PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini 4"* nI* Abb. postale I gruppo	“	• U llT
Leto XXV. St. 248 (7442)
TRST, sobota, 25. oktobra 1969
PRVI VAZEN SKLEP NOVE BRANDTOVE VLADE
Zahodnonemška marka revalvirana za 8,5 odstotka
Po mnenju vlade bo ta ukrep zavrl inflacijo
Minister Schiller je pojasnil, da se je vrednost marke dejansko povečala za 9,28 odstotku
BONN, 24. — Nova socialdemokratska - liberalna vlada je ba današnji seji sklenila revalvirati nemško marko za 8,5 odstotka. Na osnovi nove uradne vrednosti marke, bo tedaj mar-ka-dolar znašal 3,66 marke za en dolar. Novi tečaj marke stopi v veljavo 26. t.m. Takoj po končani seji vlade je minister za gospodarstvo Schiller imel tiskovno konferenco, na kateri je Pojasnil, da je nova vlada sprejela omenjeni sklep sporazumno s finančno komisijo evropske gospodarske skupnosti. Tudi med-narodni monetarna sklad je bil o tem predhodno obveščen.
Schiller je časnikarjem nato -------------
Povedal, da je vlada hkrati z
Evalvacijo marke dokončno u-®nila «nadomestilne» ukrepe, ki Jih je sprejela lani novembra, ho je obremenila s 4-odstobnim davkom vse nemško izvozno blago- Hkrati pa je ukinila ugodnosti za uvoženo blago. Tedanji Phrepi zahodnonemške vlade so “hi sprejeti pod pritiskom čla-mp evropske gospodarske skupno-ker da je postalo zahodnonem-sho izvozno b'ago izredno poceni, Potem ko so bili v nekaterih drža-Vah sprejeti varčevalni ukrepi pro-® naraščajoča inflaciji.
Schiller je na tiskovni konferen-°> poudtairil, da je današnji sklep ylade »pogumno dejanje*, ki upošteva poprečno višimo tečaja, ki ®a je zahodnoinemšfca marka dose-v zadnjih tednih, potem ko je “P sproščen njen tečaj na vatut-bem trgu. Poudaril je, da je Bum-hbsbank (zahodnomamški emisijski ^vod) odiobril sklep vlade.
Nato je minister Schiller podal kratek prerez »zgodovine* nihanja izrednosti marke po 29. septembru, j50 je bila njegova vrednost na valutnem trgu sproščena. V tem času, J6 dejal minister, se je vrednost Hjsrke povišala za 7,3 odst. Toda ylada je menila, da to povišanje *?. be predstavlja dejanske vredno-s® marke, zato je sklenila, da se nov uradni menjalna tečaj poviša Za 8,5 odst., kar ustreza dejanski j^adni vrednosti zahodnonemške va-«te. Pt-l tem pa je minister opo-ZOff®l. da bo dejansko revalvacija f^rke znašala 9,28 odst. Pojasnil da je povišanje 8,5 odst. dolo-v odnosu z dolarjem, se pra-primeru nakupa dolarjev z tearico. V odnosu do drugih valut ■*?„ s« je zahodnonemška marka po-"Sala za 9,2869 odstotkov.
Nato je Schiller dejal, da je "“v tečaj višji, kot so nekateri hhčakovali, čeprav izpod pričako-((čuvarjev našega gospodar-
stva)). Zato je vlada izbrala srednjo pot. Po podatkih, ld jih je dal Schiller, bo nov uradni tečaj marke znašal 27.3224 centov dolarja za eno marko. Upoštevajoč način izračunavanja menjave, ki ga uporablja Mednarodni monetarni sklad, je poudaril Schiller, je bila zahodnonemška marka dejansko re-vatvirama za 9.2896 odstotka. To pomeni, da bodo Nemci od sedaj naprej plačevali dolarje za 8,5 odstotka ceneje kot do sedaj, kdor pa bo kupoval marko, jo bo plačeval 9,2896 odst. dražje kot danes. Ob zaključku je minister Schiller dejal, da se bo sedaj vrednost marke na valutnem trgu ustalila in bo nihala, v normalnih mejah za poprečno 3 pfenige. Zato pa bo zvezna banka vsakokrat posredovala, ko se bo nihanje vrednosti povečalo ali zmanjšalo od predvidene višine.
Sedaj, ko je Branditova vlada u-redila vprašanje novega tečaja marke, se bo morala čimprej spoprijeti z vprašanjem zaščite nemških kmetov, zlasti v pogledu uvoza živil iz ostalih dlržav EGS. Dokler ne bodo sprejeti zadevni ukrepi, bodo uvožena živila s področja EGS cenejša. Zaradi tega je zahodnonem-ška vlada že sporočila pristojnim organom Evropske gospodarske skupnosti, da bo treba čimprej to zadevo uredita. Pripomnita je treba, da so cene kmetijskih pridelkov na notranjem trgu Evropske gospodarske skupnosti določene sproti za vsako kmetijsko leto. Zato nastanejo na kmetijskem trgu EGS težave, takoj ko vrednost ene ali druge valute pade ali naraste. Spomnimo se samo, da je Francija, ko je razvrednotila frank za 12,5 odstotka, dobila pooblastilo posebne komisije za kmetijstvo EGS, da je lahko uvedla posebne ukrepe za zaščito svojih kmetijskih pridelkov. Isto, toda v obratnem smislu, bo gotovo zahtevala tudi Zahodna Nemčija.
Kaj namerava doseči Brandtova vlada z revalvacijo marke? Prepričana je, cia bo z večjo vrednostjo marke zavrla inflacijo, ki je nara ščala zaradi stalnega povišanja cen prodaji na drobno. Nemčija oo sedaj ceneje uvažala blago, ki ga potrebuje za notranjo potrošnjo. Po drugi strani pa bode nemški izvozniki, z večjo težavo prodajali svoje blago v tujini. To pa bo v korist predvsem Franciji in Veliki Britaniji, ki že nekaj let preživljata precejšnjo krizo in sta bili prisiljeni razvrednotiti svoj denar. V kratkih besedah povedano, se bo negodovanje zlasti Francozov in Angležev do zahodnih Nemcev pomirilo, čeprav ni mogoče še točno napovedovati, kaj se bo pravzaprav zgodilo čez nekaj časa in kolikšen vpliv bo imela revalvacija marke
Kot smo že napovedali, ne	
bo jutri zaradi	vsedržavne
stavke tiskarjev	izšel noben
časopis. Prihodnja	številka na-
šega lista bo zato	izšla v to-
rek, 28. oktobra.	
na še vedno šibki francoski frank in na še dovolj trdni šterling.
Iz Rima poročajo, da so v kro gih itaijanskega zakladnega ministrstva z zadovoljstvom sprejeli sklep zahodnonemške vlade. Tu poudarjajo, da je že dlje časa od tega Italija izrazila željo, da bi prišlo do tega ukrepa. V zvezi z revalva-cijo marke, je avstrijski kancler Kiaus izjavil, da Avstrija ne bo re-valvirala svoje valute. Tudi v Švici so takoj leagirali na revalvacijo marke in izjavili, da sedaj ni mo goče niti govoriti o kaki revalvaci-ji ali razvrednotenju švicarskega franka, kot posledica zahodnonem-škega ukrepa. Sicer pr je vprašanje švicarske valute zelo zapleteno, ker mora o vrednosti švicarskega franka odločati celo ljudski referendum. Takšen postopek pa, menijo v Ženevi, bi dal povod za določene finančne špekulacije.
Tudi monetarni odbor Evropske gospodarske skupnosti v Luksem burgu je z razumevanjem sprejel revalvacijo marke. Odbor se je danes popoldne sestal, da razpravlja, kakšne ukrepe bo treba sprejeti okviru EGS po revalvaciji nemške valute.
FIAT absorbiral LANCIA
TURIN, 24. - Vodstvo FIAT je ob ja rilo vest, da so danes kupili delnice avtomobilskega podjetja LA NCIA in da so prevzeli podjetje v upravo ter prevzeli tudi odgovarjajoče obveznosti V poročilu je rečeno, da je vlada pozvala FIAT, da odgovorno intervenira, zaradi težav, ki jih je preživljalo podjetje in zaradi skrbi za zaposlitev. FIAT je sedaj obvestila vlado o nakupu delnic in prevzetju uprave podjetja LANCIA.
Poleg tega FIAT pojasnjuje, da bodo ohranili funkcionalno avtonomijo podjetja, da se ohrani prestiž te tovarne in tradicije, ki jih ima v zgodovini italijanskega avtomobilizma.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE
Nujnost enotnega prizadevanja za dosego konkretnih rezultatov
Predsednik Gorazd Vesel je poročal o sedanjem splošnem položaju in o naših nalogah ■ Dušan Košuta izvoljen za podpredsednika Zveze
V četrtek se je v Trstu sestal izvršni odbor Slovenske kul turno - gospodarske zveze, na katerem je predsednik Gorazd Vesel poročal o sedanjem položaju in globokih premikih, do katerih prihaja v italijanski družbi in o nalogah Slovencev v boju za naše pravice. Načelnik komisije za šolska vprašanja Edvin Švab je poročal o perečih vprašanjih slovenskega šolstva. Izvršni odbor je nato izvolil za podpredsednika SKGZ Dušana Košuto. V nadaljnjem objavljamo v celoti izvajanja Gorazda Vesela in obširnejše poročilo o razpravi v izvršnem odboru.
Zatopck izključen iz KPČS
PRAGA, 24.	— Glasilo KPOS
«Rude pravo« je danes objavilo vest, da je bil izključen iz partije olimpijski prvak Emil Zaitopek, ker je «de4oval med vrstami oportunističnih izrodkov«.
Današnji izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze poteka v izredno dinamičnih razmerah, za katere je značilna mobilizacija velikih italijanskih množic okoli poglavitnih tem gospodarskega in političnega razvoja, istočasno pa se kaze tudi večja zavzetost za priznanje naših najosnovnejših narodnih pravic.
Boj za splošni napredek, je boj za našo narodno stvar
V teh pomembnih premikih slovenski človek sodeluje z italijanskimi progresivnimi silami, ker se zaveda, da temu dogajanju ne more prisostvovati kot gledalec, kajti boj za splošni napredek je hkrati boj zc našo narodno stvar, kar ustvarja ugodnejše
...............................
ZAPLETEN POLOŽAJ V DEMOKRISTJANSKIH VRSTAH
Arnaldo Forlani verjeten kandidat za novega tajnika KD
Zanimivo stališče združene levice - 6. ali 7. novembra zasedanje
v
vsedržavnega sveta - Škandali o gradbenih dovoljenjih v Neaplju
RIM, 24. — Vsedržavni svet KD se bo menda sestal 6. ali 7. novembra in že ta vest sama po sebd govori, da je prišlo do določenega razčiščenja glede odnosov v stranki, čeprav je položaj še Vedno dokaj zmeden. Kot kandidat za novega tajnika stranke se že nekako uradno omenja član Fanfanijeve struje minister Amaldo Forlani, ki ga menda podpirajo Rumor in Piccold in kateremu je že zagotovila podporo Tavianijeva skupina.
Vendar pa so odprte še ved-
no najrazličnejše možnosti, saj
■Hun nun mn Innu im   um     111111   min 1111111111 
fOLOŽAl V LIBANONU ŠE VEDNO NAPET
Hudi incidenti v Tripolisu med demonstranti in policijo
Po neuradnih vesteh naj bi v neredih osem oseb izgubilo življenje - Sirija zbira vojake ob libanonski meji ■ Naserjevo posredovanje - Reakcije v Tel Avivu
Bejrut, 24. — Notranji položaj Libanonu je še vedno izredno na-v drugem največjem libanon-h*em mestu Tripolisu je prišlo do ii^ 'h incidentov med demonstranti JI varnostno policijo, pri kateri je P° neuradnih vesteh osem oseb .aitih, po uradnih pa štirje mrtvi j. .Pri ranjenih. Do incidentov je £ 'slo kljub temu, da so v mestu,
.?t tuHi „	in Hrnffih več-
i,, tudi v Bejrutu in drugih več t libanonskih središčih, uvedli Arijsko uro.
1;, 0 vesteh, ki prihajajo iz Tripo-D a’ se je danes zjutraj kljub pre-{xVetii na stotine oseb zbralo na s, CaJ) v stari mestni četrti. Na-dftif- so varnostni agenti in od-lia • vojske ter je prišlo do stre-nJa in do žrtev. To je še zaostrita?^0^ v mestu. Na tisoče obodih demonstrantov je zasedlo 'Katera vladna poslopja. Demon-uririti so izjavili, da se ne bodo ipl» rili' dokler ne bo vlada spre-l? njihovih zahtev v štirih toč-lova odprava vseh omejitev de-hm..nJa palestinskih partizanov: 2. vitlr v°jske iz Tripolisa: 3. odsta-vseh višjih častnikov, ki so d0 ,orni za napade na Palestince, tj. .Katerih je prišlo v preteklih tatiU' **' aretacija odgovornih za tov ani<-‘ palestinskih demonstran-ZaH„^0(l neredi aprila letos in v tednu.
stih .aJ v drukih libanonskih me-PfavJe vsaj navidezno miren, četi^ • vzdušje zelo napeto. V Bej-idciri e Prišlo samo do sporadičnih Škratov brez posledic v arab-konri Predelu mesta. Palestinski kjerar,riosi so zasedli neko četrt, vili Prebivajo begunci, ter postaje i^arikade. Varnostna policija ga rjavila vse naokrog zasedene-jo |T**r°čja straže, ki prepovedujeta v -.mur vstop. Drugod po mejo	le malo ljudi, ki si mora-
v*«h i^i Posebne prepustnice. Na Had,„ *,cah so varnostni agenti, ki šitev ruiejo, da bi ne prišlo do kr p, Policijske ure. v dt--, no zaskrbljenost povzročajo liban„Vl, vesti- ki prihajajo s sirsko-5e °ske meje. Zdi se — vesti pa dil tudi bejrutski dnevnik rtiejj^Jt* — da zbira Sirija ob tanki . delke vojske s tonništvom, delkj 'n .klopnimi vozili. Sirski od-*- na’ L; ' ji kopali jarke.
vojaška vozila
aiedtPI!,aJ bi ob meji kopali jarke, hatova - ko nai bi vojaška vozila litine Pr°ti meji ogromne ko-
Charles Helou je včeraj telefoniral sirskemu predsedniku Nureddinu Atasiju ter protestiral zaradi zbiranja čet. Tajništvo sirskega predsednika pa je danes sporočilo, da ne bo Sirija «na noben način pristala na dialog z libanonskimi 0-blastmi*, ampak da bo izvajala pritisk na Libanon, dokler ne bo ta prevzel «aktivne vloge v boju proti Izraelu*. Zaostrili bomo ukrepe — je rečeno v sporočilu predsedstva republike — dokler ne bo Libanon zadobil avtentično arabskega aspekta, dokler ne bo izgnal svoje klike izdajalcev ter ne bo prevzel svoje vloge v arabskem boju za osvoboditev zasedenih ozemelj*.
Po poročilih kairskega lista «A1 Goumhouria*, ki pa še niso bili uradno potrjeni, naj bi Libanon zaprosil egiptovskega predsednika Naserja za posredovanje v sporu s Palestinci. Vsekakor pa je gotovo, da je ZAR sprožila intenzivno diplomatsko akcijo, da bi preprečila razkol arabske fronte, do katerega bi utegnilo priti zaradi libanonske krize. V odgovor na poziv voditelja palestinskega odporništva Arafata je Naser zagotovil, da bo nadaljeval stike z Bejrutom «v iskanju sredstva, ki bi lahko takoj ustavilo proces hudega zaostrovanja odnosov med libanonskimi oblastmi in palestinskimi organizacijami*.
Egiptovska agencija «MEN* po drugi strani poroča, da je tudi Kuvajt ponudil posredovanje v sporu. Agencija navaja, da je ponudbo sprožil kuvajski zunanji minister v teku ločenih razgovorov z libanonskim predsednikom Heloujem in predstavniki komandosov. Kuvajtski zunanji minister je dospel včeraj zvečer v Bejrut ter je predsedniku Helouju izročil poslanico kuvajt skega emira.
Izraelske oblasti so včeraj zvečer prvič po izbruhu krize komentirale položaj v Libanonu: podpredsednik ministrskega sveta Jigal A-lon je izjavil, da «Izrael ne bo ostal prekrižanih rok v primeru, da bi se v sosednih državah spremenil status quo». V izraelskih vladnih krogih poudarjajo, da bi Izrael smatral za neveljavnega sporazum o ustavitvi sovražnosti, če bi bejrutska vlada padla in bi prišla v Libanonu na oblast neka tretia sila. V tem primeru naj bi Tel
banonske meje.
Tudi ameriški državni departma je danes izrazil zaskrbljenost nad zaostritvijo napetosti na Srednjem vzhodu po izbruhu libanonske krize. Glasnik departmaja McClockey je izjavil, da se bodo ZDA potegovale, da bi po diplomatskih kanalih dosegle ublažitev spora. Mc Closkey je tudi obsodil izjavo, ki jo je dal izraelski zunanji minister Alon, češ da «tovrstne izjave niso koristne za nikogar. V krogih državnega departmaja gledajo z zaupanjem na dejstvo, da ni prišlo do prekinitve stikov med libanonsko vlado ter drugimi arabskimi državami in da je zaradi tega sporazum — kot je izjavil neki funkcionar — še vedno možen.
Južni Jemen prekinil diplomatske odnose z ZDA
ADEN, 24. — Ljudska republika Južnega Jemena je danes prekinila diplomatske stike z ZDA ter povabila ameriške diplomatske predstavnike, naj v 24 urah zapustijo državo. Sklep je sporočil predsednik jemenskega republiškega sveta Salem Ali Robaye na neki manifestaciji, ki so jo priredili v Ade-nu v znamenje protesta proti libanonskemu vojaškemu napadu proti palestinskim komandosom.
Jemenski radio je sporočil, da je do sklepa prišlo zaradi ameriške nenaklonjenosti Arabcem glede palestinskega vprašanja, zaradi pod pore ZDA Izraelu ter zaradi ameriškega vmešavanja v libanonske notranje zadeve.
.	. ....... .......... .... Aviv sprožil primerne ukrene za
e or°žja. Libanonski predsednik zaščito svojih naselij v bližini h
Za razširitev
gospodarskega sodelovanja med Italijo in SFRJ
BEOGRAD, 24. — Italijanski veleposlanik v Beogradu Folco Tra-balza se je včeraj sestal s članom ZIS Tomo Granfilom in z zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Muhamedom Hagjičem. Na razgovorih je bila proučena možnost na daljnje razširitve gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugo slavijo.
ne gre samo za ime, odnosno za kandidaturo novega tajnika stranke, temveč za globlja vprašanja odnosov v stranki in bi na osnovi prvih vesti še vedno imel zelo ozko večino in bo odločilno stališče, ki ga zastopa združena levica v stranki.
Predstavniki levičarskih skupin: «base», »prijatelji posl. Mora*, »nova levica* in «forze nuove* so imeli več sestankov in so danes objavili skupno sporočilo, v katerem se omenja «delikaten položaj*, do katerega je prišlo v KD po razkolu struje »impegno democratico*. Nujno je postalo, da se ustvari nova večina znotraj KD, zaradi česar so združeni predstavniki levice pripravljeni brez rezerv nuditi svoje sodelovanje za nove in bolj stabilne odnose v stranki na osnovi točne politične linije ter na osnovi globokih izprememb pri vodenju stranke, tako da se zagotovi širše sodelovanje KD v gibanjih, ki zanimajo italijansko družbo.
Predvsem mora biti KD sposobna za širši in konstruktiven razgovor z drugimi političnimi silami, ki so zainteresirane pri levem centru in je treba iskati čim širšo solidarnost, da se prepreči vertikalno razbitje na nasprotujoče si bloke, ki bi nujno vodili k predhodnim volitvam. Možnost obnovitve levega centra pogojuje sposobnost, da se ustvarijo novi odnosi, ki naj dajejo odgovorne odgovore na vprašanja, ki jih družba zastavlja pred političnimi silami.
V izjavi je govor o «prispevku opozicij*, katerega je treba upoštevati in pri čemer ostane v veljavi razlika med večino in opozicijo, odgovornost vlade in skupščine. Na noben način se ne zastavlja vpra šanje o priključitvi KPI k oblasti. Na tej osnovi se lahko razvija io-jalna diskusija in je možna širša konvergenca okrog odgovornosti tajnika stranke, glede česar levica ne stavlja nobenega veta, kolikor se bo razprava vršila odkrito med vsemi sestavnimi deli stranke.
Arnaldo Forlani pa je na sestan ku struje v Orvietu izjavil, da ni mogoče brez težav premostiti dolgo razdobje obstoja organiziranih struj, da pa obstaja v KD v bistvu mnogo trdnejša enotnost, kot se to misli. Kritiziral je sedanji sistem volitev vodilnih osebnosti, češ da vodi k naraščanju števila struj in s tem tudi do umetnega ustvarjanja nasprotij.
Forlani je obširneje govoril o socialistični ločitvi in obžaloval ta pojav, ki je imel negativne posledice tudi za KD. Govoril je o nujnosti, da ostanejo vladne sile avtonomne in da se obnovi levi center, da ni stvarno govoriti, kaj se bo zgodilo, če ta poskus ne bo u-spel. Treba je gledati na stvarne potrebe družbe in braniti Unijo levega centra, ki je «najbolj napredna v sedanjem demokratičnem ravnovesju*. Zagovarjal je obstoj se-
danje vlade, ki ji je treba nuditi vso podporo, tako da bo možno obnoviti z uspehom razgovore o levem centru.
S pismom De Martina tajniku PRI La Malfi je zaključen poskus republikancev, da bi ustvarili nekakšno »laično fronto* med PRI, PSI in PSU, saj je De Martino že včeraj odgovoril, da so socialisti pripravljeni na dvostranske razgovore, kolikor pa bi obstajali objektivni pogoji za obnovitev levega centra, bi bili umestni razgovori v štirih. La Malfa je danes odgovoril, da se s tem končuje poskus republikancev, kolikor se ne bodo ustvarili nori pogoji.
V	poslanski zbornici se je pričela razprava o škandalih pri izdaji gradbenih dovoljenj v Neaplju, zaradi česar so se pričela udirati tla z dramatičnimi posledicami. Razni govorniki so ugotovili, da je bilo v zadnjih treh letih izdano proti zakonu gradbenih dovoljenj za 50 tisoč stanovanj in je komunist Ca-prara zahteval odločno preiskavo ter suspendiranje vseh odgovornih občinskih ter drugih funkcionarjev.
V	senatu se na pospešen način nadaljuje razprava o proračunu in menijo, da se bo zaključila z glasovanjem 31. oktobra.
Posl. Forlani kandidat za tajnika KD
iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiHiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiMi
SPLOŠEN KAOS V MESTNEM PROMETU
Stavka uslužbencev mestnih prevozov
Pogovori z Intersindom o obnovitvi pogodbe za kovinarje - Sporazum z uslužbenci PTT
RIM, 24. — Danes je bila po vsej Italiji stavka uslužbencev mestnih prometnih sredstev in notranje plovbe, ki so jo enotno proglasile vse tiri sindikalne organizacije, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe.
Stavka je povzročila resen zastoj v mestnem prometu v vseh večjih mestih, ki je bil še resnejši, ker so se na delovna mesta odpeljali številni uslužbenci z zasebnimi avtomobili, tako da se je težavam zaradi avtobusov in fillobusov pridružila še zmeda v prometu Prišlo je do dolgih kolon in zastojev.
Vse tri sindikalne organizacije so že sporočile, da bodo nadaljevali s stavkami in da bodo uslužbenci stavkali še skupno 26 delovnih ur, ki jih bodo sporočile pokrajinske sindikalne organizacije, tako da bodo stavkali od 2 do po 6 ur. Sindikalne organizacije Istočasno ugotavljajo, da so ponudbe za obnovitev delovne pogodbe povsem nezadostne, saj predvidevajo zvišanje plač za 1.5 odstotka in nepomembne izboljšave normativne, ga značaja.
Na Intersindu so bili danes razgovori za obnovitev delovnih pogodb za uslužbence državnih kovinarskih podjetij. Po razgovoru so sindikata izjavili, da je prišlo do določenega premika stališč in Ja so ponudili zvišanje plač za 45 lir
delovnega tedna in potrdili, da so pripravljeni razpravljati o sindikat nlh svoboščinah Pogajanja se 00-do nadaljevala v sredo 29. oktobra
Po štirih dneh neprekinjenih pogajanj je bdi dosežen sporazum med sindikati in upravo PTT glede vs.-)h vprašanj, ki so bila sporna in zaradi katerih je prišlo tudi do stavk. Predvsem se je ministrstvo obvezalo, da bo s političnim pritiskom skušalo doseči, da se pospeši parlamentarni postopek za sprejetje ustreznih zakonov, da se poveča število redno zaposlenega osebja in tako omogoči bolj ((človeške« delovne urnike.
Danes je bila 24 - uma stavka uslužbencev kemijske in farmacevtske industrije, ki bodo ponovno stavkali 30. oktobra.
Podtajnik za delo Toros Je za sredo sklical pogajanja med sindikati in delodajalci tiskarjev dnevnikov v zvezd z zahtevami, da se urede normativi za linotipiste, žara. di česar je tudi prišlo do stavke in jutri ne bo izšel noben dnevnik v Italiji.
Danes so stavkali vsi uslužbenci podjetja «Pirolli» po vsej Italiji in Je bilo ob tej priložnosti v Milanu pred podjetjem «Bicocca» sindikalno zborovanje. Neuspeli so poskusi posredovanja ministrstva, da bi se stavkovni spor zaključil, Ker so sindikati ugotovili, da so pred-
na uro, načelno
«• ur-:, -ga logi podjetja povsem nezadostni.
pogoje za reševanje naših vprašanj, hkrati pa stimulira sam boj za naše narodnostne pravice.
Spremembe v italijanski dražbi nastajajo zaradi vse večje politične osveščenosti Ljudskih množic. Pojavljajo se večno nova ostra nasprotja in vodilni po M-čni razred, ki je imel vajeti v svojih rokah ter je določeval smer politiki, gospodarstvu, kulturi itd., je nemočen pri razvoz-ljavanju teh protislovij in nd sposoben docela prisluhniti množicam, ki hočejo odstran ti zastarele družbene strukture. V tem procesu po itičnega osveščen ja prihaja do pritiskov v smeri naprednejših stališč v domala vseh italijanskih strankah, vključno tudii v stranki relativne večine (KD), toliko je res, da naraščanje moči njenega levega krila ter vedno težavnejše iskanje ravnotežja med strujami dokazuje, kako velik razpon je med posameznimi stališči struj znotraj te stranke. Zato imajo razmere v KD marsikaj skupnega z razmerami, ki so obstajale znotraj e-natne Socialistične stranke pred njenim socialdemokratskim razkolom.
Temeljna vprašanja nadaljnjega gospodarskega razvoja, ki so tesno povezana z množičnimi delavskimi gibanji (med katerimi nahajamo tudi enotna množična gibanja v naši deželi) za pravičnejšo porazdelitev, za 40-umi delavnik, ureditev položaja delavcev v tovarnah s sprejemom delavskega statuta — zahteve kmetovalcev, študentov, uradnikov itd. — vse to je mogoče reševati z reformno poittko ter na osnovi širokega sodelovanja delovnih ljudi, ki hočejo premaknitev italijanske politične osi na levo.
Z naraščajočo pogodbeno močjo levice za uspešnejše odstranjevanje poglavitnih ovir v nadaljnjem italijanskem razvoju, ki se je zaustavil pod pritiskom konservativnih sil, pa se docela naravno vsiljuje tudi možnost večje pripravljenosti političnih dejavnikov za soočanje z vprašanji našega narodnostnega razvoja.
Stranke so poglavitni dejavnik v našem političnem sistemu in v dialektičnem boju iščejo pota za vse večje uveljavljanje splošnih naprednih stališč, nas pa kot narodno obrambno organizacijo, ki za splošne napredne procese ni neobčutljiva ter jih podpira zavoljo svojih specifičnih izhodišč in nalog, zanima kako se ti premiki odražajo v naši narodnostni skupnosti, kakšna so stališča in kakšni so odnosi sil v borbi za našo narodno enakopravnost.
Pri tem moramo še poudariti, da imamo Slovenci v Italiji skupne interese z vsemi italijanskimi državljani, kadar gre za splošen napredek, da pa imamo kot pripadniki slovenske narodnosti še specifične dolžnosti v boju proti raznarodovanju, narodnemu zapostavljanju, gospodarskemu zatiranju in izkoriščanju. Spoprijemati se moramo s konservativnimi silami, ki so tudi zaradi nacionalistične obremenjenosti močno prisotne v političnem življenju tukajšnje dežele ter imajo svoje položaje v nam nenaklonjeni krajevni dn osrednji birokraciji ter prek nje nevtralizirajo celo stališča in predloge dobronamernih političnih dejavnikov.
Kljub spodbudnim primerom se prepočasi rešujejo naša vprašanja
Počasi se, ali se pa sploh ne, razrešujejo osnovna splošna vprašanja, kakor se počasi ali sploh ne rešujejo vprašanja naše narodnostne skupnosti. To je razlog, da smo Slovenci ne glede na ldejno-politično usmeritev nezadovoljni s sedanjim stanjem, pa čeprav beležimo več primerov dobre volje, več spodbudnih izjav to sprejemljivih stališč, ki vsa govorijo o pozitivnih premikih v delovanju politikov to ob-lastvenikov na krajevni ali osrednji ravni.
Nezadovoljni smo namreč zaradi očitnega razkoraka med spodbujajočimi besedami ta nezadovoljivim stanjem naših narodnih stvari. Potrebna je večja skladnost med enim in drugim; želimo, da bi beseda postala dejanje, da bd bil tudi za nas, Slovence v Italiji, storjen kvaliteten skok.
Domala leto dni Je od našega glavnega sveta in zato je prav, če se za hip ozremo na dosedanje delo to na podlagi analiz dosedanjega boja napravimo pravilen sklep. Ugotoviti moramo, da je bila aktivnost vodilnih sloven-
skih ljudi, slovenskih množic to naprednih sil za naše pravice izredno živahna in je ustvarila razmere, v katerih je možno nadaljnje napredovanje.
Slovenski poslanec Škrk je ob pomoči poslancev KD, PSI, KPI to južnotirolskih Nemcev predložil amandma, da bo vlada pri reviziji kazenskega in civilnega zakonika upoštevala določila mednarodnega sporazuma o človečanskih pravicah, tako da bodo Slovenci v sodnem postopku uporabljali svoj jezik. Poslanec je tudi ob drugih prilikah v parlamentu obsežno utemeljeval naše narodne potrebe.
Socialistična odbornika v Izvršnih oblastvenih organih, Hreščak v občinskem odboru v Trstu in Waltritsch v pokrajinskem odboru v Gorici, uresničujeta slovenske potrebe ter v praksi koristita naši stvari.
V	deželnem svetu je predstavnik Slovenske skupnosti dr. Stoka ob pomoči ostalih skupin ponovno uspel uveljaviti zahtevo, naj se odobri zakon o zatiranju narodnostne manjšine ter doseže preganjanje oseb, ki ščuvajo k narodnostni mržnji.
V	okviru programskih obveznosti leve sredine med PSI, SS in KD je hila izvršena uspešna akcija okoli predlogov za slovensko poimenovanje ulic v zgornji tržaški okolici ter je bila sprejeta obveza, ki predstavlja korak naprej, da bodo občani lahko govorili v rajonskih komzultah v slovenščini, kadar to ((zahtevajo posebne ambientalne razmere«.
V	Gorici so prav te dni ustoličili znanstveni odbor zavoda za mednarodne družbene vede, ki je nastal na pobudo krajevnih u-stanov in dežele to ki ima za temo svojega dela sožitje in dobre odnose med narodnostmi.. V občini Gorica so prav te dni začeli izdajati uradne dokumente mar tdčnega urada s strešicami, če Je prosilec uspel to pravico uveljaviti. Slovenska demokratska zveza v Gorici je poslala vladnim organom svoj načelni predlog za popolno zaščito naše skupnosti.
Večja pripravljenost odgovornih organov oblasti, da podprejo kultumo-prosvetno, strokovno izobraževalno, športno to rekreacijsko dejavnost se kaže v prispevkih iz javnih sredstev, ki so bili zavoljo odgovornih deželnih predstavnikov in za naše članice še posebej zavoljo posredovan *a podpredsednika deželnega sveta Pittontia iz leta v leto za spoznanje izdatnejši, kar v določeni meri zmanjšuje težave v našem delu ter dokazuje strpnejše to de-mokrntičnejše razumevanje naših potreb.
Novo ozračje
Večji posluh za naše razmere je rezultat številnih nastopov slovenskih in italijanskih predstavnikov prav vseh levičarskih strank v parlamentu, deželnem svetu, pokrajinskih in občinskih svetih. Vsi ti nastopi, v katerih so prisotni tudi zastopniki stranke relativne večine, ustvarjajo novo ozračje, v katerem izgubljajo veljavo razlogi za nasprotovanja našim pravicam. Pri tem ne smemo prezreti odprte meje in njenega ugodnega vpliva na celotni obmejni milje, v katerem vse težje uspevajo desničarske spletke proti nam in proti širšim koristim miru v tem delu sveta kot temelju splošnega napredka.
Vztrajna načelna politika levičarskih strank in progresivna strujanja v meščanskih vrstah je usposobila en del Krščanske demokracije za večje razumevanje za narodnostna vprašanja. Že na zadnjem Glavnem svetu smo zabeležili vzpodbudno izjavo pokrajinskega tajnika KD v Trstu Polonija. «Mi hočemo — je dejal — razvoj, ne pa asimilacijo slovenske manjšine, kajti za nas pomeni prisotnost manjšine obogatitev naše dežele.*
Še ugodnejšo izjavo je podal v deželnem svetu Goričan Cocian-ni. »Predvsem predstavlja prisotnost slovenske narodnostne skupine v naši deželi — je dejal — dragoceno priložnost za bistveno obogatitev demokratičnih vrednot deželne skupnosti... V okviru harmoničnega razvoja deželne skupnosti je potrebno priznati Slovencem kot državljanom in kot skupnosti, vse njihove pravice in tudi posebne privilegirane razmere, da bi se njihove želje po civilna, kulturni, šolski, politični in verski svobodi skozi čas ne zmanjševale, ampak celo ovrednotile, ne pa samo zajamčile in spoštovale.*
Čeprav avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini vlada in u-stavno sodišče odrekata pristojnost poseganja v narodnostna vprašanja (ki si jih osrednja oblast pri svaja zase), je mogoče opaziti njeno pripravljenost ustvarjati vzdušje, v katerem bi bilo moč dejansko odpomoči našim zahtevam. Res je, da ni zaživel deželni urad za manjšinske zadeve, ki so ga ustanovili pri predsedstvu de-
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
žele, ter si Slovenci od njega še vedno veliko obetamo, toda pred-SfcuO.s Kerinu je v svoji napitnici predsedniku izvršnega sveta SiR Slove i e K woicu t ko-le dejal: «V odnosu do državljanov slovenskega jezika se naša zavest svobodnih ljudi in demokratov navdihuje ob osnovnem načelu, ki je kodificirano v ustavi italijanske renublike in v posebnem statutu dežele, to je, da je treba pripadnikom manjšine zajamčiti po Jee absolutne enakopravnosti tudi tiste posebne oblike zašč'te, ki lahko zagotoviio posebne etnične, jezikovne kulturne značilnosti* Predsednik ie ob tei priliki nonov-no zaželel, da bi osrednji državni organi SDreiemali ukrene za uresničevanje pravic slovenske manjšine.
.Pomemben napredek v demokratični miselnosti deže’nih organov oblasti predstavlia odločitev D-ed-sednika Berzaetija, da snreime enotno de’effaeiio beneških Slovencev ter posluša njihove razumne pnedloge za priznanje narodnostnih pravic v okviru prizadevanj za razviianie f»w->odarstva tega z-ostalega področja.
Naša skup nosi -pomemben element Halija n s ko-jugoslovanskega zbliževanja
V	odnosih med Italijo in Jugoslavijo so bile narodnostne skupine — slovenska v Italiji in italijanska v Jugoslaviji — vedno pomemben element v dvostranskem zbliževanju. Uradno so bile omenjene med obiskom podtajnika Folchija v Jugoslaviji, predsednika špiljka v Rimu ter zunanjega ministra Nennija, predsednika Saragata in zunanjega ministra Mora v Jugoslaviji. Medtem ko sta predsednik Jugoslavije | Tito in predsednik skupščine SR Slovenije Kraigher v svojih zdra- j vicah izrecno poudarjala vlogo na- | rodnostnih skupnosti ter je Krai- j gher zaželel slovenski narodnost- | ni skupnosti v Italiji več uspehov pri zadovoljevanju njenih skupno | izraženih teženj. Pričakovali smo, j da bomo Slovenci v Italiji omenjeni tudi v zdravicah gostov iz naše države.
V	zaključnem poročilu je naša prisotnost tako-le omenjena: «V politiki krepitve dobrega sosedstva se bo poleg širjenja kulturnih menjav ter turističnih pobud še posebej poudarjala važnost sodelovanj® ustreznih narodnostnih skupin in obmejnega prebivalstva, ki morejo na podlagi notranjih določil in obstoječih mednarodnih sporazumov v veliki meri prispevati k nadaljnjemu izboljšanju o zračja in sodelovanja med obema državama.*
Pomembni premiki v Beneški Sloveniji
Upoštevajoč nizko startno stanje ter izredno konservativno izhodišče je v zadnjem razdobju napravila razmeroma največji napredek naša stvar v Beneški Slo veniji. Opravljeno je bilo pomembno politično delo, ki je v okviru splošnega demokratičnega razvo ja omogočilo večjo prisotnost nacionalne problematike in kot rezultat tudi večjo narodno osvešče nost tradicionalnega gospodarsko in narodno zapos^vUeoega prebivalstva. V tem pogledu velja orne niti dragocen prispevek vseh le-
vičarskih sil na Videmskem in velik prispevek ter odprtost s koncilskimi načeli prežete krajevne duhovščine. Za to problematiko je pokazala veliko razumevanje videmska federacija KPI, posebno še njen deželni svetovalec Bara-cetti. Ta federacija je sprejela resolucijo o pravicah Slovencev v Brneči™ ter sklicala shod o teh vprašanjih. S tem so pokazali, kako se je tudi v težkih razmerah za načelna vprašanja potrebno boriti odločno in brez bojazni pred lastnim šovinističnim meščanstvom in reakcionarnimi skrajneži, čc se resnično hoče narodna enako pravnost vgraditi kot dragocen kamen v temelje resnične demokracije in boljše človeške družbe
Tudi videmska federacija PSI že leta z živim zanimanjem spremlja borbo Slovencev v Be nečiji. V njenih vrstah se udejstvuje Viljem Černo, ki niaglasa n^.še pir?ivice t-fco n® krair-vni kot na pokrajinski ravni Italijanske socialistične stranke. Ta stranka je do nedavnega delila vladno odgovornost ter bo tudi v naprej pomemben dejavnik v spfo'« em italijanskem razvoju. Ker soodloča v krajevnih organih oblasti, je bil doprinos njenih pred stavnikov pri konkretnem urejevanju naših stvari vedno pomem ben.
V	zadnjem razdobju je torej prišlo v odnosu do nas do večje odprtosti, kar nam omogoča n«da-Ijeivarre politične akcije, da bri premaknili stvari za korak naprej, zato zveni kot posmeh letošnja izjava notranjega ministra Restiva. da «uživamo vse pravice*. Prav tako se moramo pritožiti nad vrsto neurejenih bistvenih stvari. Čakamo na razpis natečaja za slovenske profesorje, didaktične ravnatelje in nadzornike slovenskih osnovnih šol, ki ga je obljubil minister za šolstvo Ferrari Aggradi ob zaključku lanskega šolskega leta in preprečil stavko slovenskih profesorjev, ki je državne oblasti hotela opozoriti, kolikšna je mera njihovega nezadovoljstva in ponižanja. Nimamo; še industrijske šole v Trstu. 7. dvojezičnimi napisi na Tržaškem gre počasi, na Goriškem pa osta ,i' roo še vedno samo pri italijanskih.
Akcijski odbor na Opčinah, re zultat skupnih teženj celotne slovenske politične mavrice, v tem pogledu doseza zadovoljive rezultate, ter naj nam bo njegova akcija v poduk, da se je treba za uspehe predvsem znebiti manjvrednostnega kompleksa. Razveseljiva je solidarnost med sloven skimi in italijanskimi študenti, ki se je nazorno pokazala s sloven-
sr
valu mladinske oporečnosti. Taks ne vzglede pričakujemo- ^'večjiil meri kot došlej tiidfv deldvstfihl I povorkah, zakaj borba proti avtoritarizmu v tovarnah, ki je pob tična borba delavskega razreda za demokracijo in proti izkoriščanju, ima kot nujno komponento boj proti zapostavljanju narodnostni pravic slovenskega delavca. Š pravilnimi metodami političnega dela naj se razvijajo vse kvalitete delavca, da se bo ra vestneje vključil v prizadevanja za narodni in kulturni dvig po zgledu svetlih tradicij tržaškega slovenskega delavstva v Cankarjevih časih, med obema vojnama in po njih.
V	zadnjem času čujemo govorice o pretirani zaskrbljenosti za neodvisnost v vodenju naše zveze in za neodvisnost pisanja Primor
skega dnevnika. Takšna zaskrbljenost je docela odveč, ker se niso v ničemer menjali koncepti naše zveze in se zato tudi ne more menjati pisanje našega dnevnika.
Ostajamo zvesti načelom osvobodilnega boja slovenskega naroda in italijanskega odporniškega gibanja, sklicujemo se na ustavo, ki je sad progresivnih prizade
Podpredsednik SKGZ Dušan Košuta
vanj in odporniških misli, na deželni statut ter z zadovoljstvom spremljamo družbene premike in uveljavljanje naprednih stališč, ker je samo na takšen način mogoče uresničiti tudi naše narodnostne zahteve.
Za slovenska narodnostna kulturna in gospodarska vprašanja se naša zveza specifično zanima, da bi izpopolnjevala delo strank, ki zaradi veliko širših okvirov in številnih vprašanj nimajo vedno dovolj možnosti in časa, dh bi skrbele za osnovne potrebe naroda, ki živi izven meja domovine in hoče razvijati celovitost svoje osebnosti. Zato ne moremo govoriti o konkurenci, amnnk samo o pametnem dopolnjevanju, skratka o nekakšni delitvi dela v politični areni. Saj vendar de lamo za splošne slovenske koristi, kar mora biti vsakomur prijetno ter ne sme z nevoščljivostjo gle dati na našo razvejano in živahno dejavnost, ki nikomur nič ne jemlje, ampak samo daje.
Ko poudarjamo našo popolno avtonomijo istočasno odklanjamo tudi sleherno obliko pritiska na naše delovanje, ki je in hoče biti avtonomno od strank ter odraz hotenj in spoznanj zavednih Slovencev, da je potrebno imeti
(enotno organizacijo, ki skrbi za, pravilen narodni razvoj in tudi
za naše pravice hkrati. Na tak
šen.-način je mogoče prispevat)t
rras; sp
													
