PEDNJA iJIŽNICA CELJE Qavt Celje - skladišče D-Per III 5/1996 5000003448,3 COBISS 0 Leto XVI - številka 3 - marec 1996 11. seja v treh nadaljevanjih Najprej sprejeli rebalans lanskega proračuna, naslednji teden pa še proračun za leto 1996 Svetniki občine Žalec so se čali decembra prekinjeno 10. v februarju in marcu sestali že redno sejo in med drugim po-trikrat. 15. februarja so dokon- novno sprejeli rebalans prora- Državni rekorder iz Matk 21-letni Jure Jerman iz Matk, član velenjskega smučarskega kluba, je prejšnji četrtek v Harrachovu na Češkem, kjer je bilo finale .... u...ippipii ... tekmi svetovnega finala v A reprezentanci in na koncu osvojil 49. mesto. Državni rekord je tako po Debelaku spet prišel v Savinjsko dolino. Jure Jerman se je domov vrnil v ponedeljek ponoči, popoldne pa so mu v Matkah priredili prisrčen sprejem, na katerem je rekorderju poleg sokrajanov čestital tudi župan Milan Dobnik, ki mu je naslednji dan pripravil še sprejem na občini. K. R. Agencija VTV v Žalcu Vodstvi regionalne televizije Velenje in Savinjskega občana sta podpisali pogodbo o ustanovitvi dopisništva in trženja. Tako bo odslej uredništvo Savinjčana skrbelo za informativni program iz žalske občine, propagandisti pa bodo nudili tudi možnost oglaševanja na VTV Velenje. Oglase in druga reklamna sporočila lahko naročate na uredništvu Savinjčana, Šlandrov trg 23 Žalec. Plešivec-kanal 52 Malič Laško-kanal 27 Čreta Mozirje-kanal 46 Dopisništvo in agencija Savinjski občan Žalec, Šlandrov trg 23, tel.: 715-200, faks: 711-433 • •••••• TRGOVINA BREDA ČUVAN, ITKA S. P. Šlandrov trg 23, Žalec Šivanje po meri in velika izbira metrskega blaga po ugodnih cenah. novo * novo * novo * • •••••••••••• BLAGO ZA ZAVESE RAČUNALNIŠKI INŽENIRING P» fwin Grd.o.^\ PREBOLD LATKOVA VAS Laikova vas 212, PREBOLD faks: 063 701-953, tel.: 701-316 čuna za leto 1995. Takoj nato so pričeli z 11. sejo in se najprej lotili odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana in srednjeročnega družbenega plana občine, ki se nanašajo na odsek avtoceste Vransko-Bla-govica. Sejo so nato prekinili in naslednji četrtek nadaljevali z obravnavo odredbe o taksah za obremenjevanje okolja z odpadki, nato pa so sprejeli še sklep o višji vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (od 0,038 SIT na 0,046 SIT). Sledila je razprava o predlogu odloka proračuna za letošnje leto in vseh 24 dopolnilih predloga. Tega dne so svetniki sprejeli še sklep o izločitvi vse obračunane in neporabljene amortizacije iz odhodkov Javnega komunalnega podjetja Žalec. Prav tako so svetniki soglašali s statutom sklada za razvoj kmetijstva. Sejo so nato spet prekinili in jo, razen ene točke, končali prejšnji četrtek. Med drugim so sprejeli spremembe statuta Občine. .... mmS3t lli S I.¡p ggjlMlIiiMBI Razmišljamo... Ko iščeš besede in razmišljaš o MATERINSKEM DNEVU, ti nekako iz globine privre nešteto misli, nešteto občutkov. Le kako jih izliti na ta del papirja, ki je veliko preskopo odmerjen za vse tisto, kar bi se lahko in moralo napisati? Materinski dan je dan, ko se izrekajo topla in iskrena voščila materam. Ali se kdaj prav me matere oz. žene vprašamo, kako boleč je ta dan za prenekatero ženo in mamo? Koliko solz je preteklo po obrazih, koliko gub se je zarezalo v kakšen, prej tako nežen obraz, ker kateri ni bilo dano postati MATI? Ali pomislimo na tiste žene, ki so izgubile svoje otroke, morda v vojni, prometni nesreči...? Koliko tako strtih in žalostnih src je med nami. Ostale so skrušene, ranljive. In prav pred tem dnem se vprašajmo, kaj je človek človeku. Bo kdo tej materi, ženi stisnil roko, ji bo zaželel kaj lepega? Se bo kdo ustavil ob starki, ki s težavo premika svoj korak? Da, tudi ona je mati. Toda njej so ostale le ¡zbledele slike njenih otrok. Sama je. Pravimo, da gre življenje največkrat mimo nas, toda prav tako hodimo mi mimo ljudi. Ali je ta dan potem praznik le za nekatere? Pa posvetimo teh nekaj vrstic tudi tistim otrokom, ki so izgubili mamo. Me matere prav gotovo čutimo in vemo, kako jim je hudo, kako zelo hrepenijo po njeni ljubezni, nežnostih, nasvetih, ki jih lahko da res samo mati. Komu bo ta otroška roka ponudila cvet..? Bodimo resnično ljudje, poglejmo okoli sebe in videli bomo veliko osamljenih in nesrečnih in morda bo več stiskov rok in več iskreno izrečenih besed- M.C. Proračun sprejet V letošnji proračun se bo predvidoma nateklo 2 milijardi 232 milijonov SIT, odhodki pa naj bi skupaj znašali 2 milijardi 163 milijonov. Predlog strokovnih služb za delitev po posameznih postavkah proračuna so svetniki spremenili z naslednjimi dopolnili: Na predlog strank pomladi so 3 milijone iz sredstev za finančno službo krajevnih skupnosti namenili za vzdrževanje gasilskih domov. Na predlog socialdemokratske stranke so 2,3 milijona iz piač občinske uprave namenili za kosila otrokom vozačem z osnovne šole Ljube Mikuš. Sprejeli so sklep, da mora oddelek za okolje, prostor in komunalne zadeve za izdelavo prostorske dokumentacije iz drugih investicijskih projektov ponudnike pridobiti s javnim razpisom. Prav tako stranke pomladi so predlagale prerazporeditev sredstev na področju kmetijstva. Na področju investicij v družbenih dejavnosti so na predlog svetnika LDS-a v pripravo projektne dokumentacije vključili tudi podružnično šolo v Andražu, ista stranka pa je tudi predlagala prenos sredstev materialnih stroškov na področju kulture vtop/c cafffe Žalec, Savinjska cesta 87 tel.: 714-285 715-140 Pražarna in kavni butik! Izredno ugodna ponudba za gostince Kava Brasil Minas 850,00 SIT Ni vsaka kava Tropic kava! na postavko tisk in založništvo. S področja kulture sta bila sprejeta še dva amandmaja in sicer je kulturno društvo Tabor dobilo namesto novih knjig 350.000 SIT za nakup novega pianina, za vse godbe pa so svetniki namenili dodatnih 500 tisoč tolarjev. 2 milijona za to potrebnih sredstev so vzeli od 10 milijonov, namenjenih za sanacijo strehe kulturnega doma v Žalcu. Združena lista je uspela z dopolnilom, da se 3 od 10 milijonov SIT za lokalne volitve prenese na investicije na področju požarnega varstva. Prav tako so zmanjšali sredstva za plače občinski upravi in za vse materialne stroške, katerih indeks je višji od 108: Pri vseh teh se sredstva znižajo za en odstotek. Razlika se med drugim nameni tudi za reševanje komunalnih odpadkov. Najbolj presenetlijivo pa je bilo dopolnilo svetnikov Nika Rožiča in Ivana Faleta. Kar 50 od 100 milijonov, v proračunu namenjenih za čistilno napravo v Kasazah, so namreč namenili za druge postavke. 10 milijonov od tega za obnovo lokalnih cest po januarskem snegu in žledu, 5 milijonov za finančno službo krajevnih skupnosti, skoraj 35 milijonov pa dodatno za obnovo cest in javnih poti. Zlasti svetnik Janez Šketa iz Do-briše vasi je bil ogorčen nad takim dopolnilom, saj s tem čistilna naprava očitno ni več drugi največji problem v občini. Niko Rožič je zatrjeval, da bo manjkajoča sredstva gotovo mogoče dobiti na republiškem razpisu, ker da je žalska občina na zadnjem razpisu izpadla samo zaradi nepopolne vloge, ta argument je podprlo 18 svetnikov. Celoten proračun je bil nato sprejet s 25 glasovi za, 2 proti in 1 vzdržanim glasom. K. R. Šlandrov trg 23, Žalec Tel/Faks; 715-200,711-433 Naslednja številka Savinjčana BO IZŠLA V SREDO, 10. APRILA 1996. §C f JQrjÉI d.o.o. Kidričeva 36, Celje, tel.: 411-336, 411-298 faks: 063/37-845, servis: 33-495 Salon Blagovnica Agilna Žalec, tel.: 711-253 PORSCHE LEASING + KREDITI VW GOLF RABBIT JL športni sedeži in volan, elek. stekla, zvočniki + antena, viš. nastavljiv sedež... OD 22.996 DEM TUDI 4 VRATA IN DIEZELSKI MOTOR °c: * NOVO POLO LIMUZINA OD 21900 DEM mm Audi Milan Dobnik Očitki niso utemeljeni Februar je bil na področju politike v žalski občini kar pester. Ne le, da so svetniki sprejemali proračun in da je zaradi kranjskega primera za javnost spet postal zelo aktualen odnos med obično in upravno enoto, jeknila tudi v resnici že stara krščanskih demokratov. Vse to govor z Milanom Dobnikom. * Kako ocenjujete pravkar sprejet proračun za letošnje leto z dopolnili svetnikov? Milan Dobnik: »V občinski upravi smo pri pripravi predloga proračuna krepko premislili, komu nameniti kakšen 'denar. Amandmaji, ki vedno izhajajo iz nekega ozkega stališča, so običajno slabo premišljeni. Nekateri amandmaji, ki pa so bili sprejeti k letošnjemu proračunu, pa so celo katastrofalni. Predvsem mislim pri tem na zmanjšanje denarja za čistilno napravo. To je velik problem in načelno se vsi strinjamo s tem, ko pa smo dejansko tik pred tem, da kaj ukrenemo, občinski svet prepreči občinski up- v naši dolini je prav ta čas odvest, da je župan član stranke so bili razlogi za naslednji po- ravi, da bi to naredila. Upam, da bodo krajani Petrovč, Kasaz in okolice razumeli, da sem kot župan skušal izpolniti svojo obljubo in da si bomo prizadevali še naprej, da se ta problem reši. S proračunom, kakršen je bil sprejet, nisem zadovoljen.« * O žalski občini in nujnosti njene delitve je bilo v zadnjem času precej napisanega tudi v takšnih časopisih, kot sta Mag in Ljubljanski dnevnik. V njih je mnogo očitkov na vaš račun, na delitev proračunskega denarja in delovanje občinskih služb. Kako ocenjujete te očitke.? Milan Dobnik: »Ti očitki so posledica nepoznavanja občinskega proračuna in da ne držijo, je tem ljudem skoraj nemogoče dokazati, ker niso pripravljeni sprejeti resnice. Predvsem pa nihče ne računa, da so sestavni del porabe proračuna tudi izdatki za šole, vrtce, za kutluro in socialo, ne pa zgolj tisti del denarja, ki ga krajevna skupnost dobi neposredno na svoj račun za splošno komunalno rabo ali za kakšno direktno investicijo na njenem območju s področja komunale. Tudi drugi očitki, na primer o nedelovanju občinske uprave, ne držijo. Razdelitev občine je še vedno' odvisna od referenduma, ta pa skoraj gotovo ne bo razpisan prej kot ob predsedniških volitvah prihodnje leto. Nato bo trajalo še nekaj časa, da bodo občine začele delovati. Zato si v tem času želim in si bom prizadeval za čim boljše sodelovanje z občinskim svetom. Upam, da bodo svetniki počasi le sprevideli,' da je vredno, da zaupamo drug drugemu. Glede pisanjav Magu in v drugih časopisih menim, da so le-ta malo deplasirana in tudi nastopi posameznih svetnikov na sejah občinskega sveta, ki se sklicujejo na stranke pomladi, delajo tem strankam veliko škodo. Če v svojem ozkem okolju sicer pridobijo nekaj ugleda, pa na širši ravni delajo veliko škodo svoji stranki. To me ravno najbolj moti. Zato moja odločitev za kandidaturo na državnozborskih volitvah še ni čisto dokončna. * Bodo letos končno volitve vodstev krajevnih skupnosti? Milan Dobnik: »Volitve bodo, odlok o tem je v pripravi in bo verjetno na naslednji seji občinskega sveta prišel na dnevni red v drugi obravnavi. Bile so sicer ideje, da bi volitve v organe krajevnih skupnosti izvedli skupaj z državnozborskimi volitvami šele jeseni, je pa republiška volilna komisija to odsvetovala. Verjetno bo o datumu krajevnih volitev odločal občinski svet.« * V zadnjem času je v državi zelo aktualen odnos med občinami in občinskimi upravami. Kakšen je ta odnos v žalski občini? Milan Dobnik: »Vsi župani, kolikor vem iz telefonskih pogovorov, podpiramo prizadevanja kranjskega župana, da se uredijo te zadeve. Država je z zakonom sicer res uredila tako, da upravnim enotam ni potrebno plačevati najemnine, vendar pa ni uredila drugih zadev, predvsem glede vzdrževanja stavb. Ker so s strani upravne note računi zelo pogosto zavrnjeni, smo tudi pri nas nezadovoljni s tem odnosom. Ne morem sicer reči, da je zelo slab, sem pa pričakoval, da bomo bolje sodelovali.« * Zelo aktualno vprašanje v zadnjem času je tudi naslednje - že več let ste član stranke krščanskih demokratov, zakaj ste na volitvah nastopili kot neodvisni kandidat? Milan Dobnik: »Kot neodvisni kandidat sem nastopil predvsem zaradi tega, ker me stranke pomladi niso hotele kandidirati in ker niso imele kandidata vse do predzadnjega dne, ko je bilo še mogoče kandidirati. Predlagale so kandidate, ki kandidature niso hoteli sprejeti ali pa so bili po moji oceni zelo neprimerni in bi nikakor ne imeli možnosti v spopadu s kandidati drugih strank. Da sem lahko sam kandidiral na volitvah, sem se moral odločiti nekoliko prej, saj sem moral zbrati potrebno število podpisov.« K. Rozman Nove takse Na zadnji seji je občinski svet sprejel odredbo o taksi za obremenjevanje okolja. Odredba velja eno leto. Takso bodo plačevale mesečno vse fizične in pravne osebe v občini. Za gospodinjstva taksa znaša 120 SIT na osebo. Tisti, ki niso vključeni v organiziran odvoz odpadkov, pa to možnost imajo, bodo morali plačevati celo 360 SIT na osebo. 120 tolarjev SIT bodo morali plačevati tudi viken-daši, taksa za gospodarske družbe in podjetnike pa znaša 1.200 SIT na m odpadkov oziroma 7 SIT na m uporabne površine. V enem letu se bo zbralo predvidoma 59 milijonov tolarjev, s tem pa se bo sofinanciralo: reden odvoz odpadkov, sanacija deponije na Ložnici, sanacija divjih odlagališč, ločeno zbiranje odpadkov, ekološke rente, pa tudi sofinanciranje regijske deponije. K. R. Na podlagi 4. člena Zakona o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane (UL RS 5/91), 12. člena statuta občine Žalec ter v skladu z odlokom o proračunu občine Žalec za leto 1996, je občinski svet Z marca 1996 na 11. seji občinskega sveta občine Žalec sprejel: SKLEP O finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v letu 1996. A) SPLOŠNE DOLOČBE I. Za uresničevanje ciljev, predvidenih z zakonom o finančnih intervencijah v kmetij-, sko proizvodjo in ponudbo hrane, se finančne intervencije v občini Žalec namenijo za: Oznaka Namen 453014 Regresiranje travno deteljnih mešanic 453015 Regresiranje semenske koruze 453025 Regres za prevoz mleka 453050 Regresiranje obresti 477000 Apnenje 477003 Sofinanciranje nakupa opreme za namakanje kmetijskih površin 451006 Sofinanciranje škode po žledu .11. Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so pravne in fizične osebe s sedežem oziroma prebivališčem v občini Žalec in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (vlagatelji). Zahtevke za izplačilo sredstev po tem sklepu uveljavljajo vlagatelji, to so upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem imenu oziroma gospodarske družbe, finančne organizacije in zadruge za upravičence - fizične osebe, če jih te za to pooblastijo. III. Vlagatelji, ki sredstva po tem sklepu pridobijo za druge upravičence, morajo sredstva za vse ukrepe najpozneje dva delovna dneva po prejemu prenakazati neposrednemu upravičencu. Vlagatelji, ki intervencijska sredstva pridobivajo za druge upravičence morajo vlogi predložiti dokument, iz katerega je razvidno, da so neposredni upravičenci vlagatelja pooblastili. IV. Vlagatelj ne sme pogojevati uveljavljanja ali izplačila interventnih sredstev upravičencu z obsegom proizvodnega oziroma pogodbenega sodelovanja ali nakupom kateregakoli blaga iz svoje trgovske mreže. V. Za uveljavljanje sredstev po tem sklepu vključno s stroški finančnega poslovanja sme vlagatelj, ki interventna sredstva pridobiva za druge, upravičencu zaračunati dejanske stroške, toda največ 1% od višine uveljavljenih sredstev. Na znesek dospelih, vendar neporavnanih obveznosti iz tega sklepa, občina ne plačuje obresti. VI. Vlagatelji uveljavljajo sredstva pcrtem sklepu na podlagi-vloge. Vlogi mora biti priložen predpisan obrazec, določen za posamezni namen in predpisana dokumentacija. Vlagatelji zahtevkov jamčijo s svojim podpisom za pravilnost podatkov, navedenih na obrazcih. Zahtevke se vlaga in obrazce se dobi pri: OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 3310 ŽALEC, Ulica Savinjske čete 5. VIL Nepopolni ali nepravočasno vloženi zahtevki se zavrnejo s sklepom v roku 15 dni po prejemu. Za nepravočasno vložene zahtevke se štejejo zahtevki, ki so bili vloženi po roku, določenem v posameznih členih sklepa. Vlil. Vlagatelj mora vso dokumentacijo shranjevati v originalu najmanj 2 leti. Vpogled vanjo morajo omogočiti upravnim organom pristojnim za kmetijsko inšpekcijo ali občinska komisija, ki jo za ta namen določi župan. IX. Če vlagatelj ne izpolni obveznosti oz. kako drugače krši ta sklep, je dolžan povrniti vsa neupravičeno pridobljena sredstva skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Vlagatelj mora vrniti vsa preplačila sredstev, ki jih je prejel po tem sklepu, skupaj z obračunanimi zakonitimi zamudnimi obrestmi v višini, ki so določene v skladu z zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (UL RS, št. 45/95). X. Občina Žalec izplačuje vlagateljem sredstva po tem sklepu samo do skupne vrednosti, določene za posamezni namen s tem sklepom. Če se v prvem roku izkoristijo vsa sredstva za določeni namen, se zahtevki v drugem roku ne obravnavajo. V kolikor so zahtevki za drugi rok sredstva za določeni namen prekoračili, se vlagateljem zahtevki proporcionalno zmanjšajo. B) UKREPI XI. 453014 REGRESIRANJE TRAVNO DETELJNIH MEŠANIC 1. Namen ukrepa: - spodbujanje nakupa kakovostnega semena travno deteljnih mešanic, da se poveča hektarski donos travin. 2. Pogoji in višina sredstev regresa: - regresira se nabavna cena do višine do 200,00 SIT/kg. 3. Skupna vrednost sredstev namenjenih za ta namen je 1,500.000,00 SIT. 4. Rok za vložitev zahtevkov je do 20. maja za spomladansko setev in do 31. okto bra za jesensko setev. 5. Način vlaganja zahtevkov: - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - zahtevku je potrebno priložiti kopijo računa prodajalca travno deteljnih mešanic iz leta 1996, na računu mora biti naveden celoten naslov kupca in prodajalca. XII. 453015 REGRESIRANJE SEMENSKE KORUZE 1. Namen ukrepa - spodbujanje nakupa kakovostnih vrst semena koruze iz sortne liste z namenom povečanja hektarskega donosa. 2. Pogoji in višina sredstev regresa - regresira se nabavna cena do višine do 150,00 SIT/kg. 3. Skupna vrednost sredstev namenjenih za ta namen je 5,000.000,00 SIT. 4. Rok za vložitev zahtevkov je do 20. maja 1996. 5. Način vlaganja zahtevkov - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - zahtevku je potrebno priložiti kopijo računa prodajalca koruze iz leta 1996, na računu mora biti naveden celoten naslov kupca in prodajalca. XIII. 453025 REGRES ZA PREVOZ MLEKA 1. Namen ukrepa - pomoč pri prevozu mleka kmetijam, ki ležijo v hribovitih, strmih in gor skih predelih Občine Žalec - ohranjanje poseljenosti in kmetijske proizvodnje na teh območjih. 2. Pogoji in višina sredstev regresa - za kmete, ki oddajo mleko v mlekarni, imajo A ali Z kontrolo in ležijo na hribovitih strmih ali gorskih predelih '- oddaljenost kmetije do zbiralnice je več kot 1 km - višina regresa je do 1,00 SIT/I mleka. 3. Skupna vrednost sredstev namenjenih za ta namen je 1,000.000,00 SIT. 4. Rok vložitev zahtevkov je do 15. julija za prvo polletje in do 10. januarja 1997 za drugo polletje. 5. Način vlaganja zahtevkov - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - zahtevku se predloži dokument o odkupu mleka. XIV. - 453050 REGRESIRANJE OBRESTI 1. Namen - sredstva se bodo dodeljevala za pokrivanje stroškov obresti za najete investicijske kredite. 2. Pogoji in višina sredstev - regresirajo se realne obresti za najete investicijske kredite v živinorejski in rastlinski proizvodnji ter v predelavi, ki so bili odobreni za: - nakup zemlje za kmetijske namene - izgradnjo in obnovo hlevov za pitanje govedi, prirejo mleka ter za vzrejo in pitanje prašičev - nakup mehanizacije za storitve v strojnih krožkih - izgradnjo in obnovo sušilnic za hmelj - izgradnjo in obnovo hmeljskih žičnic - izgradnjo in obnovo objektov in naprav za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, ki temeljijo na predelavi lastnih kmetijskih pridelkov ali lesa - izgradnjo rastlinjakov, plastenjakov za proizvodnjo sadik, vrtnin, jagodičevja in cvetlic - investitorji lahko kandidirajo na natečaj pod naslednjimi pogoji: - da imajo za razpisane namene sklenjeno pogodbo o kreditiranju investicije s finančno organizacijo - da znaša lastna udeležba investitorja najmanj 20% predračunske vrednosti investicije - regresira se za kredite najete od vključno 1993 do vključno 1996. leta - regresira se realna obrestna mera (r) do 100%, v kolikor bodo dopuščala sredstva namenjena za ta namen in v kolikor vlagatelj regresiranja obresti ni uveljavljal drugje. Žaradi izpada zahtevkov za regresiranje obresti v obnovo hmeljskih žičnic v letu 1995, se lahko vložijo zahtevki za regresiranje obresti še za leto 1995. 3. Skupna vrednost za razpisani namen je 6,150.000,00 SIT. 4. Rok vložitve zahtevkov je 15. april za prvo četrtletje, 15. julij za drugo četrtlejte, 15. oktober za tretje četrtletje in 15. december za zadnje četrtletje. 5. Način vlaganja zahtevkov - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - zahtevku je potrebno priložiti: - investicijski program - finančna konstrukcija z dokumentiranimi viri financiranja in časovna dinamika financiranja - sklenjena kreditna pogodba s finančno organizacijo o odobritvi kredita - obračun obveznosti iz naslova plačila realnih obresti za leto 1996, po četrtletjih - anuitetni obračun odplačil kreditne obveznosti po posameznih letih - mnenje kmetijske svetovalne službe. XV. 477000 APNENJE 1. Namen ukrepa - sredstva za sofinanciranje nakupa apnene moke so namenjena za apnenje hmeljišč, travnikov in njiv. 2. Pogoji in višina sredstev regresa - maksimalna poraba apna je 1 t/ha obdelovalne površine, - prednost pri sofinanciranju nabave apnene moke imajo predvsem tisti, ki apnene moke še niso nabavili v letu 1994 in 1995 ter prvenstveno tisti, ki imajo kisla tla - višina regresa je do 3.000,00 SIT/t apnene moke. 3. Skupna vrednost sredstev namenjenih za ta namen je 5400.000,00 SIT. 4. Rok vložitve zahtevkov: - 31. maj za apno nabavljeno v prvih mesecih leta 1996 - 31. december za apno nabavljeno v drugi polovici leta 1996. 5. Način vlaganja zahtevkov - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - obrazcu je potrebno priložiti fotokopijo fakture o nabavi apnene moke iz leta 1996, - izjava kmeta iz katere bodo razvidne obdelovalne površine in udeležba v akciji apnenja v letih 1994 in 1995. XVI. 477003 SOFINANCIRANJE NAKUPA SISTEMA KAPLJIČNEGA NAMAKANJA ZA NAMAKANJE KMETIJSKIH POVRŠIN 1. Namen ukrepa - sofinanciranje nabave sistema kapljičnega namakanja za namakanje kmetijskih površin - vzpodbujanje razvoja zelenjavarske proizvodnje v Občini Žalec. 2. Pogoji in višina sredstev regresa: - nabava sistema kapljičnega namakanja, ki naj bi bil vezan na obstoječe sekundarno vodno omrežje - regresirani znesek je do 250.000,00 SIT/ha. 3. Skupna vrednost sredstev namenjena za ta namen je 1,300.000,00 SIT. 4. Rok vložitve zahtevkov - do 20. maja 1996. 5. Način vlaganja zahtevkov - zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu - predložitev original fakture o nakupu opreme iz leta 1996, - predložitev izjave prodajalca oz. proizvajalca, oz. uvoznika, da je zagotovljeno servisiranje opreme in možen nakup rezervnih delov v skladu z veljavno zakonodajo R Slovenije - oseba, ki bo uveljavljala sofinanciran znesek, je dolžna omogočiti pregled v namen ugotovitve ali je oprema resnično nabavljena in v funkciji. Oprema za katero je bilo uveljavljeno sofinanciranje se ne srpe odtujiti najmanj 3 leta po nabavi. V primeru odtujitve je potrebno sofinancirani znesek takoj vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. XVII. 451006 SOFINANCIRANJE ŠKODE PO ŽLEDU 1. Namen ukrepa - sofinanciranje pri izgradnji vlak in cest v primerih, ko gre za sanacijo go zdov prizadetih po žledolomu in odprava škode na gozdnih vlakah in ce stah, ki je nastala po žledu v zimskih mesecih leta 1996. 2. Pogoji in višina sredstev - sofinancira se do 67% izgradnje oziroma popravila vlak oziroma gozdnih cest - samoudeležba lastnika je najmanj 33%. 3. Skupna vrednost namenjena za ta namen je /000.000,00 SIT.' 4. Rok vložitve prijav je do 31. marca 1996. 5. Način prijave škode - škoda se prijavi na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dvignete na Občini Žalec Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti Izvedba del se bo izvršila na osnovi projekta, ki ga bo za vsak posamezni objekt izdelal Zavod za gozdove Slovenije KE Žalec. XVIII. Ta sklep se objavi v Savinjčanu. OBČINA ŽALEC Številka: 02200/003/96 OBČINSKI SVET Žalec, dne 7.3.1996 Predsednik Franc Žolnir dipl. oec. Savinjčan 20 let organiziranega delovanja Malo gospodarstvo v žalski občini dosega do 30 odstotkov družbenega prihodka 22. februarja 1976. leta je bilo na pobudo nekaterih obrtnikov v Žalcu ustanovljeno Združenje samostojnih obrtnikov. Kasneje se je združenje preoblikovalo v Obrtno združenje Žalec, od leta 1991 pa deluje kot Zbornica zasebnega gospodarstva. Vanjo so vključeni obrtniki in podjetniki. V počastitev 20-letnice organiziranega delovanja malega gospodarstva v žalski občini je zbornica v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu pripravila proslavo s podelitvijo priznanj. 20 let organiziranega delovanja obrtnikov v občini Žalec je predstavil predsednik zbornice Vinko Vučajnk. Med drugim je povedal, da je bilo v začetku sedemdesetih let v žalski občini ganiziranostjo lahko prispevali k nadaljnjemu razvoju obrtništva ter uresničevali svoje zahteve. Žalski obrtniki so vtisnili močan pečat tudi slovenskemu obrtništvu. Prav v Žalcu so namreč or- kljub malemu gospodarstvu nenaklonjenim političnim razmeram že približno 350 obrtnikov, ki so se zavedali, da bodo samo s skupnim nastopom in dobro or- ganizirali prve razstave malega gospodarstva in tu je bil podpisan prvi družbeni dogovor o razvoju drobnega gospodarstva za celotno Slovenijo. »SIPRO« d.o.o. STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 Tel.: 063/713-121, Faks: 063/714-282 Najemnine za stanovanja se bodo v marcu povečale za 7,07%. Povprečna najemnina za stanovanja v občini Žalec znaša v marcu 1996 7.538,19 SIT in je 154,07 SIT/m2. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se bodo v naslednjih mesecih povečevali skladno s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 47/95. Najemnine za poslovne jprostore se bodo v marcu 1996 povečale za 0,79%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 730.24 SIT. Po sklepu kurilnega odbora bo v marcu znašala povprečna akontacija za m2 toplotne oskrbe 78,51 SIT/m2. Z ozirom na porabo toplotne energije, ki smo jo spremljali v pretekli kurilni sezoni, pa so vsi stanovanjski objekti razvrščeni v pet akontacijskih razredov. Ob koncu kurilne sezone 1995/96 bo opravljen obračun po dejanski porabi v kurilni sezoni 1995/96. Porabo toplotne energije bomo spremljali dnevno. Stroške lahko plačate pri naši blagajni, In to vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure In ob petkih od 7. do 13, ure. V marcu In aprilu bomo sklicevali sestanke zborov lastnikov. Prosimo, da se sestankov udeležite. Danes v okviru Zbornice deluje več sekcij, v njenih prostorih pa je tudi sedež Sklada za izobraževanje delavcev. Po podatkih iz letošnjega leta je v Zbornico vključenih 1240 obrtnikov in samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo 1311 delavcev in 400 aktivnih družb z omejeno odgovornostjo. 750 obrtnikov in samostojnih podjetnikov se ukvarja s proizvodnjo in storitveno dejavnostjo, z gostinstvom 109, s prevozništvom 242, s trgovsko dejavnostjo pa 139 obrtnikov oziroma podjetnikov. Slavnostna govornica na osrednji prireditvi je bila državna sekretarka za malo gospodarstvo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti Staša Baloh Plahutnik, ki je na kratko predstavila položaj malega gospodarstva v Sloveniji in strategijo njegovega razvoja, ki jo pripravlja ministrstvo za obravnavo v parlamentu. Malo gospodarstvo v žalski občini dosega do 30 odstotkov družbenega proizvoda in je v slovenskem povprečju. V strategiji razvoja za Slovenijo pa naj bi bil ta odstotek po predvidevanju ministrstva do 45-odstoten. Ob 20-letnici so podelili priznanja ustanoviteljem Združenja obrtnikov. Prejeli so jih: Anton Blaj, Stanko Dolar, Rado Kovač, Jože Melanšek, Edvard Peternel, Samo Premik, Eran Sadnik in Franjo Verdnik. Prav tako so priznanja dobili zaslužni člani in obratovalnice: Martin Drev, Mizarstvo Korun, Anton Štorman, Janez Vipotnik in Vinko Vučajnk. V skupini organizacij in nečlanov sta priznanji prejela Obrtna zbornica Slovenije in sekretar žalske zbornice Danilo Basle. Obrtna zbornica Slovenije oziroma njen predsednik Miha Grah pa je žalski zbornici izročil zlato plaketo za njen prispevek k razvoju slovenskega obrtništva. Prireditev je povezoval gledališki igralec Borut Alujevič, v zanimivem kulturnem programu pa sta poleg glasbenikov in plesne skupine nastopila pevca Nika Vipotnik in Miha Alujevič. K. R. VSE VRSTE ZAVAROVANJ Arlriatin Agencija AZUR ŽALEC nuiiaub ŽALEC, Šlandrov tig 24 (nad pošle), zavarovalna družba d .d. telefon: 063/712-181 PRIČAKUJEMO VAS VSAK DAN OD 730 DO 17. URE, OB SOBOTAH OD & DO 11 URE Sprejmite nasvet naših zastopnikov VRANSKO: Zoran Arsovič, Vransko 95/d, tel.: 725-261 TABOR, GOMILSKO: Roman RanCigaj, Kapla 62, KZ Tabor, nedelja od 9. do 12. ure BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA Renata Roter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 709-154, 712-181 Alojz Janžovnik, Ojstriška vas 4/b, tel.: 726-579 ponedeljek, sreda, petek od 8. do 10. ure v pisarni TD Baslovče POLZELA ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela, četrtek od 8. do 11. ure PREBOLD: Rudi Natek, Dolenja vas 121, Aleksander Hribar, Marija Reka 71, tel.: 723-694 Alojzija Tominšek, Na Zelenici 19, ŠEMPETER: Mitja Cilenšek, Podlog 9/c, tel.: 701-650 Nevenka Muškotevc, Ločica ob Sav. 51/i, Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, mobitel: 0609 630-611 GRIŽE, ŠEŠČE, VRBJE: Bojan Lubej, Pongrac 88/e, tel.: 714-455 ŽALEC, GOTOVUE, LOŽNICA Damjana Smiljan, Partizanska 10; tel.: 713-168 GALICIJA Marija Studnička, Podvin 216, tel.: 712-734 PETROVČE, UBOJE: Stanko Plantak, Arja vas 34/b, tel.: 707-163, Marko Fužir, Dobriša vas 3/b, tel.: 707-281 VINSKA GORA PONIKVA Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 Društvo savinjskih vinogradnikov Za čim boljše savinjsko vino Društvo savinjskih vinogradnikov je bilo ustanovljeno septembra leta 1994. Takrat je imelo 34 članov, ta čas pa jih šteje že 90. Pred dnevi je bil v dvorani zadružnega doma v Petrovčah drugi občni zbor društva, ki se ga je udeležila večina članov. O delu društva je poročal predsednik Ivan Poteko. Društvo savinjskih vinogradnikov dobro sodeluje s strokovnimi inštitucijami, predvsem s Kmetijsko svetovalno službo Žalec in Inštitutom za hmeljarstvo. Lani je za svoje člane organiziralo skupni ogled vinskega sejma v Ljubljani in strokovno ekskurzijo na Gradiščansko, poleg tega pa tudi tri predavanja. V Kmetijski preskrbi v Petrovčah lahko v vinogradniškem kotičku savinjski vinogradniki kupujejo vse potrebno za gojenje trte in vin. Vendar pa po besedah direktorja zadruge Rudija Trobiša člani ne koristijo dovolj te možnosti. Zato so se na občnem zboru dogovorili, da bodo strokovnjaki izdelali program škropljenja trte, zadruga pa bo potrebna zaščitna sredstva nabavila za vse člane. Prav tako so se že dogovorili za skupen nakup žvepleno-apnene brozge, ki uničuje bolezni trte kot so pršice in uidije. Program dela društva v tem letu ostaja podoben lanskemu, poudarek bo predvsem na predavanjih in drugih oblikah izobraževanja. Strokovno ekskurzijo bodo organizirali kar na Štajersko. Letos naj bi društvo vendarle pripravilo tudi martinovanje. Za častnega člana društva so na predlog upravnega odbora imenovali ing. Franca Satlerja iz Dobriše vasi. Ob koncu občnega zbora so objavili rezultate ocenjevanja vzorcev vin letnika 1995. 