"C
K%9^toVJic U8'8a
BrJsŠn0%S^ne
y-Ušzi
Ri$kA Domovi im/1
m Rt M G Pk mi— H O /MI E
MB
AM€fttCAN IN SPIRIT iomm IN tANOUAO€ OMIT
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 3, 1967
SLOV€NIAN
umnim n€W$pajm»

ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Zopet govorjenje o mirovnih pogajanjih
Združene države naj imajo v načrtu u s t a v iti letalsko bombardiranje Severnega Vietnama kmalu po predsedniških volitvah v Južnem Vietnamu.
WASHINGTON, D. C. — V začetku tedna so razpravljali tu o Kosyginovi ponudbi posredovanja za končanje vojne v Vietnamu. Državni tajnik je tem razpravam napravil konec, ko je izjavil, da Kosygin ni povedal v Glassboru nič drugega kot preje v Londonu Wilsonu. Rusk je poudaril, da Združene države niso voljne ustaviti bombardiranje vojaških ciljev v Severnem Vietnamu, če ta ne omeji na kak način svoje vojaške dejavnosti. O čem takem Kosygin ni nič vedel, zato je predsednik Johnson ponudbo odklonil.
Sen. Fulbright, znani nasprotnik predsednikove vietnamske politike, je pripomnil v nedeljo, da Združene države namerno nadaljujejo vojno v Vietnamu, da bi potegnile vanjo rdečo Kitajsko in tako dobile priložnost, da uničijo njeno atomsko industrijo in s tem možnost gradnje atomskega in vodikovega orožja. Kake dokaze ima za take svoje očitke, senator ni povedal.
Sedaj se širijo tu glasovi, da je predsednik L. B. Johnson odločen začeti z novo mirovno akcijo. Začela naj bi se z ustavitvijo bombardiranja Severnega Vietnama kmalu po predsedniških volitvah v Južnem Vietna-niu. O tem načrtu naj bi razpravljala z zavezniki predsednikova delegata gen. Taylor in C. Clifford, ki sta zadnje dni v Avstraliji.
Včeraj je tiskovni tajnik Bele hiše glasove o novi ameriški akciji po volitvah v Južnem Vietnamu označil za neosnova-fte. Govorice o njih kljub temu hišo prenehale.
Novi grobovi
Louis Malovac
Včeraj je umrl 49 let stari Louis Malovac s 24900 Devoe Ave. v Euclidu, vdovec po lani umrli Ethel, očim Doris Thomas (Niles, Mich.), sin Josepha in Josephine, brat Josepha in Ru-dolpha, rojen v Bellaire, Ohio. Pokojnik je bil član SNPJ št. 566 in je bil zaposlen pri White Motor Corp. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob desetih dopoldne na Lakewood Park pokopališče.
Edward J. Douglas
V Woman’s bolnici je umrl 59 let stari Edward J. Douglas z 1975 Torbenson Dr., mož Diane, roj. Mandel, oče Diane Schuss-ter, Lorette Hostings, Ronalda in Edwarda, 6-krat stari oče, sin Mary, brat Henryja, Ann Pre-<el in Stanleyja. Pokojni je bil član KSKJ št. 169 in Društva Najsv. Imena pri fari Kristusa Kralja. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 9.45 v cerkev Kristusa Kralja ob 10.30, nato na All Souls pokopališče.
Otok Anguilla se je vrnil v federacijo s St. Kitts-Newis
Bridgetown, Barbados. —
Kot smo poročali, se je otok Anguilla uprl federaciji treh o-tokov (St. Kitts, Newis, Anguilla), pregnal federalno policijo ih oklical neodvisnost. Ker šteje samo 6,000 prebivalcev, je hi-lro spoznal, da je neodvisnost Zanje predraga. Zato je poslal svojega župana v Washington, 'la ponudi Johnsonu pristop v
ZDA.
Naša federalna administracija je anguilskemu županu rekla, 'la ima malih že preveč, in je Ponudbo odklonila. Ker Anguilla ne mara tudi nobena druga država, je otok ostal na cedilu. Da so se za zadevo začeli zanihati sosedje in pregovorili fe doracijo St. Kitts-Newis, da je sPrejela Anguillo zopet v svojo skupnost. Prestolica v St. Kitts ja obenem tudi obljubila, da bo ^hguilllo bolj podpirala. Pogod-a med vlado in uporniki je že
Podpisana.
Delno oblačno z možnostjo ažja. Najvišja temperatura 80.
Cene za žita so močno nazadovale
WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za žita je ugotovilo, da so cene za nekatere vrste žit hudo padle od junija do julija, za pšenico na primer od $1.49 na $1.37 za mernik. To je seveda zelo vznemirilo farmarje, ki še niso pozabili, da se je lani cena za pšenico prav isto dobo dvignila za celih 15 centov. Ne počuti se naravno dobro tudi tajništvo za poljedelstvo, ker nima sredstev, da bi cene dvigni-1°.
Še bolj je pa prizadetih kakih 15 senatorjev iz farmarskih držav, ki bodo morali v volivni campanji prenašati napade nanje in federacijo, češ da nihče v Washingtonu ne brani farmarskih koristi. Napram lanskim padcem so letošnje cene padle za pšenico 37 centov, koruza za 6 centov, soja pa kar za 71 centov.
Na drugi strani so pa dobro odrezali farmarji, ki pridelujejo sočivje in sadje, pa tudi jajca.
Črnski izgredi niso posledice kake zaroie
Direktor FBI E. Hoover trdi v poro Čilu predsedniški komisiii, ki preiskuje o-zadje črnskih izgredov, da za kako zaroto ni dokazov.
WASHINGTON, D.C. — Direktor FBI J. E. Hoover je v svojem 52 tipkanih pol obsegajočem poročilu novi predsedniški komisiji za raziskavanje izgredov v mestih sporočil, da ni na razpolago nobenih dokazov ah kakega drugega gradiva, na osnovi katerega bi bilo mogoče sklepati, da so izgredi v črnskih mestnih predelih v zadnjih tednih bili posledica kake zarote.
Nova komisija je imela v torek svojo prvo sejo pod predsedstvom guv. Kernerja iz Illinoisa. Na njej je odobrila direktorja svojega štaba. Kongres je že v ponedeljek odobril poseben zakonski predlog, ki daje komisiji pravico pozvati predse priče.
Kerner je po seji komisije dejal, da je iz poročila Hooverja razvidno, da FBI doslej še nima na razpolago nobenega gradiva, ki bi dokazovalo, da je prišlo do črnskih izgredov v Newarku, Detroitu in drugod na temelju kake zarote. Kerner je dodal, da po doslej zbranem gradivu ni mogoče trditi, da bi bilo streljanje iz zased na policijo in gasilce organizirano.
Nekateri člani Kongresa, med drugimi vodnik republikanske manjšine v Senatu E. Dirksen, so izjavljali, da imajo dokaze za to, da so bili izgredi organizirani in organizirano izvedeni.
Lunar Orbiter 5 na poti proti Luni
PASADENA, Calif. — Lunar Orbiter 5, ki so ga v torek zvečer pognali proti Luni, da fotografira tam pet predelov Lune, ki so izbrani kot možna prista-jališča ameriških astronavtov na nje. Vesoljsko vozilo je pravilno usmerjeno in bo predvidoma doseglo bližino Lune v soboto popoldne, se “ujelo” v njeno
Cene niso letos nihale, so ves, težnost, nato pa zaokrožilo okoli čas kazale tendenco navzgor. Inje.
SrSSSTUNASER PREDLOŽIL KONEC
WASHINGTON, D.C. — Zveza ameriških bank, kjer so včlanjene vse največje ameriške banke, je v svoji zadnji izjavi nenavadno ostro obsodila federalno politiko, češ da se premalo briga za našo plačilno bilanco, akoravno izkazuje bilanca od leta do leta velike primanjkljaje. Zato so začeli v tujini dvomiti o solidnosti ameriške finančne politike. Posledica takega razpoloženja med tujimi finančniki je vedno večje vpo-števanje raznih sluhov, kot na primer o devalvaciji dolarja, o novi uradni ceni za zlato, o novi kreditni politiki napram tujim bankam, o zapori izvoza zlata itd. Izjava trdi, da vsi taki slu-hi škodujejo ameriškemu ugledu, čeprav je res, da so samo navadne čenče.
Federacija je na to kritiko takoj reagirala in pobijala stališče Zveze ameriških bank. Taki spopadi med federalno upravo in bankami niso zadnja leta nobena posebnost. Tudi nič ne vplivajo na finančno politiko naše federacije. Škodo od tega ima pa samo naša dežela.
Bojimo se, da tudi sedanja kritika federalne finančne politike ne bo rodila nobenega u-speha. Kritika zahteva posredno žrtve, teh se pa vsi branijo, federacija pa nima poguma, da bi pnRtalo vo;jskovanje v izvajala sklepe, ki so zvezani z žrtvami.
VOJSKOVANJA V J EMINO
Na konferenci zunanjih ministrov arabskih držav v Kartumu v Sudanu je včeraj egiptovski zunanji minister Riad predložil končanje državljanske vojne v Jemenu na temelju dogovora med kraljem Savdom in Naserjem iz leta 1965.