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
KDO IMA PRA VICO DO 13. VOJNE POKOJNINE
V italijanski zakonodaji velja predpostavka, da ko določen zakon zide in je objavljen v uradnem vest-tiku, se ima tudi, da ljudje ta za-con poznajo in se ga tudi poslužu le jo. Realnost pa je seveda drugai-<ia, kajti ravno revnejši sloj prebivalstva ni o tej ali oni ugodnosti pravočasno in pravilno obveščen in je zato tudi marsikdaj za razne zakonske ugodnosti tudi prikrajšan. Eden takih primerov je tudi trinaj sta vojna pokojnina.
Že leta 1967 je izšel zakon, ki ie predvidel, da se raznim vrstam u pravičencev vojne pokojnine dodeli posebna letna doklada. Ta posebna 'etna doklada, ki znaša višino ene
nesečne pokojnine, ni nič drugega :ot trinajsta pokojnina. To pokoj-lino so prvotno prejemali samo voj a invalidi z vojno pokojnino prve utegorije. Omenjeni zakon iz leta 967 je prejem trinajste pokojnine azširil na vojne invalide od druge lo osme kategorije. Nadalje imajo travico do trinajste vojne pokojnine treiiveli svojci vojaka (vdova, otro-i in starši), ki je umrl v vojni ali oradi posledic vojne. Nimajo pra tiče do trinajste vojne pokojnine treiiveli svojci vojnega invalida, ki ti umrl za posledicami vojne.
Kje je razlog, da kljub zakonske nu določilu mnogi upravičenci ne rrejmejo trinajste vojne pokojnine? °redvsem zato, ker za prejem tri-tajste pokojnine je potrebno napraviti ustrezno prošnjo ter jo nasloviti na sedež zakladnega ministrova ■ (Direzione provinciale del Te-soro). To prošnjo ie treba napraviti leto za letom in kdor je ne na-Travi izgubi za tisto leto pravico do trinajste pokojnine. Ali točneje, pravico do pokojnine izgubi, kdor zanjo ne zaprosi v dveh letih.
Kdor še ni napravi: prošnje za trinajsto vojno pokojnino za prejšnja leta, to še vedno lahko stori, istočasno pa mora to storiti tudi za le lošnje leto.
Zakaj je treba naplaviti leto za letom prošnjo? Predvsem zato, s.er morajo vsi upravičenci trinajste pokojnine izpolnjevati določene pogoje, i in jih morajo leto za letom tudi do-1 kazati. Ti pogoji so:
—	da niso v nobenem delovnem j razmerju ne kot odvisni ne kot neodvisni delavci;
—	da ne plačujejo komplementar-1
nega davka (Vanoni).	|
Zato morajo vsi prosilci podpisati \ posebno .zjavo, da niso v delovnem razmerju ter prošnji priložiti tudi I potrdilo finančnega urada, da ne plačujejo komplementarnega davka.
Tako imajo uradi zakladnega mi nistrstva polne roke dela, saj morajo preveriti letno nad pol milijo na prošenj in ugotoviti, če prosilci izpolnjujejo vse potrebne pogoje. Bolj enostavno bi bilo, če bi dali trinajsto vojno pokojnino vsem u ] pravičencem vojne pokojnine brez: nobenih pogojev. Verjetno bi to dr | žavo stalo manj, kot cela vrsta j uradnikov ki preverja, če prosilci '■ izpolnjujejo v zakonu določene po- \ goje. Toda zakon je zakon. Zato svetujemo našim čitateljem, naj, če tega še niso storili, nemudoma poš Ijejo potrebne dokumente in prošnjo na ustrezni urad. da bodo deležni ugodnosti trinajste vojne pokojnine.
Poviški ženske pokojnine
Cela vrsta naših čitateljic se je pritožila, da ni bila deležna meseč nega poviška 2052 lir na pokojnino, o katerem smo na tem mes u poro čali, da pritiče po novem zakonu vsem ženskam, ki uživajo lastno pokojnino. Opozoriti moramo naše či-tateljice, da socialni zavod tega poviška še ni začel izplačevati, ker ni dobil o tem še ustreznih navodil ; Potrebno bo verjetno še malo po trpljenja, vsekakor ,■<, hodo izpla čevnli zaostanke ud 1. jaituuiju J dalje.
pecifični delež k prizadeva4 njem znotraj naše narodnostne skupnosti, da bi se v zapletenih in težavnih razmerah dialektike in strankarskih nasprotij, ustvarile razmere za čimbolj pravilen narodni razvoj. S tem seveda tudi naša zveza postaja dejavnik, ki zavzema svoje mesto v našem manjšinskem življenju.
Primorski dnevnik ni nikoli bil in nikoli ne bo arzenal za določena, nam tuja stališča, ampak bo vedno zastopal samo napredna stališča v mednarodnih odnosih in v italijanskem notranjepolitič nem življenju. Kot edini dnevnik Slovencev v Italiji pa je istočas no njegova bistvena naloga spremljati in podpirati vsa prizadevanja za našo narodno enakopravnost. Od teh osnovnih vodilnih mi sli, tudi v bodoče ne moremo odstopati.
Naša zveza stalno spremlja delovanje svojih članic ter goji do njih kakor tudi do ljudi, ki se v njih udejstvujejo, popolno zaupanje ter zavrača kakršna koli na migovanja, ki imajo slab priokus in prizvok: so v nasprotju z našimi narodnostnimi koristmi ter zmanjšujejo učinkovitost našega dela
Na zadnji seji predsedstva SK G Z smo razpravljali o novih razmerah v našem življenju ITgoto vili smo dinamičnost italijanskega družbeno političnega dogajanja. v katerem Slovenci nastopa mo kot poseben dejavnik, ki ima svoje mesto tudi v dvostranskih stikih med Italijo in Jugoslavijo Odprta meja prinaša gospodarske koristi trgovcem, ki blago prodajajo, pa tudi delovnim ljudem, ki ga proizvajajo. Ob tej meji pi ha svež veter, kj odstranjuje zaprtost in konservativizem, v kateri koli stranki se pojavlja, ter prinaša nove vrednote, ki jih širši svet že dalj časa sprejema.
Pojavlja se vprašanje, kako bo mo znali Slovenci kot celota nastopati v sedanjem zanimivem političnem trenutku, v katerem je po našem objektivnem mnenju lahko uresničiti vsaj nekaj naših poglavitnih zahtev.
Pri tem je važno predvsem to. kako bomo delali in kaj bomo de lali ravno mi, Slovenci, ki pripadamo različnim idejnopolitičnim grupacijam, pa nam kljub temu pritiče prva dolžnost, da sami spregovorimo, kaj hočemo in kako hočemo to uresničiti.
Ne da bi se spuščali v podroD na razpravljanja, kako počasen je tempo reševanja naših pravic in ne da bi povedali tudi to, da so poglavitna vprašanja še ved no odprta, bi želeli predvsem po udariti, da cela vrsta stvari go vori o tem, da se odstranjujejo predsodki proti nam in da tudi v krogih, ki so bili tradicionalno do nas brezbrižni, že priznavajo pravico po naši narodni enako pravnosti.
Toda ta sad nam ne bo padel sam z drevesa, če se tudi sami ne bomo potrudili. Izkušnje vseh dosedanjih let nas učijo, da so bile naše akcije uspešne samo takrat, ko so doživljale enotno podporo vseh političnih sil. Zrelo
Razprava
o predsedniškem poročilu
zavzemanje za našo stvar, ki po- | tiska ob stran strankarske razprtije, edino lahko nevtralizira u-činke stare in preizkušene politike razdvajanj in vladanj*.
Potrebni so naši enotni pritiski na odgovorne politike in birokracijo, ki je tako na osrednji kot na krajevni ravni nam nasprotna. Sporazumeti se moramo okoli nekaterih tem ter se zanje enotno zavzemati.
V	našem manjšinskem življenju beležimo nekaj lepih primerov skupnega nastopanja, kot je enotni šolski odbor, akcijski odbor na Opčinah, uprava Slovenskega gledališča in tudi nastopi beneških Slovencev so prežeti z enotnimi težnjami. Ti spodbujajoči vzgle di naše zrelosti naj se širijo tudi na druga področja in katero od teh področij je v tem trenutku važnejše kot skladna politična borba za osnovne pravice naše skupnosti.
V	teh prizadevanjih nas ne sme motiti, če izhajamo iz različnih idejnih gledišč. Za našo narodno stvar se je s prav majhno dobro voljo mogoče povzdigniti na drugo raven, kjer prevladuje poglavitna skrb za ogroženi narod. Gre za vrednote, ki po svoiem značaju združujejo, ali pa bi vsaj morale združevati.
Zato pozivamo vse odgovorne slovenske ljudi v strankah ali v slovenskih skupinah, naj razumejo sedanji ugodni politični trenutek ter si prizadevajo, da bomo znali z njim ujeti korak. Večkrat smo že pokazali svojo zrelost ter soglasje, kadar je to zahteval čas, pa čeprav smo se morali spoprijeti s precejšnjimi težavami, preden smo prišli do cilja.
Obenem pozivamo člane izvršnega odbora SKGZ, da nas pooblastijo za pogovore z ostalimi političnimi strankami in skupinami.
Mi smo v preteklosti in tudj v bodoče bomo vlagali napore, da bi se stališča strank in skupin do osnovnih slovenskih vprašanj vedno bolj zbliževala, če že ne morejo zaradi predsodkov, biti identična in enotna. Strankarski razlogi se morajo v določenih trenutkih umakniti širšim koristim, j Nam se vidi, da je sedaj prišel : čas, ko je takšno izbiro potrebno izvršiti. Na pogovorih bomo mogli preveriti posamezna stališča ter jih navzven čimbolj složno, se pravi učinkovito, branili.
Sestaviti moramo izhodiščni priv gram enotnih zahtev ter se okoli njega sporazumeti za skupno podporo in tudi takšne skupne akcije, ki nam jih bo čas narekoval in ki bodo pokazale, da smo zani dozoreli.
S strpnim pogovarjanjem in prizadevnim iskanjem skupnih stališč v osnovnih vprašanjih bomo zlahka določili tudi slovensko zastopništvo navzven, ki ne sme bi 'ti' nič drugega kot . odraz .všebi ne enotnih stališč ter zunanja manifestacija boja za nekatere poglavitne zahteve vseh Slovencev, biva iočih v treh pokrajinah naše dežele.
Razpravo je otvorill odv. Kuka nja, ki je ugotovil, da ga predvsem zamdima and del poročila, ki govora o nailogah in o položaju Zveze same, saj je včasih težko na primeren načdn verbalno do-kaizovaitd upravičenost Zveze, kar pa prepričljivo dokazuje njeno delo. Odv. Kukanja je ugotovil, da so zadnji dogodki dokazali, da najvidnejši predstavniki družbeno političnega življenja v Jugoslaviji in še slasti v Sloveniji do bro poznajo naš položaj in da so naša vprašanja v očeh najvidnejših osebnosti Slovenije vedno prisotna. To dokazuje tako nastop Kavčiča v Trstu kot Kraigherja in je za nas dragoceno, isto časno pa zanika trditve nekaterih ljudi, ki drugače mislijo.
Odv. Sancin je ugotovili, da Je poročile zelo dobro in pohvalil optimizem, ki ga preveva, pri čemer pa poročilo tudi realistično upošteva razkorak med izjavami, splošnim ozračjem in stvarnimi dosežki. Nujno je zaradi tega izdelati precizne predpostavke za reševanje vprašanj na posameznih področjih in pri tem ugotoviti, kakšne perspektive imamo, da se uveljavimo kot skupnost in kot posameznika. Dr. Sancin je tudi opozoril na bližnjo razpravo v goriškem občanskem svetu o globalnih vprašanjih slovenske manjšine.
Inž. Renko je dejal, da se docela strinja z ugotovitvami, ki se nanašajo v predsedniškem poročilu glede pisanja Primorskega dnevnika. Pozval je izvršni odbor da da predsedstvu čim širše pooblastilo, da se sedaj, ko so u godni pogoji in ko nas vežejo tudi določeni roki, čim več naredi, odnosno da se naredi vse, kar je potrebno, da se odpravi razkorak med dejanskim stanjem in med izjavami.
Volk Je opozorili na splošno boljše ozračje in ugotovil, da se ne sme pdzabitd na resolucijo, ki jo je še združena socialistična stranka sprejela na lokalnih in na vsedržavnem kongresu, ker obvezuje sedaj ne samo PSI temveč tudi PSU. Splošno ozračje pa nas obvezuje, da smo v našem delu bolj stvarni in da izpeljemo neke zahteve do kraja.
D. Kodrič je želel nekatera pojasnila glede stikov s strankami v zvezi S pooblastilom predsedstvu in dejal, da ti stiki nimajo samo namen stikov, temveč bodo privedli tudi do posledic za zvezo samo. Glede ocene političnega položaja Je mnenja, da so riajvaž nejše izpremembe med ljudmi, odtočen premik na levo med mno-žaoaroi in še zlasti med mladino, ki so jo skušali vzgajati v nacionalističnem duhu Prav tu On so odločilnega pomena dei«.—.,
borbe, ki se sedaj vodijo v Italiji in v Trstu. V tej zvezi je kritiziral, da nd bdi še uresničen sklep o stikih med Zvezo in sindikati in da tudi na uradu Zveže same nd slovenskega napisa.
<33v. Škerlj je kritiziral, da nekatere organizacije pošiljajo prošnje kar v italijanščini, v najboljšem primeru pa dvojezične, ko pa obstaja jasna pravica in tud: že praksa, da se prošnje lahko vlagajo samo v slovenščini.
S. Spetič Je obširneje govoril o odnosu do sindikatov in navedel nekatere konkretne primere posega Zveze, kar pa je bistven-j premalo. Danes so v vodenju sin-ddkailmh organizacij živo prizadeti števiind Slovenci in je s temi ljudmi treba najti stik ne samo nekje na vrhu, temveč tudi v tovarniških odborih, saj ne gre samo za neke abstraktne boje, temveč za zelo konkretne stvari, ko so na primer cele kategorije sestavljene pretežno iz slovenskih delavcev. Kot primer je navedel kamnarje, ko nd slučajno, da imajo svoje sindikalne skupščine na sedežu slovenskega prosvetnega društva v Nabrežini.
Razpravo je zaključil predsednik Gorazd Vesel, ki je zlasti pojasnil obseg pooblastila predsedstvu in ugotovil, da gre za zadeve, ki jih moramo Slovenci skupno reševati v skupno korist, ne pa za razgovore o Zvezi sami, ker je to pristojnost njenih članic in njenih organov, da avtonomno odločajo.
Izvršni odbor je nato z dvema vzdržanima glasovoma odobril predsedniško poročilo in v njem izoblikovano pooblastilo predsedstvu.
Obravnava nekaterih šolskih vprašanj
Načelnik komisije za šolstvo Edvin Švab je imel okvirno poročilo o stanju slovenske šole, pri čemer se je najprej dotaknil razveseljivega vpisa v šolo in zlasti razveseljivega dejstva, da so bili tokrat ljudje bolj prizadeti, zaradi česar je bila splošna kontrola vp'»a večja. Pri tem so prosvetna društva in druge organizacije opravile pomembno akcijo. Omenil je tudi primere borbenosti staršev in zlasti v Rojanu, ko je šlo za razporeditev učnih moči.
Letos je jubilejno leto slovenske šole, glede česar je že bilo dogovorjeno v okviru odbora za
slovensko šolo,.. .da, bo prirejena skupna proslava in izdana primerna publikacija. Izražena pa je bila, tudi želja, da bd bile te proslave skupne z goriškimi šolniki.
' Razprava o šolstvu je bila na seji izvršnega odbora zelo živahna in se je dotaknila najrazličnejših vprašanj: strokovne šole in njenega ustroja, otroških vrtcev, izvajanja odnosno pomanjkljivega izvajanja zakona o slovenskih šolah, razvoja trgovskega zavoda v Gorici, ki nd bil usta novljen z ustreznim zakonom, naporov da se doseže vsaj prve korake v smeri slovenskega šolstva v Beneški Sloveniji itd. Govor je bil o nujnosti in o pogojih za ustanovitev šolskega od bora na Goriškem, ki naj bi zajel vse skupine in razne organizacije
(iitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMimiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
C. - >
JUTRI V TRSTU
Borovci brez trenerja proti peterki CRDA
Po prvem neuspehu v prvenstveni tekmi z ekipo Italsidra, se bo mladinska peterka Bora spoprijela jutri z ekipo CRDA. Mlade borovce bo tokrat spremljal Livij Per tot, ker bosta Stojan Kofol in prof. Mari odsotna: prvi zaradi vojaških obveznosti, drugi ker bo spremljal člansko moštvo v Anhovo.
Borovce torej čaka v nedeljo tež ka tekma, ker bo razporeditev sil na igrišču dokaj izenačena in imata obe moštvi enake možnosti za osvojitev celotnega izkupička.
Srečanje bo v Trstu, v telovad niči v Ul. della Valle. Začelo se bo ob 10. uri.
Bor bo nastopal v naslednji postavi:
S. Pertot, M. Kralj, V. in S. Hrvatič, M. šare, R. Štokeij, M. Škrlj, D Zavadlal, I. Sosič.
Pred to tekmo, ob 8. uri, bodo v isti telovadnici nastopili tudi naraščajniki Bora.
LIVIJ PERTOT
Ob splošnih družbenih premikih in ugodnih dvostranskih odnosih naša naloga da nastopimo kot celota za uresničenje zahtev
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Sovodenjski nogometaši s pomlajenimi silami
Jutri bodo nastopili tudi naraščajniki
Jutri se bodo začela za sovodenj-ske nogometaše nova prvenstva. Začelo se bo tekmovanje v tretji amaterski ligi. pa tudi riaraščajni-ške predprvenstvene tekme.
Nekaj besed o prvi sovodenjski e kipi. Letos so jo vključili v tekmovanje tržiškega okraja tako da bo večino tekem odigrala v okolici Tržiča. Ekipa je letos precej pomlajena. Del starih igralcev je odšel in tako so prišle v moštvo mlade sile. Vsako predvidevanje o tem, ka ko bo moštvo letos igralo, je zato precej tvegano in težko.
To je dokazalo tudi nedeljsko sre Čanje s trebenskim Primorcem. Če prav so Sovodenjci nastopili brez nekaterih članov prve postave, so prikazali zadovoljivo in borbeno i-gro. Posebno napad je postal po vrnitvi B. Marsona bolj prodoren. Uvrstitev Viž'ntina in Griona v kril-sko vrsto omogoča uspešnejšo igro na sredini igrišča.
Jutrišnja tekma proti Azzurri bo v Ločniku ob 10.30. Pri gostilni Hmeljak naj se ob 9.30 zbero na slednji igralci: Uršič, B. Kuzmin, " Vižintin, Ferfolja, Novak, Ma
la za 14 dni in tako bodo igralci še dva tedna počivali.
Ekipa Bora, ki nastopa v B ligi, bo jutri gostovala v Trevisu. Njen nasprotnik bo Brooklyn Treviso. Za Bor bodo nastopali Tavčar, Bole in Šinigoj
ODBOJKA
Jutri bo na stadionu 1. maj T Trstu prijateljski moški odbojkarski turnir. Nastopile bodo ekip« Ljubljane, Libertasa TS in Bora-Turnir bo služil kot priprava **
lič, Petejan, Gruden, Florenin, Grion, Marson, Gulin, Brumat, Tom sič.
Ob 8. uri zjutraj naj se zbero naraščajniki na športnem igrišču, od koder bodo odšli v Zdravščino. Zbero naj se: R. Devetag, B. Devetag, Peric, M. Cotič, Cjan, F. Čeudek, I. čeudek, L Petejan, E. Petejan, Bi nik, J. Cotič, L. Tomšič, B. Tomšič, Batistič
U.
Jutri ob 12.30 bo na novem igrišču v Padričah tekma 3. amaterske nogometne lige med Vesno B in Primorcem. Srečanje se bo začelo ob 12.
NA Mi ENI TENIS
$ ligo in se bo začel	ob	9.30.
				t:
f	j KjM	
Bari. Sampdoria	X	
Fiorentina Torino	i	
Juventus-Inter	X	2
LR Vicenza - Verona	1	
Napoll - Cagliari	2	X 1
Palermo. Brescia	1	X
Roma. Lazio	X	
Catania - Atalanta	1	X
Genoa - Perugia	2	X 1
Modena Foggia	2	X
Varese - Piša	1	
Lecco. Venezia	1	
lreviso. Alcssandria	I	
i. —
I 2. —
Odgodcnu prvenstvo l’ lige
Jutri bi se morate začeti italijansko moško namiznoteniško pr venstvo C lige, v kateri nastopa !e los tudi ekipa nabrežinskega Sokola. Namiznoteniška zveza pa je sporočila, da je prvenstvo odgodi-
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
4.
5.
6.
drugi 1
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
major
Como
% <?®