5-članska komisija, ki ji je predsedoval Stane Jakše, je v ocenjevanje prejela 32 belih in 11 rdečih vzorcev vin. V skladu z enološkimi pravili je izločila tista vina, ki so dosegla manj kot 14 točk — pri rdečih vinih štiri, pri belih pa enega. Večina vzorcev je dosegla oceno od 14 do 16 točk, to je kakovost namiznih vin z geografskim poreklom. Trije najboljši vzorci so se uvrstili v razred kakovostnih vin z geografskim poreklom, noben pa ni dosegel od 18 do 20 točk oziroma razreda vrhunskih vin, kar je za naše razmere sicer razumljivo. Samo ob izjemno dobri letini, verjetno po zni trgatvi in zelo dobrem kle tarjenju bi namreč lahko tudi v Savinjski dolini zraslo vrhunsko vino, je med drugim povedal Stane Jakše. In kateri so bili najboljši vzorci? Med rdečimi vini je za modro frankinjo največ točk (1648) dobil Ivan Poteko Polzele, za belo mešano vino pa Franci Žužej iz Arje vasi (1644). Sploh največ točk 1726 — in seveda prvo mesto med belimi vini pa je pripadlo belemu pinotu, ki ga je vzgojil Edi Peternel iz Prebol da. K. Rozman Z nagradami in finančno so nam pomagala naslednja podjetja: Agrina trgovina, Žalec, HKS KZ Savinjska dolina, Kmetijska zadruga Petrovče, Celjske mesnine, Semenarna Uubljana, enota Celje, Pencelj Jože, Rezkarstvo Šentrupert, Zotel Vinko, Dobriša vas, Podbregar Marija, Cvetličarstvo Žalec. Društvo savinjskih vinogradnikov se vsem darovalcem lepo zahvaljuje. bi KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVČE z.0.0 KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE, BRALOVČE 23 M _ __ j Telefon: 063/709-075, Hmezad 063/709-072 Telefax: 063/709-075 Mobitel: 0609 627-771 NAJCENEJŠA PONUDBA V SLOVENI j! VELJKA AKCIJA ZA TRAKTORJE UNIVERZAL Z 2-ODSTOTNIM POPUSTOM MOŽNO JE DOBITI TIPE: 445 DTC, 530 DTC, 640 DTC, 445 U, 453 DT, 533 DT, 643 DT, 703 DT, 1010 DTC, 453 DTP, 533 DTP, 643 DTP, 803 DT TURBO, FORTE 640 itd. NUDIMO ZELO UGODNE KREDITE IN BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM. ČE KUPUJETE TRAKTOR, VAM NI POTREBNO IMETI GOTOVINE, KER VAM MIZA NEKATERE MODELE (TIPEj DAJEMO CELOTEN KREDIT. ZATO IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST NUDIMO KOMPLETNO KMETIJSKO MEHANIZACIJO PO STARI CENI S POPUSTOM OD 5% DO 10% SAMONAKLADALNE PRIKOLICE - SNP 17, SNP 20, SENATOR 17/9; ROTACIJSKE KOSILNICE - RK 135, RK 165; KOSILNICE BUCHER, KOSILNICE TWIST 170, KOSILNICE DISK 175, KOSILNICE DISK 210; OBRAČALNIKI FAVORIT 150 SPRINT, FAVORIT 200, FAVORIT 220; TRAKTORSKI OBRAČALNIKI - PAJKI: SPIDER 230, 350, 450 H; VRTAVKASTI ZGRABLJALNIKI:..STAR 310, 330; PRIKOLICE: 4J t DVOJNA GUMA; IZKOPALNIK IN SADILNIK KROMPIRJA; NAKLADALNIK GNOJA. SILOREZNIK KORUZE SILO - EVROPSKA KVALITETA: SILO 80 D CENA SAMO 359.900 SIT. - SILO 80B, SILO 80 BP; DVOREDNE SEJALNICE - NAVADNE IN PNEVMATSKE ŠTIRIREDNE SEJALNICE; TRAKTORSKE ŠKROPILNICE 330 I, 220 I; PUHALNIK BREZ ELEKTROMOTORJA; KARDANSKI PUHALNIK; TRAKT. GUME; TROSILNIK GNOJA ORION 25, ORION 40 - KOLIČINA OMEJENA TROSILO UMETNEGA GNOJA; MLINI CIKLO; CISTERNE 1700 1,2200 1,2700 I, 3200 I; KOSILNICE BCS BENCIN, KOSILNICE BCS 622 DIZEL - VELIKA IN MALA KOLESA; KOTLI ZA ŽGANJEKUHO; KARDANI; BALIRKE VOLVO IN SIMPA ITD. IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST ZA POCENI NAKUP IN NAS POKLIČITE PO TELEFONU, ALI PA NAS OBIŠČITE V NAŠI TRGOVINI V BRASLOVČAH. PONUDILI VAM BOMO NIZKE CENE, POPUSTE, UGODNE KREDITE IN DOSTAVO NA DOM. IZ NAŠEGA PROGRAMA NUDIMO TUDI GRADBENI MATERIAL, BELO TEHNIKO, BARVE, RADIATORJE, UMETNA GNOJILA, ŠKROPIVA, ITD. SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE Otroški dodatek Število upravičencev bo večje Univerzalnega otroškega dodatka še ne bo, kljub temu bo letos število prejemnikov predvidoma ao trikrat večje Po lani sprejetih spremembah in dopolnitvah Zakona o družinskih prejemkih se bo otroški dodatek še naprej (do 30. aprila 1999) dodeljeval glede na mesečni dohodek družine na družinskega člana v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka: Otroški dodatek v žalski občini trenutno prejema približno 3000 upravičencev, ker pa so spremenjeni kriteriji za dodelitev te oblike družbene pomoči, na Centru za socialno delo Žalec predvidevajo, da se bo število upravičencev povečalo za približno trikrat. Do otroškega dodatka bodo namreč upravičeni vsi, ki prejemajo 123.196 SIT ali manj bruto plače na družinskega člana. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka s prebivališčem v Sloveniji, če je otrok slovenski državljan ali pa ima dovoljenje za začasno oziroma stalno prebivanje v naši državi. Otroci s statusom begunca do otroškega dodatka niso upravičeni. Starši lahko uveljavljajo to pravico za otroka, starega do dopolnjenega 15. leta, za otroka z motnjami v telesnem in duševnem razvoju do 18. leta, za redno šolajočega se otroka pa najdlje do dopolnjenega 26. leta. Center za socialno delo vsako leto s 1. majem po uradni dolžnosti preverja upravičenost do otroškega dodatka. Zato morajo vsi vlagatelji oddati vloge s potrebnimi dokazili na center najpozneje do 31. marca. Vloge za uveljavitev otroškega dodatka (obr. 841) prodajajo v knjigarnah. V obrazec je potrebno vpisati vse osnovne podatke o članih družine, prav tako pa tudi potrjene dohodke oziroma prejemke vseh družinskih članov v lanskem letu, ki so viri dohodnine, in tiste, ki niso obdavčljivi. Ne upoštevajo se le dodatek za pomoč in postrežbo, prejemki za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini in dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo in jih pridobijo zunaj kriterija redne zaposlitve. Prav tako se kot dohodek družine upošteva preživnina v višini izvršljivega pravnega naslova, razen v primeru, ko vlagatelj dokaže, da je izrabil vse pravne možnosti za njeno izterjavo. Če od dohodka iz kmetijske dejavnosti živita dve družini ali več, se kot dohodek posamezne družine všteva sorazmeren del dohodka od kmetijstva. Kot dohodek iz dejavnosti pa se v dohodek družine šteje dobiček, izkazan v davčni napovedi. Pri tem pa se ne upoštevajo olajšave, ki jih zavezanci sicer lahko uveljavljajo pri dohodnini, in osnova, od katere se obračunavajo prispevki za socialno varnost. Za izpolnjevanje vloge se uporabljajo isti podatki kot pri napovedi dohodnine. Dodatek za nego otroka pa se izplačuje enemu od staršev hudo bolnega oziroma telesno in duševno prizadetega otroka. Ta dodatek naj bi kril poveča- ne stroške, ki jih ima družina zaradi bolnega otroka. Kateri otrok sodi v to kategorijo, odloča mnenje izvedenske komisije, ki jo imenuje minister za delo, družino in socialne zadeve. Višina dodatka znaša 30% ali 20% zajamčene plače, ne pripada pa otroku, ki je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima brezplačno oskrbo. Vloge za otroški dodatek in dodatek za nego otroka sprejema Center za socialno delo najpozneje do 31. marca. Center je v novih prostorih (Mestni trg 5, nasproti Žane, telefon: 715-558, int. 203), vloge pa sprejemajo od ponedeljka do petka od 730 do 15. ure, ob sredah do 17 ure. K. R. Lestvica za določitev višine otroškega dodatka Pri dohodku na družinskega člana (% povprečne bruto plače zaposlenih v preteklem letu - 111.996 SIT) Višina družbene pomoči (% zajamčene plače -trenutno 32.300 SIT) - do 25% 22% - od 25,1% do 30% • ’ 19% - od 30,1% do 40% 16% - od 40,1% do 45% 13% - od 45,1% do 55% 10% - od 55,1% do 110% 7% Vse stane Zelo pogosto pri ljudeh prevladuje mnenje, da voda po vodovodnih ceveh teče kar sama. Cevi so položene, objekti so zgrajeni in po tej logiki voda pravzaprav sploh ne bi smela imeti cene, če pa jo že ima, pa vsekakor bistveno manjšo. Žal to ne drži! Poskušajmo si vso to problematiko ogledati še z drugega zornega kota. Vodo je potrebno zajeti in jo spraviti v vodovodne cevi. Ta zajetja so lahko naravni izviri, črpališča talne vode ali pa globinske vrtine, ki jih je predhodno potrebno še zvrtati. Vsa ta zajetja moramo ustrezno zaščititi, da ni možen direkten dostop nepooblaščenim osebam. Pogosto je potrebno vodo črpati, za kar potrebujemo električno energijo, črpalke in vso ostalo opremo. Vodo iz zajetij moramo redno kontrolirati in skrbeti za njeno higiensko neoporečnost. Zavod za higiensko varstvo mesečno jerrf-Ije vzorce vode, jih analizira in nas opozarja na kritična zajetja. Na osnovi teh analiz, ki niso zastonj moramo ukrepati in poskrbeti, da je voda pravilno klorirana. V njej ne sme biti niti preveč niti premalo klora. To zahteva ustrezno opremo in ustrezno šolane ljudi, ki znajo odgovorno delati s takšnimi napravami. Vse to pa stane. Ko smo vodo končno spravi- li v cevi, jo je potrebno po vseh teh silnih cevovodih samo še spraviti do porabnikov. Vendar teh cevovodov ni malo. V žalski občini je večjih transportnih cevovodov okoli 260 km in te cevi so stare pa tudi materiali, iz katerih so narejene, so zelo različni: od salonitnih, plastičnih do jeklenih in duktilnih cevi. Za vse te cevi moramo imeti ustrezno opremo in dokaj velike zaloge rezervnih delov, da v primeru okvare le-te lahko tudi odpravimo. Samo v letu 1995 je bila v žalski občini na različnih profilih cevi 401 okvara, ki smo jo popravili, kar pomeni več kot ena na dan. Mi si ne želimo tako številnih okvar, zato prednostno obnavljamo določene vodovodne odseke, ki so najbolj kritični. Tudi to stane. V našem vodovodnem sistemu je vgrajenih na tisoče večjih in manjših ventilov, okrog 9000 PEKARNA -TRGOVINA UDUC Pongrac 102a 3302 GRIŽE tel.: 063 713-365 KRUH IZPOD GOZDNIKA, KAMNIKA IN MRZLICE - POJEM DOMAČNOSTI IN KAKOVOSTI! Smo najmlajši v družbi savinjskih pekov, a srčni in predani svojemu poklicu. Prav tako nam ne manjka izkušenj, ki nam omogočajo, da pečemo kruh in pecivo po okusu potrošnikov. POSEBNA PONUDBA: * ŠIROKA IZBIRA ČAJNEGA PECIVA * Hvala za zaupanje In srečanja z vamll Kolektiv pekarne in trgovine Udue je vseh priključkov, vsak ima svoje težave in posebnosti. Vsakih pet let je potrebno menjati vodomere, jih dati v popravilo in umerjanje pooblaščeni organizaciji, nabaviti nove, zamenjati za izrabljene, poskrbeti in po potrebi menjati ventil pred vodomerom... in tudi to stane. Tako smo končno spravili vodo do porabnika. Ta jo je porabil za kuhanje, pranje, umivanje, v sanitarijah, zalili smo rožice, vso umazano vodo pa smo spustili po kanalizacijskih ceveh; čim prej stran od nas z umazanijo. Nekdo pa mora na koncu poskrbeti tudi za to umazanijo! Zgradili smo kilometre in kilometre kanalizacije in jo speljali ali do čistilne naprave ali pa jo kar po domače spustili v naše reke in potoke. Vendar je kanalizacijske cevi potrebno vsake toliko časa redno čistiti, za kar rabimo ali zelo drago opremo, ki pa je ni mogoče ves čas racionalno koristiti, ali pa za ta dela najamemo drugo firmo, ki se s tem poklicno ukvarja. Kar naprej je potrebno popravljati jaške in prebijati zamašene cevi. Čistilna naprava je objekt, ki sploh zahteva veliko strokovne- ga dela in veliko denarja. Že izgradnja čistilne naprave je za vsako lokalno skupnost velika preizkušnja, kaj šele njeno obratovanje. Tudi mi se trudimo, da bi našo čistilno napravo čim prej usposobili tako, da bi normalno delovala m da ne bi bila moteč dejavnik v življenju njenih bližnjih in daljnih sosedov. In ker smo kulturen narod in ker je naša slovenska orientacija tudi turizem, bomo vso to umazano vodo očistili in jo čisto vrnili naravi, kateri smo jo tudi odvzeli. Vse to pa zopet stane. Tako smo zaključili krog, za katerega marsikdo misli, da ga ne potrebujemo, marsikdo misli, da je predrag, vendar ga potrebujemo, mi, ki v njem delamo, pa si bomo z našim delom prizadevali, da bo čim cenejši, učinkovit in da bo služil ljudem, ki jim je tudi namenjen. V naslednjem našem prispevku vas bomo natančneje seznanili z načinom obračunavanja vodarine, kanalščine in čiščenja ter vas informirali o raznih taksah, prispevkih in davkih, ki jih redno videvate na vaših položnicah. Matjaž Zakonjšek Kljub vsemu zapora deponije Pred časom sta se sestala vaški svet in komisija za varstvo okolja in urejanje prostora na Ložnici. Člani obeh so obravnavali odgovor občinskih strokovnih služb na njihove zahteve po zaprtju in sanaciji občinske komunalne deponije na Ložnici. Ložničani vztrajajo pri zahtevi o takojšnjem zaprtju deponije, ker ne verjamejo, da bo čez nekaj časa občina kaj bliže razrešitvi problema odlaganja odpadkov. Občina jim je sicer pripravljena plačati po 4 milijone tolarjev rente za vsako leto nadaljnjega odlaganja (največ tri do štiri leta) in 6 milijonov tolarjev v enkratnem znesku odškodnine za nazaj. Poleg tega bi najbližja hiši dobila še milijon tolarjev individualne rente v enkratnem znesku. Občina bi naredila tudi presojo vplivov deponije na okolje, na osnovi tega pa bi nato določila upravičence do prejemanja rente. Denar za to bo namenjen tudi iz občinske takse za obremenjevanje okolja. Skupna renta naj bi bila namenjena urejanju infrastrukture v naselju. Vendar pa samo pločnik do Gotovelj, ki ga Ložničani zahtevajo že več let, stane 20 milijonov tolarjev, je tudi na seji občinskega sveta ob sprejemanju proračuna še enkrat poudaril svetnik in predsednik vaškega sveta Ložnica Janko Kos. Prav tako v letošnjem proračunu ni rezerviranih sredstev za sofinanciranje gradnje regijske deponije. Zato sta se vaški svet in komisija odločila, da nadaljujeta s pripravo popolne zapore odlagališča in za to že pridobivajo potrebna so-' glasja. Zapora naj bi bila najpozneje do aprila. K. R. Obglaviti Menino? - Obglaviti sebe! Niti najmanj ne dvomim, da se bodo našli ozkogledi filistri, ki bodo ob tokratnem zapisu sitno zamrmrali; »Briga nas pač ta Menina, saj je daleč, saj ni v naši občini!« In drugi se bodo zmrdovali: »Spet naravovarstveniki, spet zeleni, spet ti ekofašisti!« Tretji ne bodo rekli ničesar, kar je najslabše od vsega. Iz srca rad bi pisal o lepih stvareh, a kaj, ko naše življenje vse bolj postaja nakladališ-če samouničevalnih navad. Menina. V resnici je zelo blizu; v redkih dneh s čistim ozračjem jo lahko vidimo skoraj iz vsakega kota te mračne doline - seveda pa imam v mislih umske pregrade sodobnega človeka, ne kilometre. Nek tenkočuten pisec je zapisal, da je v globalnem, torej v skupnem in soodvisnem smislu življenja drevo pomembnejše od človeka. Seveda ne zato, ker se ga da lažje oštevilčiti s ceno in preprosteje prodati (s človekom je vendarle malo bolj zapleteno!), ampak enostavno zaradi tega, ker življenju koristi, človeka pa bi lahko narava z lahkoto pogrešala. In vendar si človek lasti pravico biti krona stvarstva. In to ne kar tako: svojo požrešnost, samoljubno la-kotnost, svojo uničevalno slo je moral uzakoniti, institucionalizirati. Kakšen umazan cinizem! Saj zato pravzaprav imamo oblast. Da usmerja človeške slabe strasti in nemoči ter jih pretaplja v svojo korist, v moč in manipulacijo. Seveda na vseh stopnjah bivanja, ne le v odnosu do okolja. V svoji preprostosti bo zvenelo naivno in smešno, tega se zavedam, toda povsem zaupam davni ugotovitvi, da bi bilo ljudem potrebno biti samo dobri in pošteni in bi se vse oblasti tega sveta razblinile kot umazane sive jutranje meglice. Z njimi politika, prevare, vojne. Toda vrnimo se k Menini. Oblast me postavlja pred dejstvo (nič me ne prepričuje, niti ne sprašuje!), da je za slovensko varno in mirno prihodnost naenkrat potrebnih nekaj ton železja in elektronike, trdno zabetoniranih v Ščavnice, jugovzhodni predel planine Menina. Morda ne veste, toda to je zagotovo eden najlepših in ekološko najdragocenejših predelov Slovenije - naj je le-ta še tako nasičena z lepotami vseh vrst. S tem dejstvom se ne morem sprijazniti, še posebej zato, ker prihaja od oblasti, ki mi ne daje razlogov za zaupanje. To je oblast, ki je izgubila enega ter išče zdaj novega gospodarja - da je najbolj za- želen novi gospodar klub močnih in bogatih držav, ki se ji reče »Evropska zveza«, velika riba, ki žre male, je najbrž jasno; to je oblast, ki poniglavo razprodaja slovensko samobitnost za vprašljive drobtinice te neusmiljene gospo-darsko-politične požrtije; to je oblast, ki se klanja onim, od katerih bi morala zahtevati marsikakšen račun iz nedavne preteklosti. Ta oblast razteleša telo moje domovine za čim lažje zaužitje, z velikimi cestami nenazadnje, ki jih Slovenija potrebuje zato, da jo bodo križem in počez zasmradili nemški, italijanski, nizozemski, madžarski, ruski, ne morda slovenski bencinski hlapi in prah. In zdaj za sovražnika, ki si ga oblast izmisli, če ga ne more najti, vojaški radar. Seveda, oblasti ne bo težko čez vsakršen ugovor pritisniti nalepke »v interesu države« ali še bolje: »v širšem nacionalnem interesu« - kar je isto, kot če bi prevalili krivdo za karkoli zgrešenega na vsakogar izmed nas posebej. Meni se zdi, da je v interesu države vse drugo, le njeni državljani ne, kaj šele naravno okolje in krajina, ki je vse do zdaj odlično preživela brez nevarnih in dragih Siemensovih igračk. Vojaški radar najbrž res ni bomba kalibra JE Krško, je pa politična igrica podobnega formata. V najbolj surovi podobi kaže ignoranco oblastnega aparata, cinizem v službi neizprosnega uničevanja. Na primer: Menina je bila kot prostor za namestitev radarja menda izbrana tudi zato, ker je skoraj še povsem neokrnjena! Zaman bi se nemara vprašali, čemu tega tujka ne pritaknejo k drugim tehnološkim tujkom, k železju smučišč, k televizijskim oddajnikom, k počitniškim hišicam - ali kar nekam v središče Ljubljane!? Ne pričakujem čudežev od tega zapisa in žal ne upam, da bo ta moj kamenček sprožil plaz. Povem pa le. S priznanjem, da mi ni vseeno, sprašujem tudi druge, če so sami sebi res tako zelo dovolj, da ne potrebujejo več duha okolja in sreče narave. Z okna svoje sobe vidim Ščavnice; jasno, visoko kvalificirani monterji bodo v »interesu države in naroda« svojo kramo dobro zamaskirali, a vas vseeno sprašujem: kje boste iskali uteho, tihoto in lepoto, ko boste naenkrat, verjetno že kar kmalu, začutili, da vas vse te od države in pridobitniškega aparata blagoslovljeni nesmisli dušijo in potiskajo v brezizhoden pat in mat? Na čudoviti Menini že ne. Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba Žalec organizirata a JOŽEFOV SEJEM 19. marca 1996 v Petrovčah od 5. do 7. ure - dovoz blaga in priprava stojnic ob 8. uri ob 9. uri ob 10. uri sv. maša v petrovški baziliki - pozdrav in odprtje sejma, bogata razstava kmečkih dobrot in orodja Iz kmečkega življenja - koncert pevskega zbora Juventus iz Madžarske v petrovški baziliki - licitacija strojev, demonstracija In oglasi - podelitev priznanj za najboljše kmečke SALAME, najboljši KRUH ki najboljše VINO savinjskih vinogradnikov, degustacije, sejemska prodaja - od a do 24. ure - zabava v šotoru, igra ansambel VESNA s pevko IRENO VRČKOVNIK - ob 19. uri - ob 1030 - ob 11 uri - ob 1130 Na sejmu bo pestra gostinska ponudba s pečenim volom! Prijave po telefonu: (063) 708-173, 708-258, fak»; 708-248 Raziskava o delničarjih Pivovarne Laško Več dobička v razvoj kot za dividende »Vseh 14.000 delničarjev naše pivovarne, tudi zaposleni in bivši zaposleni, so se kot delničarji znašli v povsem novi vlogi, ki zagotovo vpliva tudi na njihove interese in mnenja. Z našimi delničarji želimo korektno sodelovati ter z njimi vzpostaviti kakovostne dolgoročne odnose - za to pa potrebujemo podatke o njihovih pričakovanjih in mnenjih,« je pojasnil razloge za izvedbo raziskave o delničarjih Tone Turnšek, direktor Pivovarne Laško. Raziskavo mnenj svojih delničarjev so izvedli decembra lani. Anketirane so povprašali o naložbenih namerah, povezanih z delnicami podjetja, o razporejanju dobička podjetja, o informiranosti, o njihovih pričakovanjih in o tem, kaj jih kot delničarje moti. Telefonsko raziskavo je za Pivovarno Laško opravila Agencija za odnose z javnostmi, raziskave in marketing PR plus RM. V času med 15. in 23. decembrom so anketirali 1500 notranjih in zunanjih polnoletnih delničarjev, med katerimi jih je kar 86,4 odstotka povedalo, da so tudi potrošniki piva Pivovarne Laško. Na oktobrski skupščini delničarjev so med drugim odločali o delitvi dobička iz let 1993 in 1994. Del so ga razporedili v rezerve, del pa namenili dividendam, ki so dosegle 10 odstotkov nominalne vrednosti delnic. Do dneva anketiranja je večina delničarjev tudi že prejela prve dividende. Tretjina anketiranih je ocenila, da je vrednost izplačanih dividend presegla njihova pričakovanja, polovica vprašanih je menila, da so dividende v skladu z njihovimi pričakovanji, le 6,4 odstotka vprašanih je pričakovalo več. Na vprašanje, katero sta- lišče glede razporejanja bodočih dobičkov Pivovarne Laško jim je najbližje, je več kot polovica anketiranih zagovarjala mnenje, naj se večji del dobička namenja razvoju podjetja in manjši del izplačilu dividend, 36,5 odstotka vprašanih pa si želi, da bi podjetje ob koncu leta izplačevalo čim višje dividende. Kar polovica anketiranih je zatrdila, da delnic zagotovo ne bodo prodali vsaj še nekaj let, skoraj petina pa, da bi jih prodali le v primeru, če bi nujno potrebovali denar. Več kot četrtina vprašanih je kot zelo verjetno ocenila mo- žnost, da bi v bližnji prihodnosti kupili še več delnic te pivovarne, tretjina anketiranih pa je to možnost ocenila kot verjetno. Le trije odstotki vprašanih pravijo, da bodo delnice prodali takoj, ko bo to možno, in sicer predvsem zato, ker potrebujejo denar oziroma želijo imeti od delnic korist. Kar 73,5 odstotka anketiranih delničarjev pričakuje od Pivovarne Laško uspešno poslovanje; 18,1 odstotka vprašanih pričakuje rast, tehnološki razvoj in širjenje podjetja; 14,2 odstotka jih pričakuje čimvečji dobiček in dividende; 7,1 odstotka vprašanih delničarjev pa si želi, da bi jih podjetje redno obveščalo in imelo z njimi korektne odnose. Skoraj dve tretjini anketiranih je kakovost komuniciranja Pivovarne Laško z delničarji ocenila za najvišjo oceno - 5,31,2 odstotka pa z oceno 4. Več kot polovica oziroma 55,6 odstotka vprašanih si želi, da bi jih Pivovarna Laško redno obveščala o poslovnih rezultatih podjetja, več kot štirideset odstotkov pa si jih želi, da bi jih podjetje poučilo o pravicah delničarjev. Informacije o delničarstvu in delnicah je doslej kar 46,1 odstotka anketiranih dobivalo na televiziji, 41,1 odstotka v dnevniku Delo, 13 odstotkov na radiu, dobra desetina anketiranih pa iz strokovnih revij in literature. Vendar pa si več kot tretjina anketiranih želi, da bi informacije, povezane z delničarstvom, dobivali v biltenu podjetja, le malo manj jih želi tovrstne informacije kot doslej dobivati v tiskanih medijih, 23,1 odstotka pa prek televizije in radia. Z Agrino v pomlad Pomlad prihaja in nanjo se ne pripravljajo samo vrtičkarji in kmetovalci, pač pa tudi v Agrini s svojim tako imenovanim zelenim programom. S tem programom se je Agrina predstavila na sejmu Flora v Celju. Zeleni program vključuje drobno in težko kmetijsko mehanizacijo, rezervne dele zanjo, orodje za vrtičkarje, sredstva za varstvo in zaščito rastlin, semena in čebulnice. Prav pri slednjem letos v Agrini uvajajo novo blagovno znamko, to so semena GOLD italijanskega podjetja DOTTO. Za ta semena je značilna večja kakovost, boljša ka-Ijivost in daljši rok uporabe, saj so dodatno vakuumsko pakirana. Na sejmu Flora je Agrina predstavila vrtičkarsko orodje tovarne Muta pa tudi številne vrste vrtnic. Med njimi zelo zanimive in nove na našem tržišču debelne vrtnice, ki cvetijo v krošnji. Na njihovem razstavnem prostoru so strokovnjaki obiskovalcem svetovali glede zaščite rastlin, z nasveti pa so kmetovalcem in vrtičkarjem strokovnjaki na voljo tudi vsak četrtek v blagovnici Agrina. Med temi strokovnjaki je občasno tudi Slavko Zgonc. Seveda pa se v Agrini na pomlad pripravljajo tudi na vseh ostalih oddelkih. Za pomladansko čiščenje in obnovitvena dela so na voljo barve in gradbeni, vodovodni in elektro material, pa še mnogo drugega ponujajo v blagovnici. Vse v skladu z njihovim sloganom - Dober dan, zeleno! EPP ■£? KLEPARSTVO VILI DEBEVC S.p^ I Ložnica 1, 3310 ŽALEC |vabi k sodelovanju - vajenca - stavbnega kleparja ali delavca s kovinarsko šolo Kandidati naj pisne izpolnjevanju pogojev I ponudbe in kratkim z dokazili o življenjepisom pošljejo v 10 dneh na gornji naslov. Parižlje 1, BRASLOVČE tel.: 063/720-181, Fax Sc tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 Vse za vodovod, centralno ogrevanje In opremo kopalnice Pomladno znižanje - 8% za gotovino Popust na tovarniško ceno * SAMO V MARCU * ZA AKLIMAT, KORADO, VOGEL - NOOT RADIATORJE « ugodni plačilni pogoji «■ dostava na dom «* montaža Pogodba med občino in Darsom___________________________ 15. februarja je občinski svet začel z 11. redno sejo. Obravnavali so pravzaprav samo eno točko dnevnega reda, to je predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana. Ta vključuje spremembe zaradi trase avtoceste Vransko-Blagovica. Uspešno poslovanje banke Celje__________________ Banka Celje je največja regijska banka, vse bolj pa si utrjuje ugled in položaj v slovenskem prostoru in mednarodnih poslovnih krogih. Leta 1995 je bila uspešna na vseh področjih poslovanja in je na petem mestu v Sloveniji pri tržnem deležu. Kljub zniževanju obrestnih mer in nižji obrestni marži je dosegla neto dobiček 799 milijonov tolarjev, ki ga bo skupščina raz-oredila meseca maja. V prete-lem letu so nad vsemi pričakovanji naraščala posojila prebivalcem, odobrila je namreč kar 18.300 posojil v vrednosti 9,8 milijarde tolarjev. »Lani smo končno počistili z zgodovino, razrešili smo terjatve za izplačane devizne hranilne vloge in uredili lastniško sestavo. Preteklo leto je bilo uspešno, saj se je bilančna vsota povečala za 34 odstotkov, na Koncu leta je znašala 69,4 milijarde tolarjev. Banka Celje je ambiciozna: s celotno ponudbo finančnih storitev se želi razviti v moderno finančno institucijo. Imamo jasne usmeritve in cilje ter opredeljeno strategijo za dosego ciljev,« je med drugim dejal na tiskovni konferenci generalni direktor Niko Kač. »Banka Celje ima 31 enot in dvajset bankomatov. Lani smo zelo povečali brezgotovinsko poslovanje s karticami in bankomati. Novost banke v letošnjem letu je v poslovanju s čeki, znižali pa smo tudi obresti za dovoljene prekoračitve na tekočih računih. Med dobrodošlimi novostmi so tudi dolgoročna posojila za nakup pohištva, stavbnega pohištva, kopalniške opreme in avtomobilov, kmetijske in gradbene mehanizacije,« je povedal pomočnik generalnega direktorja Jože Veber. jk Svetniki na sam potek trase niso imeli pripomb, so pa opozorili na vrsto odprtih vprašanj, ki se večinoma nanašajo na avtocestni odsek Arja vas - Vransko. Rešitev teh so pogojevali s sprejetjem omenjenega odloka. Ker so bili na seji prisotni tudi direktor urada za prostorsko planiranje ministrstva za okolje in prostor Jože Novak, tehnični direktor Darsa Metod Dibatista in vodja projekta gradnje teh odsekov Vili Ževarlan, so se na enournem usklajevalnem sestanku z vodji poslanskih skupin dogovorili za kompromis. Sprejeli so odlok o spremembah prostorskega plana, ki pa je stopil v veljavo šele s podpisom pogodbe med občino in Darsom o reševanju omenjenih problemov. Župan in predsednik občinskega sveta sta z direktorjem Darsa Jožetom Brodnikom po precej trdih večdnevnih pogajanjih tudi s predstavniki političnih strank pogodbo podpisala šele 28. marca zvečer. To je bil skrajni rok za sprejem odloka, sicer bi se pričel postopek za sprejem tega odloka v državnem zboru. V pogodbi je dogovorjeno, da za odškodnino za uporabo obstoječe infrastrukture, predvsem lokalnih cest, ob koncu gradnje avtoceste skozi Savinjsko dolino poskrbi Dars. Kot dokaz sedanjega stanja so s ka- mero posneli celotno cestno omrežje. Predstavniki Darsa so sicer že na seji poudarili, da je za odškodnino zadolžen izvajalec gradnje, če pa je on ne izplača, ta obveznost preide na Dars, ki ima za take primere bančne garancije. Ena od zahtev občine je bila, da mora biti še pred podpisom pogodbe izdano soglasje Upravne enote Žalec za več deponij nenosilnega materiala s trase avtoceste. Ker Dars ne more vplivati na državno upravo, ta pogoj ni izpolnjen, vendar pa je obljubil še naprej vso pomoč za ureditev tega vprašanja. Je pa Dars dobil soglasje Slovenskih železnic za nivojski železniški prehod krajevne ceste v Ločici, ki ga bo tudi sam finaciral. V pogodbi je nadalje zagotovljeno, da bo glavna avtocestna vzdrževalna baza v Čepljah in da bo Dars v treh letih po končani gradnji uredil zemljiško in katastrsko stanje, spremenjeno zaradi avtoceste. Med drugim je Dars vendarle pristal tudi na to, da bo poravnal vsako škodo, ki bo posredno nastala zaradi gradnje avtoceste. Občani bodo po končani gradnji lahko vložili zahtevke za odškodnino, na primer zaradi motenja posesti na zemljiščih, investitor pa bo poravnal vse utemeljene zahtevke. K. R. Spoštovani upokojenci! Ali razmišljate o tem, da bi bilo bolje hraniti denar v banki kot doma? Ali še vedno čakate doma, da Vam poštar prinese pokojnino? Pridružite se vsem tistim upokojencem, ki prejemajo denar na hranilno knjižico ali tekoči račun. Ste se vprašali ZAKAJ? • denar je varno naložen in se obrestuje, • denar lahko dvignete na vseh 31 enotah Banke Celje ter vseh poštah brez provizije, • kot imetniki tekočih računov lahko dvigujete denar na vseh bankomatih po Sloveniji 24 ur na dan; hkrati Vam bankomat omogoča tudi polog gotovine ter plačilo položnic, • za brezgotovinsko plačevanje Vam nudimo plačilne kartice ACTIVA in ACTIVA EUR0CARD/ MASTERCARD, • če ne potrebujete celotne pokojnine takoj, so Vam na voljo različne oblike vezav. Če še nimate hranilne knjižice ali tekočega računa, Vam to uredijo v vseh ekspoziturah naše banke. Za vse dodatne informacije v zvezi z bančnim poslovanjem smo Vam na voljo v vseh enotah Banke Celje. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. Q| banka celje Še vedno nezadovoljni 34. seminar o hmeljarstvu je bil letos v Rogaški Slatini - Precej kritik na račun države 22. in 23. februarja se je v Rogaški Slatini zbralo približno 150 udeležencev letos že 34. seminarja o hmeljarstvu, ki sta ga organizirala Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec in Kmetijska svetovalna služba s pomočjo Slovenske znanstvene fundacije. V dveh dneh je bilo predstavljenih 19 referatov, v razpravi pa so bili hmeljarji kritični predvsem do države, ki, kot kaže, noče razumeti njihovih težav. Prav razprava je po besedah direktorja Inštituta Jožeta Brežnika dokaz, da je bil seminar zelo zanimiv. Hmeljarji so nanizali vrsto problemov, s katerimi se srečujejo. Država se še vedno premalo zanima za hmeljarstvo, kot da je to izključno samo problem slovenskih ali celo savinjskih hmeljarjev iz občine Žalec. Zaradi tega bodo hmeljarji ponovno protestirali pri vladi. »S pomočjo države nismo zadovoljni, ker ugotavljamo, da za druge kmetijske panoge daje več. Verjetno še vedno mislijo, da je hmelj zlata jama kot nekoč. Poleg tečajnih razlik nas pesti padanje cen hmelja na svetovnem trgu zaradi hiperpro-dukcije hmelja na eni strani in manjše porabe hmelja po hektolitru piva na drugi strani. Res pa zadnji podatki kažejo, da se slednji spet veča. Problem je staranje žičnic, sortna sestava hmelja, predvsem pa je pereče vprašanje kakovosti, ki se nam slabša zaradi preveč primesi. Verjetno bomo morali spremeniti tudi naš pravilnik o kvaliteti hmelja in ga prilagoditi evropskim standardom,« je povedal Jože Brežnik. »Na seminarju smo razpravljali tudi o statusu našega hmeljarskega inštituta, ki je še vedno zavod s pravico javnosti, preoblikovali pa bi se radi v javni raziskovalni zavod. Seveda pa bi morali v tem primeru hmeljarji ustanoviteljske pravice prenesti na dr- žavo. Prav tako smo govorili o organiziranosti hmeljarjev, saj tisti hmeljarji, ki hmelja ne prodajajo prek Hmezada Export-import zaenkrat niso člani Hmeljarskega združenja.« Lanskoletni pridelek so poleg Exporta prevzemali še trije prodajalci: »Vemo za tri, to so Konekta oziroma čas, Hani iz Gelja in Jošt iz Žalca, lahko pa še kdo. Mislim, da je šlo prek njih od 10 do 15% pridelka.« Hmeljska letina je bila lani dobra, na 2.371 ha je bilo pridelanih približno 3.900 ton hmelja. Kljub 2-od-stotnemu zmanjšanju površin (približno 30 ha zaradi avtocest) je bil pridelek za 10% višji. Povprečna cena hmelja v preprodaji prek Hmezada je bila nekaj manj kot 7 DEM, viški pa se prodajajo od 5 do 5,5 DEM. Tudi status Hmezad Exporta je trenutno še negotov. Export se je na odločbo o prenosu podjetja na državni sklad za razvoj pritožil, odgovor agencije za privatizacijo na pritožbo pa še ni znan. Po programu lastninjenja, ki so ga pripravili in je zdaj dogovorjen z vsemi bodočimi lastniki, naj bi denacionalizacijski upravičenci dobili 36% celotne vrednosti podjetja, 45% ostale lastnine kmetijske zadruge, drugo pa naj bi prešlo v last zaposlenih in skladov. K. R. Savinjčani in dohodnina Marec je mesec, ko je med drugim potrebno oddati tudi napovedi za odmero dohodnine. Slovenci smo pri tem že kar spretni, pa tudi letošnje leto oziroma napovedi za preteklo leto ne prinašajo kakšnih večjih sprememb, zato ne bomo pisali o izpolnjevanju dohodninskih obrazcev. Poglejmo raje, kako premožni smo Savinjčani glede na dohodnino v preteklem letu oziroma glede na prihodke, ki smo jih zaslužili leta 1994. Po besedah vodje žalske Izpostave republiške uprave za javne prihodke Jožefa Boraka je davčna uprava v lanskem letu odmerila 176,6 milijona SIT davkov. S prometnim davkom, ki ga plačujejo fizične osebe oziroma obrtniki in samostojni podjetniki, znaša ta vsota 680,5 milijona. Upoštevajoč tudi razne prispevke, takse in nadomestila, ki jih občanom prav tako odmerja davčna služba v Žalcu, smo vsi občani lani plačali malo manj kot 1,5 milijarde SIT. Za to vsoto je namreč celoten postopek vodila žalska izpostava. Zavezancev za plačilo dohodnine je bilo v lanskem letu v žalski občini 20422. Osnova za dohodnino, to so prihodki iz leta 1994, je znašala 15,4 milijarde SIT, odmerjena dohodnina pa 2,4 milijardi, je povedala vodja referata za odmero dohodnine Helena Selič. 3893 zavezancev je lani prejelo odločbe za doplačilo dohodnine v sku- Na lestvici občanov, ki so v letu 1994 zaslužili največ, vodi z 18 milijoni SIT visoko izobražen občan, ki nima lastnega podjetja. Plačati je moral 5 milijonov SIT dohodnine. Po zaslužku je Sele na petem mestu prvi samostojni podjetnik, med prvimi dvajsetimi pa so sploh samo trije obrtniki. pnem znesku 136,5 milijona SIT. Razlike do 1.000 SIT niso upoštevane. Največ je moral doplačati zasebni podjetnik, in sicer kar 3,8 milijona SIT, zato je tudi povprečen znesek doplačil na zavezanca precej visok, namreč 35.069 SIT. Prvič po uvedbi sistemskega davka oziroma dohodnine je število tistih, ki so dobili vrnjeno med letom preveč plačano dohodnine, višje od števila tistih, ki so med letom plačali manj, kot bi morali. Kar 14016 zavezancev je dobilo vrnjenih skupaj 219,2 milijona SIT, povprečno na zavezanca 15.642 SIT. Najvišji znesek posameznega vračila je bil prav tako izplačan obrtniku, bil pa je občutno nižji od najvišjega doplačila, namreč 297000 ST. V lanških dohodninskih napovedih je kar 18151 zavezancev uveljavljajo olajšavo z računi. Nasploh ljudje vse manj sprašujejo na davčno upravo, kako je z olajšavami. Res pa je tudi, da se pri preverjanju napovedi pojavlja še vedno precej napak v zvezi s tem, je povedal Jožef Borak. 129 občanov je prejelo pozive za revizijo dohodninskih napovedi v zvezi z olajšavami po 7 členu, 273 pa glede olajšav pri družinskih članih. Davčna uprava je prejela tudi 95 vlog za odpis dohodnine. Zaradi socialne ogroženosti je pozitivno rešila 29 vlog v skupnem znesku 528.000 ST. 207 občanom pa je interna komisija odobrila obročno odplačevanje v višini 9,7 milijona ST. 207 občanov se je pritožilo na odločbo o odmeri dohodnine. Na prvi stopnji je bilo pozitivno rešenih 91 pritožb, 16 pa jih je žalska izpostava odstopila drugostopenjskemu organu. K. R. DOHODNINA ZA LETO 1995 BLIŽA SE ČAS ZA ODDAJO OBRAZCA Pravilno izpolnjen obrazec vam lahko prinese kakšen tolar nazaj! ZA VAS LAHKO TO STROKOVNO IN PRAVILNO OPRAVI PODJETJE PEGY, d o. o. ŽALEC, Ivanke Uranjek 3, Sprejemamo tudi naročila za vodenje poslovnih knjig za samostojne obrtnike in podjetja. SE PRIPOROČAMO! Dobite nas vsak dan od 9. do 16. ure po tel. 063/715-024. GflRdNr pohištvena Industrija polzela tel. Industrijska prodajalna Polzela 063/720-020 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT-POLZELA CENE ZA GOTOVINO: - zakonska spalnica VEGA NOVA - zakonska spalnica LARA - zakonska spalnica NATALIE - samska spalnica HALA * omare z drsnimi vrati v barvah: - beli jesen, črni jesen In hrast.dvodelne - tridelne * omare z masivnimi drsnimi vrati - smreka: - dvodelne - tridelne 96.813.00 SIT 108.851.00 SIT 136.372.00 SIT 43.559.00 SIT 27.113.00 SIT 34.178.00 SIT 35.866.00 SIT 48.286.00 SIT GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BELI BARVI višine 218 cm, globine 58 cm. - tridelna omara, 1/3 police, širina 140 cm 25.691,00 SIT - štiridelna omara, 1/2 police, širina 184 cm 29.420,00 SIT - šestdelna omara, 1/3 police, širina 275 cm 44.898,00 SIT - pisalne mize od 7.576,00 SIT dalje - omarice za čevlje 6.417,00 SIT - vzmetnice vseh dimenzij - bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo in še in še... POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tel.: 063/720-020 VABLJENI! OBČINSKI ODBOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV ŽALEC ORGANIZIRA OB MATERINSKEM PRAZNIKU OKROGLO MIZO 25. MARCA 1996 OB 19. URI V GASILSKEM DOMU ŽALEC Anica Sečnik dr. Tone Kunstelj Štefan Kociper GOSTJE OKROGLE MIZE. Vsem mamam ob prazniku iskreno čestitamo! VUUDNO VABLJENI Letos poudarek na oskrbi z vodo V krajevni skupnosti Andraž bodo letos največ pozornosti in denarja namenili oskrbi z vodo. V zaselku Dobrič naj bi bilo do naslednjega leta na vodovod priključenih 70 gospodinjstev, v zaselku Sevčnik pa 52. Razgovori o gradnji vodovoda tega pa so doslej opravili še 3487 Sevčnik so se pričeli že maja leta 1993. Kot je povedal predsednik gradbenega odbora Rudi Čretnik, so naslednje leto geologi izvrtali 107 metrov globoko vrtino Vo-dosteč, ki daje 5 l/s vode. Septembra istega leta so začeli s pripravami na gradnjo rezervoarja, ki je bila z montažo hidromehanske opreme zaključena lansko poletje. Položili so tudi 6 kilometrov cevovoda. Celotna investicija bo ob zaključku vredna 30 milijonov SIT, glavni investitor pa je občina. Krajani so prispevali 2.600 DEM po priključku, poleg Izletov in kolesarjenj v bližnjo in daljno okolico Šempetra je bilo tudi lani precej, med drugim so organizirali tradicionalni kostanjev piknik pri jami Pekel. Podoben program dela so sprejeli za letošnje leto. Občni zbor je vodil Mojko Druškovič, med gosti pa je bil poleg predstavnikov krajevne skupnosti Šempeter in nekaterih društev tudi predsednik DU Žalec Tone Delak. Kot tajnik OO Desus je v razpravi govoril predvsem o sporu upokojencev z vlado zaradi sprememb pokojninskega zako- Množično in aktivno društvo Društo upokojencev Prebold ima več kot tisoč članov, saj združuje upokojence kar iz štirih krajevnih skupnosti: 699 iz preboldske, 129 članov je iz Šešč in Matk, 52 iz KS Trnava in 87 z Gomilskega. Pred kratkim so imeli člani v kino dvorani v Preboldu občni zbor, ki se je pričel š krajšim nastopom mladinskega zbora pod vodstvom prof. Karmen Zazijal, nato je prisotne člane pozdravil dosedanji predsednik Stane Skok. V sproščenem pogovoru je mag. Boštjan Kovačič povedal, da je približno 70 odstotkov novih občin zaživelo in beležijo že ugodne rezultate. Nekaj več problemov pa imajo v tistih občinah, ki so nekako ostale v starih mejah, kajti miselnost teh struktur se le počasi prilagaja. Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo ima zbranih 28 predlogov za nove občine, med katerimi je tudi Polzela, ki ima vse pogoje za samostojno občino. V mesecu maju naj bi bil sprejet zakon o postopku za ustanovitev občin ter o določitvi njihovih območij. Nato pa bo parlament razpisal referendum in s tem praktično od- Stane Skok je v svojem poročilu o delu v preteklem letu poudaril, da je društvo delovalo skladno z usmeritvami in nalogami, zapisanimi v pravilih. Prva in najpomembnejša je seveda povezovanje upokojencev, sledi skrb za kulturno in rekreacijsko dejavnost, pa varovanje in uveljavljanje pravic in interesov upokojencev. O slednjem je v zadnjem času zelo veliko govora, upokojencem pa se tudi glede zdravstvenega zavarovanja v prihodnosti ne obeta nič dobrega, je med drugim povedal Stane Skok.. Rekreativna dejavnost in izle-tništvo je v preboldskem društvu upokojencev zelo razgibana, delovnih in 182 traktorskih ur. Letošnjo pomlad bodo nadaljevali z gradnjo črpališča in pre-črpališča ter 2 kilometrov povezovalnega cevovoda. Za ta del investicije potrebujejo od omenjenih 30 še kar 20 milijonov tolarjev. Visok znesek, toda tudi prevozi pitne vode z gasilskimi cisternami v sušnih poletnih in tudi zimskih obdobjih niso poceni. En prevoz stane 6.500 tolarjev in dokler ne bo dokončan vodovod, bi bila krajanom dobrodošla pomoč občine tudi pri sofinanciranju prevozov. K. R. podoben program kot lani pa načrtujejo tudi v tem letu. Poleg pohodništva in kolesarjenja bodo organizirali več srečanj, med drugim martinovanje, silvestrovanje in gobarski piknik, člane nameravajo peljati na pet izletov. Organizirali in udeleževali se bodo seveda tudi športno-rekreacijskih tekmovanj. Občni zbor je razrešil dosedanje organe društva in imenoval nove. Upravni odbor poslej šteje 23 članov, predsednika in druge funkcije pa bodo izbrali na svoji prvi seji. Vendar pa predsednik na lastno željo ne bo več Stane Skok, sicer še član upravnega odbora. K. R. KS Trnava Šahovsko prvenstvo posameznikov in ekip______________ Športna sekcija pri KS Trnava je konec februarja zaključila s šahovskim prvenstvom KS Trnava za leto 1996. Tako so uspešno spravili pod streho še eno šahovsko tekmovanje, ki je trajalo štiri nedelje zapored. Zborovali šempetrski upokojenci_________________________________ Eno najbolj množičnih in aktivnih društev upokojencev v občini je šempetrsko. Šteje 527 članov in več kot polovica se jih je v februarju udeležila občnega zbora. Vendar pa se aktivnosti v društvu med letom udeležuje precej manj članov, so povedali predsednik društva Ivan Šuler in predsednika komisije za izlete in rekreacijo. na in med drugim povedal, da upokojenci niso proti reorganizaciji pokojninskega sistema, vendar se mora ta nanašati na sedanji aktivni del prebivalstva, ne pa zmanjševati že pridobljenih pravic. Društvo upokojencev Šempeter je na občnem zboru podelilo priznanja za dolgoletno članstvo in aktivno delo v društvu. Prejeli so jih: Anica Šušter, Francka Kugler, Mojko Druškovič, Marija Veligovšek in Ivan Veli-govšek. K. R. Prvenstvo je bilo zelo zanimivo, saj je bilo v 19 kolih odigrano kar 171 partij. Nastopilo je 19 tekmovalcev, ki so igrali vsak z vsakim. Kljub temu da je bilo to prvenstvo posameznikov, pa so istočasno rezultati šteli za ekipno prvenstvo. Na začetku je namreč vsaka vas prijavila pet šahistov, ki so tvorili ekipo vasi. Rezultati med posameznimi dvoboji pa so prinesli zbir točk za ekipo. Med posamezniki je slavil Vojko Višnar, drugi je bil Uroš Breznikar, oba iz Orle vasi, in tretji Franc Dolinšek iz Trnave. Ekipno je torej zmagala Orla vas, druga je bila Trnava in tretji Šentrupert. - Ob koncu so vsem podelili priznanja in pokale, hkrati pa vse povabili še na tekmovanje v spomin na Mirana Rotarja, ki bo v teh dneh. - dn - Udeleženci prvenstva med igranjem partij zadnjega 19. kola. Polzela ima pogoje za občino Na obisku minister Boštjan Kovačič Konec februarja je bil na Polzeli minister za lokalno samoupravo mag. Boštjan Kovačič. Srečanje je na pobudo KS Polzela organiziral Grega Vovk, predsednik LDS Žalec, udeležil pa se ga je tudi Marjan Turičnik, podpredsednik LDS Žalec, ter gostitelji Slavko Resnik, Dana Antloga in dr. Janez Cukjati. pri pot vsem nadaljnjim aktivnostim. »Na Polzeli se zavedamo, da bodo z ustanovitvijo občine nastale določene začetne težave,« je poudaril Slavko Resnik, predsednik sveta KS, prepričani pa smo tudi, da jih bomo hitro in uspešno reševali. Skupne probleme, kot so vodooskrba, kanalizacija in odpadki, bodo morali še naprej skupno reševati v dolini, vendar enaki med enakimi. Vemo pa tudi, da se bo del sredstev naših davkoplačevalcev brez posrednikov vrnil na to območje in bo s tem omogočena obnova in hitrejši razvoj komunalne infrastrukture.« T. Tavčar O jubilejnem letu PGD Groblja Prostovoljno gasilsko društvo Groblja je v preteklem letu praznovalo 70-letnico organiziranega gasilstva na vasi. Ob tem jubileju so pripravili svečan zbor gasilcev sektorja Prebold, praznovanje pa združili s praznikom krajevne skupnosti. Sicer pa lani niso imeli nobene gasilske intervencije, večinoma so se zato lahko ukvarjali z običajnim društvenim delom. To je med drugim na občnem zboru društva povedal predsednik Vinko Debelak. Za mlade so uredili košarkarsko igrišče, uredili so okolico doma, prebarvali del objekta in leseno ostrešje, postavili so nove hidrantne omarice v naselju Hrastje, kupili nekaj opreme in orodja, sodelovali na gasilskih vajah in se udeležili občinskih tekmovanj s štirimi desetinami, je povedal poveljnik Niko Vihar. Najboljši rezultat in uvrstitev na regijsko tekmovanje je dosegla pionirska desetina, ki pa se nato zaradi bolezni člana tega tekmovanja ni mogla udeležiti. Na občnem zboru, ki je bil v začetku februarja, so razrešili staro vodstvo društva in nato v 11-članski upravni odbor vključili precej mladih gasilcev. Predsednik in poveljnik sta še naprej ista, predsednik častnega razso- dišča je Roman Plaskan, nadzornega odbora pa Franc Škrabe starejši. Potrdili so tudi nov statut društva in podelili precej priznanj. Za 20 let članstva sta priznanje prejela Alojz Gmajnar in Jani Klančnik; za 30 let Branko Jesenek in Anton Krašovec, za 40 let pa Franc Kukovnik. Konec tega leta bo minilo 70 let, odkar so prav na Groblji gasilci prevzeli prvo motorno brizgalno v Savinjski dolini. V spomin na to so izdelali spominske plakete in jih izročili trem gasilkim društvom, ki so s prapori sodelovala pri prevzemu brizgalne daljnega leta 1926. To so društva Vransko, Kapla—Pondor in Gaber-je Celje. K. R TRGOVINE MEŠIČ s.p. Levec 56 Tel.: 063/471-015 Faks: 063/472-015 Bogata izbira televizorjev, videorekorderjev, glasbenih stolpov in avtoradijev. Specializirana trgovina za vse vrste Panasonic telefonov, telefaksov in telefonskih central. Ugodne cene in Železniško postajališče na Bregu pri Polzeli_______________________ Že leta 1989 so se na pobudo KS Polzela začeli pogovori za izgradnjo železniškega postajališča na Bregu pri Polzeli. Za to postajališče so bili zainteresirani tudi v Polzeli tovarni nogavic, saj je v neposredni bližini. Pozneje pa so ta prizadevanja nekako zastala. Na pobudo krajanov pa so pred dnevi te aktivnosti zopet oživele. V pogovoru s predstavniki slovenskih železnic s področja trženja je bilo ugotovljeno, da bi gravitiralo na to postajališče okrog 1500 krajanov iz vasi Breg pri Polzeli, Orove vasi, Založ in del Ločice ob Savinji. Če bodo nadaljnje tržne raziskave pozitivne, bi bilo predvidoma postajališče zgrajeno v drugi polovici prihodnjega leta. T. T. TRI tel. & faks: 723-243 V mesecu MARCU vam po ugodnih cenah nudimo: - gradbeni material - barve, lake - umetna gnojila. Posebna ponudba: vrvica za hmelj: 320 SIT/kg elektrode jadran: 325 SIT/kg Odprto: od 7J30 do 17. ure, sobota do 12. ure. V stiski vam postrežemo tudi po 17. url. Roman Brglez pekama-slaščičama-trgovlna-bistro Vransko 17, 3305 Vransko pekama in trgovina Vransko, tel.: 725-104, slaščičarna Žalec, tel.: 712-105, pekama Velenje, teh 854-181 Spoštovani in zvesti kupci! Res je sedaj še zima, vendar bo kmalu prišla pomlad in z njo toplejši čas, ki bo razveseljeval vašo dušo in srce. V našem kolektivu se trudimo, da bi vam bilo lepo že sedaj, ko je še hladno. Pridite In se prepričajte! SPREJEMAMO NAROČILA ZA TORTE VSEH MOŽNIH OBLIK IN OKUSOV! Ugodna ponudba keksov lastne proizvodnje - na debelo ali v embalaži po 500 g. ‘ZELO UGODNO*** 1.490,00 SIT 72,00 SIT 234.00 SIT 165.00 SIT 798,50 SIT - MOKA BELA TIP 500, 25/1 kg - MOKA TIP 400, 1/1 kg -posebna, belo žito - SLADKOR, 2/1 kg - OLJE ZVIJEZDA, 1/1 I - VVEISSER RIESE, 3,60 kg KMALU NAGRADNA IGRA ZA ZVESTOBO! Do tedaj pa boste lahko, tako kot doslej, uživali ob ’ kavici in slaščicah v našem bistroju. Če boste kupili več kot za tri ali šest tisoč tolarjev, pa boste seveda dobili že običajno nagrado za zvestobo. Hvala za zaupanje! kolektiv pekarne, trgovine, slaščičarne m bistroja BRGLEZ 35 let moškega pevskega zbora Petrovče Znano je, da Slovenci radi pojemo in da je med nami tudi veliko dobrih pevcev. To dokazujejo številni pevski zbori in med njimi je tudi moški pevski zbor iz Petrovč. Letos praznujejo 35-letnico delovanja in za ta jubilej so pripravili bogat samostojni koncert. Pred pričetkom koncerta je zbrane in pevce pozdravil predsednik Kulturnega društva Petrovče Ivan Arzenšek, slavnostni govornik je bil Ivan Slamnik, predsednik KS Petrovče; ki je poudaril pomen pevske tradicije in zborovskega petja za kulturno življenje kraja. V imenu ZKO je govorila Jožica Ocvirk in izročila Gallusove značke. Dobitniki bronastih značk so Marko Reberšak, Gregor Košec, Andrej Degan, Franc Reberšak, Aleš Dovžan in Meta Degan-Berk; srebrne pa so prejeli Vladimir Cocej, Marko Koprivnik, Ivan Degen in Zlatko Kerčmar. Zadnjih šest let vodi pevski zbor Meta Degan-Berk, pred tem pa je bil vodja celih trideset let pokojni Ivan Gostečnik. Od ustanovitve do danes pojejo v zboru Stanko Klinc, ter Rado in Martin Lipovšek. Zbor je v času svojega delovanja prejel več priznanj in plaket. Na sliki: Moški pevski zbor Petrovče tik pred slavnostnim koncertom ob 35-letnici. T. TAVČAR Hudomušen in poučen večer Literarna delavnica__________________ Osrednja knjižnica Celje letos poskusno organizira literarno delavnico, namenjeno vsem še neuveljavljenim avtoricam in avtorjem, ki se poskušajo v pisanju proze, poezije, dramatike, scenaristke, esejistike in literarne publicistike. Delavnico bosta vodila mlad pisatelj Mohor Hudej in profesor primerjalne književnosti in gledališki lektor Marijan Pušavec. Program dela sta zastavila tako, da bosta v kombinirani obliki kratkih, informativnih predavanj in vodenih, usmerjenih pogovorov s slušatelji obdelala tiste teme, ki mladega avtorja najbolj zaposlujejo: zakaj pišem, je moje pisanje dobro ali slabo, kje ga lahko objavim, kako premostim težave, na katere naletim pri pisanju... Že iz naziva delavnica je jasno, da bo poudarek na praktičnem delu in na odprtih pogovorih o pisanju, ki ga ustvarjajo slušatelji, zato od njih pričakujemo dejavno vlogo. Mentorja bosta sledila interesom in željam slušateljev, po potrebi bosta v delavnico povabila tudi kakšnega priznanega književnega ustvarjalca. Delavnica bo potekala enkrat tedensko nekako po dve šolski uri v Levstikovi sobi v 2. nadstropju Študijske knjižnice v Celju, zaključila pa se bo predvidoma konec maja z javno predstavitvijo slušateljev in njihovega dela (po lastni želji). Naše prvo srečanje bo v sredo, 20. marca, ob 15. uri, ko se bomo seznanili in dogovorili o konkretnih vsebinah naših nadaljnjih srečanj, šli pa se bomo tudi spoznavni literarni večer. Za delavnico se lahko prijavite v upravi Osrednje knjižnice Celje, Muzejski trg 1 a (2. nadstropje), ali po telefonu 442-625; prosimo, da pri prijavi navedete svoj naslov in kaj bi vas v delavnici najbolj zanimalo. Delavnica je brezplačna. Ervin Fritz je predstavil svojo zadnjo pesniško zbirko in dodal nekaj (grenkih) resnic o pesnikih in politično naravnani stroki Marije Končina odgovoril Ervin Fritz in dodal: »Ni pa ravno prijetno biti podpostavljen.« A ne glede na mnenje stroke, Fritzeva poezija ne sodi na smetišče zgodovine, vsaj ne tako dolgo, dokler bo njegove literarne večere obiskovalo toliko ljudi in dokler bodo najboljše slovenske šansonjerke prepevale njegove pesmi, ki pa so včasih res prav boleče resnične. Kot življenje šare0- K. Rozman Kulturna dejavnost na Vranskem Kulturno društvo Vransko je po nekajletni krizi ponovno oživelo leta 1994. Še vedno imajo precejšnje težave s prostori, saj zaradi nesoglasij z najemnikom kulturnega doma ne uporabljajo. Kljub temu so lani izvedli kar nekaj uglednih in uspešnih prireditev, je na občnem zboru povedal predsednik Ivan Brišnik. Tako so lani organizirali prvo revijo domačih vokalnih skupin, recital Venec spominčic možu na grob, gostili so pevski zbor Mirko Frile iz Gorice, v decembru pa so pripravili slovesnost ob 20-le-tnici krajevne knjižnice, ki jo vodi Julka Golob. Ob tem je knjižnica dobila novo podobo, popravljena je bila streha, uredili so nove knjižne police. Med najpomembnejšimi projekti je bila priprava na obeležitev 130-letnice rojstva založnika Lavoslava Šven- tnerja (odkritje spominske plošče je bilo prejšnji mesec), že dalj časa pa poteka obnova cerkve in najstarejšega zvona v Sloveniji v Stopniku. 17 maja letos bo v Sto-pniku velika slovesnost. Tako kot pri proslavi Šventnerja tudi pri tem sodelujejo krajevna skupnost, šola in društva. Zelo prizadevno in uspešno deluje tudi šolsko kulturno društvo. Kulturno društvo Vransko spremlja tudi arheološka izkopavanja pri Ilovici. Med drugim nameravajo iz- delati maketo rimske peči, ki bo razstavljena na prostem. Na občnem zboru, ki ga je vodil Franci Lesjak, so sprejeli nov statut društva in pravilnik o odličjih kulturnega društva. Najvišje odličje bo odslej miniaturni kipec stopniškega zvona, podeljeval pa se bo za posebne zasluge v krajevni kulturi na predlog posebne komisije, katere predsednica je Milena Moškon. Priznanje kulturnega društva za preteklo leto pa je prejel Jože Strah, rojen na Vranskem, ki je v samozaložbi izdal knjigo Zelena dolina. Prav predstavitev njegove knjige naj bi bila prva v nizu literarnih večerov, ki jih prav tako nameravajo poslej organizirati na Vranskem. K. R. Februar in marec sta bila v Žalcu kulturno zelo razgibana. Tudi v Občinski matični knjižnici se je zvrstilo več prireditev, najbolje pa je bil obiskan literarni večer s pesnikom Ervinom Fritzem, ki se je začel nekoliko z zamudo prav zato, da so lahko prinesli dovolj stolov za vse ljubitelje značilne Fritzeve poezije. Obiskovalce je prav gotovo pritegnila tudi odlična šansonjer-ka Vita Mavrič, ki je zapela nekaj Fritzevih šansonov, pesmi iz njegove zadnje zbirke Pravzaprav pesmi pa so predstavili recitatorji Gimnazije Lava, Enote srednje tehniške šole, katerih mentorica je prof. Darja Poglajen. S pesnikom se je pogovarjala prof. Marija Končina, pogovor pa je razkril marsikatero resnico - ne le o življenju oziroma pesnjenju Ervina Fritza, pač pa tudi 6 dogajanjih v slovenski literarni stroki. Ervin Fritz je doslej izdal 8 pesniških zbirk za odrasle, decembra lani pa je pri založbi Kres izšla že leta 1993 za tisk pripravljena zbirka Pravzaprav pesmi. Pesmi so uvrščene v štiri cikluse in obravnavajo večne teme ljubezni, smrti, smisla bivanja, vprašanja o življenju, času, posamezniku in narodu. V njih se skozi podobo Fritzeve mladosti odslikava tudi Savinjska dolina, večinoma takšna, kakršne ni več. Svoje pesmi je Ervin Fritz najbolje označil kar sam: »Človeku se, sam ne ve kdaj, zapiše tudi kakšna ljubezenska pesem, ni pa ljubezenska poezija osrednja tema moje muze. Bolj značilne zame so druge teme in drugačni pristopi - malo hudomušne, z malo ironije, ki je - če je le mogoče - uperjena zoper samega sebe.« In kam uvršča literarna stroka poezijo Ervina Fritza? »Trenutno je čas poezije, ki se ozira po političnih afinitetah. To se odraža tudi v antologijah. V novi antologiji moderne slovenske poezije prof. Janka Kosa manjkajo na primer Kajuh, Menart, Bor, Pavček, Kuntner, Fritz, skratka - vsa levo usmerjena, socialno angažirana poezija »odhaja« na smetišče zgodovine. Toda o tem bi se morali prepirati profesorji, ne pesniki,« je na eno od vprašanj prof. Učenci dejavni tudi v kulturi Ob slovenskem kulturnem prazniku so imela svoje občne zbore tudi nekatera šolska kulturna društva, med njimi ŠKD OŠ Peter Sprajc Jur Žalec. Na občnem zboru s6 učenci predstavili kulturne dejavnosti na šoli, podelili priznanja in nagrade najbolj aktivnim učencem in v društvo sprejeli nove člane prvošolce. Na žalski šoli poteka kar 21 različnih kulturnih dejavnosti, iz skupaj 45 oddelkov pa je vanje vključenih 1382 učencev. Najbolj množična je bralna značka, v katero je letos vključenih 749 učencev, sledi pa glasbena dejavnost. V preteklem letu je šolsko kulturno društvo pripravilo več prireditev, najbolj ponosni pa so na srečanje s Kajetanom Kovičem ob zaključku bralne značke, zaključni koncert vseh pevskih zborov in prireditev ob odprtju 7. republiškega bienala otroške grafike. Na občnem zboru so podelili številna priznanja in priponke mladim kulturnikom. Tisti učenci, ki pa so se udejstvovali v večih dejavnostih oziroma so s svojimi uspehi še posebej prispevali k ugledu žalske šole, so prejeli knjižne nagrade. Ravnatelj Adi Vidmajer in mentorica šolskega kulturnega društva Margit Juteršek sta jih izročila Marjetki Puso- vnik, Mateji Hleb, Emini Mešič, Slavku Mandelcu in Urši Žagar. K. R. Prireditev ROCK FEST ¡e uspela V dneh od 27. do 29. februarja je bilo v Žalcu in Celju zelo živahno. ROCK FEST je bila namreč tridnevna glasbena prireditev za mlade po letih in po srcu. V Celju so se predstavile naslednje skupine: CODOGAST, INFERNO, ABADON, NOXIRE, UR'BANKS, EMERSON, UNCLE JACK, ZEUS, HORSE CONTROL, ROŽLETOVE SANJE, MISSISSIPPI QUEEN (zg) ter KLADIVO, KONJ in VODA. V celjskem Barflyu je prireditev izzvenela zelo rokersko, v Domu II. slovenskega tabora pa je občinstvo doživelo nekaj povsem drugega. Tukaj nastopajoče skupine so se predstavile v t.i. akustični verziji. Šov je povezoval žalski boem in pesnik Danijel Bedrač (ki je tudi najzaslužnejši, da se je ta spektakel sploh zgodil in se je v vlogi voditelja odlično izkazal). Koncert je odprl celjsko-žalski bend EBONY, v zasedbi (B. Buhanec, V. Buha-nec, D. Kneževič, A. Črnko, S. Kr- čmar), ki definitivno niso rokerski bend, so pa s svojo mix-etno glasbo (in z inštrumenti, ki niso običajni v sodobni glasbi: harmonika, violina) dodobra ogreli veselja željno publiko. Kot drugi so nastopili HORSE CONTROL (G. Trefalt, D. Stanimirovič ter brata Lajlar), ki so pozitivno presenetili navzoče, predvsem pa glasbene strokovnjake s svojstvenim pogledom na stare in manj stare uspešnice. Brez dvoma skupina večera!!! Sledili so ROŽLETOVE SANJE (Drumko, Matjaž, Mič, LeeVVine, Tejko), ki so sicer dobro uigrana zasedba (na profesionalni ravni), vendar se občinstvo z njihovimi (za glasbene laike) dokaj težkimi skladbami ni preveč ujelo. Ko pa je na oder pripeketal SITHEAD (vzhajajoča zvezda žalskega uporniškega gibanja) je občinstvo dobesedno »popenilo«. S svojo spremljevalno skupino SHITHEAD FOLK TRIO (Shithead:matela, K.K. ptič, D. Bedrač) je publiko ogrel do vrelišča. Z mojstrsko duhovitimi besedili, v katerih objokuje bivšo Jugoslavijo, vse skupaj pa papricira z neprehudimi psovkami ter slengizmi, se je na žalskem odru tokrat predstavil prvič. Več kot uspešen debi. V finalu samega večera pa so KLADIVO, KONJ in VODA (D. Bedrač, B. M. Kosta, L. in E. Opa-renovič, K.K.