Leto VIL, štev. 14 („JufeoM xv., st 74 a> Ljubljana, torek 3. aprila 1934
Cena t Din
Lpravuistvo; Ljubljana, Knafljeva ulica fi. — Telefon St. 8122, 8123, 8124, 8125, 8126.
Iruieratnl oddelek: LJubljana, delen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — Telefon St. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeijtiiui l^uaju >juui>« uutaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poAt) prejemana Din 4.-, po raznaAal-
cib dostavljena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
LJubljana: Kna/ljeva ulica 5. Telefon St. 3122. 3123. 3124. 3125 In 8126. Maribor: Gosposka ulica Telefon St. 2440.
Celje: StrossmayerJeva uL 3, TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
PRED ODLOČITVIJO O RAZOROŽITVI
Prizadevanja za kompromis med Francijo in pristaja samo na omejena jamstva
Pariz, 2. aprila, d. Pariški listi poročajo, da se bo predsednik razorožitvene konference Henderson, ki se bo prihodnji teden udeležil seje predsedništva razoro-žitvene konference, na vožnji v Ženevo ustavil za dva dni v Parizu ter da se bo pri tej priliki sestal s francoskim zunanjim ministrom Barthoujem, s katerim bo konferiral o nedavnih angleško-franco-skih in belgijsko-francoskih razgovorih o razorožitvi.
Londonski dopisnik »Echa de Parls« poroča, da je angleška vlada, ki nadaljuje svoje razgovore o razorožitvi z Nemčijo in Italijo, po diplomatskem potu ponovno obvestila francosko vlado, da ne more prevzeti nobenih jamstev, ki bi presegale obveznosti locarnskega pakta. Razen tega je angleška vlada jasno izjavila, da ne more pristati na kak dogovor angleškega in francoskega generalnega štaba, po katerem bi avtomatično došlo do angleške podpore r primeru nemškega napada. Končno je angleška vlada sporočila francoski, da ne bo v nobenem primeru prevzela jamstva z si Izvrševanje razorožitvene konvencij©, ki bi se raztegala na ves svet ali pa samo na vso Evropo.
Pred sporazumom
Berlin, 2. aprila, d. V diplomatskih krogih izjavljajo, da se bodo razorožitvena pogajanja končala ugodno, čeprav ne bo došlo do razorožitve, bo vendar sklenjena konvencija, na katero bodo mogle pristati vse države. O zaključitvi te konvencije so se Anglija, Francija ln Italija skoro že sporazumele in tudi Nemčija se bo mogla pridružiti tem trem velesilam. Anglija bo Franciji bržkone ugodila v vprašanju jamstev za varnost in tako An-
glija kakor Nemčija se bosta izjavili pripravljeni za sankcije gospodarskega zna-eaja v primeru kršitve pogodbe. Ni izključeno, da bodo dogovorjeni tudi ukrepi za kontrolo. Francija se bo zadovoljila, da ne bo več zahtevala od Nemčije nadaljnjega izpolnjevanja versailleske mirovne pogodbe, v kolikor se tiče oboroževanja, ter bo pristala na zvišanje nemške vojske na 300.000 mož in na njeno oborožitev z defenzivnim orožjem. Sicer ta pristanek Francije še ni popolnoma gotov, toda potek pogajanj v zadnjih tednih omogoča tako sklepanje. Seveda bo bržkone tudi Nemčija pristala na gotove koncesije. V vodilnih francoskih krogih je pričelo prevladovati mnenje, da je treba ugoditi nemški zahtevi po enakopravnosti, ki jo podpirata Anglija in Italija. Zato sta Anglija in Italija pripravljeni Iti skupno s Francijo, kakor že rečeno, da bi se dosegla čim večja zagotovila za ohranitev miru in za izpolnjevanje obveznosti nameravane razorožitvene konvencije.
