PRIMORSKI DNEVNIK ^tnina plačana v gotovini dos tale 1 gruppo Gena 150 lir Leto XXXI. Št. 51 (9053) TRST, torek,."4. marca 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. razprava o proračunu vposlanski zbornici Visentini, Andreotti in Colombo o sedanjem gospodarskem položaju Vladna davčna politika - Kriza bo pritiskala tudi letos RIM, 3. — v poslanski zbornici se ie ^ danes nadaljevala razprava 0 tetošnjem proračunu. Na njej so govorili tudi finančni minister Vi-sintini, proračunski minister An-reotti in zakladni minister Colom-Ministri so odgovorili na dose-attJe posege poslancev med sploš-vaiara2pravo' dutri se bo nadalje-mor, .razPrava o proračunih posameznih ministrstevT v.p_an™iV0 je bilo poročilo finanč-rn-£? rcunistra, ki se je nanašalo ; . Vjem na zahteve po ločeni pri-dohodkov moža in žene, po Iftvi za nekaj časa prijave do-ov. ki zapade 31. marca in po Začetek seminarja za slovenske šolnike «ji v. dedodkov moža in žene, po linai,1 * * * ,z.a nekaj časa prijave do-ostr °-V’ ^ zaPade 31. marca in po jaa.JSsìe0rUvpr0r daVČaim vina lvlln ster Visentini je dejal, da rifv3 J16 m.01-6 spremeniti obdav-atve družinskih dohodkov za lan-je pripravljena ako leto, da“ pa ki ^nfVuati 0 ktosnjin donotiKin, J n bo treba prijaviti prihodnje Egiptovski pogoji za odprtje Sueškega prekopa 3‘ ~ Predsednik us-ove za Sueški prekop Ahmed Si,o-K®Ur 3e izjavi! da M bil Im,S * , prek°P iz tehničnih raz-allko kmalu odprt. Dan r ,.r ',a pa 11 ' bil še določen za-sk * po ***rnih razlogov. Egiptov-Mnc.Vada’ je Poudaril Ahmed vila 0jr’ 3e ze “eštetokrat izja-za « da ne *!0 odprla prekopa Promet, dokler se ne bo Izra-nj'f .ko umaknil v Sinaju, da Prekop' topovi ne kodo dosegli a J i^airu so obenem sporočili, nodo britanski minolovci še ja,.em 'Pesecu dokončno pregle-rinn Cel0tni Prekop. Skupine Ame-p . n.ov> Britancev, Francozov in ?p?1,ov> ki so začeli čistiti do S * ilrek°P lanskega aprila, so ladi- oa3 odstranile 10 velikih nih J’, . drugih potopljenih plov-tjs ^“loktov, 700 tisoč min in 50 p^od' eksplozivnih nabojev. edstavn>k ustanove za Sueški ra«i 'i1* pa 3e danes zanikal iz-nol,,Vesti’ 6eš da so nedav-sovi * , 110 Sueškem prekopu je «e S ie..'ad.ie. Isti predstavnik ■ koro-k da bodo po odprtju dn n0Pa .':*lde ladje z ugrezom z ... ajve<;' 1® m, nato pa ladje «grezom do največ 12 m. n°či zakn"^’ zbomici se i'e si' 0 | . . . JUcda splošna razprava finan? n,eni Proračunu z govori Proračunske m'nistra Visen,iniia' lija • Sk69a ministra Andreot-l°rnba^ TZakladrle.9a ministra Coiai! n,e m'n‘stri so odgovar- 50 iihad l|.ritlke in Predloge, ki y0. 7 a 1 Peslanci med razpra-pror a9ovai‘ia'i &o vladno davčno, °bene ° in deParno politiko, izoonV Pa 86 Andreotti ni mogel tudi I , U9°tOVitvi' da bo kriza £ePrav6 U um6 .močno pritiskala, iombo Li-' n.|egov kolega Co-žen in ■ 1 optimistično razpolo- nii stro^r poudar'l' da so doseda-dobre 9lJ°meievalni ukrepi rodili sadove. v klešč!6 fTc ?e-ka| dni' vklenjen da bi « tesislicnega nasilja, ne Zatreti Ù pol'clie upala poseči in nekai ci ,• a 1 zl°óinskih izpadov ie Almhantlpre,epa£ev- Ti, ki jih skim ne ■ 6 Se Podžgal z zločin-fizičnePm °um k prevratništvu in So včeraP 0.braéunu z nasprotniki, Srebne 'frabili priložnost po-*kim «t, ^ ecanos,i za ubitim gr- kasom z ",0m Mikisom Mao*e- Parlamontana|3a^ na sedež izven-Zacije PDUpneu eViČarske °r9ani-sivnem zaH °b .nezas,išanem pa-'n SO naH ,• n,U policijskih Sil odprave 1?.Vali svoie kazenske n°m dozJ31^01' navadnim mešča-tične oro ° .V n.o£- Vs* demokra-stavnega |QlfaCI,e m franke u-naPetega noi -S° Spričo izredno Pozvale v|aPH Z.a,a v prestolnici la besed Ir ad°' ki dosle) ni £rhni-kih zadniih ° dra|11atičnih dogod-korenifemu n k odl°čnemu in nikom. P°segu proti prevrat- bodnone,mtLllStOV' k' 50 i'b za’ na zahtev 6 ob'astl osvobodile berlinskih °d U9|abite,iev vodje korenza 1» de!T,okr|stjanov Petra 1* « ce gre za H L nlS0 sP°ročili, zgolj za v d°koncni cili' ali pa bitev Lorenza5"0 postai°- U9ra-čilno prisn" , 16 medtem odlo-spehu krf- Va i8 k volilnemu u-Berlinu Demn^- demp^aciie v motovili relaTkr' lani 50 Si za-Hnskem na H n° Večino v ber-do še n^n arnentu’ vlado Pa b°- mol"ati lnrTiberIìchialÌ S0CÌa'de" leto. Glede obrazca za prijavo dohodkov, je minister priznal, da je precej zapleten, obenem pa ugotovil, da je točen in da bo davkoplačevalec v njem lahko našel vse, kar ga zanima. Glede anagrafa davkoplačevalcev pa je omenil nedavni vladni sklep, da bo stopil v veljavo s 1. januarjem leta 1978. Finančni minister je opozoril, da bo vlada začela strogo nadzorovati dohodke, da se omeji število davčnih utaj in pripomnil, da naj se davkoplačevalci zavedajo, da ima država pravico terjati davke za 5 let nazaj z vsemi drugimi predvidenimi denarnimi kaznimi. Sporočil je tudi, da je vlada pripravljena ponovno proučiti davčno obremenitev dohodkov od dela, upoštevajoč zmanjšano vrednost lire. Proračunski minister Andreotti pa je podal obširen pregled sedanjega gospodarskega položaja in povezal i-talijansko krizo s svetovno gospodarsko krizo. Izjavil je, da tudi letošnje leto ne bo dobro, zlasti še prvo polletje, ko se bo kriza še močno čutila. Opozoril je na zmanjšanje industrijske proizvodnje, kar povzroča zmanjšanje zaposlitve in manjšo razpoložljivost denarja. Zato je Andreotti dejal, da predvidevajo, da se bo stvarni narodni dohodek v letošnjem letu zmanjšal za 2,5 odstotka, naložbe se bodo zmanjšale za 10 odst., zasebna potrošnja se bo zmanjšala za 2,5 odst., izvoz pa se bo zmanjšal za 3 odst. Pri tem je dodal, da zraven teh negativnih pojavov, so tudi nekateri dobri znaki, kot na primer • zmanjšanje naraščanja cen, primanjkljaja v trgovini s tujino in zmanjšanje uvoza, ki pa je najtesneje povezano s produktivnostjo. Andreotti je obvestil poslance, da njegovo ministrstvo najtesneje sodeluje s finančnim ministrstvom v boju proti davčnim utajam, proti izvozu kapitalov in proti potvarjanju računov pri izvozu in uvozu blaga. Glede zmanjšanja naraščanja cen je Andreotti poudaril, da bodo od tega imele največje koristi delavske družine in podjetja, ki bodo lahko del svojih kapitalov vložila v naložbe. Zadnji je govoril zakladni minister Colombo, ki je zagovarjal dosedanjo denarno politiko vlade, zanikal, da bi ta škodovala gospodarskemu razvoju in dejal, da bi bil današnji gospodarski položaj nevzdržen, če bi vlada ne sprejela strogih kreditnih omejitev. Zahvaljujoč tej vladni politiki, je dejal zakladni minister, je vlada danes v stanju, da lahko stavi na razpolago precejšnja denarna sredstva za pospešitev izvoza, za hišne gradnje in druge investicije, da se zagotovi zaposlitev. Obisk Leoneja v Saudovi Arabiji RIAD, 3. — Predsednik republike Leone in zunanji minister Rumor sta imela danes dopoldne daljši pogovor z voditelji Saudove Arabije. Sestavili so komisijo izvedencev o-beh vlad, ki bo že med obiskom italijanske delegacije v Saudovi Ara- biji sestavila besedilo «okvirnega sporazuma» o sodelovanju, ki naj bi ga parafirali že jutri. Med današnjim pogovorom med Leonejem in kraljem Feisalom so razpravljali tudi o položaju v svetu, še posebno pa na Bližnjem vzhodu in Sredozemlju. Glede medsebojnih odnosov so se sporazumeli, da bodo povečali sodelovanje in dali pobude za razvoj na najrazličnejših področjih. «Okvirni sporazum» predvideva tudi ustanovitev mešane komisije, da bo začela čimprej delovati in se ukvarjati s proučevanjem in načrtovanjem raznih del v okviru petletnega razvojnega načrta Saudove A-rabije. V tej zvezi se omenja tudi povečanje italijanskega izvoza. Predsednik Leone se bo jutri še enkrat sestal s kraljem Feisalom, popoldne pa bo sprejel predstavnike italijanske kolonije v Riadu. S predavanjem dr. Ane Kranjc z ljubljanske filozofske fakultete o pojmu permanentnega izobraževanja v sodobnih družbah se je včeraj dopoldne pričel v Kulturnem domu 11. študijski seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem, ki se bo zaključil v petek in na katerem bodo predavali priznani univerzitetni profesorji in pedagogi iz vse Slovenije. Sledila je uradna slovesnost, med katero je tržaški šolski skrbnik Fidenzi uradno odprl seminar. (Kakor lahko vidimo na sliki, so se včerajšnje slovesnosti udeležili številni predstavniki šolskih in političnih oblasti tostran in onstran meje) (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiti SPIRALNO NARAŠČANJE FAŠISTIČNEGA NASILJA V RIMU Zločinski Almirantejev poziv k prevratništvu in fizičnemu obračunu s političnimi nasprotniki Napad škvadristov na sedež PDUP in pretepanje meščanov ob nezaslišani pasivnosti policije - Nerazumljiv molk vlade - Koordinacijski protifašistični odbor zahteval odločen nastop pristojnih državnih organov proti fašističnim nasilnežem RIM, 3. — Vse kaže, da rimski fašistični pretepači tolmačijo smrt grškega študenta Mikisa Mantekasa kot prepustnico za nekaznovano ustrahovanje po rimskih četrtih okrog Ulice Ottaviano, kjer je bil ubit mladi pripadnik Fuana. Fašistične škvadre so od sobote dejanski gospodar nekaterih četrti italiajnske prestolnice, ne da bi se jim do zob oboroženi policisti upali postaviti po robu. Po včerajšnjih zločinskih izpadih, med katerimi so pretepači zabodli nekega študenta, «krivega», da ni bil fašist, so se izgredi nadaljevali tudi danes in z uporabo strelnega orožja. Do najhujšega incidenta je prišlo pred sedežem izvenparlamentar- ne levičarske organizacije PDUP v Ulici Monterone malo pred začetkom žalnega cerkvenega obreda za Mikisom Mantekasom. Petdeseterica policijskih agentov, ki naj bi jamčila za javni red, je po ostrih spopadih, ki le za las niso zahtevali drugih človeških žrtev, izjavila, da so se dogodki odvijali z bliskovito naglico, da skoraj niso utegnili razumeti, za kaj gre. Slišali naj bi le, da je nekdo nekajkrat ustrelil s samokresom. Povsem drugačno je sporočilo vodstva PDUP, ki poudarja, da je stranka uradno zahtevala od voditelja političnega oddelka rimske kvesture, naj agenti zastražijo njen sedež spričo dejstva, da je v neposredni bližini cerkve, kjer je bila žalna svečanost za grškim študentom. V odgovor na svoje zahteve — ugotavlja vodstvo PDUP — so dobili le zagotovilo, da bo policija nimiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiimiiiiiimiiimuiiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniummuHimmimmmHmmiiiiii IZIDI NEDELJSKIH VOLITEV Socialisti ohranili večino na Koroškem Enotna slovenska lista in KP nega števila glasov za vstop nista prejeli zadost-v deželni parlament CELOVEC, 3. — Na včerajšnjih deželnih volitvah na Koroškem je socialistična stranka Avstrije dobila 51,4 odst. glasov, kar je za 1,7 odst. manj kot leta 1970, vendar je obdržala absolutno večino in dosedanjih dvajset sedežev v deželnem parlamentu. Konservativna ljudska stranka (OVP) je dobila 32,4 odst. oziroma za desetinko odst. manj kot pred petimi leti in obdržala 12 mandatov. Tudi svobodnjaška stranka je obdržala svoje 4 mandate in dobila 11,8 odst. glasov. Sprememb v razmerju sil torej ni bilo. 7. veliko napetostjo so pričakovali, kako se bo na volilne rezultate odrazila nacionalistična kampanja proti Slovencem in komunistom. Resnično ne koroška e-notna lista, ne KPÒ nista dobili zadostnega števila glasov za vstop v parlament. Slovenska KEL je dobila 6.130 glasov (za deželni mandat bi potrebovala približno 7.800 glasov), komunistična partija pa je dobila 6.013 glasov. Volitve ocenjujejo v socialističnih krogih domala kot senzacionalni uspeh, saj so očitno pričakovali izgubo vsaj enega mandata. Najhujši udarec je doživela ÒVP, ki je trdno pričakovala vsaj en dodatni mandat. Nosilec koroške enotne tiste dr Paul Apovnik je ob uradni proglasitvi rezultatov izjavil ,za. avstrijsko televizijo, da je relativen neuspeh KEL posledica tega, da ji je stala nasproti strnjena protislovenska in protimanjšinska fronta. Po njegovem mnenju so možnosti za konstruktivne pogovore z zvezno in deželno vlado sedaj še manjše. Grške oblasti bodo izročile italijanskim fašista Massagrandeja ATENE, 3. — Atensko prizivno sodišče je danes sprejelo zahtevo italijanskih oblasti po izvočitvi fašističnega kolovodja Elia Massagrandeja, ki je bil med voditelji razpuščene fašistične organizacije «Ordine nuovo». Italijansko sodstvo dolži Massagrandeja dolge vrste zločinskih dejanj od bombnih atentatov do obnavljanja fašistične stranke in razni sodniki so podpisali zanj skupno pet zapornih nalogov. Grško sodišče je sprejelo zahtevo po ekstradiciji na osnovi obtožbe bombnih atentatov, češ da so ostale obtožbe političnega značaja. Massagrande je bil pred časom aretiran skupno z nekim drugim pajdašem in obsojen na izgon. V zaporu so ga pridržali spričo zahteve italijanske vlade po ekstradiciji. Fašist je vložil priziv na vrhovno sodišče Aeropag, ki bo v kratkem izreklo dokončno razsodbo. zastražila vse bližnje ulice in trge in torej se ni treba bati izgredov. Ob 16. uri so fašistične tolpe pod vodstvom znanega pretepača Teodora Bontempa napadle sedež PDUP, ne da bi policija posegla. Najprej se je pred strankinim sedežem ustavil avtomobil, v katerem sta bila Bontempo in Gnido Morice in iz katerega so trikrat ustrelili proti tovarišem, ki so bili pred vhodom. Nekaj minut pozneje je s Trga Argentina startala škvadra in napadla sedež. Očividci trdijo, da so videli Bontempa z mizarsko žago v roki in nekega drugega fašista s kijem, kako sta se mirno pogovarjala s policijskimi podčastniki. Prav zaradi tega PDUP obtožuje policijo nezaslišanega popuščanja misovskim pretepačem in zahteva strogo in poglobljeno preiskavo, ki naj pojasni, zakaj policija ni imela za svojo dolžnost braniti strankinega sedeža in rimskih državlja- nov pred zločinskimi izpadi fašističnih zločincev. Neredi so se nadaljevali pozno v noč po vsem mestu v spiralnem naraščanju nasilnih izpadov in z večkratno uporabo strelnega orožja. V Ulici Nazionale blizu sedeža o-srednje bančne ustanove so nasilneži trikrat ustrelili s samokresom in krogla je razbila vetrobran mestnega avtobusa štev. 65. Po pričevanju očividcev so fašisti napadli mimoidočega avtomobilista in mu razbili vetrobran, nato so med prerivanjem nekajkrat ustrelili s samokresom. Kot običajno je policija prišla prepozno, da bi zasačila pretepače «na delu». Nekaj minut pozneje nov napad, tokrat na 22-letnega policista v civilu Rocca Sal-vatoreja Cuzzucolija. Agent je bil prisiljen seči po orožju in ustreliti nekajkrat v opomin, da je odnesel celo kožo, vsekakor pa se bo moral zaradi ran in podplutb po vsem telesu zdraviti v bolnišnici deset dni. Proti večeru še en napad: tokrat na dva pešca, ki so ju škva-dristi z običajnim pogumom napadli zahrbtno in ju pretepli. Oba, ki se bosta morala zdraviti v bolnišnici osem dni, sta izjavila, da ne pripadata nobeni stranki ali politični grupaciji. Fašiste je v njihovem zločinskem zagonu še podžgal misovski tajnik Almirante, ki je po maši za ubitim grškim