241. Številka. Ljubljana, v torek 20. oktobra 1896 XXIX. leto akata vsak ilact ftvHfre*., uiimii .iettalj* tu prasuilut, ter m***t i glc 40 kr. — Za Ljubljano fletrt leta 4 gld., /.a jeden na tlom računa aa po 10 kr ) Ul prasmka, ter eija po poŠti prejeinau za a vnt r o-o f»e rs k h dnSHe Ml ne leto lb gld., ea poA leti 8 Kld. m hrt* poJtiij&aja aR dom ea vse Jtrto 13 gld., »h četrt leta 3 gld. JO kr., sa jedan mesec 1 (»Id. 10 ki: Za po6i)jauje na na mesec, po 80 kr. sa četrt let* — Za tuje de« o) u toliko toC, kolikor poštnina *„af;a Za onaaciia pln.fia|o M od Atiristopno pstik-vrste j-<; 6 kr., če no oznanilo jedeakrai tiska, po 6 kr., 66 8« dvakrat, i>. «>c i kr.. Ba m trik rat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae u^ole famkirari. — Bokopiii ne up vračajo. — OredmBtvo ia upravnic tv-o m Kongiasmin trgu M. i". Gpravnitttru caj so blaj>cvo!:jo [jc*i!> *ri naročnina., rakjnmacij«, ramasdla, t. j. *:se mbj;/,is Hd^no -tvai Draginjske doklade državnim uradnikom v Ljubljani. „V poslanske zbornice fceji dne 16. oktobra t. I. je posl. dr. F e r j a n «5 i č podal naslednjo, na finančneg* ministra adresovano interpelacijo : „Val-d razmer, ki so se razvile v Ljubljani po potresu, ki je bil 1895. leta, so se življenski po goji v tem mesta jako otežili. Postbno so se podražila stanovanju in jako dolgo bode trpelo, predno nastopijo v tem ozira prejšnje normalne razmere. Obnovljenje Ljubljane le počasi napreduje, več poslopij, katera se morajo podreti, se de niti podirati niso začela. Tista, ki so se že na novo sezidala, pa tali se niso toliko arejena in toliko presušena, da bi se moglo van.e preseliti. Pomankanje ia draginja stanovanj, ki je nastopila po potresa in tekoče leto daljo trpela, bodo trpela še bližnja leta in de dalje, kolikor se sedaj more soditi. Vlada je avaževala neugodne razmere, ki se tičejo življenja in stanovanj, katero posebno čutijo na svoje stalne plače navezani državni uslužbenci, in državnim uslužbencem 1895. in 1896. leta na hvalevredni način dovolila izredne podpore. Odgovarjajoč na neko vprašanje podpisancev je njrga ekecelenca gospod finančni minister v seji visoke zbornice dne 5. decembra 1895. leta obljtibil, di se bodo dovolile izredne priklade todi za 1897. loto, če bodo razmere v Ljubljani de nadalje take, da bode to potrebno. Ozirajoč se na to, da se v Ljubljani razmere ni-o zboljšalo, a se vzlic temo ni vzprejel v državni p:ora'u za 1897. leto znesek za te izredne priklade, stavijo podpisanci do njega ekscelence gospoda ti-nančnega ministra nastopno vprašanje: Jeli njega ekscelenca gospod fiaančni mini ster pripravljen, avažujoč težavne življenske in stanovanjske razmere, ki de nadalje trajajo v Ljubljani, v državni proračun za 1897. leto v teku po-j svetovanja postaviti primerni znesek za draginjske ; priklade državnim uslužbencem v Ljubljani?* Z ozirom na veliko draginjo katera vlada v I Ljubljani, tako glede stanovanj kakor glede živil, f želimo najiskreneje, da bi se vlada cdzvala tema ! pozivu. Državni zbor. t£b Na Dunaju. 19. oktobra. Poslanska zbornica je danes razpravljala o cesarski naredbi glede podpor oškodovancem po ujmi h in o domovinskem zakonu. Začetkom s-jo je finančni minister dr. Bi linski izročil zakonski načrt glede olajšav pri odi'aji soli za živino. S tem načrtom se vsaj de loma ust r* že stati želji vseh kmetovalcev. Posl. Kai ser je z ozirrm na važnost te predloge na s veto val, naj se vrši o njej prvo brauje. Zbornica jo potem razpravljala o poročilu proračunskega odseka glede cesarske naredbe z dne 24. avgusta 1896., s katero se je bila vlada pooblastila, dujati oškodovancem po ujmah podpore do goto ega zneska. Mladočech dr. Dyk je dokazoval, da je vlada z b*f.edanii sicer jako radodarna, da pa tudi v slučajih, ko je po t. m h nastala velika škoda, ne stori dofcti, najraje pa nič. O raznih prilikah je zbornica naročila vladi, naj poizve* o nastal.h škodah, a vlada ni nič storila. Znesek 200 000 gld. je dosti prempjhen, da bi se ž njim pomagalo kar v sedmih krnnovinab. Bauer je tožil, da se z iuItuoo! kmotokvg« biuiiu bramuinu pOStDpa I u btevtl, naj se za pedpore oškodovancem po ujmah dobi večji znesek, če ne drugod, pa pri borznem in reetnem davku. V istem smislu so govorili tudi S w i - .'• y. Formanek, KaiserinKaftan, opczurjatoč vlado zlanti na razmere v svojih krajih. Vladni zastrpnik dr Roza je kenstatoval, da je 2av!ada)o mneuje, kakor daje dolžnost države, poplačati po ujmah nastalo škodo. Država sme le tedaj kaj storiti, kadar te je primerila nesreča, za katere olajšanje no zadostujejo sredstva dežel. (Purghart: Dežele nimajo nič! Dr. Brzorad: Davke pob*re država!) Državna pomoč je zadnje sredstvo. (Purghart: A kai, Če se ljudje že ob** dajo? V mojem okraju se že obeSajo!) sicer pa velja načelo: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Razprava se je precej zavlekla, zlasti je posl. Purghart obudil mnogo veselosti, ko je pripovedoval, da se je nekdo že dvakrat poskusil obesiti, Kratka zgodovina „Narodnoga doma". 