KARTUM, Sud. — Egiptovski zunanji minister Mohamed Riad je na konferenci 13 arabskih držav tu predložil Savdski Arabiji končanje vojne v Jemenu. Tam se bori republikanska vlada, ki jo podpirajo Naserjeve čete, proti pristašem kralja Badra, ki so ga republikanci z vojaškim uporom vrgli s prestola pred 5 leti. Kraljevo stran podpira Savdska Arabija, delno pa menda tudi Britanci iz sosednjega Adena. Tej državljanski vojni so skušale napraviti konec Združene države s posredovanjem že pred leti. Poskus ni uspel. Nato sta se savdski kralj Fejsal in egiptovski Naser leta 1965 dogovorila v Jeddahu, da bosta vojno končala na ta način, da bosta oba ustavila podpiranje vojskujočih se strani v Jemenu in poskrbela, da se ti dve dogovorita za skupno vlado, ki naj izvede ljudsko glasova- soval v razmerju 150:17 za svo-nje o bodočnosti Jemena. Dogovor ni bil nikdar izveden, jega uradnega kandidata pri ker se Naser enostavno ni maral umakniti iz Jemena. demokratskih primarnih volit-
župana Clevelanda v ok-rožene sile doma, kjer črta pre-j tobru sedanjega župana R. S. mir j a ob sueškem prekopu še ni' Locherja ustaljena in dogovorjena, na
Iz Clevelanda in okolice
Pozdravi—
Mr. Joe Nemanich, glavni predsednik KSKJ, in njegova žena Mrs. Frances pošiljata prijateljem in znancem pozdrave iz Minnesote.
Še v bolnici—
Jakob Resnik iz Newburga je še vedno v St. Alexis bolnici. Obiski so dovoljeni.
Zadušnica—
V	nedeljo ob 10.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Johna Rutarja ob 2. obletnici smrti.
V	soboto bo v cerkvi Marije Vnebovzete ob osmih sv. maša za pok. Mimi Romih ob 28. obletnici smrti.
Locher uradni kandidat—
Glavni odbor Demokratske stranke v okraju Cuyahoga je sinoči na svoji izredni seji izgla-
Bojna ladja New Jersey bo obnovljena za Vietnam
WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik McNamara je odredil, naj vzamejo bojno ladjo New Jersey iz rezerve in jo obnove za službo v okviru sedme flote v vodah Tonkinškega zaliva. Obnova ladje bo stala o-koli 27 milijonov.
Na ladji bo posadka 70 oficirjev in 1.400 mornarjev. Njeni topovi bodo lahko streljali 16 pomorskih milj daleč v notranjost, koder je nekako eno četrtino vseh vojaških ciljev v Severnem Vietnamu. Ladja ne bo gotova za vojno službo pred 9 meseci.
Naser je imel v Jemenu nekaj časa do 70,000 vojakov z vso težko opremo in letali. Kljub vsemu ni mogel ukrotiti kraljevske strani in utrditi položaja republikanske vlade predsednika gen. Salaha. Ko je bil Egipt v juniju letos hudo tepen od Izraelcev v kratki vojni, ki je privedla izraelske oborožene sile do vzhodne obale Sueškega prekopa, je
Jemenu
za Naserja prehudo breme. Ž.e pred spopadom z Izraelom jc umaknil del svojih čet od tam, da bi okrepil svoje vojaške sile na meji proti Izraelu. Po porazu sc se egiptovske čete v Jemenu začele umikati iz notranjosti proti obali in se delno vrnile domov. Vse je kazalo, da bodo pristaši kralja Badra v kratkem stisnili svoje republikanske nasprotnike, ki jim Naser ne more več nuditi potrebne podpore. Vojskovanje je postalo namreč neznosno breme za Naserja tudi v finančnem pogledu.
Rešitev iz zagate
Predlog egiptovskega zunanjega ministra v Kartumu je izhod iz zagate za Egipt, ki si udeležbe v jemenski državljanski vojni ne more več privoščiti, ker na eni strani potrebuje svoje obo-
V kitajskih oboroženih silah je nekaj narobe
HONG KONG. — Nobene stvari ni tako težko presojati kot poteka kitajske revolucije. Še tisti viri, ki jih človek smatra za najbolj zanesljive, velikokrat odpovedo. Zmeraj se je treba zanašati na čas in čakati, ali bo dnevna zgodovina potrdila razne novice, ki prihajajo iz Kitajske, navadno preko Hong Konga.
Kar danes drži, je le dejstvo, da Maova proletarska kulturna revolucija še ni zmagala niti v prestolici, kaj šele v glavnih 22 kitajskih provincah. Resnično je najbrže dejstvo, da se je kitajska armada skušala dolge mesece držati izven spora in igrati vlogo posredovalca, kjer se je le dalo, med razbito rdečo tovarišijo. Zato so vse struje pustile vojaške kroge pri miru, jih niso napadale, pač pa hvalile, kadar je ta ali ona vojaška edinica potegnila z njo. To je istočasno služilo za dokaz, da oborožene sile niso zanesljivo na Maovi strani, čeprav morda precejšen del drži z njim.
Zdi se pa, da se je v tem za-
motanem položaju nekaj premaknilo, ne ravno Maovim pristašem v prid. Armada v mestu Wuhan se je uprla Ma-ovemu režimu. Mao je poslal v Wuhan dva svoja zaupnika, da bi spreobrnila upornike. Uporniki so pa Maovo delegacijo zaprli. Ta dogodek je zelo razburil Maove pristaše v Peipingu, pa tudi nekatere peipinške politične kroge, ki bi radi ostali nevtralni. Potem se je nekaj zgodilo, kar še ni pojasnjeno; Maova delegacija je dobila svobodo. Ali je to morda uspeh posredovanja ministrskega predsednika Ču-En-laja? Ali pa je morda Mao poslal v Wuhan svoje padalske čete, ki so osvobodile delegacijo.
Ta za kitajske komuniste mučen dogodek odkriva dejstvo, da se še zmeraj cele province upirajo Maovemu režimu, da aretirajo celo Maove osebne delegate in da mora Mao napenjati skrajne sile, da se drži na površju.
Takoj drugi dan je glavno glasilo Maove struje prineslo oster napad na dva kitajska
maršala, Peng-Teh-huayja in Lo-Jui-chinga. Oba maršala veljata za ugledni vojaški o-sebnosti, ki sta v javnosti zelo dobro zapisana. Znano pa je, da oba maršala nista samo znani osebnosti v kitajskem javnem življenju, ampak da imata tudi dosti pristašev tako v Peipingu kot v notranjosti dežele.
Zato je razumljivo, da isto glasilo isti hip tudi izraža strah, da kulturna revolucija lahko zgubi tudi zadnjo bitko, ako ne bo korenito iztrebila iz vojaških krogov vse svoje nasprotnike.
Z drugimi besedami se to pravi: kitajska armada ni več discipliniran političen faktor, njeno vodstvo je razbito najmanj na dve struji, za in proti Mau. Ne more torej več igrati nevtralne vloge, kot jo je do sedaj. V njenih vrstah mora zmagati struja za ali proti Mau. Dokler pa stanje v armadi ni razčiščeno, tudi med kitajskimi politiki ne more 'biti ne premaganega ne zmagovalca.
Kitajska državljanska vojna, kajti drugače te revolucije ne moremo več imenovati, se je torej premaknila v novo obdobje. Vpliv dogodkov v kitajski armadi se bo zmeraj bolj čutil. Morda lahko armada razpade v toliko struj, kolikor bo ostalo na površju vodilnih generalov. V tem slučaju bo kaos na Kitajskem trajal še naprej. Lahko se pa obdrži na površju le par generalov z močnim vojaškim zaledjem. Ti bodo prevzeli vodstvo državljanske vojne in eden med njimi bo enkrat v prihodnjosti zmagal. Ali pa se bo armada v svojem notranjem razvoju podredila le e-nemu poveljniku. Ta se verjetno ne bo ceremonil z Ma-om in njegovimi pristaši in prepeljal deželo v vojaško diktaturo.
Ne vemo, ali bo ta napoved držala. V njen prid govori samo to, da kitajska politična zgodovina take slučaje že pozna. Slučaj se lahko ponovi, četudi brez cesarjev in mandarinov, zato pa s komisarji in delegati.
Plavalne tekme—
V nedeljo, 13. avgusta popoldne ob štirih bodo v kopališču na Slov. pristavi skakalne in plavalne tekme.
Plavalni tečaj—
Slov. pristava organizira brezplačni plavalni tečaj za fante in dekleta stare nad 16 let. Plavalne ure bodo ob sredah ob petih popoldne in ob sobotah ob štirih popoldne. Prijave sprejema C. Selan, sprejemajo pa jih tudi pri vhodu v kopališče.
drugi strani pa je gospodarsko v skrajno hudi stiski. Predlog za izvedbo dogovora o končanju vojne v Jamenu, kjer so Naserjeve čete ponovno uporabile proti svojim nasprotnikom strupene pline, naj bi pokazal pripravljenost popuščanja v želji, da se obnovi sloga med arabskimi državami in pripravijo načrti za skupni nastop proti Izraelu.
