Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki


Sr-
TZfe first Slovonic Daflr In
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
Entered as Second-Class scatteb, Septembeb 21, 1903? at the Post Office at New York, N. Y., itnder the Act of Congress of March 3, 1879.
STEV. 248.
NEW YORK, V PETEK, 21. OKTOBRA 1904.
LETNIK XL
Panama nezadovoljna.
VOJNI TAJNIK TAFT ODPOTUJE V PANAMO Z LEPIMI OBLJUBAMI. BATI SE JE ŠKANDALA
Prepir radi prekopovega ozemlja. — Položaj v Panami in naša vlada.
TUDI PANAMSKI POSLANIK ODPOTUJE.
Washington, D. C., 20. okt. Predsednik Roosevelt je naročil vojnemu taJiiLn n Taftu, naj potuje v Panamo, da naznani tamošnjim prebivalcem, da je n.jihov mogočni pokrovitelj na severu v obliki Zjedinjenih držav še vedno na njihove j strani, in da jim Zjedinjene države prav nič slabega ne žele. Tajnik Ta ft odpotuje dne 14. novembra proti jugu. 9
\ se kaže na to, da v panamskej aferi ni vse tako, kakor hi moralo biti. Predsednik je dal panamskej komisiji, kakor znano, popolno postilo in ta oblast je pričela na panamskem ozemlja takoj ustanov-lja!i posebne carinarske urade. To pa ni bilo po volji domačim panamskim trgovcem, kleri bivajo onstran mej prekopovega ozemlja. Oni so se jeli pritoževati, da so njihove kupčije uničene. Nedavno so ie že govorilo zopet o neke j revoluciji in da si ravno bi Zjedinjene države tako vstajo lahko zatrle, bila bi tozadev. I na blama/.a vendarle prevelika.
Tajnik Ta ft je že po vabil očeta pa nnmske revolucije William Nelson Cromwell a, naj potuje ž njim v Pa-j namo. Tudi panamski poslanik v Wash;nctonu. senor Obaldia, mi bode spremljal.
tako nalogo v inozemstvo.
Navodilo, ietero je poslal predsed- i nik vojnemn tajniku, dokazuje, da je zadeva zelo resna, kajti kljub dosedanjemu zatrjevan ju, da vlaila med Pa- | namei in njihovimi osvoboditelji i/ i severa najboljši s prt razum, morajr i Zjedinjene države .storiti vse, da se j izognejo polomu. Ogorčenje Panarn- I eev je postalo toliko, da morajo iz Washingtona tjekaj pošiljati mirovne poslance.
Vlada se je pričela že pred 10. dnevi pripravljati na odpošiljatev taj nika Tafta v Panamo, da naznani tn-mošnjem prebivalstvu, da mu Zjedi-njene države ne nameravajo odvze*5 samostojnosti.
Ncvyorske vesti.
DVE RAZDEJANI LADIJI BLIZU
OBREŽJA. — $10,000 ODSKOD-. NINE.
Razni gpžari v našem mestn. — Erie železnica uvede električni promet.
Mala poročila.
—	S parnikom "Devonia" odposlali so v Anglijo 20,235 sodov jabolk, 2000 zavojev bombaža, 900 ton d nizih pridelkov, 000 glav goveje živine in mnogo druzega blaga. Parnik je odplul iz Bostona in je namenjen v Liverpool.
—	V Newburghu. N. Y., se je blagajnik n> ko zavarovalne družbe, 3"» h*tni C. F. Brotzman zastrupil z kat bolno kislino. Vzrok neozdravljiva bolezen.
—	V Seattle, Wash., dospel je par nik "Carrone" iz Nome, Alaska, / 52ft potniki in zlatom v vrednost-.$300,000. Vožnja je bila skrajno v* varna.
—	N*u ljudskem pokopališču v Ar lingtonu so slovnostno odkrili sporne nik pokojnemu generalu Wheatonn. Slavnosti je prisostvovala tudi p<> kojnikova vdnva z otroci.
—	V Conneetieutu strogo čuvaj • zakon v varstvo ptic, ktere ne spadajo k divjačini in so že zaprli mnogo <»s<b, ktere so grešile proti temu zakonu. Neki Italijan, kteri je vstre-lil Šest ptic-pevk. je bil obsojen v plačilo $130 globe.
Nek dobrotnik, kteri neče nave-svojejra imena, ki je pa najbrže A. Murray v Charlestonu, S. C., poda-j ril je sirotišnici, v kterej je bil vz-j gojen $100,000.
—	V ITartinirtonn, Nelir, je Barn-hard ova služkinja zanetila ogenj z pomočjo petroleja. Pri tem se je pripetila razstrelba in služkinja, kakor tudi dva ot roka Barnharda, so zgo-I reli.
—	V Louisiani pomanjkrje delavcev na nasadih, kakor tudi pri grad- j nji raznih nasipov krog New Or-ieansa. S parnikom "Liguria" pride 1500 Italijanov, kteri vsi dobe delo.
—	Kapitan Evans, od parnika
" Denver", kteri je dospel v našo hiko, poroča, da je blizo obrežja videl Ive razdejani lad i j i. Jedna nesrečnih iidij je najbrže angležka jadrauka '' Lvanara'\
—	Tekom štirih let so pri brook ynskem nadsodišču že v četrtič razpravljali o tožbi gospodične Louize Sehlott erjeve proti družbi prevoznih larnikov. Gospodična zahteva 10,000 dolarjev odškodnine, ker je bila na ickem parniku paškodovana. Porot-liki so včeraj tožnici prisodili 10,000 tolarjev, zastopnik družbe zahteva sedaj novo pravdo.
—	V tenementnih hišah na 37. nI. med S. in 9. Avenue, kjer stanujejo izključno le zamorci, pričelo je da-
es zjutraj v kuhinji restavranta go-sj>e K len Bowanove goreti. Og^nj se e že precej razširil, predno so ga ja-ilci pogasili in napravil za .$3000 <kode.
—	/upnišču cerkve pri "sv. apo-s!..lu" na zapadnej 28. ulici je tudi
relo. Pogasili so policaji.
—	Vodstvo železnice Erie 3ma sedaj na razpolago več različnih r.a-•rfov za izboljšanje prometa, vštevši ačrte za uvedbo električnega prome-i v N"w Jerseyu. Izvršitev načrtov i veljala 30 milijonov dolarjev. Ze-eznica je tudi že pričela s tozadevnimi financijelnimi pripravami. Po larrtu za električni promet v predmestjih bode železnica zuradila °en-
ralo za električno moč v Patersonu, i i. i da bode ves promet v okolici '.S milj električen. Nadalje bode ista ■eleznien gradila tudi no • > tovorno ;>rogo od Chicago do morja, kar bode < ','alo samo $l5,000,00f». Poleg leg, do /gradila '.t i m; ji t:r kraj d • odan.ii.
-- V hiši New York A hle:i»: klu-•a na >9. ulici (i. Ave., padel ie čeraj dopoludne 551etni William L. lenkin- jm stopnicah navzdol, in je ble/.al na mestu mrtev. Nekieri pa '.atrjujejo. da se je Jenkins v klubo-vih piu-torih ranil in da je vsled tega umrl.
—	Adam Emrelhara se je \v raj zjutraj vstrelil. Njegovo truplo našli v veži št. 1030, 2nd Ave. Po-
■jnik ni mogel pozabiti svojega sina x terega so mu v barbarskej Nemčiji, ko je bil pri vojakih, zastrupili. Nje-_rovo smrt imajo pred vsem na vesti Viljem in njegovi častniki-idiotje.
—	Stavbinski urad dobil je v potrdilo načrte za gradnjo dveh G-nad--dropnih flatnih hiš na 115. ulici in 5. Ave.
—	Včeraj rano zjutraj je pričelo zoreti v skladišču vozov nadulične lirooklvnske železnice na Belmont in A aba m a Ave. Predno so požar po-jnsi , zgoreli So trije vozovi. Skoda $2000.
—	Devet najstletni Ralph Fried-aender skušal se je zastrupiti z pli-n m. Odvedli so era v bolnico.
VOJSKI MIRUJETA.
Vsled deževja na mandžurskem bojiicu s* vojne operacije nemogoče; Japonci so izgubili zopet jeden top.
GENERAL KUROPATKIN DOBIL JE ZOPET 30,000 NOVIH VOJAKOV. .JAPONCI PRI TUNCHIAFENU PORAŽENI. — PRED PORT ARTHURJEM SO JAPONCI IZGUBILI ZOPET JEDNO TOPNIČARKO. — DROBNOSTI.
Zopet nesreča na morju.
West Palm Beach, Fla.. 20. okt. — Ze donet dni razsaja ob floridskem obrežju izreden orkan, kteri je po-vsodi napravil veliko škodo. Angleška jadranka "Melrose" nakrcana z lesom, se je na potu iz Jacksonville, v Nassov razbila. Sedem osob je pri tem vionilo. Gospa Hellen. soproga neeega angležkega duhovna, ktera je -lužbovala na otoku "Exuma", je tudi \tonila. Kapitan C. Kelly, njegov brat, kakor tudi nek zamorski mornar in potnik Weller z svojo soprogo so edini, kteri so ostali pri življenju. Na peščeninah je obtičal tudi parnik *' Martinique'vendar je pa upati, da ga bodo rešili. Tudi vet- družili ladij je ponesrečilo.
NEW YORK
jc najboljši prostor za pošiljanje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-brodnib tiketov, tam si lahko pomagaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže in ta je : Fr. S a it ser, 109 Greenwich Street. New Yoik.
Petrograd, 21. okt. Ražun malih prask, ktere se vrše na mandžurskem bojišču meti patruljami in prednjimi stražami, mirujeta sedaj obe sovražni si vojski. Neprestano deževje je spremenilo ceste in polja v jezera in dežju se je še pridružila neprodorna megla , ktera se razprostira po vsem bojišču. V megli zamoreta se obe vojski poljubno koncentrirati, ne da bi jedna drugo opazili. Vendar je pa pri takih okoliščinah vsako napredovanje zelo nevarno. Ko pa megla izgine, potem se bitka zopet prične.