Suviclieva misija
Rim, 2. aprila, d. Razgovori o razorožitvi in varnosti med Londonom in Parizom so zbudili mnogo pozornosti tudi v italijanski javnosti. Po mnenju tukajšnjih krogov naj bi se srednje-evropsko vprašanje rešilo »poredno z zaključitvi jo splošne konvencije o razorožitvi v soglasju z akcijo, ki jo je podvzel Mussolini za gospodarsko reorganizacijo Podunavja. V zvezi s tem bo italijanski državni podtajnik Suvich odpotoval kot Mussolinijev odposlanec 23 apna v London. Se pred tem se bo sestal z Barthoujem in Simonom v Ženevi, kamor bosta došla. da se udeležita 10. apr-la seje
Nemčijo - Anglija za varnost
predsedništva razorožitvene konference. »Giornale d' Italia« poudarja važnost Su-vicheve misije, zlasti pa pomen njegovega obiska pri Macdonaldu in Simonu v Londonu. Pri tem izraža upanje, da skupna izjava velesil o spoštovanju neodvisnosti Avstrije ne bo ostala mrtva črka na papirju. Rešitev avstrijskega in obenem podunavske-ga vprašanja se more doseči brez težkoč na podlagi te izjave ter ženevskega protokola o zagotovitvi neodvisnosti Avstrije in ka kor trdi »Giornale d' Italia«, je načrt o gospodarski organizaciji Podunavja upošteval vsa ta načela. List trdi nadalje, da se mora rimski sporazum, ki ga je sklenila Italija z Madžarsko in Avstrijo, smatrati ko» početek širšega sodelovanja za gospodarsko organizacijo Podunavja
Potovanje Barthouja
Pariz, 2. aprila d. »Petit Parisien« poroča. da je program za obisk zunanjega ministra Barthouja v Varšavi in Pragi konč-noveljavno določen v sporazumu s poljsko n češkoslovaško vlado in da bo Bartho odpotoval v Varšavo 21. t. m. Francoski zunanji minister se bo mudil v Varšavi 22., 23. in 24. aprila t" bo s poljskimi državniki konferiral o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Iz Varšave bo odpotoval 24. aprila zvečer v Krakov, ki si ga bo naslednjega dne ogledal, istega dne zvečer pa bo odpotoval v Prago, kamor bi prispel 26. aprila in kjer bo ostal do 28. aprila, ko bo odpotoval v Pariz. Navajajoč podrobnosti o tem potovanju Barthouja v vzhodno Evropo pravi »Petit Parisien«. da bi bilo odveč poudarjati pomen razgovorov, ki jih bo imel v Varšavi in Pragi z zastopniki -,o!i«Vr 'n češkoslovaške vlade.
Organizacija Podunavja
italijanski glasovi o pripravljenosti Male antante za sodelovanje — Nemčija in pogajanja treh v Rimu
Pariz, 2. aprila, d. »Temps« poroča iz Rima, da sta zunanja ministra češkoslovaške in Jugoslavije podala izjave, ki so jih pričakovali v italijanskih vladnih krogih, namreč, da je Mala antanta pripravljena sodelovati z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Res je, da obstoja še znatna rezerviranost, vendar pa prevladuje vtis, da je Mala antanta razumela prave namene Italije v srednji Evropi. V tem pogledu se odkrito priznava, da hoče Italija kakor ostale prizadete države svoje postojanke v Podunavju, pristavljajo pa, da ne zasleduje nobenih imperialističnih namenov v srednji Evropi, temveč stremi po sodelovanju v pravem smislu besede. Mala antanta je spoznala to dejstvo in je ugotovila, da v Rimu nikakor ne mislijo ustvariti italijanskega bol-ka, temveč da žele s širokim sodelovanjem samo ojačiti mir v Podunavju. Na ponu-deno roko Male antante odgovarja Italija x enako kretnjo. To je najvažnejša politična manifestacija, ki označuje Veliko noč v L 1934. Tudi razvoj nemško-italijanskih odnošajev je značilen. Antagonizem, ki ga je izzvalo avstrijsko vprašanje med Italijo in Nemčijo, se sicer še ni omilil, toda Italija je pripravljena pogajati se z Nemčijo, če prizna kot podlago neodvisnost Avstrije. Nemčija doslej svojega stališča še ni
izpremenila m tudi ni res, da so v Berlinu izrazili željo po sodelovanju pri gospodarskih pogajanjih Italije, Avstrije in Madžarske v Rimu Italijanska vlada tudi nima namena, da bi zbrala k pogajanjem vse države, ki so zainteresirane pri obnovi srednje Evrope, ker se naj vsaka država sama zase pogaja z Madžarsko in Avstrijo. Italijanska vlada stremi po ločenih akcijah, ki naj bi končno v svoji celoti rodile načrt praktičnega sodelovanja.