Bassano
»ov.: /.
g. San Remo,* .
'9©^	ep -i	-	't*-.	•«
<?/?„ „5-? tu e/£<3 pordenone c&o^
n.
s
co

’ ,G#	3^°%, -č=CfW>o0 P
t Bergamo	« cc 6	& O;
v
Bergamo
._ Crema \.	pvatol

\Q M&

is £	%
S o
S
*/r
^ w	°«/7C
* Gor/c* \ elluno šp a v g
V

*
1 e\° yo<V
\ s?

i>V'8	'
"8 >;

JOŽKO LUKEŠ
Nebeški
muzikant
^ drobno rosil in v zraku ” b,la zoprna megla. Zdelo se ’ ?e’ da rni vse telo oklepa ne-kletna vlaga in tresel sem se mraza. Poleg mene je hodila Pnvta’ '^a Slla 710 očetov pogreb.
Kopališče malega mesta je bi-_ * Predmestju, četrt ure hoda, več. Mama se me je driala ka't' ^^uh-o, da bi laže hodila.
močno je šepala. Hodila
M rnolče. Kdaj pa kdaj sem jo
zaan ,rani ogledal, če se bo kaj vrnilo m njenem obrazu, toda ,ž~m Je mimo in nekakšna ti-p^n°st je bita v njenih očeh.
urnTmi sem: ,,Gle’ mo* H ^
vein ' ,moi’ ki je 2 njim Preži-sk°raj štirideset dolgih let, n1Jnu je rodila otroke, s kate-le delila vse lepo in grdo, dobro in slabo, pa glej mir ni* sP°k°j™st sta zdaj v nje-zoom?čeh’ kak°r da se ni nič kakor ^ bi m oče še j. Po med nami živ in vesel, kanj* bil vedn° ■ ■ ■
Pan,?, Misli 80 mi za trenutek at ?te‘e k njemu. Pravili smo mn Ceh ,včasih tudi tatinek, bil je Meri 'n xato smo ga iako tclicali. li,,hJPrvo svetovno vojno je v ‘ bljani spoznal mamo in tako ostal v Sloveniji. Zapor ' se diiPri ieleznici; zvečer pa je ho-* tcavamo, kjer je igral v nik -lru' je odličen glasbe-
s,	m znal je igrati mnogo m-PPfentov. Najlepše pa je igral
harfo. Živo se še danes spo-»edet ’ kako je včasih zvečer « fc harfi in so njegovi dol-tun-* Prsti izvabljali iz strun povite melodije. Se mi otroci.
smo bili sicer razposajeni in utih^V*' smo takrat obstali in stušar* teT ga zamaknjen0 P°'
, °če nam je pravil, da je har-
t.	,an9clski instrument in da so ziJ’ ki 1° igrajo mebeški mu-tudJ^je*- Pripovedoval nam je hau da tma vsaka struna na jih l- sv°j Pomen. Potem nam
je našteval: radost, ljubezen, ^ernost, razposajenost, igri-*■ mladost, mir, žalost, jeza, in°t°St’ sovraštvo, bes, nemir str tak° dalje- Harfa ima mnogo t, Un in moral nam je našteva-‘ njih imena, toda nikoli se ni Zveličal.
nJebkrat se je kakšna struna harfi utrgala. Kar sredi noči kr ?as^al bolesten glas in ta ,e . je bil oče potrt. Mati pa že, le jezila, saj so bile strune slah dra°e’ °če Pa je zaslužil Skrbno sm0 morali vedno Igrati vrata in okna, da ne bi jQ ta stala na prepihu, oče pa r^te, Pokrival z odejo. Pravil j.™* je, da se prav gotovo tisti struUtek’ ko se na tvarfi utrga te^' nekdo poslavlja od sveta, otr 1* utr0a tenka struna, umre Vek' 6e P0 debela, odrasel člo-
*X*k0 je to kruto,s sem takrat «struna se utrga in člo-5 odide za zmeraj.» k^minjam Se, da sem potem, me je zbudil ponoči tfS. virgane strune, dolgo str-i0rn? temo in si v svoji otroški mišljiji risal otročička, ki so nie Položili v belo krsto. Groza tihn i* bil° takrat in dolgo sem thtel v blazino, dokler ni-
Z^Pal-
n0 411 se je tudi noč pred očeto-smrtjo utrgala struna na nje-p/ harfi?)t, sem pomislil Ce-je v je bil oče že v letih umrl, ln korala to biti tenka in vese-ve&runa’ tcajti bil je veseljak, smeh Pripravljen na šalo in roa’ kot da bi bil Prinesel iz Pre«e Moravske vso radost in sita n°sf’ 0 kateri poje morav-joj,. Porodna pesem. Da, bil je en človek in vsi so ga ime-UhKadar je v poznih le-kp' k° ni več igral, vstopil v no arn°, so mu muzikantje ved-niebHiorali kakšno živahno češko i*, °dijo in on jim je s čašo pi-p nazdravil in se jim nasmejal, itd lv° - - ■ pivo . .. pivo ... Bese-v Pivo se mi je hipoma zadrla ^ r°e, globoko, tako goboko, ytee je ^skelelo od bolečine, ijeriiZadn1ih trenutkih svojega živ-naJa je oče s tresočo roko pivQSal na kor papirja: pivo ... r^, ' ■ ■ pivo ... Nisem mogel kaj želi in še dalje sem terJ' v njegova, od kapi zmali-hiu ,Usta, grozdne jagode, da se in te njih sok cedil po bradi kdih°- Vratu- Sele potem, ko ie t’e<5ejTI/ in sem nekje našel po-nteonn° steklo, sem razbral l0 K v° poslednjo željo. Toda bi t0 j® Prepozno, prepozno! In zn Vseu°m nosil to bolečino v srcu
Sfi °- konca svojih dni.
sem zobe in pogoltnil kajti v grlu me je dušilo tehtni še vedn0 drobno rosil, <a»n P korak pa je postajal po-Ofj tet. Pogledal sem jo spet u oj?0 se ji nenadoma zazrle h wJn°- pohitel sem za njimi tesok*1’ da so obstale na oknih <!q * hiše. Tnkrat sem spoznal, tein °i*Va pred hišo, v kateri 5e rodil, pred hišo, kjer tel rjikdaj stanovali in kjer so •e j/tekala otroška leta. Mama le 1 nenadoma oprijela želez-bila i‘e 09raje ob hiši, sklo-tem0 Z glavo in izvil se ji je * Pret st°k. Potem je rekla tehoj fpanim glasom: «Tatinek, s tem Jč bilo lepo...» In vedel tl° ’ je v tistem trenutku hje, tetino nje vse njuno življe-ted ; Sa radost in sreča, ljubeči ? trpijenje, vsa lestvica ču-°Ce J}, doživetij, katerim je naš 'teena na strunah svoje harfe
teitkj1 tee je bilo v tistem tre-lhbe ’ sram za dvom o njeni tein ‘tet, vendar ji nisem znal tz-teib0 ene same besede v to-°ffraje Odtrgal sem jo samo od teki n,, Potem sva molče sto-ti J?? blatni poti ob Dravi pro-teOnjgPhtišču Med šumenjem ‘o, rfke pa se mi je zazde t*iQ jesl!Sim zvoke harfe, na ka-1 igral mebeški muzikantu.
'	‘ V“!
18. T. M. V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU
Okrogla miza o aktualnih vprašanjih zaščite Krasa
Številna udeležba strokovnjakov in predstavnikov organizacij z obeh strani meje
V soboto 18. t.m., so se ob zaključku razstav «KraSka hiša# in «Tr4aškl Kras# na pobudo Slovenskega etnografskega muzeja zbrali v Ljubljani zastopniki vseh strok, ki se zanimajo za probleme Krasa in njegove zaščite. Tako so bili poleg etnografov prisotni tudi prirodoslovc i, agronomi, geografi, urbanisti, konservatorji, turistični delavci in drugi. Prisotne je v imenu organizatorja najprej pozdravil ravnatelj etnografskega muzeja dr. Boris Kuhar, ki je podal tudi splošen oris glavnih problemov, ki zadevajo Kras, ter pozval prisotne k sproščenemu razgovoru. O-menll je tudi, da je to posvetovanje plod razgovora, ki so ga ob otvoritvi razstav imeli s tržaškim županom.
Razgovor se Je seveda sukal o-koli ogroženosti Krasa ter ukrepov, ki bi bili primerni za njegovo zaščito. Prisotni so ugotovili, da je Kras kot po človeku kulturno oblikovana zemlja ogrožen ter da ta ogroženost zajema
V foyerju balkona v Kulturnem domu je odprta razstava del našega mladega slikarja Demetrija Ceja. Vodstvo gledališča je napovedalo, da bo za vsako novo gledališko premiero razstavljal eden izmed slovenskih zamejskih umetnikov.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinniiiiniiiiiiiiiniiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHU
v
KRST NOVITETE ZA OTVORITEV GLEDALIŠKE SEZONE SG
Levstikov literarni Martin Krpan v novi Mahničevi odrski oživitvi
Proslavitev 35-letnega gledališkega jubilanta Danila Turka - Joea v naslovni vlogi
Da bi ostalo zvesto načelom in tradiciji, je umetniško vodstvo Slovenskega gledališča poskrbelo, da se je tudi jubilejna gle dališka sezona v Trstu začela z izvirnim slovenskim gledališkim delom, z Levstik • Mahničevim ((Martinom Krpanom#, kot se je pred malo manj kot 25 leti začela prva povojna s Cankar -Delakovim ((Hlapcem Jernejem in njegovo pravico#. Kakor je ta zvestoba načelom in tradiciji hvalevredna, tako je tudi izpostavljena nevarnostim in tveganjem, kajti ni tako lahko priti vedno do dobrih tekstov, saj dramska ustvarjalnost med Slovenci ni ravno bogata, kvalitetna pa še toliko manj, pa naj gre že za povsem izvirna, dramska dela ali pa za odrske predelave literarnih tekstov. Pri teh poslednjih je nevarnost še toliko večja, ker se redko posreči ohraniti v odrski obdelavi literarni odgovarjajoči gledališko vrednost.
S tem uvodom nikakor ne mislim razvrednotiti iskrene gn Mahničevega prizadevanja, da bi nam v odrski obliki ohranil tekste, ki so se malodane že izgubili, kot so na primer razni pasijoni, ali pa literarne bisere Iz samih začetkov naše književno sti in iiterame ustvarjalnosti. Trdno sem prepričan, da ta njegova prizadevnost zasluži vso pozornost in priznanje toliko bolj, ker je Mahnič nesporni
mojster gledališke forme In istočasno pedanten, silno občutljiv in z izjemnim posluhom obdarjen kultivator lepe, čiste slovenske besede, zlasti starožitne. Ti dve lastnosti sta pri njem jamstvo resne in kvalitetne u-stvarj-alnosti, ki jo plemeniti še izjemna študijska serioznost in pa vzorna režiserska metodičnost. Ce kdo, potem je gotovo Mirko Mahnič tisti sodobni dramaturg, Iti ima največ šans, da bo plod njegovih prizadevanj sprejemljiv. Povedati hočem le, kako je tudi za resničnega mojstra tvegano prirejanje literarnih tekstov za oder, kajti če neko delo ne uspe tako, ko-t pričakujemo, potem tega ne gre pripisovati mtii piscu literarne predloge (njemu še najmanj), niti drama-tizaitorju in velikokrat tudi ne izvajalcem, temveč enostavni resnici, da sama literarna vrednost nekega teksta še ni jamstvo za uspeh njegovega odrskega oblikovanja.
Zdi se mi, da velja to tudi za ((Martina Krpana#, ki nam ga je pripravil Mahnič, čeprav ni nobenega dvoma, da je njegova dramatizacija boljša od vseh dosedanjih in to ne samo zato, ker je Mahničev odnos do lite rature najbolj spoštljiv, saj govori izključno z Levstikovimi besedami, temveč tudi zato, ker je našel prijem, ki je po svoje izviren, ne glede na to, da je «igr;» v igri# že večkrat uporabljena
100-letnica smrti Antona Janežiča
Pozdravljen Rož, ki si rodil prve slovenske publiciste in časnikarje na Koroškem
Rožu na slovenskem Koroškem so rekli slovenske Atene. Zaradi bukovnikov in ljudskih bistrih glav, ki jim je tu tekla zibelka. Pa tudi zaradi njegovih znamenitih sinov, ki so zasloveli kot slovenski publicisti in časnikarji na Koroškem: med njimi zlasti Andrej Einspieler in Anton Janežič.
Podoba narodnega buditelja in časnikarja Andreja Einspielerja razsvetljuje mračni svod nad Korotanom in mi kaže nove smeri v bodočnost. Vzdramila sta ga v celovškem bogoslovju Slomšek in Majar. Sijal je skozi desetletja kakor plameneča bakla, ki je ni mogel pogasiti noben sovražni vihar Nenehno je vsrkaval vase plemenito bistvo svojega ljudstva in mu dajal piti iz lastne krvi za odporno silo proti navalu ger-manstva.
Na posvečenih tleh ponosnega Roža je uzrl svetlobo slovenskega obzorja tudi Anton Janežič. Slovenstvo na Koroškem je krepil kot neutrudljiv, trdoživ organizator knjižnih in časopisnih publikacij. A. Janežiču je bilo vse živl.jenje en sam delovni dan. Clovek-mravl.ja, ki se je ves razdajal za kulturno blaginjo slovenstva na Koroškem. 18. septembra t.l. je poteklo 100 let kar je ugasnilo njegovo življenje v 41. letu. Le nekaj mesecev pred tem je pred 100 leti zasnoval svoj poslednji ljudski časopis »Besednik#. V bistvu gre za dvoživko med časniškim hi časopisnim periodičnim tiskom. O njegovi nepretrgani 19-letni publicistični u-stvarjalnosti je bil natisnjen v ((Primorskem dnevniku# izčrpen sestavek konec januarja 1965.
Prav je, da posvetimo njemu, ki sodi med kulturno ter izdajateljsko najplodovitejše, najtvar-nejše Slovence, svojo pozornost ob 100-letnioi njegove smrti. Nedvomno kažejo A. Janežičevi presenetljivi posežki v kulturno u-sodo koroškega slovenstva svojo pomembnost s predorom slovenskih periodičnih in knjižnih tiskov med slovensko ljudstvo na
Koroškem. Skupno je ustanovil štiri poučno zabavne ljudske časopise, ki so bili pravzaprav čas-niško zasnovani in ki razodevajo A. Janežičevo prizadevnost za kvalitetni napredek.
Množični predor neperiodičndh tiskov med Koroško in sploh slovensko ljudstvo pa lahko povezujemo z A. Janežičevim sodelovanjem pri oelovški Mohorjevi družbi. Tu je opravljal delo neplačanega tajnika. Vsak rokopis je moral skozi njegove roke. Ta njegova zanesenjaška kulturna dejavnost je manj znana. Nedvomno mu pripada v krogu Mohorjeve družbe ob A. M. Slomšku in A. Einspielerju pomemben delež pri ustvarjanju pogojev za presenetljivi razmah te družbe kot tedaj največje slovenske knjižne založbe: ob Janežičevi smrti pred sto leti je zajela v svojem krogu 13.651 udov; do razkroja avstroogrske monarhjie leta 1918 pa je razpečala med slovenske družine okrog 19 milijonov knjižnih tiskov. Založniška zasnova Mohorjeve družbe in njenih koledarjev je preskočila iz Celovca tudi na primorska In štajerska tla.
Ob nenehnih pobudah na področju periodične in neperiodič-ne publicistike se je Anton Janežič lahko naslanjal na realne okoliščine. Na južnem Koroškem je prevladoval tedaj strnjeno slovenski kmetski in delavski živelj. V območju slovensko nemške narodnostne meje je bilo tedaj 118.171 Slovenoev in le 14.000 Nemcev, na celotnem koroškem o-zeml.ju pa 120.000 Slovencev in 198.000 Nemcev In še značilen podatek iz avstrijske uradne statistike sredi prejšnjega stoletja: Ljubljana je bila tedaj manj slovensko mesto kakor Celovec, kjer so v njegovih predmestjih prevladovali Slovenci. Glede na to se ne moremo čuditi, če je pomenil v tem obdobju Celovec prvo žarišče ustal jene slovenske poučno zabavne in leposlovne časopisne publicistike.
Dr. FRAN VATOVEC
oblika. Enostavno se nv zdi, da velja zato, ker manjka temu gledališkemu «Krpanu» dramska struktura p>a ne zato, ker bi je Mahnič ne znal ustvariti, temveč zato, ker je v Levstike vi povesti ni kje vzeti, zlast ne, če hoče dramatizator ostat’ tako zvest literarni danosti, kot, ji zavestno ostaja zvest Mahnič. Sama klenost Levstikovega jezika, sama melodičnost njegove dolenjščine, sama plastičnost v njegovi pripovedi, kar vse ustvarja literarno vrednost, pa so premalo kot elementi za drama tizacijo, ld bi zagotavljali delu zanimivo odrsko gradnjo in o mogočajo v najboljšem primeru le ilustriranje besedila z živimi podobami in osebami, omogočajo torej živo slikanico, ld lahko hodi vštric z literaturo le s svojo 'poetičnostjo in dognanim melodičnim jezikovnim predana šanjem ter še s kreativno sposobnostjo igralcev.
Skromnost dramaturško primernega materiala v Levstikovi za celovečerno dramsko delo mno go prekratki povesti, je skuša! Mahnič nadoknaditi z nekaterimi dramaturškimi in režiserski mi domislicami, pri čemer se je odločil za nekakšno prepletanje realističnega in stiliziranega. S tem je po eni strani težil k temu, da bi Levstikova pripoved resnično plastično zaživela, obenem pa ohranila svojo poetičnost, ki se v sami literarni Levstikovi umetnini dviga nad samo epsko pripoved To prepletanje med realističnim (so doživljanje in komentiranje zgodbe v razredu) in stiliziranim (prizori s Krpanovo kobilo in njegov boj z Brdavsom) je sicer doseglo določen dramaturški učinek, zlasti s tem, da je zapolnilo mnoge odrske praznine in se izognilo banalnostim, je pa po drugi strani razbijalo stilno enotnost dramaturškega' koncepta, zaradi česar je bil celotni učinek vendarle preveč zrahljan in so je izgubila tudi tista primerjava, ki je očitno bila v Levstikovem hotenju, med Krpanom kot predstavnikom zdravega osveščujočega se slovenskega človeka, in dunajskim cesar skim dvorom kot predstavnikom vladajočega sloja, v vsakem trenutku pripravljenim okoristiti se z življenjsko silo svojih narodov a se za njegovo zvestobo s spletkarjenjem in nadutostjo izogibati poštenemu plačilu Nad vsem je namreč le nekoliko pre
več lebdela skorajda idilična dobrohotnost, kd je niti v besedilu ni v tolikšni ie tako poudarjeni ohMtoi.
Toda mimo vsega tega in čeprav ta ((Martin Krpan# ni bilo veliko gledališko doživetje, zlasti ne kot uvod v jubilejno sezono, pa je vendarle imel svojo mikavnost in prikupnost, ki se odseva v iskrenem avtorjevem pristopu k tematiki, v poetičnosti njegovega dramaturškega prijema in pa — in to še zlasti — v njegovi skrbi za lepo kreiranje vlog in lepo odrsko bese do, pa še stilno ubranost režiserskega koncepta s scenskim o-okvirom (Viktor Molka), kostumi (Alenka Bartlova) in glasbe no opremo (Marijan Vodopivec).
Naslovno vlogo Je kreiral Danilo Turk - Joco In z njo proslavil svoj 35-letnd gledališki jubilej, Njegov Krpan je bdi lepa odrska stvaritev, vredna jubileja tako vsestranskega in gledališču predanega človeka kakršen je jubilant. V posebno priznanje mu je šteti, da Krpana ni gradil na svoji fizični danosti, kar bi bilo sicer lahko a /a resničnega gledališkega oblikovalca preveč enostavno, temveč da se je prizademo vždvljal v mar-kantnost' Krpanove poosebljenosti in disciplinirano podrejal svojo naturno odrsko spontanost režiserjevim navodilom. Ce bi lahko njegovemu Krpanu kaj pripomnil, potem bi to bila le ne vedno do kraja izdelana dikciji in premajhna skrb za narečno melodičnost dolenjščine.
Iz zelo številnih oseb so z večjim deležem pri zgodbi in s poudarjenim smislom za filigran sko obdelavo detajlov izstopali Jožko Lukeš kot cesar, Stane Raztresen kot minister Gregor, Alojz Milič ko* minister (man? kot Brdavs), Rado Nakrst. kot minister in Levstik (v , prologu), Stane Starešinič kot minister, Leli Nakrstova kot cesarica, Mira Sardočeva kot Jerica, Zlata Ro-doškova in pa celotna skupina šolskih otrok (Miranda Cahariji, Lidija Kozlovičeva, Adrijan Rust-ja, Livij Bogateč in zlasti Silvij Kobal). V drobnih ali povsem statističnih vlogah so nastopih še:	Dušan Jazbec, Ivan Verč,
Nora Jankovič, Ludvik Zajc, Anton Kalc, Josip Šušteršič. Endj Rainhart, Ferdo Kokošar, Aleksander Pertot Karlo Rogelja in Edi Žerjal.
JOŽE KOREN
Javna zahvala dr. Lava Čermelja
Prof. dr. Lavo Čermelj nam je poslal pismo, v katerem se zahvaljuje Vsem. ki so ga prejšnji teden 15. t. m. počastili ob njegovi SO-letnici, «posebne pa za res tovariško in prijateljsko ozračje, ki je bilo značilno za vse srečanje». V pismu nnto prof. dr. L. C. še poudarja-«Vtis, ki sem ga odnesel je res nepozaben in mi bo v veliko zadoščenje za tisto malo. kar sem lahko storil in moral storiti za naše rojake v Trstu in na Primorskemu.
(Op. ur.: Gornfa C. karikatura je l ila objavljena v zadnji številki Ij. «Pavlihe»).
Kras kot pokrajino v celoti, še posebej pa njegove kulturne spomenike, ki jih sam kraški človek ne ceni dovolj. Ogroženost Krasa Je zaradi bližine mesta večja na italijanski strani, kot je omenil predstavnik tržaške občine, občinski odbornik Dušan Hreščak, ki je prisotne tudi pozdravil v imenu tržaškega župana, vendar gre Jemati Kras kot celoto ne glede na državno mejo. Glede tega so se vsi udeleženci popolnoma strinjali.
Zgoščen pregled k raške problematike je z geografskega stališča nudil prisotnim prof. Klemenčič, ki se Je ustavil predvsem ob problemu kmetijstva, ker je kmet tudi arhitekt pokrajine. Tako je prvi element, ki vodi k propadu Krasa odmiranje kmetijstva, drugi element pa je pritisk orebivalstva iz mesta, ki išče v tem prostoru oddih. Profesor Klemenčič se je zavzel za zaščito celotne kraške pokrajine. Kot naravoslovec je o problemih Krasa spregovoril profesor Vra-ber, kd je poudaril, da na Krasu ne gre več za neko deviško naravo, pač pa za zemljo, ki Ji je človek v teku časa vtisnil svoj pečat, jo spreminjal, a vendar z določenim čutom; to kulturno oblikovano naravo bi bilo treba ohraniti. Turistični in Industrijski centri so seveda že žrtvovani. Vendar varovanje posameznih objektov ni dovolj, varovati je treba večje predele in sicer ne zaradi njih samih, ampak zaradi človeka. Zato je treba razvoj nujno regulirati.
Kot Kraševec je o problemih Krasa spregovoril tudi dr. Milko Matdčetov, ki je poudaril predvsem negativni vpliv razvoja na umetnostne in etnografske podobe. W so najbolj ogrožene. Človek jih ne pozna in ne ceni, ampak jih celo uničuje. Vprašanje Je, kam naj se človek obme za zaščito vsega tega, kar tako privatniki kot muzeji izropajo na terenu. Poudaril je, da govorjenje ne pomaga, pač pa da je treba najti konkretno rešitev.
V iskanje take konkretne rešitve so bili pravzaprav usmerjeni vsi napori prisotnih govornikov. Rešitev so iskali predvsem v dveh smereh: po politično u-pravni j>oti ter po življenjski poti, po kateri naj bi ljudi same prepričali, da spoznajo vrednote svoje zemlje ter jih pomagajo o-hraniti. Poudarjena je bila potreba po aktivnem sjjomeniškem varstvu, predvsem pa potreba po intenzivnem študiju, ki naj bi ga vzporedno vodili zastopniki vseh strok, ter po sodelovanju vseh strok. Pni reševanju Krasa so vsi prisotni odklanjali rezervate in poudarjali, da je treba upoštevati interese prebivalstva ter vključiti vrednote preteklosti v razvoj. Turistični delavci so zagovarjali stališče, da bo tudi turizem prispeval k rešitvi Krasa, ker išče danes turist predvsem pristno staro okolje. Tudi kmetijstvo bo k temu lahko pripomoglo, kot je poudaril inž. Miloš Kodrič, ki se je dotaknil tudi zaščite Kra-
sa kot zaščite narodnostnega obstoja Kraševca.
V imenu udeležencev z italijanske strani je diskusijski prispevek prebrala dr. Mara Debeluhova, ki je tudi prevajala v italijanščino besede vseh diskutan-tov. Prispevek se je dotaknil problema izkoriščanja Krasa, znanstvenega raziskovanja ter zaščite kraške tradicionalne kulture.
Pred koncem so udeleženci Se razpravljali o najustreznejši obliki nadaljnjega dela, ki naj bi pripeljalo do tega, da bd bilo delo posameznih strokovnjakov čimbolj koordinirano, da bi znanstvene izsledke lahko posredovali političnoupravnim forumom in da bi čez nekaj časa lahko pripravili tudi simpozij o problemih Krasa. Udeleženci so se zedinili za sestavo ožjega odbora, ki naj bi vodil nadaljnje delo.
Po posvetovanju se je večina udeležencev odpeljala na Muljavo, kjer je bilo v Obrščakovl gostilni kosilo, nakar Je bil na programu ogled Jurčičevega muzeja. Po vrnitvi v Ljubljano pa so udeleženci posvetovanja odšli v hotel Turist, kjer so se zadržali na večeru terana in pršuta.
Ž, G.
Teden slovenskih gledališč v Mariboru
V Marifooru je v teku četrti «teden slovenskih gledališč#, ki sovpada letos s 59-letnico Slovenskega narodnega, gledališča v Mariboru. Prireditev se je začela 23. t. m. in bo trajala do 29. t. m., na njej bodo sodelovale umetniške skupine vseh pokldcnih slovenskih gledališč, uvod vanjo pa je bil 23. oktobra pogovor gledaliških delavcev o vprašanjih mariborske Dra. me v luči skupnih vprašanj s’o-vensklh dramskih gledališč. ) t prvo je nastopilo Mestno gledal., a ljubljansko z dramo Arthurja Millerja «Cena». Sinoči je Slovensko gledališče iz Celja uprizorilo Jurčič - Inkretovega ((Desetega brata#, danes zvečer pa se bo predstavilo naše tržaško gledališče z Levstdk-Mahničevim ((Martinom Krpanom#. Jutri bosta dve predstavi: dopoldne bo Mladinsko gledališče iz Ljubljane uprizorilo mladinsko i-gro Wilhedma Buseha «Cipek in Capeloi, zvečer pa bo skupina mariborskega Malega odra uprizorila Genetovi ((Služkinji#. V ponedeljek bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Goldonijevo komedijo «Tast po sili#, v torek 28. t. m. bo ljubljanska Drama uprizorila Glra.udouxovega ((Amfitriona 38», v sredo 29. t. m. so predvideni pogovori dramaturškega kolegija mariborske Drame. Na «teden slovenskih gledališč# so povabljeni tudi gostje iz Češkoslovaške.
PKKJKLI SMO
PEDENJPEK, Niko Grafenauer. Mladinska knjiga, «Moja knjižnica# Ljubljana 1969.
O FANTU, KI JE ZNAL ŽVIŽGATI, Venceslav VVinkler. Mladinska knjiga, zbirka »Moja knjižnica#. Ljubljana 1969.
ZAKLAD S1ERRA MADRE, B. Traven, Mladinska knjiga, zbirka «Moja knjižnica#. Ljubljana 1969.
iimiiitMiitiiiliiiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiimiiiiiiiuHMiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiimliMiiiiiiHiiiiiiiiiliiiiiiiiHMiimiiiniiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiitmiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiie
JUBILEJ POMEMBNE GLASBENE DEJAVNOSTI
Petnajst let orkestra GM
Nekaj misli ob današnjem prvem koncertu jubilejne sezone
Med številnimi glasbenimi prireditvami prvih let po osvoboditvi se poleg nastopov pevskih zborov pojavijo tudi koncertne prireditve tržaške Glasbene matice, ki je v jeseni leta 1945 obnovila svoje delovanje.
Na področju instrumentalne glasbe se uveljavi škedenjski godalni orkester (odsek Glasbene matice), ki ga je vodil prof. Karlo Sancin. V razgibano kulturno-prosvetno življenje tiste dobe pa se lepo vključujejo tudi nastopi raznih solistov, predvsem domačih pevk in pevcev ter instrumentalistov, med gosti iz matič-
Orkester Glasbene matice z dirigentom prof. Oskarjem Kj drom v mali dvorani Kulturnega doma.
ne domovine sta priredila umetniški večer v prvih letih povojne dobe violinist Karel Rupel in pianist Anton Trost.
K rednejšemu organiziranju javnih koncertnih prireditev je pristopila Glasbena matica v sezoni 1949-50. Pri tem se je oprla spočetka predvsem na koncertna gostovanja iz matične domovine, vendar zasledimo na koncertnem odru tudi domače ansamble in soliste.
Kakor je razvidno iz koncertnih sporedov tiste dobe, so prevladovala koncertna gostovanja iz matične domovine. Polagoma pa se v okviru prireditev šole Glasbene matice začno uveljavljati v javnosti tudi gojenci višjih raz redov glasbene šole, novoustanovljeni mladinski pevski zbor in šolski orkester. Prav ta šolski orkestralni ansambel je postal o-snova današnjega orkestra Glasbene matice. V sezoni 1954-55 se ta orkestralni ansambel, ki so ga sestavljali gojenci višjih razredov, profesorji in nekateri drugi glasbeniki, prvič predstavi v Avditoriju s Havdnovo Vojaško simfonijo in kot. spremljevalec Plattijevega Klavirskega koncerta.
V naslednjih letih srečujemo orkester GM jjod vodstvom svojega stalnega dirigenta Oskarja Kjudra vedno pogosteje na koncertnem odru, kjer se uveljavlja bodisi s samostojnimi koncertnimi nastopi ali kot spremljevalec znanih solistov (inštrumenta-listov in j>evcev), domačih ali o-nih iz matične domovine (72 po številu). Veliko popularnost so dosegli pri našem občinstvu njegovi koncerti s sodelovanjem pevskih zborov, zlasti pri izvedbah glasbenih del domačih avtorjev. Glede na priljubljenost, ki so Jih med našim občinstvom dosegle operetne predstave, je pomembno sodelovanje orkestra Glasbene matice pri uprizoritvah operet: Planinska roža, Boccac-cio, ln Cardaška kneginja.
Že bežen pogled v preteklost našega kultumo-prosvetnega delovanja pokaže, da skoraj ni bilo pomembnejše prireditve, pri
kateri ne bi sodeloval tudi orkester GM.
Kljub temu, da se Je moral ta orkestralni ansambel vsa leta svojega delovanja boriti za svoj obstoj ter je bilo včasih skoraj več truda vloženega v neprestane borbe za materialna sredstva namesto za strokovno delo v orkestru, je plod 15-letnega delovanja vrsta kvalitetnih koncertnih nastopov — 108 j» številu.
S koncerti, gostovanja doma a-li v kulturnih središčih matične domovine —	27	gostovanj —
(Beograd. Ljubljana, Dubrovnik, Reka, Nova Gorica. F*ulj itd.) je pokazal orkester Glasbene matice tolikšno življenjsko silo, da je postal neobhodno potreben čd-nitelj pri snovanju kulturne politike zamejskih Slovencev. Pomembno funkcijo je opravil tudi pri vzgoji mladega naraščaja, članov orkestra Dosedanja vzgoja gojencev v orkestru je že marsikoga oblikovala do tiste stopnje, ki omogoča sodelovanje v prof asi analnem orkestralnem ansamblu.
Med pomembne postavke njegovega delovanja spadajo tudi radijska snemanja v radijskih postajah Trst, Ljubljana in Koper. Kdor sledi radijskim oddajam se bo ponovno srečal s posnetki orkestra Glasbene matice.
Poleg gojencev višjih razredov in profesorjev glasbene šole. kt so stalni člani, sodelujejo v našem orkestralnem ansamblu tudi nekateri kvalitetni glasbeniki i-taldjanske narodnosti. To povezovanje slovenskih in italijanskih glasbenikov je zelo koristno ter ustvarja na kulturnem področju ne samo dober marveč prijateljski odnos. Za svoje prizadevno delovanje bo prejel orkester Glasbene matice od Zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij Slovenije pri nocojšnjem koncertu Gallusovo plaketo, dirigent in ne-kateri člani pa Gallusova odličja. Ob tem visokem priznanju našemu orkestralnemu ansamblu in vrlim orkestrašem iskreno če-stitamo in želimo ša vrsto —— dailjnjih uspehov.	^
— r
Vreme včeraj: Na j višja temperatura 21.6, majnižja 15.8, ob 19. uri 17,7 »top., vlaga 74 odst., zračni tlak 1018 nestalen, veter 7 km/h severovzhodni, nebo 9/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 18.9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 25. oktobra
DARJA	-
Sonce vzide ob 6.35 In zatone <* 17.03 — Dolžina dneva 10.28 — na vzide ob 16.46 in zatone ob Ifl
Jutri, NEDELJA, 26 oktobra
DEMETRIJ

PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA PO POČITNICAH
Zaradi «preverjanja» v levi sredini na dnevnem redu le upravne zadeve
V	tj,..	*
Zupan se bo sestal z načelniki svetovalskih skupin za izdelavo načrta o nadaljnjem delovanju občinskega sveta
Kot predvideno je prva seja tržaškega občinskega sveta po poletni prekinitvi dela po tekala v mirnem vzdušju. Svetovalci so v glavnem razpravljali o delovnih upravnih zadevah, sprejeli celo vrsto manj pomembnih upravnih sklepov in odobrili z glasovanjem upravne akte, ki jih je občinski odbor sprejel med poletnimi počitnicami.
Vzrok take obnovitve del občinskega sveta je predvsem treba iška ti v dejstvu, da se nadaljuje med tajništvi levosredinskih strank »preverjanje* upravne politike in da je bil sklep prvega srečanja med petimi tajništvi prav ta, da bo občinska uprava nadaljevala z rednim delom do predložitve proračuna za prihodnje leto, ko bo razprava o njem povod za stvarno pre-verbo v občinskem svetu samem.
nega značaja in da mora biti občinska uprava do njih občutljiva in izrekel mnenje, da bi se o teh vprašanjih lahko razpravljalo ob predložitvi bilance v novembru.
Seja se je zato pričela z običajnim županovim pozdravom, kateremu je sledila vrsta odgovorov. Inž. Spaccini je tako odgovoril svetovalcema Cesareju (PSU) in Trauner-ju (PLI), ki sta želela vedeti za vzroke upravne krize v pristaniški ustanovi. Župan je svetovalcema zagotovil , da je posredoval pri treh ministrih in jih zainteresiral za ugodno rešitev treh osnovnih zahtev, med katerimi je predvsem povišanje državnega prispevka pristaniški ustanovi za nadaljnjih pol milijarde lir.
Preden se je občinski svet lotil razprave, oziroma glasovanja o številnih upravnih sklepih, je župan sjjoročil ostavko demokrščanskega svetovalca Parona zaradi sklepa AC LI o nezdružljivosti funkcij. Po kratkih posegih demokrščanskega svetovalca Rinaldija, komunista Cuf-fara, socialdemokrata Cesareja, mi-sovca De Vidovicha in župana Spac-cinija, je svet sprejel ostavko. Parona bo nadomestila mlada doktorica Rita Corsi.
Po sprejemu prej omenjenih u-pravnih sklepov se je razvila krajša razprava o nadaljnjem delu ob činskega sveta. Komunist Rossetti je namreč zahteval, naj bi svet posvetil jjozomost delavskim borbam, ki prav te dni pretresajo Italijo in naše kraje in ki niso zgolj sindikalnega značaja, ker zadevajo tudi vprašanja, ki se neposredno tičejo mestne in drugih uprav, kot vprašanja ljudskih gradenj in najemnin, javnih prevozov, šol, vrtcev, draginje in podobno.
Rossetti je nadalje kritiziral večinske stranke, ker jDoteka preverjanje programov leve sredine izven občinskega sveta in omenil tiskovna sporočila raznih strank.
Odgovoril mu je demokristjan Ri-naldi, ki je dejal, da nasprotuje obnavljanju splošnih razprav o jx>-ložaju tržaškega gospodarstva, o katerem je svet že razpravljal, me ni pa, da bi bilo treba delo občinskega sveta uskladiti tako, da bo na sejah poleg rednih upravnih zadev določen cas tudi za razpravo o specifičnih vprašanjih. Glede kritike, da je občinska uprava stala ob strani dogajanju v mestu in med delavci, pa je Rinaldi dejal, da je župan večkrat posredoval pri pristojnih organih in da o tem ni podrobneje poročal zaradi skromnosti.
Socialist Pittoni se je v bistvu strinjal z Rinaldijem ter dejal, da se mu zdi, da so Rossettijeve zahteve utemeljene. Zavrnil pa je kritike socialistom v zvezi z namigi o objavljenih listinah in izjavah, v katerih je govor o sedanjem preverjanju med levosredinskimi strankami. Če bodo ostale stranke sprejele osnovne točke socialističnega dokumenta, je dejal, bo verjetno kmalu sklenjen nov sporazum o levi sredini. Ponovil je, da niso sedanji delavski spopadi samo sindikal-
Psiupovec Monfalcon je izrekel u-panje, da bo prevladal korekten odnos med večino in manjšino v ob činskem svetu. Pri tem se je ob regnil ob večino, ki rla je na videz zelo enotna v občinskem svetu, hkrati pa mora preverjati svoja stali šča na dolgotrajnih srečanjih. Socialdemokrat Cesare je jx>dprl predlog, naj bi se razpravljalo na prihodnjih sejah občinskega sveta na podlagi resolucij, ki naj jih o spe cifičnih vprašanjih predložijo po samezne svetovalske skupine, kar je končno sprejel župan, ki se je obvezal, da bo že prve dni v tednu sklical načelnike svetovalskih sku pin in z njimi izdelal načrt o nadaljevanju dela občinskega sveta v skladu s sklepi razprave.
V začetku seje so svetovalci stoje počastili spomin preminulih sindikalistov Giulia Pastoreja, Rena-
ta Bitossija in Fernanda Santija. O njihovem liku sta spregovorila demokristjan Vergerio ter komunist Calabria. Prvi je omenil samo Pastoreja in s poudarkom omenil razkol v sindikalnem gibanju, medtem ko je Calabria poudaril predvsem dejstvo, da so bili vsi trije umrli sindikalni »apostoli* in da so, kljub razlikam, delali za enotnost delavskega gibanja, ki postaja danes stvarnost.
RAZVESELJIVI PODATKI
V slovenskih otroških vrtcih vpisanih skupno 791 otrok
Letos 28 otrok več kot lani - Nujno potrebna vzgojiteljska šola, ali vsaj dveletni tečaj za slovenske vrtnarice
Prihod delegacije
vietnamskih
partizanov
ZKMI priredi ob prihodu dele-
gacije mladih južnovietnamskih irtl
partizanov zborovanje v kinu «Ritz». ki se prične jutri zjutraj ob 10. Popoldne ob 17. uri se bodo predstavniki južno vietnamske FNO u-deležili partizanskega srečanja v Križu.
Pred nekaj dnevi smo dobili dokončne podatke o številu otrok, ki so v letošnjem šolskem letu vpisani v slovenske otroške vrtce na Tržaškem. Na Tržaškem imamo skupno 28 otroških vrtcev, katere obiskuje 791 otrok. Tudi v otroških vrtcih, kot v osnovnih šolah, beležimo letos porast števila vpisanih otrok v primerjavi z lanskim šolskim letom. Letos je namreč, v otroških vrtcih 28 otrok več kot lani. Največ otrok je v otroškem vrtcu na Proseku (54) na Opčinah (47), v Ul. Donadoni (45); najmanj pa v Skednju (13), v Rio-manjiih (15), v Sesljanu (18). Nekatere otroške vrtce vzdržuje ustanova (ONAIRC), druge pa tržaška, devinsko-nabrežinska itn zgoniška občina. Ustanova ONAIRC je že lani ugodno sprejela prošnjo staršev za otvoritev novega otroškega vrtca v Žavljah pod pogojem, da mliljska občina poskrbi za Primerne prostore, pri tem pa so nastale težave, ker miljska občinska u-prava pravi, da nima finančnih sredstev.
Kakor je znano, sploh nimamo vzgojiteljske šole za slovenske o-troške vrtnarice. To je velika pomanjkljivost v slovenskem šolstvu v Italija in žal posvečamo temu
iiiiiiMiiMiMiiuiiiiimiHiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMimiiiiiiinmiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii
SINOČI NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Prof. Adamom in prof Pretnar o jugoslovanski zunanji trgovini
Danes okrogla miza pri ISDEE - Pozdrav prof. Calzolarija
V avli «G. Venezian« na gospodarski fakulteti je bilo sinoči prvo srečanje o gospodarski problematiki obdonavskih držav, za katerega sta dala pobudo Institut za proučevanje in dokumentacijo o teh deželah ISDEE in gospodarska fakulteta. Srečanje je bilo posvečeno problemom jugoslovanske zunanje trgovine, o čemer st,a spregovorila dva visoko kvalificirana strokovnjaka iz sosedine republike, prof. Ljubiša Adamovič z beograjske in prof. Stojan Pretnar z ljubljanske univerze. Razpravi so prisostvovali številni predstavniki oblasti, docenti, strokovnjaki in zastopnici gospodarskih ust^uipv, med temi načelnik ravnateljstva za zunanjo trgovino pri EGS prof. F. Gianfranchi. načelnik zunanjetrgovinskega . oddelka prt generalnem vladnem komisariatu dr. Borgna, ravnatelj Ustanove za tržaško industrijsko cono ing. Verzegnassi, predsednik Ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzll, predsednik Tržaške kreditne banke dr. Angel Kukanja, direktor Centralspeda dr. Adamič, predstavnik tržaške trgovinske zbornice dr. Tamaro, zar slapnika videmske zbornice dr. Job in dr. Covre ter številne druge osebnosti.
Predavatelja Je pozdravil dekan gospodarske fakultete prof. Calzo-lari, ki je napovedal, da se bo razprava o načetih vprašanjih nadaljevala ob današnji okrogli mizi v prostorih ISDEE. Razprave se bodo udeležili tudi deželni odbornik za industrijo in trgovino Dulci, predstavnik EGS prof. Gian-franchi, zastopnik odbomištva za načrtovanje dr. S. Gasparo in nekateri drugi gospodarski izvedenci medtem ko je moral prof. Adamovič že sinoči nujno odpotovati v Moskvo. Ob današnji okrogli mizi se bo razvila razprava tudi o posebni temi, ki zanima tukajšnje poslovne kroge, namreč o nalaganju tujih kapitalov v jugoslovansko gospodarstvo.
Prof. Adamovič je govoril o trgovinski menjavi med Jugoslavijo
deželami članicami Evropske
ttHmHiHnTMiMMtfMMMimimHiiinnnHHiHmmmMmmimHiiiHHimmumHHHimmiMiiiinmm*********
V PROSTORIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Strokovna razprava o obrambi domačih plaž pred erozijo
gospodarske skupnosti ter naglasil pomen tako EGS kot partnerja za Jugoslavijo kakor tudi Jugoslavije kot partnerja šesterice. Zadržal se je zlasti ob zaprekah, na katere zadeva jugoslovanski izvoz kmetijskih proizvodov na tržišče EGS in naglasil, da Jugoslavija želi skleniti z EGS sporazum, ki naj ji zagotovi primerno gotovost pri planiranju domače proizvodnje zlasti nekaterih vrst govejega mesa, koruze, tobaka in vina.
Prof. Pretnar je v tekoči francoščini (prvi predavatelj je govoril v angleščini, oba pa so spro-
jugoslovanskih gospodarskih orga-
hodom. S številnimi posegi v ustav?, na H&MSčiia' izleta 1963 in v osta/
lo gospodarsko zakonodajo je orisal pojem lastnine —‘—‘
sredstev v Jugoslaviji, juridlčni status podjetij, njihovo avtonomijo, problem samoupravljanja ip temeljne svobode poslovanja, to je notranje organizacije podjetij, planiranja in sklepanja kupčij. S posebno pozornostjo pa je prikazal svojstva in vlogo podjetij, ki poslujejo s tujino.
problemu premalo skrbi. Kratki tečaji in gostovanja v Sloveniti, ki so se začela šele letos, so sicer koristrji, toda nikakor ne morejo zadostovati. Imeti bi morali vzgojiteljsko šolo za slovenske vrtnarice, ali vsaj dveletni, ali triletni tečaj in kandidatke bi morale polagati sprejemni izpit za poučevanje v slovenskih otroških vrtcih.
SINOČI V VERDIJU
Koncert nagrajenih skladb na simfoničnem tekmovanju
Obema predavateljema se .le prof. Calzolari toplo zahvalil. Izrazil je prepričanje, da se bodo v prihodnje stiki med Italijo in podonavskimi deželami, predvsem pa med najbližjiimi sosedi kot sta naša dežela ln Jugoslavija, vse-
li prevajali v italijanščino) razvil stransko poglobili. Na znanstve-zaljtevno temo o položaju in vlogi nem' področju pa je napovedal ži-
vahnejše sodelovanje gospodarska
nizacii.j v zunanji trgovini z za- ip pravne fakultete tržaške univeri
ze ter deželne uprave in tržaškega Instituta ■ za raziskovanje vzhodnoevropskih dežel s sorodnimi u-
Kratka jesenska simfonična sezona se je sinoči zaključila v gledališču Verdi s koncertom, na katerem so bile izvajane skladbe, ki so prejele nagrado na Vlil. Mednarodnem tekmovanju za simfonične skladbe mesta Trst, na katerega, je kot je znano prispelo preko SO skladb, iz raznih držav. Mednarodna žirija, kateri je predsedoval 0-razio Fiume, in v kateri je med drugimi bil tudi slovenski skladatelj Alojz Srebotnjak, je soglasno odločila, da prve nagrade ne bo podelila. Rili sta podeljeni dve drugi nagradi ter tretja, ki so poleg denarne vsote predvidevale tudi javno izvedbo del. Tako smo sinoči poslušali v izvedbi tržaškega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil dirigent Bruno Rigacci, «Ballet-Ou-verture. skladatelja Juliusa Schlos-sa iz Združenih držav Amerike, ki je prejel tretjo nagrado, «Violin concerto. nemškega skladatelja Gene Giitcherja, ki je skupno s skladateljem Peterjem Benargem, čigar ^Simfonijo. so izvajali v drugem delu koncerta, prejel drugo nagrado.
Ne preveč številno občinstvo je še najbolj navdušeno ploskalo izvedbi violinskega koncerta skladatelja Giitcheja, v katerem je kot solist nastopil violinist Balclassare Simeone, ki je nelahki violinski part izvajal rez brezhibno.
Svečanost večera je poudaril Giuseppe Antonicelli, ki je pred začetkom drugega dela podelil nagrade trem skladateljem, od katerih pa je bil prisoten le Peter Be-narg, za ostala dva pa sta nagradi prevzela konzula ZDA in Nemčije.
— dn —
S! Ob «Tednu raka» bodo v nedeljo, 26. oktobra ob 11. uri, v dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ulici S. Carlo št. 2, podelili prof. Gutdu Manniiu,časten naslov predsednika tržaške'' šekclje italijanske zveze za borbo proti rakastim obolenjem. Na svečanosti bo poleg najviišjah mestnih predstavnikov oblasti, prisoten tudi predsednik državne zveze posl. odv. Nicola Angelucci.
proizvajalnih stanovami v sosedni republiki.
OB ZASILNI SLUŽBI Z VOJAŠKIMI KAMIONI
Mesto brez javnih prevozov zaradi stavke uslužbencev
V ponedeljek in torek dvodnevna stavka gradbenih delavcev ■ Tudi včeraj stavke v kovinarskih podjetjih
Zasedanje se draniini o
bo danes nadaljevalo -čiščenju odpadnih voda
Prof. Ven-v naseljih
V dvorani za konference pri trgovinski zbornici se je včeraj dopoldne pričelo dvodnevno zaseda-nje o »hidravličnih problemih treh Benečiji), ki ga organizira Institut za hidravliko in hidravlične gradnje na tržaški univerzi in beneški odsek Italijanskega hldrotehnične-ga združenja. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili nekateri predstavniki krajevnih oblasti, med temi deželni odbornik za zdravstvo in higieno Deveta«, zastopnik občinske uprave dT. Blasina, dekan tržaške univerze prof. Origone, zastopnik generalnega vladnega komisarja in druge osebnosti. Odbornik Deveta« le med svojim pozdravnim govorom omenili, da se deželna uprava živo zanima za probleme, ki so predmet razprave na zasedanju, ter da je na tem področju že izdala dva zakona, zakon štev. 27 v letu 1966 in zakon štev 23 v letu 1967, ki se nanašata na gradnjo vodovodov, sanacijo kanalizacijskega omrežja in podobne probleme. Dr. Blasina pa je naglasil, da bo tržaška občina v najkrajšem času razpisala natečaj za oddajo del za izpostavitev čistilne naprave ob izlivu glavne mestne kanalizacije pod Skednjem. V doglednem času pa bo pripravila tudi študijo o organizaciji sodob-ne kanalizaci iške mreže na tistih mestnih področjih, ki niso povezana z glavnim kanalizaci iškim vodom v smeri proti Skednju Po pozdravnih govorih rektorja Origonefa, dekana Italijanskega hi-drotehnlčnega združenja prof. Marsom. predsednika organizacije pral.
Pavanella in načelnika instituta za hidravliko na tržaški univerzi prof. Kampoma, se je začelo pravo strokovno zasedanje To je drugi sestanek strokovnjakov s področja hidravlike iz vse Italije ter sledi po treh letih prvemu srečanju, ki je bilo v Padovi. Glavno poročilo o »Obrambi plaž in obal« le podal prof. Guido Ferro s padovanske univerze. Govornik je najprej prikazal izvor in sestavo obalnih materialov, usedlin in skladov tor nakazal glavne možnosti obrambe pred erozijo, ki jo izvaja morje s svojim večnim gibanjem. Naglasil je, da je danes proces erozije posebno pereč na okoli 600 km dolgem odseku italijanskih obal.
Po poročilu prof. Ferra je sledila razprava, v katero so posegli številni strokovnjaki. Po kosilu so se kongresi®« odpeljali na ogled pristaniških naprav in pristajališča za petrole jske ladje v Zavel iškem zalivu. Spremljal jih Ja strokovnjak za obmorske gradnje in«. Mu-las. Nato so »1 v konferenčni dvorani ogledali vrsto tehničnih krat-kometražnih filmov SledM je občni zbor italijanskega hidrotehnlčne-ga združenja
Danes se zasedanje nadaljuje: ob 9. uri bo drugo uradno strokovno poročijo, ki ga bo podal prof. R. Vendramini s tržaške univerze, in sicer o problemih čiščenja odpadkov voda v naseljih, Za razpravo, ki bo zaključila zasedanje, se le že prijavilo večje število strokovnjakov, med katerimi so nekateri žt- izročili tudi pisano dokumentacijo.
[racami po razbitju pogajanj s predstavništvom delodajalske zveze AN CE. V ponedeljek zvečer se bodo delavci sestali na skupnem posvetovanju v veliki dvorana Nove delavske zbornice v Ul. Pondares 8. Skupščina bo pričela z delom ob 9.30.
Razčlenjene stavke so se nadaljevale v nekaterih kovinarskih podjetjih tudi včeraj. Tako so zapustili svoja delovna mesta dve uri pred predvidenim rokom delavci v tovarni strojev «Sv. Andreja*, medtem ko so v drugih manjših podjetjih organizirali krajše prekinitve dela. V podjetjih «Saildana-vi» in LIG (nekoč Fametti) pa so potekale volitve za izvolitev novih notranjih komisij. Izidi so v »Sal-danavi* sledeči: FIOM CIGL 37 glasov, t.j. 58 odst. in en sedež (prej 32 glasov in prav tako en sedež), SILM CCdL pa 27 glasov in 42 odst. (prej 30 glasov) — en sedež.
V podjetju LIG pa .je FIOM prejela 56 glasov t.j. 80 odst. in oba sedeža (prej 39 in 1 sedež), SILM CCdL, 20 odst. in nobenega sedeža.
Včeraj se je zaključila tudi stavka v kemijskih podjetjih, ki se je je udeležilo približno 80 odst. delavcev, začeta pa se je štiridnevna stavka uslužbencev cementarne «Ital cementi*.
Vojaški
tovornjaki
ljudi
so prevažali
Ves včerajšnji dan so stavkali uslužbenci javnih prevoznih sredstev. Tramvaji, avtobusi in filobu-si so ostali v garažah, medtem ko
so zasilno službo organizirali s
pomočjo vojaških kamionov. Stavka se je zaključila opolnoči.
Sindikalni teden se zaključuje s splošno stavko v tistih manjših kovinarskih podjetjih, v katerih niso bile samostojno organizirane razčlenjene prekinitve dela. Gre za vrsto manjših podjetij, v katerih bodlo delavci stavkali ves dan na poziv (»krajinskih sindikalnih zvez.
Medtem pa se zidarji im drugi gradbeni delavci pripravljajo na dvodnevno stavko vseh pripadnikov stroke, kil bo v ponedeljek in torek, v skladu z vsedržavnima smer-
Na Ravnah na Koroškem
Razprava o bil nosi i zamejskih Slovencev
Danes in jutri bo na Ravnah na Koroškem posvetovanje o vprašanju narodne bitnosti zamejskih Slovencev, ki ga prireja Društvo prijateljev zamejskih Slovencev v Mariboru. Iz ciklostiliranega obvestila, ki smo ga prejeli šele včeraj, je razvidno, da se bodo posvetovanja udeležili »predstavniki nekaterih organiziranih skupin in posamezniki iz Avstrije, Italije in Madžarske, člani Društva prijateljev zamejskih Slovencev, vidni kulturni delavci iz Slovenije ter drugi, za usodo slovenstva zavzeti občani*, da bo uvodno besedo imel Edvard Kocbek in da bodo v nedeljo
dopoldne govorili »predstavniki zamejskih Sl(
mejskih Slovencev*
Sporočilo žal ne pove kdo so ti »predstavniki nekaterih organiziranih skupin in posamezniki* in kdo
jih je izbral Kolikor nam je znano, niso tajništvo SKGZ in niti nobena v njej včlanjena osrednja slovenska kulturna ustanova v Trstu in prav tako ne nekatere stranke, ki vključujejo Slovence v Italiji, prejele za to posvetovanje nobenega vabila.
Zahvala dr. Hlavalyja
Doktor Robert Hlavaty se nam ;e oglasil iz bolnišnice v Piranu, kjer je srečno prestal očesno operacijo in nas prosil, da objavimo sledečo zahvalo:
^Zahvaljujem se najtopleje zadru-di «Naš Kras. za organizacijo razstave mojih slik v galeriji «Kraške hiše» v Velikem Repnv in še posebej 73 podpisnikom, ki so mi izkazali tolikšno pozornost na otvoritvi razstave in poslali prijateljske pozdrave:
Robert Hlavatv
Doktor Hlavaty, ki ni bil prisoten na otvoritvi razstave, pa bo prišel vsaj na njen zaključek. V nedeljo bo namreč zapustil bolnišnico in v spremstvu nekaterih prija teljev bo prišel v Veliki Repen, kjer bo svojo razstavo zaključil.
Vabimo vse, kd si razstave še niso ogledali, da to storijo jutri. Razstava bo namreč odprta od 11 do 13. in od 17. do 20. ure.
Otvoritev razstave o «starem mestu»
V	palači Costami bodo danes ob 18.30 odprli razstavo «živo staro mesto., ki jo je organiziralo Društvo prijateljev starega mesta, pod pokroviteljstvom župana Spaccini-ja. Razstavili bodo 71 fotografij in približno šestdeset dokumentov, slik in tlorisov. Razstava naj bi pripomogla k boljšemu poznavanju arhitektonskih ostankov srednjeveškega Trsta in s tem tudi zgodovine našega mesta.
V	ilustracijo razstave bodo pri vhodu prodajali katalog.
K realizaciji so pripomogli Avtonomna turistična ustanova, Mest-
na hranilnica; zavarovalnica As-
sicurazioni Generali, podjetje Sand-tex Italiana, Kolegij gradbenikov
podjetje Modiano in tvrdka Zinelli in Perizzi.
Razstavo si lahko ogledate vsak delavnik od 10. do 13. in od 17. do 70. ure; ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne.
GLASBENA MATICA - TRST
Jubilejna sezona 1969 - 70
KONCERTNI NASTOP
GOJENCEV GLASBENE SOLE
s sodelovanjem
ORKESTRA GLASBENE MATICE
DANES, 25. OKTOBRA 1969, OB 21. URI
1.	Cambini: Komoert v g-duru op. 15 št. 3 za klavir in godala
2.	Vivaldi: Koncert v a-molu za violino ta godala
3.	Mozart: Koncert v d-molu (KV 466) za klavir ta orkester
4.	Beethoven: Koncert v c-duru op. 15 št. 1 za klavir in orkester
Solisti:
Ravel Kodrič Tea Košuta Milena Padovan Loredana Sancin Črtomir šiškovič Mojca šiškovič
Dirigenta: OSKAR KJUDER JANKO BAN
Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Orkester Glasbene matice bo ob tej priložnosti prejel Gallusovo plaketo. Podeljena bodo tudi Gallusova odličja nekaterim članom orkestra.
V Dolini razstava o nacističnih taboriščih
Danes ob 20. uri bo v prostorih Mladinskega krožka v Dolini otvoritev fotografske razstave o nacističnih taboriščih, ki jo prireja Združenje bivših političnih deportirancev. Razstava bo odprta do nedelje, 2. novembra, in sicer vsak dan od 20. do 22. ure.
Ogled razstave toplo priporočamo zlasti mladini.
Nerini in Rinaldu Vremec se je rodila ljubka hčerkica Irena.
SPD Tabor Opčine iskreno čestita svojemu odborniku.
VABILO
športno društvo Polet z Opčin vabi vse tekmovalce, ki so se udeležili Slovenskih športnih iger na svečano podelitev diplom, ta bo jutri, v nedeljo, 26. oktobra ob 16. uri v Prosvetnem domu
Vabljeni so tudi vsi člani ta prijatelji društva. Po podelitvi diplom bo družabni po-polodan. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno.
Slovensko gledališče, Slovenska prosvetna zveza in Primorski dnevnik
prirejajo v četrtek, 30. t. m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
večer v počastitev prof. Andreja Budala ob njegovi 80-letnlcl
Sodelovala bosta pevska zbora «Oton Zupančič* ie štan-dreža pri Gorici ta «Jacobus Gallus« ter gledališki umetniki SG
Vabljeni vsei, ki želijo počastiti našega uglednega ta zaslužnega pisatelja, kulturnega ta javnega delavca ob njegovem življenjskem jubileju.
Gledališča
VABILO
Prosvetno društvo Ivan Cankar vabi člane, ta so se udeležili 11. SŠI na družabna večer, ki bo danes v soboto, 25. t. m. ob 21 uri v društveni dvorani v Ul. Montecchi 6 Priporočamo točnost.
Izleti ;
SPDT pri.redi dne 2., 3. in 4. novembra izlet z avtobusom po dalmatinski obali do Splita, nato pa z ladjo na otok Hvar. Cena znaša 15.000 lir za člane ln 16.000 lir za nečlane, V tej je vključena vožnja z avtobusom in ladjo, prenočišča, večer-je ln zajtrki. — Informaciji, ter vpi-sovanje do vključno 27. oktobra pri gdč. Norči, Ul. Geppa 9/II.
Prosvetno društvo »Slavko S kam
perle* priredi 9. novembra enodnevni izlet v Brda na Dobrovo z ogledom vinske kleti skozi Novo Gorico in Kromberk, kosilo v Dobrovem Vpisovanje od 9. do 13. m od 16 do 20. ure na telefon 70-834 in 51497
ETSI - CISL prireja v dneh l. ‘n
2. novembra izlet k Plitvičkim Jeze. rom. Cena izleta, vključno prenočitev in hrana, je 8500 lir. Vse potrebne Informacije nudi urad ETSI v Ulici Carduroi 35, telefon 734-320 ali 734-323,
Komisija. za doraščajočo mladino priredi v zimskih počitnicah aimovamje za otroke v Zg. Gorjah pri Bledu. Pojasnila ta vpisovanje pri SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 24. oktobra 1969 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 18 oseb.
UMRLI SO: 35-letri Glovannl Bu-rolo, 77-letna Pia Polani vd. Vittorel-lo, 66-letmi Pietro Vatta, 72-letrt! Bruno Suildch, 764etna Maria Bernetlch por, Lapagna, 77-letna Pletilna Pidut-ti vd. Marino, 66-letna Estella Bonas-sin vd. Sigem, 74-let.na Giovanna Stra-lo por. Santnl, 61-letni Guer. rimo Doz, 86-letna Eugenla Kornfeld vd. Maestra, 63-letna Anna Htoner, 58-letna Antonia Favretto - Ravasini por. Fortuna«, 94-letma Susa.nna Fab-bri, 82-letna Lucla Pallaga vd. Giovi Marcollfii, 75-letn.l Giuseppe Rabar, 82-letna Anna Morato por. Degrassi, 2 dni stana Marna Zornik, 71-le.tni Antonio Priogllo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Godina, Čampo S. Glacomo 1. Gr-golon, Trg Virginio Giotti 1. Ai Due Mori, Trg Umito 4. Nicoli, Ul. Ser-vola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 8.30)
Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Dr, Rossetti, Ul. Combl 19, Dr. Slgnorl, Trg Ospedale 8. Tamaro k Nemi, Ui. Dante 7.
VERDI
Da se abonentom na lansko sezono, ki zarad' stavke poštarjev niso dobili na dom obvestila, omogoči obnovitev abonmajev, čeprav je že zapadel rok za sprejemanje prošenj, bo blagajna gledališča Verdi še danes sprejemala prošnje za abonmaje za skorajšnjo operno sezono, ki se bo začela 6. novembra z nastopom baletnega ansambla milanske Sca-le
Vse informacije o abonmajskih po-vojih daje blagajna gledališča (tel.
23-988).
TEATRO STABILE
Danes, 25. oktobra ln v nedeljo, 26. oktobra se bodo zopet nadaljevale ponovitve Držičeve komedije «Dundo MaroJe» (I nobili ragusei v italijanski verziji), po zaključku teh treh ponovitev pa bo gostovala skupina Narodnega gledališča iz Stras-burga, ki bo v francoščini izvajala v ponedeljek 27. t.m. Corneillejevega «Horaca» In v torek 28. t.m. «Tisoč frankov nagrade« Viktorja Hugoja oboje v režiji Huberta Gignouxa.
Za tl dve Izvenabonmajski pred stavi, za kateri je dal pobudo Tea-tro Stablle v sodelovanju z Italijansko - francoskim združenjem, bodo >• meh člani tega združenja -n abo-nentl na sezono Teatra Stabile 50 odst. popusta. Rezervacija vstopnic v Galeriji Prottl (tel. 36-372 in 38-547)
SPD Igo Gruden iz Nabrežine
bo letos obnovilo stari običaj
V A H T I C
V soboto, 1. novembra t. 1„ ob 16.30 bo moški pevski zbor pel žalostimke na nabrežin-skem pokopališču ta pred spominsko ploščo padlim na glavnem trgu. Sledilo bo pola-lagan.je cvetja. Večer se bo zaključil v društvenih prostorih, kjer bo po kratkem nagovoru na sporedu tradicionalni «vahttč».
Prireditev bo namenjena našim šolarjem. Priporočamo staršem najmlajših, da sodelujejo s prireditelji s tem, da spremijo svoje otroke.
Slovensko gledališče v Trstu
sporoča, da so abonmaji na razpolago vsak dan od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
TRST
Ulica tv. Frančiška 20 Tel. 61-792
Novo:
POLIC: Dobra reka Založba Obzorja 1.300 Mr
Mali oglasi
IŠČEMO OSEBO, pripravljeno prevzet; dovoljenje (licenzo) za bar-bufet in (isuperalcollci«. Zainteresirani naj se zglasijo pri Slovenski gospodarski zvezi, Ulica F. Filzl 8 MIZARSKEGA VAJENCA SPREJMEMO. Hrama (n stanovanje zagotovljena. Stražišar — Miatema 31/A — p. Ig P« Ljubljani.
KOMPLETNO OPREMO za frizerski salon v dobrem stanju proda Kaste-laml, Ul. Oriandini 36 — Cvetličarna, tel. 95-587.
»CITROEN* — mehanična delavnica Samarittanl In Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ulica Rittmejer 4/a
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
sporoča vsem tržaškim pro-svetnim društvom, da lahko nabirajo abonmaje za Slovensko gledališče še ves naslednji teden.
Novi abonenti bodo lahko dvignili abonma ob prveri obisku v gledališču.
	