Savdski kralj Naserjevega predloga ne more odkloniti zaradi javnega mnenja v arabskem svetu, s tem seveda še ni rečeno, da bo dogovor v Jeddahu res tudi izveden. Savdski kralj Fejsal ve, koliko more dati na Naserjevo besedo, ve tudi, da ga je k ponudbi privedla le stiska in da Naser uteg- ; Gnih z raketami vrste Polaris, ne svoje mnenje spremeniti, ka-jZadnj a podmornica te vrste kor hitro se bo položaj zanj iz- j	Rogers” je izstrelila 50
boljšal. Treba je torej pritisniti j čev]-ev globoko pod vodno gla-zdaj in izriniti Naserja in nje-'dino Polaris raketo A-3 kakih gov vpliv iz Jemena, ko si ta ! 1 500 milj daleč proti jugu. Ra-dejansko ne more dosti pcma-|k’eta je uspešno dosegla cilj. gati. Seveda bosta obe strani prvo polaris raketo je izstrelila pred javnostjo kazali dobro vo- atomska podmornica “G. Wa-Ijo in pripadnost ideji arabske shington.. pred 7 ieti. edinosti proti Izraelu.	skupno je sedaj v vojni mor_
narici ZDA 41 atomskih podmornic oboroženih s Polaris ra-radi zapstili Oiuer	‘ketami. Teh je sedaj več vrst.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Prvotne Polaris rakete so ze zastarele. Trenutno so v rabi Po-
Program “Polaris” bil še dni uspešno končan
NORFOLK, Va. — Pretekli ponedeljek so uspešno zaključili program gradnje in preskušanja atomskih podmornic oboro-
Združeni naredi bi
Na Cipru vlada sedaj že precej časa mir, toda stroške zanj morajo plačevati Združeni narodi. L. 1964 so namreč prevzeli nalogo, da njihove čete mirijo sprte Grke in Turke na Cipru. V začetku je bila to težka naloga, sedaj sta se pa oba nasprotnika močno umirila. Vzdrževanje miru ni torej težko, je pa drago, kajti ZN morajo nabrati za svoje čete na Cipru $30 milijonov na leto. Generalni tajnik Tant je zato sedaj predlagal, naj ZN končajo svojo misijo na Cipru s koncem tega leta. V tem smislu je obvestil grško in turško vlado.
Ciprčani pa niso ravno navdušeni nad Tantovim stališčem, kot bi človek pričakoval. Vidijo namreč v navzočnosti ZN čet jamstvo za mir. Pred očmi jim je tudi usoda meje med Izraelom in Arabci. Dokler so jo varovale ZN čete, je bil mir. Ko so pa ZN čete odšle, so je takoj začela vojna med Izraelom in Arabci, ki je razburila ves svet in ustvarila iz Bližnjega Vzho-
laris A-2 in Polaris A-3. Zadnja ima domet 2,200 milj. Tudi te bodo šle kmalu v pokoj. Njihovo mesto bodo zavzele močnejše Poseidon rakete, ki bodo nosile tudi bolj učinkovite atomske in vodikove bombe.
De Gaulle duševno peša?
PARIZ, Fr. — Najbolj spoštovani urednik Francije Hubert Beuve-Mary od LeMonde je v torek objavil na prvi strani tega lista članek, v katerem trdi, da trpi predsednik republike gen. De Gaulle pod “pathological superego” in poziva njegove ožje sodelavce, naj poskrbe za njegovo nasledstvo.
Beuve-Mery je večkrat grajal DeGaullovo politiko, toda tako ostro ni pisal o njem samem nikdar kot tokrat, ko pravi naravnost, da De Gaulle v nekaki duševni bolezni precenjuje samega sebe. Omenjeni članek je bil v zvezi z DeGaullovim nastopanjem v Kanadi in njegovi da novo žarišče za nove medna-1 izjavi o tem vladi pretekli porodne napetosti.	[nedelj ek.
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 147 Thurs., August 3, 1967
Srečanje v Carigradu
Petič v štirih letih, odkar vodi papež Pavel VI. ladjo sv. Petra, je Kristusov namestnik na zemlji zapustil svoj prestol in šel v tujino. Zadnje potovanje v Turčijo — najkrajše od vseh dosedanjih, “samo” tisoč pet sto kilometrov, ga je pripeljalo v kraje, ki jih je posvetil apostol narodov sv. Pavel s svojim oznanjevanjem evangelija, kjer so bile v prvih stoletjih najbolj cvetoče krščanske cerkvene občine, kjer so se bili vršili prvi koncili in kjer je kasneje zazijala prva velika razpoka v Kristusovi Cerkvi — vzhodni razkol.
Bilo je to potovanje bistveno različno od onega, ki so ga leta 1054 napravili papeški odposlanci Humbert, Friderik Lotarinški in Peter iz Amalfija, ki so 16. julija položili na slovesen način papeško bulo na oltar patriarhove cerkve Svete Modrosti v Carigradu, v kateri je bilo izrečeno izobčenje patriarha Mihaela Celularija, in nato odšli z besedami grožnje: “Gospod naj vidi in sodi!” To dejanje je rodilo protiakcijo s patriarhove strani, ki je prav tako izobčil papeža. Kasnejši dogodki, zlasti zasedba Carigrada po križarjih iz Zapada (1204-1261) so potem pripomogli, da je na Vzhodu, zlasti v bizantinskem cesarstvu, nastal tak odpor do vsega, kar je bilo latinsko, da ie eden patriarhov malo pred padcem Carigrada v roke Turkom vzkliknil: “Raje pod turškim turbanom kot pod mitro kakega kardinala!” Želja se mu je žal prehitro izpolnila. Leta 1453 je Carigrad padel, vzhodno-rimskega cesarstva je bilo konec, veličastna cerkev Svete Modrosti je postala mošeja, patriarh pa lutka muslimanskih sultanov.
Gotovo je na vse to mislil sv. oče Pavel VI., ko je stopil pretekli teden v to nekdanje krščansko svetišče, ki ga je ustanovitelj turške republike Kemal Ata-turk spremenil v muzej. Nepričakovano je pokleknil na tlak in se zatopil v molitev. Gotovo je bila ekumenska, izraz želje, da bi že končno prenehale žalostne posledice nesrečnega razkola.
Sv. oče je šel v Turčijo v prvi vrsti zato, da še bolj o-krepi napore za zbližanje krščanskih Cerkva potom obiska patriarhu Atenagoru, velikemu poborniku ekumenske misli; hotel pa je biti tudi romar, da obišče nekatere kraje, znane iz Apostolskih del v tedanji Mali Aziji, danes muslimanski Turčiji, zlasti Efez, kjer naj bi bila po izročilu umrla Mati božja, kjer je bil za škofa evangelist sv. Janez in kjer je bil leta 431 slavni koncil; končno je hotel stik s turškimi oblastmi porabiti za stvar miru, zlasti da bi Turčija zastavila svoj vpliv za pomirjen je med Arabci in Judi v Sveti deželi.
Potovanje se je razvijalo točno po programu. Veliko ameriško letalo tipa Boeing, imenovano “Sv. Pavel”, ga je v dveh urah poneslo s številnim spremstvom — bilo je 116 oseb — iz Rima v Carigrad. Že na letališču so ga sprejeli predsednik turške države Sunay, predsednik vlade Demi-rel in turški zunanji minister. Navzoč je bil tudi patriarh Atenagora.
Prvi papežev obisk je veljal turškim oblastem, nato je bilo malo počitka, sledil je ogled mesta po bosporskem prelivu, potem pa je prišlo dolgo pričakovano srečanje s patriarhom Atenagorom. Papeževe besede ob priliki bratskega objema so povedale vse: “Dobrota poglablja enotnost in pospešuje prihod Gospodov.” Večerno sv. mašo je sv. oče opravil v cerkvi Sv. Duha, ki je katoliška stolnica v Carigradu. Ni ravno prostorna; komaj 300 ljudi je lahko sprejela. V glavnem so to bili redovniki in redovnice. Zvečer je opravil sv. oče v družbi patriarha Atenagora, številnih predstavnikov vzhodnih krščanskih Cerkva in turških Judov ekumensko molitev za edinost, nato pa šel počivat v poslopje stare apostolske nunciature in uporabil posteljo, na kateri je svoj čas, ko je bil apostolski delegat v Turčiji, spal Angel Jožef Roncalli, kasnejši papež Janez XXIII.
V sredo, 26. julija, se je dopoldne sv. oče poslovil od turških oblasti, se odpeljal z letalom v Smirno, 600 km jugovzhodno od Carigrada, od tam pa z avtomobilom obiskal 77 km oddaljeni Efez, kjer je v molitvi, sveti zbranosti in ganotju preživel prve popoldanske ure, nakar se je vrnil v Smirno in nato z letalom v Rim.
Peti njegov obisk v inozemstvo je bil s tem zaključen. Z njim je potrdil besede, ki jih je bil izrekel v Grotta-ferrati blizu Rima leta 1963 dva meseca po svoji izvolitvi ža papeža: “Naj padejo pregraje, ki nas ločijo, pojasnimo ši tiste točke nauka, v katerih ne soglašamo, potrudimo se, da nas bo naša veroizpoved napravila solidarne v skupnih naporih, delajmo na to, da bodo vzhodne Cerkve cvetele, poganjajoč iz edinega debla edinosti v Kristusu!”
Papežev obisk v Carigradu, slavni prestolnici nekdanjega Vzhodnega rimskega cesarstva, drugem Rimu, je posebno razveseljiv za nas Slovane, saj sta od tam prispela
velika učitelja in blagovestnika, sv. brata Konstantin-Ciril in Metod, da bi tudi “veliko ljudstvo Slovanov pripeljala h Kristusu in dvignila h krščanski kulturi.
Prav letos, ko Slovenci s 1200-letnico pokristjanjenja praznujemo tudi 1 lOO-letnico prihoda sv. bratov Cirila in Metoda h knezu Koclju V Panoniji in njunega večmesečnega blagoslovljenega delovanja med slovenskim ljudstvom, se je sv. oče Pavel VI. podal v Carigrad, ki nam je poslal sv. Cirila in Metoda. Kako srečno in razveseljivo naključje, kako častna slovenska cirilmetodijska obletnica!