Budimpešta, 2. aprila, d. V izjavi zastopniku lista »Az Est« poudarja zunanji minister Kanya, da stremi madžarska zunanja politika po uresničenju nacionalnih aspira-cij z mirovnimi sredstvi, po zagotovitvi neodvisnosti in samostojnosti Madžarske in po njenem gospodarskem razvoju. Te svoje cilje hoče Madžarska doseči v mirnem sodelovanju z vsemi evropskimi državami. Z rimskimi dogovori so bili odnošaji Madžarske do Avstrije in Italije, napram katerima je že v preteklosti gojila vedno prijateljska čuvstva, sistematično urejeni. S temi dogovori ni bil ustvarjen noben nov evropski blok ali pa nova skupina držav Rimski dogovori nikakor ne omejujejo politične svobode Madžarske, ki hoče poglobiti in izpopolniti svoje odnošaje tudi z drugimi državami.
Japonska proti posojilu
Kitajski
Japonska vlada si lasti pravico protektorata nad Kitajsko — Japonski pogoji za povratek v DN
Moskva, 2. aprila d. Listi so objavili vest iz šanghaja, da so vzbudila veliko pozornost pogajanja, ki se vrše med večjo skupino tjakaj došlih mednarodnih bančnikov. Gre za večje posojilo, ki naj bi ga dovolil poseben mednaroden konzorcij Kitajski. Načrt za organizacijo tega posojila, ki je našel v Zedinjenib državah odobritev in podporo najožjih krogov okoli Roosevelta, pa je naletel na odločen odpor japonskih diplomatskih zastopnikov na Kitajskem. Japonska je kategorično protestirala, ker se k organizaciji konzorcija noče pritegniti japonski kapital. Ko so nato vprašali japonske zastopnike, ali hoče Japonska sodelovati pri posojilu, so odgovorili negativno. Pri pogajanjih z bančniki v šanghaju so japonski zastopniki zahtevali, naj se opusti omenjeni načrt, ter so dokazovali, da položaj na Kitajskem ne dopušča pričetka investicijskih del z inozemskim denarjem. Istočasno je Japonska ponudila nankinški vladi posojilo, ako sklene trajen japonsko-kitajski dogovor. Japonski diplomati so zastopnikom nameravanega bančnega konzorcija povsem jasno namignin, da hoče Japonska govoriti v vseh vprašanjih, ki se tičejo odnošajev Kitajske z drugimi državami, odločilno besedo, ker ima v svojih rokah moč za zaščito reda na Daljnem vzhodu. To zadržanje Japonske je izzivalo v mednarodnih finančnih krogih veliko nezadovoljstvo, ker vidijo v njem poizkus za vzpostavitev neprikritega japonskega protektorata nad Kitajsko. Pri tem poudarjajo, da so se zahteve Japonske pokazale prvič v tako odločni obliki, ker predstavljajo že nekak veto proti ukrepom, ki jih odobrava večje število drugih vlad in ki jih podpira tudi Društvo narodov. Strokovnjaki, ki jih je poslalo tajništvo Društva
narodov na zahtevo nankingške vlade na Kitajsko, se odkrito pritožujejo, da izpod-kopuje japonski odpor njihova prizadevanja za reorganizacijo in ojačenje Kitajske.
Tokio, 2. aprila, d. Vodilni japonski vojaški krogi so pred kratkim zavzeli na posebni konferenci stališče glede zopetnega vstopa Japonske v Društvo narodov. Kakor se čuje, so prav tako kakor japonsko vojno ministrstvo mnenja, da bi ponovni vstop Japonske v Društvo narodov le poslabšal splošen politični položaj na Daljnem vzhodu,
čei da se Japonska ne more vrniti v Društvo narodov, dokler bo instrument gotovih velesil, ki nimajo nobenega razumevanja za japonske interese in cilje. Zato Je najbolj umestno, da Japonska počaka na napovedano preosnovo Društva narodov. Samo po sebi umevno zahteva Japonska obenem, da se mora tudi mandžursko vprašanje rešiti v njenem smislu. Priznanje Mandžurije po Društvu narodov je glavni pogoj za povratek Japonske v ženevsko ustanovo.