1881-1896. (Spisal in na Blavnostnera zborovanju Čital Ev gen Lah.) (Dalje.) Prvi dobrotnik društva je pokojni Fran Kotnik nI, kateri mu jo volil vse parkete in 4000 gl. v denarji; drugi občinski sv^t ljubljanski, kateri je podaril društvu 5000 gld. in prepustil veliko zemljišče za nizko ceno 500O gold. ; po 1000 in več \'M so društvu tudi še naklonili ali v deležih ali P* v čistih darilih : „Bauka Slavija", Anten Dekleva, Julija Materne, dr. Jernej Zupane, Ferdinand in f^anc Ke. Sonvan, dr. Josip State, Franc Kalister •n Josip Gornp. Ko je bila nabrana polovica one svote, katera je po dradtvenih pravilih določena za zgredbo po alopja, udal se je tdbor javnemu mnenja in obči narodni želji, da se z zgradbo prične. Junija 1892. leta je bila na mestni magistrat uložena prošnja za nakup zemljišča, občinski suH jo je decembra ugodno rešil. Voljen je bil ožji odsek z nalogo, da po do-Bovoru z onimi dmfitvi, ki bodo v poslopju prebi- | vala, dežene število, velikost in razdelitev potrebnih prostorov. Razpisali sta se dvo častni nagradi za rajboljšo projekte z rokom do 15. aprila 1893. 1. Zanimanje je bilo veliko, došlo je 50 vprašanj in 17 projektov. Jury je 7. maja 1893. I. odločila tri častne nagrade v skupnom znesku 1000 gld., prvo v znesku 500 gld. arhitektu Skabrontu, drugo in tretjo po 250 g!d. arhitektema Wclfa in Madku; in štiri priznnnice. Projekti so bili razstavljeni proti ustopnini. Prvi cbdarovanec jo prevzel todi sestavo podrobnih načrtov in proračun, bil v ta namen na-vzočen v odberovi seji dne 16. julija in izgetovil delo septembra. Odbor je mej tem časom vložil sredi avgusta prošnjo za določitev I '.vb.uskih črt in koncem septembra prošnjo za ?gradbino dovoljenje na kupljenem zemljišču. Do konca leta je pregledal strokovnjak predloženi operat, ki je bil decembra 1893. 1. po odboru končno odobren. Društvo je postalo v istem času na podlagi posebne prošnje do deželnosodnega predsedstva zemljeknjižni lastnik kupljenega zemljišča. Razpisala so se zidarska dela z rokom do 10. f-.bruvarija 1894. 1. Oglasili so se 4 ljubljancki podjetniki. Izvanredni občni zbor je oddal dne 19. iY.br. delo najcenejšemu ponudniku, tvrdki Knez &, Supančič, ter zajedno oklenil, da je ker ni dobil podpore, dusi je imel škodo po ujmi. Končno je zbornici, ko so šo govorili Biankini — posebno o dalmatinskih razmerah — Hotf-m B n n iu S t e i n vv e n d o r. v sprejela nasv-1 proračunskega odseka in resolucijo dr. Dyka, s katero se vlada poživijo, na: nakloni po ujmah poškodovanim občinam zadostno podporo. Začela se je potem specijalna razprava o domovinskem Zakonu. Dunajski f os I. Nos k«1 je grajal, da je zbornica odklonila njegov predlog, naj se po novem domovinskem zakonu hudo zadetim občinam poskrbi kaka odškodnina in iz tega sklepal, da bi bilo eventuvalno dovedeno posluževati se vseh, po opra-vilniku dopustnih in mogočih sredBtev, da se novi načrt domovi nNkemu zaKonu prepreči. Dunaj je doslej sa svoje sire mak« potreboval na leto jeden milijon gid , v bod( če bo potreboval v isti namen okroglth šest mibjouov in s časoma še dosti več. Ker se vender ne more dopustiti, da bi prišla občina v konkurs, naj se sprt jme prediog: Vlada naj predloži zakonski načrt, po katerem so zagotovi drž prispevek tistim občinam, katere bode novi domovinski zakon posebno hudo zadel. Tirolski posl. Gasser je zagovarjal agrarne ii-trttiMti iu opozarjal, ua jujaju na unnaji samo 21% občinske doklade, dočim je na Tirolskem 118 občin, kjer znaša občinska doklada 300 0 D, 40 občin, kjer znaša več kot 400 a'0, 43 občin, kje.- znuša 500% in 16 občin, kjer znaša ve;% kot 600 0 0. Posl. Nitsche je konstatovul, da se poslanci čeških mest potegujejo za načrt, ker jim jo za narodnostno pridobitev več, nego za materijelao fekodo ter se izrekel zoper načrt, zaj< dno pa predlagal do-sfavek. Občina podeli domovmstvo na posebno prošnjo, zoper odločbo ni nobene pritožbe. Po dal.ši razpravi, v katero so posegli poslanci Formanek, Scliucker in dr. Nitsche, se je debata pretrgala. Na vrsto je j r ;- 1 nujni predlog dra Krausa, naj obrtni odsek tekom 14 dnij potOČl o krošujar-skem zakonu, kateri predlog je zbornica po kratki debati vzprejela. Prihodnja seja bo v sredo. z delom takoj pričeti. Prve dni n.arca se je ob jako ugodni pomladi pričelo kopanje temeljev. Slo se je 2.70 m globoko; pioskov izkopane jame znaša 1788m1, temeljni zidovi pokrivajo 675 »ga pa ne znanje nemščine. S ten preuijgora ;uso niti liberalci zadovoljni Poslednji pač hočejo delitev čnške po na rodnosti, a niso voljni odreči se vsem pravicam nemščine v češkem delu dežele, Nernš^onarodni bati pa zadnji čas drug za drugim ae oglašajo proti de litvi. Vsi so jedn ti misiij, d t se nemški deii dežele morejo proti Ćrhom ohiauitt jedino, če se Nemci odločno in složno ubirajo Cehom Če ne dežela ne razdeli, bodo Nemct tem pozornejšl in Č-bi imajo pričakovati inauj uspehov. N k-. uemskouaroJm Ust piše, da se proti bom mjra postaviti živ zrd iz Nemcev. Tako je pričakovati, da *e ideja o delitvi Češke kmalu pokoplje, padla bode z nenškoliberalno stranko vred, katera si jo je izmislila. Volilno gibanje na Češkem «e je že zdaj pričelo, če tad« je še neksj mesecev do državno-zb< t -kib volitev. Posebno de aval so nemški narodnjaki, krščanski -o ajaiist' in socijalni demokratje. Schoaererjsuci, ki ho na Dolenjem Avntrijskera zgu bili ves svoj ujIiv, so svoje delovanje začeli po Češkem. Socialni demokratje hh nadejajo, da o o sežejo uspeh v peti kuriji. Katnlidatov um ne manka. Samo v W ,rn »-i .. t i Bd ju oglasilo za ta - f • « . 1----a-.