-PTIČ) »raztrgali« še tisti zadnji zaspani del občinstva, predvsem po zaslugi njihovega li-derja Bedrača, ki je s svojimi verbalnimi izbruhi skrbel za visoko temperaturo v dvorani. Ne smem pozabiti še na izjemne športno-ritimične prijeme ter spretno slalomsko polzenje po kitarinem vratu solo kitarista B. M.—Koste! Naj dodam, da je občinstvo bilo fenomenalno in zaslužno, da je prireditev izzvenela maksimalno. Prireditelji festivala LDS, BARFLY in ECCLESIA GNOSTICA UNIVERSALIS se zahvaljujejo sponzorjem, ki so bili: CODA d.o.o., PETROL, KORONA, GRADIS, LM TRADE, NTRC, SM SAVINJSKA, MIRKO LEBER, GLAS ter fantom z lokalne TV(STV), ki so (sicer na svoji ravni) naredili fantastično reportažo. G. R. Sh. matela Gostoljubnost nasmeh turizma Polzelani na državno tekmovanje_______________ Na širšem celjskem turističnem območju deluje 31 turističnih podmladkov, ki jih povezuje Celjska turistična zveza. V zadnjem času ima pomembno vlogo tudi vsakoletno tekmovanje o turizmu, ki ima predstavitveno in selekcijsko nalogo za finalno tekmovanje na otroškem turističnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Tako je prejšnji teden na Pol- ristične zveze Slovenije, Celjske zeli potekalo regijsko tekmova- turistične zveze, predstavnikov nje iz turizma pod naslovom gospodarstva in drugih, je imela »Gostoljubnost nasmeh turizma« težko nalogo, saj so se vsi pod- Učenci in učenke OŠ Polzela, ki so osvojili prvo mesto in bodo nastopili na državnem tekmovanju, kjer se bo pomerilo 12 najboljših slovenskih šol. v organizaciji OŠ Polzela in Celjske turistične zveze. Polzelani so se izkazali z odlično organizacijo in veliko mero gostoljubnosti. Njihov simbol - sonček je bilo mogoče začutiti na vsakem koraku. Gostili so deset osnovnih šol iz celjske regije, in sicer turistične podmladke osnovnih šol Frana Roša Celje, Frana Kocbeka Gornji Grad, Primoža Trubarja Laško, Blaža Arniča Luče, Pod goro Slovenske Konjice, Petra Špraj-ca Jura Žalec, I. OŠ Rogaška Slatina, Gorice Velenje, Zreče ter gostiteljice OŠ Vere Šlander Polzela. Mladi tekmovalci so nas obogatili s svojimi pogledi na gostoljubnost, ki so jih predstavili s tremi tekmovalnimi deli. Izdelati je bilo potrebno raziskovalno nalogo, postaviti razstavo in odrsko predstavitev. Komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov Tu- mladki zelo potrudili. Prvo mesto je pripadlo OŠ Vere Šlander, Polzela pod mentorstvom mag. Marinke Marovt. Raziskali so gostoljubnost v svojem kraju in prepoznali razvoj turizma skozi malteški viteški red. Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Blaža Arniča iz Gornjega Grada pod mentorstvom Mete Mlačnik, ki so na duhovit način in v verzih predstavili oz. primerjali negostoljubnost v eni gostilni z gostoljubnostjo v drugi. Obe uvrščeni šoli bosta nadaljevali tekmovanje na 10. turističnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava, ki bo 25. in 26. aprila v Mariboru. Da so Polzelani lahko to prireditev pripravili in jo odlično izpeljali, gre zahvala tudi številnim sponzorjem, posebno pa še Občini Žalec in Savinjski trgovski družbi Žalec. T. Tavčar I Rib’ca - zdrav kot riba z ribjimi jedmi Mestni trg 7, Žalec tel. 063/715-622 del. čas od & do 22. ure, ob nedeljah zaprta Nudimo MALICE IZ RIB IN KALAMAROV NOVO: očiščeni lignji in postrvji fileti po diskontnih cenah. Pripravljamo ribje plošče za vaša praznovanja. Jedi pripravljamo tudi za domov (sistem FOODTAINER) Se priporočamo! Predsednik TD Šempeter Ivan Božič podeljuje zlato plaketo Petru Sedmineku. Obisk se je povečal, letos nov del jame Pekel V dvorani Hmeljarskega doma v Šempetru so se na letni skupščini sestali člani Turističnega društva in gostje ter pregledali uspešnost dela v minulem letu, sprejeli pa tudi program dela za letos. Iz poročil predsednika TD Šempeter Ivana Božiča je razvidno, da minulo leto uvrščajo med zelo uspešno. Tako se je povečal obisk v obeh turističnih objektih, s katerimi upravlja društvo. Antični park je obiskalo 14.650 obiskovalcev, jamo Pekel pa 21.378 obiskovalcev, od tega je bilo inozemskih 1.543.0 delu In obisku gozdne poučne poti pri jami Pekel je poročal Dejan Ro-sensteln Iz Zavoda za gozdove Slovenije, krajevna enota Žalec. Žled in sneg sta napravila veliko škode. Lani so pričeli tudi z deli za podaljšanje jame Pekel. Kot v prejšnjih letih so tudi lani člani društva opravili več kot 1500 ur prostovoljnega dela. Pripravili so tudi več prireditev, za svoje člane pa pripravili izlet. Deloven je bil tudi turistični krožek, ki ga vodi mentorica Marija Horvat na šempetrski osnovni šoli. Vsako leto posredujejo svoja opažanja o urejenosti kraja, iz katerega oblikujejo priznanja krajanom za urejeno okolje. V programu dela za letošnje leto imajo poleg rednega vzdrževanja odprtje novega podaljšanega dela jame, na turističnem domu In kiosku pri jami Pekel bi radi prekrili ostrešje, obnovili napeljavo električne energije v jami In drugo. V nadaljevanju so najprej podelili priznanja za urejeno okolje, ki so jih prejele družine Unetič Iz Kal, Golavšek Iz Šempetra, Cotič in Kodre In Dobrteše vasi, Terglav iz Zgornjih Grušovelj, Ribič Iz Zgornjih Roj, Povše In Teržan Iz Podloga in Bistro Matko iz Dobrteše vasi. Društvena priznanja so prejeli Hanelora Golavšek, Nataša Sternad, Jože Jelen, Pavla Artnik, Ivan Kovač, Ivica Lužar in Ljudmila Volpe. Bronasti plaketi društva sta prejela Anton Artnik in družina Grušovnik iz Šempetra srebrni pa Boltežar Vasle in Silvester Štrucl iz Dobrteše vasi. Zlato plaketo pa so prejeli Marjan Volpe, iz Šempetra, Martin Štorman iz Kal, Jože Žnidar iz Dobrteše vasi, Ivan Božič, Peter Sedminek in Branko Golavšek iz Šempetra. Ob koncu zbora je član predsedstva Turistične zveze Slovenije Maks Brečko podelil častna znaka Turistične zveze Slovenije Ivanu Božiču in Petru Sedmineku. T. Tavčar Zopet urejen park V graščinskem parku Šenek na Polzeli so pod strokovnim nadzorstvom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje vrtnarji iz arboretuma Volčji potok temeljito obrezali in znižali močno pre-rastle in podivjane grmovnice v vrtu južno od graščine. Po načrtu prenove parka, ki ga je pred nekaj leti pripravil omenjeni zavod, je ta poseg prva faza, s katero se bo v nekaj sezonah 40 let neobrezan in opustošenj vrt znova vrnil v nekdanje zgledno urejeno stanje. Poleg tis in visokoraslega pušpana, ki potrebuje nekaj let, da se bo znova spremenil v takšne strižene oblike kot nekoč, bodo v vrtu že letos obnovili tudi kamnita stopnišča, znova usposobili tukajšnji vodni bazen ter dokončali vrtno ograjo. Če bo dovolj denarja, bodo restavratorji v bližnji prihodnosti obnovili tudi kamnita kipa levov, ki sta se zahvaljujoč hitri akciji policije in medijske pozornosti po lanski kraji srečno vrnila v lep šeneški vrt. Strokovni del prenove parka bo tako v nekaj sezonah končan. Potem bodo na potezi Občina Žalec, krajevna skupnost Polzela in Dom upokojencev, ki je imetnik parka, da bodo ta redko ohranjeni in obnovljeni spomenik spravili v življenje in v uporabo javnosti ter zagotovili njegovo redno nego. Alenka Kolšek MARINKA PLEVCAK LATKOVA VAS TELEFON: 701-030 GOSTIŠČE SAVINJA - PLEVČAK PREBOLD Ponudba meseca: medvedje, gamsove in jelenove salame. Sicer pa vas vabimo, da nas obiščete vsak dan, razen ponedeljkov, med 13. in 22. uro. Vsem materam iskreno čestitamo za materinski dan. Priporoča se gostišče Plevčak! Najbolj priljubljen trgovec in najbolj priljubljena trgovina V mesecu februarju je največ glasov za urejeno trgovino dobila Savinjska trgovska družba - Pohištvo Žalec, na drugem mestu je trgovina »M« Miklavc Prebold, na tretjem mestu pa trgovina RR Žalec. V mesecu februarju pa sta prejeli enako število glasov Nadja Stiplošek, RR Žalec, in Milena Divjak, Savinjka - Poslovalnica Griže.Na drugem mestu je Simona Korber, trgovina Puckmeister, Ločica pri Polzeli, tretja pa Liljana Ribič Iz trgovine »M« Miklavc Prebold. Med prispelimi glasovnicami smo izžrebali naslednje tri: 1. ANJA GROBELNIK, Breg pri Polzeli, n.h. 2. TANJA TKAVC, Migojnice 53/b, Griže 3. MARIJA KRONOVSEK, Parižlje 65, Braslovče Nagrajenci lahko nagrade (majico Savinjčana in kavo Caffe Tropic) dobijo v uredništvu in sicer v desetih dneh po izidu Savinjčana. Izpolnjene glasovnice iz marčevske številke Savinjčana pa nam, spoštovani bralci, pošljite do 3. aprila 1996. GLASOVNICA Najbolj priljubljen/a trgovec/ka je: ime in priimek trgovina Najbolje urejena trgovina je:_ Moj naslov: unkaina mn RAZSTAVNO-PRODAJNA GALERIJA KERAMIKE Skozi gaj 14, Prebold, tel.: 723-306 V galeriji lahko dobite: * darila za vsak žep in okus, * vaze, vrče, servise za vino, pekače za potico, unikatne izdelke in izdelke po naročilu... Naše izdelke lahko izberete tudi v CVETLIČARNI MB-DARILNI BUTIK V ŽALCU. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Vabljeni! Bogato trgovsko ponudbo v Žalcu je v soboto dopolnila trgovina Sintex, ki nudi pestro izbiro talnih podov, zaves in preprog. Za kupce bo gotovo zanimiva, saj nudi izbiro kakršne mesto dosedaj ni imelo. Trgovino boste našli na Šlandro-vem trgu 41 a (za bivšo trgovino s pohištvom Savinjskega magazina), pokličete pa jih lahko tudi na telefon 715-931.______________ep Novo v Žalcu študentski servis maribor PODRUŽNICA ŽALEC Cpsta na Lavo 1, 3310 Žalec Tel.: 063/713-197 Faks: 063/713-197 Posredovanje dela za študente in dijake * NAJCENEJŠE FOTOKOPIJE A4 format - 6,00 SIT Cene veljajo za študente, podjetja in druge uporabnike. OBVEŠČAMO VAS, DA SE BOMO V MESECU MARCU PRESEUU V NOVE POSLOVNE PROSTORE NA MESTNI TRG 7 V ŽALCU. (Avtošola Mazzoni) O čiščenju odplak VI Kasazal i še nap >rej osredr lja čistil na naprava • Ali obstajajo kakšna zakonska določila ali morda priporočila, kakšne in kako velike čistilne naprave naj bi gradili v Sloveniji? Niko Rožič: »Tega prinas niti kjerkoli drugje na svetu ni. Na gradnjo čistilnih naprav vpliva več dejavnikov: tehnične možnosti, kje oziroma na kakšnem območju se čistilna naprava nahaja, in seveda denar oziroma ekonomika delovanja naprave. Praviloma pa je po drugih državah tako, da imajo večja mesta skupne čistilne naprave, ker je na večji napravi možna racionalizacija, manjše število zaposlenih in podobno. Ni pa pravilo, da bi imela vsa milijonska mesta samo eno čistilno napravo. Drugače je na območjih z redko naseljenostjo. Jaz, na primer, sem si svojo čistilno napravo na Dobrovljah zgradil sam, ker ne morem čakati oziroma bi bilo to neracionalno, da bo tudi na Dobrovljah zgrajena kanalizacija in speljana v čistilno napravo. Gre pa seveda za najenostavnejšo izvedbo zaprtega sistema greznice, kjer se blato do neke mere prav tako stabilizira. Tudi to je prispevek k čistejšemu okolju.« • Koncept čiščenja odplak v Spodnji Savinjski dolini je bil izdelan že pred leti. Kakšen je in ali predvidevate kakšne spremembe v tem konceptu? Slavko Šketa: »Študija odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Savinjski dolini je bila izdelana 1978. leta. Izdelal jo je Nivo Celje oziroma ing. Kregar, v njej pa je bilo ponujenih več variant z različnimi velikostmi čistilnih naprav: Strokovne službe in tudi občinske politične strukture so se takrat odločile za varianto s centralno čistilno napravo v Kasazah in za precej oddaljene zaselke več manjših čistilnih naprav. Takšne naprave bi bile za Vransko, Braslovče in Letuš. Ta osnovni koncept centralno čistilno napravo v Kasazah. Vprašanje pa je tudi, v kolikšni meri bodo občani pripravljeni sofinancirati takšno gradnjo in ali ne bi bilo bolje zgraditi primerne čistilne naprave nekje v Preboldu za tisto količino odplak, ki nastajajo v naseljih; čez 15 do 20 let, ko bi bila ta naprava amortizirana, pa ponovno preveriti racionalnost izgradnje kolektorja do Kasaz. Vse te odločitve pa so odvisne tudi od dograditve čistilne naprave v Kasazah oziroma od tega, koliko uporabnikov bo v naslednjih letih nanjo še priključenih. Zlasti je to povezano s priključevanjem industrije. Dolgoročno je predvidena gradnja obrtne cone v Arnovs-kem gozdu in sprotne analize bodo pokazale, katere odplake in v kakšnih količinah bo mogoče sprejeti na čistilno napravo v Kasazah do njene polne kapacitete. Sicer pa dileme o centralni čistilni napravi v Kasazah in njeni velikosti ni, ker tudi upo- ličine odplak, ki se zdaj odvajajo v čistilno napravo. Vendar pa naprava ob začetku delovanja ni bila dograjena, zato je postala v nekaj letih preobremenjena. Posledica tega je bila, da se blato ni moglo stabilizirati, zaradi česar se je pojavil smrad. Količina odplak se je povečala predvsem zaradi odplak iz mlekarne. Čeprav mlekarna že pol leta v čistilno napravo nič več ne spušča sirotke, ampak jo odvažajo kmetje, je količina njihovih odplak še vedno veliko večja, kot je bilo dogovorjeno in kot ne nazadnje predvideva uporabno dovoljenje za čistilno napravo. Mlekarna zdaj pripravlja projekt pred-čiščenja, še vedno pa ni spreje-. la dokončne odločitve, do kakšne stopnje bodo sami očistili svoje odplake in kakšne količine bodo še naprej prihajale na centralno čistilno napravo. Tako danes še vedno nimamo podatka, s kakšnimi obremenitvami iz mlekarne je treba računati pri izdelavi projekta za do- no napravo. Stroški investicije so zelo visoki in se bodo morali porazdeliti med vse uporabnike čistilne naprave. Že tiste, ki povečujejo kapaciteto v polnem znesku, tisti, ki so že priključeni in to investicijo deloma že plačujejo prek investicijskega tolarja in lani uvedenih taks za čiščenje odplak, pa bo znesek nekoliko manjši. Osnovna cena odvajanja in čiščenja odplak, ki jo je zaračunavalo Komunalno podjetje, nameč ni pokrivala niti enostavne reprodukcije oziroma najosnovnejšega vzdrževanja. Zato je na celotnem območju občine gradnja kanalizacije zelo zaostala, kar bo težko nadomestiti v kratkem času. Samo iz proračunskega denarja pa to prav gotovo ne bo mogoče. Poseben problem je stanje že zgrajene kanalizacije. Ugotavljamo namreč, da prihaja na čistilno napravo zelo veliko dodatnih vod, kar pomeni, da na nekaterih mestih zaradi slabo • Pa bodo zlasti po izkušnjah s čistilno napravo v Kasazah ljudje sploh hoteli imeti v svoji bližini čistilno napravo, čeprav majhno? Slavko Šketa: »Mislim, da pri tem ne bi smelo biti težav, ker se bo tako reševalo lokalno območje. Upam, da se bodo ljudje čim prej zavedli, da se mora zmanjšati onesnaževanje okolja in podtalja in da je to ena od naših prioritet. Prisiliti nekoga v to pa načeloma ne moremo. Verjetno pa bo največji problem z gradnjo prve manjše čistilne naprave in od njega delovanja bo potem odvisen tudi odnos ljudi do drugih naprav.« 9 Kakšne so izkušnje drugod, gospod Rožič, vi sodelujete pri projektiranju nekaterih čistilnih naprav? Niko Rožič: »Res drugod kar precej sodelujem, v povezavi z Darsom pri projektiranju zgrajene ali pa dotrajane kanalizacije v kolektorje vdirajo talnica in meteorne vode. Se pravi, da je pred nami ne le gradnja nove kanalizacije, ampak tudi sanacija obstoječe.« • So za prej omenjene manjše čistilne naprave že narejeni projekti? Slavko Šketa: »Pred leti so bili narejeni idejni projekti, ki pa so tehnološko in tudi v zasnovi že nekoliko zastareli. Zato bo potrebno izdelati nove projekte, je pa zdaj na trgu že kar precejšnja ponudba, tako da bo lažje izbirati variante in rešitve kot pred leti. Zdaj je mogoče posamezno varianto preveriti tudi že v praksi oziroma na že delujočih majhnih čistilnih napravah po Sloveniji. Je pa spet vse povezano s pripravljenostjo ljudi na posameznem območju za sofinanciranje, ker samo iz proračuna ne bo mogoče graditi tudi majhnih naprav.« graditev in sanacijo te čistilne naprave. Projektant zahteva jasno odločitev. Odplake od prebivalcev se v tem času niso bistveno povečevale, ker je bilo v zadnjih desetih letih izredno malo investicij na področju gradnje kanalizacijskega omrežja.« • Zakaj se dogovori z Mlekarno vlečejo tako dolgo in kdo bo financiral dograditev čistilne naprave? Slavko Šketa: »Dogovor o količinah odplak pomeni hkrati obveznost sofinanciranja dograditve in razširitve čistilne naprave, teh stroškov pa se vsak izogiba. Občina kot lastnik in Komunalno podjetje kot upravljalec čistilne naprave smo zahtevali postavitev mernega mesta količine odplak mlekarne. Prej smo o tem samo ugibali, zdaj pa meritve dajejo zanesljive podatke. Toda spet se postavlja vprašanje, kdo je dolžan dograditi čistil- Dnevi hitro tečejo in kmalu bo tu poletje. Večina se ga veseli, Petrovča-ni pa se že sprašujejo, ali bodo morali v soparnih večerih spet tesno zapirati okna zaradi smradu iz čistilne naprave v Kasazah. Čistilna naprava je v tem času aktualna tudi zaradi pred kratkim sprejetega letošnjega proračuna, pa še državne takse za obremenjevanje vode. Zato smo se v uredništvu odločili pripraviti okroglo mizo na temo čiščenja odplak v Savinjski dolini. Z okroglo mizo smo vas hoteli seznaniti tudi z delovanjem drugih čistilnih naprav po Sloveniji, pa se vabljeni iz Domžal in Ljubljane oziroma Zaloga niso mogli udeležiti pogovora, prav tako pa ni bilo ing. Dušana Zgonika, ki je projektiral čistilno napravo v Kasazah. Kljub temu pa okrogle mize nismo odpovedali, saj so bili trije ostali sogovorniki vendarle najbolj kompetentni za pogovor o tej temi. To so bili: vodja občinskega oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve Slavko Šketa, direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec'Matjaž Zakonjšek in predsednik občinskega odbora za okolje in prostor Niko Rožič, ki tudi sicer sodeluje pri projektiranju nekaterih čistilnih naprav po Sloveniji. ostaja, možne so manjše modifikacije in fazna realizacija, ki jo moramo še sprejeti. Ker pa se v zadnjih 10 letih ni intenzivneje gradila kanalizacija oziroma sistem odvajanja odplak, smo začeli razmišljati o smotrnosti gradnje dodatne čistilne naprave v Preboldu. Preučujemo možnost, ali bi bilo smotrno na ta del navezati še Grajsko vas, Ojstriško vas in Tabor, ali pa bi vendarle v Taboru zgradili nekoč že previde-no čistilno napravo. Odločili se bomo na osnovi izračuna investicijske upravičenosti takšne gradnje. Drugače pa bomo morali kolektor od Prebolda podaljšati prek Šešč in Savinje na raba, investicijski in eksploata-cijski stroški oziroma stroški vzdrževanja kažejo, da je bolj racionalno čiščenje odplak na enem mestu. Če je več čistilnih naprav, je med drugim mnogo težje nadzirati njihovo obratovanje, pa tudi vzdrževanje oziroma reševanje problematike mulja je bolj zahtevno.« ® Končna velikost oziroma kapaciteta čistilne naprave v Kasazah je določena? Slavko Šketa: »Končna velikost oz. kapaciteta je določena. V projektu je bila zastavljena dovolj velika čistilna naprava, ki bi lahko očistila ko- več manjših čistilnih naprav, nekaj tudi v Zgornji Savinjski dolini in Mariboru. V preteklosti pa sem sodeloval tudi v žalski občini. Vendar pa sem na to okroglo mizo vabljen predvsem kot predsednik občinskega odbora za okolje in prostor. Ta odbor je problematiko čistilne naprave doslej obravnaval samo 'enkrat, zato nima celovite predstave o tem, tudi še nismo dobili nekaterih ključnih dokumentov, ki jih bomo morali preučiti in nato predlagati občinskemu svetu v potrditev in nato v uresničitev oziroma izvedbo posameznih faz. To od občinskih služb in upravljalca pričakujemo - predvsem izdelan investicijski program.« • Če ostanemo samo pri čistilni napravi Kasaze - kako trenutno deluje, pod kakšnimi pogoji in koliko odplak predela? Matjaž Zakonjšek: »Čistilna naprava v Kasazah je zgrajena za 19.000 do 20.000 enot. Zaenkrat je zaradi mlekarne še vedno preobremenjena, ta pa ima soglasje za 10.000 enot, trenutno pa jo obremenjuje s približno 30.000 enotami, v konicah celo s 45.000 enotami. Čistilna naprava je preobremenjena, vendar smo v lanskem letu z vgradnjo dodatnih aeratorjev - vpihovalcev zraka, s sanacijo polžnih črpalk in vgradnjo finih grabelj (rotomata) nekoliko izboljšali stanje. Problem smradu niti ni toliko problem same ae-racije kot je problem blata, ki se na koncu kot produkt čiščenja nabere v lagunah. Te so odprte, blato ni popolnoma predelano oziroma pregnito, zaradi česar se širi smrad. Pozimi je že zaradi nizkih temperatur ta problem bolj pod nadzorom, pereč pa postane poleti, zlasti takrat, ko se lagune napolnijo in moramo začeti z dehidracijo. Do leta 1991 smo blato črpali iz lagun in ga v tekočem stanju vozili na občinsko deponijo. Vsaj na območju Kasaz je bil smrad zato manjši. Zaradi potreb deponije se je nato pojavila zahteva po dehidraciji blata, kar je v čistilnih napravah v tujini povsem običajno in imajo že vgrajene naprave za dehidracijo. V Kasazah pa linija blata sploh ni zgrajena. Zato najemamo mobilno napravo za dehidracijo, kar pa povzroča zelo visoke stroške, posledica česar je tudi konstantna izguba na področju čiščenja odplak. Za letošnje leto načrtujemo do 8.000 m3 tekočega mulja, ki ga bomo z dehidracijo zmanjšali na količino do 2.000 m3. Če bo le mogoče, bomo fazo dehidracije poslej opravljali namesto poleti, ko je to povzročalo največji smrad, v poznih zimskih in poznih jesenskih dnevih.« Niko Rožič: »Čistilna naprava v Kasazah je bila zasnovana tako, da se bo dograjevala po etapah - od 20.000 enot na 40.000 in v končni fazi 80.000 enot. Koncept je tudi predvideval skupno čiščenje komunalnih in industrijskih odplak oziroma odplak iz mlekarne, ki so bile takrat ovrednotene. Seve- O čiščenju odplak da je imela mlekarna drugačen proizvodni program kot danes. Bistven problem pa je v tem, da že prva faza čistilne naprave doslej sploh ni bila dograjena, ostali smo pri prvi fazi prve etape. Toda garancija je bila dana, da to zadostuje za predvidenih 20.000 enot. Naprava pa je v naslednjih letih delovala pri višjih obremenitvah in do neke mere je še dajala ustrezne rezultate. Hočem poudariti to - ljudje menijo, da sta koncept gradnje in tehnologija te čistilne naprave zgrešena, vendar to ni res. Po nekaterih primerjavah je bil vložek sredstev v Kasazah sorazmerno na enoto najnižji v slovenskem merilu. Ta čistilna naprava je ena najcenejših, res pa je, da se po začetku njenega delovanja deset let ni vlagalo v njeno razširitev in povečanje zmogljivosti. Razlog je bil pomanjkanje denarja. Komunalno podjetje kot upravljalec se je leto za letom ukvarjalo s svojimi problemi, ki so bili seveda tudi problemi občine, investicijskega denarja pa ni bilo. Res pa je bilo na področju gradnje kolektorjev oziroma osnovne razvodne mreže tudi v tem času marsikaj narejenega. Zame je vprašanje le, zakaj se z dodatnim vpihovanjem zraka oziroma aeracijo ni pričelo že prej. To ni tako visoka investicija, je pa verjetno v letošnjem letu edina realno uresničljiva.« Zakaj Komunalno podjetje ni ukrepalo takoj ob prvem pojavu smradu in kako bi odgovorili na očitke ljudi o malomarnem vzdrževanju čistilne naprave, zaradi česar naj bi se pojavil smrad? Niko Rožič: »Ti očitki ne držijo, to negira tudi stroka. Ta naprava je bila skoraj za vzor drugim, dobro vzdrževana in upravljana.« Matjaž Zakonjšek: »Ni pa se vanjo vlagalo ustreznih in strogo namenskih sredstev za dograditev.« i Je bil torej osnovni problem v tem, da je cene komunalnih storitev omejevala država? Matjaž Zakonjšek: »Za deset ali pet let nazaj bi težko rekel, kakšna je bila cenovna politika države, je pa leta 1992 uvedla blokado cen in na njihovo oblikovanje sami nimamo več vpliva. Pisali smo sicer dopise, vendar brez uspeha. Tako smo prišli v položaj, da je naše podjetje samo še vzdrževalo obstoječi sistem in skrbelo, da je čistilna naprava delovala čim bolje. Nismo izklapljali aerator-jev, kot se je govorilo.« Niko Rožič: »V čistilno napravo se ni vlagalo zato, ker je bila lastnik naprave organizacija, ki ni bila akumulativna in tega enostavno ni zmogla. Na zahodu je enako: država in občinski proračuni so vedno obubožani. V gradivu z nekega posvetovanja je zapisano: Koncesije v komunalnem in vodnem gospodarstvu so prvenstveno naravnane k iskanju takih možnosti, oblik in načinov vključevanju zasebnega kapitala, ki bodo na področju komunalnega in vodnega gospodarstva prinašale potrebno dinamiko in poslovno naravnanost, vendar ne na škodo javnega interesa. Če torej želimo, da se ta zadeva uredi, bo treba od občanov na zelo nepriljubljen način zbirati takso, komunalščino in podobne prispevke, ali pa se odločiti za privatizacijo čistilne naprave in tako skušati zagotoviti uspešno obratovanje in razvoj te naprave. Ponekod po svetu so uredili tako, drugod ne, verjetno pa je to možno tudi za čistilno napravo v Kasazah.« Matjaž Zakonjšek: »Vendar pa bo v končni fazi vse to tako ali drugače plačal potrošnik oziroma uporabnik. Ali takso ali privatizirano podjetje, ki bo imelo kapital za sanacijo stanja.« Niko Rožič: »Razlika pa je v tem, da v koncesijskem odnosu uporabnik plača samo opravljeno delo. Seveda pa je predpogoj, da naprava deluje in dosega zahtevane parametre.« Slavko Šketa: »Lani je bila izvedena reorganizacija lokalnih skupnosti; da so se konstituirali občinski sveti in odbori, je trajalo kar nekaj časa. Zato smo lani uspeli samo nadaljevati prej začete aktivnosti, nismo pa mogli postavljati povsem novega koncepta in že pripraviti prej omenjenega investicijskega programa za gradnjo celotne kanalizacije v Savinjski dolini in sistema čistilnih naprav. Lani smo nadaljevali s pripravo dokumentacije za gradnjo kanalizacije v Vrbju in Go-tovljah. Največji problem pa je, da ljudje pričakujejo, da bo občina vse zgradila iz sredstev proračuna, da se bodo nato samo priključili na kanalizacijo. Že 30.000 SIT prispevka za prik- ljučitev se jim zdi namreč previsok. Vrednost investicij pa je veliko večja, kot znašajo plačani prispevki za priključitev. Osebno se zelo strinjam, da je potrebno narediti globalen investicijski program za izgradnjo kanalizacije in ga predložiti občinskemu svetu v potrditev, ker stihijskega in parcialnega reševanja oziroma gradnje kanalizacije kot doslej ne smemo več dopuščati. Tu pa nastajajo težave, ker lokalna reorganizacija pri nas očitno še ni dokončna. Za večino tistih, ki bi morali sodelovati pri kreiranju celotne politike gradnje komunalne infrastrukture v dolini, je bilo ustanovitev novih občin in dokazovanje, kdo dobi preveč in kdo premalo, v tistem hipu bolj pomembno. Sploh pa nekatere krajevne skupnosti menijo, da kanalizacija in čiščenje odplak nista njihov problem. Toda tudi če bo prišlo do razdelitve občine, bomo na tem področju morali sodelovati. Vprašanje je, če bi bilo racionalno, da bi vsaka nova občina zgradila svojo čistilno napravo in jo tudi sama vzdrževala in upravljala. Vprašanje smotrnosti je tudi postavljanje koncepta povsem na novo. Zaradi vsega tega smo doslej koristili predvsem obstoječo dokumentacijo. Dejstvo pa je, da bo potrebno čim prej izdelati ta program, ugotoviti vrednost celotne investicije, oceniti, koliko lahko pričakujemo denarja iz proračuna, ali bo možno pridobiti še dodatne vire - republiška nepovratna sredstva ali kredite in koliko bodo morali prispevati še krajani. Ocenjujemo, da bo mogoče ta program v celoti realizirati v desetih do petnajstih letih, pod pogojem, da to sprejmemo kot prednostno nalogo. Da je to nujno, naj navedem podatek, da se v nekaterih naseljih (Prebold, Tabor, Vransko, Braslovče, Polzela, Gotovlje...)delno zgrajena kanalizacija zaključuje z izlivom v potoke, ponekod pa imamo celo kanalsko greznico, ki se enostavno končuje v podtalju.« Koliko bo letos investiranega v čistilno napravo? Slavko Šketa: »Za izdelavo dokumentacije in začetek dograditve čistilne naprave smo predvideli 240 milijonov SIT. Od tega 60 milijonov iz zagotovljene proračunske porabe, 40 milijonov namenskih sredstev, za ostalo bi pridobili JSK TEHNIČNA TRGOVINA £ On Šempeter 13/a, tel. 063/701-888 REZERVNI DEU ZA pralne stroje, štedilnike, sušilce perila in bojlerje BELA TEHNIKA: ** AKCIJA ** AKUSTIKA: - pralni stroj 904X - pralni stroj 909X - sušilec perila SP 600 - sušilec perila WT 900X - kuhinjska napa Elica 60 cm 49.911.60 SIT 68.450.60 SIT 37.500.00 SIT 38.990.00 SIT 9.950,00 SIT - barvni TV sprejemnik Gold Star 51 cm TTX do razprodaje zalog. 