Novi statut mesta Dunaja
Dunaj, 2. aprila d. Velikonočni uradni list je objavil zasilno uredbo, s katero se spreminja dosedanji statut za dunajsko občino, ki ima, kakor znano, obenem položaj avstrijske zvezne dežele. Statut je provizoričen, dokler ne bo položaj Dunaja urejen v skladu z nameravano novo ureditvijo vsega avstrijskega državnega življenja. Na mesto dosedanjega občinskega zastopa, odnosno deželnega zbora stopa nova korporacija, ki se bo imenovala »Dunajsko meščanstvo« (Wiener Blirgerschaft). Tvorilo jo bo 64 članov, ki bodo imenovani iz zastopstev vrhovnih kulturnih in stanovskih organizacij, župana imenuje zvezni kancelar, župan pa si nato Imenuje Se tri podžupane, županova oblast j« zelo velika in obsega med drugim pravico, da vn. sistirati vsak sklep občinskega sveta.
Na osnovi novega statuta je zvezni kancelar dosedanjega komisarja za mesto Dunaj ministra Schmitza imenoval za dunajskega župana.
Napad na bivšega francoskega ministra
Pariz, 2. aprila. AA. Iz Carcassona poročajo, da je v neki tamkajšnji kavarni član organizacije »Action Frangaise« der Tours fizična napadel bivšega ministra Daladierjeve vlade Mistlerja. Bivši minister je poslal de Toursu dve priči, ki sta se sporazumeli s pričami napadalca, da se bosta dvobojevala na revolverje. Incident v Carcassonu je zbudil v pariških političnih krogih precejšnjo senzacijo.
Redukcija plač v Franciji
Pariz, 2. aprila, d. V okviru ukrepov za štedenje je vlada sklenila, da se zmanjšajo prejemki ministrov za 15 odstotkov, predsednika republike pa za 20 odstotkov. Vodstvo uradniških organizacij bo imelo v sredo v Parizu sejo, na katerih bo sklepalo o ukrepih proti zmanjšanju uradniških plač.
Huda griža v taborišču za internirance
V Wollersdorfu je začela med interniranci razsajati griža - Zanimanje mednarodnega Rdečega križa
Dunaj, 2. aprila d. V znanem koncentracijskem taborišču W611ersdorfu, kjer je interniranih več tisoč socialnih demokratov in hitlerjevcev, je že pred kakimi desetimi dnevi izbruhnila huda epidemija griže. Vlada je skušala epidemijo prikriti, vendar pa se Je za njo izvedelo ne le po Avstriji, marveč tudi v inozemstvu. Rodbine internirancev so bile v velikem strahu, ker se je govorilo, da je za zdravljenje v taborišču zelo slabo preskrbljeno. Te vesti so prišle tudi v inozemstvo in so med drugim povzročile, da se je centrala mednarodnega Rdečega križa odločila poslati na Dunaj svojega posebnega zastopnika. Določila je v ta namen nekega uglednega ameriškega zdravnika, ki je res pripotoval v Avstrijo. Ko so avstrijske oblasti o tem izvedele, so del na griži obolelih inter-
nirancev na hitro prepeljali v dunajske izo-lirne bolnice, kjer so jih potem tudi pokazali odposlancu Rdečega križa. Ker pa se je epidemija le še širila in v bolnicah ni bilo več dovolj prostora, so bolnike namestili v zasilnih barakah v oddaljenejši dunajski okolici. Odposlanec Rdečega križa o tem ni bil službeno obveščen, je pa kljub temu izvedel za stvar in si kot nedobrodošel gost ogledal tudi te barake. Zaradi vseh teh dogodkov se je čutila vlada končno prisiljeno, da je na veliko soboto izdala o epidemiji uradni komunike, ki pa zatrjuje da je zbolelo za grižo samo 45 internirancev in še to v eni sami baraki izven pravega taborišča. Po zatrjevanju uradnega komunikeja je griža le lažjega značaja in je večina obolelih že izven nevarnosti.
Ekspoze Mušanova
Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister o odnošajih Bolgarije z Jugoslavjo
Sofija, 2. aprila, d. Ob zaključku razprave o proračunu ministrstva za zunanje zadeve Je v Sobranju predsednik viide Nikola Mušanov podal obširen ekspoze o zunanji politiki Bolgarije.
Ob tej priliki ju Mušanov ponovno poudarjal. da je edini cilj zunanje politike Bolgarije sporazum in prijateljstvo z vsemi narodi, predvsem pa s sosedi. V spoznanju grozot vojne, ki je zahtevala toliko žrtev, Bolgarija ne vidi več v njej primernega orožja za mednarodno politiko. Bolgarski narod je iskreno vdan miru, je poudarjal Mušanov, ter nima sovražnih nimenov proti nobenemu. Vsaka nasprotna trditev je pogrešna, ker so vse pobude v mednarodni politiki za zagotovitev miru na čim širši podlagi in miren razvoj evropskih narodov, našle brezpogojno odobravanje Bolgarije.