«. I-----1 «tn4 ... W-.rx*. sled so postavili Hanu cba. Odkloniti so morali celo dra. Akterja. Oklic moravske ljudske stranke. Moravska ljudska stranka je tudi izd<*'a svoj vobini okle. Pomenljivo je to, da je ta stranka na Moravskem za strogo ločitev mej nemftk m in i kioj ozemljem, dočim se na češkem temu zadnji čas upira. Upe-Ijejo naj ne narodne knfije, razdeie deželni in okrajni šolski sveti po narodnostih m poslednje naj volijo občine Potem je ta Kt ranka za upeljavo nadalje-valuih izobrazbam.b tečajev na vseh ljudskih šolab, povišanje učiteljskih plač, pcdeštlt-njs zavarovalnic in osnovo deželne banke. Z.bteva tudi razširjenje volilne pravice, direktne volit.e v kae^sk:h občinah, tajr.e volitve za državni, dfiefai zbor io občinske zastope. To so vae utvari, s katerimi ee lahko zadovoljno tudi Čebi. Kompromis v dolenjeavstrijakem velepo-sestvu Poelelnje dni hh -,rš-> pogajanja za»tran Ognjišča tvrdkama Preynuessl na Duaaju, Hjrn f v Wolf-ibargu in Faccbnig v L ubljaui. železna kon atrakcija nad stopnjiščera tvrd«i Gri'Jlovi na Dnnaji, leseni strop v telovadnici tvrdki Toennieoovi. Tekom septembra so bili postavljen strešui stoli, tesarsko delo Z ipaučičevo H*rafu se je z* elu s klt-parskimi deli po mojstru Kckerju ; železna oprajn ob strebali so delo Spreitzerjevo, telesni pnročki ob strehi za sneg delo Eokerjevo ; oktobra meseca je izvršil Koro krovska dela. Novembra meseca so se nadaljevala zidarska in tesarska dela v uotraojem poslopji, de cembra pa le še tesarska. Januvarja 1890 I. so se oddala mizarska dela Toennieau, februvarja se je nasipala šuta na strop«, marca so se dobavile kasete in lunete za veliko dvorano in entr«^ po tvrdki Zupančičevi in se je začelo nadaljevati z zidarskimi deli, prva dni aprila ne je začelo po Vodniku s po laganjem prvih stopnjic in bo se oddala ntukadovna dela tvrdki Haselsteinerjavi v Gradcu. Potres je delo ustavil za d obor mesec dni. Škoda je bila, dokaz veliki solidnosti dela, le neznatna in ni znašala niti 2 00 gI. Po sredi maja se je nadaljevalo zidanje. (Ko. ec prih.) kompromisa v dolenjeavstrijakem veleposestvu Kakor je znano, je to v zvezi s kompromisom, ki se je sklenil v gorenj pav s tri j skem veleposestvu. Sodili bi bili zatorej, da bodo tudi pogoji podobni. Liberalna poslanca v gorenjeavstrijskem veleposestvu sta se zavezala, da vstopita v konservativni klub veleposestnikov. Dolenja« vatri j sko vele posestvo pa sedaj zahteva, da trije konservativni poslanci, katere volijo v deželni zbor, pristopijo liberalnemu klubu veleposestnikov. Kar sta se liberalea na Gorenjem Avstrijskem zavezala, da ne bodeta ovirala konservativne politike, temveč bodeta k večjemu v verskih vprašanjih se odtegnila glasovanju, na Dolenjem Avstrijskem zahtevajo liberalni veleposestniki, naj tudi konservativni veleposestniki se zavežejo, da njih politike ne bodo ovirali. Poslednji pa nočejo privoliti v tak kompromis. Najbrž liberalci odjenjajo. Vlada močno deluje na to, da se kompromis sklene, ker je to korak do b odoče stranke veleposestnikov. Stoletnica hišnih številk Lntos je sto let, kar je Birohn dobil hišue številke. Nemški listi so to porabili, da so Prusom peli slavo. Berotin je prvo meBto na svetu, ki je dobilo hišne številke. Pariz jih je dobil šele 1805. leta. Veselje je pa Nemcem skazil c. kr. konservatir v Pragi Jan Haram. Ta je dokazal iz zgodovinskih listin, da je že 1770 leta izšel dvorni dekret, da se imajo na če« škem pri hišah napraviti številke. Šs tisto leto je Praga dobila hišne številke. Če je bila Prag« prvo mesto, ki je dobilo hišne Številke, ee ne da dokazati, a 25 let jih je prej imela kakor li rohn. Nemški socijalnodemokratični shod je končan, a njegovo delovanje ni bilo posebuo plodo-vito. Naudušenje za stranko pojema, kajti donesk1 somišljenikov vedno v manjši meri dohajajo. Največ dohodkov ima stranka od svojih podjetij, ki so pa osnovana na kapitalistični sistemi, kakor vsa drog« podjetja. Dolgo so se razgovarjtli tudi o ženskem vprašanju. S j« no ^rwf%r,QSn V teM V A drUgi *0 * delavci pri listu kozolce preobračajo in ee prepirajo mej seboj. L'ebkoecbt se je zagovarjal, pa ne posebno srečno. Nemški socijaliatični shod je na novo dckazal, da socijalisti niso za nobeno pozitivno de lovanje, temveč le za razdiraoje. Z do jih bodo pa ljudje popustili, ko jih do dobregi sposnajo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 oktobra.. — (Občinski svet) imel bode v četrtek, dnć 22. oktobra, ob šestih zvečer v mestni dvorani iz redno sejo. Dnevni red: I. Predsedstvena naznanila. II. Čitanje in odobrenie zapisnika zadnje seje. III. Finančnega in personalno-pravnega odseka poročilo o zgradbi topni'areke vojašnice in o pogodbi, ki se ima v tem oziru skleniti s stavb, družbo „Union" na Dunaju. IV. Policijskega odseka poročili: a) o zglasilnem redu za ljubljansko mesto; b) o pobiranju tlakovine za materijal, ki se dovaša po Ljubljanici. V. Regulačnega odseka poročilo o odkupih hiš in svet.i: a) Ivana Grajžarja, v Vegovih ulicah hiš. štev. 0; b) Martina Zupančiča, v Soteski hiš. £t*«v. 8; c) Ivana Grajžarja, na Sv. Martina cesti hiš. štev. 11; č) Janeza Bavdka, Na stolbi hiš. štev. 6; d) Josipine Piokl, v Frančiškanskih ulicah hiš. štev. 10; e) Martina Zetinovich, na Kongres nem trgu hiš. štev. 3; f) Marije Triller, na Krakovskem nasipu hiš. štev. 22 ; g) Franje Foederl, v Lmgarjevib ulicah hiš. štev. 5 ; h) Mihaela in Franje Mnck, na Krakovskem nasipu hiš. štev. 6 ; in i) Franceta H,»hovca, v Poljskih ulicah, hiš štev. IG. — (Repertoir