Vojni poročevalci javljajo vspešen poraz Japoncev, ktere so Rusi pregnali, ko so Japonci napadli ruske prednje siraie. Rusi so Japonce po-
b riga d o Rusov, kteri imajo mnogo topov.
Pred fronto leve japonske vojske je vse mirno, dasiravno tu pa tam Rusi na :ias streljajo,
Mukden, 21. okt. Sovražni si vojsk i stojita si pri reki Shake nasproti. Rusko središče je že dne 19. okt. napredovalo. Ob levem krilu so Rusi zasedli dobro stališče na nekej viso-kej gori, ktera vlada reko Shake. Japonci so skušali Ruse večkrat pregnati, toda vsi njihovi napori so bili brezvspešni.
.Taflxmei fcfak) Irado .napadajo po noči. Oni prižgo več nočnih ognjev, da bi tako Rusi mislili, da tamkaj tabore in se potem približajo k ruskim
Portarthurska posadka nestrpno pričakuje poročil iz mandžurskega bojišča. Vojakom so naznanili, da se je baltiško brodovje napotilo proti Port Arthurju, ktero novico so vojaki navdušeno sprejeli. Dne 8. t. m. so bili Japonci tudi tepeni. ko so skušali osvojiti višino Ril jg. Naslednji dan so jih napadli Ru^i.
Dne 12. t. m. je več ruskih vojnih ladij ostavilo Po-t Arthur in so od-plule proti Shaop.nsrtau, kjer so bombardirale japonsko krilo. Štiri japonske topničarke so jim sledile. Pri tem je zavozila jedna japonska topničar-ka na mino in se deloma razletela. Jest vin imajo v Port Arthurju v izobilju. Japonci dobivajo pomoč. Tekom obleganja Port Arthurja je bilo do sedaj 50,000 Japoncev usmrtenih in kacih 150,000 ranjenih.
Petrograd, 20. okt. Premirje na bojišču severno od Liaovanga še vedno traja. V vojaških krogih pričakujejo lx>doče liitke proti iztočnej smeri, toda bodo li Rusi ali pa Japonci pričeli tt; Ihojevanjem, še ni znano.
General Saharov je v minolej noči brzojavil, da je bilo včeraj ob fronti vse mirno, in da kljub preplavljenem terenu ruske patrulje neprestano pa-trulirajo krog japonskih pozicij.
V torek po noči rekognosciralo je 200 kozakov ob japonskem levem krilu v jugozapadnej smeri od železnice dalje po vaseh Haitsantaj, Tadusam-
BALTIŠKO BRODOVJE NA POTU NA DALJNI IZTOK.
dili pred seboj in jim odvzeli jeden top. Tukaj krožijo vesti o divjem begu celih japonskih divizij in raznih porazih .T;tj>oneov. Toda odkar So Rusi < svojili Putilev grič, se ni nič važnega dogodilo.
Semkaj se tudi poroča, da rekogno-scirajo kozaki za japonsko fronto, kar jasno dokazuje, da je Kuropat-kin sklenil z ofenzivo takoj zopet pričeti, kakor hitro bode vreme ugo dno.
Ko se bitka zopet prične, odide prvi v boj 16. kor iz Vitebska .
Od 10. okt. nadalje ni poročil iz Port Arthurja.
Mukden, 21. okt. Tukaj vlada taka megla, da niti 100 korakov daleč ni videti. Radi tega je bojevanje v večjem smislu nemogoče. A ko bi bile ceste boljše, potem bi bilo mogoče vojsko drugače koncentrirati.
Ob zapadnej fronti je bilo včeraj vse mirno. Rano zjutraj je bilo slišati par strelov iz topov, toda kasneje je vladala popolna tihota.
Popoludne 19. t. m. so Japonci nepričakovano napadli rusko sprednjo pozidjjo jugjozapadno od Mnkdena, kjer je taboril 35. polk strelcev, ki spadajo k diviziji generala Kondra-toviča.. Polkovnik Mužnickij je takoj odredil tri šotni je za protinapad in Japonci so urno bežali potem, ko so zadobili velike izgube. Rusi so izgubili tri mrtve in 11 ranjenih. Japonci so morali ostaviti Rusom jeden top št. 383, nadalje 48 granat in več druzih potrebščin.
Tokio, 21. okt. Iz glavnega stanu japonske vojske se bizojavlja, da so Japonci napadli kozake, kteri so bili v vasi Tunehiafen, toda kozaki so japonske čete prepodili. Ruske čete so zasedle tudi goro Waitao, dočim je tudi pri Kvakvanchiji mnogo Rusov. Pri Fenchiapo so naši našli jedno
prednjim stražam. Tudi v dežju rado napadajo. Tako so se tudi v torek poslužili obeh zvijač, toda pri tem so prišli v exsino gnezdo. Vso noč je deževalo in vel je mrzel veter.
"Lepa noč za Japonce", je nekdo pripomnil. Rusi, kteri so v strelnih jarkih pričakovali Japonce, dobili so -trogo povelje ne streljati, ko se približajo nepričakovani gostje. Bilo je tako tema, da ni bilo mogoče nikamor videti.
V dežju zrli so vsi vojaki v smeri proti napačnim ognjem in vsakdo je napenjal svoja všesa. Naenkrat je bilo slišati korakanje po mlakah in šumenje orožja. Rusi so se še bolj sklonili v svoje jarke in častniki so Šepetaje ukazali vojakom, naj sprejmejo Jax once z bajoneti. Japonci so hitro prihajali, kajti brezdvomno niso mislili, da so Rusi tako blizu. Ko so se približali, tako, da so bili le par korakov daleč, so Rusi poskakali iz jarkov in z hura-klici napadli Japonce z bajoneti. Prve vrste Japoncev, oziroma oni. kteri še niso bili prebodeni. so se obrnili in pričeli bežati. Tako so zmešali vso kolono Skušali so uiti, toda beg je bil nemogoč in P isi so med njimi grozno klali Zasledovali so jih za eno miljo daleč in le malo Japoncev je ušlo, kteri so prinesli v svoj tabor žalostno novico. Ko je napočilo jutro, bilo je polje posejano z japonskimi mrtveci.
Na Putilovem griču so Rusi pokopali 600 Japoncev. Dosedaj so Rusi odvzeli Japoncem 47 topov.
Chefoo, 21. okt. Dne 13. okt. so izgubili Japonci (jpred Port Axthur-jem 300 vojakov. Rusi so namreč prišli iz svojih trdnjav in napadli Japonce. Japonci morajo vsled mraza mnogo prestati, dasiravno že imajo zimske obleke.
.....
po in Sandepu. Japonske straže so streljale na kozake in se na to umaknile. Kozaki so ne zmeneč se za Japonce, jezdili memo. Pri Sandepn so pa kozaki nepričakovano našli večji oddelek Japoncev z strojnimi topovi. Japonci so usmrtili kozakom več konj in smrtno ranili stotnika Turgenjeva, dočim se kozakom ni nič zalega pripetilo.
O dogodkih ob ruskej levici se ne poroča.
Vesti, da sta bila generala Rennen-kampf in Mevendorf ranjena, niso resnične, Ranjen je bil le Rennen-l^ampfov štabni častnik, polkovnik Rosijski.
V torek so ruske prednje straže vjele ob zapadnem japonskem krilu bataljon japonskih pešcev.
Tokio, 20. okt. Semkaj se poroča, da so Rusi v Mandžuru dobili zopet :io,ooo novih vojakov od 17. kora. Razun teh vojakov, dospele so v Man-džur tudi eete 10. kora ter deli 5. in 0. sibirskega kora. Samo ob levem ja j tonskem krilu imajo sedaj Rusi 6 divizij. V devetdnevnej bitki izgubili so Japonci nad 30,000 vojakov. Mnogo polkov so Rusi postreljali do zadnjega moža. Samo leva japonska vojska izgubila je 34 topov.
Skagen, JiiUand, 20. okt. Rusko baltiško brodovje je dospelo dane-zjutraj semkaj in se vsidralo.
Rojakom priporočam mojega zastopnika g. Janko Pleško, kateri bode obiskal rojake v Pennsylvaniji ter nabiral naročnike na "Glas Naroda". On je pooblaščen prejemati naročnino za "Glas Naroda" ter naročila za knjige, katere imam ▼ zalogi, kakor trudi za razne drage stvari.
_____________fr. mcmt.
^■■IliiiiMittHttiiiMiK'
NAZNANILO.
Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodn« dražbe iz Hamburga do New Yorka le
Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko.
Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhekn U., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wil-helm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljana preko Bremena do New Yorka $19.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga de New Yorka $16.80.
Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45.
Z francoskimi parniki iz Havre do New Yorka SlO.OO.
Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istriji, Dalmaciji, Srbiji in sni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $25.80.
Z krasnimi postnimi parniki iz Ljubljane preko Antwemena do New Yorka $27.45.
Vožnje listke je dobiti pri PRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk, 1778 St. Clair Street, Cleveland,
I z inozemstva.
ZOPET AVSTRIJSKI DEFRAV -DANT. — POSLANEC UGRON TEPEN. — PRIPRAVE ZA VOLITVE V ITALIJI.
Družbe rudečega križa. — Neutral-nost Danske. — Rusija in Zje-dinjene države.
®	J
RAZNOTEROSTI.
Dunaj, 21. okt. Tukajšnje oblasti zasledujejo denarnega agenta Josipa Kohna, kteri je mnogo strank ogoljufal in na to najbrže pobegnil v Ameriko.
Budimpešta, 21. okt. Neki poljedelski delavec se je spri s znanim madjarskim poslancem Ugronom, katerega je v prepiru pretepel. Ugron je težko ranjen.