Mušanov je tudi poudarjal vdanost Bolgarije napram Društvu narodov, o katerem pravi, da more edino vzpostaviti mednarodno ravnotežje. Bolgarija je brez obotavljanja podpisala Briandov - Kelloggov pakt, ki izključuje vojno kot sredstvo reševanja mednarodnih sporov, ter je z vsemi svojimi sredstvi podpirala stremljenje za uspeh razorož. konference v pričakovanju, da bo konsolidirala mir ln izključila možnost nove vojne.
Kar se tiče bolgarske politike proti sosedom, je Bolgarija podala dovolj dokazov o svoji miroljubnosti in volji, da hoče živeti z njimi v miru in prijateljstvu. Vladarske sestanke in posete turških, madžarskih in rumunskih državnikov je ves bolgarski narod iskreno pozdravljal.
Mušanov je nadalje obširno govoril o balkanskem paktu ter je ponovno rekapi-tuliral razloge, zaradi katerih gA Bolgarija ni podpisala. Poudarjal je, da je ves bolgarski narod popolnoma razumel in odobril stališče, ki so ga zavzeli v tem pogledu bolgarski državniki. Tudi inozemstvo Je pokazalo razumevanje za to stališče Bolgarije in ga tudi sosedje niso kri-tikovali, temveč so samo izrazili željo, naj bi Bolgarija kasneje pristopila k paktu. V bolgarski politiki ni napram državam, ki so podpisale balkanski pakt, nastopila nobena izprememba. Ta politika bo tudi v bodoče stremela po dobrih sosednih odnošajih, po sporazumu ln prijateljstvu.
Govoreč o odnošajih % Jugoslavijo je Mušanov poudarjal, da se po dolgih letih napetosti in nezaupanja razvijajo v novi smeri in da je srečen, ker more ugotoviti, da Je največja želja obeh bratskih narodov nadaljevanje dela za zbližanje ln sporazum.
Obisk bolgarskega vladarskega para lani
meseca decembra v Beogradu, je dejal
Mušanov, ter čuvstva, ki so se ob tej priliki spontano manifestirala v obeh državah, kažejo, da je prijateljstvo mogoče in ustvarljivo. Kar nas zbližuje, je očividno za vsakega in od vsakogar priznano. Kar nas deli, se more odstraniti v duhu vzajemnega zaupanja, da bi se omogočilo sodelovanje obeh narodov in držav za splošno dobro. Upam, je dejal predsednik bolgarske vlade nadalje, da se bodo pogajanja za rešitev vseh vprašanj, glede katerih je bil v Beogradu dosežen srečen sporazum in ki so bila našteta v oficielnem komunikeju, objavljenem ob koncu mojih razgovorov z g. Jevtičem, mogla pričeti v kratkem in da bodo uresničila upanja ter pričakovanja tako obeh narodov, kakor tudi vseh prijateljev miru in sporazuma.
Ob koncu svojega ekspozeja j« Mušanov dejal, da služi Bolgarija s takim razumevanjem položaja najbolje stvari sploine-ga miru, zlasti pa na Balkanu. Bolgarija želi ustvariti stalne pogoje za mirno iiv-ljenje balkanskih narodov ter pričakuje, da Jo bodočnost ne bo demantirala. Bolgarija hoče spoštovati pogodbe ter izvrševati mednarodne obveznosti in zahteva le, naj se spoštujejo tudi njene pravice.