lUTTTffillHSI	
V umetnostni trgovini »La UJ
gona* v Ulici Malcanton bo od »J
tjn. do 3. novembra razstavljaj
je keramike Pompeo Pianezzola, se od leta 1948 udeležuje vseh JJj stav keramike v Italiji. Razstaw* Je tudi v Tokiu, New Yorku, P1*1 Madridu, Kopenhagnu, Montevi#*’ Gmundenu in ponovno v Tokiu. Pr’ jel je številne državne in me®1' rodne nagrade.
Znani tržaški slikar Dante P9*!
razstavlja 23 temper v umetniški P
i,
leriji «Agrifoglio« v Milanu. ^
stava bo odprta od 23. t.m. do novembra.
Razstava slikarja Demetrija ^
Je odprta vsak dan (do 10. nov*" bra) od 12. do 14. ure ln od 17. 19. ure ter ob vsaki predstav* 11 prireditvi v Kulturnem domu.
Naztonale 14.00, zadnja predstav« 21.30 »Ben Hur». Chariton Hesvj Jack Havvkins, Baya Haroreet , Stephen Boyd. MGM. Technico^'
Fenice 16.00 «Barbagia» (La so0]^( del malessere), Terence Hill, ", Backy. Technicolor Techniscopc.. Prepovedano mladimi pod 14.
Juto' ob 15.00.
Grattacielo 16.00 «Butch CaSSldl? Paul Newman. Robert Redford. k tharine Ross. Jutri ob 15.00.
22.00 «Una sull’altra». Jean -rel, Marisa Mell, Elsa Martin«1; Technicolor. Prepovedano 18. letom. Drugi teden
pod
nega uspeha. Jutri ob 14.00.
Excelsior 16.00 »Ardenne ’44: un
ferno«. Burt Lancaster, Jean P**L Aumont, Patrick 0’Neal -n Falk. Techrvi color Panavislon. tri ob 15.00.
Ritz 16.00, Jutri ob 14.30 «Jerfljj mo». Jerry Levviis, Peter LavvF 1
Anne Francis. Technicolor.
Filodrammatico 16.30 «Per te mijt do l’anima». E. Bernberg, S. Fto Colorscope. Prepovedano ml«0 pod 18. letom. Jutri ob 15.00.
Alabarda 16.00 «11 buomo, 11 11 cattivo«. Cllnt Eastwood.
stern. Technicolor. Nova izdaja, prepovedan. Jutri ob 13.45. Aurora 16.00 »Bullitt«. Steve Mj-®11 en. Technicoloir. Jutri ob 1S.0®- ,
M
V
Crlstallo 16.30, jutri ob 14.00 Artca Zebra«. Rock Hudson, trocolor.	jj
Capltol 15.30, zadnja predstava -
-	-j'
21.30 «L'uomo venuto dal CrifJj,
,	n/jf	l
no». Anthony Queen, Oscar j ne, Vftiorio De Sica, Sir Ladto Oliver. Techn color.	-i
Impero 16.30, jutri ob 15.00 «'Fra" ( Clccio e H pirata Barbanera»- (
« P Tnfrmneeiiifi	TVilC®® .
Franchi e C. Ingrassiia. TechrnK"
Vittorio Veneto 16.30 »Stuntrito Gina Lollobriglda, Robert Vin Technicolor. Jutri ob 14.30. u> Ideale 16.00 «Mayertmg». James ^ son, Ava Gardner, Catherim* jj, neuve. Technicolor, Jutri ob 14‘ zadnja predstava ob 22.00. _
Abbazia 16,00, juto' ob 14.30 «7 V*, 7». Film Marca Vicaria. GaSlj,
Moschln, Raimo-ndo Vlanello. nlcolor.
KINO NA OPČINAH
danes ob 18. uri Metrokok* — največji film o vojni:	..
DOVE OSANO LE AQUlDJ Igrajo: Richard Burton; Mah1 Ura, Klik Eafpwood.	...
Jutri ob 15. uri ponovitev “
DOVE OSANO LE AQUl^
V ponedeljek ob 18. uri P°to vitev na željo obiskoval® film:	,
DOVE OSANO LE
KINO «|R|S» PROStf
Cinemasi
,c 0^
danes ob 19.30 barvni film:
ROMEO IN GIUL1ETTA .
«Po 4. stoletju ljube®111 ima še vedno 15 let« Igrajo: L. VVhitng, O. HuSS^’ R. Stophens.
M
V nedeljo ob 16. uri pon' tev filma:
ROMEO IN GIULIETTA
Darovi in prispevki
peP1!
Namesto cvetja pokojnemu .	,
Grudnu darujeta bratranca N N a cio De Lorenzi 60(10 lir «Igo Gruden« v Nabrežini. V stoj) dragega bratranca Peplja Gruda^ft
ruje Delka 2500 lir za P/d. den» 'n 2500 Ur za spomenik P8,/
jr
v Nabrežini. Namesto cvetja n« V pok. Josipa Grudna daruje
M. Pertot 5000 Ur za športno štvo Sokol.
Ob 5. obletnici tragične sd®1®
Darija Sosiča
se ga spominjajo starši sestra.
ZAHVALA
Vsem, kd so sipremili naše#* pozaibnega
Alojza Živca
na njegovi zadnji poti, darov8® cvetja in vsem, ki so na koli način počastili njegov se najtopleje zahvaljujemo.
DRUŽINA Z* in drugi sol
S*
Trst, 25. oktobra 1969
NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE V DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA V PALAČI BELGRADO
Mednarodno zasedanje o turizmu v Vidmu v duhu prijateljskih odnosov in sodelovanja
Zasedanja se udeležujejo odposlanstva iz Furlanije - Julijske krajine, Slovenije,
Hrvaške in Koroške - Govori deželnega predsednika Berzantija, videmskega župana Cadetta, pokrajinskega predsednika Turella in prva poročila
Včeraj zjutraj se je v pokrajin-; cijam, oblastem in gostom, so spresti palači v Vidmu začelo zase- j govorili deželni predsednik^ dr. Ber-ftahje o perspektivah in medse- Zanti, podpredsednik Koroške deže
bojnih vipllvih turizma v deželi Furlaniji . Juilljskl krajini in v sosednih deželah. Zasedanje traja tri oni: danes bo še v Vidmu, ju-tri pa se zaključi v Trstu. Udeležuj ©jo se ga odposlanstva iz Furlanije - Julijske krajine, Slove. n'Je, Hrvaške in Koroške. Deželno jJSbaslainsbvo vodi podpredsednik deželnega odbora in odlbamiic za turizem Enzo Moro; odposlanstvo Slovenije člana izvršnega sveta ■nž. Prane Razdevšek in Boris Vadnjal, odposlanstvo Hrvaške, olan izvršnega sveta inž. Ervin Namveiller; korošlkio odposlanstvo P® deželini podpredsednik Wedss-•nan. v vseh odposlanstvih so šteto Ini strokovnjaki za gospodarstvo, turizem in urbanistiko, pred.sedni. ® občinskih skupščin itd.
Zasedanje je odiorl predsednik deželnega odibora Berzanti, ki mu Je dopoldne tudi predsedoval. Poleg odposlanstev so se udeležili otvoritve številni predstavniki deželnih, pokrajinskih in občinskih Oblasti in med njimi predsednik deželnega sveta Ribeeri ter nekateri deželni odlborniiki in sveto-jjstel, generalni konzul SFRJ v Trstu inž. Marjan Tepina, vodite. šH turističnih ustanov, turistični •tiPkovrtiakl itd.
Po otvoritvi Je predsednik Ber Šantl predal besedo videmskemu županu prof. Brunu Oadiettu, ki Je prisrčno piozdravil goste v mrne-nu vlidemske občine. Dejal je, da Je to srečanje zelo varžno, saj bodo sedli k sikiupni miri turistični Strokovnjaki in javni upravljavci štirih sosednih deedl, kii bodlo pr-vič razpravljali o tako važni veji gospodarstva, kot je turizem, 'ki ima tudi gtlotodk človeški pomen, *AJ se ijudlje z njegovo pomočjo spoanavajo in postajajo prijatelji. vWem je mesto, ki je vedno pri. Pravi J eno na poglabljanje Otove-*kih stikov in odprto nasproti v*em. sploh želi navezovati in vzdrževati prijateljske stlae s prebivalci vseh sosednih dežel. V 1-m*Ou pokrajine je pozdravil go-51® njen predsednik odv. Vlnlcio Tuirello. Dejal je, da še posebno Pozdravlja predstav n iš.va iz Ko. foške, Slovenije in Hrvaške, to f dežel, s katerimi vzdržuje Pur-'Milj* že dolgo časa odnose sodelo-vanja ter kulturnih in gospodarjih menjav. Tl odnosi so korl-J«li ne le razumevanju in dobre, m*} sosedstvu med mejnim prebi-
marveč itudi odlntosom med državami, kot je na primer Pokazal nedavni obisk predsednica republike Saragata v fll, ki mu ga bo predsednik SFR-J Tito vmdil prliodnjo pomlad. Za fMivoJ teh dobrih odnosov, ki kažejo voljo po odstranitvi mejnih ovir in po dejanskem bratisltvu naših narodov, se je treba “Jhvalitl tudi turizmu, ^ ni le y*®en goepodarakl, mairvec tudi ”lc*ve0anaki toultiuml in socialni ?®jaivmik. Naše področje, ki je tod. J? dolgo let področje spapadlov med ‘“ročki, plemeni in idejami, mora P°®tatl področje miru, skupnega °®Predka in srečanj.
Zatem je predsednik Turello po-Pdaril važnost Jadranskega mar-J4 ki ne veže le Italijo in Jugo-r^vljo marveč je važna prometna S®1- sploh za vse vzhodtnoevrop.
In srednjeevropske države, s *«teriimi žalimo krepitev gespodar-Jfm kuP.turnilh ln turističnih ie-uenjav. Za razvoj te Izmenjave ji} odnosov pa sta potrebna mir n sodelovanje med vsemi narodi. Za njim je spregovoril predsed-j?k deželnega odbora Berzainti. De-
Je, da "je turizem tudi zaradi “uaitnega finančnega napora in Miiepevka dežele poslal vedno bolj Važen dejavnik v splošnem goapo. oarskem okviru dežele. «Smo prepričani, da se bo turizem še na-PMJe vedno bolj krepil lin širil ter a bo postal bistvena postavka «°spodairskega napredka v deželi, T® rOkel BerzanlU. Doslej je defe-.? bMnenila za turteem 20 milijard }'r Prispevkov, katerim je treba ffijwtl še trt milijarde ln pol, ki J,lri bo prispevala v kratkem. To f omogočilo z* 55 milijard lir im-v turizmu. Beirzanti je za ih01 izrekel še posebno dobrodo-l„Po glavnim pred v aivnftam ob-te treh sosednih dežel. Na onou je še poudaril krepitev ln jiur ©vanje prilateiVrtkih odnosov štirimi deželaiml.
Po Berzanr-Mevam pozdravu je ^odai precei cbšitino uvodno poroki0 podpredsednik deželnega od-r& ln odbornik za turizem Mo.
ih V
le VVeissman in član izvršnega sveta SRS inž. Franc Razdevšek tudi imonu hrvaške delegacije. Vsi trije so poudarili krepitev prijateljskih odnosov med štirimi deželami in važno vlogo, ki jo ima pri tem tudi turizem. Na popoldanskem zasedanju je prvi spregovoril predsednik videmske pokrajinske turi stične ustanove odv Faustino Bar-bina, ki je izrekel gostom toplo dobrodošlico. Njegovemu pozdravu so sledila tri poročila. Odbornik za urbanistiko Decarli je poročal o turizmu v napotkih urbanističnega načrta Furlanije - Julijske krajine, funkcionar odbomištva za turizem dr. Piša o petletnem načrtu gospodarskega in socialnega razvoja Furlanije - Julijske krajine v zvezi s politiko turizma in uporabi proste-
ga časa, inž. Roberto Guiducci, ravnatelj ustanove Tekne iz Milana jia o meddeželni urbanistični odprtosti Furlanije - Julijske krajine.
Odbornik Decarli je v svojem poročilu dejal, da nakazuje urbanistični načrt široko zamisel turistične dejavnosti, ki se ne omejuje na posamezna področja. Omenil je, da je naša dežela most za povezovanje turizma med mejnimi deželami ter da bi bilo skupno načrtovanje in nastopanje zelo koristno.
Vodilni funkoionar odborništva za turizem dr. Piša je v svojem obširnem poročilu obravnaval predvsem pet plati, to jo; sedanji položaj v turizmu v naši deželi; politiko turističnega razvoja ter sredstva deželnih posegov; bodoče perspektive turizma v letih 1969-1975; nekatera osnovna vprašanja za razvoj deželnega turističnega gospo-
darstva ter hipoteze za racionalizacijo javne turistične dejavnosti.
Inž. Guiducci pa je v svojem poročilu poudaril predvsem važnost prometnih zvez in cestnega omrežja, ki pospešujejo turizem. Pri tem je orisal zlasti cestne zveze z Jugoslavijo, Avstrijo in Nemčijo skozi Trst, Gorico, Kokovo pri Trbižu čez prelaz Monte Croce Camico. Govoril je tudi o novih perečih cestah čez severno Italijo, ki bi se pove-
Ne
V LJUBLJANI IN NA BLEDU
Izlet nabrežinske godbe in zbora «Fantje izpod Grmade»
Na Bledu so se našim vrlim nabrežinskim prosvetarjem pridružili nekateri glasbeniki iz Ljubljane in med njimi prof. Boštjančič
Nadvse lepo jesensko jutro privabilo v nedeljo, 19. t. m. najavljene izletnike in ostale prebivalce k odhodu v Slovenijo. Godbeno društvo «Nabrežina« je skupno s pevskim zborom «Fantje izpod Grmade.) organizirata skupen izlet v Ljubljano in na Bled, katerega se je udeležita približno 130 oseb. Potovali smo v treh avtobusih, katere smo opremili z napisi organizatorjev izleta.
Po opravljenih formalnostih na bloku, smo kmalu pred Postojno, skoraj dobesedno zajadrali v megleno morje, kar pa ni spravilo iz tira v burji rojenih Kraševcev. Mnogo je k temu pripomogel šo-zale z Jugoslavijo, Avstrijo in Nem-1 fer avtobusa, Leo Cavo, ki je s
JU. _______1-_______________ _ _ Minln ennotru
čijo na vzhodu in na severu ter s Švico in Francijo na zahodu, ter o jugoslovanskih in italijanskih cestah ob Jadranskem morju, tako da bi vse to morje smatrali kot nekako jezero okoli katerega bi te ceste držale.
Danes ob 10. uri se bo zasedanje nadaljevalo in je na dnevnem redu šest poročil, in sicer po dve o Sloveniji, Hrvaški in Koroški.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiritiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZLET SPI) TABOR V BENEŠKO SLOVENIJO
Openci so se poklonili spominu b eneškega buditelja Ivana Trinka
Ogled čedadskega muzeja io slovenskega kulturnega^ društva «Ivan Trinko» . Bežen ogled Landarskc jame in skok v Ceplečišče
v eato od beneških vosa imiprovdriiral nekak gastfflndškl koncert. Naj to poročilo torej zaključimo z željo, da bd se to res tudi zgodilo, ter bodočim Izletnikom voščimo sirečno pot.
Udeleženec
Openski izletniki na grobu Ivana Trinka v Trčmunu
Prejšnjo nedeljo je slovensko prosvetno društvo «Tabor» z Opčin or-gandzdiralo avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Zaradi velikega števila udeležencev so morali nekateri potovati z osebnimi avtomobili, ker je bil avtobus premajhen, da bi lahko peljal vse tiste, ki so si želeli ogledati to deželico.
Izleitndtol so se najprej ustavili v Čedadu, kjer so sd ogledali mesto ter še posebej muzej ter sedež Slovenskega kulturnega društva «1 vam Trtokon. V muzeju je bil za izletnike gotovo najbolj zanimiv evanigelistarij, ki so ga našli v Silvanu in v katerem so številni podpisi romarjev, med katerimi najdemo tudli slovanska imena. Žad pa je evamgeMistari1] pod steklom, kar je razumljivo, ter odprt na neki strani, kjer teh podpisov ni. Ni pa bilo mogoče videti takoimeno-varnega čedadskega rokopisa, ki Je sicer mnogo poznejši, je pa v njem tudi več slovenskih tekstov. Ta ro kopito sicer pokažejo, vendar samo ob delavnikih ter s posebnim dovoljenjem ravnatelja.
Na sedežu društva «Ivam Trimko« se je zanimanje Izletnikov usmeri/■ v knjižnico «0.1 bo žime», ki Jo je izdalo društvo samo ln v kateri |e lep izbor beneških pesmi, tako ljudskih kot umetnih, Novopečeni openski pevci so bili nad besedili kaT navdušeni in marsikomu je bilo žal, da ni dobro poznal metodi1 j. Med izletniki je tudi padla ideja, da bi bito dobro, ko bi kdaj tudi beneški Slovenci prtšli na obisk na Opčine.
Iz Čedada so se Izletniki odpeljali proti Landarski jami, kjer so po ogledu Jame obiskali še gostilno, se zadržali v prisrčnem ?» govoru z domačini ter zapeli ne
njem je pojasnil razloge
(V usmeritve zasedam la in dejal, lij Je turizem postal važen go-^ ^darski dejavnik, tol se tiče vseh
valmost godcev, ki so res neutrudno skozi ves dan izvabljali melodije iz svojih inštrumentov.
Iz Landairja se je avtobus vrnil v Čedad, kjer je v slovenski go-stillmi blizu sedeža društva čakalo kosilo, žal se je kosilo nekolike preveč zavleklo, potem pa je še vožnja proti Ceplečišču zahtevala od šoferja precej napora. V Ceplc-čišču so se izletniki razdedini v dve skupini: najbolj pogumni so krenili peš do tirčmunskega pokopališča, nekateri pa so ostali kar v Ceplečišču. Na Trčmunu sta predsednik prosvetnega društva «Tabor» ter predsednik novoustanovljenega pevskega zbora položila venec na grob pesnika Beneške Slovenije 1-vana Trtnika - Zamejskega. Poleg tega so si ogledali še Trinkovo domačijo, kjer so jih pesnikovi sorodniki lepo sprejeli, jim ponudil) kozarec domačega vina ter z njim poklepetali. V gostilni pa Je mlač openski harmonikar spet začel igrati, začeto se Je petje in ples, ka. je trajalo do trdne teme. Muzi kanta so domačini, ki so tisti dan imeli tudi «senjan», kratkomalo zaplenil]! in ga pozneje pripeljali na avtobus. V temi so se Metndta vrnili peš do Ceplečišča ter nato z avtobusom nadaljevali pot proti domu.
Večina izletnikov Je bila v nedeljo prvič v teh krajih, a vendar je vzdušje, kd je vladalo med izletniki, govorilo za to, da so ob takem kraukem srečanju vendarle spoznali bistvene probleme Beneške Slovenije. Opazili so revna, skoraj nerodovitna tla, opazili so prazne In zapuščene hiše, oparili so na smeh, ki je igral v očeh ljudi, ko so slišali slovensko pesem. Med pevci so bili tudi taki, ki so ’z-
svojo spretnostjo preganjal meglo zunaj in znotraj avtobusa. Pri postanku na Vrhniki so se tudi naši vrli muzikanti spoprijeli z meglo ter skušali odgnati to lazečo se pošast z nekaj dobro zaigranimi koračnicami. Po zmagi nadnaravne sile, smo se morali taktično umakniti v prostore hotela «Mantova«, kjer smo se podprli z okusno malico.
Bitka z meglo se je nato nadaljevala še proti Ljubljani In neutrudljivi Leo je z mikrofonom razganjal naše megleno malodušje. Lahko bi bil kos vsakemu neapeljskemu «ciceronu», saj je po-, znal ob cesti vsako drevo čeprav so bila rdeča labolka kot zavita v kosmiče vate. Kot zmagovita podmornica smo naposled pri Radovljici pokazali svoj periskop (Leov mikrofon) iz meglenega oceana.
Navdušeni nad dobljeno bitko kraških ljubiteljev burje z zavratno otouževaiko narave, smo končno zagledali cilj našega potovanja. Naš Kras, M je poslal svojo delegacijo v prelestno gorenjsko pokrajino, se je umaknil drugemu Krasu, kraški Bled, ki je v jezerski vodi odseval v tem sončnem dnevu v vseh odtenkih jesenskih barv.
V blejskem hotelu «Jelovica» smo se, po ogledu «zemskega raja«, znašli pri skupnem kosilu, kateremu so prisostvovali povabljeni
je, jamčič, bivši pevovodja nekdanje-ga pevskega zbora v Nabrežini, Po dobrem telesnem apotroštanju« je sledil koncert naše godbe; po splošnem mnenju in oceni glasbenih strokovnjakov, so se naši muzikanti kar dobro odrezali. Instrumentalna harmonizacija in uglaše-nost, ki je odlika našega pihalnega orkestra, se je odražala posebno pri koračnicah z narodnimi motivi. Enaiko je zelo posrečeno uspel koncert pred ljubljanskim »Figovcem«. Občinstvo, ki se je v velikem številu udeležilo tega skromnega nastopa, ni štedilo s pohvalo nad izvajanjem godbe vaškega značaja, ki v težavnih razmerah nadaljuje tradicijo nabrežlnskega glasbenega udejstvovanja.
Pevski zbor iiFant.je izpod Grmade« pa je potrdil s svojim na stopam v blejskem hotelu svoj glas solidnega in ubranega ansambla; zlitje posameznih glasov v harmonične akorde, upoštevanje dinamike in dobre dikcije, je pri vseh pesmih pri*lo do izraza. Tudi ta naš maloštevilni a disciplinirani zborček Je bil deležen odlične ocene prisotnih glasbenih kritikov.
V veselem razjiolorenju smo sl s petiem in raznimi glasbenimi Improvizacijami dajali duška zaradi lepo uspelega izleta. V bodoče pa nas čakalo druga potovanja ko bomo s srečanji s sorodnimi, lokalnimi društvi, u-trjevali vezi medsebojnih gostovanj, ki naj bi razgibale našo zaspano Nabrežino.
Udeleženci na splošno odobravajo taka potovanja naših godbenih ln pevskih društev ter se muzikantom zahvaljujejo za prijetno doživeti dan.	Vaščan
ljubljanski glasbeniki in prof. Bošt-
................................
VČERAJ IZROČEN REKTORATU UNIVERZE
Načrt novega poslopja za botanični inštitut
Stavba bo poleg botaničnega vrla ob vznožju gradiča Sevastopulo
IZŠLA JE DRUGA, razširjena In izpopolnjena Izdaja narečnih pesmi rojakinje Marije Mijotove z naslovom «SOUZE JN SMEH« Naprodaj je v
Uiadlii bi^aini
TRST • Ulica «v Frančiška 20 Tel. 61-792
j 1
Včeraj so izročili rektoratu univerze v Trstu načrt stavbe, v Ka tari bo botanični inštitut fakultete za matematične vede, firilko in pri-rodoslovje. Stavba bo ob vznožju gradiča Sevestopulo poleg botanič nega vrta, kjer se pobočje spušča proti mestu v obliki paštnov. Du bi se nova zgradba skladala z okoljem, ne bo v višino presegala višje ležečega gradeča in se bo širila predvsem v dolžino. Obsegala bo
pet študijskih odsekov, od katerih bo vsak imel sobo za docente, v pritličju sobo za vežbanje ln laboratorij v prvem nadstropju. V njej bosta tudi dve dvorani v obtoki am. fiiteatra, od katerih bo imel eden 200 prostorov, drugi pa 250, poleg teh bo knjižnica in manjša učilnica.
Stroške gradnje bo predvsem kril pokrajinski izredni prispevek za nujna dela in deloma ministrstvo za javno vzgojo
j	" “-"VI VICI J tu VII JI J tV, IVU oc	V^vu
teav i,n narodov ln ter'a za svoj	nrpi&nin npdelio mi-
2	Te to! mogrede napisali, ne moremo mimo
V "n JH„iteeiJ vei'rkl»“*7»da, ^terega je sprožil proti vzw V n®sl de*ell doživel velik j na£mu dnevniku v zadnji Številki , KiJIl in da le edina patioga, KI	JUsniK rv-tnumnn anonimni «KOV‘
kaj lepih slovenskih pesmi. Pri tem razili željo, da bi enkrat obiskal je treba posebej pohvaliti požrtvo-1 te kraje sam pevski zbor, W ni ........................................................mlin...................
«Mladiki» in njenemu anonimnemu Kondorju na uho
Kakx> to. da je, dalje, prav to zavedno slovensko učiteljico in javno delavko P. H. ovajal policiji ravno slovenski duhovnik? — č. Kako to,
da je edina panoga,
1 he le uresntoTa marveč celo tfjftegla predvidevanja deželnega v7*v»jnega načrta. Orisal je tudi jrto'1 prispeven deželne uprave it.uftepredek turizmu bodisi v za-kot v javnem sektorju, tirii govoril o turistični poll-(j, deželne uprave je naglasil, 2? Obstajajo s turističnega gled’1. Sg' Poleg zelo razvitih področij zaostala, kar so morah upo-jVaiti prt dajanju prispevkov k ruj?1 bujanju turizma. Podpredsed-££ Moro je orisal tudi: razne za-žei„ ’ Jih je doslej sprejela de-Ponvuf	turizmu. Z njegovim
*ki n °®n se Je končal dopoldan.
p del prvega dne zasedanja. Ieln° k08*'11' ki ga je priredila de-na uprava v Tricesimu delega-
w neon moderno
'/'/VA/VWV	V VWVW
SVETLOBNI NAPISI IN NAJ-V^ZUčNEJšI REKLAMNI f”AKl _ SKRBNA IZDELA-xA - VSE UPRAVNE FOR ^ALNOSTI OPRAVIMO BREZ ‘TLAČNO V NAŠI REŽIJI l°bčina. Zavod za umetnost itd.)
J*ST, Ul. Molino a Ven-»o 2 — Telefon 766-382
«Mladike» pogumno anonimni «Kcm doni, ki je dosegel višek dezinformi-ranosti s trditvijo, da «vpis v italijansko stranko pomeni tudi vpis v italijansko šolo«, ker iz vsega kar tej trditvi sledi, kaže, da je imel v mislih levičarske italijanske stranke, t. j. PSI, PSIUP in KPl. Zato bi bilo dobro, če bi katoliška, krščanska in demokratična »Mladika« s svojim Kondorjem vred po-vedUla svojim bralcem (prav ob priliki, ko objavlja uvodne članke o vstopu slovenske šole na Tržaškem in Goriškem v petindvajseto leto povojnega delovanja), da sta pred osmimi leti, ko se je v rimskem parlamentu razpravljalo m gltisovalo o šolah s slovenskim u.c nim jezikom, samo PSI in Kpl predlagali in zagovarjali ustanovitev slovenskih šol tudi za Slovence videmske pokrajine. Ce je bil torej izglasovan zakon, ki Slovencem v videmski pokrajini slovenskih šot ne omogoča je krivda na desničarjih katoliške, krščanske in demokratične Krščanske demokracije, za katero so razni slovenski katoliški, krščanski in demokratični slovenski politični voditelji iz kroga «Mladt-ke» in njenega Kondorja pri mnogih parlamentarnih volitvah po vojni delali vneto volilno propagando — prav takrat, ko je bilo njeno desno krilo na oblasti, med vsemi Slovenci v Italiji. Zato se maš dnevnik prav nič ne opravičuje, temveč postavlja «Mladiki» in Kondorju naslednja razločna vprašanja.
1. Ali moreta navesti vsaj eno
resolucijo ali izjavo tistega nazadnjaškega dela te svoje demokrist-janske zaveznice v prid slovenskemu šolstvu, resolucijo in izjavo, kakršnih sta KPI in PSI doslej že nešteto objavili? Odgovarjamo takoj: Ne, ne moreta! Pač pa se lahko pohvalita, da je njun znani demokristjanski zaveznik Pelizzo iz Čedada organiziral podpisovanje mnogih županov iz Benčine Slovenije pod pismeno zahtevo, da v svojih slovenskih občinah slovenskih šol enostavno nočejo! To pa pomeni, da so se »Mladika«, njen «Kondor» in njun krog že večkrat izkazali kot učinkoviti zavezniki tistih nazadnjaških italijanskih političnih sil, ki so krive, da se tisoči slovenskih otrok raznarodujejo vsaj od takrat, ko je aačel veljati zakon o slovenskih šolah samo na Tržaškem in Ganskem
2.	In ko se »Kondor« že zaletava v «politično vodstvo v matični domovini«, ga vprašamo, ali nima prav to vodstvo majvec zaslug, da so danes vsi primorski Slovenci med nekdanjo slaro in sedanjo novo mejo dokončno izven nevarnosti raz narodovanja. In. Ali ni morda res, da so se mnogi iz Mladinskega in Kondorjevega kroga proti temu vodstvu trdovratno borili? Končno, ali ni tudi res, da je prav politično vodstvo v matični domovini tisto, ki je prvič t) zgodovini poskrbelo za ustanovitev že med vojno prvih slovenskih šol v Ben. Sloveniji, takrat ko so razni «Kcmdor)i» tisto vodstvo ovajali fašistom in nacistom.
3.	Kdo je torej tisti, ki žrtvuje svoj lastni narod?
4.	Spričo omenjanfa «deleža kri stjanov in njihovega tihega dela,
ki sloni na golem idealizmu in antipridobitništvu«, ki se «premalo jjoudarja in preveč omalovažuje«,
pa postavljamo sledeča vprašanja: ------------------
a. Kakšen	je delež	raznih slover:-	da je prav	Čermelj, bivši	enompol-
• _!I.	,	.	.. J r.	__.i____A J*r\ 1 o 1-nr.r,	6 l-onn
skih krščanskih Kondorjev, da na primer nova slovenska metropoltja ne obsega tudi primorske škofije in njenega škofa kljub že 22 let veljavni meji, določeni v vseh mednarodnih ozirih veljavni mirovni pogodbi? — b. Ali res ni treba poudarjati tistega «idealizma» m »antipridobitništva» tistih iz Kondorjevega kroga, ki za svoje «tiho delo« prejemajo kar precej visoke plače rta pr. pri slovenskem radiu v Trstu (kjer imajo že četrt stoletja pravi monopol), plače, ki Jih že 25 let zares «antipridobitniško» jpobirajo; — c. Ali so to tisti »idealisti«, ki na ta način «za ceno lastnih žrtev utrjujejo slovenske o-kope tu pri nas?« — č. Ali pu 80 to tisti, proti katerim teče kazenska preiskava zaradi milijonov v zvezi z razlaščanjem slovenskih kmetov v dolinski občini?
4. Spričo poniglavo izbranega cl tata iz Cermelievih spominov, v ka terih omenja tržaški škofijski kon-vikt konec prejšnjega stoletja (torej pred več kot 60 leti), Pa P°' stavljamo sledeča vprašanja: a. Kako to, da Čermelj v svojem lovnem delovanju in kljub temu, da je bil gojenec tistega konvikta, nikoli ni pozneje sodeloval s trstim krogom, v katerega sjgadata danes «Mladika» in Kondor? — b. Zakaj je C. rajši sodeloval na pr. s fl° venskim socialističnim voditeljem Regentom v znani reviji, pred več kot 50 leti, o kateri piše v svojih spominih Pavla Hočevarjeva? — c.
letni gojenec škofijskega tržaškega konvikta, tako učinkovito razkrinkal protislovensko roboto znanega tržaškega in prej reškega škofa, tistega škofa, kateremu se mnogi vodilni ljudje iz Kondorjevega in Mia-dikinega kroga danes tako vneto klanjajo? — d. Kdo je ustanavljal pri nas slovenski ljudski oder s tako številnimi slovenskimi knjižnicami za slovenske delavce? To ni bil noben katolik, ampak je bil to socialist (in pozneje komunist) I-van Regent, najmanj pa kakšen kondorjevsko pobarvani katolik. — e. In kdo je (večkrat) pripeljal v Trst (in Gorico) predavat delavcem največjega slovenskega pisatelja 1-vana Cankarja? Zopet socialist Ivan Regent! In Cankar? Zakaj ni bil nikoli nekakšen »kondorjanec«, ampak socialist in celo socialistični kandidat na nekih volitvah?
In še nekaj: Ali res Primorski dnevnik zasluži, da gn napada slo venska katoliška revija, ko pa je znano, da se je na pr. slovenski katoliški duhovnik Sček, če je hotel povedati resnico v obrambo svojega ljudstva posluževal pmv Primorskega dnevnika in ko je Primorski dnevnik še vedno tisti, ki takorekoč edini objavlja izjave naj bolj pogumnih duhovnikov iz Be neške Slovenije v prid slovenskemu ljudstvu? Koliko njihovih izjav je doslej objavila «Mladika« ali pa «Kondor», ki svoj prostor uporabljata rajši za napade na nas dnec nik?
^VELUIMU
ŽAMET,
KI SE LAHKO PE-RE ■ TRPEŽEN PRI UPORABI ■ SE DA KRTAČITI KOT VSAKO DRUGO BLAGO ■ POPOLNOMA NEPREMOČLJIV ■ PERE SE BREZ TEŽAV V 12 ČUDOVITIH BARVAH Izključni zastopnik
ZANCHI
ULICA CORONEO 4 TRST
Telefon 29-684
si;boh.kx
VSlt ZA KING IN FOTOGRAFSKI MATERLU Irst Ul Mazzini o3 lel 733-38)
Prijatelje io znance naprošamo da nas obiščejo
ZA NAS IZREDNO VAŽNO DOKUMENTARNO GRADIVO
lz knjige «Aula 1V»
Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom in drugim antifašistom iz Jul. Krajine pred 'a-šističnim Posebnim tribunalom (1927-1943)
7.
Predsednik Ciacci —
6 —
Sodba štev. 66 od 18. 11. 1931.
Poročevalec Lanari
Tretji proces proti »julijskim« komunistom. Glej sodbi št. 64 in št. 65. (Ustanavljanje KPI, pripadnost h KPI in propaganda.)
De Feo Saverio, Reka 10. 1. 1910, delavec	3 — —
Krebelj Antonio, Trst 22. 8. 1909, delavec	3 — —
Rovere Umberto, Trst 7. 3. 1910, delavec	1
Pahor Luigi, Komen (Go) 24. 11. 1904, mehanik	4
Zottig Ernesto, Ronke (Go) 24. 6. 1909, kovač	2
Cabassi Giulio, Villesse (Go) 18. 1. 1908, mehanik	3
Gerin Ottavio, Villesse (Go) 20. 4. 1908, trgovski
pomočnik	4
Trevisan Iginio, Gradiška (Go) 11. 1. 1901, delavec 2 Furlan Fdoardo, Gradiška (Go) 25. 3. 1905, mizar 2 Marsettich Giuseppe, Milje (Ts) 7.12.1905, delavec 3 Paro vel Pletro, Koper (Ts) 3. 10. 1903, delavec	2
Vallon Bernardo, Milje (Ts) 4. 12. 1900, delavec	3
Loeei Mario, Komen (Go) 2. 2. 1907, delavec	3
Godnič Ignaoio, Komen (Go) 14. 7. 1911, kmet	1
Benti Pletro, S Salvatore (Al) 4. 2. 1903, delavec	15
Sodba štev. 70 od 26.11.1931	Predsednik
Poročevalec Lanari.
Madžarski državljan Weiczen je na Reki vodil neko komunistično organizacijo s katero so sodelovali tudi pristaši iz sosednih pokrajin. Do aretacij je prišlo v februarju 1931 (Ustanovitev KPI, pripadnost h KPI, propaganda).
VVelczen Leo, Reka, 9. 2. 1909, uradnik	12	7	—
Vlach Rizzotti Bruno, Trst 14. 9. 1906, delavec	5	—	—
Pajalich Vincenzo, Opatija (Reka) 26. 2	1902,
trgovec	4	—	—
Rebec Giacomo, Reka 25. 7. 1901, mehanik	5	—	—
Dessardo Renato, Jugoslavija 27. 8. 1903, urar	3	—	—
Zolia Romano, Reka 23 1. 1905, mizar	3	—	—
Vodopia Eugenio, Zadai 19. 3. 1898, mehanik	3	—	—
Antoni Floriano, Trst 26. 10. 1899, električar	4	—	—
Zupicich Antonio, Reka 4. 5. 1906, uradnik	oproščen
6 1
Tringali
Sodba št. 71 od 5. 12, 1931	Predsednik Saporitl —
Poročevalec Presti
To je tako imenovani »manjši« proces proti Slovencem, ki so jih aretirali v Julijski Benečiji v juniju 1930. Glej sodbo št. 29/1930.
Velik odstotek oproščenih pomeni zastruhovatm značaj policijske akcije.
Lenardič Giovanni, Kojsko (Go) 21. 4. 1908 geometer 6 — — Jelincich Zorko, Bovec (Go) 5. 3, 1900, dijak	20	—	—
Sfiligoj Augusto, Dobrovo (Go) 21. 10 1902, odvetnik 10	—	—
Frančeškin Ilario, Rihemberk (Go) 23. 4. 1894, mehanik 5 —	—
Čeme Luigi, Domberg (Go) 2. 7. 1889, pol agent oproščen Rutar Antonio, Tolmin (Go) 29. 11. (901, učitelj	10	—	—
Logar Felice, Idrija (Go) 31. 10, 1909, učitelj	4	—	—
Lužnik Bartolomeo, Tolmin (Go) 1. 9. 1902. čevljar 5	— —
Banko Gaspare, Poreč (Istra) 30. 4. 1909. študent oproščen Ferluga Giuseppe, Dolina (Ts) 1. 3. 1910, kmet	oproščen
Mihalich Matteo, Dolina (Ts) 25. 2 1896. kmet	5	—	—
Cac Vincenzo, DoMna (Ts) 8. 7. 1902, kmet	5	—	—
Mihalich Luigi, Dolina (Ts) 17. 5. 1902, kmet	5	—	—•
Fonda Carlo, Dolina (Ts) 10. 5. 1902, kmet	5	—	—
Sossich Antonio, Dolina (Ts) 17. 1. 1884, kmet	oproščen
Racman Ferddnando, Dolina	(Ts)	7. 12.	1901. kmet oproščen
Fetaros Pietro, Dolina	(Ts)	30. 6.	1905,	kmet	oproščen
Daris Antonio, Dolina	(Ts)	4. 5.	1888,	kmet	oproščen
Abram Andrea. Dolina	(Ts),	4. 7	1874,	kmet	oproščen
Goriup Vincenzo, Dolina (Ts) 20. 1. 1903, mlinar oproščen Mihalich Alberto, Dolina (Ts) 9. 6. 1910, kmet	oproščen
Gropajc Alberto, Dolina (Ts) 13. 5. 1890, cerkovnik	oproščen
Cac Angelo, Dolina (Ts) 27. 8. 1909, kmet	2	6	—
Gustinčič Mario, Dolina (Ts) 9. 2. 1907, delavec oproščen Racman Francesco, Dolina (Ts) 11. 11 1900, kmet oproščen Pavlic Lorenzo, Dolina (Ts) 5. 8. 1888, kmet.	oproščen
Škerl Angelo, Dolina (Ts) 30. 7. 1892, kmet	5	—	—
Petaros Vittorio, Dolina (Ts) 20. 2. 1909, kmet	5	—	—
Zobec Antonio, Dolina (Ts) 7. 1. 1906, kmet	5	—	—
Mihalich Matteo, Dolina (Ts) 21. 2. 1901, kmet	5	—	—
(Naaaljevanje sieatj
AVTOMOBILISTI
ZANCHI AUTOFORNITURE
ima veliko zalogo in izbiro:
■	patentirane verige za sneg WEISSENFELS
■	verige za sneg P.M. z gumijastimi obroči
■	ščitniki za radiator za vse vrste vozil
■	ščitniki proti zameglitvi stekla (na zadnjem okencu)
■	antifriz «PINGU1NC»
■	nosilci za smuči uporabni za vse vrste vozil
■	zaščitna sredstva za kromirane dele
■	sredstva za razledenitev
■	sredstva proti zameglitvi z razpršilcem in krpe
OBIŠČITE NAS IN NAŠLI BOSTE ŠE DRUGE KORISTNE IN POTREBNE ARTIKLE
V. ZANCHI
TRST ■ UL. CORONEO 4
Tekoče onrlvo r* oarevenje
KEROSHELL
Petrolej za ogrevanje doma
TELEFON IKAJTE NA: 811-304 — 812-316 LA NAFTA
FURLAN OniSKPPF - Rio Prlmarlo « - TRST
kdor ponudi DON AT ponudi zdravje