Sv. očetu je bila poslana v Rim brzojavka, v kateri je slovenski narod po svojih kulturnih predstavnikih — katoliških pisateljih, praznujoč 1100-obletnico blagoslovljenega prihoda sv. bratov Cirila in Metoda iz Carigrada in Moravskega v slovensko Panonijo, z velikim veseljem pozdravil njegov obisk pri carigrajskem patriarhu Atenagoru.
'	K G.
, BESEDA IZ NARODA l
iL„_____,_____;_________JI
Pisec odgovarja na prepoved svoje knjige v SFRJ
Jugoslovanske oblasti so prepovedale vnašati knjigo dr. C. Žebota “Slovenija včeraj, danes in jutri”' v Jugoslavijo in jo tam širiti, ker jo smatrajo za “belogardistični pamflet”. Pisec omenjene knjige nam je poslal odgovor na obsodbo njegove knjige v Jugoslaviji in nas prosil, da ga objavimo, ker “ne more nanj odgovoriti v Ljubljani”. Prošnji ustrezamo, ker smatramo, da so knjiga sama, njena obsodba v Jugoslaviji in odgovor pisca na njo vprašanje zanimanja splošne slovenske zamejske javnosti. Objava in razprava takih vprašanj pa sta med glavnimi nalogami in smotri Ameriške Domovine. — Ured.
Po dvajsetih letih suverenega molka o vsem, kar so v tem času pisali nepartijski ljudje slovenskega porekla v svobodnem svetu, je partijski režim v Jugoslaviji končno ta politični molk prelomil.
Dne 10. maja je zagrebški Vjesnik u srijedu objavil dolgo zgodbo o “nočni diverziji” na filozofski fakulteti ljubljanske univerze in je protestna gesla ljubljanskih študentov pripisal vplivu mojega pisanja iz daljne Amerike.
Dne 16. junija je ljubljansko
njenih sedem poglavitnih misli, da bo postalo jasno, česa se tudi sedanji porankovičevski beograjski režim tako zelo boji.
1.	— Knjiga ugotavlja, sprejema in podpira dejstvo evolu-lucije družbenega življenja in sistema v Sloveniji in Jugoslaviji. Knjiga odklanja nasilno ali utopično “reševanje” problemov današnje Slovenije in Jugoslavije.
2.	— Knjiga je miroljubna in stvarna že v preliminarnem vprašanju medvojnega slovenskega nasilja, glede katerega so
Delo natisnilo obvestilo in sva- se razlike mnenj med Slovenci
rilo o moji novi knjigi Slovenija — včeraj, danes in jutri.
LJUBLJANSKO OBVESTILO O BEOGRAJSKI PREPOVEDI
Dne 22. junija je Delo objavilo naslednje sporočilo:
Pamflet “Slovenija včeraj,
danes in jutri” prepovedano vnašati v našo državo
V zvezi z vestjo o tiskanju belogardističnega pamfleta emigranta Cirila Žebota “Slovenija včeraj, danes in jutri”, ki je natisnjen v Celovcu in namenjen razširjanju v SR Sloveniji, daje sekretariat za informacije v Izvršnem svetu v odgovor na vprašanje občanov naslednje pojasnilo:
Omenjeni pamflet je očitno sovražne propagandne vsebine in naperjen zoper našo ustavno družbeno in državno ureditev. Zaradi tega so pristojni zvezni organi izdali prepoved vnašanja v našo državo in razširjanja tega pamfleta v njej in sicer na osnovi člena 53. in 72. zakona o tisku in o drugih oblikah informacij. Vnašanje ali razširjanje tega prepovedanega pamfleta je kaznivo po samem zakonu o tisku in o drugih oblikah informacij kot tudi po kazenskem zakoniku.
Proglas razodeva, da se je beograjski režim moral zelo zba-ti vpliva te knjige, ker je posegel po skrajnem sredstvu policijske prepovedi in kazenskega preganjanja. Samo diktatorski režimi policijsko zatirajo svobodno besedo.
Toda zakaj je režim tvegal tako ponovno poslabšanje svojega ugleda prav na primeru knjige Slovenija — včeraj, danes in jutri? Odgovor ni težak: Pač iz strahu pred nekim posebnim vplivom, ki bi ga knjiga po mnenju Beograda mogla imeti na mišljenje svojih slovenskih či-tateljev.
ČESA SE BOJE?
zdele nepremostljive. Knjiga se zavzema za splošno slovensko narodno spravo na osnovi vrnjene posmrtne časti vsem žrtvam medvojne slovenske tragedije. Ugotovitev resničnih dejstev te tragedije naj bi bila stvar posebne komisije znanstvenih zgodovinarjev prostih vsakega o-blastvenega pritiska in politične odgovornosti za svoje nepristranske ugotovitve.
3.	— Knjiga je odprta in objektivna do zasnove in primene “družbenega s a moupravljanja” in “socialistične demokracije” kot osnovne različnosti titovskega sistema v primeri z drugimi komunističnimi režimi. Knjiga priznava, da je prav ta posebnost jugoslovanskega režima o-lajšala razvoj širše in hitrejše družbene sproščenosti in je dala prožen kontinuitetni okvir za odvijanje naravne družbene e-volucije. Kritika v knjigi je o-sredotočena na osnovno politično enotirnost, ki omejuje obseg samoupravljanja v tesne okvire globoko podrejenega samoodlo-čanja.
Pa tudi v tej ključni točki knjiga išče evolucijski izhod v ločitvi Zveze komunistov od Socialistične zveze. Kolikor je meni znano, niti Djilas ali Mihaj-lov nista predlagala tako neposredno kontinuitetne poti k politični demokratizaciji. Mnenja sem, da v danih in predvidevanih razmerah na svetu odločno vztrajanje na osamosvojitvi Socialistične zveze odpira edino e-volucijsko pot v politično demokratizacijo.
4.	— Knjiga je dobrohotno ob-
jektivna do gospodarske reforme z leta 1965. Kritika njenih pomanjkljivosti je v celoti konstruktivna in praktično koristna. Gospodarsko verzirani čita-telji knjige se bodo o tem z lahkoto prepričali.	p']-
Poleg tega pa knjiga ihočno poudari in osvetli potrebo po ta-1 ki slovenski gospodarski politi-^ ki, ki bo razvijala in utrjevala, posebne učinkovitosti sloven-
Ker more knjiga vplivati le z, skega narodnega gospodarstva informativno močjo svoje vse- j kot zaokrožene celote in ga s bine, naj na kratko povzamem, tem dvigala na raven zahodne
Evrope. To je tudi edina pot, da se zaustavi stalno odhajanje strokovnih, k v a 1 i ficiranih in mladih delavcev v tujino za boljšim delom in višjimi dohodki. Sedaj beremo, da je to misel končno poudaril tudi novi predsednik slovenske vlade Stane Kavčič. (Delo, 17. junija.)
5.	— Položaj vere in Cerkve v Sloveniji knjiga ocenjuje z vidika splošno priznanih in mednarodno afirmiranih človečanskih pravic, ki vključujejo neovirano versko svobodo, in s stališča nespornega cerkvenega poslanstva, ki duhovno in pastirsko zajema celotno življenjema ne vključuje svetno-politične organiziranosti kot sredstva cerkvene dejavnosti. Lanski dogovor med Svetim sedežem in vlado v Beogradu je v knjigi podvržen razčlenjevanju njegovih dosežkov in pomanjkljivosti v tem dvojnem smislu.
SLOVENIJA IN JUGOSLAVIJA
6.	— Knjiga ohranja svojo dosledno evolucijsko usmeritev tudi v odnosu do državno-politič-nega vprašanja Slovenije in Jugoslavije. Izhajajoč iz nespornega dejstva samonikle slovenske narodnosti in kulture, knjiga oživlja in razvija stoletno načelo slovenske državnosti, ki so si ga Slovenci bili postavili leta 1848.
Zvesta svoji evolucijski usmeritvi knjiga razpravlja o praktičnih možnostih za uresničenje slovenske državnosti s konfede-rativno preureditvijo Jugoslavije, v pogojih demokratične prostovoljnosti preko pogodbenega sporazuma vseh prizadetih republik. V živem nasprotju s praznim govoričenjem in z očitki o “razbitju Jugoslavije” knjiga odpira in podpira možnosti pospešene evolucije ne le v smeri splošne demokratizacije, temveč tudi k pogodbeni konfederaciji. Afirmacija slovenske dr-jžavnosti v splošni evolucijski dinamiki zgodovine je v knjigi izražena kot ena izmed bistvenih prvin narodne biti, ki nenehno doživlja “potrebo po skupnem uveljavljanju v oblastvenem okviru lastne države v enakopravnih odnosih do drugih držav z razvijajočimi se možnostmi zveznega združevanja (pogodbeno načelo) v skladu z odvijanjem razmer in potreb na domačem in širše-sosedstve-nem prostoru”.
Sestava in pristojnosti novega Zbora narodov v zveznem merilu predstavljajo prvi večji korak h konfederativni preureditvi Jugoslavije. S to ustavno reformo je začetni razvoj h konfederaciji že prehitel razvoj k demokratizaciji, proti kateri se še vedno krčevito upira politični monopol Zveze komunistov.