Rim, 21. okt. Vojno ministerstvo poslalo je vojaškim poveljnikom navodila glede razdelitve vojaštva povodom volitev v državni zbor. Ako zahtevajo oblasti kteregakoli malegi kraja v Italiji vojaško pomoč, mora priti slednja na lice mesta tekom 24 ur.
Rim, 21. okt. Vsled priprošnje ruske družbe rudečega križa, bode italijanska družba rudečega križa poslala strežaje, zdravila, obveze in sadje v Mandžur.
Kodanj. 21. okt. Pri otvoritvi debate o proračunu naznanil je mini-sterski predsednik Danske, da ostane Danska trajno neutralna.
Petrograd, 21. okt. Ruska vlada je neuradnim potom dobila zagotovilo, da vest, vsled ktere nameravajo Zjed. države med Rusijo in Japonsko posredovati, ni resnična.
Sneg v Tibetu.
Pari Jong, Tibet, 20. okt. Angle-žko ekspedicijo, ktera se vrača iz Lliase, je tukaj zametel sneg. Vojaki so korakali dalj časa po planjavi, med tem, ko je razsajal grozen snežen vihar. Po noei sta dva vojaka vsled mraza umrla. Ekspedicija bode prisiljena tukaj ostati.
Nove naselbine.
Washington, 20. okt. Vlada naznanja, da bode izročila 5,107,500 oral zemlje, ktera je bila namenjena za gozdne rezervacije, naselni komisiji. Od teh zemljišč odpade na Californi-jo 2,217,000, tna Colorado 508,800, Idaho 1,420,800, Montano 16,240, Ne-vado 126,720, Oregon 582,940 in Washington 235/100 oral, . _...


"GLAS NARODA"
List slovenskih delavce? v Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City,
Na leto velja list za Ameriko • . . $J.OO
" pol leta............. 1.50
la Evropo, za vse leto .......4.50
"pol leta.......Z 50
•• " " četrt ieta......1.75
V Evrono pošiljamo list skupno dve številki
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj in praznikov.
«QLAS NARODA**
("Voice of the People")
Issued every day, excen» Sandavs and H-'iiiys.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, aa se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda**
109 Greenwich Street, New York City.
T«lefont 379S Cortland.
Panamska posredoval lica za delo.
Warburton S. Warner, posestnik Internat Umi al Labor Exchange št. 41, zapanlna 24. ulica v New Yorku, kteri zavod je oblastveno potrjena posredovalnica dela, moral je včeraj obln stim naznaniti o poslovanju svojega zavoda, kteri posluje tudi z tem. da nabira potrebne delavce za gradnjo Panamskega prekopa. 0 tem zavodu so zvedele oblasti potom inseratov, v kteri!; je Warner občinstvu naznanjal, da nabira klerke in rokodelce za gradnjo prekopa. Tudi je naznanja!, da neueenih delavcev, oziroma dninarjev za sedaj še ne potrebuje.
Prosilci, kteri so se vsled omenje nih oglasov javili, dobili so tiskano okrožnico, s ktero jim je Warner med drugim naznanil, da morajo plačali po $1 za vknjižbo, Potreboval je 3r 000 delavcev.
William Bondy Parsons, član pre-kopove komisije, dobil je od Warner-ja pismo, kakoršno je poslal najbrže tudi drugim članom imenovane komisije. To je storil radi tega, ker je tajnik Murphy v Washingtonu svaril delavee pred sleparji, kteri bodo mogoče nabirali delavee za gradnjo Panamskega prekopa. V svojem pismu imenuje Warner Murpiiija — idiotom.
Inšpektorja Tinn in Gilbert od licenčnega oddelka sta na to odšla k Waraerju, kakor da iščeta delo in sta tudi plačala za vknjižbo po $1. Warner jima je obljubil delo v novembru, ne da bi vlada, oziroma panamska prekopov a komisija že oddala pogodbe za gradnjo in ne da bi glede dobave potrebnih delavcev sklenila pogodbo z kako posredovalnico dela.In-ienerji, knjigovodje, nadzorniki in drugi slieni vslužbenei morajo napraviti civilno izkušnjo, dočim je neuče-nih delavcev, oziroma dninarjev v Panami dovolj.
Warner je moral pred oblastmi javno priznati, da ni v kakej zvezi z vladinimi uradniki, da so mu pogodbeniki nepoznani, in da je vse ono kar ve o Panami, zvedel iz časopisov Nadalje je tudi priznal, da v Norfol ku, Ya.. New Orleansu, La., in v San Franeisku, Cal., nima agentov, kakor trdi v svojih okrožnicah in da njegov posel ni vknjižen.
To omenjamo le radi tega, ker se bodo v sedanjem easu zlasti med slovanskim delavstvom pojavili ljudje, kateri bodo nabirali delavce za gradnjo Panamskega prekopa. Pred takimi ljudmi resno svarimo naše rojake, kajti podnebje v Panami je skrajno nezdravo, dočim bode tudi zaslužek le majhen.
Deški zavod zgorel.
Shelbv vil le, 111., 19. okt. Middels-worški zavod za dečke je zgorel. V zavodu je bilo 31 dečkov, od kteri h sta dva zgorela. Poslopje je bilo tri-nadstropno. Dečki so bežali po stop-njicah navzdol, toda predno so prišli vsi na prosto, sta bila dva usmrtena.
Nesreče na železnicah.
Washington, 19. okt. Meddržavna prometna komisija objavlja, da je v minolem poslovnem letu na železnicah v Zjedinjenih državah ponesrečilo 55,130 oeob, od kterih je bilo 3737 nsmrtenih, dočim je bilo 51,345 ranjenih. &tevilo ponesrečencev se je izdatno pomnožilo. Ponesrečilo je 11.291 vlakov in skupna škoda znaša $9,383,077.
KJE STA FRAN STRAŽIŠER in IVAN SVETEK. Kdor ve za njnn naslov, n&j ga naznani: JOHN ŠU-ŠTERŠIČ, 1113 Cherry Alley St., Braddock, Fa.
PISMO IZ SRBUE.
Belgrad, 23. septembra.
Srbija je imela pred štirimi leti samo jedno močno politično stranko, in sicer radikalno. V tem pogledu je bila torej Srbija jedna najsrečnejših dežel. Poleg radikalne stranke sta bili še napredna in liberalna. Ti dve pa sta bili tako slabi, da nista mogli resno nasprotovati radikaleem. Tako je imela napredna stranka le generalni štab brez vojakov, torej več uglednih prvakov, a le nekaj tisoč pristašev v narodu.
Kralj Milan je veroval, da so radikalci njegovi protivniki, zato se je boril proti njim z vsemi dovoljenimi sredstvi, da jih uniči. Dosegel pa je ravno nasprotno, kar je želel. Ravno vsled tega so se množili radikalni pristaši.
Kralj Aleksander ni posnemal svojega očeta, ker je uvidel, da po tej pot i ne doseže svojega namena. Delal pa je na to, da močno radikalno stranko razcepi v več frakcij in jo tako oslabi. S spretno taktiko je res radikalce razcepil v tri frakcije: zmerno, radikalno in "dvorsko". — Tudi se mu je posrečilo, da je tudi liberalno stranko razkrojil v tri frak cije. Tako so bile dne 11. junija 1903 l>olitiene stranke v Srbiji povsem zmedene, in zmešnjava je po znanem krvavem dogodku še večja.
Prve svobodne volitve so se izvršile !>od novim kraljem za časa vlade, v kteri so bile zastopane vse politične stranke. Od 160 poslancev je bilo izvoljenih 74 zmernih radikalcev, 14 liberalcev, 1 naprednjak. Dvorski radikalci in dvorski liberalci se niti udeležili niso volitev, ker bi ne dobili niti 1000 glasov. Revolucijonarni vladi bi morala slediti parlamentarna vlada, sestavljena iz večine zbornice. A to ni bilo mogoče, ker nobena stranka ni dobila večine, ker so zmerni in skrajni radikalci dobili enako število glasov. Nato so se radikalci /edinili in sestavili skupno vlado. Zmerni radikalci so tudi izrazili željo, da bi se zedinili obe radikalni -tranki, a temu so se sprva upirali :-krajni radikalci. Mogoče pa je, da
stranki zjedinita in da morda iz-en skupnega radikalnega klubaosta-ne 20 mlajših članov. O priliki kraljevega kronanja so se zbrali v Bel-pradu ob«1 stranki. Izvolili so odbor I e ih članov, da at logovori glede or-ganieazije. V ta odbt - so bili izbrani Pero Velimirovič, Stojan Protič Andre Nikolič, profesor Prodano vie in (ijoka Stojanovič. Vsi so naglašali 1 »trebo yjedinstva. Vsled tega je tudi odložena ministerska kriza, ki je nastala takoj po kronanju. Ko se snide skupščina, se odloči stvar glede zjedinjenja in tedaj se tudi vlada rekonstruira.
Ko so liberalci videli to gibanje med radikalci, so še sami sklieali shod, da se poravnajo med seboj. Na čela tej stranki je znani poslanec Stojan Ribarac. Značilno pa je, da na {m>vet ni prišel liberalni vodja A\15-knmovie, kar pomeni, da je še vedno ;jxir med njim Ribarcem. Na shodu, -o nekteri predlagali, da se premeni tranki ime. Ribarae in ožji tovariši mislijo, da bi stranka pod novim ime in »m napredovala in bi se ji pridružili mnogi, ki so izven strank. Toda vplivni liberalci se ne strinjajo s pre-membo imena, in Avakumovič utegne zopet prevzeti vodstvo liberalne tranke, ker uživa v nji večji ugled, nego Ribarae.
Stari konservativci so skušali vsta-noviti novo stranko z imenom "Kme-<■'<a sloga". Lepo ime, ki sieer vleče, I<>da voditelji te stranke nimajo pravega zaupanja. Neki drugi življi, ki so s smrtjo kralja Aleksandra izgubili vse, hočejo ustanoviti "narodno" stranko. A tudi ta stranka umrje, predno se rodi. Iz tega moremo sklepati, da se osuuje močna radikalna stranka, ki bode imela večino v skupščini. Ultraradikalci bodo imeli do 20 glasov, liberalci 10, nova stranka z Ribarcean na čelu 4 do 5, kmečka tranka pa v skupščini nima zastop-nima zastopnika.