SOBOTA, 25, OKTOBRA NEDELJA, 26. OKTOBRA PONEDELJEK, 27. OKTOBRA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah; 14.35 Z glasbo po svetu; 15.55 Oddaja za avtomobiliste; 16.05 Zborovsko petje; 16.30 Valčki; 17.30 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zbor »Kočo Rasin* iz Skopja; 19.00 Pianist Nero; 19.10 Pod farnim zvonom v Devinu; 19.40 Orkester In pevci; 20.00 Šport; 20.50 T. Curk; «Dota»:
TRST
12 05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
14.00	Med prijatelji glasbe;
KOPER
•.30, 7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro;
7.40	Vesela glasba; 8.00 Popevke;
8.30	Operetna glasba; 9.00 Beseda in glasba; 10.00 Prijetna glasba;
10.30	Pevec dneva; 10.45 Znani popevkarji; 11.00 Popularne pesmi; 11.15 Francoski motivi; 11.30 Današnji pevci; 12.00 ir. 12.45 Glasba po željah; 14.00 V ritmu z mladimi; 15.30 Od Soče do Drave;
16.00	Primorska in njeni ljudje;
16.40	Znani motivi; 17.00 Izbrali ste; 18.00 in 19.30 Prenos RL;
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Glasba in podoba; 9.30 Filmske novosti; 10.05 Otvoritev radijske šole; 10.35 Ura glasbe; 12 05 Kontrapunkt; 13.15 Radijske kronike;
14.40	in 15.10 Natečaj za nove pesmi; 16.00 Program za mladino;
16.30	Znanstvena oddaja; 16.40 Svet v prihodnjem tisočletju; 17.10 Mit tenorista; 18.00 Veliki variete; 20.15 Plošče in skeči;
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 18.30 Poročila; 8.40 Orkester; 9.05 Zakaj in kako?; 9.40 in 1135 Telefonski pogovori; 10.40 Glasbeni variete;
13.00	Program z Rito Pavone; 13.35 Ornella Vanoni; 14.05 Juke box;
14.45	Glasbeni kotiček; 15.18 Koncert; 16.00 in 16.35 Popoldanski spored; 17.40 Plošče za najmlajše;
20.01	Radijska priredba; 21.00 Ca n-zonissima; 23.00 Kronike Juga.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek: Mendelssohn, Roussel; 12.20 Madrigali ; 12.40 Bachove variacije; 12.55 Locatelli, Boccherini; 13.40 Pianistka I. Hebler; 14.30 Catalanije-va »La Wally»; 16.50 Chopinova Poljska fantazija; 17.10 Nemščina; 17.35 Gengis Kanovi Mongoli;
17.40	Jazz; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Gledališče in kino; 19.15 Koncert;
20.45	Simf. koncert; 22.30 Leo Pa-voni: Amalassunta.
FILODIFUZIJA
8.00	Beethoven, Sonata opus 13 in Janaček, Kvartet št. 2; 9.30 Od gotike do baroka; 9.50 Sodobna ital. glasba; 10.10 Bachove skladbe; 10.35 Spohr de La Barre in Paganini; 11.35 Nove interpretacije; 12.15 Ravelove skladbe; 13.10 Nathan-Allegra: »Podoba*.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Na da našnji dan; 7.45 Inform. oddaja 8.08 Glasbena matineja, 9.05 Ra dijska šola: Jaz sem mala miška
9.35	Čez travnike zelene; 9.50 »Naš avtostop»; 10.15 Pri vas doma 12.10 Smetanove polke; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Domači na pevi; 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Ivo Petrič: Kačja dolina 14.25 Melodije; 15.30 Glasbeni in termezzo; 15.40 Sopranistka Rober ta Peters; 16.00 Vsak dan za vas
17.35	Glasba iz slov. filmov; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktual nosti doma in po svetu; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Borisa Kovačiča; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Melodije meseca; 22.15 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
ITAL TELEVIZIJA 12.30 Angleščina; 13.00 Komični film; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik:
17.45	Program za mladino; 18.45 Velike avanture; 19.10 V parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Canzonissima; 22.30 En lik — ena zgodba; 23.15 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21 15 Hofman-
Čajkovski:	»Hrestač*; 22.15 A.
Prior:	Breve gloria di mister
Miffin.
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Clementijeva sonatina št«/. 5; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Program za najmlajse; 11.45 Rin-garaja; 12.00 Nabožna glasba;
13.00	Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glas ba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 P. Hebbel; Marija Magdalena; 17.30 Zborovsko petje;
18.45	Pratika; 19.00 Jazz; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ljudske pesmi; 21.00 Plošče; 22.00 Nedelja v športu;
TRST
11.15 Tržaški motivi; 12.15 Športni pregled; 14.00 El Campanon.
KOPER
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba, 8.00 Prenos RL; 9.15 Zabavni zvoki; 9.30 Obalna samoupravna skupnost;
9.45	Trobentač Al Korvin; 10.00 Nedeljski orkestri; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nove plošče;
11.30	Današnji pevci, 11.55, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Tedenski zunanjepolitični pregled;
14.00	Sosedni kraji in ljudje; 16.00 Prenos RL; 18.45 in 19.00 Na športnih igriščih; 19.30 Prenos RL;
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	4.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja;
10.45	Ura glasbe; 11.37 Roditeljski krožek: Mladina in delo; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Program s Patty Pravo; 15.10 Ital. nove pesmi; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Popoldne z Mino;
18.00	Simf. koncert; 19.05 Safre-dov orkester; 20.00 Glasbeni va riete; 21.10 Športni dnevnik;
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori;
12.15	Športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.30 Teden aktualnosti; 15 30 Preiskušajo se diletanti; 16.30 športna nedelja; 17.30 Popoldanski spored; 18.40 Glasbeni aperitiv; 20.00 Sopranistka K. Araujo in basist B. Hristov;
20.45	Glasbena fantazija;
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Verski moment v glasbi; 12.20 Schumannova klavirska glasba;
13.00	Telemann, Mozart, Stamitz; 13.55 Irska folklorna glasba; 14.00 Berlinski filharmonični orkester;
15.30	Bulgakov: «Dnevi Turbino-vih»; 17.45 Sličice iz Francije;
18.00	Plošče; 18.35 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.30 Ob 200 letnici rojstva Napoleona I.;
21.00	F. Werfel, prijatelj sveta;
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.10 Bartokovi kvarteti za godala; 10.20 Bertonijeva simfonija in Sacchini-jeva sonata; 10.55 Haendel, Beethoven, Schubert; 11.55 Sopranistki N. Melba in J. Sutherland; 12.30 Clementijev Tripluni in Guaccero-va Improvizacija.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 12.00, 13.00, 19.30 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 7.50 Inform oddaja; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši...: a) A. Stanovnik-Iztok: Pokol na Vrz dencu; b) L. Burkelca-Planinka: Dekle, daj mi rož rdečih; c) J. Atelšek: Rešili ste mi življenje; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.3u Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambli domačih viž; 14.05 Vedri zvoki;
14.30	W. Lederer; Rožnate hlačke — humoreska; 14.50 Ansambel K. Wunderdich; 15.05 športno popoldne; 17.05 Nedeljski operni stereo;
17.30	Vitomil Zupan: »Upor črvov*, radijska igra; 18.30 Beethoven: Prvi trio za klavir, violino in violončelo; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.15	Glasbene razglednice; 20.00 »V nedeljo zvečer*; 22.15 Zaplešite z nami; 22.45 Radi ste jih poslušali; 23.05 Literarni nokturno.
ITAL. TELEVIZIJA
11.00	Maša; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Zabavna glasba; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja;
14.45	Športni prenosi, 17.00 Spo
red za mladino; 18.00 Stare in nove pesmi; 19.00 Dnevnik; 19.10 Registriran polčas nogometne tekme; 19.55 Športni dnevnik in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. Dumas:	»Trije mušketirji*;
22.15	Športna nedelja; 23.10 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Včeraj in danes; 22.15 TV film »Sence preteklosti*.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 11.50 Kitarist Bon-fa; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.10 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Program za mladino; 17.35 Italijanščina; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zborovsko petje; 19.20 Znane melodije; 20.00 športna tribuna; 20.35 Z glasbo po svetu; 21.00 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 21.45 Trio Lorenz;
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Orkester Casamassima: 14.00 Zandonai: »Francesca da Rimini*,
KOPER
6.30,	7.30, 12.30. 14.30, 19.15 Poročila; 6 40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Otroški kotiček; 8.30 Popevke; 9.00 Glasbeni album; 10.00 Melodije;
10.15	Glasbeni vrtiljak; 10.30 Zagrebški solisti; 11.30 Popularne popevke; 11.45 Srečanje s pevci;
12.00	in 12.45 Glasba po željah; 13.50 športni ponedeljek; 14.00 Program za mladino; 15.30 Melodije iz filmov; 16.00 Primorski dnevnik; 16.40 Valčki; 17.00 Operna glasba; 17.30 Ritmi;
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Zvočni trak; 10.05 šola; 10.35 in
11.00	Ura glasbe; 11.30 Mezzosopranistka J. Gerville; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Glasbeno-govorni spored; 13.45 Filmska glasba; 14.45 Nove pesmi ; 16.30 Moderne melodije; 17.05 Program za mladino;
18.55	Umetnost in literatura; 19.30 Luna park; 20.15 Sestanek petih;
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Nove pesmi; 9.09 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Izbrane pesmi; 11.10 Schubertove skladbe, 11.35 Ansambel tedna; 11.50 Pevci lahke glasbe; 13.00 Program z R. Rasce-lom; 14.05 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Izbrane plošče;
15.35	Znanstvena oddaja; 16.00 in
16.35	Popoldanski spored; 18.20 Poljudna enciklopediia; 19.00 Plošče; 20.00 Glasba po željah; 21.10 Jazzovski koncert;
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.45 Mozartovi koncerti; 11.30 Od gotike do baroka; 11.50 Sodobna ital. glasba; 12.20 Bartok in Prokofjev;
12.55	Paganinijeve skladbe; 13.55 Novi interpreti; 15.05 Offenbacho-va opereta; 17.10 Francoščina;
17.40	Jazz;...18.15„Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.45 Pirandello: »Cjascuno a suo mo do»; 22.30 Rimska ,glasbena sre Čanja.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.15 Nabožni momenti v glasbi; 10.20 Mozartove sonate; 12.00 Švicarska folklorna glasba; 12.05 Pariški simf. orkester;
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija;
7.45	Inform. oddaja, 8.08 Glasbe na matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 »Cicibanov svet*;
9.45	Iz domačih operet; 10.15 Pri
vas doma; 12.10 Concertino; 12.30 Kmetijski nasveti; 12 40 Pihalni orkester; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Koncert Goriškega okteta; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Signali*; 18.35 Mladinska »Interna 469»;	19.00
Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Maksa Kumra; 20.00 Ansambel «1 Musiči* v Ljubljani — v odmoru: »Kulturne diagonale*; 22.15 Jazz; 23.05 Andrej Rant: Pesmi; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe;
23.40	Godala v noči.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Angleščina; 13.00 Tretja starostna doba; 13.30 Dnevnik;
17.00	Program za mladino; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Tedenski književni pregled; 19.15 Kino in družba v Italiji; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.05 Francoski film »Montparnasse*; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Srečanja
1969:	Roberto Rossellini; 22.15
Simf. koncert.
JUG. TELEVIZIJA OD 25.-X. DO l.-XI.-1969
SOBOTA, 25. oktobra 20.00, 23.00 Dnevnik; 9.35 TV v šoli; 16.15 Rokomet Medveščak-Krivaja; 17.45 Po domače; 18.15 Radost Evrope: 19.15 I. svetovna vojna; 19.40 Za boljši jezik; 19.45 Cikcak; 20.30 Vijavaja; 20.35 TV magazin; 21.35 Rezervirano za sineh; 21.50 Inšpektor Maigret — film; 22 40 TV kažipot.
NEDELJA, 26. oktobra 20.00, 22.45 Dnevnik; 9.30 Narodna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.50 Otroška matineja: Ptički brez gnezda in Risanka;
11.45	TV kažipot — športno popoldne; 18.20 Pekel za moža v sedlu — film; 19.45 Cikcak, 20.35 Muzikanti — humor, oddaja; 21.20 Videofon; 21.35 Športni pregled; 22.05 Neobvezno — dokument, oddaja.
PONEDELJEK 27. oktobra 20.00, 22.40 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15 40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina: 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Francoščina;
17.45	F. Bevk: Pesterna; 18.00 Po Sloveniji; 18.25 Propagandna oddaja; 18.30 Prva pomoč v nesre-
čah; 18.50 Zabavno glasbena oddaja; 19.20 Znanost in mi; 19.45 Cikcak; 20.35 D. Solev: Navadni oslez ali Hibiscus Esculentus — drama TV Skopje; 21.40 Leo Wei ner: Sonata; 22.05 Potoček, postoj! iz cikla Mi mladi.
TOREK, 28. oktobra 20.00, 22.00 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 11.00 Splošna izobrazba; 16.10 Angleščina; 17.55 Risanka; 18.00 U kradeni mesec — lutke; 18.20 Obrežje; 18.40 Stari godci; 19.05 Na poti od Gorice do Gorice; 20.35 Don Owen: Kako se je Emie šel življenje; 21.35 Mednarodni orke ster J. Gregorca.
SREDA, 29. oktobra 20.00, 22.50 Poročila; 9.35 TV v šoli; 17.05 Trapollo HH 33; 17.45, 18 30 Prenos športnega dogodka; 19.15 Popularna glasba; 19.45 Cik cak; 20.35 Koncert ob dnevu var čevanja; 21.35 Človek s kamero: Zgodba iz Luizijane.
ČETRTEK, 30. oktobra 20.00, 22.25 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli: 10.30, 15.45 Nemščina;
10.45, 15.55 Angleščina; 11.00 Francoščina; 16.10 Splošna izobrazba;
17.15	Veseli tobogan; 17.45 Po Sloveniji; 18.15 Zbor b Ptuja; 18.45 TV komedija; 19.45 Cikcak; 20.35 W. Thackeray: Semenj ničevosti; 21.25 Problemi družboslovne literature; 22.00 Smart — film.
PETEK, 31. oktobra 20.00, 22.50 Dnevnik; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Angleščina; 16.10 Splošna izobrazba; 17.50 Dogodivščine Huckleberryja Finna — film;
18.15	Glasbena oddaja; 19.00 Svet na zaslonu: Kaj je vredno; 19.50 Cikcak; 20.35 Povelje za uboj — film; 22.25 Življenje v vesolju.
SOBOTA, 1. novembra 20.00, 23.05 Poročila; 14.15 Pre nos športnega dogodka; 17.45 Glas bena oddaja; 18.15 Otroci Evrope — mladinski spored; 19.15 Sprehod skozi čas: I. svetovna vojna; 19.40 Za boljši jezik; 19.45 Cikcak; 20.35 Spomenica solidarnosti — prenos; 21.35 Kosovel Srebotnjak: Ekstaza smrti; 21.55 Novi rok — film; 22.45 TV kažipot.
f Goriško-beneški dnevnik
1 - ******* ____________,   , 
OB SPL0SN1 STAVKI GRADBINCEV
Zakaj so stavkali kamnoseki v kamnolomih na Goriškem Krasu
Na sindikalnem sestanku v Dolu so se pomenili o raznih izboljšavah, do katerih imajo pravico
V četrtek, 23. t. m. je bila vsedržavna staivka gradbincev, kateri so se pridružili tudi delavci goriške pokrajine. V to kategorijo spadajo tudi delavci v kamnolomih. Na go riškem Krasu delujejo trije kamnolomi s svojimi delavnicami, ki zaposlujejo preko 60 delavcev, povečini Slovencev z Vrha, Dola-Poljain in Jamelj. Lastniki teh kamnolomov so Sgubin, Cotič in Pui-a.
Pokrajinsko tajništvo FILLEA (OGJL) Je na dan stavke sklicalo sindikalni sestanek vseh delavcev omenjenih kamnolomov, ki je bil v Dolu. številnim delavcem je govoril sindikalist Edio Sfiligoj. Obrazložili je glavne točke delavskih zahtev, kii so bile predložene za novo delovno pogodbo kot so: primemo zvišanje plač, zajamčen letni zaslužek za deliavce v kamnolomih, 40-umo delo v petih dneh tedna, sindikalne pravice In svoboščine na delovnem mestu. V glavnem so to zahteve gradbincev na splošno z razliko, da nekatere kategorije delavcev te pravice že uživajo. Tudi krašiki kamnolom! čeprav so manjšega Obsega v primeru z onimi v Massi Carrari, Montecatini Itd., dobro uspevajo. Gradbena podjetja uporabljajo vedno več k raškega kamna pri zidavi hiš in stanovanj. Na kosu izrezanega kamna irnaMo delodajalci tudi po 50 od sto dobička. Po. vpraševanje raste iz dneva v dan in kamnolomi le s težavo dobavljajo podjetjem naročeni material. Omeniena podletja pa so v zadnjih letih dobila tudi finančne u-godnosti od deželne vlade. Kijub temu pa se na vse načine trudijo, da ne bi ugodile zahtevam svojih delavcev, življenjski stroški pa rastejo iz dneva v dan.
Talko stanje je delavce kraških kamnolomov prisililo, da so se sto. odstotno udeležili napovedane vsedržavne stavke. V razgovoru, ki so ga imeli s sindikalnim predstavnikom. so prišle na dan še druge stvari. Delodajalci ne samo, da se upirajo novi delovni pogad. bi ampak ne spoštujejo niti tistih pravic, ki Jih predvidevajo državni zakoni. V tem so si enaki vsi trije delodajalci. Večkrat si celo ižhiišljajo zakone in predpise, seveda na škodo delavcev in ,kl splet" ne obstajajo. Talko Je na primer delodajalec Sgubin z neko okrožnico INAIiL skušal prepričati svoje delavce, da jim ni dolžan nabaviti primernih usnjenih čevljev ampak samo neke gumijaste copate. To pa pri takem delu lahko povzroči katastrofo ln onesposobi delavca za celo življenje. Delodajalci se prav malo brigajo za varnost delavcev in jim ne gre v glavo, da je tudi delavec človek. Zdravstvene naprave Skoro ne obstajajo, prav tako primanjkujejo primerni prostori za Jedilnice. Poglavje zase pa je način plačevanja delavcev, pri katerem se delodajalci poslužujejo raznih zvijač. V sedanji dobi bodisi pri gradbincih bodisi tudi v kamnolomih ne obstajajo več navadni težaki ampak kvalificirani delavci, saj delajo vsi s stroji in orodjem, ki zahteva večje znanje. Navaden težak bi bil tisti, ki samo pometa In čisti prostore. Takih delavcev pa v kamnolomih ni. Dogaja pa se, da marsikateri delavec dobiva v kuverti plačo navadnega delavca izven pa razliko od kvalifioi. ranega delavca in denar za nadurno delo. Za to razliko in za nadurno delo pa delodajalec ne pla. čuje prispevkov za socialno za., varovanje. V primeru, da delavec zbodi ali se ponesreči pri delu je tako prikrajšan za lepe denarce, tudi do tisoč lir ali še več dnevno Prikrajšan pa bo tudi pri me.
sečnem znesku pokojnine.
Druga velika krivica je dopolnilna blagajna. Delavci v kamnolomih imajo iste pogoje kot de-lavci goriške predilnice to je v višini 9 odstotkov v primeru po. manjkanja dela ali zapore tovarne. To pa je krivično, ker se ne upošteva časa, ki ga kamnoseki izgubijo ob vremenskih neprillkah. Tudi ta kategorija bi morala ime. ti glede te zadeve iste pogoje kot gradbinci, ki imajo v primerih slabega vremena dopolnilo v višini 80 odstotkov plače.
To so samo najvažnejši proble-mi, ki tarejo kamnoseke. Na sestanku Je bilo poudarjeno, da se
morajo glede tega vprašanja pogajati z delodajalci v pokrajinskem merilu z izjemo proizvodne nagrade, ki mora biti v skladu s proizvodnjo posameznega kamno. loma.
Kot je iz teh skopih navedb razvidno, se kamnosekom delajo krivice. Zaradi tega so prisotni delavci izrazili željo, da bi bilo več takih sestankov in stikov s predstavniki sindikatov, da bi se pravočasno odpravile razne nepravilnosti v kamnolomih in delav-nicah. Dogovorili so se tudi o načinu obveščanja prizadetih delavcev od strani sindikatov.
J. J.
OŽIVLJENO DELO PROSVETNIH DRUŠTEV
V prosvetni dvorani bo martinovanje prosvetnega društva «Briški grič*
Novembra se pričnejo predavanja v prosvetnih društvih
števerjanci, člani prosvetnega društva «Briški grič» pripravljajo martinovanje. Prireditev bo v soboto, 8. novembra t. 1. v prosvetni dvorani v Gorici in se bo odvijala tako v dvorani kot v klubski dvoranici. Števerjanci bodo s seboj prinesli svoje dobro briško vino, odlične klobase in drugo jedačo, za zabavo bosta skrbela dva orkestra: domači orkester «Briški slavček« bo igral domače viže, valčke in polke, moderni orkester »The Sparks« pa bo zabaval z ultramo-dfrno glasbo tiste, ki jim prija moderno glasbeno ropotanje.
Briški prosvetni delavci vabijo člane prosvetnih društev, da se tega martinovanja polnoštevilno u-deleže. Zaradi tega naj se pred-
sedniki prosvetnih društev pozami-
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiJitmiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiii||||im,,„„mlllll|im,„l|,„|IIMIIII(MllllnmillMltlM,|„tmllmlllllMIIIII|||||||llt|(||
DANES SLOVESNOST V DOBERDOBU
majo za vabila na sedežu prosveta ne zveze.
Skupen nastop pevcev in godbe ob podelitvi Gallusovih odličij
To je prvi skupni nastop pevcev in godbenikov v domačem kraju
Danes zvečer z začetkom oh 20.30 uri bo na sedežu presvet, nega društva »Jezero« v Doberdobu domača slovesnost, pri kateri bodo razdelili Gallusove značke najbolj zaslužnim članom Prosvetnega društva «Jezero« in domače godbe na pihala «Kras». Pevci moškega zbora «Jeeero» bodo pre. Jeli 12 značk in sicer 5 zlatih, 2 srebrni in 5 bronastih. Gradbeniki godbe «Kras» pa bodo prejeli kar 31 odličij: od tega 27 zlatih, 1 srebrno in bronaste.
Ob tej priliki bodo skupaj priredili improviziran koncert. To bo prvi skupni nastop domačih pevcev v Doberdobu, ki so samo enkrat nastopili skupaj pred dvema letoma ob gostovanju na Jeseni, cah, kjer so želi velik uspeh. Na to slavje, ki se vrši pod naslovom «Večer petja in glasbe«, je prost vstop vsem.
Pri razdeljevanju odličij bo sodeloval tudi zastopnik SP Z lm po vsa.) verjetnosti tudi odgovorni za godibe pri SPZ Grgič.
Ker obeta biti ta današnja prireditev popolnoma domača in s pestrim programom, vabimo nanjo vse, ki si želijo nekaj uric veselja v domačem vzdušju.
Pri prireditvi bo mala zakuska za nastopajoče in odlikovance pevcev in godbenikov.
Danes V. mednarodno srečanje planincev
Danes se bo v Gorici začelo peto mednarodno srečanje planincev Iz treh obmejnih dežel, M ga tograt organizira goriška sekcija CAI.
Srečanje se bo začelo s spre. jemom gostov v bivši dvorani Ljudskega doma (Sala Petrairca) v Gorici ob 15.30, Ob 17.30 bo zborovanje udeležencev na gori-škem gradu, kjer jih bo pozdravil goriški župan Martina.
Jutri, v nedeljo oh 8. url bo sledil obisk Kugyjeve rojstne hiše v parku Coronlni v Gorici nato izlet po tržaškem Krasu in o. bisk jame pri Briščiikih. Ob 11.30 bodo obiskali mtramairsfci grad in si ogledali paric. Zborovalci bodo Imeli skupno kosilo v nekem zna-Čiir^-Ti gostišču ter zaključili srečanje ob povratku v Gorico ob 16. uri.
Ker sodelujejo pri tem srečanju
planinci iz Slovenije in Avstrije, o čemer smo že pisali, so ob tej priliki organizatorji izdali vabilo v treh jezikih, se pravi v itaiL janščini, slovenščini ln nemščini.
Odložen sestanek obmejnih mladincev
Danes, v soboto, bi moral biti v Gorici povratni obisk mladincev lz Nove Gorice pri mladinski or-ganizaciji Krščanske demokracije, ki je bila prejšnji mesec na obl. sku v Novi Gorici. Ker pa so mladinski predstavniki KD te dni
zaposleni v Rimu, so ta obisk sporazumno odložili ter se bo vršil prve dni prihodnjega novembra.
Božidar Jakac razstavlja v Novi Gorici
V razstavnem prostoru skupščinske avle v Novi Gorici bo v ponedeljek, 27. t. m. ob 18.30 akademski slikar Božidar Jakac razstavil svoja grafična dela in risbe.
Razstava bo potem ostala odprta do 17. novembra ob delavnikih od 7. do 20. ure v nedeljo pa od 15 do 20. ure.
SIMHKAIHA KRONIKA
STAVKA V TEKSTILNI TOVARNI V SOVODNJAH
Delavke so včeraj demonstrirale po goričkem Korzu Delegacija je prefektu obrazložila zahteve delavcev
tllllllllllllllllllllllMllliliiiliiiiiiiiliiiliiiMiiiiiijiuiiiiiifiiiiiiiiiiiilllllllllltlMUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiiiiiiii
V ZAKUPU JE VRSTA TURISTIČNIH CEST
Na dražbi oddana dela za ceste na Kalvarijo
Dela na turističnih cestah so se zakasnila, ker ni bilo razlastitvenih dekretov - Pozimi bodo asfaltirali vrsto turističnih cest
Pred nekaj dnevi so na dražbah, I izlete, medtem ko je Izletnikov ki so bile na sedežu pokrajinske k spomeniku vsako leto manj.
uprave v Gorici, oddali v zakup	.	. ,	. ...
* Ker smo že pri turističnih cestah smo se na tehničnem uradu goriške pokrajine pozanimali kako je z drugimi cestami. 2e letos spomladi je podjetje Caloisonzo iz Za-graja dobilo v zakup dela za asfaltiranje ceste Vrh . Martinščina in Vrh - Debela Griža. Ti dve cesti bi morali asfaltirati že poleti, vendarle so morali dela ustaviti ker so se zakasnili dekreti o razlastitvah. Sedaj so dekreti v redu in delo mora biti gotovo do konca leta. V enakem položaju so nekatere druge ceste turističnega značaja, zlasti pri Tržiču ob morju in v občini Dolenje.
Tekstilne delavke iz Sovodenj demonstrirajo po goriškem Korzu
Delavke dn delavci tekstilne to-1 izvodne nagrade na 25.000 lir, toda vame v Sovodinjah, v kateri dela izplačljive šele v letu 1970
dela za asfaltiranje treh turističnih cest. Gre tokrat za cesto Groj-na - Kalvarija - Ločnik, v dolžini štirih kilometrov in pol, za katero je bilo določenih 54 milijonov lir stroškov; dražbo je dobilo podjet je Tacchino iz Gorioe, ki je ponudilo devetodstotni popust. Ostali dve cesti pa je dobilo v zakup podjetje Calcisomzo iz Zagraja. Na vrsti sta bili tudi oestl Canale del Brancolo - Punta Barene v občini štarancan (vrednost del 20.352.500 lir) in cesto ki bo povezovala sedanjo cesto Tržlč-G-radež s kanalom Brancolo (vrednost 19.852.500 lir). V obeh primerih je podjetje Caidsonzo ponudilo popust 9,666 odstotka. Dolžina obeh cest je približno sedem kilometrov. Ko bosta ti dve cesti dokončani bo moč doseči morje pri Starancanu in San Canzianu ne da bi bilo treba voziti po prašnih cestah. Cesta na Kalvarijo pa bo odkrila ta kraj številnim turistom, saj je danes Kalvarija zelo pripravna za krajše
Deželna uprava pa mora izdati dekrete o nekaterih drugih cestah turističnega značaja, za katere so načrti gotovi že več časa. Na pokrajinski upravi pričakujejo, da bodo dekreti prišli čimprej, tako da bo moč pričeti z deli tudi na teh cestah. Pričakujejo, da bodo v tej zimi zaključili celo vrsto cestnih del na Goriškem.
mnogo Slovencev so včeraj dopoldne nadaljevali s stavkovnim gibanjem za zboljšanje svojih prejemkov. Zapustili so delovna mesta ter se v povorki odpravili po goriškem Korzu. V sprevodu so nosili samo italijanske transparente z napisi, ki so opozarjali kako nizke so iijihove mezde. Na svoje zahteve so opozarjali tudi z žvižgi in s tem, da so za ta čas prekinili promet. Fred prefekturo so sestavili delegacijo delavk, ki je v spremstvu sindikalnih predstavnikov Delavske zbornice ln CISC odšla k prefektu na pogovor o razlogih, ki so privedli do stavke.
Tekstilne delavke «Cotoniificlo Go-lizlano«, tako se namreč imenuje sovodenjski obrat, imajo precej niž-je prejemke od delavk v podgorski tekstilni tovarni ter je bila ta razlika ugotovljena že med junijskim podpisom pogodbe za podgorske delavke. Da bi se ta razlika zmanjšala, so sindikati sporočiti Zvezi industrijcev zahtevo, naj se za so-vedenjske delavke zviša od 7 na 12 odstotkov doklada za neupeljano akordno delo; proizvodna nagrada naj se zviša od 20 na 35 tisoč lir letno; ker nimajo menze, naj se jim zviša doklada od 25 na 40 lir; nočna doklada naj znaša 250 lir itd. Četudi bd podjetje v celoti sprejelo zahtevo delavk, bi njihove mezde še ne bile izenačene z mezdami v podgorski tovarni.
V štirimesečnih pogajanjih, med katerimi so sindikati pokazali svojo potrpežljivost in voljo, da sklenejo pravičen sporazum, Je ravnateljstvo pristalo na 5-llrsko zvišanje doklade za menzo ter izplačilo nočne doklade 350 lir, seveda pod pogojem, da je bil delavec prisoten na delovnem mostu vse dni v mesecu. Pristalo jc na zvišanje pru-
Sindiikaiti opozarjajo, da se so-vodenjska tekstilna tovarna nepre stamo razvija in da morajo delavke upravljati ravno toliko strojev kot v Fodgori. Zakaj morajo potem delavke v Sovodnjah prejemati nižjo mezdo? Zveza industrijcev trdi, da prirejajo delavci takšno obliko stavke, ki najbolj škoduje delodajalcu, sindikati pa odgovarjajo, da delavci vendar ne bodo prirejali takšnih stavk, ki bi bile po godu delodajalcu. To pomeni, da je njihova borba pravilna, toda pravilneje pa bi bilo, če bi se spor j pravično končal ter omogočil zviša- ‘ nje mezd za tistih borih pet odstotkov, kar predstavlja 16 lir na uro, odnosno 2.500 lir na mesec.
Razgovori o Solvay
Včeraj in predvčerajšnjim so WU na sedežu deželnega odborništva z* industrijo im trgovino v Trstu razgovori med zastopniki družb »Sol-vay» in «Phonedx». Tema razgovorov, ki se jih je med ctrugmil udeležil tudi deželni odbornik prof/ Dulci, je bil pristop prvega pod; jetja k drugemu.
Razgovori se bodo nadaljevali prihodnji teden, ker se morajo zastopniki obeh družb sporazumeti g led* namestitve osebja tržiške družba.
Aretacija Cerkijana, ki se je klatil po Italiji
Goriška policija je aretirala 27* letnega Aleksandra Koklja, ki P sicer pristojen v Cerkno, pa se j* zadnje čaise potepal po Italiji. Presenetili so ga, ko je skušal odnesti v Gorici iz avtomobila E*" manna Vucinovicha, ki stanuje t Ul. Aquiieia 14, v Gorici, vžigalnik* žepno svetilko, glasbeni trak W druge drobnarije. Pri njem so dobili tudi nož v obliki bodalca * rezilom, dolgim 10 cm.
Ugotovili so nadalje, da mu j* 16. avgusta letos kvestura iz Trenta Izdala izgonski lilst z ukazom, da se javi v Trstu. Iz Trevisa I* je bila izdana za njim tiralica zaradi tatvine. Več kot dovolj torej, da so ga spravili pod klju4. kjer bo počakal na sodno razpravo-
Včeraj so pripeljali v tržiško bolnišnico 23-letnega Sergija Kosovel« iz Tržiča Ul. Cosulioh 60, ki je padel s skuterjem ter se pri tem poškodoval na desnem kolenu. O kreval bo v 10 dneh, ni pa hotel ostati v bolnišnici.
CORSO. 17.15: Klsadore«, W. Red* grawe in J.Foks. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
VERDI. 16.30: »La lunga omibi* gialla«, G. Pečk in A. Heywood. Ameriški kinemaskope v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15, 19.30, 2» «Z, 1’orgia del potere«, Y. Mo» tand in I. Papas; francoski baPč ni film.
VITTORIA. 17.00: «Presto a leto». S. Berger jn B. Halsey. Nemški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.15: «Le avventuri dd Ulisse«, B. Pehmiu in M. Bet-H. Italo-jugoslovanska koprodukcija v barvah.
Tržič
AZZURRO. 18.00:	Fellinijev »Se-
tyricon». Capucine in F. Rando-ne. Kinemaskop v barvah.
EXCELSIOR. 16.00:	«Base artieft
Zebra«, R. Hudson in E. Borgni-ne. Kinemaskop v barvah.
PRINCIPE. 16.30: «Dove val tutte nuda?», F. WilUam, M. Buccelle in G. Moschin. Kinemaskop v barvah.
\ovo (-ortra
SOČA (Nova Gorica):	«Bosonog*
v parku«, ameriški barvni fil«1 ob — 18. ln 20.
DESKLE:	»Cena	maščevanja«,
meriški barvni film — ob 19.30.
RENČE: »Dober, grd, slab«, ame riški barvni film.
ŠEMPAS:	«Madam X«, ameriški
barvni film — ob 20.
KANAL:	«Vrnitev iz pepela«, «•*
gleški film — ob 20.
SVOBODA: »Noč generalov«, ameriški barvni film — ob 17. in 20-
1‘RVACINA: »Človek odveč«, francoski barvni film — ob 20.
POTUJOČI KINO — PREDMEJA! »Buffalo BiH«, ob 20.
DEŽURNI LEKARNI GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna AL CORSO, Korzo I* talija 89, tel. 24-43.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je f Tržiču odprta lekarna «Alla SalU-te» — dr. Fabbro - Ul. CosulicS št. 101; tel 72480.
DE2URNA CVETLIČARNA
Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna GORIAN RENATO, Ul. O ribaldi 9, tel. 26-28.
81 -letni vozač je padel z mopeda
Ko se je včeraj popoldne ob 17.15 peljal z mopedom od Ločni-ka proti Podgori, je padel z vozila 81-letni Angelo Pettarin iz Gorice, Ul. Gelsl 3. Z rešilnim vozom Zelenega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu u-gotovili rano nad levem očesu ter so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali ob izgubi našega dragega
Henrika Prinčiča
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem pogreb cem, darovalcem cvetja in pevcem.
Žalujoča družina
Št. Maver, 25. X. 1969.
PRIZNANO MEOMOM pr AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE si
LA GORIZI AN A
GORICA - (JL Uuca d’Ansta I8U
Lel 18-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
'Sft.EČO IMAM,NIK:)ER I NI NIKOGAR, t. JBET"
J	" —| TOKRAT Sl JE MORAL FLAVIJ
POSTREČI SAM.A PODOBE MRTVE 9*0- £\	URBANE NA MOKREM
TLAKU mu vino ni
~W5mft\	MOGLO PREGNATI.
ILIRSKIH