slovenskega gledališča) Veliki uspeh, kateri je dosegla opera „Faust* pri prvi predstavi v tekoči sezoni, jamči, da bode tudi današnja repriza dobro obiskana. V četrtek se bride, prvič na slovenskem odru predstavljala Schillerjeva „Marija Stuart", jeden najkrasnejših umotvorov svetovne literature. Za to igro, katero je pokojni Cegnar preložil tako, da je vredna velikega Schil-lerja, se naša drama že več tednov skrbno pripravlja in je opravičeno upanje, da bode predstava v vaakem oziru izvrstna. — (Klerikalno laži.) V sinočnem .Slovenca" si je neki klerikalec iz Roba olajšal srce. Grozno ga peče, da je klerikalna stranka pri volitvah v Roba pozebla, da so se kmetje emancipovali upliva jednega svojih ,od Boga postavljanih11 voditeljev in volili po svojem prepričanja. Omejeno srčno bol dotičnoga poštenjaka.. Kaj poreda škof, da njegov služabnik v Robu ni znal pridobiti večina volilcev, da ni anal zagotoviti zmaga svojim pristašem! V črne bukve ga zapiše in pri oddaji boljše službe se bode tudi oziral na to malomarnost! Mož se tega boji in da se vsaj nekoliko opere, napisal je dolge litanija, polna podlih denuncijacij, lainjivih navijanj in katoliških obrekovanj. Slovesno zatrjuje, da j« narodna stranka zmagala le s pomočjo vina, piva, rac in kokošij, goldinarčkov in petakov, dočim so seveda katoliški možje šli v boj le ia svetega prepričanja, da jih »lepi Nace" reši vseh nadlog in teiav, da jim zagotovi časno srečo in večno izveli -čanje. No, če se je pri volitvi kaj nezakonitega zgodilo, zakaj pa .Slovencev" sotrudnik ne naznani tega drž. pravdništvn? Ali ga je mar strah, izreči kako direktno obdolžitev, katero bi moral tudi do kazati? S pavšalnimi numničenji je lahko rogoviliti, a naj .Slovencev" dopisnik stopi le s konkretnimi podatki na dan in potem bodemo govorili. Naravnost smešno pa je, če govori klerikalna stranka o poštenih sredstvih, s katerimi se bori, ko js vender že neštevilnokrat dokazano, da je ni dobiti bolj korumpirane stranke od nje in ko ve vsakdo, da jej je že sodišče pritisni'o na čelo pečat politične goljufije. Stimatisirani politični sleparji naj nikar ne moralizujejo. „Slovenčevemu" dopisniku pa bodi povedano le to: Dokler ne dokaže na neovržen način svojih trditev, zmatrali ga bodemo za navadnega lažnjivca. — (Višja dekliška šola) D?ž. šoleki svet je odobril učne knjige, katere je kuratorij višje mestne dekliške šole določil za porabo na tem zavodu. — (Naši poštni pečati.) Kolikrat smo že pisali o naših poštnih pečatih, a vse naše prizadevanje je bilo doslej zaman. SamonemŠki poštni pečati se množe na deželi, a imamo ga tudi v mestu. Napis mu slove „Laibach Bahnbof. če se ue motimo, se je o tem poštnem pečatn že jedenkrat govorilo v obč. sveto, a pomagalo ni nič. Kadtr bodo naši poslanci v dri. zboru prijeli g. Pokornega, naj se spomnijo, da se je ta človek drznil, celo v Ljubljano ntihotapiti samonemški pečat. — (Znižana voznina za penzijoniste ) Poroča se nam: Ako je hotelo železniško ministerstvo penzijoniatom kako olajšavo pri vožnjah na železnici dovoliti, bi moralo istim dovoliti prav tako olaj šavo, kakor aktivnim uradnikom ali pa umirovljenim častnikom, namreč za celo leto proti legitimaciji. Da bode pa moral penzijonist aa vsako vožnjo posebej šele prošnjo vložiti, da ee mu olajšava dovoli, to je prezamudno in se ne more za kako olajšavo smatrati. Ako se hoče kdo jutri v Lesce peljati, ne more šele prošnje vložiti in na rešitev čakati. Naj ee torej civilnim penzijoniatom dovoli olajšava s tistim pogojem, kakor aktivnim uradnikom, do katere olajšave imajo civilni penzijonisti ravno toliko pravice, kakor upokojeni čaetniki. Zaleti je, da bode o tem kateri naših gospodov poslancev v državnem zboru izpregovoril. — (Novo poštno poslopje ) Kakor se nam poroča, preselil se bode tukajšnji c. kr. poštni urad V torek dne 10. novembra v novo poslopje, v katerem se vrše sedaj le Še zadnja dovrševalna dela. Inštalacijska dela za brzojavni urad, ki so se tudi Ža pričela, do 10. novembra najbrže ne bodo še dogotovljena in se bode vsled tega brzojavni urad preselil nekoliko kasneje v lepe in udobne prostore novega poslopja. V jednej prihodnjih številk priobčimo opis novega poštnega poslopja. — (Novi drobiž.) Iz kupčijskih krogov piše se nam: Meseca septembra prinesli so večinoma vsi listi skoraj gotovo od finančne uprave inspirirano notico, da je pomanjkanje vinarjev mej ljudstvom občutno in da so veled tega državne blagajnice dobile nalog, naj se preskrbe s tem drobižem, da bodo mogle ustreči zahtevam občinstva. V Ljubljani nam je znano, da nikdo po vinarjih ne vpraša, ker se za vinar sploh nič ne dobi in je tega drobiža toliko v prometu, kolikor ga je ravno neobhodno potrebno. Informirali smo se pa tudi pri svojih kupčijskih prijateljih na deželi, a reklo se nam je, da tudi zunaj nikdo ne vprašuje po vinarjih, vsakdo se ga brani, niti berač ga ne vzame. Omenjena notica imela je tedaj le namen, ta drobiš, katerege se je na tisoče preveč nakovalo in s katerim so cesarske blagajnice prenapolnjene, •praviti mej ljudstvo. Kakor se nam je pravilo, imajo baje v Ljubljani tega drobiža toliko, da ga v petdeset letih ne bodo porabili. Taka je tudi z drobižem po 10 vinarjev, tudi tega se ob* činstvo brani, ker se prav lahko zamenja z onim po 20 vinarjev; tudi tega drobiža ee je na tisoče in tisoče preveč nakovalo, in kakor smo ćuli, imajo tega