Kar knjiga brezkompromisno odklanja, je vsako apriorno jugoslovanstvo, ki je — kot v besedilu Majniške deklaracije in v politiki njej sledeče nepogod-bene Jugoslavije kot razširjene Srbije — osnovano na nestvarni domnevi nekega namišljenega “enotnega naroda” (treh ali več “imen” oz. “plemen”) kot umetne osnove za unitaristično jugoslovansko državnosti in iz nje potekajoč beograjski centralizem, ki je Slovenijo oropal toliko sadov njenega dela in ji poleg tega še preprečeval avtohtono narodno politiko tudi v om< jenih finančnih mejah ostaleg narodnega dohodka.
Znaki so, da je stoletna z£ snova avtohotne slovenske d: žavnosti končno prevladala tuc v novih vladnih krogih v L j ul Ijani pod oznako “socialistične ga slovenstva”, o katerem je aprilski številki Teorije in pr c kse pisal Ernest Petrič, član nc ve slovenske vlade.
7- — Ob koncu knjiga osvel ljuje tudi nekatere manj pc udarjene, a zelo važne pogoj svetovnega miru, ki bodo izpol njeni, ko bodo še preostali brez državni narodi uveljavili svoj avtohtono državnost, kot to uži
Skoraj polovica človeštva strada
Na svetu umre zaradi lakote vsak dan sto tisoč ljudi, torej 35 milijonov na leto. Ta grozljivi podatek so objavili v Santiagu de Chile na zborovanju strokovnjakov za probleme razvoja družine z vsega sveta.
Zares čudno so zvenele besede teh strokovnjakov, da poje človek danes manj kot pred 30 leti. Skoraj polovica človeštva je — lačna. Oglejmo si nekaj statističnih podatkov: le 28 odstotkov svetovnega prebivalstva ;ma na razpolago nujnih 2700 kalorij na dan, to pomeni, da živi udobno, nad mejo lakote. O-krog 12 odstotkov prebivalstva ima od 2200 do 2700 kalorij dnevno, kar je še zadovoljivo, med tem ko ima 60 odstotkov ljudi na svetu manj kot 2200 kalorij na dan in se zato imenujejo “armada lačnih”.
To novo razdelitev sveta na ♦iste, ki imajo, in na tiste, ki nimajo, je mogoče preveriti z u-radnim podatkom, da ima 15 odstotkov prebivalstva kar 85 odstotkov vseh svetovnih bogastev. FAO trdi, da poje v nemirni Latinski Ameriki 5 odst. bogatašev okrog 30 odstotkov vsega, kar v letu dni porabi to področje, pri tem pa lahko poje polovico vsega prebivalstva le 20 odstotkov tistega, kar je najti na kontinentalni mizi.
Lakota še posebno prizadene otroke, tako da je skoraj polovica vseh predšolskih otrok na svetu nedohranjenih. To je vzrok, da je umrljivost otrok v nerazvitih državah 60-krat več-
ja kot med ekonomsko močnejšimi narodi.
Oče kampanje proti lakoti Brazilec Jesus de Castro pravi: “Če sta na svetu lakota in beda, potem to ni zaradi pretiranega števila prebivalstva, ampak zato, ker je malo tistih, ki proizvajajo, in veliko tistih, ki morajo jesti.” Mnogi pa mislijo drugače in navajajo pri tem zelo prepričljiv podatek: “V Latinski A-meriki bo v naslednjih šestih mesecih umrlo okrog milijon Indijancev, ker ne bodo imeli kaj jesti. Od kontinentalne žetve kakih 80 milijonov ton žitaric bodo spravili v sodobne silose le 12 milijonov ton. Preostalo je za podgane in miši: te pojejo 10 odstotkov žita in 20 odstotkov pridelanega riža!”
Ljudi ni veliko, na svetu je le premalo hrane. Izvori svetovnega bogastva so še v mnogo-čem nenačeti. Eno od žarišč na svetu, kjer ljudje umirajo od lakote, je brazilski severovzhod s porečjem Amazonke vred. Znano pa je, da je tam obdelovalna zemlja ena od najbogatejših na svetu in da je devetkrat več vredna kot na Japonskem. Brazilski severovzhod ne more prehraniti niti 23 milijonov prebivalcev, medtem ko živi na Japonskem 100 milijonov ljudi.
Strokovnjaki se strinjajo v tem, da ni lahkega in hitrega zdravila proti neslišni in nevidni “beli smrti”. V svetu bo treba spremeniti še marsikaj, preden bo dokončno premagana. Do takrat pa bo lakota vse huje in huje divjala.
va že velika večina narodov sveta, in ko se bodo komunistični režimi odpovedali mednarodnemu nasilju pod pretvezo “o-svobodilnih vojn”, kot so se pod pritiskom družbenega razvoja že morali odreči skrajnostim stalinistične brezpravnosti v notranji politiki držav, ki jih u-pravljajo.
LJUBLJANA AGENT BEOGRADA?
Takšno je preprosto in pošteno bistvo knjige, ki jo je beograjska vlada prepovedala in za njeno razširjanje zagrozila preganjanje ne le po svojem političnem tiskovnem zakonu, temveč tudi po svojem splošnem kazenskem pravu.
Zakaj je beograjski režim s tako novo ostrino udaril po tej knjigi? Ker se boji, da bi vpliv knjige pospešil dvojno evolucijo: v politično svobodo, ki se je boji monopolna partija, in v pogodbeno suverenost republik, ki je napoti beograjskim jugocen-tralistom. Oboji vedo, da te dvojne evolucije preprečiti več ne morejo, zato ju zavlačujejo. To je, v čemer se ločimo — razlika med pospeševanjem in zavlačevanjem neizogibne evolucije.
Ali je zaradi te razlike nerealistično upati, da slovenska vlada v Ljubljani, četudi je partijska, ne bo slepo služila kot policijski agent beograjskih centralistov, temveč bo varovala Slovence pred novimi grožnjami in preganjanjem UDBE zaradi knjige Slovenija — včeraj, danes in jutri? Tudi to bo postalo jasno — še predno bo ta sestavek objavljen.
Dr. Ciril Žebot
čel z gradnjo že ta teden. Zato pridite in podprite! Slovenska pristava pa bo zopet dobila nov okras — kar bo nam samo v ponos! Na svidenje!
S. V.
IZ NAŠIH VRST
Eureka, Calif. — Spoštovani! Priložen ček za $16 je enoletna naročnina za Ameriško Domovino.
Z Vašim listom sem zelo zadovoljna in ga zelo rada prebiram. Vam želim mnogo uspeha in Vas prav lepo pozdravljam!
Mrs. Agnes Verbich *
Pueblo, Colo. — Priloženo [Vam pošiljam naročnino za A-
meriško Domovino, da bom spet lahko brala za eno celo leto, če me Bog ohrani pri življenju. Sem namreč bolj slabega zdravja, saj veste, kako pravijo: “Starost je žalost”.
Vse priznanje in pohvalo vsem dopisnikom, ki tako lepo pišejo v list.
Vse najlepše pozdravljam!
Frances Bartol
Vabilo na piknik
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 6. avgusta, bo na Slovenski pristavi piknik za Spominski sklad H. Lobeta. Odbor pripravlja več presenečenj. Vljudno vabi vse člane, prijatelje in znance na ta piknik. Okrog četrte ure popoldan bodo pričeli igrati za ples “Veseli Slovenci”.
Odbor bi že pričel z gradnjo, toda potrebna je še finančna po- j moč. Ves čisti dobiček prireditve bo za ta sklad. Kljub temu, da še ni dovolj denarnih sredstev, se je odbor odločil in pri-
Vzhcdnonemški kapital udeležen v celjski cinkarni
BEOGRAD, SFRJ. — Tu je bilo objavljeno, da je Celjska cinkarna sklenila pogodbo v smislu zakona o udeležbi tujega kapitala v jugoslovanskih podjetjih s podjetjem v Vzhodni Nemčiji. Pogodba bo stopila v veljavo v decembru. Na njeni osnovi bo nemško podjetje zgradilo novo tovarno titanium dioksida.
V smislu omenjenega zakona, ki je stopil včeraj v veljavo, lahko tuje podjetje vloži v jugoslovansko do 49(7 kapitala in ima svojega “predstavnika” v njegovem vodstvu. Od dobička mora 20% znova vložiti v podjetje v Jugoslaviji ali pa ta del dobička naložiti v jugoslovanski banki. Prav tako je dobiček tujega udeleženca podvržen 35% davku.
— Povprečno nabero letno o-koli 75 mernikov diamantov. Glavni del jih porabijo v industriji.
MSuEKISKA DOMU V INS
O
Prišel
k nji. Atek je opazil, da
v^Se ji oči počasi zapirale, polo-, roko okrog hčerkice in rekel: zdaj bo odpotovala moja
mala v kraljestvo sanj. To je še vse lepše kot Madagaskar, kajti to je edina dežela, v kateri se nam izpolnijo vsi naši upi.” Odnesel jo je gor v njeno malo belo izbo, ki je ležala poleg spalnice staršev. “Lahko noč, mali tovariš. Še poljub od mene in od najine ljube mamice.” Monika je še slišala, da je hodil atek spodaj sem in tja po sobi in da je pričel ropotati pisalni stroj. Nikdar pa še ni bila čula, kdaj je ropotanje prenehalo, kajti tedaj je že vedno zdavnaj spala.
II.
Glas se razvija v upanje.