študentom nagovoril zbrane pretepače. Ob tej priložnosti je Almirante pozabil doma krinko u-glajenega politika, ki deluje v o-kviru meja, ki jih je določila ustava in je večkrat pozval k odkritemu prevratništvu in k fizičnemu obračunavanju z nasprotniki. «U-mor Mantekasa — je poudaril misovski tajnik — je najokrutnejši povojni politični zločin, ki so ga rdečkarji zagrešili, da bi rešili zločinca. Njihov je zločin proti pravici, zločin proti državi. In če nas ta ne bo znala braniti, če ne bo znala braniti vseh miroljubnih (sic!) državljanov, bodo vsi tisti, ki spoštujejo zakon in zahtevajo red, upravičeno poskrbeli sami za svojo varnost, da nasilje in zločinstvo ne bosta zmagala nad redom in svobodo.» Takoj nato so pretepači, ki so bili zbrani na trgu pred Panteonom, krenili v sprevodu pred sedež vsedržavnega vodstva MSI. Policija jih je najprej prestregla, nato pa jim je dovolila shod na Trgu Santi Apostoli, kjer je Teodoro Bontempo, ki je le nekaj trenutkov prej vodil napad na sedež PDUP, pozval kamerade k «aktivni protikomunistični budnosti» v vseh rimskih četrtin. Nezaslišan molk vlade, ki doslej ni imela za potrebno črhniti niti besedice o fašističnem ustrahovanju rimskega prebivalstva, je botroval vprašanju, ki so ga komunistični poslanci naslovili vladnemu predsedniku in notranjemu ministru, da bi zvedeli «s čim si je rimsko prebivalstvo zaslužilo val fašističnega nasilja, ki se je zgrnil na mesto» in «čemu nezaslišana pasivnost policije do nasilnih izpadov nekaj stotin pretepačev» ter «če misli vlada poseči in onemogočiti fašistom zločinske izpade.» Skupina časnikarjev, ki so akreditirani v parlamentu, pa je naslovila predsedniku države Leoneju poziv, naj v svojstvu predsednika višjega sodnega sveta poseže in zagotovi odločnejši in bolj usklajen poseg sodstva proti fašističnim prevratnikom. Ne gre samo za obsodbo posameznih te-pistov — poudarjajo časnikarji — pač pa za onesposobitev in zatrtje organizacij, ki skušajo obnoviti vzdušje nasilja in terorja, ki je v dvajsetih letih omogočilo zmago fašizma. V tem položaju je najbolj zaskrbljujoče dejstvo, da nekateri sodniki prezirajo dokumentirane obtožbe in lahkomiselno oproščajo fašistične pretepače.» Stalni koordinacijski odbor za obrambo demokracije (v katerem so vse tri sindikalne organizacije in predstavniki strank ustavnega loka) pa je zahteval nujni sestanek z notranjim ministrom Guijem «spričo vala nasilja, ki so ga misovci vzburili v Rimu in ki ogroža življenje prebivalstva». Odbor je tudi sklical za 25. marec skupščino rimskih antifašističnih odborov, da s skupnim nastopom prisilijo vlado k odločnemu boju proti prevratništvu. Kar zadeva preiskavo o umoru Mikisa Mantekasa je namestnik rimskega državnega pravdnika dr. Pavone podpisal zaporna naloga za Alvara Lojacona, ki naj bi streljal proti mlademu Grku, in za Enrica Panzierija, skrajneža, ki so ga zasačili na kraju izgredov s samokresom v žepu. Oba sta obtožena sodelovanja pri umoru Mantekasa in pri poskusu umora a-genta Di Joria. Resolucija kongresa tržaške federacije KRI Osnovne točke: mednarodni položaj, gospodarska kriza, funkcija dežele, problemi slovenske manjšine, notranji partijski problemi in antifašizem - Poziv k dostojnemu proslavljanju 30. obletnice osvoboditve Mednarodni položaj, gospodarska kriza, deželna avtonomija, problemi slovenske manjšine, posledice gospodarske krize v Trstu, notranji odnosi v stranki, antifašizem in 3(1 obletnica osvoboditve so glavne točke, vsebovane v obširni resoluciji, ki so jo odobrili ob zaključku pokrajinskega kongresa KPI v Trstu. Resolucija odobrava tudi uvodno poročilo generalnega tajnika Berim-guerja, poročilo pokrajinskega tajnika Rossettija in zaključke, ki jih je na tržaškem kongresu podal član strankinega vodstva Reichlin. MEDNARODNI POLOŽAJ. Dokument poudarja nujnost napredka miroljubnega sožitja in mednarodnega sodelovanja v trenutku, ko politično vodstvo ZDA spet postavlja v dvom dosežke zadnjih lot, kar se kaže v krizi sovjetsko - ameriških trgovinskih odnosov, v posegu na Bližnjem vzhodu in grožnjah proti arabskim državam, v zaostritvi napadalnosti v Južnem Vietnamu in Kambodži. V takem položaju je potrebna stalna mobilizacija in še večja budnost protiimperialističnih sil in vseh, ki verjamejo v stvar miru in mednarodne pomiritve. Resolucija poudarja, da mora tudi Italija dati svoj prispevek takim prizadevanjem za mobilizacijo m mednarodno angažiranost. Italijanska vlada mora po mnenju tržaških komunistov zavzeti avtonomno funkcijo ter najti svojo vlogo predvsem v odnosih z neuvrščenimi državami, z arabskim svetom in sploh s tako imenovanim tretjim svetom. Kongres odobrava Berlinguerjevo stališče, po katerem ne sme biti Evropa niti protiameriška niti protisovjetska, ampak mora odigrati svojo vlogo miru in mednarodnega ravnotežja ter zavreči logiko nasprotnih blokov in supersil. Kongres prav tako odobrava Berlinguerjevo tezo o postopni premostitvi blokovske razdelitve: v tem pogledu ni pravilno zahtevati danes izstop Italije iz NATO. pač pa si je treba na mednarodni ravni prizadevati za politično pobudo, s katero bo Italija izražala potrebo mednarodne pomiritve in postopne premostitve blokov ob spoštovanju nacionalne neodvisnosti vseh držav proti vsem oblikam tujega vmešavanja. Glede naše dežele, ki so jo spremenili v strateški arzenal NATO s težkimi posledicami za njen razvoj in za življenje njenega prebivalstva zaradi nevzdržnega bremena vojaških služnosti, je v resoluciji rečeno, da mora Furlanija - Julijska krajina odigrati svojo vlogo miru in mostu med različnimi državami. «Na tej osnovi — nadaljuje dokument — je kongres mnenja, da je treba zahtevati kot nujno in aktualno rešitev mejnih problemov med Itabjo in Jugoslavijo na osnovi priznanja dejansko obstoječega stanja ter na ta način odstraniti nevaren ostanek preteklosti, ki ga lahko ne samo tržaški krogi strumentalizirajo za po- PREDSEDNIK TITO NA PRVI SEJI SVETA FEDERACIJE Boljši pogoji za mir na svetu Pritisk reakcije na neuvrščene Tito je govoril tudi o zaostrovanju pritiska reakcionarnih sil na Jugoslavijo in o uspehih samoupravne socialistične družbe (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Predsednik republike Tito je danes na prvi seji novoizvoljenega sveta federacije podal poročilo o aktualnih dogajanjih doma in na tujem. Notranji politični položaj je po oceni Tita tak, da se lahko z optimizmom gleda v bodočnost, posebno še, ker je ozračje boljše kot pred leti in so pogoji za rešitev problemov, čeprav so nekateri precej resni in zapleteni. Po mnenju predsednika Jugoslavije mora biti trajna dejavnost vseh organiziranih socialističnih sil usmerjena na organizirano in učinkovitejše delovanje samoupravnega, družbeno političnega in gospodarskega sistema in na izdelavo dolgoročne gospodarske politike usmerjene na gospodarsko stabilizacijo. Tito je opozoril na delovanje raznih sovražnih sil, na nosilce raznih struj in tendenc, ki spretno izkoriščajo nekatere objektivne in subjektivne težave ter na odpore in destruktivno kritiko, ki se mora, po njegovih besedah, brezkompromisno zlomiti. Sovražni elementi, je dejal Tito, uživajo podporo reakcionarnih sil v inozemstvu, ki nadaljujejo z napadi na Jugoslavijo. Določeni pritiski na Jugoslavije se zadnje čase celo večajo. Revolucionarnost je nenehno gibanje k novim rešitvam, zaradi krepitve kohezije in enotno- posebno opozoril na težave na gospodarskem področju, ki so posledica tako subjektivnih slabosti nekaterih napak v gospodarski politiki, oziroma v praksi gospodarskih organizacij in družbeno političnih skupnosti, kakor tudi hitrega gospodarskega razvoja po vojni in končno vzroki stanja v mednarodnem gospodarstvu. Toda kljub težavam, ki so po vojni spremljale družbeno gospodarski razvoj, se je družbeni proizvod od osvoboditve do danes povečal 'ža 5,5-krat, število zaposlenih za 4-krat, dinamično je potekal socialistični preporod vasi. Danes je več stotisoČ samoupravljavcev doraslo zahtevam novega časa, potrebam razvitega samoupravljanja. To je istočasno, je poudaril Tito, najboljše jamstvo kontinuitete jugoslovanske socialistične revolucije in nadaljnjega uspešnega razvoja. To je tudi najboljši odgovor vsem tistim, ki so oporekali in še danes dvomijo o učinkovitosti in racionalnosti samoupravljanja in njegovih perspektivah. V delu poročila o položaju na mednarodnem področju je Tito mnenja, da je proces popuščanja v Evropi ustvarO pogoje za varnost in sodelovanje na trajnih osnovah, če se konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi uspešno konča bo sti socialističnih sil, predvsem Zve- ustvarila možnost, da Evropa da ze komunistov Jugoslavije. Tito jelše večji prispevek h krepitvi miru in varnosti na svetu in v še večji meri pomaga državam v razvoju. Neuvrščene države, ki so po 4. konferenci neuvrščenih na vrhu razvile veliko dejavnost in z njo na mednarodnem področju dosegle pomembne uspehe, so razadi te svoje dejavnosti izpostavljene povečanemu pritisku imperialističnih in reakcionarnih sil, ki skušajo oslabiti vpliv politike neuvrščenosti z napadi na posamezne neuvrščene države, z izkoriščanjem njihovih ne malih težav. Tudi na Jugoslavijo se na razne načine s pritiski in grožnjami skuša vplivati, da bi se pasivizirala v svojem odločnem zavzemanju za stvar svoje neodvisnosti in enakopravnosti. Po govoru predsednika Tita sta govorila člana sveta federacije Veljko Zekovic in Dimce Belovsld, ki sta se pridružila podpori članov sveta federacije poročilu predsednika repubUke. Prvi seji novoizvoljenega sveta federacije so se poleg članov sveta udeležili predsednik zveznega izvršnega sveta Dže-mal Bijedič, tajnik izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc, predsednik zvezne konference socialistične zveze Dušan Petrovič, predsednik sindikata Jugoslavije Mika Špiljak in drugi najvišji zastopniki družbeno političnih organizacij ter predsedniki predsedstev republik in pokrajin. BOŽO BOŽIČ vzročanje notranje in mednarodne napetosti, v povezavi z manevri proti pomiritvi v Evropi in proti demokratičnemu napredku v Trstu in v državi. Kongres potrjuje tudi voljo, da nadalje razvije že sedaj koristne odnose tržaške avtonomne federacije KPI s periferičmmi organizacijami Zveze komunistov Slovenije in Hrvaške ter s političnimi, družbenimi in kulturnimi organizacijami itabjanske manjšine v Jugoslaviji.» GOSPODARSKA KRIZA. Resoiu cija poudarja, da sedanja gospodarska kriza zadeva sam ustroj mednarodnega kapitalističnega sistema in da je torej ni mogoče reševati z obnavljanjem starih mehanizmov, ampak je nasprotno treba sprožiti nove in drugačne ukrepe, ki bi omogočili novo ravnotežje nacionalnega gospodarstva ter kvalificirano produktivno obnovo E-notno sindikalno gibanje je že doseglo nekaj uspehov na tej osnovi s pogajanji o poenotenju točke dra-ginjske doklade, o zajamčeni oiači in o dopolnilni blagajni. Potrebne so nove izbire in nova vladna u-smeritev in torej globoka preobrazba vsedržavnega političnega okvira, ki naj bi odprla pot demokratičnemu preokretu, s katerim bi komunisti sodelovali v političnem vodstvu države. «Linija zgodovinskega kompromisa — je rečeno v resoluciji — ustreza tej zahtevi ter je edina linija, ki bo omogočila italijanski družbi izhod iz krize in obnovo ter bo pomenila novo etapo v demokratični in protifašistični revoluciji, ki se je začela z odporništvom». Dokument omenja nato o-vire in reakcionarne manevre s strani vsedržavnega tajništva KD ter poudarja, da pomeni zgodovinski kompromis boj za globoko obnovo države proti sedanjemu sistemu oblasti krščanske demokracije. Potreba po globoki preobrazbi političnega okvira se kaže tudi na krajevni-ravni: poleg dogodkov v Benetkah in Avellinu navaja kongresna resolucija, kar se dogaja v Vidmu, Čedadu, Latisani, Cervigna-nu in sploh v vseh največjih centrih, vštevši Trst. FUNKCIJE DEŽELE. Deželno u-stanovo je treba po mnenju kongresa bolje izkoristiti kot faktor samoupravljanja in demokracije. Nasprotno pa je doslej dežela samo posnemala državni centralizem m birokratizem ter izkrivljanja politike osrednje vlade. Dežela lahko ima zelo važno funkcijo v sedanji gospodarski krizi, čeprav se sedanji izredni načrt, ki ga je nripravil deželni odbor, ne oddaljuje od tradicionalnih shem levega centra, kljub temu, da so bili sprejeti nekateri predlogi komunistov, enotnega sindikalnega gibanja in na splošno levičarskih sil. PROBLEMI SLOVENSKE MANJŠINE. «Temeljni in neodtujljivi element -za dejanski preokret mestnega in deželnega življenja v demokratičnem smislu — je rečeno v resoluciji — je globalna rešitev vprašanja polnega priznanja pravic, razvoja in zaščite slovenske nacionalne manjšine, kar partija sprejema kot lastno nalogo z odgovornostjo, ki jo ima kot vodilna sila delavskega gibanja in zaradi svoje inter-nacionabstične značilnosti.» «Omikana, demokratična in protifašistična zrelost ogromne večine prebivalstva — nadaljuje dokument — terja torej nujnost učinkovite akcije enotne slovenske skupnosti in vseh demokratičnih sil naše dežele za hitro rešitev nerešenih vprašanj uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, kulturne dejavnosti, avtonomije in dejanskega samoupravljanja šole s kvalificiranimi izbirami dežele in krajevnih ustanov. Na deželo je treba končno nasloviti pobudo vseh demokratičnih sil, slovenskih in italijanskih, da bi že sedaj izpolnila, kar je v njeni pristojnosti, in da bi zahtevala od parlamenta čim hitrejšo razpravo in odobritev zakonskih osnutkov za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, v prvi vrsti osnutka KPI.» «Častna naloga KPI je, da dosledno z lastno zgodovino in z boji, ki jih je vodila v to smer, vključi probleme in boj za polno priznanje pravic slovenske skupnosti v omikano bogastvo vsega prebivalstva, da napravi iz njih argument za srečanje in za napredek vsega sklopa demokratičnih, kulturnih in delovnih sil našega mesta.» GOSPODARSKA KRIZA V TRSTU. Resolucija pokrajinskega kongresa KPI poudarja potrebo po premostitvi zamud in ovir, ki jih postavljajo nekatere sindikalne komponente. Potreben je enoten boj za obrambo krajevnega gospodarstva in zaposlovanja proti perspektivi petrolejskega pristanišča in proti vsaki nadaljnji petrolejski namestitvi v tržaškem območju in v deželi. Treba je tudi zahtevati nove naložbe za potenciranje in razširitev oblik produktivne dejavnosti ter za krepitev obstoječih dejavnosti na področju ladjedelništva, pomorstva in pristanišč. NOTRANJI PARTIJSKI PRO- (Nadaljevanje na 8. strani) V NEDEUO SE JE ZAKLJUČIL KONGRES TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI Zaključno poročilo člana osrednjega vodstva Alfreda Reichlina Zadnji, nedeljski dan, kongresa tržaške federacije KPI je potekal v ozračju zanimivih posegov raznih delegatov, predvsem pa zaključnih govorov deželnega tajnika KPI Antonina Cuffara in člana