"C
M.,


CHRISTINE KEELER SPET NA ANGLEŠKI POZORNICI
-   -■'	. - -	-- -- ■ —■	n---- n 
Ko se je dvignil vihar, sem bila mlada in naivna
Sicer hladnokrvne Angleže so spomini dekleta, ki je izzvala «Profumovo afero», ogorčili in razburili: zanje je protagonist afere nedolžen
'""»line Keeler, prijateljica bivšega ministra Profuma, na svojem domu, danes
LTako je vznemirljiva protagonist-
Lnetn molku privedli do tega, da —'■ —spomine v nadalje-
in -_^vez^u zbrala svoje spomine
riero drugega in pripeljal konser-- . -—»c jriuiuirio umisuiie iveuu.-i vativno vlado Harolda MacMillatia rjlasnila razloge, ki so jo po šest- na rob krize. n““ ~ "	........... ' Danes se bitka 'razvnema: umer-
jeni odmevi izpred dveh tednov, ko so objavljanje spominov naznanili, so se spremenili v silovite polemike, v besedne spopade — ne brez presenečenj —*. v katerih je soudeležena sama Keelerjeva s pismom, objavljenim v uglednem Timesu.
V bojni metež se je vrgel tudi g -, »unumega sveta, soaniKi m duhovni vodja angleških katoliča-k!wAkarii, vsi ogorčeni zaradi lan- nov, ki je odklonil pisanje član
ka po naročilu tednika Nevvs of the World, meneč, da bi bilo »neprimerno*, če bi se moral njegov podpis znajti ob podpisu Keeler-_____	.	_ jeve.
.Poverila objavljanje ojih angleškemu škandalistične-ini . niku News of the World, ki 2a izredno veliko naklado, jev enakimi besedami je Keeler-So a zavrnila obtožbe, s katerimi (2 1° v zadnjih dneh obsuli ljudje nj. Političnih krogov ter preelst.lv-.Kl kulturnega sveta, sodniki in Llr^arji, vsi ogorčeni zaradi lah-nov *ienosti, s katero Je bil po-- v!1.0 privlečen na svetlo že po-Pl.ieni škandal, ki je pred šestimi. ' stal enega izmed protago-s‘°v življenje, uničil politično ka-
Prvi niz strelov proti objavi spominov so sprožile tri osebnosti iz filmskega sveta, uporabile so najučinkovitejši pripomoček, ki ga i-majo na voljo Angleži: rubriko, ki jo Times posveča pošti svojih bralcev.
V pismu so se John Boulting, Sidney Gilliat in Frank Launder obrnili na Keelerjevo in na tednik Nevvs of the World s tremi obtožbami: da so v časnikarski obliki privelkli na svetlo zadevo, ki je dobesedno strahotna, da so ponovno obudili določene dogodke, v katere so bile vpletene še živeče osebnosti, in da še posebej škodijo oni osebi — nekdanjemu konservativnemu ministru Johnu Profumu — ki je zaradi te zadeve «že duševno in telesno trpel in svoje napake plačal ter si je ponovno pridobil spoštovanje in zaupanje ljudi*.
Temu pismu se je v razdobju štiriindvajsetih ur pridružil še in tervju, ki ga je Timesu odobril vodja lordske zbornice lord Longford. Dnevnik je postal od tega trenutka dalje tribuna polemik zaradi spominov Keelerjeve: to je, odgovarjajoč na roj kritik, ki se je bil dvignil, potrdilo samo dekle. Lord Longford je navedel odlično delo, ki ga je opravil John Pro-fumo v korist skupnosti v londonskem East Endu (četrt revežev), in izjavil:
»Ustvaril si je sloves na področju socialnega skrbstva. Menim, da si je v zadnjih letih povsem povrnil nekdanji ugled in človeku se upira misel, da naj bi objavljali neke stare plesnive zgodbe. Na srečo bo vsakdo, ki ga pozna, dal Johnu Profumu čvrsto oporo*.
Tako je tudi bilo: celo nekdanji politični nasprotniki so se združili v obrambi bivšega ministra. Kot zatrjuje lord Longford, si je prav zares povrnil ugled v najširšem obsegu. Junija 1963 sta bila pri oseminštiridesetih letih videti njegovo življenje in njegova kariera uničena: prisiljen je bil odstopiti s položaja obrambnega ministra, njegovi kolegi v spodnjem domu so ga spoznali za krivega blatenja zbornice, njegovo ime so zbrisali s seznama kraljičinega «kronskega sveta*.
Kakih deset mesecev pozneje je «skrbnik» Toynbee Halla -- v londonskem East Endu ustanovljena družba za pomoč siromakom — prejela telefonski poziv markize
Reading, ki ji je ponudila sodelovanje nekega prostovoljnega socialnega asistenta. Ponižno in vdano se je John Profumo ponovno vzpenjal po strmini — z vso močjo se je vrgel v borbo proti revščini.
Njegovi vplivni prijatelji so mu pri tej nalogi nedvomno pomagali in v nekaj letih so njegovi podpisi zbrali za gradnjo hiš manj imo-vitim 750 milijonov
Za to dejavnost, ki ga zaposluje ves dan v stari pisarni z obrabljenim pohištvom ali pa na ulicah najsiromašnejših četrti v stiku s tistimi, ki iščejo pomoči, ne prejema John Profumo niti penija:
Stephen Ward
iiiiiiiiiiiiiiiimitiimmiiiiiiii