Zadnje dni je v Maeedoniji poginilo mnogo uglednih Srbov. Pobile so .Tih bolgarske čete, ki hočejo, da se Srhi prijavijo kot Bolgari komisiji, ki je pričela popisavati prebivalstvo v Maeedofi'iji. Belgrajski listi so ostro napadali bolgarsko vlado, češ, da hujska bolgarske čete. Srbski vladni krogi pa niso tega mnenja, marveč sodijo, da je bolgarska vlada v tem oziru nedolžna in da bolgarske revolucionarne čete le iz maščevanja pobijajo Srbe. Zato je srbska vlada objavila, da hoče v sporazumu z bolgarsko vlado in pomočjo reformnih držav preprečiti zločinstva v Macedo-niji.
O POZDRAVLJANJU.
KJE JE ANTON BORSE. Doma je iz Toplic, občina Šmarje ta na Dolenjskem. lBil je tukaj v bolnišnici 18 mesecev in tukajšnji Slovenci smo ga podpirali. Sedaj je zginol, ne da bi se kaj zmenil za poravnanje svojih dolgov. Sedaj je baje nekje v Collinwoodti pri Cle-velandu, O. Ako kdo kaj o njem ve, prosim naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov. FRANK ŠTEMPI-HAR Box 325, Sheboygan, Wis. (21-22 10)
Pozdravljanje se imenujejo običajni znaki in pri tem izgovorjene besede, s kterimi se izkaže komu pri srečanju ali razstanku svoje spoštovanje, u danost, naklonjenost ali prijateljstvo.
Pozdravljanje so poznali že stari Hebrejci izgovarjaje svoj ''Šalom leha" (mir s teboj!). Grki so imeli za vse slučaje kratek pozdrav: raduj ■*e! Rimljani so izgovarjali pri srečanju "Ave" (pozdravljen!), pri odhodu pa "Vale" (zdravstvuj!) Isto jim je značilo tudi "Salve" (dobro se imej!) Pri evropskih narodih je že od 17. stoletja skoraj splošno pozdravljanje z odkrivanjem glave. Sicer je bilo tako pozdravljanje že v 15. stoletju običajno, toda le za nižje napram višjim. Zgodovinarji pripove-dnjejo, da so že pri Frankih morali sužnji odkrivati glave, kar pa je zna čilo ponižanje. Sužnji namreč niso smeli nositi las, zato so morali vsake mu svobodnemu Franku pokazati svojo golo glavo. Nadalje spada k pozdravljanju tudi podajanje roke, objemanje in poljubovanje. Govorijo se pri pozdravljanju razna voščila kakor: dober dan, dober večer, zdravo, srečo dobro, srečno itd. Pozdrav 1 * hvaljen bodi Jezus Kristus" je priporočil papež BenediktXHI. 1. 1728., a baš s tem pozdravom se goji marsikje hinavščina ter se profanuje bo žje ime, zato ga razumni šolniki sku ^ajo nadomestiti s pripravnejšim po zdravom. Rudarji se pozdravljajo s svojim nemškim pozdravom: "Gliick auf", lovci z "lovski blagor", ognje-gasci z "na pomoč" itd. Pozdrav posebnega spoštovanja je poljubljanje roke, pri Rusih tudi obleke, napram rimskemu papežu pa — copate. Tur ki in večinoma ori jen talci sploh križajo roke čez prsi in pripognejo glavo tem nižje, čim odličnejšo osobo pozdravljajo. Mongolski državljani popadajo pred visokimi dostojanstveniki na trebuh ter poljubljajo zem-djo, Nižji Arabec zakliče napram višjemu "Selam alejkum" (mir z vami) ter položi pri tem levo roko na prsi. Pozdravljeni odgovori "Alejkum es — selam" (i z vami bodi mir). Odlični Arabci pa se večkrat objamejo in poljubijo v lice in potem svojo lastno roko. Laponei si pritiskajo trdno nos ob nos.
Zamorec /v OentraM AfjriM pozdrav na ta način, da vzame iz ust zelen list zavit v podobi rogu ter ga pozdravljenemu utakne v usta. Zamorec z gvinejskega nabrežja ponudi pozdravljenemu perišče peska. Zamo-rez z Luzona se nagne popolnoma na eno stran ter pomoli pozdravljenemu spodnjo usrtnieo. Kakor Laponci,tako pozdravljajo tudi domačini na novi Zelandiji, drgnivši nos ob nos.
Posebno čudno pozdravljanje ima neko divjaško pleme v Avstraliji: pozdravljenemu tekušajo s podplatom desne noge obrisati obraz. Rjeni pihajo gostu v uho, domačini na Novih Hebridih pa mu zlijejo vode na glavo Divjaki Vona Kongu v Ugandi se vržejo pred svojim knezom na tla ter se med raznim ovijanjem pokrijejo z blatom. Dom acini ob Tunganjka jezeru se pred svojim poglavarjem pripognejo čim nižje ter si pokrijejo roke in prsi s prahom. Vona Usi v Centralni Afriki se vržejo na hrbet, plosknejo trikrat z rokama, se potem naglo obrnejo na trebuh, ploskajo zopet z rokama ter ponavljajo to čudno igro vsaj deset minut.
Ako se v Perziji bliža šah, podložni poklekne ter trkne s čelom ob tla. Kdor bi pred takim azij^im vladarjem ostal pokoncu, bi zakrivil hudo razžaljen je veličanstva, kar se kaznuje s smrtjo. Nekateri azijski despoti so hoteli tudi evropske poslanike prisiliti k pozdravljanju po domači šegi. V 18. stoletju se je francoski poslanik na dvoru mongolskega vladarja uprl ter ni hotel pred njega poklekniti. Vladar je zaradi tega tako zameril, da je dal napraviti drog med vhodom, skozi kterega so morali k njemu prihajati poslaniki tako, da so ponosni tujci zamogli k njemu le po vseli štirih prilezti. Francoski diplomat pa je bil še bolj zvit: sicer je tudi lezel pod drogom, toda tako, da je vladar zagledal najprej visoko pri-vzdignena repa njegovega fraka, oziroma tisti del telesa, ki sta ga repa pri ravni hoji pokrivala. In že drugi dan je drog izginil izmed vrat.
Posebno se je v vite/ki dobi gojilo gracijozno pozdravljanje. Vitez je pripognil pred damo koleno, kar še nekako dandanes uče deklice po samostanskih zavodih. Pravi vitez ni bil nikoli pokrit pred odlično damo, temuČ je klobuk snel, 0_ ^-c'^zil na prsi, ter se t-".o globoko pripognil, da se je Hobukovo perje dotaknilo koncev če . tjev.
Različ o od "civilnega" je voja ško pozdravljanje. Vsakomur je znano sal utiranje, prezentiranje s puško ali s sabljo. Z zastavo se v pozdrav globoko zamahne. V pozdrav se odda različno število strelov. Na ladjah se zakliče "moštvo na krov!", pri glavnih vojaških vajah pa 's puško ven!' Pri vhodu v tuje pristanišče pozdravi vojna ladij a s streli ter izvesi zastavo evoje države fin admiralsko. Vsak strel se mora odzdraviti. Ako pridejo nadvojvodi in najvišje osobe
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU,
31-33 Broadway, 4. floor.
Daje nasvete na informacije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih pod- ^ ^ pore.	( g
Pisarna odprta: od 9. ure ^ ^ zjutraj do 5. ure popoludne iz- /i t> vzemši nedelj in praznikov.
na vojno ladijo, pozdravi se vladar s s 33 streli, maršal z 19, istotako poslanik, admirali, mornarični minister in generali pa s 17 streli. To je, ako ne najbolj zastarelo, pa gotovo najdražje pozdravljanje.
—: VABILO :—
k
VESELICI,
ktero priredi društvo sv. Florjana št. 152, N. H. Z., v Willocku, Pa.%, DNE 29. OKTOBRA 1904.
Začetek ob C. uri zvečer. Vstopnina za možke $1.50. Ženske so proste. Člani, kteri se veselice ne udeleže plačajo $1 globe. Z vstopnino je plačano tudi jed, pijača in godba.
K obilni udeležbi vabi (21V24 i}))'	ODBOR.
Za 100 kron avstr. veljav« treba j« dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna pošiljat« v registrirana.
Regularni parnik
MAIN
odpluje dne 25. oktobra ob 11. uri no-poldne iz New Yorka v Bremen. Veliki poštni parnik NOORDAM odpluje dne 26. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski poštni parnik LA BRETAGNE odpluje dne 27. oktobra ob 10. uri do-polndne iz New Yorka v Havre. Brzoparnik
DEUTSCHLAND odpluje dne 27. oktobra ob 7. uri dopoldne iz New Yorka v Hamburg. Krasni poštni parnik
KBOONLAND odpluje dne 29. oktobra ob 13:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen Poštni parnik
STATENDAM odpluje dne 2. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA SAVO VIE odpluje dne 3. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 5. novembra ob 10:30 uri iz New Yorka v Antwerpen.
Vožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni kakor parobrodne družbe same.
Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: thre» seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in prida eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, 0.
orr pozor rojaku
Čast mi je naznaniti slavnemu ob-*instvu v Chicagi„ 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. dišavah, da senc otvoril novo urejeni
salooa pri „Triglavu"t
617 So. Center Ave,, blizu 19. dice, kjer točim pristno uležantv „ATLAS" pivo, izvrstni whiskej, rajbolja vina in dišeče cigare, to pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago do« bro urejeno keglišče in igralnt miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklon je nost rojakov, gledal bodem y prre» vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodoidi Končno priporočam ožjim rojakoai da me blagovolijo večkrat počastili s svojim obiskom I
Mohor Mladič.