direkcije Alfreda Reichlina ter odobritve zaključne resolucije.. V dopoldansko diskusijo so posegli Pepeu, Mauri, Depangher, In-winkel, Naglič, Škerk, De Cesare, Cuffaro in Sema. Posl. škerk je med drugim dejal da je bil sam partizan in se zato ne more strinjati z izjavo v Vidalijevi knjigi, ker je prepričan o tem, da je šlo za .osvoboditev s strani jugoslovanske vojske in ne za okupacijo. Sicer pa je Togliatti takrat pozval ljudstvo tega področja, naj jugoslovanske vojake sprejme kot osvoboditelje. Ne morem se strinjati z izjavo — je nadaljeval Škerk — o enaki nevarnosti dveh nacionalizmov, da sta slovenski in italijanski nacionalizem enaka. Ne sme se po-. zabiti, da je lahko škodljiv in nevaren nacionalizem večinskega naroda in ne smemo pozabiti, da so bili slovenski nacionalisti zavezniki naše partije v času borbe proti nacifašizmu. Cuffaro je obravnaval nov položaj, ki se je ustvaril v Trstu in tudi nove politične odnose med Italijani in Slovenci, kar je rezultat novih mednarodnih odnosov, ki so se ustvarili na osnovi stalnega pritiska komunistične partije za ust-varjanjè sodelovanja, razumevanja -in miru. KPI je uspelo ustvariti novo: ozračje, ki je bilo tudi odločilno za odločitve tržaške KD, ki je morotejska, predvsem zaradi mednarodnih odnosov in širših možnosti, ki jih nudi v KD v tej zvezi Moro. Z levim centrom se je prenehalo razdobje nasilnega raznarodovanje Slovencev pričelo pa se je razdobje nič manj nevarnega raznorodcva-nja, ki spada v poskus sposobnejšega gospodarskega sistema, neokapi-alizma in racionalizacije, pri ka-erem so odnosi do sosedov samo potni list za trgovinsko izmenjavo. Dejansko pa je bila in je celotna gospodarska politika podrejena italijanskim in svetovnim monopolističnim skupinam. Zato smo tudi priče propada levega centra, o katerem je govoril na kongresu tajnik tržaške federacije PSI. V tem okviru prihaja do strategije napetosti, da bi se 'spremenili politični odnosi v Trstu in v tej zvezi je bil odločilen odločen in enoten antifašistični nastop. Cuffaro je dejal, da Rinaldi, Coloni, Botteri in Belci niso Fanfani, da pa odražajo notranja nasprotja tržaške družbe, zaradi česar je razumljiv njihov spopad z liberal-nacionalno tržaško buržoazijo. Iz tega je prešel na obravnavo povezave med zgodovinskim kompromisom in slovenskim vpraša- njem, o katerem je govoril Iskra in ki ga upravičeno skrbi osveščenost italijanske večine za ta vprašanja. Za Cuffara so to vprašanja odnosa celotne slovenske narodnostne skupnosti in povezave. z globokimi spremembami družbenega ustroja, ker ni dovolj neki zakon, pa še tako dober, če ni instrumentov za izvajanje ali točneje zakona brez pogojev za njega, sploh ne bo. Pri obravnavi zgodovine je Cuf-j faro obžaloval, da so nekatere stvari potvorili in da je prišlo do ostrih polemik, ki jih zavračajo, ker je «treba ohraniti občutek za veliko pot prehojeno na osnovi proletarskega intemacionalizma». V tej zvezi je Cuffaro dejal, da ima «veliki revolucionar» Vidali pravico, da svobodno sodi in svobodno piše zgodovino o letu 1945 in 1948. ker je KRI zavrnila uradno zgodovino. Vendar pa nas takratni mučni dogodki ne smejo ločevati. Takrat, ob osvoboditvi Trsta, je v Trst prišla jugoslovanska partizanska vojska in s tem se je zaključil revolucionarni upor, ki je bil za Slovence istočasno tudi narodnostni preporod. Cuffaro je zavrnil vse oblike grobih polemik in nadaljeval, da si KPI želi utrditi in razširiti odnose s socialistično Jugoslavijo, voditeljico neuvrščenih držav, ki gradi samoupravni socializem in da je KPI prav taka Jugoslavija še posebej pri srcu. Nikakor nas ne smejo deliti izobčanja ali prepiri, temveč je treba gledati v prihodnost. Član direkcije KPI Alfredo Reich-lin je izhajal iz zgodovinske krize kapitalističnega sistema in novih elementov socializma, ki se v tem sistemu nujno pojavljajo. Petrolejska kriza ni nekaj osamljenega in ni v razpravi le cena, temveč celoten sistem odnosov med razvitim in tretjim svetom v razvoju, ki je do-sedaj temeljil na imperialističnem izkoriščanju. Obstaja nevarnost vojne in zato se zastavlja pravilno vprašaje: ali socializem ali barbarstvo. Treba je preiti iz enostavne obrambe miru na nove odnose, ki PO DOLGI IN IZČRPNI RAZPRAVI Devinsko-nabrežinski občinski svet je odobril novi regulacijski načrt Na splošno odobravanje načrta razen pripomb glede ljudskih stanovanj in še doslednejše zaščite Sesljanskega zaliva - Bistveno znižan gradbeni indeks (Nadaljevanje na 8. strani) Devinsko - nabrežinski občinski svet je sinoči po dolgi in izčrpni razpravi odobril novi regulacijski načrt z glasovi koalicije (KD, PSDI in Slovenska skupnost), vendar ga je tudi opozicija (KPI in PSI) ocenila za dobrega in takšnega, ki odgovarja potrebam in željam prebivalstva. Takoj v začetku seje je socialist Colja prejudicialno zahteval, da se vnese v načrt področje za gradnjo ljudskih stanovanj, kar tehnično ni bilo mogoče narediti, je pa občinski svet soglasno odobril resolucijo, da bodo čim prej (Colja je zahteval, da še v tej poslovni dobi, kar je župan zavrnil, ker ni mogoče predvideti rokov) pripravili načrte za gradnjo ljudskih stanovanj. Posl. škerk (KPI) je dejal, da je načrt bistveno izboljšan, za kar je prispevala tudi opozicija. Pravilno je rešeno vprašanje vasi, pod roč j e med cesto 202 in avtocesto ni več predvideno za trgovinski center, temveč za opremljeno zeleno površino kot velja tudi za področje lili ii lili iiii ii iii I1114I1HI n ii im ii n i im min m lumi n im iiitiiiiiiiiiiiiiiiiii unii inni im iiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB NAVZOČNOSTI ŠTEVILNIH PREDSTAVNIKOV OBLASTI Včeraj v Kulturnem domu začetek seminarja za slovenske šolnike Seminar je odprl šolski skrbnik v Trstu Pericle Fidenzi - Govori Leopolda Kajžarja za komite za vzgojo in izobraževanje SRS, prof. Janka Ježa in prof. Franca Škerlja Slovenski klub vabi danes, 4. marca, ob 20.30 na predavanje: JOŽE BOŽIČ republiški poslanec SR Slovenije BOJ PROTI KOLONIALIZMU IN RASIZMU V JUŽNI AFRIKI Zanimivo predavanje bo ilustriralo čez sto barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni! V Kulturnem domu se je včeraj začel seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem, ki ga prirejajo že enajsto leto zaporedoma. Seminar, ki bo trajal do petka, 7. marca, in na katerem bodo predavali priznani univerzitetni profesorji in pedagogi iz Slovenije, se je začc. ob 9. uri s predavanjem za vse šolnike, ki ga je imela dr. Ana Kranjc s filozofske fakultete v Ljubljani na temo «Pojem permanentnega izobraževanja v sodobnih družbah». Uradna svečanost je bila ob 11.30 in so se je udeležili poleg številnih ravnateljev, profesorjev in učiteljev vseh slovenskih šol na Tržaškem, šolski skrbnik dr. Pericle Fidenzi, ki je tudi uradno odprl seminar, deželni fkfvpfaševanju in ponudbi pri načrtovanju delovnih mest, temveč odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Carlo Volpe, prefekt Giorgio Galvani, ki je zastopal tržaškega prefekta De Lorenzija in ki je podpredsednik mešane jugoslo-vansko-italijanske komisije, višji deželni šolski skrbnik Giuliano Angioletti, tržaška občinska odbornica za šolstvo Luciana Senni v zastopstvu tržaškega župana, pedagoški svetovalec za italijanske šole v Istri prof. Ermanno Visintin, član kabineta predsednika deželnega odbora Valerio Micoli, z jugoslovanske strani pa generalni konzul SFRJ Ivan Renko, namestnik predsednika komiteja za vzgojo in izobraževanje pri izvršnem svetu SRS Leopold Kajžar, poddirektor inštituta za vzgojo in izobraževanje pri IS SRS Miroslav Lužnik, član mešane komisije in sekretar republiške konference za mednarodne odnose Ivan Murko, izvedenec v mešani komisiji Črt Kolenc, član mešane komisije in funkcionar izvršnega sveta SRS Franc Čop ter pedagoški svetovalec v Trstu Janez Sivec. Seminar je uradno odprl šolski skrbnik Pericle Fidenzi, ki je v uvodu razčlenil predvsem problem naraščanja števila šolske mladine. Ob ugotavljanju, da občutno naraščajo vpisi tudi na slovenskih šolah, kar je ponazoril s konkretnimi številkami, se je šolski skrbnik dotaknil perečega vprašanja zaposlovanja mladih izobražencev. S politično - gospodarskega vidika, je med drugim dejal Fidenzi, lahko postane pred nekaj leti proglašena pravica do študija protifunkcional-na, če družba ne more več jamčiti, da bo šolska mladina lahko v življenju opravljala poklic, na katerega jo je šola pripravila, ker .primanjkuje . delovni _mest Pri vsem tem pa ne odloča zakon o vladna izbira,. .Qb. tem se spet odpira vrsta vprašanj, ker je treba v prvi vrsti računati z dejstvom državnega proračuna, ki ga trenutno še posebno tlači splošna gospodarska kriza. S poiitično-kulturnega vidika je odgovor na zastavljeno vprašanje o zaposlovanju diplomirancev drugačno, je nadaljeval šolski skrbnik ter pri tem naglasil, da je pravica do izobrazbe politično-moralna zahteva, ki je ne smemo primarno podrejati gospodarskim in družbenim nujnostim. Svoj poseg je Fidenzi zaključil s pozivom šolnikom, naj izboljšajo svojo kulturo, didak-tiko in skrb za šolo, kar je tudi namen seminarja. V imenu komiteja za vzgojo in izobraževanje SRS je udeležence seminarja pozdravil namestnik predsednika komiteja Leopold Kajžar. Izrazil je prepričanje, da bo seminar pomenil pomemben prispevek h kvalitetni rasti slovenskega šolstva na Tržaškem, k strokovnemu napredku pedagoških delavcev in k ustvarjalnemu iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OB SORAZMERNO VISOKI IIDELEŽBI VOLIVCEV Zmaga enotne levičarske liste na volitvah na tržaški univerzi Slovenski študent Dušan Udovič izvoljen v upravni svet univerze V nedeljo so se na tržaški univerzi uspešno zaključile volitve predstavnikov študentov v upravne organe. 24,87% oddanih glasov je visoko število, če računamo, da so se študentje na drugih univerzah v Italiji odzvali glasovanju v dokaj nizkem številu glede na celoten seznam vo- nju njenega programa, ki vsebuje številne predloge za odločen poseg na vsa področja visokošolskega življenja, ki ga že vrsto let karakteri-zira postopen razkroj in popolna odtujenost od družbene stvarnosti. Med drugim lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je z zmago le- lilnih upravičencev. Izid volitev po- vičarske liste uveljavilo mnenje, da trjuje predvsem uveljavitev enotne levičarske liste, izraz tistih sil, ki so se zadnja leta trudile, da ohranijo neprekinjeno prisotnost. Program liste, ki je zasnovan na široki protifašistični osnovi, je tako naletel na pričakovan odziv, kar predstavlja med drugim popolno o-samitev fašistične skupine FUAN. Velika večina študentov je jasno izrazila, da noče imeti nobenega opravka z bednimi ostanki razvpite organizacije misovskih študentov. FUAN si je sicer z maloštevilnimi glasovi zagotovil enega predstavnika v upravni svet univerze, vendar lahko predvidevamo, da ne bo imel lahkega življenja. Vrednost zmage enotne levičarske liste je tudi v splošnem odobrava- V četrtek, 27. jebruarja, je doktoriral iz ekonomskih ved Oskar Sedmak. Novemu doktorju čestita prosvetno društvo Vesna. je treba na vseh ravneh dogajanja na univerzi posvečati pozornost potrebi po zaščiti narodnih manjšin, in tako ovrednotiti kulturno vlogo, ki jo mora imeti tržaška univerza, najvišja kulturno - izobraževalna u-stanova v obmejni deželi Furlaniji -Julijski krajini. V skladu z izrečenim načelom je na enotni levičarski listi kandidiral tudi slovenski študent Dušan Udovič, ki je bil izvoljen v upravni svet univerze. V upravni svet univerze so bili izvoljeni naslednji študentje: Lista «Lotta democratica antifascista» (KPI, PSI, neodvisni): Nicola De Cesare (319 preferenčnih glasov), Dušan Udovič (166), Paolo Ni-colao (151). Lista «Rinnovamento universitario» (KD): Luciano Aprilis (122). Lista «Alternativa laica» (PSD1, PLL PRI): Raffaele Barisani (44). Lista FUAN: Paolo Sbisà (72). Predstavniki študentov v svet podporne ustanove: Lista «Lotta democratica antifascista»: Adolfo Della Mea (187), Gian franco Carbone (135). Lista «Rinnovamento universitario»: Raul Pupo (149). Ob zaključku volitev je rektor tržaške univerze prof. Gianpaolo de Ferra v tiskovnem obvestilu izrazil zadovoljstvo za nemoten potek volitev, pri katerih je prišel do izraza velik čut odgovornosti študentov. Prvi del glasovanja je s tem zaključen. Ostanejo še volitve v fakultetne svete, ki bodo 11. in 12. marca. sožitju sosednih dežel, ki na meji dveh narodov že dolgo nudita svetu praktičen zgled, kako je mogoče graditi trajen mir in sodelovanje na zdravi podlagi medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti. «Življenje in obstanek vsake manjšine», je nadaljeval govornik, «sta še mnogo bolj izrazito odvisna, kot to sicer velja, od kulturne osveščenosti vsakega posameznika in od razvojnih možnosti svojega naraščaja kot celote. Boljše ali slabše šolanje usodno vpliva na družbeni položaj človeka v vsaki družbi in v vsakem družbenem sistemu, zato je razumljivo, da tako manjšina sama kot tudi matični narod s tako skrbjo sprembljata vsa dogajanja na tem področju, se veselita napredka in sta zaskrbljena ob ovirah kakršnekoli vrste.» Potem ko je poudaril, da lahko z optimizmom gledamo na bodočnost slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem, za kar gre velika zasluga tudi slovenskim šolnikom, je Kajžar dejal, da terja hitro širjenje znanja vseh vrst od šole in učitelja vsak dan nove odgovore in da s tem vse bolj prodira spoznanje, da se je treba učiti vse življenje, «če je poudarek letošnjega didaktičnega seminarja prav na posredovanju novosti v izobraževanju sploh,» je nadaljeval govornik, «nam to še enkrat potrjuje prizadevnost slovenskih pedagoških delavcev in njihovih strokovnih organov, da spremljajo vse oblike napredovanja svoje stroke in se usposabljajo tako, da bi zmogli zaupani mladini nuditi najkvalitetnejšo vzgojo.» Na koncu je govornik pozdravil pomemben prispevek, ki ga z organizacijo seminarja prispevajo šolske oblasti tržaške pokrajine, saj izpričuje obojestransko zavzetost in skrb za napredek slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem. V imenu slovenskih šolnikov je nato spregovoril prof. Janko Jež, ki je najprej pozdravil vse prisotne ter med drugim dejal, da seminar časovno tesno sledi uradnemu obisku zastopstva itabjanske manjšine v Jugoslaviji v naši deželi. Prof. Jež se je navezal na besede deželnega predsednika ob tem obisku, ko je dejal, da je ta obisk «priznanje vloge, ki jo manjšine lahko opravljajo z vso lojalnostjo do državne skupnosti, ki ji pripadajo, kot činitelji rasti in bogatenja te državne skupnosti in tudi kot dejavnik sodelovanja in prijateljstva v mednarodni skupnosti.» Prof. Jež je pri tem poudaril, da so ComeUijeve besede naletele na največji odmev med člani slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in na pričakovanje, da bo s tem zglajena pot za