Pariz, 2. aprila, d. »Temps« je objavil daljše poročilo o ekspozeju Mušanova v Sobranju. Posebno se bavi s trditvijo Mušanova, da balkanski pakt ni v skladu z uuhom in načeli Društva narodov. List pravi, da Je Mušanov v zmoti; če je bil kak sporazum regionalnega značaja izdelan v duhu pakta in splošnih priporočil Društva nar., je bil to gotovo pakt, ki to ga v Atenah podpisale Jugoslavija, Rumunija, Turčija ln Grčija. V zvezi s tem tolmači »Temps« čl. 19. pakta Društva narodov, ki določa, da more Društvo narodov v primeru težkoč pri izvrševanju kake pogodbe pozvati prizadete države, naj pro-uče vprašanje morebitne revizije te pogodbe. List pravi, da dokazuje že dejstvo samo, ker so balkanski pakt podpisale itlri balkanske države, da se mirovne pogodbe, ki se tičejo teritorialnega stanja aa Balkafiu, uporabljajo v celoti, kar pomeni, da balkanski pakt nikakor ni v nasprotju s čl. 19 pakta Društva narodov. Nadalje pravi list, da načelno nič n« ovira Bolgarske, da se ne bi mogla odkrito pridružiti beograjski, bukareški, atenski ln ankarskl vladi v skupnem delu za zagotovitev miru. Končno hvali izjavo Mušanova, da bo Bolgarijo vodila politiko dobrega sosedstva, sporazuma ln prijateljstva s sosednimi državami, takoj pa pristavlja: Treba je samo vprašati, ali bi ta lojalna politika ne bila morda lažja ln koristnejša v okviru balkanskega pakta kakor pa izven nJega?
Balkanska konferenca
Sestanek sveta balkanske konference v Atenah — Plenarno zasedanje konference bo v Carigradu
Atene, 2. april. d. Na aobotnji seji sveta balkanske konference se je Papanastasiu zelo pohvalno izrazil o stališču bolgarske delegacije, ki ga je zavzela na tem sestanku. V odgovor na neko brzojavko albanske delegacije Je Papanastasiu poudaril, da balkanska konferenca ni službena ustanova, temveč izraz privatne iniciativnosti za ohranitev miru na Balkanu in zbližanje balkanskih narodov. Kljub vsemu t«nu, je dejal Papanastasiu, je delokrog balkanske konference na tem področju zelo širok m značilen.
Na včerajšnji seji je padel predlog, naj bi se sestanek balkanske konference odgo-dil za leto dni. Predsednik sveta Papana-
stasiu j« izjavil, da bi bila ta kina odgodi-tev v nasprotju z izrečnimi predpisi statutov balkanske konference, ki odrejajo redno sestajanje konference vsako leto. Po sodbi Papanastasia govori vse, kar se navaja v prilog odgoditve, ravno narobe sa redno delo konference, ker je dolžnost konference, da s svojimi sklepi odstrani vse morebitne težkoče. Balkanska konferenca, je rekel Papanastasiu, mora ravno v sedanji dobi delati s podvojeno močjo.
Po govoru Papanastasia je svet balkanske konference sklenil, da se bo plenarni sestanek balkanske konference vršil v Carigradu.
Začasna uprava razlaščenih gozdov
Pravilnik ministrstev za kmetijstvo ter za šume in rudnike - Izkoriščanje gozdov
Beograd, 2. aprila AA. Z zakonom o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih je določena tudi razlastitev na tistih veleposestvih, katerih gozdna površina je večja od 1000 katastralnih oralov, za potrebe agrarnih subjektov. V zvezi s tem zakonom je minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za šume in rudnike predpisal pravilnik o upravljanju razlaščenih gozdov. Po tem pravilniku se imajo smatrati gozdovi, ki se razi as te na podlagi tega zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, za gozdove, ki stoje pod posebnim javnim nadzorstvom. S vrha gospodarjenja nad temi razlaščenimi gozdovi je oskrbovanje agrarnih interesentov in poljedelskih gospodarstev ter pospeševanje njihovih gospodarskih in kulturnih ciljev. Ti gozdovi se ne morejo izkoriščati v
druge svrhe.
Dokler se ne urede odnošaji teh gozdnih nepremičnin in s pravilnikom ne razdele med interesente, se bo dala tem gozdovom v srezih sušaškem, delniškem, čabarskem in vrbaskem začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Delnicah, v dravski banovini začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, dočim bodo v ostalih srezih razlaščeni gozdovi pod upravo ban-skih uprav.
Predsednike in člane začasnih državnih uprav razlaščenih gozdov imenuje minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za Sume in rudnike.
Pravilnik obširno govori o delu In nalogah teh začasnih uprav ter o njihovih funkcijah, o prodaji lesa, ki se sme vr-Siti samo z licitacijo, dočim se sme iz svo-
bodne roke prodajati samo državi, državnim oblastem in javnim občinskim korpo-racijam, cerkvenim ustanovam itd. Lov ln ribolov se oddasta po licitaciji, prav tako tudi zbiranje plodov in zdravilnih zelišč.
