bolezni rešen. Decembra lanskega leta bila je deklica, Marjeta Mlinarič iz Trnič skoraj popolnoma oslepela, ter že ni bila v stanu niti besedice brati. Z veliko zaupljivostjo se poda pred podobo Blažene Gospč, in v enem tjednu je bila popolnoma zdrava na obeh očesih. V začetku decembra lanskega leta bila je Ana Babič, ofarska hSi v Loki domače fare, od mrtvouda zadeta ter ni bila v stanu, niti enega uda premakniti, vse zdravniške pomoči bile so brez uspeha, na to stori neko obljubo pri Lurški Materi božji, in zatem je bila prihodnjo nedeljo že pri službi božji ter se je zahvaljevala pred milostno podobo. Marca t. 1. skaže se zakonska žena Ivana Gerečnik pri g. župniku s prošnjo, naj bi pri milostnem altarju sv. mešo služili, v dar Hateri božji, ker je skoz njeno pomoč bila rešena dolgotrajne mučne bolezni na krču, ker ji je poprej nobena zdravniška pomoč ni odvrnila. V zadnjič živi tukaj v Staršah mož Boštjan Pesek. Ta je bil vojak one dobe, ko je bila bitka pri Milanu, ter je v lanskem letu oslepel, zaracli tega bil je dolgo časa v javni bolenišnici v Gradcu, brez vsakega uspeha vrnil se je zopet doinov. Kakor odšel tako došel, brez vse pomoči. Tudi on stori obljubo Materi božji in je k malii na enem očesu celo spregledal, eno mu je ostalo nekoliko zaključeno, kakor bi bilo to za v spomin, naj bi na to dobroto nikoli ne pozabil. Dragi čitatelj, ali ni tudi tukaj skoraj le uni vrelec, katerega je bila Bernardika na Marijino povelje izkopala? Jaz bi skoraj rekel, da nikdo od todi ne odhaja, da bi od Blažene Gospe nikakoršnje milosti ne sprejel, ako pred njeno podobo pomoči prosi. Gotovo, to izpozna krščansko Ijudstvo, kajti vsako nedeljo in praznik dohaja iz raznib. krajev, posebno iz sosednjih far pred njeno podobo in Masabjelsko jamo z gorečimi molitvami in častnim petjem Marijinih, posebno lepo se sliši Lurška pesem, in niti jedna božja služba ne mine, da bi se ne glasila. Zato pa zasluži najprisrčnišo zahvalo g. nadučitelj in domače pevkinje, ker s svojim mičnim petjem osrčijo vsakega, če bi bil trd, kakor kamen, da se prikloni pred milostnim altarjem. Kakor lani, tako že tudi letos z veseljem pričakujemo unega ko bomo zopet sijajno obhajali obletnico casa male Šmarnice. K temu nam pomozi Bog! J. Š. Starški.