reševanje še ostalih problemov, ki nastajajo, tudi na šolskem področju. Posebej je prof. Jež omenil vprašanje uvajanja pooblaščenih zakonov, «ki niso izpolnili pričakovanja, da bi lahko o svojih zadevah samostojno odločali, kot se to dogaja (Nadaljevanje na 8. strani) UPRAVNI SVET UNIVERZE t l TS VI GO PN Tolm. e/° c Lotta democratica 649 370 116 62 40 1237 46.41 f Rinnovamento 282 190 116 20 19 627 23.52 2 Alternativa laica 282 75 24 18 4 403 15.12 c FUAN 267 53 26 23 3 372 12.96 t 1480 688 282 123 66 2639 n t SVET PODPORNE USTANOVE n s TS VI GO PN Tolm. o/_ k Q Lotta democratica 640 372 117 61 41 1231 46.24 n Rinnovamento 290 187 115 18 18 628 23.59 * v Alternativa laica 277 77 27 17 4 402 15.10 Pz FUAN 270 49 27 25 3 374 14.05 d r 1477 685 286 121 66 2635 V p čina in regulacijski načrt pa sta tudi tukaj postavila omejitve s tem, da sta predpisala posebno obliko podrobnega regulacijskega načrta, ker bo o vsaki morebitni gradnji mora! občinski svet ponovno razpravljati. Danes stavka v prevoznem sektorju Uslužbenci v prevoznem sektorju bodo danes ponovno stavkali. Napovedana stavka bo od 9. do 13. ure. Ustavljen bo ves avtobusni, železniški pomorski in letalski promet. Stavkajoči delavci se bodo ob 10.30 zbrali na pomorski postaji na javnem zborovanju, ki se ga bosta u-deležila tudi vsedržavni tajnik federacije pristaniških delavcev Ciuffi ter tajnik federacije kovinarjev Baicchi. Danes seja deželnega sveta med cestama do Devina. Treba bi bilo še omogočiti gradnjo manjših Športnih objektov v Mavhinjah in Šempolaju. Za škerka sta bili bistveni dve vprašanji: zmanjšanje gradbenega indeksa (z R2 na R ena in pol), da se za okrog 5 tisoč zniža predvideno povečanje prebivalstva in torej ne na 20, temveč na več 15 tisoč ljudi. Predvsem pa zaščita Sesljanskega zaliva pred špekulativnimi posegi, zaradi česar je škerk predlagal, da se to področje razlasti in da se proglasi za področje javne koristi, da se bo lahko uporabilo v resnično splošno korist. Caldi (PSI) je obžaloval postopek sestavljanja načrta, ker so bili izključeni in slabo obveščeni in je sedaj nerazumljiva mrzlična naglica. V začetku je delovala občinska komisija, kasneje pa je vso zadevo imel v rokah samo občinski odbor, tako da je za načrt v celoti odgovorna samo večina, socialisti pa bodo svoje pripombe predložili pismeno. Parentin (KD) je podčrtal, da načrt predvideva zelo ostre omejitve, nato pa je govoril o važnosti turizma in ustvarjanja ustreznih u-slug. Treba je preprečiti «residens», ki naj bi bila drugo stanovanje za Tržačane, temveč graditi resnično turistične strukture in v tem je zanj odločilna prihodnost Sesljanskega zaliva. Brezigar (Slovenska skupnost) je bil mnenja, da je zelo važna zaščita Krasa, ki jo načrt vsebuje in da so Slovenci proti zakonu o kraš-kih rezervatih. Načrt pravilno upošteva turizem in kmetijstvo ter za Sesljanski zaliv posebno obliko zaščite. Gradbene . površine so zelo omejene, tako da ni mogoče več neomejeno povečevati števila prebivalstva. Zanevra (PSDI) je ugotovil, da je načrt uperjen proti zasebni špekulaciji in proti pritisku prenaseljenega Trsta in Tržiča. Župan Legiša je v bistvu sprejel prve predloge Škerka (glede športnih igrišč, zmanjševanje indeksa in omejevanja gradenj na Krasu), vztrajal pa je glede značaja Scs-Ijanskega zaliva in torej obeh področij, češ da je tukaj edina možnost turistične ekspanzije in je treba ljudem zagotoviti tudi kruh. Ob- ■ll>ltiiliimi!iiiil»iiliilliliiiiitiiiiiiiiiliiiiiiiiilliiiiiiiiiitiiuuiiiiiiiiiiiiiilllllilllllllllllllltlilllllllllliiilllilil|| SINOČI V GLEDALIŠČU ROSSETTI Danes dopoldne se ponovno sestane deželni svet. V prvem delu seje bo skupščina obravnavala razna vprašanja in resolucije, pozneje pa bo vzela v razpravo predlog svetovalcev KD, PSI lin PSDI o vrsti sprememb, ki naj bi jih vnesli v deželni zakon o gorskih skupnostih. Razna obvestila Vodstvo TPPZ obvešča orkestraše, da bo ločena vaja v petek, 7. t.m., ob 19. uri v Bazoviškem domu. Skupna vaja (generalka za Cerkno) bo istega dne ob 20.30. SPDT vabi na predvajanje planinskih filmov, ki jih je posnel Ivan Mesareč iz PD Tomos Koper. Sodeluje Draguska Lilija. V petek, 7. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. Pred predvajanjem bo ob 20. uri sestanek tistih, ki nameravajo to poletje na večdnevni izlet v Tatre. Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Bertoka Brechta IZJEMA IN PRAVILO v nedeljo, 9. marca, ob 15. uri v Senožečah in v ponedeljek, 10. marca, ob 20.30 v Sežani. VERDI Drevi ob 20. uri se bo tržaškemu občinstvu prvič predstavila ženevska baletna skupina «Grand Thea-tre» s plesno predstavo, ki jo je pripravil znani koreograf George Ba-lanchine. Ženevski ansambel, ki ga vodi Patricia Neary bo nastopil z deb Strawinskega «Apollon Musagete», Čajkovskega «Serenado», Hindemitha «štirje značaji» in Biseta «Sinfonia in Do». Orkester gledališča Verdi bo vodil Andre Presser. Od jutri dalje prodaja vstopnic za drugo in tretjo ponovitev. ROSSETTI Izven abonmaja. Ob 20.30 premiera. Alberto Lionello, Valeria Morico-ni «L’anatra alTarancia» z Zoe In-crocci, Lio Tanzi in Gabrielejem Carraro. Popust abonentom'. Rezervacije pri osrednji blagajni (tel. 36372 — 38547). AVDITORIJ VI. revija Teatro oggi. Od petka, 7. t.m., nastop skupine Associazione nuova scena z «II cavalliere finale» V. Franceschija. Velja VI. odrezek Teatro oggi. Rezervacije pri osrednji blagajni (tel. 36372 — 38547). Koncerti Zveza cerkvenih pevskih zborov priredi v nedeljo, 9. marca, ob 17. uri, v Kulturnem domu v Trstu revijo mladinskih pevskih zborov in ansamblov. Šolske vesti šola Glasbene matice — Jutri, 5. marca, ob 20. uri v dvorani J. Gallus (Ul. R. Manna 29/11) bo nastop gojencev oddelka za klavir, viobno, harmoniko in kitaro. Vljudno vabljeni, vstop prost. Prosveta PD Ivan Grbec — škedenj vabi k zanimivemu predavanju Stojana Spetiča ČRNE MR KZ E ki bo v četrtek, 6. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vrhunski klavirski recital Dubravke Tomšič-Srebotnjak Izvajala je skladbe Beethovna, Debussyja in Chopina in za dodatek še Scarlattija in Ville Lotosa / § Nastop slovenske pianistke Dubravke Tomšič - Srebotnjakove je vedno dogodek za vse svetovne koncertne dvorane. Dogodek je tudi za naše mesto, čeprav Dubravka pri nas ni novo ime, saj je že nastopala bodisi v Rossettiju za Tržaško koncertno društvo bodisi v Verdiju ali v našem Kulturnem domu. Dejstvo, da se razmeroma pogosto vrača, pogosto zlasti glede na njen visok mednarodni ugled, samo potrjuje, da je pri nas zaželena in cenjena in da ima tudi sama za tržaško glasbeno občinstvo simpatije. Vse to je prišlo lepo do izraza med njenim sinočnjim koncertom, ko je doživela spontan aplavz že ob svojem prihodu na oder in še bolj med izvajanjem samim in na koncu programa, ko se je morala za navdušeno ploskanje občinstva oddolžiti še z dvema skladbama. V prvem delu sporeda je izvajala najprej Beethovnovo Sonato v G duru op. 31 št. 1 s stavki Allegro n no Ali s* sms, ___ti travers les feuilles in Poissons 'or, v drugem delu pa štiri Cho-inove Scherze, št. 1 v h molu op. 0, št. 2 v b molu op. 31, št. 3 v is molu op. 39 in št. 4 v E duru p. 54. Če smo pri redko izvajani Bee-ipvnovi sonati lahko občudovali jen dosledno klasičen pristop k in-’.rpretiranju in tehnično brezhib-ost v ' blesteči živahnosti partiture, mo bili pri Debussgju priča prav iko suverenemu obvladovanju slo-a, po katerem velja Debussy za ajbolj reprezentativnega interpreta lederne poetike. V vseh treh kom-ozicijah se je Dubravka Tomšič izbrušenim estetskim čutom ču-ovito prilagajala poetični atmosfe-in skrajni delikatnosti, ki jih reveva. Chopinovi scherzi so bili prava Tslastica za glasbene sludo^sce. Tomšičeva je v njih izpričala vso svojo globoko nagnjenost k romantičnemu muziciranju, vendar s tistim moškim pristopom, ki ‘ je tako značilen za njeno klavirsko virtuoznost. Tako je po eni strani izvabljala iz glasbila silno harmonično toplino in zasanjano spevnost, po drugi strani pa vso silovitost Chopinovega demonskega genija, ki zahteva od interpreta doživeto usklajanje čustva in ognjevitosti na širokem valu celotne klaviature. Scarlattijeva sonata, polna drobne briljantnosti in delikatnega sprehajanja prstov po tipkah, je samo še potrdila velik umetniški format naše pianistke, na katero smo u-pravičeno ponosni. j. k. Včeraj-danes Danes, TOREK, 4. marca KAZIMIR Sonce vzide ob 6.39 in zatone ob 17.54 — Dolžina dneva 11.15 — Luna vzide ob 0.55 in zatone ob 10.07. Jutri, SREDA, 5. marca BOGOLJUB Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.5 stopinje, najnižja 9 stopinj, ob 19. uri 10,6 stopinje, zračni pritisk 1015,9 mb, stanoviten, veter 3 km na uro, severozahodni, vlaga 79-odstot-na, nebo 6 desetink pooblačeno, morje skoraj mimo. temperatura morja 8.5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. marca 1975 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 33 oseb UMRLI SO: 67-letni Bruno Grlo, 97 letni Rodolfo Sillico, 96-letna Cateri na Ivančič vd. Zibert, 67-letna Giu seppina Pellizzari vd. Zorzetti, 58-let-ni Stanislao Stepančič, 71-letni Antonio Cafagna, 83-letna Giuseppina Zec vd. Bearzi, 40-letni Francesco Adamo, 61-letna Caterina Mainardi vd. Petronio, 70-letna Augusta Bermi por. Castagna, 90-letna Ana Grgič vd. Gla-vina, 62-letni Francesco Onorati, 68-letna Giorgia Ban por. Agostinelli, 85-letna Maria Morassi vd. Taglia-pietra, 55-letni Alceo Fabris, 78-letna Giuseppina Mahe, 67-letni Vincenzo Fleury, 75-letna Giorgina Zimarelli vd. Gerdol, 38-letni Giorgio Poboni, 76-letna Luigia Zupar vd. Foggiani, 55-letna Willy Cottiero por. Susani, 70-letna Giovanna Franza vd. Sultani, 69-letni Rinaldo Chiapolino, 84-let-na Ofelia Ranzatto, 78-letni Ludvik Pipan, 82-letna Emma Fleury vd. Rubessa, 81-letna Stefania Fattor vd. Vidali, 86-letna Angela Marani vd. Gridolfi, 75-letni Antonio Rebula, 80-letna Emilia Saulig vd. Loro, 76-letna Jožefa Racman vd. Racman, 85-letna Alojzija Martelanc vd. Martel-lani, 10 mesecev stara Daniela Da-nev, SMetna Maria Puschpan. Zveza borcev Boljunec priredi 8. maja štiridnevni izlet v Beograd na proslavo 30-letnice osvoboditve Jugoslavije. Vpisovanje v mlekarni pri Lavri Kofol v Boljuncu. SPDT priredi 30. in 31. marca dvodnevni avtobusni izlet po Dolenjski (Rakov Škocjan, Cerknica, Stari grad, Sodražica, Ribnica, v Kočevju prenočitev, Metlika, Novo mesto, po možnosti Kostanjevica, Krka, Trst). Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/II. nadst do 20. marca. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. -------- NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Pizzul - Cignola, Korzo Italija 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Kino v- • La Cappella Underground 19.00—21.30 «Notorious» (1946). Režija Alfred Hitchcock. Cary Grant in Ingrid Bergman. Ariston 16.00—22.00 «Il saprofita». ya" leria Monconi in All Cliver. Film v barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Mio dio, come sono caduta in basso», Laura Antonelu- Excelsior 16.00 «La dove non batte u sole». Lee Van Cleef, Lo Lieh. Film v barvah. Grattacielo 16.00 «Il lumacone». Ago-stina Belli, Turi Ferro in Ninetto Davoli. Barvni film. Fenice 16.00 «Sweet Movie» (Dolce-film). Pierre Clementi in Anna Pru-cani. Barvni film. Eden 16.00 «Airport 75». Barvni M* v katerem igrata Charlton Heston in Caren Black, Ritz 15.30 «L’ambizioso». Joe Dales-sandro in Stefania Casini. Barvni film. Prepovedano mladini pod 1 • letem. Aurora 16.30 «Amore amaro». Lisa Gastoni. Barvni film. Prepovedano ■ mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Il laureato». D. Hofman. Barvni film. „ Cristallo 16.00 «Borsalino & C.» glavni vlogi Alain Delon. Impero 16.00 «Per amare Ofelia*- Kanat» Pozzetto in Giovanna Ram-Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom. Filodrammatico 16.30 «Sesso ribeue»; Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. Moderno 16.30 «L'organizzazione I1,,' grazia, firmato il Santo». R°8er Moore. Barvni film. Ideale 16.00 «C’era una volta il West». Claudia Cardinale, Henry Fonda in Charles Bronson. Barvni Vittorio Veneto 16.00 «Il colonnelle Buttigliene diventa generale». Aldo Maccione in Jacques Dufilho. Barvni film. Abbazia 16.00 «La grande rapina di Long Island». C. George, T. Hedren. Barvni film. Astra 16.30 «Per amore ho catturate una spia russa». Kirk Douglas. Barvni film. Radio 16.80 «La grande corsa». TonV Curtis, Jack Lemon in Nataly Wood. Barvni film. Mignon 16.00 «Getaway». Steve m Queen. Barvni film. Prispevki Namesto cvetja na grob pok. Andreja Žagarja, darujeta Silvan m Klara 5.000 lir za ŠP «Gaja». V spomin na bratranca Andreja žagarja darujejo Silvestra, Rozina m Vida 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja sa grob Alojzu® Martelanc daruje družina Fischer 5.000 lir za folklorno skupino «Stu ledi» . V počastitev spomina pok. Gizele Blažina darujeta družini Pertot m Zorn 5.000 lir za Kulturni dom Presek- Kpntovel. Ob smrti male Daniele Danev i*" reka staršem iskreno sožalje športu® društvo Kontovel. V 90. letu starosti nas je zapustila naša ljuba mama in nona ANA GLAVINA roj. GRGIČ Pogreb bo danes, 4. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari. žalostno vest sporočajo: hčere Ema. Pina, Berta, Erminija ter sinova Dušan in Pepi z družinami Lonjer, Trst, 4. marca 1975 Sporočamo žalostno vest, da je mimo v Bogu zaspal naš pre-Ijubljeni oče, brat in tast LUDVIK PIPAN Pogreb bo jutri, v sredo, 5. t.m. ob 16. uri iz hiše žalosti, Mavhinje 43, v cerkev v Mavhinjah in nato na domače pokopališče. Žalujoči: sinova Egidij in Robert z ženo Anamarijo, hčere Sabina z možem Antonom Severjem in sinom Rihardom (odsotni), Lilijana, Marija in Silvana z možem Ninotom in sinovoma Eliom in Ervinom, sestra Ida z možem (odsotna) in drugo sorodstvo Mavhinje, Brazilija, Argentina. 4. marca 1975 Dne 2. marca je preminila naša draga ALOJZIJA MARTELANC vd. MARTELLANI Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob Barkovlje, 4. marca 1975 10.30 iz barkovljanske kapelice, žalostno vest sporočajo: hči, sinovi, snahe in vnuki Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga JOŽEFA RACMAN Pogreb drage pokojnice bo danes, 4. marca, ob vašnice glavne bolnišnice V bazoviško cerkev. 13.30 iz mrt- Žalujoči: sestra Ivana in nečakinj® Miriam z družinama Gročana, 4. marca 1975 Dne 1. marca nas je nenadoma zapustil naš dragi PETER HRVATIČ Pogreb bo danes, 4. marca, ob 15.