49.900,00 SIT ZA VSE TELEVIZORJE GORENJE ELEKTRONIKA V MARCU 15-ODSTOTNI POPUST ZA GOTOVINO. - art line 63 stereo TTX 92.724,10 SIT - univerzalni daljinski upravljalec za več akustičnih aparatov z nočnim dizajnom &640,00 SIT - mali gospodinjski aparati - antenski pribor (A KANAL, POP TV, VTV) - satelitski sistemi, kartice, dekoderji ** AKCIJA ** Sat sistem LA SAT 3800, krožnik 0 80. ZUNANJA ENOTA GRUNDIG Z MONTAŽO SAMO 32.200,00 SIT. pooblaščeni ZASTOPNIK mumCHOicE (FILM NET), slov. podnapisi. Delovni čas od 8. do H. ure, „ _ . _ . I ' , .j, . ob sobotah od 8. do12. ure Možen nakup na 5 čekov ali na kredit - 10 obrokov. _______________ republiška sredstva, v sorazmernem deležu pa bi sredstva prispevala Mlekarna Arja vas. Koliko bo v resnici tega denarja, ni jasno, ker konkretnega dogovora z mlekarno še ni, vprašanje pa je tudi, ali bomo uspeli na republiškem razpisu. Za celotno državo je namreč na pravkar objavljenem razpisu na voljo samo 160 milijonov. Trenutno je v proračunu zagotovljenih 50 milijonov SIT. Ponudbe za izdelavo projektne dokumentacije za dograditev čistilne naprave v Kasazah, ki jih pravkar analiziramo, so v zneskih do 28 milijonov SIT. Predvidevamo, da bo dokumentacija narejena v štirih mesecih, jeseni bi lahko po izbranem projektu začeli sklepati pogodbe za določena dela, z nakupom opreme pa bomo pričeli takoj, ko bo ta določena v okviru razpoložljivih sredstev. Ocenjujemo, da bo dograditev prve etape čistilne naprave z dodatnimi priključki na kolek-tor Polzela in Šempeter, ko naj bi imela čistilna naprava kapaciteto 60.000 enot, končana v letu 1998. Groba ocena te investicije je namreč približno 900 milijonov SIT.« I Ima tudi Komunalno podjetje kakšne svoje vire za investicije? Matjaž Zakonjšek: »Iz naših virov zagotavljamo samo vzdrževanje, amortizacijo in obratovanje čistilne naprave. Investicijski tolar se redno odvaja v občinski proračun. Mi se bomo zavzemali predvsem za to, da bi čim prej dobili napravo za dehidracijo, ki si jo zdaj izposojamo iz Avstrije, da bi lahko blato stiskali kontinuirano, s čimer bi precej zmanjšali stroške dehidracije in odpravili zdaj najbolj kritične vrhunce tega postopka. Ta naprava stane 20 do 25 milijonov SIT. Glede stroškov investicij za čiščenje odplak in gradnje kanalizacije pa bi dodal, da država spodbuja te investicije tudi z uvedbo takse za obremenjevanje voda, ki je začela veljati prvega januarja letos. Višina takse se bo letno povečevala, predvidoma v sedmih letih do 100 DEM na osebo letno. Vsa taksa se odvaja v državni proračun in se bo vračala v občino samo, če bodo izdelani projekti čiščenja odplak.« Niko Rožič: »Glede tistih 50 milijonov SIT iz občinskega proračuna, ki so sporni zaradi amandmaja, bi rad opozoril na naslednje. Rečeno je bilo namreč tako: če bi bili neuspešni na natečaju ministrstva za okolje in prostor, so svetniki pripravljeni še enkrat odločati in vrniti 50 milijonov SIT za čistilno napravo. Bistvo tega amandmaja pa je v tem, da danes še nista izdelani tehnični in upravna dokumentacija in da bo za njuno izdelavo potrebnih najmanj štiri mesece. Zato dvomim, da bo v letošnjem proračunu primanjkovalo sredstev za čistilno napravo. Finančna konstrukcija investicije se bo postavljala za naslednje leto, letos bodo verjetno lahko sklenjene pogodbe, plačan kakšen avans, na primer za aerator ali napravo za dehidracijo blata, kaj več pa skoraj gotovo ne.« Slavko Šketa: »Mi smo tako zastavili plan tudi zato, ker se bo 40 milijonov investicijskega tolarja, ki je zdaj večina od zagotovljenih 50 milijonov, zbrala šele do konca leta. Če ne bi do konca leta prišlo do predvidene realizacije, bi lahko odvečna sredstva prerazporedili v rebalansu.« Za konec samo še vprašanje, ali bo v tem projektu dograditve določeno tudi kam z dehidriranim muljem iz čistilne naprave? Matjaž Zakonjšek: »To vprašanje še ni rešeno. Blato bo obdelano do te faze, da bo suho, podobno zemlji, ali ga bomo odvažali na deponijo ali na kmetijske površine, pa še ni določeno. Blato redno nadziramo in dajemo v analizo Inštitutu za zdravstveno varstvo Celje. Analize kažejo, da ne vsebuje težkih kovin oziroma so daleč pod dovoljeno ravnjo, prav tako niso prisotne salmonele in paraziti. Blato se zato lahko uporablja na določenih kmetijskih površinah. Nekatere čistilne naprave v tujini poleg tega mulj tudi kompostirajo, druge, ki čistijo veliko industrijskih odplak, pa zaradi vsebnosti težkih kovin mulj odlagajo na deponije.« Slavko Šketa: »Zaradi problema deponije na Ložnici smo lani naročili izdelavo študijske naloge pri Inštitutu za hmeljarstvo, da bi preverili možnost uporabe mulja iz Kasaz na kmetijskih površinah. Poskusno že gnojimo nekatere kmetijske površine s tem blatom in bomo tako lahko z analizami tal in pridelkov preverjali, kakšen vpliv ima mulj na rastline, okolje in zdravje ljudi. Možnosti je torej več, za eno pa se bomo morali v kratkem odločiti.« Ksenija Rozman, foto J. K. EXTRA GRAD d.o.o. GRÄßBENA IM OBRTNA I - novogradnje • adaptacije » notranji in zunanji < - izkopi z mini bagrom Pisarna: Savinjska cesta 21. Žalec, tel.: 453-562, mobitel: 0609-621-575 STROJNI ESTRIHI . PO SISTEMU PUTZMAISTER! TRATNIK AVTOSEim» Avtopoligort Ločica ob Savinji PEUGEOT Tel./faks: 063-701-640 - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA PEUGEOT Servisna popravila tudi za vsa ostala vozila TEHNIČNI PREGLEDI ZA TRAKTORJE AVTOSERVIS TRATNIK Tehnične preglede opravljamo od 8. do 12. ure. 25. marca Hmezad KZ Vransko, 27. marca Hmezad KZ Tabor, 29. marca Hmezad KZ Braslovče, 1. aprila Hmezad KZ Polzela, 3. aprila Hmezad KZ Petrovče, 5. aprila Hmezad KZ Trnava, 9. aprila Hmezad KZ Prebold, 11. aprila Hmezad KZ Gotovlje, 13. aprila Zadružni dom Vinska gora. Za Hmezad KZ Šempeter in ostale pa se tehnični pregledi vršijo od 7. do 15. ure na Avtopoli-gonu. Za dosedanje zaupanje se vam zahvaljujemo in se priporočamo! Alojz Viher Dobra volja je najbolja Kljub težkemu življenju večni veseljak Vsako obdobje našega življenja je lepo, če znamo iz njega potegniti tisto najboljše, kar nam nudi. Tudi če je veliko grenkobe, kdaj pa kdaj posije sonce sreče, ki odtehta bridkosti preteklosti. Ce pa je človek veseljak in zna vsako situacijo sprejeti kot del življenja, mu je še toliko laže prebroditi manj lepe in žalostne trenutke, ki ga doletijo na njegovi življenjski poti. Eden takšnih je nedvomno tudi Alojz Viher z Janškovega sela 2 pri Vinski Gori, ki bo sredi maja zakorakal v 95. leto življenja. To pa je jubilej, pred katerim velja sneti klobuk, še posebno, ker gre resnično za človeka, ki kljub svojim letom ni izgubil smisla za humor in radosti, ki jih nudi življenje. To pa se odraža v okolju, v katerem živi, in v vsakodnevnih stikih z njemu najdražjimi: hčerami, sinom in kopico vnukov in pravnukov. Veliko veselosti, hudomušnosti, pevskih in glasbenih sposobnosti našega starostnika pa smo nedolgo nazaj doživeli tudi mi, ko smo ga obiskali na njegovem domu na Janškovem selu pri Vinski Gori. Iz ravnine v hrib re v ljudski šoli v Šentjanžu, širši pogled na svet pa se mu odpre leta 1921, ko odide na služenje vojaškega roka v Vranje v Srbiji. Ker sta teta in stric že stara in sa- Ponovno sva v spominskem vrtiljaku življenja, tokrat v obdobju veselja in bolečine. Leta 1931 je bilo za Alojza in njegovo izvoljenko Terezo velik dan. Stopila sta pred oltar in si izrekla zvestobo do groba. Žal njuna sreča ni trajala dolgo. Pri drugem porodu je narava naredila svoje, vzela mu je ženo in komaj rojenega otroka. Tako je Alojz ostal sam s hčerko, ki je danes stara že 64 let. Kar nekaj let je Alojz bil vdovec, leta 1941 pa se je vnovič poročil in k hiši je prišla Marijana. Z njo ni imel otrok, ljubezen do kozarca pa jo je kmalu po vojni poslala na drugi svet. Tako je Alojz zopet po- šla na svet, ko je bil Alojz že v de-vetinpetdesetem letu življenja. Danes imajo vsi družine. Vikica, ki živi doma, je zaposlena v vrtcu v Žalcu, Milica dela v Gorenju in je prav tako doma. Lojzek je zaposlen v rudniku in si je z ženo Mojco postavil hišo streljaj od nekdanjega družinskega gnezda. Nazaj v to okolje pa se bo kmalu preselila tudi sama Barbara, ki je sicer zaposlena v šolskem centru srednjih šol v Velenju. Z možem gradita hišo le dobrih deset metrov stran od stare domačije. Tako bodo vsi otroci tako rekoč doma, kar ' veselje. V zraku diši po pustnih krofih, kako tudi ne, saj je danes pustna nedelja in verjetno bi težko našli hišo, kjer krofov ne bi imeli. Za lepo praznično vzdušje pa poleg maškar, ki se tu in tam že sprehajajo med hišami, poskrbi tudi sonce, ki se sicer sramežljivo kaže izza oblakov in pošilja svoje žarke na prisojne strmine vinskogor-skega hribovja. Z avtom se vzpenjamo v breg in kmalu se ustavimo pred zanimivo staro hišo Alojza Viherja, kateremu je namenjen naš obisk. Najprej si sežemo v roke z njegovo hčerko, ki nas tudi pospremi v izbo, kjer na kavču sedi Alojz. Prisrčen pozdrav, stisk roke, širok nasmeh in hudomušna pripomba in že brskava po njegovem spominu in življenju, ki je doživelo veliko lepih in težkih trenutkov tega sveta. Alojz Viher je svojo življenjsko pot pričel v Gaberjih pri Celju. Komaj leto dni starega sta ga za svojega vzela teta in stric, ki sta brez svojih otrok domovala in kmetovala v hribu blizu Šentjanža na Peči - sedanji Vinski Gori. Sledijo mladostna leta, ki jih kot brezskrben fantič preživlja na paši. Tu tudi prvič spoznava glasbo piščali, ki ga pozneje pripelje med ljudske godce. Nekaj znanja si nabe- Lojz s harmoniko in v krogu svojih najdražjih pred domačo hišo v Janškovem selu 2 ma na kmetiji, izkoristi zakonsko možnost in po devetih mesecih ponovno zadiha svobodni zrak domačih strmin in dolin. Trikrat poročen Pripovedovanje mojega sogovornika za trenutek zastane, z roko seže na mizo, ki se je med tem časom napolnila s pustnimi dobrotami, kavo in vinom in s kozarcem jeruzalemčana veselo nazdravi sebi in nam ter nas tako spomni, da tisto, kar je na miži, ni samo za gledanje. stal vdovec. Ni bilo lahko, ni obupal. Leta 1951 je ponovno stopil pred oltar. Tokrat s Slavko, ki je bila potem njegova življenjska sopotnica 39 let, vse do leta 1990, ko je ponovno izgubil soprogo, ki je z njim delila dobro in slabo, lepe ih žalostne trenutke skupnega življenja. Žena Slavka je bila od njega mlajša 23 let, tako da mu je lahko dala potomce. V tem, lahko bi rekli srečnem zakonu, je najprej privekala na svet hčerka Vikica, za njo Milica, nato Lojzek in kot zadnja Barbara. Slednja je pri- svojili enajstih vnukov in sedmih pravnukov oz. vnukinj in pravnukinj, ki mu lepšajo jesen življenja. Veseljak in muzikant Po tem kratkem prerezu družinskega življenja in vsega, kar je bilo povezano z njim, z Alojzom zopet razpredava spomine na njegovo mladost in glasbo. Kot že rečeno, se je vse skupaj pričelo z igranjem na piščal, temu je sledil klarinet, nato pa harmonika, ki je igrala na marsikateri veselici, pri obhajanju godov in rojstnih dni in — seveda pri podoknicah, ki se jih Alojz še posebno rad spominja, čeprav je včasih dobil tudi kaj mokrega na glavo. Bil je veseljak in tudi danes ne more iz te kože. Na harmoniko sedaj težko igra, čeprav od časa do časa še poskusi. Pravi mojster pa je tudi v igranju na bršljanov ali hruškov list. Še vedno rad zapoje in tudi zapleše. Rad se smeje, rad je dobre volje in zato tudi pri vicih ni od muh. Nekaj posebnega je tudi njegova mimika, trenutni pogled in že kar hudomušno obnašanje, kateremu vedno sledi opravičilo in besedici: ne zamerite. Sicer pa ob vsem tem človek kar težko verjame, da ima pred sabo moža, ki je že krepko prekoračil devetdeset pomladi, saj obraz in življenjska energija ter vitalnost tega ne kažejo. Kot pravi, pa ga zdravje ne uboga najbolj. Predvsem ga bolijo noge, zaradi sive mrene na očesih ne vidi prav veliko, pa tudi prostata mu dela težave. Se pa zato kaj posebno ne, sekira, ampak vse obrne na veselo plat. In kakšen je njegov recept za dolgo življenje? Težko, a pestro življenje Na to vprašanje Alojz odgovarja precej na široko. Najprej pove, da ga je kalilo trdo delo na kmetiji in skrb za preživljanje družine. Zato je moral z ženo močno zavihati rokave, saj sedem hektarjev zemlje, od katerih je le polovica obdelovalne, ni mogla dajati ravno belega kruha, vendar lačni ravno niso bili. Nekaj denarja je prineslo tudi igranje na harmoniko, nekaj ga je dajal mlin v dolini, kjer je Alojz mlel zase in za druge. Najbolj zanesljiv denar je prišel od prodaje mleka, ki so ga nosili k odjemalcem na Dobrno. Ob vsem težkem delu pa je nekako vedno našel čas še za družabnost. V nekem obdobju življenja ga lahko srečamo kot gledališčnika na vaškem odru, z velikim veseljem se je posvečal naravi in lovstvu in 'bil svojčas tudi član zelene bratovščine. Vse to in še zlasti njegova dobra volja, ki je nikoli ni zmanjkalo, ter njegova skromnost in mirni živci, ki so se odražali tudi v tem, da ni bil nikoli hud na otroke, pa je že del odgovora na vprašanje o receptu za dolgo življenje. Temu se v veliki meri pridružuje še kmečka prehrana in solata, ki je Alojzu tudi sedaj najljubša jed. Poleg tega je bil vse do 50. leta nekadilec, danes pa rad pokadi kakšno pipo tobaka pa tudi kozarec ali dva dobrega vina rad spije. Še najrajši pa ima jabolčnik. Z Alojzom pred slovesom še za trenutek skočiva malo v politiko. Spoznam, da kar pozorno spremlja dogajanja doma in v svetu. Nekaj besed namenimo tudi njegovi partizanščini in nemškemu ujetništvu, potem pa se poslovimo z obljubo, da se ob 100-letnici, če ne prej, zopet dobimo. Mi obljubo držimo, zato glej, Alojz, da jo boš tudi ti. Velja? Darko Naraglav Angela Posedel * Materi n ska ljubezen do lastnih in tujih otrok »Slovo je bilo vsakič težko...« Za nami je 8. marec, mednarodni praznik žena, pred nami pa materinski dan. S prvim se spominjamo revolucionarnega boja za enakopravnost žensk v družbi, z drugim pa dajemo priznanje vsem materam, ki nosijo glavno breme človeške reprodukcije in vzgoje otrok. Posebno prisrčno znajo ta praznik obeležiti v vrtcih in šolah, kjer ne manjka kulturnih in zabavnih prireditev, ki postavljajo v ospredje mater in družino. Družba se mora tudi zavedati, da je obstoj naroda pogojen z ustrezno nataliteto - številom rojstev in zato mora tudi skrbeti s takšno socialno politiko, ki bo dajala ženam-materam ustrezne materialne in življenjske pogoje. Imeti mater ter biti ljubljen pa je nedvomno tudi največja sreča otrok. Da lahko matere poleg svojih otrok ljubijo tudi tuje otroke, najbolje dokazujejo rejniške družine. Svojstveno ljubezen do nebogljenih otročičkov, ki so jih matere za čas službe zaupale v varstvo, pa izkazuje tudi naša današnja portretiranka Angela Posedel iz Žalca. V oči nam je »padla« ob nastopu skupine Zimzelen, katere članica je tudi sama. Stekel je pogovor, ki je razkril toplino in ljubezen, ki ju je dolga leta nesebično dajala otročičkom, ki jih je imela v varstvu, in s tem nadomeščala njihove matere, ko so bile v službi. Mati samohranilka Z Angelo Posedel poskušava nekako priti do odgovora, ki je zaznamoval velik del njenega življenja. S to namero najprej pobrskava v njeno mladost, ki jo je preživljala v Rečici pri Laškem. Doma so imeli manjšo kmetijo, ki je dajala skromen kos kruha staršema in osmim otrokom. Življenje je bilo težko in vsi otroci so morali drug za drugim oditi s trebuhom za kruhom. Angela je bila šesti otrok te velike, vendar revne družine. Dediščina, ki so jo odnesli od doma, sta bila predvsem poštenje in pridnost, kar jim je pomagalo krmariti skozi življenje. Že kot dekle je An- gela imela rada otroke in se jim je predano posvečala. Prav zato ji pozneje po prihodu v Žalec ni bilo težko biti varuška. Pred tem je Angela deset let delala v Zdravilišču Laško, kjer je tudi spoznala svojega bodočega moža, s katerim sta ustvarjala svoj dom v Žalcu. Povila mu je sina in hčerko in družinska sreča bi bila popolna, če jim zahrbtna bolezen ne bi po sedmih letih zakona začela to srečo kaliti. Dokončno je bilo konec upanja z moževo smrtjo, ki je komaj 37 let star zapustil 5 let starega sina in 9-letno hčerko. Angela je ostala sama. S tem pa se je začelo težko življenje samohranilke, ki je imela še nedograjeno hišo in precej dolgov, ki jih je bilo potrebno odplačevati. »To je bil res pravi križev pot, brez denarja, majhni otroci in vse, kar sodi zraven. Hodila sem v službo, vendar je bilo denarja vedno premalo in tako sem prislužila kakšen dinar z varstvom otrok, saj sem imela otroke resnično rada. Nekaj časa sem to počela ob službi, vendar je bilo precej težko. Pozneje sem bila invalidsko upokojena in od takrat dalje pa vse do leta, ko se je ro- dila sinova hčerka, to je 12 let nazaj, sem bila varuhinja. Za mano je tako 24 let neprekinjenega, zahtevnega in odgovornega dela, ki pa mi je bilo tedaj v veliko veselje. Bila sem neke vrste nadomestna mati in sem z vsakim otrokom, ki je bil v moji oskrbi, doživljala lepe in nepozabne trenutke. Večinoma so bili še dojenčki, tako da sem z največjim veseljem spremljala njihovo doživljanje sveta. V varstvu sem vedno imela enega otroka, tako da sem se mu lahko resnično posvetila. V vseh teh letih jih je bilo 13. Hudo mi je bilo vsakič, ko sem izgubila varovanca, saj sem se nanj vedno močno čustveno navezala. Bili so tudi moji in zato je bilo slovo še toliko težje. Po drugi strani pa se je z novim varovancem spet začelo vse od začetka, kar je moje delo še plemenitilo...,« je z leskom v očeh obujala svoje spomine Angela Posedel, ki je to poslanstvo opravljala z veliko ljubeznijo. Otroci največje bogastvo Za mojo sogovornico so'otroci bili in ostajajo največje bogastvo. Spomini na ta čas so zato še toliko lepši in prijetnejši. Bila je resnično dosledna pri svojem delu in še preden je dobila otroka v varstvo, je vse postorila, da se mu je lahko vsa posvetila. Ob izkušnjah, ki si jih je pri tem pridobila, si sin ne bi mogel najti boljše varuhinje za hčerki. »Starejša vnukinja je sedaj stara že 12 let; mlajša pa dve leti in pol, tako da veselja pri naši hiši ne manjka. Sicer pa pazim vnu- kinjo, malo pospravljam, kuham in je lepo. Težki meseci in leta so sedaj že daleč za mano. Sin je doštudiral, hčerka se je izučila za trgovko in si našla svoj dom v Nemčiji. Še prijetnejše pa bi bilo, če bi tudi hčerka z družino živela bliže, saj se zaradi oddaljenosti poredko vidimo...« Med Zimzelenovo druščino Svoj prosti čas Angela izrablja za delo na vrtu, rada prebere kakšno knjigo, še posebno v veliko veselje pa ji je druženje v skupini starih za samopomoč Zimzelen iz Žalca. Pravi, da je delo v tej skupini zanimivo in da že kar nekaj pogreša, če se ne sreča s svojimi prijateljicami iz skupine. Imajo se res lepo, kot pravi, bogatijo svoje znanje. Ob vsem tem pa jo veseli druženje z mladimi, za katere pravi, da so večinoma dobri in pripravljeni pomagati starejšim. Srčno upa, da so takšni tudi vsi njeni nekdanji varovanci. Kar nekaj med njimi jih že ima svoje otroke in tako se čas njenega življenja z otroki in za otroka še vidneje odraža v njenem spominu. Darko Naraglav Kurent iz Savinjske Že dve leti se Marjan Mandelc z Gomilskega za pusta preobleče v kurenta Kurenti sicer domujejo na Ptujskem polju, toda v zadnjem času vse pogosteje obiskujejo tudi druge kraje po Sloveniji in celo v tujini. Pa ne samo to, ponekod nastajajo celo manjše skupine kurentov, ki prav tako v izvirnih kostumih, z ježevkami in bučnimi zvonci preganjajo zimo. Ena takih skupin je v Štorah. Šteje sedem članov, med katerimi je tudi Marjan Mandelc z Gomilskega. Prav po njegovi zaslugi so značilni kurentovi zvonci prejšnjo in to zimo zveneli še v Savinjski dolini. Zaenkrat je edini kurent v občini, rad pa bi vpeljal to tradicijo tudi v naši dolini. Povsem po resnici povedano, Marjan Mandelc po rodu ni Savinjčan. Rodil se je namreč v Markovcih in. verjetno se mu tudi zato po žilah pretaka tisto pomladno hrepenenje, ki vsako zimo v začetku leta kurente požene prek polj in vasi odganjat zimo. Kurent namreč ne more biti vsakdo, ki bi pač za en dan želel natakniti masko in obleči ovčjo kožo, trdi Marjan. Maska in zvonci so težki, v kostumu je vroče, pravi kurenti pa norijo in strašijo zimo ves mesec. Zato je vsako leto potreben najmanj mesec dodatnih kondicijskih priprav. Marjan, ki je sicer zaposlen v Tovarni nogavic Polzela, v tem času pogosteje hodi v hribe, teka in opravi nešteto jaočepov. Letos je s skupino iz Štor nastopal oziroma spremljal predvsem celjsko folklorno skupino. In kako se je Marjan Mandelc spoznal s kurenti? Pred dvema Glasbena skupina ZEUS Resno na glasbeni sceni Poleg narodno zabavnih ansamblov, ki jih v naši dolini res ne manjka, dajejo svoje glasbeno obeležje tudi razne druge glasbene skupine. Med tako imenovane hard rock skupine velja prišteti ZEUS-e, ki so na savinjski in širši glasbeni sceni že več let. V tej sestavi, kot nastopajo sedaj, so eno leto. Ker gre za nekakšen preporod skupine, ki si je zastavila tudi višje cilje, smo se jih odločili pobliže spo- Člani ansambla ZEUS »Naša skupina ima svoje korenine že več kot pet let nazaj, vendar pa nekako redno, brez prekinitve, nastopamo dobra tri leta. Igramo glasbo, ki jo poosebljajo skupine Sank rock, Pop design in druge. Trudimo se igrati čimveč svojih skladb, pogosto pa se lotevamo igranja tujih skladb,« je uvodoma povedal naš sogovornik Bernard Martinovič, ki je v skupini že stari maček. Glasbena skupina ZEUS je že dobro znana ljubiteljem tovrstne glasbe v Savinjski dolini in tudi širše. Nastopajo na raznih koncertih po dolini in izven nje. Pri promociji in razpoznavi njihovega stila igranja pa ima posebno mesto in vlogo kaseta z osmimi lastnimi skladbami. Njihova želja je, da bi jih posneli tudi na CD ploščo, kar jim bo omogočalo večjo prisotnost v radijskem mediju in morda tudi na televiziji. »Najdaljši staž ima vodja skupine Aleš Cede iz Petrovč, ki igra solo in ritem kitaro, sledi mu Marko Zupanc, ki igra bobne, za njim sem jaz, glede na staž, igram bas kitaro. Pevec in glavni vokalist je Janko Smrekar s Polzele, synthesizer in klaviature pa igra Damjan Herodež iz Trnave,« je na kratko predstavil člane skupine Bernard Martinovič. Prva samostojna kaseta z naslovom Polnoč je sedaj že v prodaji v vseh trgovinah s tovrstnim asortimanom. Upajo pa tudi, da bo kmalu tudi nova, saj skladbe zanjo že imajo. Sicer pa si želijo čimveč igrati. Aranžmajev tudi sedaj ne manjka, za prihodnost pa računajo še na večjo angažiranost, saj so si zastavili prodornejše cilje. Najprej že omenjeni CD, nato pa druga kaseta in CD plošča. S tako resnim delom, kot so ga zastavili sedaj, jim bo to nedvomno uspelo in tudi še kaj drugega, kar je za sedaj še samo v njihovih glavah. D. N. letoma se je z zelenim vlakom v organizaciji ene od turističnih agencij peljal na pustni karneval, ki je vsako leto v Portorožu ali Kopru. Prijatelji so mu potem podarili izviren kostum in ježevko. To je palica, na koncu katere so ovite ježeve bodice. Na drugem koncu pa kurenti pripenjajo robce mladih deklet. Kar veliko se jih lahko nabere v mesecu dni, ko preganjajo zimo. Kurenti so zelo priljubljeni spremljevalci pusta. Organizatorji raznih pustnih karnevalov jih radi vabijo medse, toda mnogi pozabljajo, da so težki in vroči kostumi namenjeni rajanju pri temperaturah okoli minus 20 stopinj Celzija. Takrat je pravo vzdušje, v toplih dvoranah pa je zelo hudo zdržati, pravi Marjan Mandelc. Pogosto je treba sneti masko in se nadihati svežega zraka. Naporno je biti kurent. Predvsem pa kljub vsemu zelo lepo. K. R. Zlata poroka Anice n Franca Potočnika Še sama gospodarita na kmetiji Spomini na... Moja ulica Glavna os naselitve mesta Žalec je vzhod — zahod. Oba konca— zahodni pri farni cerkvi in vzhodni pri domačiji Roblek — sta stisnjena, tu so bila vrata v staro mestno jedro. Značilno za mestno jedro je, da so v zahodnem delu stanovali predvsem imenitnejši tržani, v vzhodnem pa siromašnejši. Ti so potrebovali večji, širši prostor pred svojimi hišami, tu so živeli kmetje in obrtniki, ki so ob semanjih dneh pripeljali na prodaj živino in izdelke. Kar poglejte — zahodni del trga se približa nekdanji beli cesti, vzhodni del pa ima še toliko prostora, da je bil tu mogočen kostanjev drevored. In v tem predelu je MOJA ULICA. Ulica je segala od Godomlje, od stare Nidorferjeve usnjarne in kasneje Lorberjeve »fabrike« do Antlogove kovačije, do hiše Žu-ževih oziroma do Kukčeve domačije. To je ulica obrtnikov, včasih Žalec, od hišne številke 12 do 19, potem Šlandrov trg, neparne številke od 3 do 21. V nekdanji Antlogovi hiši (Šlandrov trg 17), ki je bila ob; novljena, je bil obok v kleti, renesančni gotski vhod v klet, križni oboki v veži in sobi, banjast obok v kuhinji in freska na fasadi. Na tej hišni številki so živeli različni obrtniki, zadnja sta bila mesar Franc Ježovnik in kovač Jernej Antloga. Zraven je imel fri-zerijo Vinko Novak, na drugi strani pa je živela starejša ženica, danes je tu gostilna Marjola. Ob tej hiši je domovanje Jugovih. Prvi Jože Jug se pojavi leta 1859 in od takrat so tu ves čas živeli Jožeti Jugi — jermenarji, sedlarji in tapetniki. To tradicijo je prekinila II. svetovna vojna, zadnji Josip — Pepi je padel v tej vojni. Tu so imeli dihurja, a o njem kasneje. Na hišni številki 15 je živel tesar Švaba, po I. svetovni vojni so bili tu mizarji. Zadnji od njih Ivan Podpečan je bil bolnik v Novem Celju in žrtev nemške evtanazije. Nemci so ga zažgali. Hišna številka 16 (Šlandrov trg 9) — tu je bila domačija Kočevarjev. Bili so kovači in kolarji. Nikolaj je bil kolar, zadnji kolar— njegov sin Karel — je umrl v sedemdesetih letih. Na hišni številki 17 je bila domačija Kocelijev— lončarjev. Na značilnem savinjskem portalu je letnica 1847 zraven je stara Seničeva hiša (Šlandrov trg 5). Imela je (še ima?) značilne starinske oboke v pritličju. Za sosedo ima lep primer tržne arhitekture iz 19. stoletja. To je domačija Nidorferjev, ki jo je kupil Lorber. Na vhodu je tipičen savinjski portal s pazduhami — z letnico 1836. Takšna je MOJA ULICA, danes so tu same trgovine in delavni- ce. Tudi ni več otroškega živ-ža-va kot nekoč. Ni otrok, ki bi se bali dihurja, ki so ga imeli Jugovi. Generacije smo s spoštovanjem hodile mimo Jugove delavnice in se bali, da bo mojster Jug iz kleti poklical dihurja. To je bil mojster Jug, ki je svoje sinove z vrvjo privezal na dvorišču, če so mu hoteli pobegniti. To so bili pobje, ki so bili največkrat »obešeni« na kavlju pred mesnico. Če Ježovnik in Novak nista imela dela, sta kateremu od otrok da|a dinar in ga »obesila« na kavelj. Tu je bil dortia stari Antloga, ki je imel purane. Največkrat je bil »žrtev« puranov najmlajši Jugov. Imel je rdeč predpasnik in purani so se podili za njim. Stari Kočevar ga je nato dražil s purani. Tu je bil tudi kostanjev drevored. Gorje, če si pobral kostanj in te je videl stari Lorber. S palico je šel> za tabo. To je bila ulica, ki je živela, ki je bila polna otroškega smeha. Danes ni več otrok, ni kostanjevega drevoreda, dihur je odšel. Ostali so spomini na mladost. Ostali so še oboki, spomini na preteklost. f. j. V Kapli vasi v KS Prebold sta praznovala petdeset let skupnega življenja Franc in Anica Potočnik. Franc Potočnik se je rodil 1919. leta v Kapli vasi kot sedmi otrok v kmečki družini. Po končani osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Preboldu, se je vpisal na oficirsko šolo, vendar se mu želja ni uresničila, ker je moral ostati doma na kmetiji. Leta 1940 je moral v vojsko, kjer je bil ranjen in prišel v nemško ujetništvo, domov se je vrnil leta 1942. Na domu svojih staršev je kmetoval kakšno leto, nato pa je bil mobiliziran v nemško vojsko in aprila leta 1944 ranjen v Franciji in odpeljan v ujetništvo v Anglijo, kjer je deloval pri organizaciji transportov jugoslovanskih fantov v Bari in Split. Iz Anglije se je vrnil v domovino konec leta 1945 in se po dobrih dveh mesecih v Celju poročil z Anico Goropevšek, ki je dve leti mlajša, doma iz Kaple vasi. Tudi Anica je po osnovni šoli ostala doma na kmetiji. Obiskovala je tečaje šivanja in kuhanja, tako da je bila prava gospodinja. Sodelovala je tudi na kulturnem in športnem področju. Ko sta prevzela kmetijo, je bilo treba dobro prijeti za delo, ukvarjala sta se s hmeljem in sadjarila, kar dokazujejo številna priznanja in diplome. Rodilo se jima je 5 hčera, ki so si vse ustvarile svoje družine in se odselile, tako da sedaj sama po malem kmetujeta. V veliko veselje jima je 11 vnukov in 3 pravnuki. Civilni obred (na sliki) je bil v žalski poročni dvorani, cerkveni pa v petrovški baziliki, ki sta ga opravila pater Ivan Arzenšek in župnik Franc Serec iz Prebolda. Da je bila slovesnost še večja, je poskrbela sopranistka Andreja Zakonjšek in zapela Ave Marijo. T. T. Spomini na... V preteklih letih smo v Savinjčanu namenjali kar precej prostora zgodovini Savinjske doline. Zadnji čas smo preteklost nekoliko zanemarjali, vendar bolj zaradi pomanjkanja prispevkov kot prostora v časopisu. Ker so se nam ponovno oglasili nekdanji sodelavci pa tudi nekateri novi, smo se odločili za rubriko z novim imenom »Spomini na...