Dnevi so Moniki urno bežali. Bilo je toliko dela! Navadno je bila že zbujena, kadar je atek spodaj zaklical: “Monika —halo, halo!” Toda bilo je tako prijetno, če si se v mraku še malo pretegoval. Kadar je prišla v pritličje, je že vedno stala njena skodelica kakaa na mizi, kruh je bil namazan s surovim maslom, poleg njega pa je ležal iavit še drug kos, da ga vzame seboj v šolo. Zajtrk in večerjo sta si sama kuhala'. Gospa Door ulj a, njuna postrežnica, je pri-aajala šele ob enajstih in ob iveh popoldne je že zopet odha-, jala. Ona je pospravila, če je njeno delo zaslužilo to oznako, skuhala obed, če se je to sploh smelo imenovati kuhanje, in se pri tem kaj malo brigala za spremembo jedilnega lista. Po-,em je pomila, ako ji je čas to lopuščal, kajti pogosto je mo-■ala steči od dela v sobo in pogledati na uro, če ni že dve. ‘Ježeš,” je rekla vselej ob treh četrtih, “zdaj se moram pa odpraviti.”
Spomladi in poleti je šla Monika po zajtrku vedno še z at-itom hitro skozi vrt, da bi videla, .raj je novega. Bilo je vselej kaj novega, včasih toliko, da je morala potem v šolo dirjati. Sedaj pa ni bilo tam ničesar drugega Kot ovenelo listje na tleh in golo vejevje v zraku. Atek jo je vselej spremil do vrtnih vrat. Tam je stal, dokler mu Monika ni še enkrat pomahala od ovinka. Včasih si ni mogla kaj, da se ne bi še enkrat vrnila k ovinku in pogledala, če stoji atek še pri vratih. Zelo je bila razočarana, če so bila vrata že zaprta, atka pa nič več videti. A v zadnjem času se je večkrat dogodilo, da je stal atek še tam. Roka mu je ležala na kljuki in gledal je v tla, kot da žalosten o nečem premišljuje. Niti opazil ni, da mu je mahala. Najrajši bi bila stekla še enkrat vso pot nazaj, a to ni bilo mogoče — potem bi bila gotovo zamudila šolo.
Ob eni je Monika prihajala iz šole. Hitro sta z atkom snedla, kar jima je gospa Dobrulja skuhala. Oba sta bila vesela, ko so se zaprla vrata za njo in njeno torbo, ki je bila videti ob prihodu tako suha, ob odhodu pa tako rejena. Tedaj se je atek pretegnil in rekel:
“Halo, mala mamica, zdaj je pa vrsta na naju dveh.”
Bila sta se namreč svečano zaobljubila, da morata hiša in vrt vsekdar biti taka kot takrat, ko je bila še mamica doma. Po naglem odhodu gospe Dobrulje ni bila niti malo temu podobna. Preproga je ležala na pošev, stoli so stali ob steni, na divanu je pustila smetišnico in metlo, v spalnici so bile omare odprte, na umivalniku se je milo topilo v luži, v kuhinji pa so ležali mokri noži in žalostno rjaveli. Skodelice so imele na dnu skorjo iz posušenega sladkorja. Prav presenetljivo je bilo, kako hitro se je vse to spremenilo, brž ko sta se onadva lotila dela.'
^0<Z>00<CI>0()<r^()<=^
Maks Metzger:
Monika potuje na Madagaskar
K)0<ci^0<ri>00<ci>00<ci>0()<^z>00<=^
Zdaj so mu verjeli ali pa se Vsaj delali tako, kajti utegnilo M biti koristno, pridobiti si naklonjenost takega bogataša. Vrnili so mu hišo in Marko Polo ]e spisal knjigo, v kateri je popisal vse, kar je videl in doživel ha svojih potovanjih. Ta je bila Pa zopet tako čudovita in je vsebovala tako neverjetno visoke številke glede višine gora, površine morij in prostranosti dežela, da mu zopet nihče ni hotel Verjeti. Skrivaj so mu vzdeli Priimek Tl milione’ — mož, ki Vedno govori o milijonih. Mec °nimi navedbami v tej knjigi, ki so jih ljudje najmanj verjeli,
N bila tudi naslednja: ‘Na nekem otoku na jugu, ki se ime-huje Madagaskar in kjer ne hiorejo pristati ladje, ker jim hiočni tok brani povratek, živi ptič grifon. Je tak kot mogočen crel; Njegove peruti merijo trideset korakov, močan je pa ta ko, da odnese slona visoko v 2rak in ga potem spusti na tla,
^ se raztrešči. Ljudje na otoku o pravijo ‘ptič rok’.”
Moniki je kar sapo jemalo.
' ■ kako je bilo to krasno!
“In — in — atek? In to res ni samo pravljica?”
“Ne, zdaj boš slišala. Ni še dolgo, ko so prišli popotniki na Madagaskar. Na južnem koncu °toka, kamor še nikoli niso bili dospeli tujci, so jim domačini Pripovedovali o orjaškem ptiču, ki je za njihovih dedov še živel, dopisali so ga natančno, moral je bili podoben ptiču noju — le da je bil tri -ali štirikrat večji.
Seveda popotniki niso hoteli tega verjeti, a domačini so zatrjevali: ‘Cista resnica je’, in stekli proč. Čez nekaj časa so se Vrnili z jajcem, ki je bilo mnogo Večje kot naša naj večja skodela Za juho. Pozneje so ga izmerili ’ držalo je približno deset litrov. Popotniki so kupili jajce Za steklene bisere in pisana klaga ter ga prinesli v Evropo.
"kedaj so se raziskovalci napotili 115 Madagaskar in niso našli SaMo velikega števila takih jajc, temveč tudi še skoraj vse kosti 0llega ptiča, tako da so mogli ^staviti njegovo okostje. V vi-®too je merilo približno šest hietrov in izkazalo se je, da je droral biti ptič rok res podoben d°ju. Torej ni bil Marko Polo diti malo pretiraval. V ostalem Se je izkakzalo, da je bilo tudi Vse drugo, kar je napisal v svoji khjigi, čudovito točno. Bil je eden najboljših potopiscev, ki so ^Ploh kdaj živeli, in ljudje so mu kili delali krivico, ko so mu dali Vzdevek Ti milione’.”
‘Pa to glede slona? Je li bilo t° tudi res?”
'No, da —je rekel atek.
M-0 pač ne bo povsem držalo, xajti na Madagaskarju ni bilo sl°hov, ki bi jih bil mogel ptič l°k odnašati v zrak. Ampak, mar Se L ne zdi kar razumljivo, da Se stvorijo bajke okoli ptiča, ki ^ kil tako velik, da bi bil mogel Videti prek naše strehe? Da, ver-ftho je celo, da sploh ni mogel etati, kakor tega tudi noj ne d^hre. Toda zato ni resničnost d^ manj čudovita. Kaj misliš,
^aj bi se bilo zgodilo nama, če 1 kila mogla povedati Beneča-d°m pred šeststopedesetimi leti,
, a bodo nekoč zrakoplovi, ki °do mogli dvigniti v zrak šest !?nov? imen0vali bi nas bili ‘il ^iardo’, ne samo ‘il milione’.”
Monika ni vedela, ali je sa-dsla ali bedela. Tesno se je bila ^snila k atjiU jn zc[elo se ji je, hi pripovedoval vsega tega ’ ampak glas, ki je bil prej
Med budisti v Južnem Vietnamu začelo zopet vreti
■SAIGON, J. Viet. — Med budisti v Južnem Vietnamu je zopet začelo vreti. Sedanja vlada je namreč potrdila nova pravila za Zedinjeno budistično cerkev, kamor je včlanjenih največ vietnamskih budistov. Pravila so pa sestavljena tako, da govorijo v korist skupini budista Tham Chaua, ki simpatizira z generalsko junto. Zato pa niso s pravili zadovoljni pristaši meniha Tri Quanga, ki nasprotujejo vojaški junti in so zelo agilni.
Kako bodo protestirali proti novim pravilom, se še ne ve. Lahko bodo pa začeli zopet z demonstracijami, samomori na grmadah, gladovnimi stavkami itd. To je pa trenutno najmanj potrebno za Saigon, kajti predsedniške in senatne volitve so takorekoč pred vrati in dežela potrebuje mir povsod.
Cene za avtomobile 1968 bodo višje
DETROIT, Mich. — Vse štiri merodajne avtomobilske tovarne bodo s prihodnjim, letom montirale v nove avtomobile vse varnostne naprave, ki jih zahteva federalna administracija. Seveda bo to podražilo avtomobile. Tega tovarne ne zanikajo, ne pridejo pa na dan z zneskom, ki ga bo treba več plačati za nove vozove. Med tem bo pa predsednik unije avtomobilskih delavcev iztisnil iz podjetij nove mezde in obrobne koristi, materijal, ki ga tovarne rabijo za izdelavo voz, se bo pa tudi podražil.
Zato poznavalci a v t omobil- i skega trga svarijo, naj ne raču- [ namo, da bodo cene za vozove samo zmerno zvišane. Lahko se zgodi, da bo zvišanje cen presegalo povprečje podobnih zvišanj v prejšnjih letih.
Polovico avtomobilov pokrade mladina pod 18 leti
WASHINGTON, D.C. — Ravnatelj mednarodne zveze policijskih uradov Quinn Tamm je na 15. seminarju, ki ga je zveza priredila in ki bo trajal štiri dni, trdil, da mladina pod 18 leti pokrade polovico vseh avtomobi-ov. Iz tega pa ne bi smeli sklepati na njeno pokvarjenost. Bolj bi bilo treba kritizirati njeno premajhno odpornost proti skušnjavam. Pri 71% ukradenih avtomobilov so namreč lastniki pustili ključe kar v vozovih, velikokrat pa niso ustavili niti motorjev.