drobiža v državni blagajnici najmanj za sto let. Is tega je razvidno, da gospoda pri zeleni mizi prav nič ne ve o prometnih potrebščinah; kajti ako bi se bili le kobkaj pobrigali, zvedeli bi bili takoj, da je bilo Že starih polovi carjev nad polovico preveč nakovamh in da je na mesto starib štirakov stopil drobiž po 10 vinarjev ; sploh se je pa novega drobiža veliko preveč nakovalo, ker se ni pomislilo, da je tudi krona diobiž, ki nadomestuje pri plačilih pod goldinarjem poprejšnje dvajsetice in dese tiče. Ležal bo tedaj leta in leta nakopičen v drž. blagajnicah ta drobiž v pravem pomenu besede mrtev; to gotovo ni dokaz umnega gospodarstva. Pa vzlic twi.ii, da so že vse blagajnico s tem dro bižem prenapolnjene, kujejo ga še zmirom prav pridno naprej! — (Fotograf Davorin Rovšek) fotografa val je Ljubljano z visokega od;a zvonikov trnovske cerkve Kar s*ua videli sok, je R ivškOva slika najlepša. L-pše jerspektive kakor z visokih zvonikov trnovske crkve, ne moreš si želeti. Pred teboj razprostira «e vse mesto, natančno se razločujejo hiše, zlasti dobro vse večie stavbe. Z-do m vidijo ljudje, ki delajo po ljubljanskih vrtovih. V ozadm se v zdi guje šmarna gora, a «» dafje kipe k nebu krasne naše plazme. Kakor rečeno, fotograf si ni mogel izbrati »epa« točke, h katere bi nam podal foli lepo sliko. Misel je izprožil velo.'as; iti g. rnovsti župni-, in mi bi le želeli, da gospod- Rovšek sliko javno razstavi. — (Novo društvo.) Ljubljanski tiskarji ustanovili so si imvo društvo, katero se imenuje: „Dobrodelno društvo tis«a»rjev na Kr,»nj-ik-m" in ima namen: podpirati po nelaetni krivdi podpore potrebne tiskarje, kakor tudi njih svojca (vdove in sirote), dalje dlje časa brec pčela ali na potovanja se nahajajoče člane, k vojakom ali k vojaškim vajam odhajajoče člane, kakor tudi debti božična darila mej revne t skarske sirote. — (Pokušen samomor) Včeraj je bil v naše m- Hto pripeljati mi*«l Človek, in «ic-r po od gonu V vagonu sedeč je gledal odgonjača, ko si je odrezal kos kruba. H.poma mu je iztrgal nož iz rok in ei poskusil prerezati vrar, a ranil se je samo lahko, k-r mu je ndgoujač pravočasno vzel nož. Fan je izpovedal, da hh je poikus«! usmrtiti vsled žalosti, da je prišel na odgou. — (Iz Ribnice) so nam piše: Danes je bil boj, kakeršnega Še ne pomni dolenjeva^ka občina. Volitev se je končala s cer z zmago nasprotne stranke, a ta atrsnks je dobili* pri volitvi moralno zaušnico, kajti dolenjev»ških volicev večina se je izrekla proti Načeto. I« izida volitve je razvid-o, kako ga čisla občina in ko ne bi bilo tac*ga pritiska, bi bil žalostno propadel. Volilcev je prišlo 1 17, lani pa le 11. Glasov je bilo oddaaib ca Jos Jakliča 63, sa Leop. Raktelja 68, za Fr. Ovažma 64, aa Ant. Česar k a 02, naročil kandidatj* so dobili: A. Paueer 5S, Iv. Lovšin 55, J Kroaur 5'J, M Oražem 52. K zmagi nasprotne stranke pripomogli so volilci iz Orčaric, katerih je oudotui župnik sbobnal nad 20. Obžalujemo gi+p. Nacrta na takem izidu, nad tako zmago in o pa čestitamo! — (Tečaji za slamnikarstvo ) Učiteljem za slani nikarek* tečeje v ■ »mioškau) m kranivkem okraju je dt-ž. vlada imenovala g. M>t'jo Obervvalderja V Domžalah. V času i-d 19. t. m. do 29. novembra bodo llami karski tečaji: za obiskovalo* i« Domžal, Doba, Jarš, Dregomelja, lbaua, Podrečj«, Depalje vasi u Hreaovioe v*»k ponedeljek, torek in sredo v Domžalah; za obiskovalo« i« Trzina in Raščice vaak četrtek v Tr/inu; z« ohi«kovalce ic MeugAa, Loke, Most in Suhega dola vaak petek iu ver. ko soboto v Mengšu. — (Zanimiva sodna obravnava) se je vršila danes pred c. kr. okr. sodiščem v Lit.ji proti Šentlnmhertskema župniku Nemaničn, kateri je raz-žalil v uradnem dopiM c. kr. okrajno glavarstvo litijsko, /ui>r.nstvo v Št. Lambertu )n iupaoa šent-lamb^rtekega osebno , koteremu je dni priimek »občinski bik". Ooeojen je bil na 100 gld. globe notorna 20 dnij zapora. Obširnejše poročilo " tej zi.m rovi m velekatakteristični obravnavi nam je obljubljeno iz Litije. — (Iz Dolenjega Logatca) nam piše društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega : Dne 22. t. m. se odkrije nagrohen spominek nepozabnemu h'vsemu nadučittlja J. Ribnikarju v Dol. Logatcu. OJkntje se vrši po ob 10. uri dopo-ludue darovani slov. črni av. masi z nagrobnim go I vorom in petjem. Po odkritji »kupni obed v gostilni Arkovi. Zglas'tve za < b d sprejema do 21 t. m. J. Sega v Dol. Logatcu. Vsi prijatelji in znsnci blagega rajnega se tem potom na.uljudnejo vabijo, da se polnoštevdno udeleže tega dokaza pijetete, kojo je v istini zaslužil blagi pokojnik — (Nalivi.) Razni kraji naše ožje domovine so pod vodo. Vipavska dolina i** poplavljena, isto tako j>>den d«-! s-vike doline blizu Raleč, pa tudi na Kočevskem je mnogo sveta pod vodo. — (Slavnostno otvorjenjo slovenske šole družbe sv. Cirila in Metoda v Št Rupe rtu pri Velikovcuj bode v nedeljo dne 25. oktobra 1896. leta s sledečim vsporedom: 1.) Ob 10. uri zjutraj slavnostna pridiga v predmestni farni cerkvi v Št. Rupertu, kojo govori g. vikarij Val. Podgoro. 2. Po pridigi velika sv. maša in potem „Te Deum lan-damus". 3.) Takoj po cerkvenem opravilu slavnostno zborovanja podružnice sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico, ob ugodnem vremena na vrta nove šole, sicer pa v šoli sami: a) Pesem ,Naša zvezda", pojejo gg. pevci iz gre binjskega Kloštra; b) pozdrav predsednika; c) slavnostni govor, govori g. stolni kaplen Matej Rižnn; d) blagoslov iju nje šole po g. dekanu Janezu Wie-serju; e) pesem na čast sv. Cirilu iu Metodu, pojejo pevci iz grebinjstega Kloštra. 