«, v kateri želimo zapisati marsikaj neznanega in zanimivega. Zato vas, spoštovani bralci in zbiratelji ljudskega blaga, vabimo k sodelovanju. Poleg ostalega bomo v tej rubriki objavljali tudi stare in zanimive fotografije, ki jih je v vaših albumih in predalih gotovo precej. Novo rubriko pričenjamo s prispevkom Francija Ješovnika, ki je letošnji dobitnik najvišjega Savinovega priznanja in naš dolgoletni sodelavec. MOGOČE MAN J ZN ANO 0 FRANCIJU JEŽOVNIKU Nobenega posebnega kriterija nimamo, o kateri osebi bomo kdaj pisali v tej rubriki, in tudi sami portretiranci pri tem nimajo veliko besede. Res pa se ime Francija Ježovnika iz Griž tokrat ponuja kar samo od sebe, saj je februarja prejel najvišje Savinovo odličje za lansko leto. Mnogi Savinjčani ga poznajo, še več jih je vsaj slišalo zanj in večina od njih ve, da se Franci Ježovnik ukvarja z zgodovino. Bolj natančno: z domoznanstvom. Franci Ježovnik na prvi pogled deluje precej strogo. Včasih — do upokojitve — je bil finančni revizor v tedanji Službi družbenega knjigovodstva in njegove strogosti se še danes mnogi spominjajo. Skoraj nikoli ne more zatajiti svojega kritičnega duha, zaradi katerega boste iz njegovih ust vedno najprej slišali kakšno kritično besedo, nikoli pa praznega leporečja. Kjerkoli že je in kakršnakoli tema je na dnevnem redu, vedno vam bo postregel z vsaj nekaj pomembnimi obletnicami in zgodovinskimi podatki. Tisti, ki Francija Ježovnika zares dobro poznajo, pa pravijo, da se za kritičnim in včasih za hip že kar sitnim človekom, ki lahko hitro kakšno stvar tudi zameri, skriva prijazen in dober človek. Predvsem pa nikoli sebičen, kadar ga kdo prosi za pomoč pri zbiranju zgodovinskih podatkov. Domoznanstvo je njegova strast in s strastjo pripoveduje o vsem, kar se je v preteklosti dogajalo v naši dolini. Njegovo publicistično delo je obsežno, čeprav lastne knjige še ni napisal. Pravzaprav objavil. Sodeloval pa je pri menda vseh monografijah o krajih Savinjske doline, poznavalci pa pravijo, da imajo največjo vrednost njegovi prispevki o zgodovini hmeljarstva. Toda tem in področij, o katerih ima zbrane in za objavo pripravljene podatke, je veliko. Pri njem doma je veliko fasciklov z urejenimi dokumenti, časopisnimi izrezki in zapiski. Pa seveda knjig, saj njegova knjižnica nastaja že kar nekaj desetletij. Njegova žena Magda, priljubljena učiteljica v Grižah, zdaj tudi upokojena (imata dve odrasli hčeri), nad to njegovo strastjo zbiranja in pisanja ni tako zelo navdušena. Domoznanske strasti Francija Ježovnika namreč ni mogoče lepo urediti po knjižnih policah in ni dovolj vedno samo ena miza. Pisalni stroj zanj tudi ni takšen stroj, ki bi moral vedno stati na istem mestu. A glavno, da je vedno vse tam, kjer išče. Poleg domoznanstva ima Franci Ježovnik še eno strast: to je planinarjenje. Drugih konjičkov pa nima. Pa saj tudi časa zanje ni. Je namreč tudi vesten kronist sedanjega časa, predvsem pa nekakšna vest Savinjčanov, ki nenehno opozarja, da nismo nastali danes in da se imamo za marsikaj zahvaliti našim prednikom. Predvsem pa se marsičesa spominjati. Kajti čas teče v obliki spirale, pravi. Čeprav smo vedno više, se vedno znova vračamo na enake točke. Ksenija Rozman Podmornica v Žalcu Dnevni center za otroke in mladostnike Malo je v Žalcu prostorov, ki bi bili namenjeni izključno preživljanju prostega časa mladih. 11. decembra lani pa je v kletnih prostorih Centra za socialno delo v Žalcu pričel delovati dnevni center za otroke in mladostnike, ki so ga poimenovali kar Podmornica. Dnevni center omogoča otrokom in mladostnikom zadovoljitev nekaterih osnovnih po- Na vprašanje, zakaj obiskujejo Podmornico, so Aljoša, Darko, Davor in Tilen odgovorili, da zato, ker jim je v Podmornici lepo in ker lahko pišejo po stenah, jan rad posluša glasbo in oblikuje likovne izdelke. Anja, Ivan in Nina pa pravijo, da tu najdejo prijatelje za družabne igre. dala Metka Čede, so socialne delavke najprej same povabile nekaj otrok v Podmornico, zdaj pa prihajajo sami, največkrat na povabilo prijateljev in sošolcev. Prihajajo prostovoljno, ostajajo različno dolgo, nekateri tudi celo popoldne. Največ je osnovnošolcev, nekaj pa tudi srednješolcev. V enem daevu pride od 25 do 35 otrok in mladostnikov. Podmornica je odprta vsak dan, od ponedeljka do petka med 11. in 17 uro. V njej sta zaposlena dekle in fant, kar omogoča otrokom identifikacijo z ženskim in moškim likom. Za izvedbo posameznih dejavnosti seveda povabijo zunanje sodelavce. treb, kot so ljubezen, varnost, pridobivanje pozitivnih izkušenj in spodbud. Nudi pomoč otrokom, ki imajo težave z učenjem, v njem pa lahko preživljajo zanimive ure tudi tisti otroci in mladostniki, katerih starši so ob popoldnevih pogosto zaposleni in odsotni, in vsi, ki želijo popoldneve preživljati čim bolj aktivno. Kot je pove- Vse poti vodijo v Podmornico - otroci pravijo, da jim je v njej lepo. KURILNO OLJE tel.: 707-420 Z NAMI TUDI V LETU 1996. om&e fraufu.tnje! Prodaja gradbenega in tehničnega blaga !# TRGOVINA Dobrteša vas 46 b, Šempeter, tel.: (063) 702-231 Ugodno v mesecu marcu - vinogradniški stebri - jupol 30 kg - siporex m3 - cement, apno - gradbeno lepilo 950,00 SIT 2.950.00 SIT 11.150.00 SIT te mešalne baterije popust 10% Možen nakup na obroke. KUPLJENO BLAGO DOSTAVIMO NA DOM m lei Z-IMZ-tLLINA v Široka in uspešna dejavnost V predavalnici osnovne šole Petra Šprajca-Jura Žalec je Center za socialno delo Žalec s članicami skupine starih za samopomoč v domačem okolju in mladimi iz skupine za skupno veselje ljudi pripravil zanimivo prireditev, ki je bila posvečena 5. obletnici delovanja skupine starih za samopomoč v domačem okolju, ki ga pooseblja skupina Zimzelen iz Žalca. Uvodoma je zbranim spregovorila Irena Potočnik, delavka Centra za socialno delo, ki je mentorica skupine Zimzelen že od vsega začetka. Po pozdravnih besedah je dejala: »Skupina za jerske nabirat znanje in izkušnje za tovrstno delo v svojih okoljih...« V nadaljevanju so posamezne članice skupine Zimzelen predstavile dejavnosti, ki jih gojijo v Pri sestavi programa aktivnosti dnevnega centra se skušajo čim bolj približati potrebam in željam mladih obiskovalcev. Pomagajo jim pri učenju in pisanju domačih nalog, pogovarjajo se o zanimivih temah, učijo se različnih spretnosti in igrajo družabne igre. Ob četrtkih imajo različne likovne delavnice, spoznavajo prve korake umetnosti kuhanja, načrtujejo pa še organizacijo različnih krožkov. Z vsem tem skušajo pri otrocih in mladostnikih razvijati občutek povezanosti, samospoštovanja, delovne navade, vztrajnost in ne nazadnje strpnost. Program je preventivno naravnan in med drugim spodbuja otroke tudi k zdravemu načinu življenja in osebnostnega razvoja. Podmornica je tudi prostor, kjer se sestajajo skupine otrok in mladostnikov za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose. Mladostniki se srečujejo ob torkih med 16. in 18. uro ali ob četrtkih med 9.30 in 11. uro, osnovnošolci pa ob sredah med 15.30 in 17 uro. Seveda se vse omenjene dejavnosti lahko odvijajo le s pomočjo pokroviteljev. Prošnje za pomoč so naslovili na več podjetij, zasebnikov in društev, doslej pa so jim že pomagali: Etol Celje, Kili Liboje in Karitas iz Petrovč. K. R., foto: L. K. V žalski občini deluje danes sedem SSZS v Domu upokojencev Polzela in štiri (2 osnovi in 2 paralelni) v mestu Žalec. Sicer pa deluje danes v Sloveniji že nad 200 prijateljskih skupin starih za samopomoč, v katerih se vsak teden srečuje nad 2.600 starostnikov. Vzpostavljen je tudi most med generacijami. Projekt skupin starih za samopomoč je danes največji in najuspešnejši podvig na področju medčloveških odnosov v slovenski sociali. Vodita ga združenje za socialno gerontologijo in geronta-gogiko ter Inštitut Antona Trstenjaka. Cilj je vpeljati mrežo 2.500 skupin starih v Sloveniji, tako da bo imel vsak deseti star človek možnost vključevanja. skupini. Govora je bilo o petju, knjigah, pogovorni nemščini, posebno veliko besed pa je bilo namenjeno planinstvu, kjer doživljajo najlepše trenutke na jesen življenja. Nekaj članic skupine prej ni nikoli planinarilo, sedaj pa jim to veliko pomeni in komaj čakajo kakšen nov podvig. Tudi že osemdesetletne so uspele priti do triglavskih jezer in s tem prekositi same sebe. Veliko jih dela tudi Savinjsko transverzalo in že letos jo bo večina zaključila. Res lep, zanimiv in ganljiv je bil pozdrav mladih in predstavnice skupine starih za samopomoč Sončnica iz Celja. Sledila je pravljična igra mladih, s katero so opozorili na dejstvo, da modrosti starejših ne gre zanemarjati. Za konec uradnega dela prireditve pa so člani iz skupine starih uprizorili skeč, ki je dodobra nasmejal vse prisotne. Ob zvokih harmonike Ivana Starca pa so nekateri tudi veselo zaplesali. D. Naraglav samopomoč je povečana družina. Stagnaciji, naglemu upadu vitalnih osebnostnih lastnosti in zanimanja se izognemo le tako, da krepimo prijateljstvo in duhovno bogastvo. Bodimo dobri drug do drugega in to je osnovno vodilo tudi skupin starih za samopomoč. Začetki segajo že v leto 1989, ko sva se z direktorico Centra za socialno delo Ireno Pražni-kar udeležili seminarja, na katerem je socialni delavec Tone Kladnik predstavil skupine starih za samopomoč v izolskem domu ostarelih. Navdušeni nad to dejavnostjo smo leta 1990 začeli s to obliko dela v Domu upokojencev Polzela, kjer so bili takoj pripravljeni za sodelovanje. Leto zatem je bila ustanovljena skupina Zimzelen v Žalcu. To je bila pravzaprav tudi prva tovrstna skupina na Štajerskem. Enako je to veljalo za skupine v domu na Polzeli, kamor so pozneje hodili voditelji skupin iz vseh koncev Šta- TRGOVINA ŠTORMAN SVETLOBNA OPREMA SAM DOM d.o.o. PRODAJNI CENTER Latkova vas 84, 3312 Prebold Tel.: 063/701-900, 701-219 PO IZREDNO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: - MODUL BLOK 6/1 - BOBROVEC - ARMATURNE MREŽE - STREŠNO OPEKO BRAMAC - BARVE, LAKE IN LEPILA Pri gotovinskem plačilu nudimo 5-odstotni popust ter dostavo na dom. Se priporočamo in se zahvaljujemo za obisk. Kolektiv SAMDOM, d.o.o. Dobrteša vas 1 Prodaja rezervnih delov za: 3311 Šempeter v Sav. d. UNIVERZAL - UTB tel.: 063 701-408 ŠTORE faks: 063 702-076 |MT DEUTZ ZET0R BOSCH Seme,in9i' 'ežai' ' - akumulatorji - svečke brisalci Hmeljarska c. 10 PREBOLI) ®063 723 674 Največja izbira svetil, ugodne cene in plačilni pogoji. Posebna ponudba: široka izbira svetil iz uvoza! KONKURENČNE CENE VEC SVETLOBE V VASEM DOMU TRGOVINA ŠTORMAN PIKA Savinjska 12 (nasproti tržnice) tel.: (063) 715-681 - IZPOSOJEVALNICA OBLEK ŽALEC I Pri nas sl lahko izposodite: | * poročne obleke (ženske in moške) * * maturantske obleke * * obleke za birmo in obhajilo * * oblačila za krst in druge priložnosti * Na zalogi imamo tudi - dodatke za neveste in obutev za slovesne priložnosti. Zelo ugodne cene, plačilo možno s čeki z zamikom. Odpiralni čas:[od 9. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. Savinjčan Ferralit Žalec Investicije v ekologijo Lani je bila večina od 189 milijonov tolarjev vrednih investicij namenjena zmanjšanju obremenitve okolja Ob robu Žalca stoji Ferralit, eden največjih industrijskih objektov v občini, ki je vsaj doslej tudi precej onesnaževal okolje. Predvsem zaradi hrupa je bilo zato med Ferralitom in okoliškimi prebivalci izrečenih precej hudih besed in protestov. V zadnjem času se zdi, da se je stanje nekoliko izboljšalo. Ali je to posledica zmanjšane proizvodnje ali ekoloških ukrepov, smo vprašali direktorja Ferralita Borisa Podgorška. »V preteklem letu smo nabavili za 189 milijonov tolarjev opreme, večina je bila namenjena ekologiji. Na severni strani tovarne smo imeli ves čas problem zaradi hrupa, zato smo se januarja odločili za nakup novega uvoženega kompresorja. Hrup smo tako znižali na zakonsko dovoljeno mejo in zmanjšali pritožbe ljudi. Največjo ekološko obremenitev v preteklosti pa je predstavljal livarski pesek, ki sicer ne vsebuje strupenih snovi, vendar pa ga je bilo vča- sih tudi do 4.000 ton na leto in je zelo obremenjeval deponijo na Ložnici. Zato smo investirali v novo for-marsko linijo, ki smo jo montirali avgusta in septembra, zadnje tri mesece lanskega leta pa je že normalno delovala. S tem smo zmanjšali količino livarskega peska od približno 350 ton na 160 do 170 ton mesečno. Predvidevamo pa, da bomo do konca tega leta to količino še zmanjšali na 140 ton. Uvajamo namreč tudi nekatere nove tehnologije pri pripra- vi mešanic in uporabi aditivov, ki so sicer naravnega izvora, tako da bi dosegli količino, ki je normalna za livarsko proizvodnjo po zahodnih standardih.« Ekološka sanacija pa ni edino, s čimer so se v zadnjem času morali ukvarjati v Ferralitu oziroma ni samo posledica pritožb okoliških prebivalcev. Tudi Ferralit je bil v prejšnjem gospodarskem sistemu močno povezan z jugoslovanskim trgom, zato se je moral preusmeriti na zahodne trge. Boris Podgoršek je povedal: »Po izgubi jugoslovanskega trga smo se preusmerili predvsem na območje Avstrije, Italije, Nemčije, pa tudi Francije. Vendar pa smo bili za te trge tehnološko tako zastareli, da s cenami nismo pkriva-li stroškov proizvodnje in smo zato Predstavitev prireditve ogrevanje in ekologija ŽALEC 22. — 24. MARCA 1996 V Žalcu so se kot v mnogih slovenskih mestih odločili, da bodo pričeli z izgradnjo plinovodnega sistema za ogrevanje stavb in uporabo v gospodinjstvu. Odločitev, ki je bila sprejeta poleg ekonomskih vidikov, izraža visoko ekološko zavest na tem področju, in zato lahko računamo, da bodo podobne odločitve sprejeli tudi v drugih krajih Savinjske doline, kjer imajo možnosti priključitve na plinovod. Zato so se Zeleni Spodnje Savinjske doline odločili, da organizirajo prireditev, ki bi prebivalcem Žalca in okolice približala problematiko na temo o spremembi načina ogrevanja, da bi s svojimi odločitvami čim bolj izkoristili glavne prednosti, ki jih prinaša uporaba plina, kot so: • manjše onesnaževanja okolja • visoki izkoristki plinskih naprav • konkurenčna cena • veliko udobje. Prireditev OGREVANJE IN EKOLOGIJA bo potekala od 22.—24. marca v dvorani Mestne skupnosti v Žalcu. Prireditev je namenjena vsem, ki se želijo podrobneje seznaniti s sodobnimi načini ogrevanja prostorov, in vsem, ki želijo dobiti odgovore na vprašanja v zvezi z rešitvijo svojega specifičnega problema. Organizacijo prireditve so zaupali inženiringu Valy's iz Šempetra in montažnemi^podjetju Šarlah iz Žalca, ki se na tem področju ukvarjata s to problematiko. K sodelovanju so pritegnili tudi Energetsko svetovalnico Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki deluje v Celju. Ta bo prisotna na prireditvi s svojimi strokovnjaki, ki bodo zainteresiranim svetovali in odgovarjali na njihova vprašanja glede varčne, ekonomične in ekološko prijazne izrabe vseh vrst energij za ogrevanje. Na podlagi podatkov o obstoječih objektih, ki jih bodo prinesli zainteresirani s seboj, bodo na licu mesta ali kasnje v individualnih pogovorih in ogledih svetovali primerne preureditve obstoječih objektov. Za boljšo predstavitev naprav za ogrevanje bo v času prireditve odprta razstava sodobnih ogrevalnih naprav, ki se pojavljajo na našem tržišču in ustrezajo zahtevam po varčnem, ekološko čistem in za potrošnika varnem nakupu. Predstavljene Inženiring-Montaža-Zastopstva VALANT STANE, s.p Šempeter 91 h 063/701-741 ZELENI SPODNJE SAVINJSKE DOLINE PRIREJAJO OGREVANJE IN EKOLOGIJA ŽALEC, od 22. - 24. MARCA, DVORANA MESTNE SKUPNOSTI PETEK 13.-19.ure 13.00 OTVORITEV razstave SOBOTA 9.-19. ure 10.°° RAZGOVOR Smotrna raba energije NEDELJA 9.-17. ure 10.°° RAZGOVOR o plinifikaciji Žalca ENERGETSKA SVETOVALNA PISARNA RAZSTAVA SODOBNIH NAPRAV ZA OGREVANJE IN DIMNIKOV weishaupt - um CELJE Kovintrade Buderus CELJE gorenjese/v/Sdc Saunier Duvai VELENJE PREBOLD MONTAŽA ŠARLAH ŽALEC AQUATERM MARIBOR GRUNDFOS TECH N A KLON zašli v velike finančne težave. V letih 93 in 94 smo imeli precejšnjo izgubo, potem pa smo se s poslovnimi bankami odločili, da bi bil kakršenkoli drug poseg v Ferralit bolj tvegan kot nadaljevanje proizvodnje. Skupaj smo naredili projekt za novo formarsko opremo, to je linijo za izdelavo peščenih form, in nato s pomočjo Banke Gelje, Triglav banke In Kovintrada Gelje dobili mednarodni kredit, s katerim smo pokrili nakup nove opreme.« V začetku lanskega leta' so med drugim pregledali ves proizvodni program in prenehali s proizvodnjo tistih izdelkov, ki so prinašali izgubo. Število zaposlenih so zmanjšali s 328 na 243: »To smo storili postopoma, nekaterim smo dokupili tudi vojaška leta, da so se lahko predčasno upokojili. Nekaj delavcev pa smo opredelili kot tehnološki višek. Ker je ves čas v Žalcu In med okoliškimi prebivalci obstajala bojazen, da bo Ferralit širil proizvodnjo, smo lani prodali tako smo se odločili, da vse izdelke, ki jih ulijemo, sami tudi obdelamo in s tem dosežemo višjo vrednost.« Lastninjenje Ferralita bo kmalu zaključeno, saj so tik pred izdajo drugega soglasja. Zaposleni bodo 47-od-stotni lastniki. Konec aprila ali v začetku maja se bo prvič sestala skupščina delničarjev. Boris Podgoršek je med drugim povedal, da načrti za selitev Ferralita na drugo lokacijo niso več aktualni: »Ostali bomo na tej lokaciji, naša naloga pa je poskrbeti, da bomo čim manj obremenjujoči za okolico. Naj še povem, da smo lani marsikaj postorili tudi na tistih stvareh, ki so javnosti manj vidne. Opravljena je bila kontrola vse tehnološke vode in analiza Inštituta za medicino dela je pokazala, da je vsa voda, ki jo spuš- čamo v čistilno napravo v Kasazah, neoporečna. Gre za hladilno vodo, katere vzorci se pregledujejo vsake tri mesece. Prav letos januarja smo na sežig v Francijo poslali še zadnje količine PCB, ki so jih vsebovali stari kondenzatorji pri elektro pečeh. Skladno z novo zakonodajo smo vse te kondenzatorje zamenjali. Stroški takšne pošiljke dosegajo do 15.000 DEM, vendar druge možnosti ni bilo, ker primerne peči za sežig takšnih odpadkov v Sloveniji ni. Načrtujemo pa še postavitev nove čistilne naprave oziroma suhega filtra, ki bi ves izpušni zrak še enkrat prečistil, tako da tudi dima, ki je zdaj občasno še viden, ne bi bilo več. Žave-damo se, da so te investicije kljub visokim cenam nujne in da druge rešitve za Ferralit ni.« K. Rozman bodo naprave za ogrevanje Weishaupt in Buderus iz Nemčije, Saunier Duvai iz Franclje ter program obtočnih črpalk Grundfos iz Nemčije, ki imajo uradne zastopnike na našem območju, s tem pa zagotovljeno servisiranje, in nudijo potrošniku maksimalno kvaliteto in varnost pri nakupu. Za varno in varčno obratovanje vsake kurilne naprave je pomemben pravilen odvod dimnih plinov, zato bodo na razstavi prikazane različne možnosti izvedbe in sanacije dimnikov. V okvir prireditve sodi tudi posvetovanje, ki bo v dvorani Mestne skupnosti v Žalcu, v petek 23. marca, ob 15. uri s predavanjem na temo • Smotrna raba energije • Sodobni kotli In generatorji toplote in nove zahteve za dimnike. Zadnji dan prireditve — 24. marca — ob 10. uri bo v istih prostorih pogovor o plinifikaciji Žalca, ki ga organizira Mestna skupnost Žalec, in na katerem bodo sodelovali vsi glavni sodelujoči pri projektu plinifikacije. Zeleni Spodnje Savinjske doline Boris Podgoršek 19.000 m2 zemlje za objektom ¡n tudi tako dokazali, da ne nameravamo širiti dejavnosti, pač pa se usmeriti predvsem v doseganje višje kakovostne ravni in višjih cen naših izdelkov na zahodnih trgih. Na tak način predvidevamo, da bi lahko bruto prihodek povečali za približno 34%. Lani smo še poslovali z izgubo, je pa bila štirikrat nižja kot leto prej. Ferralit je eden večjih proizvajalcev tako Imenovane konti litine, saj pokriva od 13 do 17% evropske proizvodnje. Prav PRODAJNI CENTER IVA LOČICA-POLZELA PONUDBA MESECA §«■3 m tel.: 063/701-249 faks: 063/701-366 15% POPUST ZA BTV GORENJE - NAJNOVEJŠI MODELI 20% POPUST ZA GLASBENE STOLPE SCHNEIDER 10% GOTOVINSKI POPUST ZA BELO TEHNIKO UGODNI PLAČILNI POGOJI 5% POPUST PRI PLAČILU NA 3 OBROKE DO 10 ENAKIH OBROKOV - BREZ OBRESTI OD S. MARCA DO 15. APRILA - AKCIJSKA PRODAJA 35% POPUST ZA KUHINJE GORENJE 20% POPUST ZA KUHINJE SVEA 25% POPUST ZA KOPALNICE GORENJE RAZVOJ POLZELA Ločica 75-a INŽENIRING, TRGOVINA d.O.O. PROIZVODNJA MONTAŽA Tel.: 063/701-249 faks.: 063/701-366 POSEBNA PONUDBA * PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE Z VGRAJENIM BOJLERJEM - BLOK IZVEDBA, V CELOTI IZDELANA IZ NERJAVEČEGA MATERIALA. Priporočamo se za obisk v prodajalni, ki je odprta vsak dan od 8.-18. ure, ob sobotah od 8.-13. ure. NA ENEM MESTU VSE PREDNOSTI PLINA Cenjenim strankam nudimo iz zastopniškega programa m - stenske plinske kotle LUNA s pretočnim bojlerjem OUcAN - stenske plinske kotle NUVOLA z akum. INOx (60I) bojlerjem BONGlOANNi . [_TŽ plinske kotle GX z atmosferskim gorilnikom (do moči jfLv - najpovejše LTŽ plinske kotle IDEA (v vseh variantah) g,: - LTŽ in jeklene kombinirane kotle olje - plin (do moči 1280 kw) Vsi kotli imajo CE in odločbo o ustreznosti od ministrstva za gospodarske dejavnosti RS L F B R - jekleni kombinirani kotli trdo gorivo - olje - plin - oljni in plinski gorilniki TECOPRESS - ALU radiatorji F1RE u INFORMACIJE : SILVO UDRIH - Šempeter 127 tel.: 063- 701 - 326 mobitel: 0609637 - 417 S A HMEZAD KZ BRASLOVČE |§A KOVINOOPREMA Parižlje Hmezad tel/faks. 721-455 GRADBENIKI, POZOR! CEMENT, PC 450 589,00 SIT APNO, 33 kg 399,00 SIT TLAKOVCI, BET. »H« 1.198,00 SIT BRAMAC KRITINA Z DOSTAVO 1 kom 105,90SIT PARKET, LAM., BUKEV m2 1.599,00 SIT JUPOL 30 kg 2.890,00 SIT CISTERNA ZA OLJE 2000 I 38.98700 SIT CISTERNA ZA OLJE 1500 I 33.98700 SIT # BIACKSDECKER STARO ZA NOVO! — akcijske cene za rabljen aparat v kakršnemkoli stanju priznamo 25% popusta. Na zalogi tudi orodje tipa profesional. % % Koga je motil moj Runo?____________________________ Imeli smo ovčarja, imenitnega čuvaja. Znal je pasti krave, nikoli ni preganjal perjadi. Kadar ni bil priklenjen, se je rad igral z otroki. Vozil se je z nami na saneh, prikolicah, v samokolnici... V njegovi koči si je zavetje pred zimo našel jež. Mlajšega bratca je Runo zadrževal pred vrati, da ni prilezel v hlev med bike. S svojim lajanjem nas je opozoril, da smo pravočasno preprečili samovžig. V nedeljo, ko je mama krmila živali, ga je spustila, z verige. Runo je tekel okoli hiše in se ni vrnil. Ata je drugo jutro šel po njegovih sledeh, ki so se dobro poznale v snegu. Nedaleč od hleva je našel velika madeža krvi, pri katerih sledi niso bile več vidne. Tu je bil Runo ubit. Lovec z majhnim psom in rdečim jugom ga je potem pobral in odpeljal. Mamica in učitelji mi pravijo, da lovci skrbijo za živali in odstrelijo le bolne. Moj Runo je bil dober in zdrav. Vsi lovci so ga poznali. Nikoli nas ni bilo treba opozoriti, naj ga priklenemo. Braslovški lovec, zakaj si nam to storil? Nikomur več ne verjamem, da varujete naravo. Vi sejete po gozdu smrt! Sedaj imam mladega ovčarja Luksa. Dobila sem ga naslednji dan, ker sem od žalosti in joka dobila temperaturo in zbolela. Res me je potolažil. Imam ga rada, toda to ni Runo. Še vedno pogledujem za hišo, morda pa bo le še pritekel. Vem Runo, nihče več te ne bo oživel. Živ pa si vsako noč v mojih sanjah. Doris Lukman, Podvrh 37, Braslovče Spomini na smučarske skoke v Taboru_____________________ V nedeljo, 18. 2. 1996, so bile na Šmonovem griču v Lokah pri Taboru skakalne tekme. Tudi sam sem si jih šel ogledat in spomin me je zanesel 40 let nazaj, ko smo to skakalnico zgradili. Teren zanjo sem odkril sam, graditi pa so jo pomagali še Zvonko in Karli Golob, Leon Strnad in Alojz Ribič. TRGOV IH A - BISTRO /CCëARTCA PERNOVO 17/a 3310 ŽALEC Tel./fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA SLADKOR, 50/1 kg 103,90 ČEBULČEK, 1/2 kg 185,00 MOKA tip 500, 25/1 kg 54,90 SEM. KROMPIR OLJE ZVIJEZDA 12/11 ČOKOLADA MILKA 149,90 CARLINGFORT, 1 kg SEME PESE 89,00 ml. 100 g 95,90 BRIGADIR 500 g 699,90 VEGETA, 1 kg 959,00 LESENE CRABLIE 899,00 KOMPOT ANANAS 119,90 PVC KORITO ZA ROŽE, PAMPERS PLENICE 1699,90 60 cm 359,90 VVEISSER RIESE, 24 kg 519,90 KOSILNICA LAKS ČISTILO PRIL, 500 ml. 199,90 GT 32 38.990,00 ZEMLJA HUMOVIT, 10 1 229,90 MOTORNA ŽAGA SEME VRTNO - VELIKO 110,00 jONSERED 2041 54.900,00 Na zalogi po ugodnih cenah umetna gnojila, semenski krompir, semenska koruza, vse vrste krmil in živinske krme. ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM, BLAGO PA LAHKO NAROČITE PO TELEFONU 063/728-080. KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE. PRODAJA RABLJENIH VOZIL Prenos lastništva DANI doo Migojnice 140, 3302 GRIŽE tei.: 063/714-746 mobitel: 0609/629-093 Odkup rabljenih in poškodovanih avtomobilov od leta 1988 dalje, na zalogi več vrst avtomobilov. Odprto: vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 16. ure. Zalet zanjo nam je postavil pokojni Miha Bergant. Ko smo imeli prvo otvoritveno tekmo 1957 leta, nam je sodil sedaj že pokojni Stane Jančigaj, tedanji upravitelj taborske osemletke. Se dobro pa se spomnim, ko mi je pred zaletom pokojni Jože Golavšek stisnil v žep 20 din in rekel: »Da boš najdlje skočil!« Žal mi to ni uspelo, saj je rekordnih 29 metrov skočil Alojz Ribič, jaz pa sem imel tretjo daljavo. Zakaj sem to napisal? Skakalni šport je bil namreč v 50-lh letih v Taboru zelo popularen in zvrstilo se je mnogo nastopov na manjših skakalnicah, hodili pa smo tudi tekmovat v okoliške kraje, kjer so bili fantje vneti za ta šport. To je bilo ljubiteljstvo, delo z zagnanostjo, zato se človeka nehote poloti nostalgija po preteklosti in želja, da bi sedanji rodovi našo tradicijo nadaljevali. Branko Lesjak SPEKTER d. o. o. Cenjene stranke obveščamo, da smo dejavnost »Avtokaroserija PIRH« (avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje avtolakov in avtokozmetika) preselili na novo lokacijo: Ložnica pri Žalcu 52a Tel.: 063/715-366, faks: 063/715-780 Delovni čas: pon. - pet.: od 8. do 17. ure, sobota: od 8. do 12. ure. Veselimo se vašega obiska. ÍW II» ; ' ' : : : V: lift f« ' '/''j , ■¡gl ,, Till Vili Ul V teh dneh so odprli vrata novega specializiranega Hy-undai centra, kjer lahko avto kupite, servisirate in vzdržujete. Filozofija »vse pod isto streho« se je v Evropi povsem uveljavila. Na našem avtomobilskem področju so smernice iste, le da še malo zaostajamo. Avtomobili hyundai se odlikujejo po izredni kakovosti varnosti, modernem designu, 3-letni garanciji in izredno bogati notranji opremi za vložen denar. Hyundai accent je po tehničnih gabaritih povsem enakovreden VW golfu, renault meganu, opel astri in stane v osnovni izvedbi samo 16.500 DEM. Hyundai lantra je po tehničnih karakteristikah v razredu audija A4, renaulta lagune in opla vec- jVa slovesnosti ob otvoritvi je govoril Iztok Vračun iz Hyundai avto trade Ljubljana. 20 let Avtocentra Kralj tre in vam je na voljo že za 24.700 DEM. Program lahkih tovornih vozil je pri Hyundaiju zelo bogat. V prodajnem programu je 3-sedežen tovornjaček (že za 21.000 DEM), 3- 6- in 9-sedežni kombi. Nov prodajno-servisni center bo gotovo prispeval novo kvaliteto in še večjo prisotnost Hyun-daija na našem štajerskem območju. Vaša možnost je pri Hyunda-iju priložnost, da za vaš denar dobite največ avtomobila. T. T. d.o.o. Levec 54, 3301 Petrovče Prodaja vozil, tel.: 063/452-515, 453-115 BOGATA PONUDBA RABUENIH VOZIL Renault 4 GTL I. '86 št.: 1417 146.200 SIT Renault 5 Campus 5v I. '91 št.: 1437 846.700 SIT Renault 5 Campus D I. '91 št.: 1444 866.700 SIT CLIO 1.2 RN 5 v i. '93 Št.: 1371 1.141.400 SIT TWINGO 1,2 I. '93/94 Št.: 1446 1.097.300 SIT Renault 19 GTS Cham. I. '90 št.: 1365 1.078.800 SIT Renault 19 1,8i RT 5 v. I. '93 št.: 1407 1.733.100 SIT SAFRANE 2,2 RN I. '94 Št.: 1022 3.427.300 SIT TRAFIC T1200 I, '85 Št.: 1403 819.000 SIT ŠKODA FAVORIT 136L I. '90 št.: 1418 598.000 SIT MARUTI 800 I. '93 Št.: 1427 680.300 SIT LADA Samara 1500 I. '93 Št.: 1439 735.200 SIT OPEL ASTRA 1,4 3v I. '93 št.: 1349 1.473.500 SIT CIMOS XM 2,0 I. '91 Št.: 1047 1.542.400 SIT VW Passat 1,8 CL I. '92 Št.: 1173 1.628.000 SIT V mesecu marcu ugoden nakup. POPUST 5%. Možno posojilo na 2 do 4 leta po R+ 9,5% obrestni meri SE PRIPOROČAMO! td.o.o. AVTOTRGOV/NA 3311 ŠEMPETER • DOBRTEŠA VAS 25 ■ Tel.: 063/701-180 PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE REZERVNI DELI ZA MOTORJE IN KOLESA PONUDBA MESECA - gorska kolesa - velika izbira čelad za motoriste Se priporočamo! IVA AVTO DEL?“ Šempeter 126 b 3311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Ponujamo vam tudi: - OLJE ELF - HLADILNO TEKOČINO - MAZIVA, FILTRE, IZPUŠNE CEVI fcšggC Avtodeli za vozila: - RENAULT - ZASTAVA - ŠKODA -ALFA - LADA SAMARA. Na zalogi imamo tudi glave za JUGO 45. Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure._______ Voznikom želimo prijetno in varno vožnjo ■©■ AVTOHIŠA JAKOPEC Pooblaščeni servis - prodaja vozil Kosovelova 16, 3320 Velenje, tel.&faks: 063/855-975 CORSA eco In swing ASTRA 3, 4 ali 5V ASTRA caravan TIGRA 1.4 in 1.6 - 16V motor VECTRA OMEGA in FRONTERA V prodaji nova OPEL ASTRA eco * v račun vzamemo vaše rabljeno vozilo UGODNI NAKUPNI POGOJI - popust od 500 do 2300 DEM * izredno ugodni krediti do 5-let za nova in /f bljena vozila * * leasing na tri leta * Pooblaščen servis, kleparsko ličarske storitve, dodatna oprema, avtokozmetika, avtoalarmi in originalni rezervni deli. SE PRIPOROČA POOBLAŠČENA AVTOHIŠA JAKOPEC ZA CELJSKO IN KOROŠKO REGIJO. Delovni čas: vsak dan od 7.30 do 12. ure in od 13. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. NOVA STANOVANJA - UGODNO! Prodajamo stanovanja v novem PSO MIK TRADE Prebold, klasična gradnja, cena samo 1.250 DEM/m2. ŽALEC - NAJEM! 