617 So. Center At., blizo 19. nL* CHICAGO, ILUNOIS,
J Rjifev M 0 JI II.

Slovensko katoliško
Q=
podp. društvo
D
svete Barbare
Za Z)edln]ene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne 31. Januarja 1902 v državi PemisylvanlJI.
-O-O-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ŽALAH, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Bun, Pa. L tajnik: ITAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZU ZAVEB.L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PERNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O^ Luzerne, Pa. ANDREJ STJDER, Box 108, Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
- . J
Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društven* glasilo je "GLAS NARODA".
PRISTOPILI.
K postaji št. 1 v Forest City, Pa., Anton Stopar star 39 lot, Jakob Dolenc 19, Leopold Belinger 2G, Anton Zupan 37, Josin Šuitar 23 Karol Stopar 24.
K postaji št. 3 v Moon Runu, Pa., Fran LovraČ star 30 let. K postaji št. 5 v Denningu, Ark., Anton Xovak star 34 let. K postaji št. C v Clevelaudu, Oliio, Josip Dolar star 26 let, Fran KoČevar 24.
K postaji št. 7 v La Salle, III., Ivan Ravnikar star 20 let, Josip Šeek 22.
K postaji št. 9 v Weir City, Kansas, Josip Jankovič star 30 let, Ivan Pančur 25, Anton Šerjak 23, Ivan Tomažič 24.
K postaji št. 13 v East Mineralu, Kansas, Fran Lamer star 31 let. K postaji št. 15 v Huntingtonu, Ark., Ivan Pograjc star 49 let. Sprejeti dne 2. oktobra 1904.	ITAN TELBAN, I. tajnik.
Resnica
5
je da jo največja nesreča v A-merika za človeki — l>olo-zen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela neraore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svo-> jun, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? -
Kadar je elovok bolan — more se zilraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zato rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako rao Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte I Nekoliko najnovejših zahval skateriml se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor 1	'
V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost V trebuhu in nej?em mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Iievmatizeill in magat. Potem se obrnem na Vas dr. a - , , . bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdi a- J«enSKe »Oiezni Ozdravleua. v'la i« zdaj sem popolnomi? zdrav. 111	lil gJa-
Toraj se Vam srčno zahvalim zatova Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Malk Strah,
69 Arimont St. Massillon, O.
Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Sktisekj
Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po» Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. £ei Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
Prof. Collinsjamei za popolno oz-dravljenje vseli bolesti:
I£!aLli:or bolesl i na plučah, prsih, želodcu, 6re-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoziiost v glavi, kašelj, mrzlica, prelilajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križa, zlato žilo (Itemoroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje ias, tifus, lešaj, tečeuje iz ušes ali oči, gluh ost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notran je bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. < Collins je jedini kateri. popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oolliirs naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito bto V maternem jeriku in adresujte na	*
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34th St., NEW YORK,
Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se goto® popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne.
________

Jugoslovanska
Ink'orporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. IL tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Miek. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Ifi™	_
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereleth,
U
POROTNI ODBOR:	L
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St^ Ca'umet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brezick, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Ivan Govžo P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasile je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Kap je zadela dne 10. okt ilopolu-due v železniškem vozu med Zntrre-bom in Zaprešičem znanega Lljub-ljančamn, profesorja Emila Ziakov-skegn. Sorodniki so bili brzojavno obveščeni.
Težko telesno poškodovan je bil S
okt. delovodja Frančišek Vrhovšek 11:1 Jesenicah. Navedenec se je v tovarni poškodoval na desni strani glavi- tako močno, da so ga morali prepeljali z vlaki*m v spremstvu do južnega kolodvora in od tuk.-i j z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Otrok se je iznebila. Dne 9. okt. ze poslala mestnemu magistratu v Ljubljani neka Marija Kosec iz Tržiča svoje tri otroke v starosti od S do 11 let; v pismu pravi, da jih u.-1 more preživljati in jih izroča v oskrbo oblastvu in Materi božji. Mestni magistrat se je obogih črvickov res usmili in jih poslal z blagotvorno vož-žnjo v njihovo domovinsko občino, kjer reveži najbrže nikoli več ne bodo vedeli — kaj je mati — kaj je oče! Pač žalostno !
Iz nesrečne ljubezni se je pri Trbovljah obesil 231etni premogar Fran Kosmač.
Umrl je dne 9. okt. Matevž Treun v Ljubljani po kratici bolezni v S4. letu. Pokojni je bil od leta 1847. pri trgovskem bolniškem in podpornem društvu v odboru zelo delaven in si je za po vz d i go društva stekel mnogo zaslug. Bil je častni tlan in ravnatelj tega društva.
Katoliško prepričanje je dober ščit posebno v kritičnih trenotkih. Poslanec grof Barbo je počastil dr. Šušter-šica v Ljubljani s tem, da mu je poslal svoja sekundanta in ga pozval na dvoboj. Sušteršič je hitro zlezel za svoje katoliško prepričanje in izjavil, da mu to katoliško prepričanje brani sprejeti dvoboj!
Delavec ponesrečil. Ivan Lutman iz Št. Andreža je delal pri bohinjski železnici in sieer v prodoru v bližini Ave. Ko je šel dne 5. oktobra zvečer okolu 0. ure iz Loga pri Aveah, kjer stanuje, na delo ter pri tem hitel, je padel, ne ve se. ali se mu jr spodrsnilo, ali kako drugače, ko strmini kakih 40 metrov globoko. To je videl delavec Fabris, ali mu ni mogel pomagati. Prišli so na ]R>moe drugi z Loga ter so nesrečnega Lutman a spravili s težavo na cesto, ali bil je tako poškodovan, da je kmalo na to umrl.
Pomanjkanje ljudskih učiteljev na Kranjskem. Pišiejo nam z Kranjskega: 'V 'poslednjih letfih je na Kranjskem nastalo silno pomanjkanje ljudskih učiteljev. Ker ni dobiti vsposohljenih učiteljev, se podeljujejo sedaj službe upokojenim uradni-»lim slugam, radi nesposobnosti odpuščenim daearjem. bivšim frančiškanskim kozlom. Da celo v Novem Kotu (Kočevski okraj) se je šol sko vodi-teljska služba oddala 1>ivšerau ovfar-sicemu pastirju. Torej celo to je mogoče na Kranjskem, da pitane pri-
p ros ti ovčarski pastir brez nadaljnih študij, ljudski učitelj. Dobri učitelji zapuščajo Kranjsko in po ljudskih šolah sedaj taki elementi, kakor smo označili, preobračajo kozle.
Samo ob sebi je umevno, da so talce razmere v veliko škodo ljudski izobrazbi, da v škodo celokupni Sloveniji. Kako le bodo nas drugi narodi Upoštevali in cenili, ako vidijo v središču Slovenije tako malo skrbi za ljudsko izobrazbo. Narod, ki ne skrbi za ljudsko izobrazbo, se bliža svojemu propadu.
KOROŠKE NOVIQE.
Utopljenka. Dne 10. julija so našli
v Vrbskem jezeru truplo neke okolu •~>0 let stare ženske, ki se je. kakor se je dognalo, sama utopila ali ponesrečila. Znaki kakega hudodelstva se niso našli. Ponesrečenka je bila srednje velikosti, dobro rejena, močna, plavili las, dobrih zob in polnega obraza. Oblečena je bila spodaj v belo perilo. Povrhu pa je imela črno krilo, črno svilnato bluzo, rokovice so bile iz fine sive kožuhovine, nogavice iz sive pavole s črnimi poprečnimi črtami, čevlji pa iz finega črnega usnja. Na desni roki je imela zlato za-pestnico v podobi verižice z dvema obeskoma. Imela je pri sebi biserni rožni venec, zlato žensko uro z jekleno verižico, dve marijaceljski podobici in mrežnato denarnico z vsebino •">0 kron v zlatu. Istega dne je v ta-mošnjem obližju našel nek ribič zavitek, v kterem sta bila dva žepna robca z imenom "Elise", očali in pečat s črkami E. H., kar je najbrže bila last utopljenke. Identiteta ponesre-čenke še ni znana.
PRIMORSKE NOVICE.
Roparski napad. Dne G. oktobra ponoči se je dogodil ta-le grozni zločin: 451etni Antoh Pahor iz Opatje-gasela, ki preknpčuje z žitom, imel je v Četrtek 6. okt. posla v Piersn, Eon-kali in drugih furlanskih vaseh. Oko-I In G. ure zvečer prišel je v Fojan in vstopil tam v krčmo Josipa Vincija. Ukazal si je vina. in ko je nekaj časa pil, je pri mizi zadremal. Bil je naj-j brže malo vinjen. Ko se je okolo S. ure probudil, naročil si je zopet vina Ta čas prišli so v krčmo tudi pevci tamošnjega pevskega društva, ki so imeli v ti krčmi navadno pevske vaje. K Pahorju so prisedli: 191etni Fere ~in Alojzij m njegov brat 211etni Ivan, 21 letni Angelj Petean in 211etni Jakob Boc. Okolu polenajste ure so zapustili krčmo vsi. Zadnji, ki 90 krčmo zapustili, so pa bili štirje mladeniči. fctere smo zgoraj imenovali in pa naš Pahor Anton. Pahor vrezal jo je proti Zagradu. A omenjeni štirje mladeniči so se mu pridružili, češ, da ga hočejo nekoliko spremljati. Ko so prišli v bližino Aquarolijeve strojarniee, napadli so likratu omenjeni štirje junaki pijanega Pahorja. Bili so ga po glavi in po životu, ga vrgli na tla ter mu pobrali ves denar, leterega je imel s seboj, namreč kakih 240 kron, od kterih se je nahajala večina v Pahorje vi denarnici. Potem so pa zbežali. Ko je prišel nesrečni Pahor nekoliko k zavesti, je vstal ter hotel nadaljevati svojo pot proti Za-gradu. Komaj pa je storil nekoliko korakov, bili so zločinci zopet nad njim. Začeli so ga pretepavati ter ga vrgli na tla. Angelj Petean odprl je i>otem ležečemu Pahorju po sili usta ter izvršil nad njim strašen ne-nraven čin. Ali nezadovoljen s tem. začel je Petean z nekim svojim tovarišem zopet udrihati po Pahorju, in ko sta menila, da je Pahor mrtev, zgrabila sta ga za noge ter -vrgla v neki jarek. Čez nekaj časa se je Pahorju vendarle posrečilo privleči se do Zagrada. Tu ga je našel občinski stražar ter mu preskrbel prenočišče. Pahor, ki je bil prejšnji večer pijan, je menil, da jc bil napaden pri Ron-
kib, zalo se je naznanilo vso stvar orožnikom v Ronkih, ki so se pa potem prepričali, da se je napad izvršil pri Fojanu. Orožniki podali so se takoj nato v Fojan, kjer so kmalo prišli na sled zločincem. Tri zločince so koj prijeli, dočimje četrti zbežal, a so tudi njega prijeli naslednji dan zvečer. Aretirani so sicer priznali napad, a so tajili, da bi bili vzeli Pahorju denar, kar jim pa ni nič ne pomaga,
ker so pri Peteanu našli Pahorjevo
denarnico.