4.) Ob l/t2. uri popoludne banket v gostilni gospe Aie Aufmuth v Velikovcu s prosto zabavo, govori in petjem. Petje pri sv. maši izvršujejo slavni pevci iz grebinjskega Kloštra pod vodstvom g. župnika Fr. Kormana; pri otvorilni slai/nosti v šoli, oziroma na vrtu, in popo/udne pri banketu sodelovali bodo v družbi s prvimi tuđi slavni pevci društva „Go-rotau" in žel>njski pevski klub. Ž lezniška postaja je Smčaves (Kii^nsdorf), od katere je v Velikovec kake 1 t ure vožnje. R doljubkinie in rod lljubi, ki bodo prišli k tej otvorilni slavnosti in se udeležili tudi banketa, naj blagovolijo to javiti najdalje do 23. t. m. g. župuikn Fr. Treiberju v Št. Rupertu pri Velikovcu (pošta Velikovec), da ne pravočasno izve število udeležencev in se more potrebno oskrbeti. Obed stane za osebo 1 gld. 50 kr. brez pf jače. Savnostni odbor vabi vse Slovenke in Slo vence cd blizu in dala.] k tej pomenljivi slavnosti. — (Shod na Prošeku —razpušoen!) »Edinost" piše: Javni elnd pol. društva „Elinost", ki ee je vršil, ali bolje rečeno: ki bi se bil imel vršiti minolo nedeljo na Prošeku, je za eto pni k politične oblasti, slavnega mestnega magietrata, komisar Vidasso, razputtil — ne vemo zakai I Jtvna zborovanja se razpuščajo navadno, ali če se kali mir, ali kadar govorniki posezajo preko dopnščenib mej; tn pa je prišlo do razpuščenia, ker se je komisar neopravičeno nt'kal v razpravo o perono-s t eri!! Čudne pojme ima ta gOBp. Vmu"so o nalogi zastopnika oblasti Da javnih shodib. Kdo mu je povedal, da mu je naloga uikati se v mertorne razprave? Ne vemo, ali je res ali ue, toda čuli smo, da so politične oblasti uprav letos dobile poseben nalog, da mora o dirjati svojim poverjenikom na zborovanjih stroga navodila, da se oni nimajo ni malo utikati v meritorna .razpravljanja, ampak da je jednostavno razpustiti zborovanje, ako je dovoljno tehtnih razlogov za to. Tako pravi torej ministeratvo. Zdravi človeški razum pa nam pravi, da povod razpuščenju mora priti od govornikov, ali zborovalcev, nikakor pa ce od zastopnika poli-tiške oblasti, kakor se je to dogodilo na Prošeku, ko je posl. Ivan G >nup poročal o — peronosperi. Dejstvo eamo ž«, da se je roagietratni komisar neopravičeno utikal v poroč lo, je vzbudilo glasao nevoljo mej zborovalci. Tej nev* Iji je dalo izraza — toda v povsem m>roi Kend — >eč govornikov, a na vsako besedo je repgoval g. komisar srdito kakor sršen. To je bilo oije v ogenj. Slednjič pa so zborovalci in govorniki odločno protestovali proti temu, da zastopnik oblasti govori v italijanskem jeziku. Jezik društva je sloveneki in zborovalci sami Slovenci; jasno je torej, da tudi zastopnik oblasti bi moral govoriti slovenski, lo ker so zborovalci glasno pritrjevali, ko so govorniki poudarjali to zahtevo najjeducstavnejše pravice in potrebe — razpustil je gosp. komisar zborovanje. Način pa, kakor je postopal ta gospod, je zbudil v nas nverjenje, da je že s tem namenom prišel na shod, da ga — razpusti. Občinstva pa je bilo toliko, da so ljudje stali doli po stopojicah; a vršč mej to runež o, ti burni pojavi ogorčenja, morali so poučiti komisarja, da ne zapušča dvorane kakor — triumfatnr. Mi smo zadovoljni, kajti efekt je bil tak, kakoršnega si gotovo ni ielel ko- misar. O tem ga je poučilo rajanje in pevanje. ki £e je razlegalo po shodu po vsem Prošeku. Prihodnjo nedeljo pa pojdemo zopet tja gori, da rešimo določeni dnevni red. — (Flapp — nasprotnik Lahov.) .Edinost* poroča: „Torej tudi škof Flapp 1 Tako vsklika danee „11 Piccolo". Kaj se je zgodilo strašnega? Škof Flapp je šel mi — nasprotnike Italijanov! w Piccolo" brzojavljaio iz Vižinade: „ Danes, povodom birme, je šk( f prepovedoval slovanski, kar se še ni dogodilo do sedaj v naši cerkvi. To je vzbudilo splošno indignacijo radi žaljenja našega narodnega Čuta. Municipij in meščanstvo, užaljena, sta se odtegnila slavnostim". Ali glavno je v nastopnem za onega, ki ume čitati mej vrstami: „Na Škrfa je ta senzacija, provzročena po njega protinarodnem činu, napravila tak utis, da se je dal, boje se kake sovražne demonstracije, spremljati iz vasi po orožnikih!!* — (Prof Širne Ljubic f ) V svojem rodnem mestu, v Starem trga na otoka Hvaru v Dalmaciji, je umrl včeraj jeden najodličnejših sinov bratskega nam naroda hrvatskega, znameniti nčenjak Širne Ljnb'ć. Pokojnik e« je rodil 24. maja 1822. I. Že kot mlad duiio/mk se je jel baviti s hrvatsko književnostjo m začel studirati arheologijo. L. 1855. je šel i a Dunaj in postal slušatelj Miklošiča in Jii.r* ter obelodanil več zgodovinskih razprav. Postal je potem protasor na spletski gimnaziji, od koder je prišel najprej v Osek, potem v Reko, naposled pa postal ravnatelj zagrebškega muzeja. Ljubeč je ogromno mnogo spisal in si pridobil za zgodovino svoje domovine neizmernih zaslug. Pokojnik je bil član jugoslovanske akademije. Hrli mu časten spomin ! — (Popravek.) V petek smo priobčili zahvalo vcditVM rudniških šol za podarjenih 800 K. V tisto zahvalo se je pisitel.u nrinila pomota. Rečene velike svote ni darovalo .delavsko društvo*, ampak ad«iavsko bralno društvo". — (Razpisane službe) Pri ravnateljstvu c. kr. gozdov m domeu v Gorici mesto administracij-hk»-g*. kupcjpista z dobodki