2 poslovna prostora - pisarni po 20m2 v PC MIKRA Žalec, Šlandrov trg 40, dajemo v najem po 16 DEM/m2 (vsi stroški v ceni). Informacije po tel.: 063/723-411, int. 205. ZAVESE - SUPER PONUDBA - od 10 de 15% POPUSTA ' ‘ Í X- 'v SE VEDNO V NASI PONUDBI: VARČNE PECI NA PETROLEJ ZA PREHODNO OBDOBJE! ■■ Tl AKCIJSKA ponudba od 11. do 26. MARCA 1996 OZ. DOKLER JE BLAGO NA ZALOGI SIRUP 3/1 dana 699,00 SIT SIRUP DANIELA 1,5 1 DANA 349,00 SIT 189,00 SIT BONBONIERA SOVEREIGN 200 g -UVOZ 344,00 SIT BLEJSKA KLOBASA MINI kg 582,00 SIT HRUŠKOV KOMPOT 825 g - UVOZ JAGODNI KOMPOT 410 ml - 138,00 SIT LEŠNIKOVA čokolada 100g - KNABCHEN 87,50 SIT • TIROLSKA KLOBASA MINI kg 654,50 SIT KOLESARSKE ROKAVICE 990,00 SIT KOLESARSKA ČELADA - CRATONIX-PRO 5.490,00 WEISSER RIESE 3,6 kg 649,00 SI * SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. Žalec 18. STRAN - MAREC 1996 _a------------------------ Zaključna prireditev - najboljšim priznanja V žalski Žani sta Zveza telesnokulturnih organizacij Žalec in uredništvo Savinjčan pripravila kulturno, športno zabavno prireditev s proglasitvijo najbolj priljubljenih športnic, športnikov in športne ekipe, ki so jih izbrali bralci Savinjčana; v drugem delu pa so podelili pokale in priznanja ob zaključku 32. tekmovanja delavskih športnih iger. Prireditev so pričeli z Roman- nim spregovoril predsednik tično melodijo učencev Glasbene šole Žalec, nato pa je spregovoril Janez Kroflič, glavni urednik Savinjčana, nato pa podelil najbolj priljubljenim priznanja. Zmagovalci so bili vsak mesec objavljeni, sedaj ob koncu pa je vrstni red naslednji: ZTKO Janko Melanšek, ki je dejal, da brez uspešnih društvenih delavcev tudi uspeha ni. Spomnili so se tudi teh in še nekaterih športnikov - tako mlajših kot starejših - in jim podelili plakete ZTKO. Bronaste so prejeli Marija Predsednik ZTKO Janko Melanšek in strokovni delavec ZTKO Žalec Franc Kralj podeljujeta zlato plaketo Martinu Štormanu Glavni in odgovorni urednik Savinjčana Janez Kroflič podeljuje priznanje lokostrelki Jožici Emeršič med športnicami sta bili največ- Sirk (PD Žalec), Roman Zupanc krat izbrani Vanja Dolar in Jožica Emeršič. Vanja Dolar je igralka prve generacije rokometašic Žalskega rokometnega kluba Žalec. Je članica mladinske državne reprezentance, za katero že nekaj let uspešno nastopa. Jožica Emeršič je uspešna lokostrelka, ki se ponaša z izvrstnimi uspehi, doseženimi na domačih tekmovanjih, in izjemnim uspehom, doseženim na evropskem prvenstvu, ko je dosegla 6. mesto v tekmovanju posameznikov. Lani pa je kar petkrat postavila državni rekord. Med športniki je bil največkrat izbran Nejc Lovec, ki je član Smučarskega kluba Gozdnik Žalec, je navdušen in uspešen tekmovalec in zmagovalec memoriala Roka Petroviča za leto 1995. Med ekipami sta največ glasov dobila SK Gozdnik Žalec, ki je edini smučarski kolektiv, ki se je odločil, da na območju občine Žalec organizira vadbo smučanja kot tekmovalnega športa, in Košarkarski klub Kovinotehna Savinjska Polzela, ki je edino športno društvo na območju občine Žalec, ki je zadnji dve leti sodelovalo v mednarodnih klubskih tekmovanjih, lani pa osvojilo drugo mesto na državnem prvenstvu. V nadaljevanju je zbra- (LK Polzela), Damijan Lastnik (SK Gozdnik Žalec), Matjaž Širše (Partizan Prebold); srebrne: Jože Marinko (Balinarski klub Žalec), Milan Brišnik (NK Vran- (PD Žalec). Podelili so tudi posebna priznanja ZTKO Žalec, prejeli pa so jih Karate klub Žalec, Lokostrelski klub Polzela, Strelska družina Juteks Žalec in Ženski rokometni klub Žalec. Drugi del prireditve pa je bil namenjen zaključku 32. delavskih športnih iger občine Žalec. Program prireditev in pravila tekmovanja je pripravila posebna komisija pri ZTKO Žalec, ki jo vrsto let uspešno vodi Vinko Banovšek. O lanskih igrah je dejal, da so jih kljub nekaterim težavam uspešno pripeljali do konca. V kategorijah starejših članic so lani tekmovali v štirih športnih panogah. Med devetimi ekipami je zmagala Tekstilna tovarna Prebold, sledijo Savinjska trgovsko družba, VVZ Ža- ki, kegljanju, namiznem tenisu in v odbojki. Prvo mesto je osvojila ekipa Pekarstva Roter Šentrupert, drugi so bili športniki Juteksa Žalec in tretji upokojenci Žalca. Pri starejših članih je nastopilo 11 ekip, pomerili pa so se v sedmih športnih panogah. Prvo mesto je osvojila rekreacijska skupina Šport As Žalec, drugo Pekarstvo Roter in tretje Tovarna nogavic Polzela. Mlajši člani pa so imeli najobsežnejši program, ki ga je sestavljalo deset športnih panog, nastopilo pa je kar 25 ekip. Končni zmagovalec v tej starostni skupini je ekipa Pekarstva Roter, sledi TC šport As Žalec, na tretje mesto pa se je uvrstila Policijska postaja Žalec. . Tekmovanje je bilo organizirano tudi za prehodni pokal. Za Skupina športnikov Pekarstva Roter z osvojenimi petimi pokali sko), Janez Laznik (Partizan Prebold), Ervin Košir (Partizan Petrovče), Franc Romih (LK Polzela), Dušan Šip (PD Žalec); zlate: Martin Štorman (ŠK Savinjčan Šempeter), Dušan Šemrov Zelo uspešni tudi mladi člani lec in druge. V kategoriji mlajših članic so nastopili kar v devetih športnih panogah. Tudi v tej kategoriji se je pomerilo devet ekip, prvo mesto pa je prav tako pripadlo predstavnicam Tekstilne tovarne Prebold, sledita pa VVZ Žalec in Pekarstvo Roter Šentrupert. V kategoriji veteranov so športniki v starosti nad 45 let. Nastopili pa so v tenisu, atleti- njegovo osvojitev je treba tekmovati v vseh kategorijah in v njih osvojiti čim višja mesta. Drugič zapored ga je osvojila ekipa Pekarstva Roter iz Šentruperta. V kulturno zabavnem programu so nastopili učenci Glasbene in OŠ Žalec ter ansambel Mesečina. Besedilo in slike: Tone Tavčar Konec februarja je imelo občni zbor tudi Planinsko društvo Žalec. O delu v preteklem letu so poročali: predsednik Janez Meglič, vodja sekcije Ponikva Dani jelen, sekcije Galicija Viki Furman in mladinskega odseka Marija Sirk. Poleg organizacije številnih izletov in planinskih pohodov je društvo lani opravilo precej del na svojih planinskih postojankah na Bukovici in Gori (Šentjunger-ti). Planinci so prispevali približno 2000 prostovoljnih delovnih ur. Poleg tega so organizirali več že tradicionalnih prireditev, na primer ob dnevu upora in sprejem mladih članov na Bukovici. Med drugim pa so lani proslavili 10. obletnico delovanja sekcije Galicija. Še posebej so na občnem zboru pohvalili mladinski odsek. Ne le, da je v društvo včlanjenih veliko mladih članov, žalsko društvo ima tudi 13 vodnikov. Lani so izvedli tabor na Pokljuki, in sicer za dve izmeni. Prav tako so uspešno organizirali občinsko tekmovanje orientacijske lige na Ponikvi. Na občnem zboru so sprejeli nova pravila društva, potrdili program dela in pohodov v tem letu ter izvolili nove organe društva. Predsednik ostaja Janez Meglič. K. R. Trgovina ŠPORT ITRUS ŽALEC, D.O.Oy§ SPECIALIZIRANA ? TRGOVINA ZA £$ LOKOSTRELSTVO L&J IN RIBOLOV " Dobrteša vas 1 a J 3311 Šempeter v Sav. dolini ' ^ tel.: 063 701-387 i J odpiralni čas od 9. do 12 ure od 15. do 18. ure sobota od & do 12 ura Se priporočamo In zahvaljujemo za obisk. ŠPORT MOTO CENTER'YOGI" VINSKA GORA (Preteka 21 b) Velenje Tel./faks: 063/853-471 PRODAJAMO MOTORNA KOLESA: Kawasaki YAMAHA Husqvarna GUME: VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES OBLAČILA ZA MOTORISTE DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA REZERVNI DELI MICHELIN METZELER -fc ČELADE: šuatn/u MOTORNA OLJA: (SHOEl) FM Helmets by Fmez Castrol M j1 J 1 SheU UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING Najbolj priljubljeni športniki S podelitvijo priložnostnih priznanj smo zaključili akcijo izbire naj športnice, športnika in športne ekipe. Z akcijo izbire najbolj priljubljenih bomo nadaljevali tudi v letošnjem letu, zato Vas, dragi bralci vabimo, da nam pridno pošiljate izpolnjene glasovnice. V tem mesecu bomo glasovnice za žrebanje sprejemali do 29. marca. Pokrovitelj akcije je Pedikura Kana iz Žalca. za najbolj priljubljeno športnico: za najbolj priljubljenega športnika: za najbolj priljubljeno športno ekipo: Moj naslov: Športno društvo Partizan Andraž Uspešno delo in načrti V dvorani zadružnega doma Andraž so zadnjo soboto v februarju imeli volilno programsko konferenco tudi člani Športne-a društva Partizan Andraž. Pred začetkom zbora pa so pova-ili medse člana preboldskega jamarskega kluba, ki jim je v eni uri in pol približal daljni svet Filipinov in delo lanskoletne jamarske odprave na otoku Boholu. Iz poročila predsednika Simona Ograjenška je razvidno, da je bilo delo športnega društva tudi v preteklem obdobju uspešno. Tako so uresničili zastavljene naloge s področja športa mladih, s področja planinske dejavnosti, s področja šaha, rekreacije žensk, strelskih tekmovanj, malega nogometa. Bili pa so tudi soorganizatorji sindikalnih iger ženskega in moškega rokometa. Ob vsem tem ni manjkalo raznih akcij za zagotavljanje finančnih sredstev. Na področju investicij in vzdrževalnih del pa so nabavili 5 reflektorjev z ustrezno montažo, elektrificirali garderobno hišico in jo povečali še za 4 m, popravili so mrežo na igrišču, nabavili nove rokometne mreže, izdelali 46 klopi in delno popravili mize. Izdelali so dva mostova na andraš-ki planinski poti, nabavili 500 srebrnih značk za pohode po poteh Andraža in nabavili žoge in drug inventar za izvajanje dejavnosti. Na področju kadrov so pridobili dva pripravnika za planinske vodnike kategorije B. Žal pa ni bila uresničena pridobitev treh markacistov, kar naj bi se zgodilo v letošnjem letu. Sicer pa so si v planu za leto 1996 zadali podobne naloge, kot so jih izvajali že v minulem letu. Pri investicijskem planu in planu vzdrževanja pa so sklenili bolje urediti andraško transverzalo s poudarkom na vidnosti markacij in prehodnosti poti. Nabavili bodo 14 napisnih plošč za označevanje kontrolnih točk. Uredili bodo odvodnjavanje zemljišča pod igriščem. Nabavili bodo ustrezno ozvočenje za potrebe športnega društva, dokončali bodo izgradnjo garderobne hišice in izdelali tribuno na zgornji strani igrišča in vse, kar bo potrebno. Na konferenci so sprejeli tudi usklajena pravila z novim zakonom o društvih. Sprejeli pa so tudi sklep, da se iz naziva društva črta beseda Partizan. Tako se bo poslej društvo imenovalo Športno društvo Andraž. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo, društvo pa bo tudi v prihodnje vodil prizadevni športni delavec Simon Ograjenšek. -DAR- Savinjčan Glasujem Urška 20. stoletja V lepi gorenjski vasici je živela Urška. Pri osemnajstih je bila prava lepotica. Odpravila se je na študij v Ljubljano. Življenje v mestu jo je povsem prevzelo. S prijateljicami s fakultete je rada zahajala v diskoteko K4. Tam se je spogledovala s fanti, ki se niso mogli upreti njeni lepoti. Ples z njimi pa je odklanjala. Njene oči so videle le visokega postavnega fanta, ki je imel otožen pogled. Prijateljice so jo opozarjale, da gre za narkomana, ki je svoje življenje zapisal beli smrti. Urška pa se ni zmenila za opozorila. Nekega večera jo je mladenič z otožnim pogledom povabil na ples. Dolgo sta plesala, nato pa izginila v temno noč. Naslednji dan je Urškina postelja ostala prazna. V črni kroniki vseh časopisov je pisalo, da je mlad par končal življenje v objemu bele smrti. Sašo Borovnik, 7. b., OŠ Petra Šprajca-Jura Žalec Kaj je to »pasje življenje«?___________________ - Takšno življenje je tam, kjer imajo veliko psov. Maruška, 3.b. - To je, da moraš »garati kot vol«. Lara, 3.b. - Takšno življenje imajo moški, ko gledajo gole ženske na obali. Katarina, 3.b. - To je življenje vseh psov na svetu. Tina, 3.a. - Pasje življenje je super, ker jim ni treba hoditi v šolo. Laura, 3.a. - Da veliko lajaš in »migaš« z repom. Pia, 3.b. Kaj je to »novinarska raca«? - Raca, ki jo je ustrelil novinar. Maruška, 3.b. - To so novice o živih racah. Dušan, 3.b. ' - Tudi race imajo novinarko, t.j. novinarska raca. Lea, 3.b., Maja, 3.a. - To pomeni, da kar naprej kaj sprašuješ. Pia, 3.b. - Če novinar predolgo govori, govori kot raca. Tina, 3.a, Nina 3.b. - Raca, ki vtakne svoj kljun v vsako stvar v jezeru. Katarina, 3.a. - To pomeni, da so novinarji včasih tečni kot race. Aleks, 3.b. OŠ ŽALEC Športni dan__________________ Imeli smo športni dan. Učiteljice so odločile, da se gremo smučat v Ojstriško vas. Ko smo prišli na smučišče, je rekla učiteljica Boža, da bomo tekmovali. Imel sem številko 10. Po prvi vožnji sem bil drugi. Za vodilnim sem zaostal 5 stotink sekunde. Ko smo pa pričeli z drugo vožnjo, sem bil nekoliko nervozen. Dru- ga vožnja pa se je lepo končala, saj sem bil prvi. Bil sem vesel! Dobil sem zlato medaljo. Uroš Korun, 2. razred, Podružnična šola Tabor Kulturni dan_______________ V soboto smo imeli praznovanje kulturnega praznika. Na našo šolo je prišla pravljičarka Lidija Artelj. Povedala nam je nekaj svojih pravljic. Po malici smo imeli v 4. razredu še otroci svoj program. Potem so vse učiteljice odšle na Vransko, kjer je bila velika prireditev v čast Lavoslavu Schvventnerju. Blaž Ribič, 2. razred, Podružnična šola Tabor Pust_______________________ Prišel je torek in pust je bil tukaj. Po šoli je Mihi prišel k meni, da bi šla po vasi in dobila nekaj pustnih dobrot. Oblekla sva se v klovna. Prišla sva k neki hiši in potrkala na vrata. Odpret je prišel štiriletni deček in se naju ustrašil. Za njim je prišla njegova mama. Povabila naju je noter in nama ponudila kračo, krofe in sok. Najedla sva se in zapela nekaj pustnih pesmi. Ta hiša nama je ostala najbolj v spominu. Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinaša srečo in s smehom pomlad. Zato nam pa dajte, en tolarček, dva, tri krofe, tri štraube in košček mesa. Miha Miklavc in Rok Ribič, 5. a, OŠ Vransko V filipinskem podzemlju II. Prva filipinska noč KRIŽANKA Pred nami je dolga noč. Šele zjutraj, okrog šeste ure, poleti prvi avion za Cebu. Bomo med potniki tudi mi? Upajmo'. Čeprav smo utrujeni od dolgega poleta, nam ni preveč do spanja. Nekaj fantov, najmlajših članov odprave, igra tarok, ostali pa se prepustimo življenju v letališki zgradbi. Poleg nas čaka na avion še nekaj domačinov, ki zleknjeni po klopeh poskušajo zadremati. Sam se odpravim na sprehod po letališki zgradbi. V predverju je dežurni policist, ki kaže precej zanimanja za nas. Pridruži se mu tudi lastnik letališke trgovinice in bifeja. Oba sta zelo prijazna in tudi kar dobro podučena, kje približno je naša država. Kar dolgo klepetamo, lastnik trgovinice pa naš pogovor polepša z vročim kakaom in čajnim pecivom. Še en dober vtis o Filipincih. Bili smo že kar malo lačni, predvsem pa žejni. Trije fantje se odpravijo nekam iskat pijačo, vendar kmalu po njihovi vrnitvi ugotovimo, da bo prinešene pijače coca cole in piva hitro zmanjkalo. Tudi lačni smo vse bolj. Ponovno se odločimo za nočni izlet in nakup pijače in nekaj, kar je bilo podobno kruhu. Pršut, ki smo ga sicer namenili za darilo guvernerju otoka, je tako dišal, da nas je premagala skušnjava in sprejeli smo sklep, da je najbolje, če ga imamo kar zase oz. za naše želodce. Manila - milijonsko mesto Zrak je težak, vlažen, ko Dani, Jani in jaz zakorakamo po ulici nočne Manile, mesta, ki s skoraj dvema milijonoma prebivalcev velja za precej problematično metropolo, saj ubojev, umorov in drugih kriminalnih dejanj ne manjka. Ko hodimo po ulici, ki je precej prometna, sicer ne mislimo preveč na te neprijetne karakteristike mesta, ampak nas žene želja po spoznavanju lepot, zanimivosti in drugih podob tega mesta, ki ima nedvomno bogato zgodovino. Manila je stara dobra štiri stoletja. Tu žive vzhodnjaški Filipin- ci z zahodnjaki, povečini Američani. Kulturi obeh se mešata, sicer pa je zgodovina Manile zgodovina sožitja dveh ali celo treh narodov. Vendar ta mešanica ne živi brez trenj. Ameriške navade, ki so jih sprejeli Filipinci, so pustile hude zareze. Po ameriškem prevzemu oblasti so velika posestva, ki so bila v času španske vladavine v španski ali cerkveni lasti, prešla v roke peščice filipinskih družin. Te pa niso pokazale nič manj pohlepa in oblastnosti kot njihovi predhodiki. Zato so se mnogi filipinski kmetje v 30 letih tega stoletja pogosto upirali tako, kot so se prej upirali Špancem, med drugo svetovno vojno pa kot komunisti japonski okupaciji. Manila je tristo let ječala pod okrutno špansko administracijo, nato je bila 40 let pod ameriško nadvlado, tako kot celotni Filipini, dodatni pekel pa so med II. svetovno vojno ustvarili okupatorji Japonci. Sicer pa je Manila bila in je tudi še sedaj mesto, ki mu pripisujejo brutalnost, pokvarjenost in priskutnost. Nedvomno je to skoraj dvomilijonsko mesto leglo nasilja, saj se je po ameriških raziskavah (podatek je star vsaj 15 let) skoraj vsakodne- vno zgodil kakšen umor. Po tej študiji pa se na Filipinih zgodi umor vsako uro. Sicer pa je že nastanek Manile bil zaznamovan s krvjo in smrtjo. Leta 1570 je kapitan Miguel Lo-pez de Legaspi, vodja prve uspešne španske kolonialne odprave na Filipine, ki jih je sicer že leta 1521 odkril portugalski pomorščak Magellan, slišal za pomemben trgovski center na območju Manilskega zaliva na otoku Lu-zonu. Po opisu je bil kraj rodoviten in obilno preskrbljen s hrano, v okolici pa je živelo približno 80.000 Morov - filipinskih muslimanov. Legaspi je tja poslal svojega poročnika z dobro oboroženimi vojaki. Uspelo jim je zavzeti utrjeni naselbini, ki sta ležali v Manilskem zalivu ob ustju reke Pasig. Leto zatem je Legasi pripeljal sem vso svojo vojsko in začel graditi bodočo prestolnico filipinske kolonije. Slovesno je odprl, kot pravijo viri, gradnjo 150 lesenih poslopij za vojake, vladno poslopje, s cerkvijo in samostanom pa razširil mesto tudi prek reke Pasig. Za obnovljenimi utrdbami in dvanajst metrov debelimi zidovi je španski guverner začel dolgo vladavino, ki sta jo spremljala križ in meč... Tako govorijo zgodovinski viri, mi pa smo sedaj sami v tem mestu, ki bi ga bilo vredno podrobneje spoznati, čeravno so nam pred odhodom iz domovine nekateri poznavalci svetovali, naj se v Manili ne zadržujemo, ker ni nič posebnega. Morda res, vsekakor pa je zanimiv že sam utrip življenja milijonskega mesta. Nekaj tega smo spoznali tudi na našem nočnem potepanju. Kljub pozni uri so ceste polne vozil, ki To zmoremo tudi mi Že desetletja se tečaj prve medicinske pomoči izvaja na osnovni šoli Ljuba Mikuš v Žalcu. Ob strokovni pomoči prijazne medicinske sestre Jasne pridobijo učenci 7 razreda osnovna znanja prve pomoči ob raznih poškodbah. Tudi osmošolci obiskujejo tečaj nege dojenčka - delček šole za življenje pod vodstvom gospe Marjane Jager. Dokler so bila zagotovljena sredstva za izobraževanje na občinskem RK, je stroške tečaja PMP kril le-ta, že vrsto let pa ni več denarja za te potrebe. Vse obveznosti je z izrednim posluhom prevzel Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec. Ob tej priložnosti se vodstvu zdravstvenega doma v imenu učencev in delavcev naše šole iskreno zahvaljujem za razumevanje. Danijela Puncer švigajo sem ter tja. Zlasti veliko je taksistov, ki trobijo in vabijo pešce, naj prisedejo. Tudi nam je vsak drugi potrobil in s kretnjo roke pokazal, če se želimo peljati. Seveda je bil zanje to račun brez krčmarja, saj do letališke zgradbe ni bilo več kot kilometer. Nad pršut Ponovno smo med svojimi. Pričenja se pojedina, na katero smo vsi težko čakali. Zadevo vzamem v svoje roke s sodelovanjem Toneta Vedenika ter dobro nabrušenega noža, tanke rezine te opojne mesne dobrote, ki je zaradi lačnih želodcev še bolj kraljevska, delajo kupček na prtu - darilu TT Prebold. Še kruh -sladek seveda in sendviči že blažijo naše želodce. Vse skupaj nato ob drugi uri zjutraj ponovimo. Malo nas sicer daje moralni maček, ker bomo darilo, ki nam ga je prispevala trgovina Miklavc, imeli kar zase oz. za naše prehrambene potrebe. Vendar - kot pravi pregovor - je tudi bog sebi najprej ustvaril brado. Letališče počasi oživlja. Prihajajo uslužbenci in potniki. Lokali so ponovno odprti. Z Danijem si privoščiva kavi v mični restavraciji Cafe Maria. Pišem tudi prve vtise naše poti v dnevnik. Ura je že štiri zjutraj. Z nestrpnostjo čakamo, kako bo s prostimi mesti na avionu. Oddahnemo se, ko vidimo, da so končno vzeli v roke tudi naše letalske karte. To je znak, da bomo le odpotovali proti Cebuju. Ob 5.50 nas spustijo na letališko pisto. Čaka nas prijetno presenečenje: airbus 300 z lepimi in prijaznimi stevardesami. Prepričani smo namreč bili, da se bomo peljali s kakšnim zastarelim avionom. Kmalu zatem vzletimo in za nami ostaja filipinska prestolnica. Pred nami pa je otok Cebu in Cebu City - mesto s preko pol milijona prebivalci, ki je tudi drugo največje na Filipinih. D. Naraglav (dalje) 1 2 3 4 6 7 8 9 10 £ 11 12 i L3 1. Prevozno sredstvo, ki ga je uporabljal Martin. 2. Ime cesarjeve hčere. 3. Ime drevesa, zaradi katerega je bila cesarična še dolgo jezna na junaka. 4. Žena, ki se ji je junak zameril. 5. Ime junaka, ki je premagal Brdavsa. 6. Kraj, kjer sta se Martin in Brdavs bojevala. 7 Kako se imenuje Martinovo orožje? 8. Mož, ki je strašil po Dunaju. 9. Ljudstvo, ki živi na Dunaju. 10. Snov, ki jo je tovoril Martin. 11. Martin je Brdavsu odsekal g... 12. Junak se je na Dunaju b..... 13. Martin je v Brdavsa u.... Sestavili: Sanja Veselinov Helena Dolšak 6.a, OŠ ŽALEC K & K TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM DRAGO NATEK, s.p. Laikova vas 203, 3312 PREBOLD Pri nakupu nad 5.000 SIT presenečenje. Prodajalna je odprta: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure ob nedeljah od 8. do 12. ure. Priporočamo se za obisk in se vam zahvaljujemo. TRGOVINA S KONFEKCIJO Breg 13, Polzela tel: 720-064 Po ugodnih cenah vam nudimo izdelke VEZENINE BLED obleke za 1. sv. obhajilo že od 11.600.00 SIT dalje — komplete in obleke za valeto, maturo in birmo — bluze, kostime, spalne srajce — Na zalogi imamo tudi moške srajce, kravate, metuljčke pletene komplete, tunike, trenirke- Velika izbira vetrovk MONT KOZJE že od 8.500.00 SIT dalje moške, ženske in otroške vetrovke, trenirke anoraki DUNLOP odprto od 10. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure. Kvaliteta in nizke cene razlog več za obisk < < >N itt < < m < NAGRAJENCI FEBRUARSKE ŠTEVILKE SO: 1. SONJA ZEVNIK, Polzela 231, Polzela 2. VILMA PLASKAN, Latkova vas 211, Prebold 3. BOŠTJAN PAVLIŠ, Zabukovica 93, Griže Nagrajenci dobite nagrade, ki jih poklanja OLDY MARKETING d. o. o. Polzela, v našem uredništvu. POKROVITELJ MARČEVSKE KRIŽANKE JE ZAVAROVALNICA TRIGLAV d. d. Ljubljana, OBMOČNA ENOTA CELJE, ki bo izžrebance nagradila z lepimi, praktičnimi nagradami. Rešitve nam, spoštovani reševalci, pošljite na uredništvo Savinjčana do 5. aprila 1996. POZOR KLOBASA VAŠKA VELEBLAGOVNICA ŽANA JE ZE ODLOŽILA ZIMSKO OBLEKO -PRIDITE TUDI VI -POMLADANSKA KOLEKCIJA ŽE ČAKA NA VASI! , ^ ŠUNKA PREŠANA od 721,4( dalje AKCIJSKA PRODAJA PREPROG v veleblagovnici ŽANA Žalec GARNITURA (3 kom) 12.042.C PREKAJENA VRATOVINA IN ŠUNKA V. P. KRALJEVE MESNINE QQQ CA PREPROGA 200 x 290 cm PREPROGA 160 x 230 cm 9.540,00 SLADKOR MLETI 100gr OLJE ZVEZDA 1 I 29,60 /156,90 RUM ALKO 1 i 936,00 ' »NAMIZNO VINO 1 I JŽL ROSE MOKA GLADKA 1 kg PRALNI STROJ GORENJE 904 49.900,00 PRALNI STROJ GORENJE 906 O ROZINE '250 gr s 69,90 3 OKUSNO IN POCENI ml “ KEKSI DOMAČICA 400 gr za ^olovino VELIKA IZBIRA ROLERJEV ROCES ŽE OD 11.834,00 239,90 329,90 TOALETNI PAPIR 10 ROL POMLADANSKE KOŠARICE IZ ŽANE VELEBLAGOVNICA ŽANA ŽALEC, PRODAJNI CENTER LENA LEVEC, FRANŠIZNI PRODAJALNI NA OSTROŽNEM IN V LETUŠU z ČESTITAMO VAM ZA PRAZNIKE IN VAS PRIJAZNO VABIMO NA OBISK! “ EDVELIKONOČNEM ČASU VAS BOMO OBDARILI - POMARANČE ŽE ČAKAJO NA VAS! m m u »■■■■■■■■■■■■■¡■■■■■■■■BBHHBBaaaHasaBaaBaiasBBBiBBBaaiaHiJ MaR. sc. Franjo Velikanie, dr. med, odgovarja Angina pektoris Pismo bralke Pred leti so mi ugotovili ishe-mijo srca. Pregled krvi je pokazal tudi visoke vrednosti holesterola in trigliceridov. Diete mi niso predpisali, nihče mi tudi ni razložil, da so maščobe v krvi v previsoki dozi za srce uničujoče. To mi je še danes uganka. Pred tremi leti sem se zdravila zaradi vnetja želodčne sluznice, kar je verjetno posledica duševnih stresov, predvsem zaradi smrti v družini. Želodčna sluznica se je zacelila, medtem pa se je nekako »spremenila« diagnoza srca. Med naporom, najbolj pa ob razburjenosti, me je začelo peči pri srcu. Šla sem h kardiologu v Celje. Opravila sem obremenilni test, EKG in holter monitoring. Diagnoza: angina pectoris. Po obremenitvi sem bila nekaj časa v zelo slabem stanju. Bolečine sem imela že pri hoji v rahel vzpon oz. že pri najmanjšem naporu. Smela sem samo na rahle sprehode po ravnem, nič po soncu. Po nekaj mesecih se je stanje malo izboljšalo. Po enem letu sem šla v drug kraj k zasebnemu zdravniku, za katerega so rekli, da ima dobre aparate, s katerimi ugotovi debelino srca in ožilja. Ta zdravnik ni bil »navdušen« za angino pektoris, ampak je rekel, da je možnost, da je ožilje zamašeno. Po tistem nisem bila pri nobenem specialistu več. Sedaj spremljam bolečino srca. Večkrat me manj peče in bolj duši, npr. ko grem hitreje. Ne vem, ali mi gre na slabše ali na boljše? Ali naj še sploh grem k specialistu na pregled? Bojim se, da ne bi prenesla obremenilnega testa. Ali se naj kar zadovoljim z dejstvom, da pač imam angino pektoris in se z boleznijo kar sprijaznim? »VLASTA« Spoštovana gospa »Vlasta«, hvala za prijazno pismo, ki sem ga moral skrajšati, upam pa, da sem povzel bistvo, predvsem opis bolezni, ki je pogosta. Pri Vas opažam dva problema; prvi je bolezen, drugi pa je nezaupanje v zdravnike, predvsem kardiologe ali pa je morda vdanost v usodo. Najprej razčistiva drugi problem. Nikoli, prav nikoli se ne smemo z boleznijo kar sprijazniti. V našem primeru je potrebno diagnostični postopek pripeljati do konca. Ob ustreznih zdravi- lih, predvsem pa z ustreznim načinom življenja boste lahko preživeli še veliko prijetnih let. Pri kroničnih boleznih se naučimo z boleznijo živeti in poiskati v okviru danih možnosti tisto lepo, kar nam življenje še vedno lahko nudi. Nikoli pa se ne smemo vdati v usodo. Vaše nezaupanje do kardiologov pa se bo zmanjšalo, ko bom v nadaljevanju razložil bolezen angina pektoris in boste spoznali, da se pravzaprav nobeden od »Vaših« kardiologov ni motil. Kaj je angina pektoris? To je pravzaprav znak bolezni slabše prekrvavitve srčne mišice. Je značilna bolečina v predelu srca, ki se lahko širi v vrat, levo, tudi desno zgornjo okončino, v predel žličke v trebuhu. Samostojno izraz imenujejo pogosto, ker ni pri težavah ugotoviti nič drugega, kot to značilno bolečino. Zato se pojavi izraz kar kot ime za samostojno bolezen. Kdaj se pojavi angina pektoris? Značilna bolečina nastopi, če srčni mišici primanjkuje kisika. To se zgodi navadno pri telesnem naporu, ko mora srce hitreje in močneje delati, pa tudi v stresnih situacijah. Za pomanjkanje kisika v srčni mišici je lahko več vzrokov. Najpogostejši vzrok je koronarna srčna bolezen — to je bolezen srčnih arterij, ki morajo srce prehranjevati s krvjo (kisikom in glukozo). Prekrvljenost srca se zmanjša, če se srčne žile (ko-ronarke) zožijo. Te pa se lahko zožijo nenadno pri stresu, bolj pogosto pa zaradi nabiranja maščobnih oblog na notranjih stenah žil. Odtod nevarnost za srce pri ljudeh z visokimi vrednostmi holesterola in trigliceridov v krvi. Močno zoženje srčnih žil povzroči tudi kajenje. Zato je tako veliko srčnih infarktov pri hudih kadilcih. Zoženo žilje v mirovanju običajno še ne dela težav. Zato se pri sumu na to bolezen opravi obremenitev, t.j. da mora bolnik opravljati pod kontrolo zdravnika in sestre stopnjevano napornejše delo — goni kolo, ki je vedno bolj »zabrem-zano«, ali hodi po tekočem traku, ki se postavlja vedno bolj navkreber in je vedno hitrejši. Ker je tak bolnik pod kontrolo — ves čas se lahko na EKG vidi krivulja, če »ima srce težave«, se test pri spremenjeni krivulji, ki kaže na slabšo prekrvavitev srčne mišice zaradi napora, takoj prekine. Zato se Vam te preiskave ni treba bati. Kardiolog, ki ste ga obiskali v drugem kraju, je verjetno opravil preiskavo — ultrazvok srca. S to povsem nebolečo preiskavo se ugotovi na podlagi odboja ultrazvoka od tkiv v prsnem košu, kakšno je srce, kakšne so srčne stene in srčna votlina, tudi sum na zožitev srčnih žil. Sum na zožitev srčnih žil, ki ga tudi Vi navajate, pa se dodatno ugotavlja s preiskavo, imenovano koronarografija. S to preiskav (opravljajo jo v Ljubljani) se točno ugotovi, če je katera srčna žila zožena In kolikoje zožena. Pri močno zoženi srčni žili opravijo tudi razširitev, kar je danes že neproblematičen in relativno pogost poseg, pri zamašeni pa je potrebna operacija. Holter monitoring (24-urni posnetek EKG) se opravlja zaradi možnosti, da bolečino pri srcu (angino pektoris) povzroča tudi nepravilno bitje srca, ob katerem se tudi zmanjša prekrvavitev srčne mišice. Gre lahko za motnje v prevajanju električnega impulza v srcu ali pa za hormonalne motnje, predvsem pri boleznih ščitnice. Redko povzroči slabšo prekrvavitev srčne mišice in bolečino tudi slabokrvnost — če je premalo krvnih telesc, ki nosijo kisik. Kaj storiti v Vašem primeru? Predlagam, da se ne vdate v usodo. Potrebna je kontrola pri vašem izbranem zdravniku in seveda kardiologu, dokončna ugotovitev diagnoze, ki je še vedno lahko samo angina pektoris, redno jemanje zdravil, ki/če vam jih bodo predpisali. (Angised, katerega navajate, da ga še ne jemljete, širi srčne žile — torej zadeva še ni tako huda.) Seveda lahko in morate tudi sami zase kaj postoriti. Potrebno je urediti telesno težo (!) In predvsem skrbeti za uravnoteženo, zdravo prehrano. O tem obstaja veliko literatura, najbolj priporočam knjige dr. Dražigosta Pokorna, sicer pa dieto lahko dobite tudi pri svojem izbranem zdravniku. Kontrole maščob v laboratoriju so potrebne vsakih 3 do 5 let. Poudariti moram še to, da je popularno, da si ljudje pogosto želijo kontrolirati maščobe v krvi, predvsem holesterol. Nekateri skoraj vsak mesec. Ob tem pa zase nič ne storijo; ostajajo debeli, uživajo mastno hrano, se nič ne rekreirajo. Za take je kontrola krvi še na pet let nepotrebna; škoda je časa, ki ga »zapravijo« pri zdravniku in denarja za opravljene preiskave. Pripis uredništva Bralki, ki nam je pisala pod geslom »potrpežljiva« bo dr. Velikanje odgovoril v naslednji številki Savinjčana. Bralce obveščamo, da nadaljujemo z rubriko Mag. sc. Franjo Velikanje, dr. med. odgovarja. Ljudje smo pač takšni, kakršni smo. Zdravje cenimo, kot radi rečemo, dokler nas nič ne tare. Toda slej ko prej se prično kopičiti težave, takšne ali drugačne. Zato vas prijazno vabimo, da sprejmete to rubriko za svojo vsi: mladi in stari. Saj veste, kako zelo nam je že domač rek: »Prijazna beseda zdravnika in dober nasvet sta že pol zdravja.