Opekla se je žena Fornazarieeva v
Ločniku tako, da je umrla. Meče jo namreč božjast. Dne 6. okt. so imeli v Ločniku procesijo. Mož jej je rekel naj nikar 'ne kuri, predno ne pride on domov. Ker ga pa ni bilo hitro, je zakuri la, prijela jo je božjast, in pri tem je prišla njena obleka z ognjem v dotiko. Hudo opečeno so potegnili od ognja, ali kmalo na to je umrla.
Iz Tolmina v Gorico v zapore je pripeljal orožnik nekega dne Iv. Lev-steka in Iv. Grudna, ki sta obdolžena. da sta kradla dinamit pri delu na bohinjski železnici. Oba sta iz Kranjske.
Samomor v Trstu. V Trstu se izvrši vsak dan kak samomor. Josip Plilnik, star 22 let, je bil skoro vedno brez dela. Dne 6. okt. je šel v krčmo ter si naročil pol litra vina. V trenotku, ko je bil neopazen, je primešal vnu 200 gramov karbolne kisline ter potem to zmes hitro izpil. Začel se je zvijati, in pena mu je tekla iz ust. Pritekli so mu na pomoč, ga prenesli v bližnjo lekarno, ali vse zaman, ko je prišel zdravnik, je mogel konštatirati le smrt.
Nečloveški sin. V Dornbergu je
neki sin svojega 701etnega očeta zapodil od liiše, in ko se je vrnil, ga je pretepel s palieo ali polenom, da so morali starčka prenesti v Dorico v bolnišnico.
HRVATSKE NOVICE.
Skrajno predrzen vlom so izvršili neznani zlikovci v blagajno na železniški tovorni promet na zagrebškem kolodvoru.
Gospa Z. Borštnik-Zvonarjeva je
otvorila v Zagrebu dramatsko šolo. Zagrebški listi obžalujejo, da noče več svojih nanadomestljivili talentov posvetiti gledališču.
Hrvat padel pri Liaoyangu. Kakor poroča 11 Zastava", je padel v bitki pri Liaoyangu tudi polkovnik Pajo Jbvanovič Kolarovtič, sin trgovčeve vdove Ivolarovič iz Broda.
BALKANSKE NOVICE.
Skoplje, S. okt. Civilna agenta Av-stro-Ogrske in Rusije sta prispela v Skoplje.
Carigrad, 8. okt. V Koza-Vranešu se je primeril krvav spopad med kri-stijani in mohamedani, ker srbski kmetovalci niso hoteli več dati običajne četrtine tuTŠkemu a<j|i Šakir Kalicu, temuč so iz svojih skrivališč streljali na ago in njegove sorodnike, ko so prišli pobirat desetino. Aga in dva njegova spremljevalca so bili ranjeni, tri osobe pa so bile ustreljene. Tudi vojaški oddelek, ki je prišel iz Šahičev, je 200 oboroženih srbskih kmetov pognal v beg.
RAZNOTEROSTI.
Dalmatinski deželni zbor je bil
otvorjen dne 6. okl. Ko je hotel govoriti namestnik,, mu niso pustili: marveč je najstarejši poslanec dr. Čingrija prečita! izjavo vseh poslancev, da ne bodo sodelovali v dežel, zboru, dokler bode namestnik Handel. ki je razžalil Dahnatince neču-veno, češ, da nimajo častne besede. Namestnik je odšel bled iz dvorane, poslanci so klicali za njim: Ven ž njim. Zastopnik vlade je na to zaključil dežel. zbor.
Najstarejši človek. Thomas Harte. neki Irec v prisilni delavnci v mestu Leeds na Angležkem, misli, da je najstarejši človek na svetu, star je 137 let.
Odlična družba v cestnem jarku.
Blizu Milana so padli v globok cestni jarek z avtomobilom vojvoda Orleanski, iprinceeinja Orleanska, vojvoda Aosta in markiza Guiccioli. Vsi so dobili lahke poškodbe.
Ruska carica vdova se je prišla za več tednov zdravit v Kodanj, ker se je precej prehladlla.
Dva svoja brata ustrelil je blizu Hamburga kmet Ivristensen, ki je po noči bil na lovu ter je smatral svoja brata, ki sta v grmovju čakala na divjačino, za srne.
Zasta.va potopljene križarke "Var-
jag". V uredništvu lista "Petit Pa-risien" v Parizu je razstavljena zastava križarke "Varjag", ki so jo Rusi sami pred Cemulpom razstrelili v zrak. V uredništvo jo je prinesel bretonski mornar Eugene Salaiin s francoske križarke "Pascal", ki j^ bila vsidrana v pristanišču Čemulpe v času, ko so Japonci napadli ruski križa rki "Varjag" in "Korejca". Salaiin se je z rešilnim čolnom s 'Pa-scale' nahajal v bližini potapljajoče-ga se "Varjaga" in je rešil ruskega mornarja Prilebskega. Skupno s tem je strgal z jambora zastavo s potapljajoče se križarke. Prilebski je hotel prapor osobno izročiti carju Nikolaju, a je umrl in Salaiin ga je vzel, ko je odšel na dopust, sabo na Francosko, da bi ga izročil ruskemu poslaniku. Pred pretekom svojega dopusta je zastavo prinesel v uredništvo "Petit Parisien", da jo naj izroči ruskemu poslaništvu.
KJE JE JANEZ ZAK&A JŠEN, doma iz Topola, fara Bloke. Za njegov naslov bi rad zvedel: John Modic, 44 Keiper St., Cleveland, Ohio. .
KJE JE ANTON SEKŠ, doma iz Reke pri Dolih na Dolenjskem. L. 1900 prišel je Central City, Colo., kjer je delal v rudokopu. Ž njim je prišla tudi njegova rejenka Marija Juvan. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti uredništvu "Glas Naroda" ali pa: Jurij Povše, P. Dole pri Litiji. Kranjsko.	(19-21 10)
Naznanilo.
Slovensko, katoliško, podporno društvo SV. JOŽEFA, št. 12, J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. — Društveni-kom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali, ter redno do-našali svoje mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na katerega izmed izvršu-ječih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Za tekoče leto so bili izvoljeni sledeči društveni uradniki: Jožef Mu-ška, predsednik, 254 Springgarden Ave., Allegheny; Anton Kolar, podpredsednik, 874 River Ave., Allegheny; Nik Povše, I. tajnik, 28 Tell St., Allegheny; Karol Strniša, II. tajnik, 25 Troy Hill Road, Allegheny; V. Vovk, blagajnik, 28 Tell St., Allegheny; Ferdinand Volk, delegat, 122, 42d St., Pittsburg; Franc Strniša, odbornik, 254 Springgarden Ave., Allegheny; Ignac Drganc, odb., 58 Troy Hill Road, Allegheny; Fran Krese, odb., 4820 Plum Alley, Pittsburg; Josip Crkuta, odb., 105 High Street. Allegheny.
(24-8-04 24-8-05)	Odbor.
tr^:-- t"*:.?"*
Kretanje parnikoT.
V New York so dospeli:
Pennsylvania 20. okt. iz Hamburga
z 1000 pot. Main 20. okt. iz Bremena z 1774 pot. Deutsehland 20. okt. iz Hamburga z S77 potniki.
Dospeti imajo:
Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola, St. Paul iz Southamptona. Slavonia iz Reke. La Gascogne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Numidian 20. okt. v Glasgow. Odpluli bodo:
Arabic 21. okt. v Liverpool. Belgravia 22. okt, v Hamburg. Lucania 22. okt. v Liverpool. Vaderland 22. okt. v Antwerpen. New York 22. okt. v Southampton Prinz Albert 22. okt. v Genovo. Furnesia 22. okt. v Glasgow. Prinz Oscar 25. okt. v Genovo. Xoordam 26. okt. v Rotterdam. Teutonic 26. okt, v Liverpool. Deutsehland 27. okt. v Hamburg. La Bretagne 27. okt. v Havre. Celtic 28. okt. v Liverpool. St. Paul 29. okt. v Southampton. Koenigin Luise 29. okt. v Genovo. „ Kroonland 29. okt. v Antwerpen. Umbria 29. okt. v Liverpool. Pennsylvania 29. okt. v Hamburg.