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena, sinovL hči, snahe, vnuki in drugi sorodnik* Trst, 4. marca 1975 PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODISCEM Brez obtožencev sodna razprava za preusmeritev letala v Bonkah Javni tožilec večkrat predlagal odložitev razprave ^ ve!iki dvorani tržaškega porotnega sodišča se je včeraj dopoldne pričel proces za preusmeritev letala vr-?Qe «fckker 27», ki jo je 6. oktobra ani izvedel videmski fašist Ivano boccaccio, star 21 let, ki je bil na onskem letališču ubit. Dogodek je vojcas zelo pretresel javno mnenje, aJ je to bila prva preusmeritev le-aia v Italiji. Ob začetku včerajšnjega zasedanja je predsednik sodišča orsi na kratko obnovil dogodke: I-ano Boccaccio je pod lažnim ime-°ni Zanettija — ki je sicer ime ne-ega znanega videmskega škvadri-a stopil na letalo namenjeno v enetke, Ancono in Bari. Nekaj mi-ut po vzletu se je približal stewar-u m mu velel, naj se letalo vrne a ronsko letališče, kjer naj mu izročijo 200 milijonov lir in naj ga počni odpeljejo v Rim in nato še v ivairo. Letalo je pristalo, pričela so se oiga pogajanja, ko je končno «gu- sarit’1Zpu?^ vseh ® potnikov, poti c Pa Poztieje uspelo pobegni-• Boccaccio je vrgel proti polici-r-om ročno bombo in ustrelil, pri naer je ranil agenta Barbarosso, a kar so mu s streli odgovorili, in Ff; uoiii. Vendar tega nisovznali in vai j6 ■ie obkolitev letala nadalje-lot i ™ prv^b jutranjih ur, ko so v alo poslali najprej dva policijska paa’ nnto pa še agente. Ugotovili ■ da je Boccaccio imel pri sebi sa-okres vrste luger ter ročno bom-~~ s'.e^nj° je vrgel, samokres pa mu je zataknil po prvem strelu, im ^d^òku, v katerem je trdil da kaf ^kspiloziv, pa je imel padalo, s rit,erirn je zelo verjetno hotel sko-1 z letala med letom proti Rimu. Na. Podlagi številke samokresa r o ; s 1 lastnika orožja, tajnika MSI nL ' 9,iovann'ja al Natisene, 28-let-naHi ^ar^a Cicuttinija, na podlagi nruf a -Pa 50 odkrili še 27-letnega paamka zloglasnega «Ordine nuo-Slp^ Vidma Vincenza Vinciguerro. urtoin*u ^Va. sta za*'° obtožena . o-Posk; 6 uSrabitvi, izsiljevanju. umora in posesti vojnega o- j,,, i ?s!'1 Pozabili še eno obtožbo — rnnsl ,V •iavne službe- saj j0 bil° in 3. Mobilquattro Milan h1 Sapori Siena 30, Brina Rieti 28, Snaidero Videm 24, Alco Bologna 22, Canon Benetke in Brili Cagliari 18, IBP Rim 16, Duco Mestre 8. Fag Neapelj 2. PRIHODNJE KOLO (9. 3.) Duco . Sinudyne, Fag - Brili. Danes v Cantuju Forst-Partizan že danes bo na sporedii v Cantuju povratno polfinalno srečanje za Koračev pokal med italijansko ekipo Forst in Partizanom iz Beograda. Kot je znano, je v prvem srečanju zmagal Partizan s 101:88. Partizan je v tem kolu jugoslovanskega prvenstva premagal Lokomotivo, Forst pa je bil v italijanskem prvenstvu poražen v Milanu. Večina tehnikov pa je mnenja, da so košarkarji Forsta varčevali svoje sile za današnje izredno težko srečanje proti jugoslovanski peterki, ki ima v svojih vrstah odlično dvojico, Kičanovič — Dalipagič. Naj omenimo še, da imata tako Forst kot Partizan po e-nega zastopnika v evropski košarkarski reprezentanci, ki bo igrala na jubilejni tekmi proti ekipi Maccabi, in sicer Mazoratija in Kičanoviča. Brina - Ignis, Alco - Mobilquattro, Forst - Canon, Innocenti - IBP, Sapori - Snaidero. NAJBOLJŠI STRELCI Bob Morse (Ignis) 873 (34,8 poprečno na tekmo), Tom McMillen (Sinudyne) 802, Chuck Jura (Mobilquattro) 796, McDaniels (Snaidero) 769, Sutter (Brili) 723, Sorenson (IBP) 607, Villalta (Duco) 582, Lauriski (Brina) 572, De Vries (Alco) 569, Andrews (FAG) 526, Hughes (Innocenti) 524, Lienhard (Forst) 472, Bovone (Sapori) 465 itd. Odlični vratar Vojvodine Svilar, glavni junak nedeljskega srečanja s Hajdu kom liiiiiiiiliMiiiiliiiiiiiiiiiMiliiMiiiiiiiiliiiiiiiiiin mu miiiiiitii m ■i,iiiiiii,in,ii mm iniin iuiiiiiiiiiiiiiiiiimiii it mmiiiiiiiiniinMiiiiniiiiii m MniiiiiiiMiMitiMN"1111111* ITALIJANSKA IN JUGOSLOVANSKA ODBOJKARSKA PRVENSTVA Are Linea osvojila dragoceno zmago A LIGA ČLANI Vodteča Cus iz Turina in Ariccia iz Rima zanesljivo zmagujeta. Prijetno pe je presenetila v tretjem povratnem kolu tržaška Are Linea, ki je premagala doma solidni Cus iz Pize. IZIDI 16. KOLA Pneus - Cus Catania 3:0, Ariccia - COOP Italia 3:0, Panini - Cesenatico 3:0, Paoletti - Ruini 3:1, Cus Turin - Gorena 3:1, Lubiam - Cus Siena 3:0, Are Linea - CusPiza3:l. LESTVICA Cus Turin in Ariccia 30, Panini 24, Gus Piza 20, Pneus 18, Lubiam in Paoletti 16, COOP Italia, Gorena, Cesenatico in Are Linea 14, Cus Siena 8, Cus Catania 4, Ruini 0. A LIGA ČLANICE Deželni zastopnik Casagrande iz Sacileja je dbma premagal povprečni Cogne iz Aoste brez večjega naprezanja. Tri kola pred koncem prvenstva je praktično že vse povsem jasno. IZIDI 19. KOLA Nelsen - Presolana 2:3, Vignoni -Arbor 0:3, Valdagna - Cus Parma 3:0, Casagrande - Cogne 3:0, Alzano - Metauro 3:0, Coma Modena -Torre Tabita 3:2. LESTVICA Valdagna 34, Coma in Alzano 26, Nelsen 24, Casagrande 22, Torre Tabita 20, Arbor in Presolana 18, Metauro 16, Cus Parma in Cogne 6, Vignoni 4. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA ČLANI Vodeča Crvena zvezda je dokaj lahko pospravila petnajsti par točk v Kraljevu. Odsotnost Urnauta se pri šesterki Rijeke občutno pozna. IZIDI 16. KOLA Ribnica - Crvena zvezda 0:3, Mladost - Bosna 3:1, Spartak Vardar 3:0, Partizan - GIK Banat 1:3, Jedinstvo (Br) - Vojvodina 3:1, I Rijeka - Jedinstvo (SP) 0:3, Mo-1 driča - Željezničar 3:0. LESTVICA ^ Cerve na zvezda 30, Mladost 28, Spartak 28, Jedinstvo (Br) 22, GBi Banat in Jedinstvo (SP) 20, Partizan 16, Rijeka 14, Bosna in Ribnica 12,. Modriča in Vardar R>, Vojvodina 4 željezničar brez točk. 1. JUGOSLOVANSKA LIGA ČLANICE Pri članicah je praktično že oddan naslov beograjski Cesrveni zvezdi. Lanske prvakinje (Rijeka) 30 trenutno na tretjem mestu. IZIDI 14. KOLA Partizan - Cervena zvezda Um Sindjelič - Radnički 1:3, Kaštela ' Jedinstvo 3:0, Rijeka - Pelagičev° 3:0, Breza - Mladost 1:3. LESTVICA . Crvena zvezda 28, Radnički Rijeka in Mladost 18, Breza l6’ Sindjelič 14, Partizan 12, Kaštela in Pelagičevo 4, Jedinstvo 2. SPORT SPORT SPORT NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Juventino zadah v Stmdrežu Primorju drugi zaporedni poraz Tudi Zarja je iztrgala Campanellam obe točki - Remi Križanov PROSEČANI RAZOČARALI V ŠTANDREŽU Juventlna — Primorje 2:0 (1:0) 1 ,!^y?NTINA: Bonato, Tabaj, Cu-3’ Mikluš, Brescia, Nanut, Uras, mavčar (Mučič), Ferletič, Montico, PRIMORJE: Capponi, Blažina, Cimolo, Trampuš, Barbiani, Rustj ^or“zza’ Sugan, Drioli in SODNIK: Canciani iz Tržiča. STRELEC: v 19. min. p.p. in v cmin- d'P' Uras- ». S klasičnim rezultatom 2:0 je andreška Juventina v slovenskem erbiju premagala Primorje. S tem tj So Štandrežci po dolgem času pet okusili slast zmage, za katero . Z izidi nedeljskega zavrtlja-1® 2. AL je spet prišlo do sprememb na vrhu lestvice. Stock v zadnji minuti igre s pomočjo enajstmetrovke prema-j Portuale in s tem dohitel sonzo, ki je v Trstu nepriča-ovo.no prepustil točko zadnje-, uvrščenim Giarizzolam. Za presenečenje je poskrbela ^eraT\ ki je s pičlim 1:0 klo-. Libertasu in s tem so se oznosti Edere za končno zma-0° se zmanjšale. Z enakim izi-lnmJe Anna premaga- Elaminio, katerega so na Predzanjem mestu dohiteli pred-• Duina, ki so v Križu oojevali dragoceno točko. Zlata vredni točki je po treh esecih suše na domačih tleh osvojila Juventina (z dvema go-:nmctJ~,ra!*a) no račun Primor-T',.r,.Lu0\ zaporedni poraz), kom Zaria ie z dvema zadet-. , Codogniona spravila na Campanelle in s tem j , unela na lestvici (poleg ne- “fO.s/cega nasprotnika) tudi Co- i;. un9o, ki je remizirala s so-dno ekipo Sagrada. IZIDI 21. KOLA Flaminio - S. Anna točk . Portuale Juventina - Primorje nagrado . Costalunga “Da - Campanelle f f,sn« - Duino Cipertas - Edera drizzale - Isonzo LESTVICA 2 «ock in Isonzo 28, Sagrado tual*Za in S- Anna 25’ Porrie1 oi Dibertas 22, Primo-ČamJ' ,ria 20, Costalunga, Venif^ne^e in Pesna 19, Juli r-a Pia-minio in Duino ’ Diarizzole 9. zo'^Vn^n}° ^ tekmi manj, Ison-CnvtJ Anna, Portuale, Zarja, ^funga in Vesna tektno prihodnje kolo (9. s.) % Anna - Zarja DuLUaIV Ciarizzole »uino - Libertas Primorje - stock Iso»?Unia - Juventina EdcZ° ' Sa9rado l^era . Flaminio Campanelle - Vesna 0:1 2:1 2:0 0:0 2:0 1:1 1:0 1:1 ' CODAGNONE DVAKRAT V ČRNO Codagnone — Campanelle 2:0 (1:0) ZARJA: Pavento, S. Križmančič, D. Marc, Samese, R. Marc, Metlika, Riosa, Bon, Codagnone, Poro-pat, Grahonja, Grgič, Turko. CAMPANELLE: Ferluga, Riba- rič, Ceglar, Del Piano, De Riz, Sain, Raguso, Castellano, Messi, Bellanova, Brandello. STRELEC: v 28. min. p.p. in v 35. min. d.p. Codagnone. V tekmi z ekipo Camp aneli iz Trsta je Zarja dosegla svojo drugo zmago na lastnem igrišču. Bazoviški nogometaši so želeli to zmago posvetiti svojemu soigralcu Mirjanu Žagarju ob izgubi očeta. Začetek srečanja je potekal v zna- menju premoči domačinov, ki so našli pot do nasprotnikovih vrat z lepimi akcijami, ki so zmedle o-brambo gostov. Tržačani so se v glavnem le branili in so tudi imeli v obrambi najboljši del svojega moštva. Le poredkoma so se spuščali v protinapad, kar pa ni presenetilo Bazovcev. Zarja je povedla v 18. min. ko je Codagnone zadel tržaška vrata s kratkim strelom. Drugi polčas je bil za Zarjo še uspešnejši, saj je tudi tokrat povsem nadigrala nasprotnike. Proti koncu tekme so Bazovci dosegli še drugi gol in spet je Codagnone spravil žogo v mrežo. Kmalu nato se je srečanje zaključilo in^ Zarja je zmagovita zapustila igrišče. RA V PRVENSTVU 3. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE V slovenskem derbiju na Padričah Primorec premagal ekipo Olimpije Na Goriškem obe naši ekipi remizirali - Visoka zmaga Brežanov OBA GOLA V PRVEM POLČASU Primorec — Olimpija 2:0 (2:0) PRIMOREC: Vladimir Kralj, Pa-patico, Sluga, Sosič, Manzutto, Husu (v 30. min. d.p. Križmančič), Pavel Kralj, Čuk, Boris Kralj, Možina, Mau"o Kralj. OLIMPIJA: Kante, Paoletti, Husu, Bukavec Vojko, Race, Pertot, Rebula, Luciano Bukavec, Milič, Blazina in Živec. STRELCI: v 15. min. p.p. Mauro Kralj, v 21. min. p.p. avtogol Race. SODNIK: Colucci iz Trsta. Primorec si je zagotovil tudi slovenski derbi z Olimpijo. Čeprav je povedel takoj v prvem polčasu zaradi dveh napak Olimpijine obrambe, je zmago zaslužil. Primorec je nosti domače obrambe da je streljal proti vratom. V dveh takih primerih se je izkazal vratar Bonato, ki je odlično ubranil Rustjev in Barbinijev strel. V zadnjem delu tekme se je ritem igre ublažil. Po tekmi je bilo v štandreškem taboru vse veselo, kajti s to zmago je Juventina zopet začela upati na boljšo uvrstitev. P. R. KRIŽANI PREVEČ ŽIVČNI Vesna — Duino 1:1 VESNA: Košuta, Verzier, Visintin, Kelemenčič, Skrem, S. Tence, B. Tence. Valente, Germani, Bertolot, Botti, 12 Bogateč, 13 Degrajisi, 14 Sulčič. DUINO: Braida, Cocut, Candusso, Marani, Predonzani, Blasema, Zoba II., Bardili, Zollia I., Cragnolin, Sma-niotto, 12 Canarutto, 13 Tonut. SODNIK: Giasconi iz Palmanove. STRELCA: Candusso (D) v 23. p.p., Germani (V) v 28. p.p. KOTI: 11:4 za Vesno. GLEDALCEV: 250 Vesna je remizirala s tehnično skromnim a izredno borbenim Dui-nom. «Plavi» so stopili na igrišče izredno živčni in to so izrabili gostje ki so jih kmalu pritisnili v njihov kazenski prostor in od vseh strani obstreljevali dobrega Košuto. A mladi vratar ni mogel ničesar storiti proti ostrim strelom devinskega branilca, ki je izrabil začetniško napako domače obrambe. Po prejetem golu so se Križani hitro zbrali in takoj remizirali z lepim golom Germanija. V drugem delu igre pa se je Duino povsem zaprl v obrambo in domačini so ves polčas naskokovali nasprotna vrata, a brez uspeha. Večkrat je vratar Braida dobro ubranil nevarne strele kriških napadalcev, a še večkrat so si ti zapravili izredne priložnosti. Boni, Bortolotti in B. Tence niso našli, kljub mnogim uporabnim žogam, poti do gola ker niso čisti napadalci, ampak krilci. Nekoliko pod poprečjem je zaigrala tudi kriška obramba, ki je pustila vse preveč prostosti nasprotnim ngpadalfcem. Sandor ..................................................................................................................mn....»...........................n i.iììùsMìL....L .. smmzmmmim Tako je padel prvi od osmih gol ovl ki so ga dosegli Brežani v nedeljo v 3. AL proti Esperu SA NOGOMET NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH "■X ttUC-l UlMrtJL _ ' •••- Lepa zmaga začetnikov Mladosti Proseški naraščajniki poraženi Mladi nogometaši Vesne prinesli z gostovanja obe točki lina ip1*!?!' vep tednov. Juven-igrala boliBZm?,go zaslužila. sai Je ie bil p,,., od nasprotnika, ki ji iovici nrv1k0Vreden le v drugi po- ^ drugetn tolč °lcasa' Primorie je u Juventinp0 CaSU’. po drugem go-k^alo iffr-J16-’ raz°òaralo in ni po-venstva8 v 12 dosedanjega dela pr-točk. V », ° SI ie nabralo toliko °digrali asPr°teem taboru pa so venstva in ° ^idoljših tekem pr-Povratnem ar^V got°vo najboljšo v vestno"- dp u: vsak igralec je da ni hiin V • ! .sv°je delo, tako ^iivosti «p plde(d velikih pomanj-J.e bila ’ doslpf86^0 v obrambi, ki standreškp ze 0 ran'jiva točka °dljčen dan6^1*36' velja omeniti ob treh nHYr-atarja Sonata, ki je Vrata. Tnrl; °?n,ostih reš>i lastna Sc' se dohm 0S^a ’ obrambni igralci grišča se L '^ab. Na sredini i-žiser Mrnilv Se enkrat izkazal re-n.aPadu dohrn ’ medtem ko sta v ^ral je , 0 zaigrala Uras (reali-pa se ip n„ g.°*ai In Ferletič, ki Ijanju. P Ce;l obotavljal pri stre- g°dna se ie Prva u- 1,111 napadalen0» ponudila srednje-Je žogo poslaV Pnm°rja Suganu, ki neje je r, al ven. Niti minuto kas-ja in streli ni pnsel sarn do vratar-teinuti ie ^‘naravnost nanj. V 19. stern strelu ! 