Dosti slučajev tatvin se dogaja tudi radi tega, ker sodnije premilo postopajo s tatovi voz. Statistika je namreč dokazala, da je tatvin tam manj, kjer je znano, da sodniki ne gladijo tatov avtov v rokavicami.
Filipinski komunisti postali tihotapci in verižniki
MANILA, Filip. — Filipinskih komunistov ni veliko, so pa zelo dobro organizirani. Ker vedo, da ne bodo mogli strmoglaviti v doglednem času zakonite vlade, so sklenili, da si preskrbijo sredstva za preživljanje s tihotapstvom in v e r i ž enjem. Vzeli so na piko alkoholne pijače in na tem polju obvladali veletrgovino z žganimi pijačami.
Najbolj živahna je trgovina z njimi v bližini ameriških vojaških postojank. Tam lahko dobi vsak trenutek katerokoli žgano pijačo, toda vsaka je šla skozi tihotapsko mrežo filipinskih komunistov. Vlada ve za vse to in vse prenaša, ker ve, da ji komunisti ne bodo resno nagajali, dokler jih vladni organi ne motijo pri donosnem poslu z alkoholnimi pijačami. Torej mirno sožitje svoje vrste, ga pa srečamo tudi j drugod po svetu.
LEPA DOLG1NKA — Sandra Udell, ki meri v višino 5 čevljev, 10 palcev, je bila v Palisades zabavnem parku, N.J., izbrana za “Kraljico dolgink”.
------o------
Hranite denar za deževne dneve -kupujte U. S Savine* honJ.
Grška diktatura hoče zbrisati cenzuro!
ATENE, Gr. — Lastniki časopisov so bili obveščeni od vlade, da bo predhodna cenzura periodičnega tiska zbrisana še ta teden. Ta novica se sliši sila prijetno, ima pa tudi svoj neprijeten “toda”. Vlada sestavlja namreč nov tiskovni zakon, ki sicer ne bo poznal direktne cenzure, zato bo pa naštel celo vrsto tiskovnih “grehov”, ki bodo zanje predvidene hude kazni, ki jih bo izrekalo vojaško sodišče.
Obstoji torej strah, da bo časopisje prišlo z dežja pod kap. Med “grehe” bo prištet tudi ponatis časnikov zunaj Grčije, ako bo ponatis vseboval nekaj, kar diktaturi ne bo všeč. Grška javnost zato ne da dosti na režimsko tiskovno “svobodo”. Časopisi sami pa še niso rekli svoje besede.	f *,&
o
Zdravilna voda
HOT SPRINGS, Ark. — Voda v tukajšnjem narodnem parku je radioaktivna in vsebuje radijeve pline pri toploti 130 stopinj F.
Obsežni parki
MINNEAPOLIS, Minn. — Na področju mesta je 152 urejenih parkov s skupno površino 6000 akrov.
Moški dobijo delo
Ženske dobijo delo
Teller
Experienced, preferred or will train.
SUPERIOR SAVINGS HE 1-2497	Mrs. Rose
(147)
Iščemo pomočnico
Župnišče išče gospodinjsko pomočnico za polni čas. Za sestanek kličite 361-2624.	(x)
Hajle Selasije pri Titu
BELGRAD, SFRJ. — Včeraj je priletel sem na razgovore s I predsednikom Josipom Brozom | Titom abesinski cesar Hajle Se-[ lasi j e.
Vai šofer čaka!
Hawaii-PorforisG-Florida jio vseh petih kontinentih
ali
TO SEZONO V EVROPO
izvrstno oskrbi vse zveze in ugodnosti
Europa Trave! Service
759 East 185 St., Cleveland, Ohio 44119
“Round Trip” cene za Jet:
New York-Ljubljana $339.00 New York-Zagreb $345.00 New York-Stuttgart $283.00
Kličite telefonično: 486-3773 JEROME A. BRENTAR
PODVODNI BALET — Na Japonskem imajo baletno skupino, ki nastopa pod vodo. Slika kaže nastop te skupine v Yomiuri zabavnem parku v Tokiu.
MACHINISTS
TKE CLEVELAND PNEUMATIC Teti Go
1784 E. 78 St. 341-170#
A Subsidiary of
PNEUMO-DYNAMICS
Corj».
MACHINISTS
TO WORK ON J AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORINS MILLS
TURRET
LATHES
CIS
ROMARSKA VOŽNJA
V	CAREY, OHIO,
Y	NEDELJO, 13. AVGUSTA
Pridružite se tisočem romarjev, ki se vsako leto udeleže tega nepozabnega romanja k sloviti Marijini božji poti... Tolažnici žalostnih v Carey, Ohio.
Avtobusi odpeljejo iz Public Squara med 7:30 in 8. zjutraj po prelepi štiriurni vožr.ji do Marijinega svetišča. Zadnji avtobus odpelje iz C a r e y a ob 4.30 popoldne.
Vozovnice za odrasle $4.25, za otroke 12 ali manj $3.25. Naročite vozovnice s čeki pri CTS Fun Tours, 1022 Carnegie Ave., Cleveland, Ohio 44115, ali jih kupite osebno pri CTS informacijski koči na Public Squaru.
DOBRODOŠLI!
giimiiiimiimiiViimmTiii..................
I JOS. ŽELE IN SINOVI
i	POGREBN IZAVOD
= 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583
S	COLLINWOODSK1 URAD
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
= Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
MiimiiiiiiiiuimimitiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiimmiiiiimiiniiuiiimnT
CAP TURRET LATHES
ehgineTathes
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL CONTROLLED MACHINES
- 1 -m
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop.
Mi kličite j , j 341-1798
za čaa sestanka
An Xquai Opportunity Smpioyer
(147)
MALI OGLASI
V najem
Odda se spalna soba in kuhinja, pripravno za pečlarja na 1426 E. 55 St. EX 1-6966.
(148)
Mesnica naprodaj
Dobro idoča mesnica naprodaj v slovenski naselbini. Lastnik prodaja, ker gre v pokoj. Zmerna cena. Kogar zanima naj pokliče 431-8238 za pojasnila od torka do sobote od 8. zj. do 6. zvečer.	(149)
Hiša v najem
4 sobe in kopalnica, 2 spalnici, E. 51 St., in Superior, bodo pripravljene za oddati okoli 15. avgusta. Kličite ER 1-0145.
(x)
V najem
Oddamo 5 lepih sob, zgoraj, nov furnez, 40 gal. vodni grelec, dvojici ali odraslim, v fari sv. Vida. Kličite 432-1736.
(3,7 avg)
V najem
Opremljena soba se odda moškemu blizu E. 185 St. Kličite '481-5463.	(148.)
LASTNA PRHA — Slon v živalskem vrtu v Was hingtonu, D.C., si hladi hrbet.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.	IV 1-2237
AMERIŠKA DOMOVn^A
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
kazenskim zakonikom.”	j 17. februarja 1932. leta se je
“Saj imaš menda res prav!” j pa naddavkar zbudil nenadno se je razjasnil po kratkem preu-. že ob prvem svitu zimskega
darku prijateljev obraz in sisnil mi je roko.
Da je bila moja diagnoza prava, je priča sam Valentin Podobnik, ki je po uvedbi novega
dneva. Iztegnil je roko, da pogleda, koliko je ura, tedajci pa ga je presunila silna bolečina nad -resnim bokom, da je roka sredi dviga obstala in padla na
zakonika tako svež in zdrav, da rdečo odejo, bi mu nihče ne bil prisodil, dal “Kaj pa je to?” je zaskrbelo
“Že tri mesece sem opažal, da ni z menoj nekaj v redu. Tek je ginil, ž njim se je poslovil spanec. Bolj stepen sem zjutraj vstajal, kakor sem zvečer legal spat. Čez pas sem postal tako boleč, da me še hlačni jermen otrinja. Danes sem bil pri specialistu. Pa me je preiskal in ugotovil, da imam pankreatitis. Sam si mi že večkrat pravil, da naj gledam, če že mislim kdaj oboleti, da bom obolel na kakšni navadni plebejski bolezni, ker nič usodnejšeg;a ne more zadeti bolnika, kakor da postane ‘zanimiv primer’. 'Zakaj sem moral pač prav jaz oboleti za pankrea-titido! Nikoli še nisem čul podobne diagnoze in sem ves zavzet bleknil: ‘Gospod doktor, kaj je že sploh kdaj kd(| bil tako bolan?’ Vzvišeno se je nasmehnil zdravnik: ‘Vaš primer je sicer res zanimiv (mrzlo me je polilo pri teh besedah po hrbtu), vendar je pankreatitis prav stara bolezen. Že oče zdravilstva, Hipokrat, jo je opazoval. Galen, je pa vedel že celo zdravilo zanjo. Ne pijte, ne kadite, ne jejte ostrih jedi . in redno jemljite zdravilo, ki sem vam ga zapisal. Če se boste natančno držali mojih nasvetov, bo bolezen kmalu krenila na bolje, in če boste imeli srečo, celo lahko ozdravite.’ Tako mi je rekel.
Ko sem šel po stopnicah, sem se spomnil nate, in res sva se srečala, kakor da sva se domenila. Veš, česa bi te prosil? Če imaš ali mi morda lahko preskrbiš kakšne literatura o pan-kreatitidi—”
“Čemu ti pa bo vendar strokovna literatura?” sem se zavzel.
“Natančno hočem proučiti svojo bolezen, saj sem vendar odgovoren za prospeh svojega te-lest!” me je strogo poučil bolni prijatelj.