Iz razlaščenih gozdov se bodo krile brezplačne potrebe izkoriščevalcev razlastitve v okviru odobrenih predlogov za sekanje lesa, in sicer v takšni količini, ki ostane po poravnanem letnem odplačilu dolga in ostalih upravnih stroškov. Pravilnik odreja, koliko se sme največ dati posameznim pooblaščenim gospodarstvom gradbenega lesa, oziroma lesa za kurjavo (drv). Nadalje govori o pašnikih za pooblaščence in naposled o osobju, ki je uslužbeno na gozdnih zemljiščih, o plačah in pokojninah osobju, odnosno vdovam in sirotam. Pokojnina ln miloščina se more priznati samo državljanom kraljevine Jugoslavije, ki žive na našem teritoriju. Namestu pokojnine se mere dati tudi odpravnina -nar^H ali nepremičninah ali pa
Huda avtomobilska nesreča
Beograd, 2. aprila, p. Iz Kragujevca poročajo, da se je na poti med Kragujevcem in Beogradom pri 11 km dogodila huda avtomobilska nesreča, člani športnega kluba »Borac« iz Kragujevca so se udeležili v Topoli tekme s tamošnjim klubom »Ople-nacc, po kateri so se vračali s svojim vodstvom v avtobusu domov. Po neprevidnosti Šoferja se je avtobus prevrnil ter je pri tej priliki izgubil življenje predsednik kluba, dočim so bili štirje drugi potniki hudo ranjeni, pet pa laže.
Zmaga ljubljanskih šahistov nad beograjskimi
Ljubljančani sc porazili Beograjčane s Sin pol proti 2 in pol točke — Ljubljanski šahovski klub je postal
državni prvak
Beograd, 2. aprila.
Na velikonočno nedeljo se je v restavraciji Kolarčevega ljudskega vseučilišča vršila finalna tekma za naslov jugoslovenskega šahovskega prvaka med Ljubljanskim in Beograjskim šahovskim klubom. Za tekmovanje je vladalo v javnosti velikansko zanimanje, ker je bil izid glede na izenačenost obeh moštev popolnoma negotov. Tekmi je prisostvovalo veliko število občinstva: zlasti je bilo med gledalci obilo Slovencev. Zmagal je Ljubljanski šahovski klub z rezultaom 5 in pol proti 2 in pol točke in je postal tako državni prvak.
Borba se je pričela ob 15. Žreb je določil naslednje pare: Pire (L) — Komg (B), L. Gabrovšek (L) — Tot (B), Furlani (L) -Nedeljkovič (B), dr. Braun (B) — Milan Vidmar ml. (L). Preinfaik (L) — Tomovič (B), Vukovič (B) - Sikošek (L), Šorli (L) — Petrovič (B), I. Nikolič (B) — inž. Rup-nik (L). Partije so potekle takole: Najprej sta končala na tretji deski Furlani in Ne-deljkovič. Furlani je kot beli otvoril z dam-skim kmetom. Nedeljkovič se je branil z indijsko obrambo. Partija je bila ves čas izenačena, proti koncu pa je pričel Beo-gradčan napadati. Furlani je s spretnim manevrom pozicijo izenačel in se je partija po treh urah končala z remijem. Kmalu nato je Ljubljana zaznamovala prvo zmago. Dr. Braun je kot beli proti Vidmarju igral damski gambit m je bil v nekoliko boljši poziciji. Igral je na napad, ki ga je pa sin velemojstra sijajno zavrnil in je v lepem stilu zmagal. Z 1 in pol točke proti pol točki za Ljubljano je bila tekma ob 17. prekinjena. Na skoro vseh deskah so stali Ljubljančani bolje in je bilo že tedaj jasno, da bodo odločili borbo v svojo korist.
Ob 21. se je tekmovanje nadaljevalo. Rupnik, ki je že pri prekinjenju stal mnogo bolje, je z nekaj krepkimi potezami prisilil Nikoliča h kapitulaciji. Prav živa je bila partija med obema mojstroma Pircem in Konigom. Pire je otvoril z damskim gambitom in je v 22. potezi dobil važnega kmeta. Prednost je sijano izkoristil in zmagal v krasnem stilu. Prav dramatično je potekla partija L. Gabrovšek — Tot. Igrala sta Blumenfeldov gambit. Tot je z žrtvijo kmeta dobil boljšo pozicijo, ni pa najbolje nadaljeval. Gabrovšek je igral brez napake in je prekrižal tudi vse remijske račune nasprotnika ter zmagal. Edino partijo je za Beograd odločil Tomovič. Igral je od začetka do konca zelo energično vendar mu je slaba igra Preinfalka, ki menda ni bil v formi, omogočila dokaj lahko zmago. Ostali dve partiji sta bil ves čas izenačeni in sta se končali z remijem, in sicer Vukovič — Sikošek in Šorli — Petrovič. Ljubljančani so beležili 4 zmage. 3 remije in en sam poraz, tako da se je tekmovanje končalo z visoko zmago 5 in pol : 2 in pol.