0 N gola- Po Pr°-storom gostn, Pr-ed bazenskim pro-kl je z lesn°pV f žogo dobil Uras, nost v vratn6 Strani streljal narav-delu tekmP\ , Zadetek «e v prvem Ventino -Je presenetil samo Ju-kovala Večii 0(3 Pr™orja pričajo od tesa3 fodp°v- In res so gost-boljše inSbilireiultja dalie zaigrali telo nevarni (v°or dven, Priložnostih Je Rustia rluti 35i ln nunuti, ko Proti vratom)^1"31 netodno streljal tekojd podvojiia°1Cj5su ,> Juventina višini kota Jipa'irN^ eVl stram, v Pa sredino ka^ensk^ P(ldal ŽOg° kjer je Ura« Kuenskega prostora, zogo potisnil bl1 najbdrejši in je detek je S"LV ^žo. Drugi zaje, ki ie nj0(.vp ival na Primor-teeprav iP ime?a trenutka dalje Priložnosti za ®on nekaj, ugndnih Zano. Juventfna8 ! za.lgral nepove-teirjeno Walt za,grala bolj u-Ic: da brani t T?3 skrb je bila je izkoristil n^it3- NasProtnik pa priložnostne neprevid- ZAČETNIKI Turriaco — Mladost 0:3 (0:1) MLADOST: S. Gergolet (S. Lakovič), D. Lakovič, D. Gergolet, Passon, Devetak, Černič, Lavrenčič, È. Gergolet, Z. Frandolič (Grilj), Kobal, L. Frandlolič. SRELCA: v prvem polčasu Adri-jan Lakovič; v drugem polčasu je oba gola zabil Lucijan Frandolič. Ekipa doberdobskih začetnikov je v soboto dosegla svoj najboljši rezultat letošnjega prvenstva: zmagala je z visokim rezultatom na tujem. Ta zmaga pa dokazuje, da prihajajo varovanci trenerja Alda Ferletiča v dobro formo in bodo trd oreh za vsako ekipo. V srečanju s Turriacom so imeli igralci Mladosti stalno premoč in so to svojo prednost pokazali že od vsega zečetka Vsi trije goli so nastali iz hitrih akcij. Sobotno tekmo med Mladostjo in Turriacom si je ogledal Malabotti, referent Coni za mladinski sektor treh Benečij. K. F. Breg — Muggesana 0:1 (0:1) BREG: Smotlak L, Mahnič. Smot-lak S., Ražem, Grizonič. Viola, Savron (Albetrini), Pavletič, Sche-riani, Zonta, Kofol. MUGGESANA: Salvini, Vascon, Delise, Zupin, Sponza, Stradi, Rizzi, Villach, Groson, Pizzamus, Ulcigrai. SODNIK: Pizza. STRELEC: v p.p. Delise. Najmlajši Brežani v tekmi z Mug-gesano niso imeli sreče. Ekipi sta si bili ves čas enakovredni, vsekakor se je Miljčanom posrečilo ukaniti vratarja Smotlaka s branilcem Delisejem. Malo kasneje so imeli «plavi» izredno priložnost da izenačijo, vendar Scheriani je (sam pred vratarjem) streljal previsoko. Po odmoru so naši zastopniki pokazali zobe in napadali z vsemi silami, vendar je bil ves trud zaman, tudi zaradi dobrega odpora miljske o-brambe, kateri je načeloval kapetan Stradi. V vrstah Brega je tokrat prvič nastopil Albertini, ki je nadomestil Savrona v drugem polčasu. Jolo NARAŠČAJNIKI Primorec — Esperia SA 3:1 (3:0) PRIMOREC: Grgič, Grazi, Stojkovič, Igor Kralj, Rismondo, Milkovič, Bak, Milkovič, Malalan, M. Kralj, Marko Kralj. ESPERIA SV. ALOJZIJ: Delise, Ruggero, Curri, Spinelli, Spreafi-co. Rosea, Piščanc, Braico, Štor. Moriando. STRELCI: v 7. min. p.p. Bak (P), v 15. min. Milkovič V. (P), v 17. min. Marko Kralj (P), v 15. min. d.p. štor (E). Po nedeljskem porazu z ekipo Primorja je naraščajniška ekipa Primorca premagala z visokim rezultatom Esperio SA. Gostje so prišli na igrišče z namenom, da odnesejo s Padrič točko, a so se krepko ušteli, saj je tokrat ekipa Primorca zaigrala precej dobro. V vrstah Primorca je bila obramba odločna in zanesljiva. Na sredini igrišča se je izkazal Mauro Kralj, v napadu pa se je poznala vrnitev v ekipo Marka Kralja. Primorec si je zmago zagotovil že v prvem polčasu, ko je trikrat potresel nasprotnikovo mrežo. Tekla je 7. minuta igre ko je Bak potisnil žogo v mrežo, po lepi podaji Malalana. Primorec je nadaljeval z napadi in je v 15. min. podvojil z Valterjem Milkovičem naravnost iz kota. V 17. min. pa je Marko Kralj izkoristil napako vratarja in je brez težav poslal žogo v vrata. V drugem delu igre pa so Tre-benci nekoliko popustili. To so izkoristili gostje, ki so že v 15. min. znižali rezultat na 3:1. D. A. Union — Chiarbola 3:0 (1:0) UNION: G. Galdo, Brossl, Turk, Sassi, Stelle, Vidmar, M. Čepar, Lizzi, A. Glado, Benčič, Krevatin. STRELCI: (p.p.) Krevatin in Lizzi, (d.p.) Benčič. Union je bil ves čas v napadu in je že v prvem polčasu dosegel dva gola. V prvem polčasu je Union še bolj pritiskal in je dosegel še tretji gol z Benčičem, ki je tokrat igral dobro. Za vso moštvo Uniona lahko rečemo, da se je v tej tekmi izkazalo. Mauro Cremcaffè — Primorje 1:0 CREMCAFFE’: Muna, Favaretto, Chersicla, Polli, Sacci, Valentino, Flego, Campadelli, Maffioni, Cafone, Loiacono. PRIMORJE: Adamič, Lavrenčič, Bezin, Verša, Ciullini, Persi, Lan-za, Guštin, Albi, Milič, Terčič. STRELEC: v 14. min. p.p. Maf-fione. Naraščajniki Primorja so (po zadnji zmagi nad Primorcem) morali tokrat v gosteh klonih solidni ekipi Cremcaffè. «Rdeče-rumeni» so bili vso tekmo trd oreh za Tržačane, saj so bili po prikazani igri boljši od nasprotnika. Remi bi bil pravičnejši. Domačini so prišli v vodstvo v 14. min. p.p., ko so izkoristili negotovost proseške obrambe. Po tej hlad ni prhi so Prosečani reagirali in spravili domačine v zadrego. Gra dili so akcijo za akcijo, a do gola ni prišlo, predvsem zaradi netočnosti v strelih. Moramo pa omeniti, da «rdeče-rumenim» tokrat sre- ča ni bila naklonjena, saj so dvakrat zadeli prečko. V nadaljevanju tekme se stanje na igrišču ni spremenilo. Primorje je vedno računalo na remi. Napadalo je, a njegove akcije niso bile več tako hitre in urejene kot v prvem polčasu, ker je prišla na dan utrujenost. Tržačani so se skrbno branili, skušah zaustavljati igro in obdržati vodstvo, kar jim je v celoti uspelo. H. y. Edera — Vesna 0:1 EDERA: Ciuffi, Radin, Demichele, Moretti, Perich, Sciscioh, Manzi, Biloslavo, Gratton, Gabadi in Grimm. VESNA: Bubnich, Kovačič, Sla-tič. Košuta, Zucca, Eva, Biagi, Sosič, Sedmak, Pipan, Degrassi. STRELEC: v 17. min. d.p. Pipan. Najmlajši Križam so zasluženo premagali šibko Edero, a njihova zmaga bi bila lahko še izdatnejša, če ne bi zapravila petih skoraj gotovih zadetkov. Domačini so Je redkokdaj prekoračili sredino igrišča, zato je bila obramba «pl a vib» dejansko nezaposlena. Križani so igrah dobro na sredini igrišča, povsem pa so odpovedali v napadu, kjer se Biagi in Sedmak nista znašla. Pohvaliti pa moramo Sosiča in Pipana, ki sta bila prava gonilna sila vse ekipe. Res je škoda, da manjka obema dober strel od daleč. Sandor DUNAJ, 3. — Znana avstrijska smučarka Annemarie Moser - Proli je izjavila, da je sklenila z letošnjim letom umakniti se iz aktivnega športa. Zato se tudi ne bo udeležila olimpijskih iger v Innsbrucku, kar bo za avstrijski smučarski šport vsekakor huda izguba. Moser - Prollova je stara 22 let. PARIZ, 3. — Za finalno srečanje nogometnega tekmovanja za pokal prvakov, ki bo 28. maja v Parizu, je francoska nogometna zveza prejela doslej prošnje za 150.000 vstopnic. Na stadionu, kjer bo to srečanje, je prostora za 48.000 gledalcev. * * * LA VALLETTA, 3. — Vsak član državne nogometne reprezentance Malte, ki je preteklo nedeljo premagala Grčijo z 2:0, bo za ta uspeh prejel nagrado 173.000 lir. * * * Sklicani reprezentanti RIM, 3. — Jutri se bodo morali javiti na skupnih pripravah v Firencah naslednji kandidati za italijansko državno nogometno reprezentanco: Bellugi (Bologna), Rog- gi (Fiorentina), Antognoni (Fiorentina), Facchetti (Inter), Martini (Lazio), Chinagha (Lazio), Re Cec-coni (Lazio), Cordova (Roma), Rocca (Roma) in Merini (Roma). ATLETIKA Prvo nedeljo v marcu so atleti in atletinje v Jugoslaviji izkoristili za republiška prvenstva v teku čez drn in strn. V Italiji pa je bilo državno prvenstvo. Prvenstvo Slovenije je bilo v Rakičanu pri Murski Soboti. Na tekmovanju je sodelovalo 389 atletov in atletinj iz 20 slovenskih organizacij. Tokrat so prvič tekmovali tudi pionirji, kar pa še ne šteje za ekipno republiško prvenstvo. Novi prvaki so naslednji: pionirji - Turšič (Cerknica); pionirke Hojan (Velenje); mlajši mladinci Štruc (Ravne); mlajše mladinke Blatnik (Kladivar Celje); starejši mladinci - Glavan (Olimpija Ljubljana); starejše mladinke - Šverc (Velenje) ; mlajši člani - Vasti (Branik Maribor); članice - Perger (Branik Maribor) ; člani - Lisec (Kladivar Celje). Nove italijanske prvakinje in prvaki pa so v posameznih kategori-jan naslednje atletinje in atleti: Naraščajnice - Coretti; mladinke -Trerenghi; članice - Gragano. Naraščajniki - Pappacene ; mladinci - Pozzi; člani - Fava. prišel v vodstvo že v 15. min. p.p. Na robu kazenskega prostora Olimpije je žogo dobii Mauro Kralj in takoj streljal proti Kantejevim vratom. Vratar Olimpije je sicer žogo že ujel a mu je nerazumljivo ušla iz rok v mrežo. V 21. min. drugi gol: Čuk je poslal žogo pred vrata Kanteja, Race se je pognal nanjo, da bi jo oddaljil, a jo je nerodno poslal v lastno mrežo. Od tedaj dalje so igralci Primorca držali sredino igrišča. Gostje so iska-pot do trebenskih vrat, ko pa jim je uspelo se približati, so priložnosti sami zapravili. V drugem polčasu se je odvijala enaka igra. Tokrat so bili nevarnejši Trebenci (v protinapadih), a vratar Kante je res izredno posredoval, tako da je rešil svoje moštvo pred (nezasluženim) še hujšim porazom. Zadnji up gabrovških predstavnikov pa je skopnel v 25. min., ko je sodnik izključil Pertota. Od tedaj dalje so Trebenci držah igro v svojih rokah in so si zasluženo priborih tudi ta par točk. Bruno Križmančič REMI OKRNJENE EKIPE Falco — Sovodnje 2:2 SOVODNE: G. Marson. Pozzo, Marušič, Uršič, Petejan, Zavadlav, Tomšič, Sambo, B. Marson, P. in S. Florenin. STRELCA za Sovodnje; Pozzo in B. Marson. Čeprav je sovodenjska ekipa nastopila v okrnjeni postavi (manjkali so trije standardni igralci) je v Tržiču remizirala s tamkajšnjo e-kipo. Naj omenimo, da so slovenski igralci zgubljali že z 2:0. Z dobro igro v drugem polčasu, ko se je izkazal predvsem srednji napadalec Bruno Marson, so nadoknadili zgubljeno in z igrišča odnesli dragoceno točko. TUDI BREZ GOLOV PRIVLAČNO Mladost — Torriana 0:0 MLADOST: Boscarol, A. Jarc, Grilj, F. Jarc, L. Gergolet, S. Vižintin, K. Ferfolja, R. Ferfolja, B. Peric, M. Gergolet, J. Ferletič. TORRIANA; Vendrame, Turus, Nicolausig, Pussig, La Curre, Bal-laben, Marizza, Piagno, Raimondi, Colausdg, Padulo. SODNIK: Donazza iz Tržiča. Čeprav ni tekma med Mladostjo in Tornano veljala za točke na lestvici, je bilo Srečanje vseeno zanimivo in privlačno. Doberdobci so že v prvih minutah s Ferfoljo zapravili izredno - , »L V drugem polčasu je Mladost stalno oblegala nasprotnikova vrata. V eni taki akciji je sodnik dosodil domačinom 11-metrovko, ki jo je Vižintin zastreljal. V nadaljevanju tekme bi Doberdobci le prišli do zadetka, če bi zaigrah bolj u-mdrjeno. Kot smo uvodoma rekli je bila tekma le trening za Doberdobce. Trenerja Dužman in Devetak sta zato preskusila nekaj mlajših igralcev, ki so se zelo dobro odrezah in pokazali dober smisel za igro. Fabio Gergolet «PLAVI» SO SE RAZIGRALI Breg — Esperia Sv. Alojzij 8:2 (2:0) BREG: Babuder, Rodela (Krevatin), Sancin, Sovič, Bandi, Čuk, Bržan, Markežič, Krmec, Klun, Strnad. ESPERIA SV. ALOJZIJ: Quassi, Elleri, Radoicovich, Favretto, Buz-zin, Pincin, Monti, Forza, Gnesda, Panelh. SODNIK: Scodellaro. STRELCI: v p.p. Strnad, Klun; v d.p. Buzzin (E) iz 11-metrovke, Strnad, Krmec, Markežič, Monti (E) iz 11-metrovke, Klun in Krmec. Brežani so imeh vedno vajeti i-gre v svojih rokah in so dobesedno nadigrali nasprotnika, ki je imel v svojih vrstah več mladih in neizkušenih igralcev. Prvi polčas je bil borben in so «plavi» reahzirali dvakrat. Takoj po odmoru pa so imeh gostje na razpolago 11-metrovko, ki jo je Buzzin točno streljal. Ta gol je mogoče prebudil Brežane, ki so se odločno pognali v napad in dosegli še šest zadetkov. Poleg tega naj o-menimo obetajoč nastop mladega v lastni mreži in nihče od navijačev ni pričakoval takega podviga po odmoru. Gaja se je s tem utrdila na lestvici. Gostje so domače nogometaše že ob začetku presenetih z dobro igro in so bili ves prvi polčas popolnoma enakovreden nasprotnik. Domačini so imeh v tem delu igre precej sreče, saj so «zeleno - rumeni» večkrat nevarno prodrli pred tržaška vrata, toda naleteli so na dober dan vratarja, ki je uspešno u-branil vse strele Grgiča in tovarišev. Nasprotno so prvi povedli prav Tržačani in potem še podvo-jih s strelom od daleč. V drugem delu so bili gajevci boljši in v zadnjih minutah so imeli zadnje priložnosti, da odščipnejo domačinom točko. To jim je tudi uspelo, predvsem po zaslugi spretnega Gabriehija, ki je skozi gozd nog našel žogi pot v mrežo in Branka Grgiča v zadnji sekundi igre. Ta je bil obenem tudi najboljši mož na igrišču. D. G. Kluna, ki je tokrat prvič nastopil v članski ekipi in je «podpisal» dva zadetka. Jold PORAZ PROTI PRVAKU Aurisina — Union 4:1 (2:1) UNION: Vedana (čok), F. D’Agnolo, Morabito, Vidal, D’Aris, Sartori, Vicini, Nadhšek, V. D’Agnolo, Palu-detto, Attlni (Colja). STRELEC UNIONA: V. D’Agnolo v 12. min. p.p. Proti vodilni ekipi lestvice je bil Union zasluženo premagan, saj je bilo takoj vidno, da so nasprotniki zanj premočni. Union je sicer prišel v vodstvo že v 12. min., toda nato so domačini vedno bolj prevzemah pobudo in sedem minut kasneje so izenačih. Takoj nato je Aurisina še povedla, pri Unionu so se začeli med igralci nesporazumi in Nabrežinci so odtlej prevladovali na vsem igrišču. Aurisina je prevladovala tudi v d.p. in je v 20. min. dosegla tretji gol, pet minut kasneje pa še četrtega. Za Union sta igrala tudi mladinca Boris Colja in Sergij čok. Oba sta se dobro izkazala. Union v tej tékmi ni pokazal tega kar zna. Sojenje je bilo dobro. Mauro REMI V ZADNJI SEKUNDI Virtus — Gaja 2:2 (2:0) VIRTUS: Roversi, Cardea, Baha-rin, Giotto, Schiemer, Capitanio, Bilha, Mosetti, Pasquaso, Roversi C. in Mosetti G. GAJA: Kante, Stranščak, E. Grgič, Savarin, Vrše, Rismondo, B. Grgič, Baldassin, Križmančič, Ga-brijelli, Naturai (Brce). STRELCI: v 17. min. p.p. Mosetti (V), v 28. min. p.p. Bilha (V), v 22. min. d.p. Gabrijelli (G) in v 46. min. d.p. B. Grgič (G). KOTI: 9:4 za Gajo. GLEDALCEV: okoh 50. Pozitivna serija rezultatov Gaje se (kljub zelo okrnjeni postavi) nadaljuje. Tokrat so se 'gajevci po zelo borbeni in požrtvovalni igri razšli s solidno tržaško ekipo Virtus pri rezultatu 2:2, potem ko so zaključili polčas z dvema goloma IliliiilimuniiiiiiiiillllUMUitlllliiimimiiiiiilliiiHiiMKHiMunmiliimmmmmiiiiiimiimimiiiniMitmi SMUČANJE V Planici sta bila kar dva tekaška memoriala. Tako Janševtek kot tudi Kul j atov je v članski konkurenci zmagal Filip Kalan iz Gorij. * * * Na Popovi Šapki so se alpski smučarji pomerili za 19. šarplanin-ski pokal. Tako v veleslalomu kot tudi v slalomu so slavili Italijani. Vreme je bilo tekmovalcem naklonjeno, čeprav je bilo nekoliko vetrovno. Tudi na Popovi Šapki ni letos toliko snega kot druga leta. Proge pa so bile odlično pripravljene. V slalomu je zmagal Platner (It.) pred Francozom Vidalom ir Avstrijcem Plossnigom. Najboljši Jugoslovan je bil R. Holzel, četrti, Koželj pa peti. Drugi dan pa so smučarji tekmovali v veleslalomu. Progi sta bili dolgi 1380 metrov z višinsko razliko 330 m in 51 vratci. Postavila sta jih Italijan Cotelli in jugoslovanski zvezni trener Vogrinec. Najboljši je bil Italijan Bernardi, 2. Kirch-gasser (Av.), 3. Donnet (Švi.), 4. Koželj (Jug.), 5. Gašperšič (Jug.). KOŠARKA V MEDS0LSKEM PRVENSTVU Rekordna zmaga Zoisove peterke Danes se bodo «trgovci» pomerili s «prešernovci» Slovenski derbi 3. AL proti Olimpiji je Primorec odločil v svojo korist Zois —Carli 111:52 (45:30) ZOIS: Sancin 8, Ražem 1, Košuta 2, Vatovec 25, Guštin (k) 21, Lukša 12, Tavčar 2, Klobas 40. CARLI: Fabi 6, Terracino 2, Vido-ni 8, Marini 3, Pandolfini 6, Giugo-vaz 14, Turini, Fogar, Radovani (k) 13, Scocchi. SODNIK: Bellini iz Trsta. PROSTI METI: Zois 7:20, Carli 4:12. PON: Fogar (36:57). Po torkovem porazu proti zavodu Da Vinci so slovenski dijaki v petek osvojili rekordno zmago. Tokrat so proti Carliju zmagali povsem zasluženo, saj so s svojo res odlično igro stalno nadkriljevali nasprotnika. Trgovci so takoj po prvih minutah prevzeli pobudo, čeprav je Carli nudil trd odpor. Drugi polčas pa je bil za naše košarkarje še uspešnejši. V tem delu so namreč zaigrah bolj samozavestno in so s hitrimi protinapadi z lahkoto presegli stotico. Vsi so se dobro odrezali, vseeno pa zaslužijo pohvalo Vatovec in Klobas: prvi se je odlikoval kot organizator igre, drugi pa kot odličen strelec. V nadaljevanju tega prvenstva se bo Zois danes popoldne srečal s peterko liceja F. Prešeren» edko DEČKI Bor — Libertas Trst 96:55 (42:16) BOR: Slobec 13, Canciani 4, Maz-zucca 