X. čin. razreda Prosilci, ki so Dajmanj jedno leto v službi pri sodnih, finančnih ali političnih oblastv h in znajo poleg nemščine italijanski ah slovenski jezik, naj vlože prošnje z doknzim zrelotn^g* m treh juridičndi drž izpitov, dosedanjega službovanja in znanja jezikov predpisanim službenim potom do 30 oktobra predstojništvn c kr. gozdnega in domenskega ravnateljstva v Gorici. — Pri okr. sodišča na V tiniki mesto kancelistt z dobodki XI čin. razreda. Prošnje za to, eventuvelno z\ drugo prosto mosto kauce-lista do dne 7. rovembra predsedstvu d^ž sodišča v Ljubljani. * (Odvetniški shod na Dunaju ) Včeraj so se »»šli odpoHltnci avstrijskih odvetnikov iz vseh kronovin ua r'od, kateri je v imeni pravosodnega ministra pozdravil sekejski načelnik Krali, v imeni dunajskega mesra pa podžopan dr Neumuvr. Predhodnikom shoda jo bil voIjhu dunajski advokat dr. Feistn^ant^l * (Nesreča na železnici) Na progi od postaje Kal ni sob do Aneeeejl na Gorenjem štajerskem je predvčerajšnjim tovorni vlak u^el strojevodji. Drvii je po strmini nizdol s tako silo, da ga ni bilo moč ustaviti, in zunaj postaje Aussee skočil s tiru. Pet vagonov je bilo razbitih, jeden sprevodnik t*žko. več drug h pa lahko ranjeuih. * (Opeharjen urad ) Obratno ravnateljstvo državnih železnic v Lvovu s* je dalo opehariti po nekem, doslej neznanem sleparju, ter mu je izročilo vrednostnih papirjev za tiOOO gld., kateri papirji so bih uloženi kot kavcija. * (Volitve na Ogerskem) V Hrdnkozu so orožniki razganjali na volilnem shodu zbrane pristaše ljudske sttanke. Pri razganjanju so jednega volilca ustrelili, jeduajst pa so jih smrtno nevarno ranili, * (Probatum estl) Gledališki ravnatelj v Gieavenu ne pozna šale in ni posebno galanten napram gledališkim damam. Te dni je dal v Gies-eenu nabiti lepak z naslednjo vsebino: „Mest.no gledališče v Giessenu. — Danes, v torek, 13. ok'o-bra 1806: — Namestil „Grotinja Frici" — .Trnjevi pot*. — Uzrok premembi repertoiria: Mslomarno učenje gospodične (sledi ime). — Z odličnim spoštovanjem — ravnateljstvo". * (Šaljivi sultan) Oticijozno se javlja iz Carigrad'«, da namerava sultan amnestirati pri zadnjih izgredih kompromitirane Armence. Kolika vele* dušnost in to zdaj. ko so bogati Armenci oropani, siromašni pa do malega ubiti! * (Kavoija 40 milijonov) Londonska policija je ar«-1 ovala kalifomskega veleti žita Castle a in njegovo ženo. Kradla sta namreč, kjer sta mogla in vzela vse, kar jima je prišlo pod roke. a same ničvredne reči: nože, žlice, rokovice, brisalke, kravata itd. Castle je sila bogat mož in splošno se sodi, da sta on in žena njegova podvržena kleptomaniji. Njiju znanci mej londonskimi trgovci so ponudili, da vlože primerno kavcijo, da jih sod'ače izpusti iz zapora. Teh prijateljev ponudbe zuaftajo skupaj 40 milijonov mark, vrednost ukradenega blaga pa komaj 50 roiirk. Darila s »Kepa* v korist Ljubljani Mestnemu magistratu ljubljanski mu do*!« so v korist po pctretu oškodovanemu prebivsletvu š. ii>»-if doj« zbirke v pisemskih zr-srnkab: Nein>nrsvani 4 gld. 30 kr., z Dunaja 2 gld. 60 kr., :z T^rde- 1 uld. 20 >nd.o Cerkniško jest ro, Morska očoaa imenovana jezera v Visokih Tatrfb In Blatno jer.ero. Natr« se DOpiatlje avstrijski del Jadranskega roor>t*. V leduejstem snopiču se začenja popis : ?< ..r. b 'r: k h razmer, ki se nadaljuje v nastopnem snopiču. Opisu;e se po vrsti Svetloba, gorkota, padavina, zračni tlak iu vetrovi, na to se ■lika podnebje gor*, ravnin in r. r- k h obalij. V d dr.fliu govori po padanju prdnebnikov in zem-Ijir^m magnetizmu. Meteoroli f?n n*jmu oddelku sledi nevfda popis rastlinskega eveta, obsegajoč kratki ras 1 n-k' •emljepifl države, posebno se Datančneje opisujejo kulturne rastline. Wr opis je jako zanimiv in živahen. Prifiejai.-i zemljevidi in podobe so jako lepi in mnogo oripi morejo k razuojljenju spidov. Sx2L o j a,TTfee. Dunaj 20. oktobra. Iz klubu protise-mi'-Kili občinskih svetnikov je danes izstopilo jednajst nemških nacijonalcev, ker ne odobravajo klerikalnih tendenc nekaterih odločujoevh članov krščanske socijalistične stranke. Sploh pa se poostruje nasprotstvo nuj klerikalnimi in Dicijonalnimi elementi v stranki čedalje in je pravim krščanskim socijalistom težko, zadržavati, da. ne pride do popolnega razponi. Dunaj 20. oktobra. Bivši minister vna-njih del grof Knlnokv bo imenovan najvišjim komornikom Damestu grofa Trauttmansdorfa. Duri ij 20. oktobra^ Pri tukajšnjem poštnobranilničnem uradu se je danes konsta-tovalo, da je izginila svota 12.000 gld. Podrobnosti še niso znane. Praga 20. oktobra. V današnji seji obt\ sveta je B f e z n o v s k y pojasnil netolerantno, nemŠkonAoijonAlno postopanje dunajskega županstva napram Cehom, na kar je župan Gregor ostro obsodil postopanji' in izjavil, da praška občina v b( doče ne bo več vzprejemala nemških dopisov dunajskega žu- panstva, dočim se napram drugim mestom ne bo nikdar ponižala na ni\6 dunajskega župana Strohbacha. Pariz 20. oktobra. Veliko senzacijo obuja vest, da odstopi ruski poslanik baron M o h r e n h e i m. U/ro! je baje ta, da je Mohrenheim n.'* vse mogoče načine skušal carja pregovoriti, naj ne pride v P«riz. Carigrad 20. oktobra, Vhda je dala avstrijski vladi zaradi umora trgovca Zladka zahtevano zadoščenje. General Naki paša iu polkovnik Jusufbfy sta bila od službe od stavljena. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. Avstrijska specijaliteta. Nu leiodoa holohajočim ljudt m priporočati je porabo pristnega,»Moli-evega s-hliiiz-praftka". ki ju presknšenn domačo zdravilo in upliva na želodce krepi Ino ter poSpelUno na prebavljenje in sicer z rastočim nspehoru. Skatljica l p\d. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vnuk d:m lekarnar A. .UOLL, c. in kr. dvorni salagateij, DUNAJ, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLb-uv preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (1756—14) Mcteorologično poroiilo. | Oktober j, Čas opetovanja Stanja baro* metra v mm. Temperatura v c Vetrovi NhIjo Modrin« « UTU. v 19. S, BVCCer V2H 1 io-1 sr. sever dež *20 V 7.intraj 719 5 111 sr. jzvh. dež 15-1 ■ "i. popol. 7178 16 7 sr. jzah. pol ohl. Srednja včerajšnja temperatura 9"70, s* O^0 pod lOrU&tottl JD \juxx&$&]*:&, bor sb,:4ukovci tu ; : mu ". i ■ 82«.', „ i * 76 , i(i rrankk>v ... . 9 m , 44 50 , 0. kr. cekini . . . , F. 9 6« . Dn6 19. oktobra 1696. državne srec'ke iz 1. 1^.4 po 860 gld. 143 Državne srečke iz 1. lS*'»t po 100 «ld.. . IMO Dnonva n-^. srečke V . po 100 gld. . 129 Zeralj. obć. avstr. 4' r • u alati aast. liati . — Kreditne srečke po lOO gld...... 196 Ljnbljanske srećke......... 22 Budoiiove srećke po 10 gld...... 22 akeija aag!o»avetr.banke p** 200 gld.. 153 rraunvay-dru*t. volj. 170 gld. a. v. . . 479 Papirnati ruhelj......... J — kr. 75 ; r.o ! 76 , izurjen v lepih delih iz mehkega lesa (n. pr. pri bltarjih i t. d ), ne vzprejin«>. Plaća dobra. Več pove Andrej Rovdek, podobar, (3131) Kolodvorske ulice Št. 32. Postranski zaslužek 150—900 gld. mesečno za osobe vseh poklicnih vrst, ki se hote pečati s prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudh na ,,H&aptstadtlsohe Wechselstuben-Oosollachaft Adler & Comp., Budapost". (3060-6) I miiiimi I i. iiii 1. 1*74 Izvod iz voznega reda ■veljavnegfa očL 1. oletolora, Nantopno umnnjoni prihajalni Iu ociliajalni ua«i osiiaAanl io v ■r««iuj««»vroi>Nkutii tam. (1706-241) Odhod Is I.|nl»I(iftiie (jat. kol.). Proga 6ex Trbiž. Ob 13. uri f> min. j>o uooi uhoImiI vlak v Trbiž, IU.lj.il.. Ooloveo, Kran/nnsfeafn, Ijjubno; čer. Sn]xtlml v Aunvcu, Isalil, Oniuiul'jii, Solnograd; tez Klulu-HnittliiK v Stoyr, Ijidc, na Dunaj vi: Ar-.ot««ttnn. — Ob 7. url 10 min. rjutriij naobui vliik v Trhli, PontRhol, TJoljuk, Oolovec, »anions-foato, JJubiio, Dunaj ; 6«x Solztbnl v Snltioirr.tii Asv Aiuatntton na Diinuj. — Ob 11. uri TiO min. dopoltnluu oitobni vlftk v Trhii, l'ontahol, ItoUnk, Oo-lovou, lijulnio, Solitlial, Dui.uJ. -- (Hi t. uri imfioluiliiu ojubni vluk v Trhli, lioljAk, CVIovec, IjiiitiiKi; iit>v. SoUtlial v Snlii-i^i-iil, l.tMiil-Uimtcln, Zoll na jeceru, tnOtBMt, Bro«ono, (Jurili, Ounovo, Pnrijs; ćox Kli-iu-Hoillin^ v Stoyr, Liinc, r.nclr>.ii. min. ajtitraj n\<-~ mi vlak. — Ob 13. uri fifi min. po-poluiino im-. 11 i vkk. — Ob d. uri Ru miu. zvučer tnosaui -vlak. I*rlll0d V 'J. j a: M j lasno jllž. kol.). Proga iz Trbiža. Ob b. url 53 min. /Jutt:ij «•,...I.m vlak a Dunaja via AmRtottoa, Lfsakesa, Prag*. FranOOrlh varuv, Karlovih vsrnv, Hi'bii, Marijinih varor, Planjn, Hudojcivto, BolBOgtada, l.lnon, Stoyrn, (}muii5 min. riopoliuliin ujolnil vlak a Dunaja, l..nil.ni», 8olxtbala, Doljnka, Oulovc«, VinuuMSSfMle, Pontabla. — Ob D. uri 4 min. svooor oaohnl vlak a Dutinjn via AmAtottuu, i* Djubna, Huljaka, Uolovua, Pontabla. Proga lz Novoga mesta ln iz Kočevja. Ob 8 uri 1» min /.jiitnj moialli vlak. — Ob 3. Uri 8i mili. po-. polmliio iiii'i.uii vlak. — Ob H. url 36 min avocer moaaui vlak. Odhod fa I.Jnbltaiie (dri, kol.) v Ksmiulk. Ob 7. uri '23 min. ajutraj, ob 3. url 6 min. popoliulno, ob I. uri BO miu. avočor, ob 10. uri 3ft miu. avučor. (Poslednji vlak lo v oklolitti ob ur ia praatitkib.) Prilioa v I.|iii»l{itiio (dri, kol.) Ir Kiaiiinikn. Ob ti. url 66 min. ajutraj, ub 11. uri ir> miu. ilopoludno, ob B. url SO min. »vocor, oh 0. uri 66 min. zvcuor. (POfiSdBJl vlak lo v oktobru oh ur,um i ..i ln praanikih ) Trgovskega pomočnika in T/.pr«>Jnio t!ilv«»| (3105—3) Viljem Tomic, trgovec v Trebnjem. Gostilna v mestu ali na deželi OUO-8) se vzame takoj v naj&m ali na račun. Več pove upravništvo „Slovenakega Naroda". 300 hektolitrov finega mošta prodaja se takoj pri (3128—2) upraviteljstvu posestva Dugoselo i i I odpravi v 7 dneh popolnoma (3009-9) lir. €'lii'iMtoflr-.i izborni, neškodljivi i i 4 jedino (goloto učinkujoče sredstvo proli jtejrum in za oit'pftiinje jioiti. Priaiao v salano aapooatanlo izvirnih Bteklenieah DO HO nove. ima na prodaj ,T<»M. IVI«»yt--Jik l*>\< tt fin. %' I .j u t »I i u ni. 5 priporoča Narodna Tiskarna m I m m traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, sam o ko I niče, cinkasto in pocinkano p/oščevino, vsakovrstna kovanja za okna in vrata, sploh vse, kar se pri slaibalt potrebuje priporoča po zelo znižanih cenah Andr. Druškovič trgovec z železni no M) V J ^jnl>l jjt ni. cist 1x1.1 vilem trji 11 Mt. 1(>. Oglasni izvleček. Glasom odredbe z dne" 22. septembra 189G, oddelek 13, .številka 1641, namerava e. in kr. državno vojno ministerstvo razne oblačilne in orožne predmete i za c. in kr. vojsko nabaviti potom splošne konkurence. t J Ude natiinčnojih pogojev za to ponudbeno razpravo se opozarja na oglas, ki je bil v stev. 235 z dne 18, oktobra 1896 tega lista polnoglasno prijavljen. (3Q99t-W Udajutelj in odj^ovomi urednik: J o ni p No 11 i. Lantnina in tisk „Nitrodno Tibkarno*.