“Hudo si že zlezel v proučevanje aktov. Toliko ti pa povem, da se tvoj zločinec Pankreatitis ne ujame na vse tvoje priznane zanke in pasti. Pravde proti lastnemu telesu sam ne boš nikoli razsodil, temveč boš postal iz gorečega tožilca plah obtoženec. Če pa že res hočeš v nesrečo, pa poprosi tovariša dr. Tineta za knjige. Sicer pa pomni: Der Mensch versuche die Gotter nicht...” Vsa moja prepričevanja so kaj malo zalegla in sva se prav hladno poslovila.
Ko se je odpeljal Valentin Podobnik domov, sem se še večkrat spomnil nanj v skrbi, da bi se dobri prijatelj ne zaljubil v svojo pankreatitido. Ni je namreč nevarnejše ljubice od lastne bolezni. Vampir je, kj izsesa zaljubljencu zadnjo kapljo preu-
darnosti. Kakor brlek se vrti bolnik na istem mestu, dokler se klavrno ne zvrne ...
Čez nekaj dni me je zaneslo po opravkikh mimo Valentinovega doma in sem se oglasil.
“Dobro da si prišel! Ne vem, kaj naj storim s Tinom. Že prej je vse mesece malo jedel, ko je do dveh bedel nad novim kazenskim zakonikom, sedaj prebira pa kap do štirih cele skladovnice zdravniškkih knjig. Ves je proč!” mi je jadikovala žena.
“Ga že imamo!” sern vesel vzkliknil in se nemudno poslovil od začudene žene ter jo mahnil k prijatelju v urad.
Začuden in zlovoljen obenem me je pogledal Valentin izpod očal, ko sem ga vprašal, kdaj je hodil zadnje mesece spat in kako dolgo je spal.
“Ob dveh; vstajal sem ob sedlih. Toda, kaj te to zanima?”
I “In koliko si jedel?”
“Kaj bom jedel, če nisem imel teka!”
“Ker nisi spal, nisi imel teka. Pankreatitide sploh nisi nikoli imel, temveč si obolel za novim
’
CHICAGO, ILL
household help
HOUSEKEEPER and COOK For rectory, (two priests). Permanent. Pleasant 2 rooms with bath. References required.
Phone CO 4-1523
(148)
HOUSEKEEPER
Look after two small children 6 and 4. Keep house tidy and cook supper. Stay. $35.00 plus own room and board. Phone ES 5-0616.
f	(147)
REAL ESTATE FOR SALE
NAPERVILLE BY OWNER Maplebrook area. Only 2 blks. to pool! Cent, air cond. 4 bdrm. 2y2 ha. home. Din. rm. Huge rec. rm. Drapes, fully crptd. 2% car gar. Avail, end of Aug. Upper 40’s for immed. sale, 355-0153.	(149)
V blag spomin
OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MAME
Jennie Kerch
ki je preminula 3. avgusta 1959.
Kje si, moja ljuba mama, kje je mili Tvoj obraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki za me skrbela je vsak čas?
žalujoči ostali:
JENNIE GROSS, hčerka, in DRUŽINA
Cleveland, O., 3. avgusta 1967.
!je bil kdaj tako rekoč že z eno i nogo v grobu.
BOLEZEN IZIDORJA POLUTNIKA
Ugleden in verodostojen član našega omizja je globoko vzdihnil: “Škoda fanta!” Ko smo ga vprašali: koga, kje in zakaj, nam je povedal tole zgodbo.
Upokojeni naddavkar Izidor Polutnik se je srečno otepal vse svoje življenje žensk in je bil kljub svojim šestim križem in lepi pokojnini še vedno samec. V miru je užival pozni popoldan svojega življenja, posedal čez dan po kavarnah, zvečer pa je izpraznil svojih stalnih trinajst decijev v zakajeni dalmatinski kleti. Brez posebnih dogodkov je teklo njegovo življenje, kakor lena reka med visokimi nasipi.
gospoda Polutnika. Sto misli mu je zarojilo po glavi. Vse druge so brž splahnile v nič, le trinajst decijev rumenega dalmatinca je ostalo.
“Dalmatinec, ti si zmagal!” je vzdihnil naddavkar in sklenil svojo diagnozo. “Na ledvici me je prijelo.”
Gospod Polutnik si je nabral v svojem delavnem življenju cente skušenj in je dobro vedel, da bo gotovo izgubil bitko z ledvicami, če si ne bo poiskal krepkih zaveznikov za to bordo.
“V bolnišnico pojdem!” je sklenil naddavkar, ko je s težavo vlekel nase obleko. Pri najmanjšem vzgibu ga je zabolelo nad bokom, kakor da mu kdo poriva nož v telo.
“Po taksi bi poslal”, je premišljeval gospod Polutnik. Ker

pa ni bil naddavkar nikoli raz-!sipnik, je opustil to potratno misel in peš krenil v bolnico. Celo uro je hodil, čeprav bi rabil drugače za to pot le dobre četrt ure.
Ves prepoten in prepadel od bolečin je sedel v čakalnico bolnice. Nenaspana in ozlovoljena je odprla vrata zdravniške sobe mlada zdravnica. Z enim samim pogledom je presodila Polutnika: Pijanec!, na glas je pa vprašala:
“Želite?”
“Gospoda zdravnika bi rad, da bi me sprejel v bolnico”, je odgovoril naddavkar.
“Stopite noter!” je rekla malomarno zdravnica in mu okre-nila hrbet.
S težavo se je vlekel gospod Polutnik v sprejemno sobo. Zdravnica je zaklenila za njim vrata in ga vprašala:
“Kaj vam je?”
Naddavkar se je osupel ozrl po sobi, kakor da nečesa išče. Ko je videl, da sta z žensko sama v sobi, mu je bilo silno nerodno.
“Zdravnika bi rad ...” je ponovil svojo prošnjo.
■	-'A
y.*. v. v. v>
' \
vpvlvXvXj!
Xvb.Nvb.'-bK-NS
\
■lili
V BLAG SPOMIN
25. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA
Pvt. John Špeh
Ki je padel na bojnem polju 3. avg:. 1942. leta
Ljubi sin in brat predragi spomin na Te živi v naših srcih. V miru božjem zdaj počivaj in prosi tam Boga za nas!
Žalujoči:
JOHANA ŠPEH - mati BRATJE in SESTRE
Cleveland, O., 3 avgusta 1967.

8
STEKLEM
Nič zastavnine • Nič vračanja
Sfroh’s spada tja, kjer je vesešje..»
... Kjerkoli se ljudje zabavajo, najdete z ognjem varjeno Stroh’s pivo v priljubljenih kartonih z 8 steklenicami, za katere ni potrebna zastavnina ne vračanje. Ko boste šli prihodnjič v veselo družbo, vzemite s seboj več takih kartonov z 8 stekle-
v	rr”em„o szt piva'Edino amcriško z °g"iem
ifir
!h
Jsli
I Siroti Brewery Company, Detroit 26, Michigan	'
Z OGNJEM VARJENI OKUS
■■
NA NEPRAVEM MESTU — Čebelji roj se je usedel na avtomobil ob cesti v Man-hattanu, N.Y.
( “Saj sem vendar jaz zdravnik. ! Česa želite?” je rekla nervozno zdravnica, ki se ji je gnusil ple-jšasti in neobriti starec.
Gospod Polutnik se je na mah zdrznil, še nikoli namreč ni videl nobene zdravnice. “Kaj naj ženski razgalim svoja ovela ledja? je pomislil in naglo pristavil:
“Sodim, da moja desna ledvica ni v redu.”
“Kako morete vi to spoznati!” se je zaničljivo nasmehnila zdravnica.
“Poznam svoje telo!” je s poudarkom zatrdil naddavkar.
Gnusil se je zdravnici rume-nozobi starec, zato je napisala brez preiskave na listek: Interni oddelek, mu dala papir in odklenila vrata.
Globoko si je oddahnil gospod Polutnik, ko je bil spet sam. Zmajal je z glavo in se ni mogel načuditi, kdo si je vendar to izmislil, da bi smele ženske zdraviti in še celo samce.
“Bedak je bil!” je baš zaključil svoje premišljevanje, ko ga je vratar poklical v sprejemni
urad, kjer so ga popisali.
Ko je prišel na oddelek, je povedal, da mu nagaja desna ledvica. Zdravnik mu je zapisal na tablico Nephr. cron?’ predpisal neslan mlečni zdrob trikrat na dan in nastavil Essba-chovo pripravo, da mu zmeri beljakovino.
Tri dni je jedel gospod Polutnik neslan mlečni zdrob in ležal v postelji. Bolečina je že precej popustila, Essbach pa ni kazal niti trohe beljakovine. Zdravniki so ga vpraševali po vsem mogočem in seveda tudi po boleznih sorodnikov. Nikoli ni lagal naddavkar, zato je tudi brez ovinkov priznal, da so umrle dve sestri in mati v blaznici.
Mlad zdravnik, ki ga je izpraševal, je pokligal na to izpoved starejšega. Pričela sta gospoda Polutnika otipavati in obtolka-vati po kolenih in laktih, nW svetiti z električno lučjo v oči in uganjati z njim še druge poskuse. Starejši je vzel iz bele halje tresko:
(Konec prihodnjič)
Za vsakovrsina tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKI DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
*
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
VESOLJSKO OROŽJE? — Na prvi pogled bi bila priprava, ki jo drži mož v roki, kake vrste vesoljsko orožje Bucka Rogersa, v resnici je le posebne vrste varilna naprava.