12, Mesesnel 11, Dovgan 17, Koren 4, Gombač 14, Gruden 13, Pegan 8. PROSTI METI: 10:40. SODNIKA: Pohcastro in Polh iz Trsta. PON: Canciani. Borovci so proti Libertasu iz Trsta odigrali najslabšo tekmo v tem prvenstvu. Čeprav so goste premagali z velikim izidom, so pa v napadu zgreših mnogo žog. Nasprotniki so borovcem v prvih treh polčasih neprenehoma postrezah žoge in vztrajali v hitrih protinapadih. V Borovem taboru je vladala napetost. Srečanje se je izkazalo prav res kot negativno in ne moremo pohvaliti nobenega izmed igralcev, ker so v tej tekmi igrah slabo in predvsem egoistično. Cancia BOR B (letnika 1963-64) — BOR (letnika 1965-67) 12:6 (8:4) V prijateljskem srečanju med najmlajšimi borovci so tokrat zmagali varovanci trenerja Renata Furlana. Med zmagovalci sta se najbolj izkazala playmakerja Luka Furlan in Zupančič. Pri najmlajših, ki so skozi vso tekmo branili presing in večkrat spravili v zadrego nasprotnika, pa sta manjkala dva ključna igralca Paoli in i Volk. Kljub temu so se uspešno u- pirah starejšim nasprotnikom in so celo povedli s 4:0, nato pa so nekoliko popustih. Najbolj se je izkazal Marjan Pertot. BOR (1965-67): Pertot 6, Ambrosi, Vascotto, Jagodic, Bradassi, Ci-vardi, A. Furlan. BOR (1963-64): Starc, Živec, Župančič 6, L. Furlan 4, Trevisan 2. Venne. Sodnik: Marjan Kravos. Marko ODBOJKA V L MOŠKI DIVIZIJI Torriana premočna za goriški Dom Dom — Torriana 0:3 (6:’ 7:15, 11:15) DOM (Gorica): Klanjšček. Nar Prinčič, Butkovič, Sošol, Devet Peric, Komel. TORRIANA (Gradišče): Mun Boscarol, Catane, Cesselon. Cov Panozzo, Zanella, Cobelli, Leb Rossi, Tomat. SODNIK: Sartori Claudio: str ski: Ceciliot Claudio; zapisnik Germini Giorgio (vsi trije iz i rice). Proti prvouvrščeni Torriani sterka Doma več kot v časten raz res ni mogla upati. V sol nem spopadu (med prvim in z njim) smo takoj opazili razliko n nastopajočima ekipama. Pri Ton ni namreč igrajo izkušeni igra ki so še lansko leto nastopafi v ligi s Caldinijem. Domove) so upirali nasprotniku kolikor se je lo, morda bi lahko zbrali kako t ko več, toda preko tega bi zmogh. V prvem setu je bil zarumiv začetek, saj je bilo stanje ize čeno do šeste točke. Od tega t nutka dalje pa je Dom popolno popustil in Torriana je nato zbr kar devet zaporednih pik Drugi set je bil morda naisla na strani «belordečih». Popustili namreč že v začetku, ko so zg Ijali že s 7:1. Do konca seta na ravno tako zbrali še šest točk. Zadnji set je bil pa gotovo » lepši. Dom bi ga lahko tudi osv« če bi le zaigral odločneje v z njih trenutkih. Set je bil izenai do polovice. Nato pa je Domu spelo preiti v vodstvo z 11:8. V I trenutku pa je Tomana ponovno | tisnila in Dom ni bil zmožen zbi niti pike več. Sedaj manjka do konca prvi dela prvenstva le še eno koi:. D bo gostoval v Vidmu in to v boto, 8. marca, kjer se bo spopr s tamkajšnjo ekipo Lambertin Si tivo. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38K)8 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS . 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglas'* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P1" oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.r.l. Stran 8 4. marca 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK Izgredi ob procesu Primavalle načrtna fašistična provokacija Fašistični izgredi v Rimu ob začetku procesa zaradi požara v četrti Primavalle, v katerem sta izgubila življenje sinova tajnika krajevne sekcije MSI Stefano in Virgilio Mattei, so močno odjeknili v italijanskem dnevnem časopisju. Tako iz vsakodnevne kronike kot iz komentarjev, ki so jih listi posvetili rimskim dogodkom izhaja, da so poleg misov-cev in samozvanih «levičarjev», glavni obtoženec za nasilne izpade pristojni državni organi, ki niso znali ali hoteli preprečiti izbruha nasilja, čeprav je bilo vsem dobro znano, da bo skrajna desnica z MSI na čelu skušala izkoristiti proces za svoje provokacije. Socialistično glasilo «Avanti» v komentarju z naslovom «Precise responsabilità», ugotavlja, da je misovska provokacijo imela kot posledico smrt mladega študenta in dodaja, da so bili izgredi načrtno zasnovani tako. da bi se zaključili s tragedijo. Obsodbe vredni — piše list — so vsi tisti, ki niso znali predvideti in onesposobiti fašističnega naklepa, predvsem pa gre poudariti odgovornost fašistov, ki so iskali in dobili smrtno žrtev. Tako je misovski podtajnik Romualdi, ki je pristaš Al mirantejeve dvolične politike lažnega legalitarizma in aktivnega nasilja, končno imel priložnost za izjavo, ki jo je verjetno pripravil že pred dnevi: «Izbruhnila je državljanska vojna, ki je vlada ne zna zajeziti. Prisiljeni smo vzeti na znanie to dejstvo in pripraviti sami sebe in stranko na to tragično resnico.» Fašisti — piše dobesedno «Avanti» — so bili že pripravljeni na ta tragični položaj, bili so tako pripravljeni, da jim je uspelo povzročiti ga. List se nadalje sprašuje, zakaj pristojni organi niso predvideli izbruha nasilja, saj je bilo očitno, da kot je pred dvema letoma tragični in še nepojasnjeni požar v stanovanju misovskega pristaša Matteia «odtehtal» umor policijskega agenta Marina, tako je bil za fašiste proces zaradi tistega dogodka odlična priložnost, da bi «uravnovesili» svoje politične in moralne odgovomos'i za zločine, ki so okrvavili Itali jo. Prav zaradi tega — nadaljuje list — je nerazumljivo, zakaj niso pristojni organi pravočasno pie-mestili procesa, saj je bil Pied dvema letoma le sum o morebitnem izbruhu nasilja dovolj zato, da so dodelili proces Valpreda Ca-tanzaru s posledicami ki so vsem dob^o znane. Rimski generalni pravdrik se je zganil, le ko je bilo že p-e-pozno in še takrat ni pokazal potrebne odločnosti. Ta pasivnost pristojnih državnih organov ni o-pravičljiva zlasti še, ker bo vprašanje javnega reda odločilnega pomena v pripravah za volilno kampanjo. Vse kaže. da so vsem dobro znane sile trdno odločene ustanoviti tako imenovane bloke za red, njihov glavni cilj pa je še vedno zrušiti ustavno ureditev države. V zaključku svojega članka list izredno strogo obsoja samozvane levičarske skrajneže, ki so «nasedli» desničarski provokaciji S svojim nezaslišanim zadržanjem so dali možnost misovcem, da ribarijo v kalnem, četudi trd) jo, da je bil njihov namen zoperstaviti se fašistični provokaciji. V zaključku «Avanti» trdi. da je naloga vseh demokratičnih sil zoperstaviti se fašizmu in nasilju saj neredi in ekstremistične zablode ne koristijo samo fašistom, pač pa vsem reakcionarnim in protidemokratičnim silam. Na isti ton je uglašen tudi komentar milanskega dnevnika «D Giorno», ki poudarja, da je 1 ilo vztrajanje z nadaljevanjem procesa v Rimu groba napaka, saj je bilo v prvem dnevu obravnave vsem očitno, da je imel MSI odločen namen sprovocirati o-stro reakcijo obtoženčevih pristašev. List tudi obsoja dejstvo, da ni bil proces zaradi požara v Primavalle pravočasno dodeljen nekemu drugemu sodišču, kot da bi odgoditev predstavljala poraz za italijansko pravico. V tem trenutku — zaključuje list — je dolžnost generalnega pravdnika ta, da zahteva premestitev procesa. Ni mogoče namreč nasedati provokacijam fašistov, ki razpihujejo nasilje in vzdušje državljanske vojne ter dovoliti Romualdiiu, da spremeni italijansko prestolnico v vežbališče za svoje prevratniške naklep«. Tudi komentar turinskega lista «La Stampa» opozarja na nevarnost Almirantejevih in Romualrli jevih groženj. Nujno je — ugotavlja časnik — da vlada neposredno poseže in dokaže državi odločno voljo, da zatre kakršenkoli napad na italijansko demokracijo, saj ni pojmljivo, da bi prav njeno oklevanje zbujalo dvome o njeni volji in zmožnosti upreti se katerikoli nevarnosti. Rimski spopadi, ki so se zaključili s smrtjo mladega grškega študenta, so zadnji in naj-pomembnejši člen v verigi nasilnih provokacij, za katere so odgovorni tako pretepači, ki se izdajajo za «levičarje» (s tem izkrivljajo pojem «levice», ki je nosilec vitalnosti in napredka, ne pa najbolj brutalnega nasilja) kot nasilneži, ki jih ni sram proglašati se za fašiste. Pred tragičnimi dogodki v Rimu — ugotavlja list — so se nasilna dejanja stopnjevala, in če ni malo skupinic samozvane izvenpar-lamentame levice, ki so se odločile za politiko nasilja, ne gre pozabiti, da največja nevarnost za italijansko demokracijo prihaja z desnice, od ljudi, ki zastopajo MSI republikinca Almiranteja. Vendar — poudarja «La Stampa» — ko Almirante grozi z «nepredvidljivimi posledicami», ki jih lahko ima «pot nasilja», dela veliko napako, kajti po poti nasilja je šel samo stari in novi fašizem in samo fašisti hočejo spraviti državo na to pot. Almirante in Romualdi, ki pozivata fašiste, «naj se pripravijo», naj se pazita, ker s svojimi grožnjami tvegata izgon iz te demokratične družbe, ki je tako predolgo prenašala fašistično nasilje. Milanski dnevnik «Corriere della Sera» pa v članku z naslovom «La giustizia assediata» ugotavlja, da je bil grški študent žrtev mehanizma nasilja, ki so ga sprožili pred leti, ko niso pristojni državni organi posegli, da bi zajezili in strli nastajajočo strategijo napetosti. Žrtev je — nadaljuje list — nedoslednosti in pomislekov, ki smo jih pred leti neprevidno razpihovali in današnji dogodki so posledica počasnosti in oklevanja pravice v iskanju krivcev krvavih zločinov. Časnik se vprašuje, s kakšno nepristranost-jo bodo lahko porotniki sodili obtožencem v takem vzdušju nasilja in ugotavlja, da čeprav boleča. je premestitev procesa zaradi požara v četrti Primavalle nujna, kajti nasilje ne sme v no!'enem primeru pogojevati pravice V krajšem članku z naslovom «Un collettivo votato alla violenza» pa milanski list razkrinka samozvane levičarje, ki so «nasedli» misovski provokaciji. Take skupinice kot je «politični ko lektiv iz Ulice Volsci» so nastale iz razpada rimske sekciie organizacije «Potere operaio» in njihovo politično prepričanje jasno izhaja iz trditev kot so: Maocetungova Kitajska je kapitalistična država; vietnamska vojna je spopad med ameriškim in sevemovietnamskim imperializmom: italijansko odporniško gibanje je imelo zgolj bur-žujski značaj. List tudi ugotavlja, da so si take «levičarske» skupinice v marsičem sorodne s fašističnimi organizacijami fiz k a terih so kooptirale določeno število kadrov) in zaključuje z ugo tovitvijo, da so prav spričo svojega ustroja in zmedene ideologije idealen teren za provokatorje. ki skrivajo svoje fašistično prepričanje za besedni maksima-lizem. Komunistično glasilo «Unità» pa je posvetilo rimskim dogodkom u-vodni članek v svoji nedeljski številki. List ugotavlja, da so rimski izgredi jasen dokaz, kako skušajo reakcionarne sile ustvariti vzdušje napetosti v pričakovanju pomladnih deželnih, pokrajinskih in občinskih volitev in dodaja, da je oživljanje strategije napetosti in provokacij delo tistih, ki menijo, da jim lahko koristijo volitve v vzdušju nasilja Časnik ugotavlja, da je bilo dejstvo, da bodo fašisti izrabili začetek procesa za požar v četrti Primavalle za svoje naklepe, očitno in prav zaradi tega bi morali pristojni državni organi korenito ukrepati: dodeliti proces drugemu sodišču ali pa zajamčiti javni red z izredno strogostjo. Do tega pa ni prišlo in posledice so na dlani. Komunistično glasilo poudarja, da se cilji fašističnih pretepačev in samozvanih levičarskih skraj nežev istovetijo in nadaljuje. «Ob begu načelnika samozvanih rdečih brigad Curcia smo opozorili na dejstvo, kako lahko ta beg aorist' strategom napetosti, saj so bri gadisti stopili v akcijo s presenetljivo točnostjo ob začetku vsake volilne kampanje. Vendar skupine provokatorjev se ne omejujejo le na rdeče brigade, ker so po njihovem zgledu nastale podobne skupinice v vseh večjih italijanskih mestih. Ti provokatorji so dobro znani vendar lahko nemoteno nadaljujejo v kovanju svojih naklepov.» V zaključku list opozarja na nevarnost današnjega položaja v Italiji in poziva k budnosti in k skupni akciji vseh demokratičnih sil proti fašistom in njihovim podrepnikom. Na isti ton je uglašen tudi komentar rimskega lista «Paese sera», ki ugotavlja da so palice, verige in bombe kot leta 1921 tudi danes «argumenti» strategov nasilja, ki skušajo pahniti državo v kaos. Časnik poudarja, da so nasilni izpadi rimskih oretepačev sad prozornega načrta misovskih voditeljev, ki oživljajo in razpihujejo «teorijo fizičnega obračunavanja». Kljub temu mučnemu vzdušju v prestolnici — nadalju je list — pa se vlada še ni zganila in tudi policijski organi pogrešajo točnih ukazov, ki naj u-smerjajo njihovo akcijo v obramba demokracije in javnega reda. SOCIALDEMOKRATI ZGUBILI V BERLINU ABS0LU1N0 VEČINO Ugrabitev Petra Lorenza prispevala k volilnemu uspehu demokristjanov Peterica osvobojenih anarhistov pristala na adenskem letališču - Lorenz še vedno v rokah svojih ugrabiteljev FRANKFURT, 3. — Zahodnonem-ške oblasti so izpolnile zahtevo u-grabiteljev berlinskega demokrščan-skega voditelja Petra Lorenza in omogočile odhod petih anarhistov iz Zahodne Nemčije. Gre za Vereno Becker, Ingrid Siepmann, Rol-fa Pohleja, Rolfa Heisslerja, ki se jim je zadnji trenutek pridružila tudi Gabriele Kròcher - Tiedemann. Slednja je v prejšnjih dneh skupaj z odvetnikom Mahlerjem izjavila, da se ne strinja s početjem ugrabiteljev in da ne mara zapustiti Zahodne Nemčije. Kaže, da si je prav v zadnjem trenutku premislila ter sprejela možnost, ki se ji je ponudila, da pride na svobodo. Letalo boeing 707 nemške letalske družbe Lufthansa je ob 9.56 odletelo s frankfurtskega letališča, potem ko so ugrabitelji sporočili, da pristajajo na odložitev ultimata za eno uro. Tik pred odhodom so namreč anarhisti zahtevali, naj se vkrca na letalo samo ena posadka, ki šteje štiri člane, namesto dveh, kot je predvideno za daljše polete. S petimi anarhisti je odpotoval tudi bivši berlinski župan Heinrich Albertz, ki naj bi bU za talca. Skupina osvobojenih anarhistov je dalj časa odločala o državi, kamor naj bi jih letalo popeljalo. Najprej so govorili o Damasku, sirske oblasti pa so sporočile, da ne bodo dale letalu dovoljenja za pristanek. Zato so odleteli, ne da bi imeli jasne predstave o končnem cilju. Letalo je najprej preletelo italijanski zračni prostor, nakar je odletelo proti Tripolisu v Libiji. Od tam je ubralo pot proti Adis Abebi in že je kazalo, da bodo pristali na tamkajšnjem letališču. Etiopske oblasti so tudi dale dovoljenje za pristanek, ko so se anarhisti nenadoma odločili in u-kazali pilotu, naj se napoti v Južni Jemen, kjer so zvečer pristali v Adenu. Iz Frankfurta, s sedeža Lufthanse, pa ne vedo povedati, če gre za končni cilj petih anarhistov ali pa zgolj za vmesno postajo. Medtem so se v zahodnem Berlinu zaključile deželne volitve. Kot je bilo pričakovati je ves hrun okoli Lorenzove ugrabitve imel kot logično posledico uveljavitev krščanske demokracije, ki je prvič v zgodovini zahodnega Berlina osvovla večino glasov. Ne gre sicer za absolutno