Saša Botrih SAD MAŠČEVANJA
ZGODAJ ZJUTRAJ NASLEDNJEGA DNE JE STRAŽA ptll VSEH MESTNIH VRATIH PREGLEDOVALA PUŠČICE
i /s.//•=•< Ki SO 2 DIVJAČINO PRIHAJALI V MESTO.
»Po tem nima potrebe*, mi je pojasnil neki njegov znanec.
«Pred štirimi leti je podedoval pol milijona funtov šterlingov: e-dina stvar, po kateri je čutil resnično potrebo, je bilo delo, odgovornost. Za živahno osebnost, kot je John, je težko, če se nenadoma znajde popolnoma brez dela*.
Profumo živi odmaknjeno z ženo Valerie, s trinajstletnim sinom Davidom in sedemnajstletnim pastorkom Markom v neki vili zunaj Londona ter odklanja vsako obliko osebnega uveljavljanja v časnikih ali na televiziji. In vendar vedo vsi, s kakšno vnemo in s kakšnim uspehom se je Profumo posvetil novi dejavnosti.
Samo ena epizoda: pred nekaj meseci je obiskal Toynbee Hall ministrski predsednik VVilson. Nenadoma se je ustavil, si napravil prostor skozi množico, ki se je razmikala ob njegovem mimohodu, ter prisrčno stisnil roko nekoliko ob strani stoječemu Profumu.
Dva dneva v tednu posveča Profumo psihiatričnim zaporom v Buck-inghamshiru — njihov upravni odbor ga je namreč pred kratkim imenoval za častnega člana: gre za njegovo prvo jasno nalogo po odstopu pred šestimi leti.
V	zadnjih mesecih se je pridružil tudi gibanju za rehabilitacijo uživalcev mamil »Nevv Horizon*. ki je njegov pobudnik lord Longford (od tod njegova odločna obramba Profuma).
V	nekem članku na prvi strani, ki je bil predhodnik objavljanja spominov Christine Keeler, je seveda tednik News of the World odbil vse obtožbe. Potem ko je opozoril na to, da članki naposled niso nič drugega kot izvlečki iz knjige, ki bo objavljena v bližnji prihodnosti, je časnik priznal, da je mogoče Profumu »oprostiti* njegovo slabost in prikrivanje narave njegovih odnosov s Keeler,jevo, kolegom v vladi in ministrskemu predsedniku Mac Millanu. trdil na je tudi, da dogodki, katerih protagonist je bil, nikakor ne morejo biti pozabljeni.
»V bistvu,* je pisal časnik, »so ti dogodki omajali položaj ne le enega ministra, temveč celotne vlade*.
V	pričakovanju »eksplozivnih odkritij*, ki jih je obljubil časnik (prvi dve nadaljevanji sta prinesli precej razočaranja), se mnogi sprašujejo, kaj je privedlo Keelerjevo k temu časnikarsko izdajateljskemu podvigu. .Le malokdo verjame pojaspiiu. l*i ga. je cjalo dekle: Keelerjeva, pripominjajo, je že leta 1963 objavila spomine v prav i-stem časniku News ob the World in skratka vse, kar je moč zvedeti o škandalu Profumo, je bilo že povedano v letu 1964 objavljenem poročilu Denning. Večina meni, da je Keelerjeva prijela za pero, ker jo je pritegnil čar dobrega zaslužka.
Mandy Rice - Daviet, prijateljica Keelerove, ki je bila prav tako vpletena v zadevo, pleše sedaj v nekem nočnem baru v Avstraliji pod drugim imenom
V resnici je plačal tednik Nevvs no potrebovala denar. Nekateri tr-
of the VVorld za pravico do objavljanja trideset milijonov, dohodki od knjige pa naj bi dosegli šestdeset milijonov. Malokdo bi se upiral taki skušnjavi, zlasti Keelerjeva, ki je, kot sama omenja v prvem nadaljevanju spominov, ved-
Christine Keeler pred štirimi leti
imuiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiHiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
KRIŽANKA
r	r	r	r	r	r	L		j	7	8	r	r	n
12~						K	U	Vt					
iš~						w~	17				n	F"	
					21)					B	21		
?r				23					S	ik			
w~			1		■				27				OMI 1
n	26~	29					IT'	31				r	
L		32				33	u	31)				35	L
J	36				9	37	38				9	39	40
r~					>d								
vr										9	%			
									f				
T~		51				n	r	53					
fr							.	r	i l	n	55							
v	i i. uo.ii. jel kro-
ga, 7. del odplačanega dolga, 12. sedež sovjetske vlade v Moskvi, 14. izdelek, ustvarjena reč, 15. velik tropski kuščar, 16. osrednji prostor v starorimski hiši, 18. kemični znak za litij, 19. glavno mesto francoskega departmaja Lot-et-Garonne, 20. vojaški oddelek, 21. čas brez vojne, 22. oglašanje jelena, 23. plat, 24. Ime slovenskega slikarja Debenjaka, 25. kemični znak za aluminij, 26. oblika rastlinskega plodu, 27. sprememba, faza, 28. del dneva, 30. hipnozi podobno stanje, 32. nestrokovnjaki, 34. glavna reka v Armeniji, 36. slovenski šahovski velemojster (Vasja), 37. latinsko ime za namenilnik, 39. latinski veznik, 41. ime hrvatskega pevca zabavne glasbe Vukova, 42. veleum, 43. nekdanji turški oblastnik, 44. krilo rimske legije, 45. prenašalec sporočil, sel, 46. tekočina za narkozo, 47. kemični znak za lutecdj, 48. zvezda repatica, 49. pismeno potrdilo, spričevalo, 50. ameriško otočje, ki loči Pacifik od Beringovega morja, 52. zveza držav, 54. ženska, ki s svojim življenjem jamči za kaj, 55. ime za Palestino pred naselitvijo Judov.
NAVPIČNO:	1. poškodba, 2.
ptica ujeda, 3. reka ob vznožju
K;iv, * g.av*iu	..jioi-
ntje, 5. reka v južni Angliji, 6. kemični znak za talij, 7. rimski pesnik, 8. bitka, 9, enaki črki, 10. forma, 11. glavno mesto ZAR, 13. del jadrnice, 14. utrip s trepalnico, 17. krilo poslopja, 20. nedorasel človek, 21. glavno mesto Beloruske SSR, 23. sorodnik, 24. francoski pisatelj In zgodovinar (Ernest), 26. slovenski zgodovinar (Josip), 27. ime slovenskega slikarja Preglja, 29. prometna žila, 31. ozek borilni meč, 33. levi pritok Rhone v Franciji, 35. antično mesto na Siciliji, 36. zdravilo v kroglici, 38. glasilo i-talijanskih komunistov, 40. kockasta tkanina pri škotskih gor jandh, 41. najvišja zmaga pri taroku, 42. cedika, 43. grška boginja znanosti ln umetnosti, 45. na zemljevidu označena nadmorska višina, 46. zemeljski plin, 48. iz tal moleča koničasta skala v gorah, 49. oče, 51 španski spolndk, 53. kratica za ((nogometni klub«.
REŠITEV PRE.ISN.IE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. protest — o-tiater. 2. risanka — turbina, 3. osem — etnarh — tik, 4. Sal — sprava — raca, 5. on — pisava — senar, 6, lira — t — prsi, 7. stisk — sipina — ro, 8, tisk — makija — lom, 9. vat — Tamara — Lika, 10. Aretdno — adre-sar, 11. Rakitna — tenetva.
dijo, da naj bi spomini pomagali Keelerjevi odgnati monotonijo njenega novega življenja.
Toda če hočemo bita natančni, zadnjih šest let je bilo zanjo vse kaj drugega kot monotonija:	po-
tem ko je odsedela devetmesečno zaporno kazen zaradi krivega pričevanja med obravnavo proti A-loisiusu «Luckyju» Gordonu, je bila Keelerjeva zaposlena pri proizvodnji malo resnega filma o aferi Profumo, v katerem je imela glavno vlogo igralka Yvonne Buckin-ghnrn.
0 Keelerjevi so začeli spet govoriti oktobra 1964, ko je bila zaradi preobilnega uživania uspavalnih praškov nujno prepeljana v bolnišnico. V oktobru naslednjega leta se je poročila s skromnim mehanikom Jamesom Levermororn, ki ga je po mnogih letih ponovno srečala, ko se je z materjo in očetom snet nastanila v vasi Finch-amnstead.
Zakon, ki so ga označeval1) besnil prepiri, predvsem zaradi denarnih vprašanj, je trajal komaj poltretji mesec Ločila sta se januarja 1966 in malo pozneje se je rodili mali J4mmy, ki je zdaj star nekaj več kot tri leta
Keelerjeiva pripisuje zasluge za svoje sedanje ((nravstveno« življenje ((sivi eminenci«, nekemu dvaintridesetletnemu možu, ki ji ’ je pomagal pri približno šest me secev trajajočem pisanju knjige
Morda Je bil že čas, da se je umirila: zadnjih1 njenih šestoro le' je balo mnogo boilj razgibanih kot pri drugi ženski protagonistki škandala Profumo — Mandy Rice Davis.
Po razdrti zaroki z baronom Pierrom Cervcllom je bilo videti, da je Mandy s poroko z Rafi-jem Shauilom, nekdanjim pilotom in sedanjim izraelskim poslovnim človekom, našla ravnotežje Rod« la mu je hčerko Dano in živi z njim v Tel Avtvu.
Gospa Shaul poje in pleše z novim imenom Miriam v najbolj znanih izraelskih nočnih lokalih, pred kratkim pa je v Londonu prikazala kolekcijo kopalnih oblek
Mandy Rdce-Davis je pri štiriindvajsetih letih ohranila vso mla dostno svežino Keelerjeva je, na-sprotno s svojimi sedemindvajse timi leti le senca enaindvajsetletnice ki je bita spravila v krizo celotno vlado. Njeni nekoč rdeči lasje so postali čml, nekaj gub na čelu izdaja minljivost «asa
Hodi in giblje se bolj umirje no, brez nenadnih gibov Elegant nejša je, toda manj vitka Foto graf David Bar!ey, ki je sprav:, na naslovne strani vseh ženskih revij obraz Jane Shrimpton, jo označuje za absolutno fotogenično:	vključi'	jo je v nek svoj
fotografski studio, kn nost ambi-oiozen naziv »London v šestdese tih letih«
Pred kratkim sem vide1 Kee lerjevo v eni izmed najbolj zna rtih londonskih restavracij: zginil je tista agresivna izraz na nekda napetem in ostrem obličju, zame njal ga Je videz mirne vedrine V tem obrazu nihče ne bi mogel prepoznati dekleta, na katero sc pred šestimi leti kazali s prstom kot simbol pregrehe in laži. vse ga, kar le nizkotno in graje vredno
Utegne se torej zdeti čudno, Us bi se »nova« Christine Keeler s pisanjem svojih spominov ponov no hotela vreči v kotel škandalom ln polemik
HOEO
Gledališki jubilej Vladimira Skrbinška
Veliki slovenski gledališki limet nik Vladimir Skrbinšek praznuje letos 45-letnico svojega umetniške ga dela. Njegova umetniška pot se je začela l. 1921, ko je vskočil t vlogo Stebelca v Cankarjevi komediji «Za narodov blagor». Umdn-angažiran je bil v mariborskem gledališču v sezoni 1923-24 in je od takrat pa vse do danes na žirije nje in smrt povezan z gledališčem ki ga ni nikoli več znpuslii Kot nemiren in razgiban teatrski duh je deloval razen v Mariboru še i Varaždinu, Skopju, Splitu, Ljub Ijani, ponovno v Mariboru itd. in nenehno zorel v szrelega oblikoval ca, v resničnega kreatorjh človek kih. značajev, v zvestega interpre ta avtorjevih likov, ki jih je vedno ustvarjalno soočil z lastno zami slijo». Galerija likov, ki jih je ustvaril, je izredno bogata in pe stra, saj je redkokomu bila dano interpretacijska sposobnost tako velikega obsega. Čestitkam vseh slovenskih ljubiteljev gledališča se pridružujemo tudi mi.
Veljaven od 26. oktobra do 1. novembra 1969
OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) Svoja čustva morate znati obvladati, čeprav se vam bo zdelo, da je že vse šlo pozlu. Pre-neko zelo zanimivo delu dobro presodi-preden se lotite ne-. Poslovno življenje posebno razgibalo, želodec.
jeli boste pismo. Na te položaj, ke zadeve se ne bo Pazite na
m
koristila
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušajte navezati stike z osebo, ki jo imate že dolgo radi. Morda pa vas ne bo zavrnila. Preden pa se odločite za nekaj trajnega, morate dobro premisliti. Na delu se bodo skušali norčevati iz vas, zato jim morate pokazati zobe. Ne boste se počutili najbolje.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) V ljubezenskih odnosih bosta vladala popolna vedrina in soglasje. Oseba, ki vas ima rada, vam bo zaupala neko skrivnost. Sploh boste srečni. Na delu boste uresničili neki načrt, ki ga že dolgo gojite. Srce je nekoliko utrujeno ln potrebuje počitka.
KAK (od 22. 6. do
22. 7.) Mislite, da vas neka oseba ljubi in	se ji	preveč
razkrivate. Pazite, da ne bo	ta oseba la-
te vaše odkritosti. Precej boste zaslužili z neko kupčijo, toda pazite, da se ne predate evforiji.	Vaše	zdrav-
stveno stanje bo v veliki meri odvisno	od	prehrane.
LEV (od 23. 7. do
"N 22. 8.) Neka oseba /	\	vas	ljubi, toda	ima
1	J glede	vas	dvome,
V	J	ker	vas preveč	so-
N'---^ di po zunanjosti.
Pazite	se	pred neprijetnimi
presenečenji. Na delu sl boste pridobili spoštovanje in ugled ln prijatelji vam bodo pomagali k boljšemu zaslužku. Bodite skromni pri jedi in pijači.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V čustve-i nih zadevah ste pre-I več zgovorni, saj če-^to pozabite, da vam lasje že sivijo. Ne poslušajte vseh čenč. Na delu sd ne znate pridobiti dovolj u-gleda ln spoštovanja, čeprav ga po svoji marljivosti zaslužite. Ne berite zdravstvenih knjig da ne bodo vse bolezni vaše.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Ljubezenski odnosi se bodo zelo koristno razvijali in dosegli boste vse, kar si že
dolgo želite. To bo najboljše plačilo za vaio potrpežljivost Tudi kar se dela tiče, ste zelo vztrajni in boste dosegli uspehe Telo se vam bo okrepilo.
ŠKORPIJON (ud 24.
10.	do 22. u.) Kar
se ljubezenskih zadev tiče, skuhajte biti čimbolj skrivnostni in prisebni. Ce boste nadaljevala po sedanji poti, ne boste uresničili svojega sna Zaradi prevelike zaposlitve utegnete zboleti Kar se tiče zdravja, vam sploh priporočamo počitek.
STRELEC (od 23.
11.	do 20. 12.) Ko boste mislili, da ste se v čustvenih zadevah rešili vseh dvomov, se boste
znašli pred nerešenimi vprašanji. Bodite boljši psiholog, z odločno voljo se oodo na delu razblinili vsi dvomi. Zdravje bo spremenljivo ln negotovo.
KOZOROG (od 21. Z' N 12. do 20. 1.) Vedri-[ _ k \ na vam bo poma-[	j &ala' 118 ^ boste z
* <y ljubljeno osebo bo-v~—S lje razumeli Ce boste znali pravilno tolmačiti neke sanje, vam bo to koristilo Na delu boste ugotovili, da vas neka oseba vara in obre kuje. Priporočamo vam čim-več počitka
VODNAR (od 21. 1. do 19, 2.) S pomočjo malce sreče boste dosegli pri osebi. ki vas zelo zanima. še kar lep u-speh. Vedite pa da se ugodne rriložnosti ne ponavljajo Na delu bodo odpadle zadnje ovire in pred vami bo prosta pot k uspehom Zdravje ho narav-nost izvrstno
RIBI (od 20. 2. do
20 3.) Ostanite blizu osebe ki jo že lite Na ta način bo vaše življenje res ^ smotrno Nafti morate ugodni trenutek za uresničenje dolgotrajnih želja Te den bo glede dela zelo konstruktiven. vendar ne smete biti nestrpni. Priporočamo vam nevrovegetativna poživila

— 8 —
RESTAVRACIJA
91.114
A LB E R 6 0
AJŠEVICA (NOVA GORICA)
PO TEKMI MILAN -ESTIIDIANTES
Sodišče izreklo zaporne kazni trem argentinskim nogometašem
Dosmrtna diskvalifikacija Polettija - Tudi Suarez in Manera deležna dolgoročne kazni
Raki, ribe in vse specialitete na žaru
O b i š č 11 e
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18.
Restavracija Marinella
Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo Izredni popust. Vsak veter godba s plesom.
Cl
Hotel
LKV
Ljnj v
BUENOS AIRES, 24. - V argen tinski prestafmici in v vsej državi se nadaljujejo protesti proti surovi in grobi igri, ki so jo pokazali člani nogometnega kluba Estmi.untes v tekmi z Milanom. Vsi časopisi o-stiro obsojajo dogodke na igrišču ter zahtevajo ukrepe, s katerimi bi v bodoče preprečili take surovosti na iikriščih. Te ukrepe je že napovedal tudi argentinski predsednik, general Ongania, ki je pozval vse športne voditelje, naj v bodoče preprečijo take dogodke, s katerimi je biio omadeževana dobro ime ar-geutdonskega športa.
Tri igralce, ki so se v tekmi z Milanom s svojimi posegi najbolj ♦odlikovali*, je neko buenosaireško sodišče danes že obsodilo. Zaradi kršenja pravilnika o vedenju na športnih tekmah, so bili vsi trije kaznovani s 30 dnevi zapora, za Suiareza pa bi se lahki) zgodilo, da mu bodo kazen poda jšali tudi na večmesečni zapor.
Poleg lega je ukrepala tudi argentinska nogometna zveza. Vratarja Polettija je dosmrtno črtala s seznama argentinskim proieional-nšjh nogometašev. Suarez je dobi prepoved nastopanja za 30 tekem, Manera za 20 takem, oba pa ne bosia mogla vsaj pet let nastopiti v nobenem mednarodnem srečanju.
Dosmrtna diskvalifikacija Polettija je najtežja kazen v zgodovini argentinskega profesionalnega nogometa.
Kvalifikacije za SP
Tudi Z. Nemčija bo nastopila v finalnem kolu
HAMBURG, 24. - Zahodna Nem-č:ja je v Hamburgu premagala Škotsko s 3:2 (1:1) in se je s tem uvrstila v finalno skupina svetovnega nogometnega prvenstva. Zahodna Nemčija je na zadnjem prvenstvu v Londonu zasedla drugo mesta.
Lestvica te skupine je naslednja: Z. Nemčija 6	5	1	0	20	3	11
Škotska	5	3	1	1	18	5	7
Avstrija	5	2	0	3	10	7	4
Ciper	6	0	0	6	2	35	0
V tej skupini morajo odigrati le še tekmo Avstrija — škotska (5. novembra).
MOSKVA, 24. — V okviru četrte kvalifikacijske skupine svetovnega prvenstva je Sovjetska zveza premagala Severno Irsw> z 2:0 (1:0).
Lestvica četrte skupine je po tej odigrani tekmi laka:
Sovjetska zveza	3	2	1	0	5	0	5
Severna Irska	4	2	1	1	7	3	5
Turčija	3	0	0	3	1	10	0
V tej skupim morajo 16. novembra opraviti še srečanje med Sovjetsko zvezo in Turčijo, v katerem so seveda	Sovjeti	veliki	fa-
voriti.
• * *
BUDIMPEŠTA, 23. - V drugi kvalifikacijski skupini je Madžar-' ska odpravila Dansko s 3:0 (2:0). Po tej tekmi bo treba skoraj gotovo odigrati še dodatno srečanje med Češkoslovaško in Madžarsko, da bi dobili ime ekipe, ki bo nastopila v finalnem kolu.
Lestvica
Češkoslovaška	64	1	1	1269
Madžarska	5	3	1	1	12	7	7
Danska	6	2	1	3	6	10	5
Irska	5	0	1	4	3	10	1
5. novembra bo na sporedu še tekma Madžarska — Irska.
NATEČAJ RAZGLEDNIC ZA NAŠE MLADE
SPDT obvešča šolarje, ki se mislijo udeležiti razpisanega natečaja zbirke razglednic z gorskimi motivi, da imajo priliko to dopolniti in izročiti do vključno 10. novembra. Razglednice lahko prikazujejo pestre gorske motive: vrhove, cvetice, drevesa, živali, skratka naravo kot tako, izvzemši morske motive. Zbirki lahko vsak doda po svojem okusu fotografske posnetke svojih počitnic, prilepi suhe rože ali trave, zapiše datume, svoje pripombe in misli. Vse skupaj naj zloži v škatlo, prilepi v zvezek ali album.
Najlepše zbirke bodo nagrajene s ploščami vesele glasbe in ilustriranimi knjigami. Zbirka naj ho zaprta v zalepki ali zavoju in naj ima na ovoju zapisano geslo. Isto geslo naj bo zapisano na dragi zalepki, v katero naj vsak vtakne list na katerem mora biti zapisano ime, priimek, naslov ter izbrano geslo.
Zbirke sprejema gdč. Norči Za-vadlal v Ul. Geppa 9-II. Nagrajevanje bo konec meseca novembra.
PIRAN
vas vabi
IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE
H«tci «Grad Mokrice*
ob avto cesti Lj‘ublj'ana - Zagreb
32 konfortnih sob-restavracija — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vpreg3 s kočijo — Dnevno glasba s plesom.
PARK HOTEL GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program
In gostilna «Pri hrastu gostilna ‘Zvezda
telefon 21-239
B SUPERMARKET
Pasaža na Ajdovščini — LJUBI,JANA Odprt vsak delavnik od 7.30 do 21. ure
USNJENA KONFEKCIJA
♦	moški suknjiči in huniterfl z usnjeno podlogo
♦	damski plašči iz svinjskega ali kozjega velurja in napa usnja
KRZNO
♦	krzneni plašči iz plemenitih krzen
♦	bovice iz neroa v različnih barvah, iz kune in dihurja
KRISTAL IZ ROGAŠKE SLATINE
♦	vaze od 8 do 25 cm visoke
♦	vaze unikati
♦	servisi za kompot, liker, vino
♦	kozarci za vino. vodo, liker, whisky in šampanjec
PORCELAN KOBALT
♦	Jedilni servisi
♦	servisi za belo in črno kavo
♦	skodelice za črno in belo kavo
RESTAVRACIJA
UPA
Šempeter pri Novi Gorici
ima vedno na razpolago Izbrane Jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut tn salame ter izbrana domača vipavska in briška vina
SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA
VOŠNJAKOVA I TELEF. 310 5»
Telegram LEVHOTEI. Telex 31350
KATEGORIJA «A»
Sodobno opremljene sobe • Apartmaji Restavracije • Restavracijske terase Oafl-clng kavarna Zabavni tf artistični program piee na glasba Aperitiv bar Razgledna terasa Teras* za sončenje ■ Banketne M konferenčne -lvorane C* talnica Frizerski salon Menjalnica • Taksi služba Lasten parkirni prostor ' Pristajaiišče za hellkopt*' Je Boksi za pse HI* dilnlca za divjačino.
Hotel in Motel
(GRAD OTOČEC)
OTOČEC
ob Krki - Tel. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV in XVIII.
Priznana
mednarodna in narodna restavracija
Hotel «S0ČA»
MOST NA SOČI tel. 7
Moderno urejen hotel - Pristna kuhinja s specialitetami na žaru — domača postrv — Lep vrt - Vsak dan glasba In ples — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna.
ROTTERDAM, 23. - V osma kvalifikacijski skupini je bil izid tekme Nizozemska — Bolgarija neodločen 1:1 (1:0).
Lestvica
Bolgarija	4	3	1	0	9	3	7
Nizozemska	6	3	1	2	9	5	7
Pol jska	5	3	0	2	16	8	G
Luksemburg	5	0	0	5	3	21	0
V tej skupini bosta na sporedu še dve tekmi: Poljska in Bolgarija se bosta srečali 9. novembra, Luksemburg in Bolgarija pa se še nista sporazumeli za datum.
•€EIITRAL-RIVIERA
PORTOROŽ
Moderne sobe, mednarodna kuhinja,
«UIRL BAR*
z mednarodnim programom odprt vsako noč
OBVKSTILO
ŠK Kras iz zgoniške občine vabi vse tekmovalce, ki so branili barve Krasa na letošnjih 11. slovenskih športnih igrah, da se udeleže družabnega večera z zakusko, ki bo v prostorih krožka v Zgoniku danes, v soboto 25. t.m., ob 20.30.
nOUMKTMV • MCC4A4I HUENUmDKfEn
LhDi
PORTOROŽ
PORTOROSE
ROULETTE OH EM IN DE FER RAM ARA
V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ
Odprlo vse Jelo
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
OPATIJA
f	\
SREBRNA
1969
N	7
antipasta
konzerva za vsako priložnost
AGROKOMBINAT EMONA LJUBLJANA
't
y
vzdržuje s svojimi tovorno potniškimi ladjami: redno Unijo okoU sveta, redno Unijo z Južno Ameriko, redno Unijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 tOD nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLOSNA PLOVBA* Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu.
Telexl: 34-122 Tu Plovba 34-123 Tu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-470 do 73-477
GOSTIŠU PR! ODDIHU
SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica)
Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Spre jemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete, rojstne dneve itd.)
Konkurenčne cene
HOTEL SLON LJUBLJANA
CITOVA DL. 10. TEL. OD 20641 DO 2U645
ji
Hotel z modernim konfortom • Priznana mednarodna kuhinja in narodna restavracija • Nočni bar z mednarodnim artističnim programom 0 Kavarna • Bistrč z delikateso, ekspresom, snack barom in slaščičarno • Klubski prostori In banketna dvorana • Aperitivni bar
KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI
Preko svojih trgovin
na ŠKOFIJAH in v KOPRU
	k 1894 &1969
	S LET
EMO	
VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU
Lanskoletni nagrajenec
IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen.
Mogoče boste letos vi...
EMO 3
sobna peč na olje 3ooo-4ooo koal/h
z AET prižigalcem
EMOS
sobna peč na olje 5ooo kcal/h
z AET prižigalcem
EMO 8
sobna peč na olje 75oo kcal/h
z AET prižigalcem
KAMIN EMO 5
sobna peč na premog 5ooo kcal/h
1.	nagrada RENAULT 16 TS
2.	-26.nagrada POTOVANJE V TU JINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI,, EMO” Žrebanje meseca decembra v Beogradu

ROART BRADFORD
Zamorski • gospod Bog in gospodje Izraelci
Humor ameriških črncev
20.
«Lepe reči slišim,» Je rekel gospod Bog. «S takim društvom bi jaz ne šel med svoj izvoljeni narod, to ti vnaprej povem. Tele, kdo je že kdaj saj takega slišal? To md že Sivce vznemirja. Mojzes, poj-leš naravnost k Aronu In mu joveš, naj pošlje to tele ta-coj nazaj na pašo, telečjo kolo pa naj nemudoma razprostre! Ce že hočete po vsej sili imeti društvo, vam bom jaz. organiziral nekaj poštenega.))
Mojzes je šel ln sporočil A-ronu, kaj pravi gospod Bog.
«Moj bog, jaz tudi vem, da m ni društvo, kakor se spodo-34, pa je vendarle boljše ko sploh nobeno društvo,« je odgovoril Aron. «Toda kajpak,
če bi vzel to v roke ti in Gospod, bi utegnilo Jz tega nekaj biti?«
Ce se lotim jaz z Gospodom in vam ustanovim društvo«, je rekel Mojzes, «lahko staviš poslednji dolar na to, da bo to društvo, kakršno mora biti! Tele, pa prijatelj, je kar smešno!«
Aron je torej poslal tele na pašo, Mojzes pa jo je ubral na tisti oblak, v katerem je potoval gospod Bog, in mu je vse pripovedoval.
«Mojzes,» pravi gospod Bog, «to bo izobraževalno in podporno društvo, da bo kar veselje, večje in bolje kakor najboljša prostozidarska šola v vsej okolici. To bo moja loža in sam bom v njej Veliki mojster in Najvišje bitje hkrati;
vsi izraelski otroci se morajo priglasiti za člane.«
«Gospod,» se je nasmehnil Mojzes, «kaj pa bi tl rekel, če bi bil jaz čuvar notranjih vrat?«
«Kar izberi si službo, ki ti najbolj ugaja, Mojzes,« Ce odgovoril gospod Bog. «Ampak veliki mojster bom jaz, ker je to moje društvo! Člani si lahko med seboj razdelijo vse druge službe. Meni je vseeno, soho is soho.«
«Pa kakšno tajno geslo bomo imeli, Gospod?« je poizvedoval Mojzes.
((Nobenega tajnega gesla ne bo!« je Izjavil gospod Bog. «Toda vsak član mora znati pravila na pamet.«
«To bo šaljivo društvo, Gospod,« je rekel Mojzes. «In kolikšni bodo članski prispevki?«
((Poslušati in ravnati se po pravilih, to bodo edini prispevki, ki se bodo izterjevali,« je rekel gospod Bog.
«In kozla pni uvajanju novih članov bomo imeli? Ali pa morda tudi ne?«
«Prvega človeka, ki se bo pregrešil zoper pravila, poš-
ljem sam lastnoročno med rogate kozle,« je odgovoril gospod Bog.
«To se glasi zelo skrivnostno,« si je dovolil pripomniti Mojzes. «Pa kaj bo pravzaprav v pravilih?«
«Sedi ter vzemi svinčnik in papir; pisal boš pravila, ki ti jih bom narekoval,« je rekel gospod Bog.
((Papirja, prosim, še niso izumili in svinčnika tudi ne,» se je oglasil Mojzes. «Zato nimam ne papirja ne svinčnika.«
«Well, pa vzemi ploščat kamen,« je odgovoril gospod Bog, «in boš z nožkom vrezal v kamen.«
Mojzes si Je torej poiskal ploščat kamen, vzel iz žepa nož in gospod Bog mu je začel narekovati pravila.
«Gospod,» je zaklical Mojzes, ko sta prišla do tretjega paragrafa, «tole se mi zdi nekako znano, saj se glasi kakor deset božjih zapovedi.«
«No, saj to je tudi res deset božjih zapovedi, kaj naj bi bilo drugega?« je odgovoril gospod Bog. «Torej ne govori in vrezuj naprej, kar ti bom narekoval.«
Mojzes je zopet sedel in vrezoval v kamen; tudi gospod Bog je sedel ter narekoval de set božjih zapovedi.
«To je vse?« je vprašal Mojzes, ko sta prišla do desete.
«Tega je vendar lepa vrst, ne misliš?« je odgovoril gospod Bog. «Zdaj samo glej, da se bodo vsi naučili pravila na pamet ter si jih vzeli k srcu. Kdor se zoper nje pogreši, mu ne dovolim vstopa v obljubljeno deželo.«
Čim bolj je Mojzes premišljeval o tem božjem društvu, tem bolj mu je bilo všeč. «Ko bodo ljudje v našem izobraževalnem in podpornem društvu, ne bodo utegnili misliti na razuzdanosti,« si je mislil. «In če ne bomo mislili na razuzdanosti, nas morda Gospod ne bo silil, da bi morali toliko korakati vsak dan.«
In tako se je Mojzes vrnil v tabor. Tam pa se je hudo razjezil, zakaj Aron je medtem zopet razvijal društveno dejavnost v svoji telečji loži. Ravno so sprejemali novega člana; Aron mu je zavezal oči in mu rekel: «Zdaj se skloni in poljubi sveto pismo!« In

ko se je novi član sklanjal k svetemu pismu, je spustil stražar notranjih vrat od zadaj tele nanj. Tele se je zagnalo na novega člana, ki ni ničesar slutil, in — čof! — Trajalo bo najmanj teden dni preden bo mogel novi član zopet sesti!
((Poslušajte, Aron, kaj naj tole pomeni?« je zavpil Mojzes. «Mar vam nisem rekel, da morate takoj prenehati s temle neumnim telečjim društvom?!«
«Rekel si — toda ti vendar nisi tukaj Bog in Gospod!« se je odrezal Aron.
«Razume se, da nisem Gospod, sem pa tukaj najvišji zastopnik Gospodov in nadzornik,« je pričal Mojzes.
«To md ni nič mar, kaj si ali nisi,« je dejal Aron. «Tole je naše društvo, za nas je dovolj dobro in ml se pri tem imenitno zabavamo. Zdaj pa glej, da se pobereš, drugače pokličem stražarja notranjih vrat, da te bo s pomočjo teleta uvedel v društvo, kakor je uvedel vse druge Izraelce.«
«Vaša loža se mora pri tej priči razpustiti!« se je razkri-čal Mojzes in bilo je videti,
da je čedalje bolj razkačen.
((Primi ga, stražar notranjih vrat.!« Je zaklical Aran. In stražar je začel rohneti na Mojzesa.
«Nazaj!» je zagrmel Mojzes. «Drugače jo bo nekdo skupil!« Zdajci se je stražar ustrašil in je v zadregi zrl na Arona.
»Zagrabi ga!« je zopet zavpil Aron. Zdaj je Mojzes prijel ploščati kamen, ki je bil nanj napisal deset božjih zapovedi, ter ga treščil stražarju v glavo. Stražarju notranjih vrat se je zaiskrilo v očeh, ko da je udarila strela vanj, in slišal je vse angelčke peti.
Pa to ni bilo vse. Kamen z desetimi božjimi zapovedmi se je odbil od stražarjeve glave, zadel društveno tele ravno v glavo in ga ubil, nato pa je padel na tla in se tudi razbil na koščke. In v tistem trenutku je nastala velika tema, grmelo je in se bliskalo, zemlja se je tresla. In ko se je zopet izjasnilo, je stal pred njimi gospod Bog.
«Kaj se godi tukaj?« je strogo vprašal gospod Bog.
((Pravzaprav nič, Gospod,«
je odgovoril Aron. «Zdaj nič.«
Gospod Bog se je obrnil Mojzesu: «Kje je mojih < set božjih zapovedi?« ga strogo vprašal.
Mojzes je pokazal na tla.
«Well, ta je pa lepa!« je 1 kel gospod Bog. «Vseh des je razbitih na kosce, vsaka P sebej in vse na enem kup To je kakor svetovni rekof^
((Zares nesrečno naključj* se je opravičeval Mojzes.
«Videl sem te sam s ter«1 svojimi očmi, kako si jih v gel stražarju notranjih vr na glavo! Pri meni ne opr«v nič z nesrečnim naključje«1 se je hudoval gospod «In zdaj jo kar uberi n&® na grič in napiši deset boŽJ: zapovedi za kazen še enk^ In ko se vrneš, ustanoviva sto moje društvo!«
Mojzes je storil, kakor & je gospod Bog ukazal, toda 1 kazen, ker je gospodu razbil deset božjih zapovedi)1 smel v obljubljeno deželo-
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - Ul*. MONTECCHI a, II, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- meseno K00 0* »naprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur. celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo Trtnega Trat 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani - 5018 /7(1/1 - OGLASI: Cena »Rlaanv: Za vsak mm v širini enega stolpca trgovski 150, flnančno-upravn! 250 osmrtnice'150 Ur - Mali orisal * P
_______________________beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročalo pri upravi - tz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicttfi iraiiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV KENKU - izdaja tn tiska Založništvo tržaškega Hsirn Trat