« Pišite na uredništvo. Dr. Velikanje pa vam bo rad svetoval in pomagal s svojimi nasveti, da boste težave, ki vas pestijo, laže premagovali. Odgovori bodo objavljeni v Savinjčanu pod šifro, ki si jo boste izbrali sami. Uredništvo Avto klime Sobne klime Toplotne črpalke Bojlerji termotehmka tel:.701-247 MODA P KVALITETA ZADOVOLJSTVO H Trgovina in šiviljstvo Žalec, Ul. talcev 3 (za tržnico) tel.: 714-175, faks: 714-182 g E-< I p s te! £ I Občni zbor Sožitja_____ Ta petek, 15. marca, bo ob 16. uri v predavalnici osnovne šole v Žalcu redni letni občni zbor društva Sožitje za pomoč duševno prizadetim občine Žalec. Z občnim zborom se bo zaključilo štiriletno mandatno obdobje, zato bodo na njem med drugim izvolili nov izvršni in nadzorni odbor. Prav tako bodo sprejeli dopolnila statuta društva, ob koncu pa bo sledilo družabno srečanje, s katerim bodo počastili dan žena in bližajoči se materinski dan. K. R. SETVENI KOLEDAR ZA MAREC DATUM DEL RASTLINE IN URA * konec časa za presajanje 13. sreda od 4. ure plod 14. četrtek plod 15. petek od 6. do 17. ure korenina 16. sobota —, od 18. ure korenine 17. nedelja od 5. ure cvet 18. ponedeljek do 21. ure cvet, od 22. ure list 19. torek plod 20. sreda do 17. in od 21. ure list 21. četrtek do 15. ure list, od 16. ure plod 22. petek plod 23. sobota list 24. nedelja korenina 25. ponedeljek do 10. ure korenina, od 11. ure list 26. torek do 10. ure korenina, od 11. ure cvet * začetek časa za presajanje 27. sreda cvet (rezanje in podtikanje pot. za žive meje) 28. četrtek od 5. ure list . 29. petek list 30. sobota do 13. ure list, od 14. ure plod 31. nedelja plod ^SETVENI KOLEDAR ZA APRIL ^ DATUM DEL RASTLINE IN URA 1. ponedeljek plod 2. torek od 8. ure plod, od 9. ure korenina 3. sreda 4. četrtek do 21. ure korenina 5. petek 6. sobota — 7. nedelja 8. ponedeljek korenina do 6. ure korenina, od 7. ure list 9. torek do 8. ure list, od 9. ure plod * konec časa za presajanje ^10. sreda do 16. ure plod J VETERINARSKA AMBULANTA ŽALEC 24 UR Tel.: 063/714-144 063/716-016 Mobitel: 0609 616-786 Ambulantni čas: ponedeljek-petek od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure. sobota od 7. do 9. ure. * velika izbira metrskega blaga, * šivanje po meri, tudi za močnejše postave, * ekspres šivanje, * oblačenje gumbov. ZELO UGODNO V MARCU ! ! ! - velika izbira zelo kvalitetnih vlskoz za ženske bluze po 1.000,00 SIT/m, - pri naših šiviljskih uslugah vam nudimo 10-odstotni popust pri nakupu blaga, - izdelava pomladnih kostimov za vsak okus. Vabljeni v trgovino in šiviljstvo TWEED, vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure (za žalsko tržnico). MODA KVALITETA ZADOVOLJSTVO LATKOVA VAS 34, 3312 PREBOLD, TEL.: 063/701-749 vam nudi rezervne dele za avtomobile GOLF, OPEL, RENAULT, ŠKODA, LADA in ZASTAVA. Po naročilu pa vam priskrbijo tudi rezervne dele za ostala vozila. UGODNO - avtokozmetika, avtopreproge, izpušni sistemi, sedežne prevleke in več vrst motornih olj. Ugodni plačilni pogoji ! TRANSPORT - TRGOVINA - STORITVE 63311 Šempeter 101 Tel.: 063/701-782 SLOVENIJA Z udobnim kombijem opravljamo prevoze oseb in tovora doma in v tujino - nakupi na Madžarskem, v Italiji in drugod - prevoz na romarske poti: na Višarje, Brezje in drugam - vleka kamp prikolic - Za zaključene skupine nudimo popust Pri TTS se trudimo, da bi se s potovanj vračali zadovoljni! vam nudi - kontrolo vida pod vodstvom specialista okulista - tekočine za leče ter ves pribor za očala tmmmm Šempeter v S.4.13a tel. 063/701-547 ('Simona O^čoc/rrn i.ft. Šentjur, Profenikova 16 novo - novo - novo - novol - sončna očala POLARCHDNA OČALA POLICE, STING, COUNTRY ZA RIBOLOV Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Naredite kaj za svoje oči, to vam Optika Simona priporoča |V| = IZPOSOJEVALNICA POROČNIH<^OBLEK Pesje pri Velenju Janka Urliha 40 tel.: (063) 857-379 nudimo vam: - izposojo poročnih oblek - izposojo obhajilnih oblek - izposojo maturantskih oblek del. čas: od 9. do 18. ure ob sob. od 9. ure do 12. ure Priporočamo se za obisk Novosti v organizaciji policije V začetku letošnjega leta sta pričela veljati spremenjena pravilnika o organizaciji in delu Ministrstva za notranje zadeve in o sistematizaciji del in nalog MNZ. Pravilnika pomenita osnovo za novo organiziranost policije, ki se postopno uvaja v vsej državi, v nekaterih regijah pa je do nje že prišlo. Nova organiziranost tako od 1. marca velja tudi na območju UNZ Celje, kamor seveda sodi Policijska postaja Žalec. Spremembe so nastajale več let, še posebej pa zadnji dve leti v okviru projekta Policija na lokalnem nivoju. Projekt odgovarja na vrsto vprašanj, kot je na primer, na koga naj se obračajo občani, ko ne gre za nujne interventne ukrepe, je odgovor na zahteve po večji prisotnosti policistov na terenu, vendar pa tu ne pomeni kakšnih radikalnih sprememb. Nova organiziranost naj bi izboljšala učinkovitost dela policije in okrepila občutek varnost pri ljudeh. V vsej UNZ je razporejenih SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV Dani PIKL, Šempeter HS/d tel.: 063/702-070 Popravila pralnih strojev, štedilnikov, boj/erjev, servis in meritve oljnih gorilcev. I MALI OGLASI UGODNO PRODAMO DOBRO OHRANJEN KOZOLEC TOPLAR, štiridelni, postavljen na zidanih stebrih. Cena po dogovoru! Inf. po tel.: 063/451-513. UGODNO PRODAM dnevno sobo - omaraj kavč, miza, fotelja - v Žalcu. Informacije po tel.: 063/712-741 V NAJEM DAJEM trgovino, bife in delavnico v Braslovčah. Informacije po tel.: 063/707-402 PRODAM OPREMLJENO STANOVANJE velikosti 86 m2 v Kaplji vasi 55. Kličite po tel.: 061/1594-475 (popoldan). V Latkovi vasi prodam njive v izmerah 12.198, 4.895 in 3.936 m2. Informacije po tel. 062/ 415-178 (zvečer). Izdelava In montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminizirane pločevine za: • osebna vozila • lažja tovorna vozila . traktorje VLADIMIR MARN, Vransko 18, telefon: 725-106 OSKAR KOLENC Podlog 41, Šempeter * vzdrževalna dela na stanovanjskih objektih * čiščenje kanalizacije (odvoz fekalij) telefonska številka 063/702-162 JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o. Nade Cilenšek, 3310 Žalec, telefon: 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC: od 7. do 15. ure 150 delovnih mest več, na žalski policijski postaji se bo tako število pooblaščenih uradnih oseb povečalo za približno 30%. Vodje policijskih okolišev bodo bolj kot doslej delovali na področju preventive, svetovanja in pomoči. Na vseh policijskih postajah pa zdaj delujejo lokalne skupine kriminalistov. Ti bodo opravljali praviloma naloge na področju kriminalitete, najpogosteje v civilni obleki, v primeru potrebe pa bodo opravljali tudi drugo policijsko delo. Med drugim bodo policisti odslej pogosteje opravljali opazovalno službo (peš), več bo nadzora cestnega prometa in ukrepov zoper kršitelje, prav tako pa tudi več preventivnega dela na področju prometa. Vse leto se bodo odvijale razne preventivne akcije. K. R. BUDNA D.O.O. BUKOVO HLODOVINO ODKUPUJEMO plačilo takoj POGREBNA SLUŽBA * IVAN ROPOTAR OB BOLEČI IZGUBI BLIŽNJEGA VAM 24 UR NA DAN PONUJAMO: ❖ kompletne pogrebne storitve, ♦> vse vrste prevozov doma in v tujini, ^ ♦> izkope in zasipe grobnih jam, A ❖ ureditev cvetličnih aranžmajev, '»«fiO ♦> povračilo pogrebnine, C/\ ♦> vse opravimo hitro in spoštljivo ter po izredno ugodnih cenah. Zahvaljujemo se za zaupanje! Šempeter v Savinjski dolini 112la, tel.: 0631701-433 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARJETE RAMŠAK, roj. TANJŠEK, (nazadnje stanujoče v Domu oskrbovancev Polzela) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. Zahvaljujemo se govorniku za tolažilne besede, godbi na pihala iz Zabukovice, Planinskemu društvu Zabukovica, delavcem Doma oskrbovancev Polzela in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Jože in Darko ter hčerka Stanka z družinami. Te tvoje oči bi se rade zaprle, čutiš hrepenenje po temi, ki vse ozdravi, ki vse utolaži, te oči se bodo v g robu spočile za vekomaj... (S. Kosovel) ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta PLANA GIACOMELLIJA iz Dobrteše vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečene besede sočutja. Posebna zahvala tudi KS Šempeter, SIP Šempeter, g. župniku za opravljen obred, Pogrebni službi Ropotar, Moškemu pevskemu zboru iz Šempetra in Cvetličarni Boža. Iskrena hvala. Žalujoči: Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in sestre MARIJE JEROMEL roj. Martinšek, iz Migojnic 23/a se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje ter sveče. Posebna zahvala sosedom za vso pomoč, dr. Djuriču ter patronažni sestri Jasni za dolgoletno skrb, govornikoma gospe Valči in gospodu Otu ter pevcem kvinteta »LASTOVKA«. Žalujoči: sin Lubi z ženo Zdenko, hčerka Danica in sestra Greta. Delo, skrb, skromnost in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Nam ostali sta praznina in globoka bolečina. ZAHVALA Nenadoma in tiho se je poslovil ŠTEFAN VARJAČIČ Iskrena hvala sorodnikom in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Valterju Verhovšku za nagovor, hvala pogrebni službi Steblovnik. Žalujoči: žena Katica, sin Miran in ostalo sorodstvo. Kot vse, zdaj pesem je končana. Odhaja zima in se pomlad budi. Slovesa ura vedno je prerana, ko za vselej odhajaš, mama, ti... (Valter Verhovšek) ZAHVALA Ob slovesu MARIJE VIDMAJER roj. OCVIRK, Brinšekove mame se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste se ji prišli poklonit ob slovesu s cvetjem in svečami. Hvala gospodu župniku Viktorju Arhu za opravljen obred, pevcem Kvinteta Lastovka za lepo petje, gospodu Valterju Verhovšku za ganljiv poslovilni govor in pogrebni službi Strahovnik. Iskrena hvala kolektivu Doma upokojencev Polzela za 10-letno nego in skrb. Zahvala velja tudi zdravstvenemu osebju intenzivnega internega oddelka celjske bolnišnice. Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje. Prav tako se iskreno zahvaljujemo prijateljem in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem, ki ste nam pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Štefan, sin Štefan z družino ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, tašče, orne, sestre, tete in sestrične MARUE GORIČAN iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob slovesu izkazali spoštovanje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku gospodu Viktorju Arhu za cerkveni obred. Hvala vsem za darovane svete maše, cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja. Žalujoči l vsi njem. Priroda spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne nazaj, gomila mu tiha zadnji - zakaj? V SPOMIN 1. aprila mineva 10 let, odkar si za vedno odšel od nas, naš dragi mož in oče ROBERT PARFANT z Brega pri Polzeli Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi. POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003. 720-660. 720-662 Savinjčan l 8wm& /) iOc^r\ /a nrk/7\IYimn/y> , gjtKgjUMjjiaaiggggg pogrebna oprema - pogrebne storitve edltev DokooabSC - dobava spomenikov ureditev pokopališč - dobavi dobava cve(ja S Vrecetjeva 2. Y, 63310 Žalec. Tel: 063/715-605.714-686 Mobitel 0609 635-717 2ii£j ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata ANTONA SIEBERNAKA iz Prebolda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste »v teh težkih trenutkih bili z nami, z nami sočustvovali, darovali cvetje in sveče ter v tako velikem številu počastili njegov spomin. Enako hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, osebju zdravstvenega doma Prebold, godbi na pihala in pevcem TT Prebold. Posebno zahvalo pa izrekamo dr. Mateju Marinšku za nesebično pomoč do njegovega poslednjega trenutka. Žalujoči: (pravilno bi moralo pisati) žena Jožica, sin Marjan z ženo Mojco, vnuka Gregor in Nina ter ostalo sorodstvo. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota je pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija VINKA ČREMOŠNIKA iz Gotovelj 91 /b se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. dekanu za opravljen obred, govorniku g. Rozmanu, kolektivu Hmezad Export-Import, ZZB NOV Žalec in društvu upokojencev. Iskrena hvala dr. Dobnikovi in dr. Gradovi ter celotnemu medicinskemu osebju internega A oddelka Splošne bolnišnice Celje za dolgoletno skrb za njegovo zdravje. Hvala g. Strahovniku za pogrebne storitve. V globoki žalosti njegovi najdražji. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in prababice JOŽEFE LIPOVŠEK, roj. KREČA, iz Kaple - 9. 4. 1912 -9. 2. 1996 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na ' njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospema Kristi Pečovnik in Tončki Hrastovec za nesebično pomoč. Prav tako se zahvaljujemo gospodu Selčanu za opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru Tabor, gospodu Janku Drča za besede slovesa in pogrebni službi Ropotar. Vsi njeni. 2^811 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in tasta EDVINA JORDANA iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti in s tem počastili njegov spomin. Prav tako se zahvaljujemo gospodu župniku, govorniku, pevcem in pogrebcem. Posebej pa se želimo zahvaliti vsem zaposlenim na Gastroenterološkem oddelku bolnišnice Celje, ki so mu lajšali trpljenje v njegovi težki bolezni, ga negovali in nam omogočili, da smo bili lahko vedno ob njem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. V tihi žalosti vsi njegovi. Odpri oči, tudi v tej temi je nekaj lepega. (N. D.) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega očeta, deda in pradeda ERVINA JELENA s Polzele - 1.6. 1912 -23. 2.1996 - se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih bili z nami, z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče, denar za cerkev in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala gospodu dr. Cukjatiju, osebju interne intenzivne Bolnišnice Celje, gospodu župniku Kovačcu in govorniku gospodu Vižintinu. Žalujoči: hčeri Erika in Beba, vnuki Žana, Nika in Matej z družino. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal. Kruta smrt te je vzela, a v naših srcih za vedno boš ostal! ZAHVALA V 49. letu nas je mnogo prekmalu zapustil dragi mož, oče, sin, brat, stric, zet in svak DRAGO PEČOVNIK iz Tešova 5, Vransko Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se gasilcem, g. župniku za opravljen obred, pogrebcem, pevcem, govorniku KS, sodelavcem in govorniku Izletnika Celje za poslovilne besede, kolektivu INDE in pogrebni službi Morana za storitve. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Drago, hči Martina, mama, brat in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, mame. sestre in svakinje VIDE PEČOVNIK, roj. TURK, z Vranskega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in za cerkvene potrebe. Posebej hvala gospodu župniku, obema govornikoma, gospodu Kapusu in njegovemu zboru, godbi na pihala in pevcem TT Prebold, pogrebcem in pogrebni službi Morana. Enako hvala dr. Rodetovi - Zalokarjevi in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Celje in UKC Ljubljana. Žalujoči: mož Franc, sin Franci in hčerka Majda z družinama, sestra Rozi ter ostalo sorodstvo. Ali me čakate polja, gozdovi preljubi? Kako rada bi prišla, oh, rada! Ne čakajte me, nič več me ne bo. Se spomnite, kdaj sem prišla po slovo... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice in žene BRANKE ZABUKOVNIK 12. 8. 1956 - 17. 2. 1996 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in pogrebcem, prijateljem in znancem za izražena sožalja ter darovane sv. maše, sveče in cvetje. Hvala g. župniku Niku Krajncu za opravljen obred, gospodoma Slavku in Srečku Pižornu za poslovilne besede, pevcem iz Andraža in Šmartnega ob Paki za odpete žalostinke, GD Andraž, pogrebni službi Morana in cvetličarni Emi s Polzele. Še posebej se zahvaljujemo sestrični Tatjani za njeno skrb in pomoč ter dr. Lcvakovi in dr. Grošlju za zdravniško pomoč. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, in vsem, ki ste Branko pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Franci, sin Uroš, hči Maja, mama Vikica, brat Srečko z družino, Štoberjeva ata in mama, Maks, Cvetka ter Marjana z družinami. V SPOMIN Mineva žalostno leto, od kar ni več med nami naše drage mame in stare mame TEREZIJE JAGARINEC iz Žalca. Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu, iskrena hvala. Hči Vesna z družino in vnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice JULKE PODBREGAR iz Zahomc pri Vranskem se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi osebju ZD Vransko, pevskemu zboru za ubrano petje, gospodu župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku gospodu Ludviku Piklu in vsem, ki ste darovali cvetje in za svete maše. Žalujoči: vsi njeni Ob tvoji poti ni več postaj, samo še ena je bila in tam ostaneš, tako je daleč in tako na samem. V SPOMIN 23. marca mineva 3 leta, odkar smo se poslovili od dragega in nepozabnega JANKA MAROVTA Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, prisrčna hvala. Žena, sin in hčerka. Že deseto leto v grobu spiš, a v srcih naših še živiš, ni ure, dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Saj solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN DAVIDU VELEPICU 30. marca bo minilo 10 let žalosti, od kar si za vedno odšel od nas tiho in skromno tja, kjer ni več trpljenja ne bolečin. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem prezgodnjem grobu in prižigate svečke. Žalujoči: ati, mami in vsi ostali, ki so te imeli radi. Solze se dajo skriti, bolečine zatajiti, praznega prostora med nami pa ni mogoče zatajiti. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija MILANA JAZBECA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih in za izrečena sožalja. Zahvaljujemo se gospodu Dčrstvenšku in DU Žalec za poslovilne besede, gospodu dekanu Branku Zemljaku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar in pevcem Lastovka. Posebno se zahvaljujemo dr. Tkalcu in osebju EIT oddelka bolnišnice Celje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Čas za sajenje sadnega drevja in grmovnic Kdo bi to bolje vedel kot strokovnjaki na Mirosanu, kjer imajo tudi bogato drevesnico. Vzgajajo številne sorte jablan — od najnovejših sort plantažnih jablan do starih kmečkih sort, poleg tega pa še številne sorte hrušk, sliv, češenj, višenj, breskev, marelic, nektarin ter mnogovrstno sadno grmičevje, kot so ribez, josta, leska, maline, robide in ameriške borovnice. Ob nakupu sadik pa na Mirosanu lahko dobite tudi številne nasvete o tem, katere sorte so za vaše razmere najprimernejše ter kako in kdaj saditi, da bo pridelek čimprej in čim boljši. Sedaj je torej čas, da se oskrbimo z željenimi sadikami, da se tudi posvetujemo, če nismo za to opravilo najbolje poučeni, vse to pa lahko opravimo v Mirosanovi drevesnici med tednom od 8. do 16. ure, ob torkih in petkih do 17. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. T. T. Na Jožefovo v Petrovče Če bo sveti Jožef lepo vreme dal, bo kmet prav dobro stal, pravi ljudski rek. Pa ne le to. Če bo naslednji torek, 19. marca, res lepo vreme, bo večina kmetov in vrtičkarjev gotovo obiskala tudi Jožefov sejem v Petrovčah. Pomlad je namreč tu, pred spomladanskimi deli pa bo prav v Petrovčah mogoče kupiti razna kmečka orodja in stroje, semena, čebulnice — pa domače kmečke dobrote in še marsikaj drugega. Jožefov sejem že osmo leto po vrsti organizirata Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba Žalec. Postavili bodo predvidoma okoli 130 stojnic, večina tistih, ki razstavlja vsako leto, pa se je že prijavila. Aktiv kmečkih žena iz Savinjske doline bo seveda postavil svojo — kmečko tržnico Ln brez dvoma bo med najbolj obiskanimi stojnicami na sejmu. Stojnice bodo začeli postavljati že ob 5. uri zjutraj, sejemske dejavnosti pa se bodo pričele ob 9. uri po maši v petrovš-ki baziliki, ki bo ob 8. uri. Od bazilike do sejemskega prostora pri zadrugi bo krenila povorka konj in zapravljivčkov. Uradno odprtje sejma bo ob 10. uri. V okvir sejma sodi tudi nastop pevskga zbora Juventus iz Madžarske, ki bo ob 10.30 v baziliki. V dvorani zadruge Kmetijska svetovalna služba tudi tokrat pripravlja zanimivo razstavo, le- Zanimivosti po svetu Nek kombi je pri transportu denarja na avtocesti na Bavarskem izgubil kovček s 60 tisoč nemškimi markami. Aluminijast kovček je padel skozi slabo zaprta vrata na cesto, kjer ga je očitno pobral kakšen zadovoljen voznik. Število gusarskih napadov na ladje se je lani podvojilo glede na ■ leto prej, napadi pa postajajo tudi vse bolj nasilni. Leta 1994 se je zgodilo 92 piratskih napadov, lani pa kar 170. Najbolj nevarna območja so morja ob Indoneziji, Somaliji, Džibutiju, Braziliji, Kitajski, Hongkongu ter območje med Hongkongom, mestom Luson na Filipinih in kitajskim otokom Hajnan, Torej pazite, kam boste odpeljali svojo barčico. Oblasti v Sibiriji so prebivalcem ponudile denarne nagrade in brezplačne dovolilnice za lov, da bi pomagali zmanjšati število volkov, ki povzročajo veliko škode; lani so namreč zaklali približno 6 tisoč domačih živali. Vsakdo, ki ubije volka in za dokaz prinese njegovo kožo, dobi brezplačno dovolilnico za lov na medvede, divje svinje in jelene ter denarno nagrado. Darja Kroflič tos na temo žit — Vse od setve do žetve. Na ogled bodo tudi peciva in najrazličnejše stare jedi pa staro orodje in drugi značilni predmeti iz nekdanjega kmečkega življenja. Prav tako bodo razstavljene in na voljo za degustacijo najboljše kmečke salame, domači kruh in savinjska vina. Priznanja najboljšim bodo podelili ob 11.30. Že ob 11. uri pa se bo pričela tradicionalna licitacija kmečkih strojev, demonstracija in njihovo oglaševanje. Razen župana posebnih gostov ne pričakujejo. Novost letošnjega sejma je, da bo osrednja cesta skozi Petrovče v času sejma zaprta za promet. Novost pa bo tudi šotor za tisoč ljudi, v katerem bo ob 8. do 24. ure zabava za obiskovalce, čeprav bo sejem zaprt že ob 19. uri. Igral bo ansambel Vesna s pevko Ireno Vrčkovnik. Organizatorji obljubljajo pestrejšo gostinsko ponudbo, med drugim bodo spekli vola. K. R. Vandalizem se nadaljuje Uničevanje parkovnih klopi, uničevanje košev za smeti in pijana objestnost se v Žalcu vleče že nekaj let. Tudi zadnji primer v športnem centru je naredil pravo razdejanje in precejšnjo škodo. Čeprav povzročiteljev tokratnega dejanja še niso odkrili, sumimo, da so to stari znanci nočnega vandalizma v Žalcu. Povzročitelji lanske akcije bodo sedli na zatožno klop v začetku naslednjega meseca in najbrž bo tudi tokrat znan epilog: od povzročiteljev ni mogoče izterjati materialne odškodnine, ker jim ni kaj vzeti, vzgojni ukrepi pa so tako in tako neučinkoviti. Le doklej bodo odgovorni nemo spremljali vandalsko početje nekaj vročekrvnih žalskih mladiničev?! Mladi judoisti državni prvaki Na šolskem državnem prvenstvu v judu za mlajše deklice in dečke, ki so ga v Ljubljani pripravili judoistični delavci Golovca, se je med ekipami najbolje odrezala Osnovna šola Griže. Vseh šest učencev in učenk iz Griž, ki jih vodi judoist Marjan Fabijan, se je vrnilo iz Ljubljane z bolj ali manj žlahtnimi medaljami. Nedolgo nazaj smo jih zmotili pri treningu v mali telovadnici OŠ Griže in pobliže spoznali njihovo delo. V prisotnosti ravnatelja Francija Žagarja, ki ima velik posluh za tovrstno aktivnost učencev, saj je bil z njimi tudi v Ljubljani, kjer je močno navijal in spodbujal svoje šolarje, smo spremljali zanimiv trening. Ob koncu pa smo se pogovorili z nekaterimi mladimi judoisti in njihovim trenerjem Marjanom Fabijanom, judo-ističnim mojstrom in nosilcem črnega pasu 5. dan. Marjan Fabijan nam je povedal, da je zelo vesel doseženega uspeha svojih varovancev, ki so zelo disciplinirani in vztrajni, kar tudi prinaša dobre rezultate. Imel je, kot pravi, tudi srečno roko pri izbiri kraja, kjer je nekoč bil dominanten rokomet. Njegova že- ni judo karieri, saj je bil 7-krat prvak Jugoslavije, 2-krat prvak Avstrije (tam živel 8 let), 1-krat prvak Slovenije, tretji je bil na evropskem in tretji tudi na svetovnem prvenstvu in še bi lahko naštevali, je še dejal, da je sekcija v Grižah perspektivna in da upa na dobre dosežke tudi v prihodnje. Nekaj besed so nato še povedali tekmovalci. Jaka Olip je dejal, da je zelo vesel doseženih rezultatov, saj pred dobrim letom in pol še niti vedel ni, kaj je judo. Jure Podobnik pravi, da mu je judo postal šport številka ena. Pričakuje, da bo tudi v prihodnje tako. Nadvse ponosen pa je Marjan Fabijan na osmošolko Majo Frece, za katero pravi, da Spredaj od leve Rok Drakšič, jaka Olip in Tilen Trnovšek, v sredini Toni Drakšič, Simon Laznik in Jure Podobnik, zadaj stojijo ravnatelj šole Franci Žagar, Maja Šuster, Maja Frece, Tinka Domen in trener Marjan Fabijan. Na fotografiji manjka še nekaj tekmovalcev, ki so bili opravičeno odsotni. Ija je bila vzgojiti dobre mlade judoiste in to se mu v Grižah uresničuje, čeprav ima še kar nekaj sekcij v drugih krajih celjskega območja. V griški sekciji na osnovni šoli je sedaj 16 aktivnih mladih judoistov, občasno pa se jim na treningih pridružijo še nekateri drugi učenci. Resno delo, razumevanje ravnatelja za ta šport, nadarjenost nekaterih učencev in strokovno trenersko delo tako rojevajo rezultate, ki se jih pred letom in pol, ko so začeli s tem športom, niso nadejali. Sedaj pa so kar naenkrat v konkurenci 54 osnovnih šol, kjer gojijo judo, osvojili prvo mesto in postali državni prvaki. Trenirajo dvakrat tedensko, pred tekmovanji pa še kak dan več. Marjan Fabijan, ki se lahko pohvali z izjemnimi dosežki v svoji tekmoval- ima že toliko mednarodnih priznanj in medalj, da ga bo lahko čez štiri leta že dohitela, če bo tako nadaljevala. Bila je prva v Udinah v Italiji, na prvenstvu Na-gaoka je osvojila 3. mesto, v Avstriji je bila druga itd. Bila je članica državne reprezentance na Madžarskem, prihodnje leto pa bo nastopila najverjetneje že na evropskem prvenstvu, ki bo v Ljubljani. Pohvali pa se lahko še z drugim mestom iz mladinskega državnega prvenstva in drugimi visokimi rezultati. Tako druženje z mladimi judoisti je bilo prijetno. Zaželel sem jim dobre nastope tudi v prihodnje. Glede na njihovo vztrajnost, veselje do tega športa in trenerjevo strokovnost to najbrž ne bo težko. D. Naraglav Letna skupščina ZŠAM Žalec Dom jim je v ponos Tako pravijo šoferji in avtomehaniki, člani ZŠAM Žalec, ki so imeli redno letno skupščino. Skupščina je seveda bila v njihovem domu pri avtopoligonu v Ločici ob Savinji, udeležilo pa se jo je veliko članov, vseh je 324, med gosti pa sta bila tudi Stane Inkret, sekretar republiške zveze, in Alojz Čobec, predsednik regijskega združenja. Skupščino so pričeli z nastopom društvenega pevskega zbora, ki šteje 22 pevcev in ga vodi Mija Novak. To združenje je najbrž edino v Sloveniji, ki ima tudi svoj pevski zbor. Kot so povedala poročila oz. posebno,poročilo predsednika žalskega združenja Iva Serdoner-ja, so v preteklem obdobju glavno skrb in delo namenili svojemu domu, avtopoligonu, organiziranju raznih prireditev, med najbolj koristne sodi gotovo tekmovanje osnovnošolcev na temo Kaj veš o prometu. V lanskem letu so se udeležili evropskega srečanja stanovske organizacije na Bledu, razvili nov druš-tevni prapor in še bi lahko naštevali uspehe tega društva. V razpravi so gostje pohvalili delo združenja, ob koncu pa so podelili priznanja. Plaketo tovarištva so prejeli Anton Skornšek, Ivan Juhart in Alojz Rojšek; zlato značko Renato Sternad, Martin Mladi in kmetijstvo Kmetijska svetovalna služba Žalec in Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline sta letos organizirala že 25. občinski kviz Mladi in kmetijstvo. Kviza, ki je bil v prostorih gasilskega doma v Prekopi, se je udeležilo osem ekip oziroma krajevni odbori društva podeželske mladine Tabor, Vransko, dve ekipi Braslovč, Petrovče, Ponikva, Šempeter in Polzela. Odgovarjali so na vprašanja iz naslednjih tem: Trženje na kmetiji, celostni razvoj podeželja, pridelava ajde in reja prašičev. Največ točk in s tem zmago si je priborila ekipa Polzele, drugo mesto so osvojili mladi s Ponikve, tretjega pa krajevni odbor Šempeter, Naslednja štiri mesta so si ekipe razdelile šele po odgovarjanju na dodatna vprašanja, zadnje mesto pa so zasedli Taborčani. Zmagovalna ekipa Polzelanov se bo udeležita regijskega tekmovanja, ki bo 16. marca v zdravilišču Laško. Kje je pravna država? Tako se vsak dan bolj sprašujejo žalski trgovci in se seveda jezijo zaradi različnih hišnih prodajalcev sadja in zelenjave, pa tekstila in številnih čistil. Kupci so najprej zadovoljni, saj so cene pogosto mamljive. Kdo ne bi kupil banan po 40 tolarjev, če so v trgovini 100 in več tolarjev. Ima pa ta medalja tudi drugo plat, kajti slabega blaga pri takšnem prodajalcu ni mogoče reklamirati, če se potem izkaže, da je bila kakovost slabša. Pri takšni razliki v ceni gotovo nič ne kane v davčno malho, pravijo trgovci. • Občinski svetniki so se kar precej časa ubadali z delitvijo letošnje občinske pogače. Bolj kot s tem,, kje dobiti denar za vse potrebe, so s številnimi amandmaji dokazovali nujnost delitve tudi tistega denarja, ki ga v proračunu ni. Morda pa ga bodo našli pri trgovcih »od vrat do vrat« in če vsak svetnik ulovi vsaj enega, bo več denarja za streho žalskega kulturnega doma, kanalizacijo in tudi za plemenskega žrebca. • Občinski svetniki iz pozicije so prepričani, da je problem financiranja Zavoda za kulturo in vzdrževanje kulturnega doma predvsem žalski. Sedaj v tej ustanovi razmišljajo o višjih cenah storitev, najemnine in vstopnic za obiskovalce izven meja Žalca. Žalčani pa razmišljajo tudi o uvedbi kulturne takse. • Ko je župan prepričeval svetnike o nujnosti sanacije strehe žalskega kulturnega doma, je nazadnje dejal: »Ce tega ne razumete, Bog vam pomagaj, jaz vam ne morem«. Zavod za kulturo očitno računa tudi na pomoč višjega, saj so že prej na obisk povabili škofa Grmiča. • Davek na stavbno zemljišče so svetniki letos sprejeli brez zapletov. V odmoru je bilo slišati komentar, da nekateri svetniki tega ne plačujejo, za to je bila odločitev seveda lažja. • Trudili smo se, da bi izvedeli, kako so razdelili sredstva za razvoj podjetništva. Še lani je bilo o delitvi teh sredstev veliko polemike. Očitno so sedaj v odboru za delitev sredstev »pravi« ljudje, ki so modro razdelili denar, koliko pa je kdo dobil, je poslovna tajna. Ivo Serdoner Lanišnik, Rudi Piki, Franc Puso-vnik, Franc Likeb; srebrno Stanko Novak in priznanja Drago Marn, Slavko Vaši, Marjan Tratnik, Martin Steiner ter Janez Jelen. Seveda so skpščino zaključili tudi s petjem in družabnim srečanjem. T. Tavčar