večino, saj so demokrist ani dobili 43,9 odst. glasov, so pa v primerjavi s prejšnjimi volitvami pridobili 5,7 odst. Socialdemokrati so zgubili 7,7 odst. glasov in so dobili 42,7 odst. Zgubili so tudi 1 be-ralci, ki so z 8,4 odst. zdrknili na 7,2 odst. Kljub temu bo po vsej verjetnosti krščanska demokracija morala ostati v opoziciji, saj bodo novo deželno vlado, predvidevajo, sestavljali socialdemokrat' in liberalci. Največ glasov pri demokristjanih je dobil prav nosilec liste, u-grabljeni Peter Lorenz. Po prvih podatkih bi štel berlinski nar'amerit, 146 članov, od katerih bo 68 krščanskih demokratov, 67 socialdemokratov in 11 liberalcev. Nobena druga volilna skupina ni dosegla zadostnega kvoruma za izvolitev svojih poslancev. Udeležba na teh volitvah je bila izredno visoka, saj je volilo kar 87,9 odst. upravičencev. Visoko udeležbo ter skok v glasovih za krščansko demokracijo pripisujejo vsi politični opazovalci nrav ugrabitvi Petra Lorenza. Berlinska javnost je s svojo udeležbo hotfla izraziti nasprotovanje do političnega terorizma, proti kateremu so se izrčkle tudi vse stranke. Po objavi izidov se je v Bonnu sestalo vodstvo socialdemokratske stranke, ki je analiziralo vzroke in posledice, ki jih utegne imeti poraz na berlinskih volitvah. PredsedniK stranke Willy Brandt je izjavil, da je ugrabitev demokristjanskega vodje Lorenza imela hujše posledice, kot je bilo pričakovati Po vseh anketah med volivci kaže, da bi socialdemokrati po vsej verjetnosti ohranili svoj položaj v parlarne'itu če bi volitve potekale v umirjenem vzdušju, ne pa pod vtisom ugrabitve. Lorenzovi ugrabitelji, samozvani pripadniki «gibanja 2. junija» sj, kot kaže, zvečer poslali poliriii še en dokaz, da je Lorenz živ. Osvobodili pa ga vsekakor še niso. čakajo namreč, da pet osvobojenih a-narhistov dokončno pristane v neki državi, ki jih bo sprejela. Da osvobojeni anarhisti niso vedeli ničesar o Lorenzovi ugrabitvi in da niso bili povezani z ugrabitelj: dokazuje dejstvo, da se niso mogli zediniti o cilju svojega potovanja. O teni so razpravljali več ur, zaradi česar sc ugrabitelji tudi podal išali svoj ultimat, ki bi moral zapasti ob 9. uri, na 10. Prisotni pa bodo alžirski predsed- j " nik Bumedien, iranski šah Pahla-1 vi. venezuelski predsednik Perez itd. Danes so bile še zadnje priprave na jutrišnje srečanje. Zunanji ministri, ministri za finance in za petrolej so morali med drugim izdelati dnevni red za naslednje dni. Na pripravljalni konferenci so izdelali načelno resolucijo, ki jo bodo državni poglavarji sprejeli med svojim zasedanjem. Besedilo bodo objavili ob koncu konference. Kot kaže zadeva obsega resolucija tri točke: solidarnost med članicami OPEČ, sodelovanje z državami v razvoju, ter splošno mednarodno solidarnost. Morali bodo tudi odobriti akcijski načrt OPEČ, ki so ga izdelali na pritisk Alžirije, ki je še zlasti vztrajala na tem, da mora dialog med potrošniki in proizvajalci nafte obsegati tudi vprašanje surovin na splošno. Čilski obrambni minister Bonilla umrl v letalski nesreči SANTIAGO DE CHILE, 3. — Obrambni minister čilskega fašističnega režima Oscar Bonilla je izgubil življenje v letalski nesreči. Helikopter. s katerim se je vozil, je strmoglavil približno 200 km od San-tiaga. V nesreči je zgubilo življenje tudi drugih 7 oseb. Bonilla je bil eden najstarejših Pinochetovih sodelavcev. Po državnem udaru, s katerim Pinochet cb podpori ameriške vohunske agencije CIA, strmoglavil Allendejevo napredno vlado ljudske enotnosti, je Bonilla prevzel notranje ministrstvo, julija lani pa je bil imenovan za obrambnega ministra. Resolucija KPI noosvobodilne vojske in Garibaldinskih divizij in brigad, ob sodelovanju bataljonov italijanskih in slovenskih delavcev Delavske enotnosti, v okviru mednarodnega boja proti fašizmu in nacizmu. Kongres meni, da morajo te proslave imeti ne samo zgodovinski pomen, ampak pomeniti tudi moment nadaljnjega demokratičnega in enotnega dozorevanja na ozemlju, kjer so nacionalizem in fašizem, obrekovanje in zgodovinsko izkrivljanje preveč let prikrili širokim sektorjem prebivalstva dejanski pomen ljudskega boja, glede katerega so komunisti ponosni, da so dali svoj odločilen prispevek.» «Kongres končno poziva vse tržaške komuniste, naj bo 30. obletnica osvoboditve priložnost za vpis novih članov v našo partijo, ki naj razširi njeno množičnost in okrepi moč in aktivno enotnost tržaške komunistične federacije», se zaključuje resolucija (Nadaljevanje s 1. strani) BLEMI. Kongresna resolucija poudarja potrebo po večji cirkulaciji idej v vodilnih organih federacije ter po pritegnitvi vseh članov partije k delovanju za zavzemanje stališč in za praktično vodenje partije. To poglavje obravnava predvsem tri sektorje delovanja federacije, in sicer žensko komisijo, slovensko komisijo in mladinsko federacijo. Glede slovenske federacije resolucija ugotavlja, da je bilo njeno delo pomanjkljivo in da je treba komisijo okrepiti, treba pa je tudi proučiti vprašanje izboljšanja strankinega organa v slovenščini — «Dela». «Kongres meni — pravi resolucija — da delo med Slovenci ne sme ostati omejeno na okoliške kraje, ki so kompaktno ali po večini slovenski, ampak da mora to biti tudi naloga sekcij mest- __________ _ _________ nega središča, ki morajo najti u- pokrajinskega kongresa KPI. strežne organizacijske oblike. Komunistične organizacije, ki delujejo na podeželju, pa morajo tudi o-krepiti svojo dejavnost v odnosih z italijanskim prebivalstvom, ki se je tam nastanilo.» ANTIFAŠIZEM. «Kongres meni — je rečeno v tem poglavju resolucije —- da morata v mestu, kakršen je Trst, imeti posebno težo protifašistična mobilizacija in množična budnost proti fašizmu. Naša zahteva po ustanavljanju enotnih antifašističnih odborov v tržaški občini in v drugih občinah se mora razviti skupaj s pobudo za ustanovitev enotnih antifašističnih odborov, ki dejansko delujejo na bazi, v mestnih četrtih in v tovarnah. Istočasno je treba pritegniti vse krajevne ustanove in demokratične organizacije v množično anketo o fašizmu, za katero je dala pobudo dežela.» Dokument izreka nato solidarnost kongresa protiimperialističnim borcem Vietnama, Kambodže, Španije in Čila, in se tako nadaljuje: «Kongres meni, v skladu z Berlinguerjevim napotilom, da je potrebno prizadevanje za kritičen premislek o zgodovini partije v Trstu, predvsem kar zadeva leta ilegale, oboroženega odpora in povojnega obdobja. Dialektično nastrojene posege tovarišev je treba uokviriti v svobodno debato, katere edini omejitvi sta spoštovanje tradicije delavskega gibanja in enotnost partije. Treba je valorizirati intemacio-nalistično bogastvo, ki ga je cela generacija komunističnih voditeljev ohranila in okrepila v najbolj delikatnem položaju in v najtežjih izkušnjah. Po drugi strani je nesprejemljivo, da bi se v to diskusijo, ki mora biti široka in enotna, vključevala hudo polemična in ustrahovalna stališča, katerih edini rezultat bi bil, da bi izkrivili njen pomen in zmanjšali njeno veljavnost za usposabljanje novih generacij komunistov.» 30. OBLETNICA OSVOBODITVE. «Kongres poziva vse tržaške komuniste, italijanske in slovenske, da si v najširši in delovni demokratični in antifašistični enotnosti prizadevajo — je rečeno v zadnjem poglavju resolucije — da bi na tem ozemlju dostojno proslavili 30. obletnico osvoboditve, ki so jo antifašisti in komunisti dolga leta pripravljali in do katere je prišlo spomladi pred 30 leti z enotnim bojem italijanskih in slovenskih partizanov, jugoslovanske narod- Danes v Alžiru začetek sestanka m vrhu OPEČ ALŽIR, 3. — Jutri se bo začela v Alžiru konferenca na vrhu, ki se je bodo udeležili državni poglavarji članic OPEČ. Od 13 poglavarjev bo prisotno le 8, saj bodo manjkali n» pr. saudski kralj Feisal, libijski predsednik Gedafi, indonezijski predsednik Suharto, iraški predsednik El Bakr in nekateri drugi. SIS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI IO - 'S' 61-4AS URADNI TEČAJ BANKOVCEV 28. februarja 1975 Ameriški dolar 630.— Funt šterling 1526,— Švicarski frank 261,35 Francoski frank 151.— Nemška marka 275,25 Avstrijski šiling 38,70 Dinar: debeli XI.— drobni 37,— MENJALNICA vseh tujih valut TRŽAŠKI DNEVNIK Cuffaro o revolucionarnem značaju osvoboditve (Nadaljevanje z 2. strani) bodo temeljili na mednarodnem sodelovanju. V tej zvezi je Reichlin tudi govoril o NATO in o stališču, da ni bistveno, če Italija izstopa iz Atlantskega pakta, ker je odločujoče, da se naredi nekaj več in da se ustvarijo novi odnosi in konkretna nasprotja izkoristi za stvarno politično pobudo. V tem okviru obstajajo tudi možnosti za Trst, saj svetovna kriza ni samo nevarnost, grožnja, temveč tudi odpira nove perspektive in priložnosti. Demokratični preokret pomeni za Trst nove mednarodne odnose in nove možnosti za razvoj tržaškega gospodarstva ter celotnega produktivnega procesa, ker je Trst naravni most za vse dežele srednje in vzhodne Evrope. Reichlin je nato govoril o krizi države in o nujnostih reform v ozračju splošne politične krize, v kateri se je razklala KD, ker je vse v deželi razklano, ker je buržoazija ostro ločena. Tu pa je tudi osnovno vprašanje razvoja kam bodo šli srednji razredi. Fašizem je 1922. leta zmagal, ker jih je pridobil in sedaj je vprašanje podobno. Za preokret na desno ne zadostuje Ma-lagodi, treba je iti dlje in torej k fašistom; za preokret na levo pa De Martino ni dovolj in so nujni komunisti. Tako kot desnica želi izolirati komuniste, tako hočemo komunisti izolirati desnico in pritegniti srednje sloje. Zato pa ni dovolj pritegniti leve struje KD, treba j? premakniti veliko večino krščanske demokracije. Reichlin je polemiziral s Fanfanijevim zavračanjem politike zgodovinskega kompromisa, ker je njegov «ne» brezpredmeten in smešen, saj brez komunistov ni mogoče odgovorno vladati in reševati odprtih italijanskih vprašanj. V okviru tega boja pa je zelo važen proces enotnosti, ki se ustvarja med množicami, naraščanje borbenosti in zavesti. Napredek je očiten in to zlasti v KPI sami, kjer prihaja do izraza organizirana demokracija in elementi socializma v splošnem življenju. V tem okviru je Reichlin govoril tudi o slovenskem vprašanju, o katerem je dejal, da ne obstajajo različni pogledi, ker je to vprašanje demokracije, antifašistične odločitve in mora biti vrednota vseh, tudi italijanskega prebivalstva. Reichlin je ponovil stališče Rossettija, da je «prostor Slovencev — pa čeprav gre za vprašanje, ki ni razrednega značaja — poleg in v delavskem gibanju». V tej zvezi je ponovil zaskrbljenosti, ki jih je izrazil Iskra o tem, kako Slovenci žive, kakšni so Slovenci danes, če dobivajo impulze od zunaj in če avtonomno ustvarjajo svoja stališča. Glede «zgodovinskega premisleka» pa je Reichlin samo mimogrede dejal, da je pravilno, da se govori o zgodovini, da pa je bistvena politična pobuda. Nato je predstavnik CK KPI govoril o nekaterih izkrivljenih pogledih na zgodovinski kompromis, o očitkih reformizma in opozoril na nauke Togliattija o novi partiji ter na nujnost vklučevanja novih mladih sil. V federalni komite tržaške federacije KPI so bili izvoljeni Silvano Bacicchi, Maria Bernetič, Giovanni Bertolotti, Giorgio Berton, Willer Bordon, Bruna Braida, Miloš Budin. Jole Burlo, Vincenzo Campagna, Giorgio Canciani, Giuseppe Cattaruzzi, Antoni» Cerini, Mario Colli, Roberto Costa, Lino Crevatin, Antonino Cuffaro, Nicola De Cesare, Luciano Del Rosso, Giorgio De-pangher, Jelka Gerbec, Diego Hag-lich, Fabio Inwinkl, Boris Iskra, Dušan Lovriha, Ezio Martone, Gastone Millo, Sergio Minutino, Fausto Monfalcon, Tullio Morgutti, A-delmo Negli, Paolo Nicolini, Ester Pacor, Piero Panizon, Giorgio Pasi, Sergio Perini, Giorgio Rossetti, Stojan Sancin, Paolo Sema, Claudio Sibelia, Albin Škerk, Sergio Slavec, Stello Spadaro, Stojan Spetič, Fulvia Supancich, Dario Supaneich, Giorgio Tamburiini, Claudio Tonel, Giorgio Vascotto, Dennis Visioli, Roberto Viezzi, Laura Weiss, Dolfi Wilhelm, Silvano Zaccaria, Alessandro Zenchi, Claudio Zerial. V nadzorno komisijo so bili imenovani Giuseppe Barovina, Dušan Baucer, Sergio Bravin, Dušan Kodrič, Elio Luches, Lucia Marche-selli, Lucijan Padovan, Ondina Pe-teani, Margherita Pratolongo, Andrea Raseni, Arrigo Roman, Lucijan Roncelj, Germano Svara, Armida Valentinis in Vittorio Vidali. Za delegate na 14. vsedržavnem kongresu KPI pa so bili izvoljeni Giorgio Rossetti, Paolo Nicolini, Boris Iskra in Nadin Celotti. Seminar (Nadaljevanje z 2. strani) pri reševanju številnih zadev nemške in francoske manjšine v Italiji-» Nadaljeval je z mnenjem, da novi zakoni ne vnašajo prave demokratizacije v šole, temveč so le nov prispevek k nadaljnji birokratizaciji, šola potrebuje zato drugačno, vsebinsko, strukturalno reformo, je dejal govornik, reformo, ki jo je v parlamentu predlagal Biasini. V imenu sindikata slovenske šole je na koncu spregovoril prof. Franc Škerlj, ki je poudaril, da predstavlja seminar za slovenske šolnike na Tržaškem pomemben prispevek ra izboljšanje pouka v slovenskih šolan teh obenem velik prispevek za utrditev prijateljstva na kulturnem in pc* litičnem področju med obema republikama. Govornik je ob tem dodal, da bi imel seminar še večji uspeh, če bi oblasti z ene in druge strani posvetile še večjo pažnjo številnim nerešenim vprašanjem slovenske sole in da bi končno prišlo do izvajanja tako imenovtnega zakona Škerk •" Belci. Seminar se bo nadaljeval danes s tremi predavanji. Za skupino učiteljev bo predaval o jezikovnih vajah pedagoški svetovalec prof. Janez uir vec. Za slaviste bo predaval o značilnostih sodobnega slovenskega jezika prof. France Novak, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, za profesorje drugih učnih predmetov pa bo o temah iz andragogike predavala dr. Ana Kranjc s filozofske fakultete na ljubljanski univerzi. Danes pogreb podčastnika Pezzuta Včeraj so izvedli obdukcijo trupla nesrečnega podčastnika javne varnosti Nicole Pezzuta, ki se Je ubil v svojem stanovanju s strelom v glavo. Namestnik državnega pravdnika D’Onofrio je odredil ne 1® obdukcijo, temveč tudi analizo s «parafinasto rokavico», da bi dokončno in brez vsakršnega dvoma ugotovili, če gre res za samomor-Nekaj dvomov bi namreč lahko nastalo v zvezi s preiskavami, v katere je bil vpleten — ali se je_sam vpletel. Pezzuto naj bi namreč ve-kaj vedel o prvem atentatu na slovensko šolo pri Sv. Ivanu in je na vsak način hotel sodelovati pri Pre' iskavi, vendar so ga odstranili m nato poslali v umobolnico. Izid včerajšnje obdukcije ni še znan. Pogreb nesrečnega podčastnika bo danes zjutraj ob 11. uri. orisan totalno uničuje prhljaj crisafl sam po N ^tenzivna kur* Proti prhljaju Protiv perut* I Orisan šampon s substanco OM 80 ni učinkovit samo pri spiranju prhljaja, temveč uničuje tudi bakterije in glivice, kadar so navadni šamponi proti prhljaju brez moči ILIRIJA, Ljubljana v sodelovanju z mu/i