Cenik: lenjig,
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREEN WICH STREET, NEW YORK.
i - i
MOLITVENE KNJIGE:
Skrbi za dušo, fino vezane $2.00. Skrbi za dušo, šagrin vezane $1.50. Sv. Rešnje Telo, 80 ct. Sv. Rožni venec, 80 ct. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza,
80 centov. Sv. Ura, platno, zlata obreza, 60 ct. Sv. Ura, šagrin, zlata obreza $1.20. Sv. Ura, fino vezane, $1.80. Mali Zaklad, fino vezane, $1.80. Rajski glasovi, fino vezane, $1.50. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-
deča obreza, 25 ct. V nebesa hočem priti, platno vezane;
rudeča obreza, 30 ct. Rajski glasovi, platno vezane, zlata
obreza, 40 ct. Sveta Nebesa, zlata obreza, $1.20. Filoteja, zlata obreza, $1.20. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60c. Sv. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
Spretna kuharica, SOc. Vošilna knjiga, 20c. Srečolovec, 20c. Štiri povesti, 20c.
Slovenski šaljivec, I. in II. knjiga,
vsaka 20c. Admiral Tegetthof, 20c. Spisovnik, 30c. Hedvika, 15c. Sveta noč, 15c. Benetska vedeževalka, 20c. Robinson, 50c. Princ Evgen, 20c. Godčevski katekizem, loc. Skozi širno Indijo, 40c. Na indijskih otokih, 30c. Burska vojska, 30c. Sv. Notburga, 20c. Marjetica, 50c. Pravljice, 20c. Materina žrtev, 50c. Velika sanjska knjiga, 30e. Mala sanjska knjiga, 15c. Fran baron Trenk, 20c. Mala pesmarica, 30c. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostač, 20c. Mlinarjev Janez, 40e. Ciganova osveta, 20c. Slovensko-nemški slovar, 50c. Tisoč in ena noč, $6.50. Cvetke, 20c.
Gozdovnik, L in II. del, vsak 70c. Andrej Hofer, 20c. Cvetina borograj ska, 30c. Božja pot na Bledu, 15c. Ave Marija, 10c.
Razglednice Ljubljane, 3c. jedna. Razglednice božične, 3c. jedna. Razglednice "Narodna noša", 3c
jedna.
Lurške podobice, 5c. jedna. Izza mladih let, 40c. Resnicoljub, 20c. Zbirka domačih zdravil, 60c. Hitri račun ar, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Pavliha. 20c.
Krištof Šmidt, sto pripovedk, 30c. Šaljivi Jaka, I. in II. del, jedna knji
ga, 20c. Vsezualec, 20c. Izanami, 20c. Marija, hči polkova, 20c. Strelec, 20c. Krištof Kolumb, 29c. Jaromil, 20c.
JOHN KRACKER
1199 8U Clair St., Cleveland, 0«
Kadar podil j aš novce v staro domovino obrni se izvestno na: FRANK SAKSER 109 Groonwick 81. Now Ycrk.
Priporoča rojakom svoja VINA, kteri ▼ kakovosti madkriljm-jojt ▼■» druTS ameriška vima.
Kaleč« vimo (Concord) prodajam po Me talno; Me vi»o (Oatawto.) 90 7fo f&lo&o.
NAJMANJŠE ITA&Odll* ZA TOT« JI H G ALOW. MDCJEVEO, m ktorega som tm portiral krinjo iz Kranjskega, volja IS itokleaie $16.0«. Erimjevec j« m&jkoljo vrst«, ksr jo žgaao »a isti aafrim, kakor doma sta Kraajskma.
VAJMISUI JI FI ■ nfcw 1 »ŠTAB Srn «UU
JOHN KRACKEH 1109 St. Clair St., Clevalaa«,
Dve čudapolni pravljici, 20c.
Izdajalca domovine, 20c.
Eno leto med Indijanci, 20c.
Čas je zlato, 30c.
Stezosledec, 20c.
Božični darovi, 20c.
Venček pravljic, 20c.
Najdenček, 20e.
Vstajenje, 20c.
Hirlanda, 20c.
Knez Črni Jurij, 20c.
60 malih povesti, 20c.
Vojska na Turškem, 40c.
Repoštev, 20c.
Radecki, 20c.
Spominski listi, 25c.
Tiun Ling, 20c.	:
Doma in na tujem, 20c.
Hildegarda, 20c.
Darinka, 20c.
Narodne pripovedke, I. in II. del,
vsak 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Vrtomirov prstan. 20c. Hubad, pripovedke, I. in II. del, vsak
po 20c. Naselnikova hče, 20c.
V	delu je rešitev, 30c. Leban, sto beril, 20c. Lažnjivi kljukec, 20c. Na preriji, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Mirko Poštenjakovič 20e. Pod turškim jarmom, 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. S prestola namorišču, 20c.
Cesar Maksimilijan I., cesar mehikan-
ski, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Ženinova skrivnost, 25c.
V	zarji mladosti, 25c.
Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Stanley vAfriki, 20c. Roparsko življenje, 20c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vse
skupaj $2.50. Krvna osveta, 15c. Senilja, 15c. Spisje 15c.
; Srbske narodne pesmi, 20c. Izlet v Carigrad, 20c. i Veliki katekizem, 30c. ;Mali katekizem, 15c. j Evangelij, 50c.
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. j Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c. Četrto berilo za slovenske šole, 50c. Abecednik za slovenske šole, 20c. Zbirka ljubimskih pisem, 30c. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, broširane, 50c. Prešernove poezije, vezane, 75c. Dimnik, slovensko-nemški besednjak, 90e.
Prva nemška vadnica, 35c.
Pregovori, 30c.	«
Slovensko-uemški slovarček, 40c.
Slovensko-angležki slovarček, 40c.
Erazem Predjamski, 15c.
May, Ery, 20c.	J
Avstrijski junaki, 90c.	'
Pravila dostojnosti, 20c.
Naseljenci, 20c.
Kako je zginil gozd, 20c.
Šaljivi Slovenec, 90c.
Stoletna pratika, 60c.
Izidor, pobožni kmet, 25c.
Hitri računar, 40c.
Hirlanda, 20c.
Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80 Spisi v ljudskih šolah, 30c. Zemljevid Zj edin j enih držav, 25c. Zemljevid celega sveta, 25c.
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA IN POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v LJubljani, Kongresni trs ^t« IS,
nasproti nunske cerkve, sprejema ia izplačuje hranilne vlog© ter jih obrestuje po
4
to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene sneske pošilja vložno knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 Članov, ki reprezentujejo 5 milijonov krou čistega premoienja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati, Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke ia ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese.
Naslov je ta:
Glavna slovenska hranilnica in uosoiilnica
V Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
Predsednik: Dr. Matija Hudnik.
ŠiS' Denarne pofiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.
Nitko Vogrin.
BL
Korels.
dr. Stojam.
(»•UO
Olga j« takoj, zapazivši Vogrina. slutila, da ga je v dvoboju smrtno ranil — baron Robert. Ali vendar je moral zdaj Milko Vogrin vse natanko razložiti, kako je prišlo med obema do dvoboja, kje in kako sta se bila. Vzrok dvoboja bil je Olgi kakor gospe Skenovski celo razumljiv. A manj zapopadno je bilo obema, kako se je dvoboj vršil. Nato je razložil Vogrin Robertove pogoje ter poudarjal krviželjno ravnanje in strast njegovo.
Vse to je bilo seveda Olgi in njemu samemu dovolj jasno. Ali gospa Ske-novska je pripisovala Vogrinovo nezgodo le nesrečnemu naključju, ki je nad obema jednako vladalo v istih trenotkih. To pa je storila ona s tem namenom, da odvzame svojej hčeri strašni sum, kakor da je stregel baron Robert naravnost Vogrinu po življenju!
Olgi na mati je na vso moč skušala vsestransko dokazati, da se ne mora o baronu tako hudo misliti, kakor misli Vogrin. Ceš, njegovo početje je malo da ne opravičeno, saj ga je bil Vogrin sam prvi razžalil. "Robert je bil tedaj prisiljen", nadaljuje gospa, *'očistiti svojo sramoto in refiiH čast sebi in svojim rojakom. Tudi njega bi bila lahko ista nezgoda zadela, kakor vas. In jaz vem, da bi vam krivico delali, ko bi mi v tem slučaju tako sodili o vas, gospod Vogrin, kakor vi o baronu Robertu I"
A vsega tega ni Olgina mati toliko govorila iz lastnega prepričanja, kakor i z skrbi in ljubezni do svojega ubogega otroka. Uvidela je namreč, da ni upanja več, da bi se kdaj v zakonskem življenju združila Olga in Vogrin. Najmanj se pa more sedaj kaj takega misliti, ko je Vogrin brez f alne službe in povrh še v roko tako ranjen, da bode težko kdaj do dobra ozdravel. Zatorej si ona še bolj pri-zadevlje, da prepriča Olgo o pravičnem ravnanju Robertovem ter jej za-tre vsako misel, da Vogrin le zavoljo nje trpi!.
A danes so materine besede male upi i vale do Olginega srca. Njena prva misel: baron Robert je hotel iz gole ljubosumnosti ugonobiti Vogrina, ute-snola se je tako globoko v njeno dušo da se je ni mogla z lahka iznebiti. Zatorej je tudi hotela proti materi kar opravičevati Vogrinovo mnenje, a k temu ni bilo več tu priložnosti.
Prišel je ravno v tem trenotkn di. Sirnik pogledat k prijatelju. Lahko si mislimo, kako je on osupnol, za-gledavši pri Vogrinovih Olgo in nje mater. Vee drugo bi si bil preje mislil, le tega prizora ne. Saj je or. molčal o dvoboju, kakor se je bilo dogovorilo med boritelji. A glej, zdaj vedo tudi Skenovski o tej nesreči.
Dolgo so se še mudili gostje potem pri Vogrinu. Govorilo se je osobito o bodoče j zasedbi Rosne in Hercegovine. Pri tem se je pa vzlasti poudarjalo, kakšno naključje, rekli bi božja kazen, je pozvala barona Roberta takoj drugi dan po dvoboju na vojsko! Tam bode imel dokaj prilike, skušati svojo mož in sekati roke svojim nasprotnikom! Ali vse to ni bilo Vogrinu nič novega. Zakaj dr. Sirnik je z zdravili vred donašal svojemu bolniku tudi dnevnih novosti, ki ga utegnejo zanimati.
Solnce se je že nagibalo proti zatonu in gore so jele žareti, ko se poslovijo gostje od našega rojaka. Vogri-nova mati spremlja gospodo do jezera. Milko pa ostane sam na svojem mestu, žalostno gledajoč — za Olgo A sreča mu ni naklonjena. Kmalo so mu zakrili drago bitje košati drevesni vrhovi. Tedaj se pa ohrabri, napne vse svoje moči ter gre tja na rob, od koder zopet vidi — drago mu deklico. Kakor da bi gledal Olgo danes zadnjikrat v življenju, takio nepremično zre zdaj za njo! — Žalostni pogledi v bodočnost in sedanjost pa mu otemnijo dušo in oči, telesna moč ga zapušča: -— on se zgrudi na tla ter omedli___
Vsa prestrašena drami!a je potem mati, prišedši nazaj, 6vojega Milka. Čudno se jej je zdelo, da ga ni našla na prejšnjem mestu, ali vse si je vedela takoj tolmačiti, ko ga najde na tem robu — ležečef^i v omedlevici. Milko se k sreči zopet hitro zave. Nato ste ga pa spravili mati in sestra k potrebnemu počitku!
Pri belem dnevu še došli ste Olga in nje mati domu. Solnce je ravno pošiljalo zadnje žarke visokim gorskim vrhovom v slovo, ko pogleda Olga še enkrat tja na dom Vogrinov, a potem stopi v vilo.
Mnogo so imeli nocoj govoriti Skenovski med seboj. Ribard r.e je kar zavzel, ko mu je mati Vogrinovo nezgodo v dvoboju z Robertom naznanila. Vse dogodke in vzroke morala mu je natanko zdaj Olga, zdaj mati opisovati. Tudi predmet večernemu pogovoru bila sta le baron Robert in
Vogrin. Mati se je seveda 1 sedaj trudila, svojima otrokoma dokazati, da je Robert le prisiljeno in cele opravičeno ravnal S prva je bilo Olgi in Rihardu materino dokazovanje neverjetno. Ali slednjič sta morala vendar obadva priznati, da ni bilo Robertovo početje in ravnanje v dvoboju — hudobnega in zločinskega namena!
Tako se je dala naposled vendar Olg« toavidefcno pregovoriti, ali v svojem srcu ni bila prepričana o materinih besedah. Kako pa tudi T Saj je poznala Robertovo neizbrisljivo sovraštvo do Vogrina in strastno ljubosumnost njegovo. Na misel jej je prihajal zadnji pogovor Robertov z njo tam v gozdiču. Njegovi rezki glasovi doneli so jej zdaj na uho kakor še nikdar prej. Stoprav nocoj razumela je njegovih temnih bese' strašni pomen!
Pozno je že bilo v noči, ko se spravijo Skenovski k počitku. Vse v hiši je že mirno spavalo, le v Olginej spalnici je gorela še luč. Deklica in nje mati niste mogli po tem viharnem dnevu najti zaželenega miru. Govorjenjem in čitanjem ste si preganjali žale spomine in tešili razburjeno srce. Kazalo na uri se je že pomikalo proti polnoči. Ravno pa je hotela Olga npihnoti luč, kar nekdo na hišnem zvoncu močno pozvoni.
"Jezus, Marija, mama, kaj je to T" vsklikne Olga vsa prestrašena. "Nekdo je pozvonil, ali si slišala?"
Obedve poslušate molče, še dihati si skoro ne upate. Zdaj zazvoni v drugo.
"Moj Bog, kaj je to?" vzdihuje Olga. "Gotovo je došlo kako žalostno poročilo od koga tukaj, morda celo od dr. Sirnika!"
(Dalje prihodnjič.)
Zviti ptiček. (81etni Peterček pri stričevem telefonu): "Stric, pokličite mi številko 325." — "Kaj bodeš pa na telefonu govoril?" — "Nič druzega, kakor samo svojemu očetu bi rad telefonično naznanil, da sem dobil danes zopet dvojko v spričevalu kar bode zame bolj varno.
Med prijateljicama. Znanka svojej prijateljici (jezični hišini): "Kako ste kaj z novo stranko v prvem nadstropju zadovoljni? Je li prišlo že kaj do prepira z vami?" — "To so vam strašni ljudje; cel teden jih ni videti ker so iz doma. Od poslov pa tudi ne morem nič zvedeti, ker jih sploh ne-majo.
—	Posledice starosti, so običajno posledice mladosti.
—	Strah pred kaznijo je spoštovanje postave.
—	Marsikak bogatin, kteremu je sreča mila, — misli najprvo na ne-voŠčljivost nasproti svojim prijateljem.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
ti
SIDRO
11
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
EEUMATIZEM, FOEOSTNICO, FODACrRO itd.
In razne renraatične neprilike. SAnOt 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah «il prt
F. Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Rojakom, kteri potujejo skoči Da ran«« na Silverton, Jurey Rico is Teluride, naznanjava, da sva odprl« aor© roetilno
avstrijska domovina
polog železniške postaje, vsakdo vidi hiše, ake pogleda na Maim St^ naj napis je dovolj velik. Vsakogar bode ▼a postregla s dobre pijače, okusni mi jedili in izvrstnimi amodkaaai.
Za efcile* ekiak ee »riyreSata BLATNIK in BBUCTE.
Bnrtaitt, 0eL>
Telefon 5u 59.
GEORGE L BROZICH,
slovenski noter,
Ely, Minnesota,
se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrievanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva Jbonde), polnomoči (Voflmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.
ft
CUNARD LINE
RARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PARNIM IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New Yorka dne 1. nov. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 15. nov. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 29. nov. 1904.
ULT0NIA, SLAY0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
SLAY0N1A PA101A DLTOHIA
ilBI
telefon kadar doepeš na kako poeta je v Nevr York in ne kako priti k F*. Sa_kse*ju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovemak-u.
UNIONS AUSTRM LINE
vozi direktno
iz New Yorka do TRSTA ali REKE,
s parniki
"Frieda", "Gerty" is "Giulia", "M
kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM.
Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike-
Vožnji listki po najnižji ceni.
Obrnite se na zastopnike te dražbe, ali
O. B. Richard & Co.,
generalni agentje, 31 Broadway, New York,
Nižje poo pisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
• • NEW YORK . .
T katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam t :dno pripravljen dober prigrizek.
Potnjoči Slovenci in Hrvatje dobe..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FR1DA V0N KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
Jacolo S-fcom-i.©Da.,
Q9 E. jVInciiašOTi Stvoet.
Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Si; e Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel nra........$ 6.04)
Srebrna nra......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn: >ra......
z dvema pokrovima $13.00
Ako Selite nro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let: 10 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 44 $18.00 18 " 7 " $14.(H) 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dam 3 5! kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure so najboljše delo Elgin in VV&ltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam
Chicago, 111.


s

m
Jacob Stonich^
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
Compagnie Generale Transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA CO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE
POŠTNI PARMKI SO:
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton,	25,000 konjskih	moči.
"La Savoie" " " " ..................12,000	"	25,000	"	"
"La Touraine" " " " ..................10,000	"	12,(XX)	"	"
"L'Aquitaine" " " " ..................10,000	"	16,(XX)	"	"
"La Bretagne"............................... 8,000	"	9,000	"	«
"La Champagne"............................. 8,000 "	9,000	"	"
"La Gascogne"............................... 8,000	"	9,000	"	"
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prist* nišča St. 42 North River, ob Morton St., New York:
La Gascogne	27. okt. 1904. *LA SAVOIE	1. dee. 1904
*LA SAVOIE	3. nov. 1904. *LA TOURAINE	S. dec. 1904
*LA TOURAINE	10. nov. 1904 *LA LORRAINE	15. dec. 3904
*LA LORRAINE	17. nov. 1904. La Gascogne	22. dec. 1904.
La Gascogne	24. nov. 1904 *LA SAVOIE	29. dec. 1904.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Holland-America Line
(HOLLAND-AttEKIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav
med NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer.
NQQRDAM, parnik * dvojnim vijakom, 12,600 torn.
RYNDAM, parnik > dvojnim vijakom, 12,500 tem.
PtTSDAM, parnik * dvojnim vija-ken, 12,600 tea.
ST ATEN DAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 toa.
ROTTERDAM, parnik z dvojni« vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrija
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarn© v mestih: |
DUNAJ, I. Kolowratring ro. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstra?mu / BRNO, si Krona.
Parniki odpljujejo: 1» ROTTEEDAMA vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako srede
ob 10. nri zjutraj.	n, -:.. t.-,
HOLLAND-AMERICA LINE,
S9 BROADWAY, NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST., CHICAGO, ILL.
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro srejeM
GOSTILNO,
t kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE 3MODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dol« vsak dan DO BRA HRANA. Ako kak rojak pride v Ft T ClTY, Pa., naj na postaji vp-aš — mene in t, oro kod« prišel do mene ' _ uo znancev. Ako kod* po-trebuje kak 0/et, naj se name obrne. Mah geslo tor t bodi t
■roil k svojimi
_Marti« Mahi*, h—m
&
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl
1 NOV SALOON,
lm So. IStk St^ •MAHA, NBB,
▼ kterem Učim redit sveže sretevno-znamenito ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepe dvorano za veselice. T obilen obisk so priporoča
Jesrp B. PEZDIRTZ.
Ali hočete potovati r Evropo? N. JOHNSON,
40 Second St., Hoboken, N. J.,
potrebuje močne može, kteri se lalifeo na Nemško vozijo in za to delajo na parniku.
Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, k3 vodi iz Puebk aa vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York pc dnevu. Oglasite se pri:
C.M.C0X N« C. POST,
Am'» Ticket Apst.	City Ticket Apart,
313 N. Main St., f>ueblo, Colo.
Pozor 1 Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserjn, lastniku tega lista, čegar vslužbeneo Vas pričaka potem pri prihodu i Now York na kolodvoru.