Usneh Ljubljančanov je tem večji, ker so Beograjčani nastopili s štirimi mojstri, Ljubljančani pa le z enim. Na strani Beograda so igrali mednarodni mojster Konig in nacionalni mojstri Nedeljkovič, Tot in Tomovič, za Ljubljano pa mednarodni mojster Pire. Ljubljanski šahovski klub je prvotno predlagal, da bi igrali dvokrožni turnir, kar pa so Beograjčani odklonili.
Danes se je v Zemunu vršil brzopotezni turnir med Beogradom, Ljubljano in Ze-munom. Nasto^H so trije Beograjčani, dva Ljubi iančani in štirje Zemunčani. Rezultat nam še ni znan. Zvečer je bil na čast gostom banket.
General Cukavac je napredoval v čin divizij-skega generala
Iz Beograda smo prejeli vest da je z ukazom Nj. Vel. kralja napredoval v čin di-▼izijskega generala vršilec dolžnosti komandanta dravske divizije, generalštabni bri-gadni general g Vladimir Cukavac.
Odlični vojaški strokovnjak g. Cukavac, ki je po rodu iz Valjeva, je prišel na sedanje službeno mesto 10. decembra 1. 1932. Da se mu njegove vojaške sposobnosti priznavajo, priča prav njegova lepa kariera, saj šteje komaj okrog 50 let. Ko je po dovršeni vojni akademiji služboval nekaj let pri četi. je obiskoval še višjo akademijo, ki jo je dokončal tik pred balkansko vojno. Udeležil se je balkanska in svetovne vojne in si priboril več visokih vojaških odlikovan. Po vojni je bil g. Cukavac dve leti bataljonski komandant. 1. 1921. pa je bil v činu podpolkovnika preveden v generalni štab. Zavzemal je zatem več odgovornih položajev. Med drugim je bil naš vojaški ataše v Sofiji, načelnik štaba kraljeve garde in načelnik generalštabnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico.
Uglednemu vojaškemu strokovnjaku k njegovemu napredovanju iskreno čestitamo!
Zaposleni in nezaposleni gozdarji
V državni službi so 704 gozdarji, 710 pa jih čaka na zaposlitev
Zagreb, 2. aprila
Z vprašanjem zaposlitve absolventov univerze se bavijo razne strokovne organizacije kakor združenja agronomov, inženjerjev in arhitektov, organizacije zdravnikov, profesorjev, gozdarjev itd. V zadnji številki »Šumarskega lista« je izšel članek dr. Nikole Neidhardta iz Zagreba, ki obravnava vprašanje zaposlenih in nezaposlenih gozdarjev ter predlaga numerus clausus za študente gozdarstva. Številni absolventi gozdarskih fakultet v Zagrebu in Beogradu nimajo nobenega upanja na zaposlitev. Mnogi čakajo že več mesecev. Problem brezposelnosti je postal zelo pereč in je zaradi tega razumljiva zahteva po omejitvi naraščaja.
V zgodovini gozdarstva je bilo že več primerov, da absolventi visokih gozdarskih šol niso dobili zaposlitve. Velika hiperpro-dukcija gozdarskega naraščaja je bila n. pr. leta 1890 Mnogi absolventi visokih gozdarskih šol so službovali kot neplačani pripravniki, drugi pa so iskali službe celo kot logarji in gozdni čuvaji. Članku so priložene tabele, iz katerih je razvidno, koliko Jugoslovenov se je izšolalo na gozdarskih višjih šolah vse od leta 1863. pa do konca leta 1932 Druga tabela pojasnuje koliko absolventov visokih gozdarskih šol 'ahko najde delo na našem področju Zaključek )e. da lahko zaposlimo na leto povprečno V absolventov gozdarstva.
Produkcijo gozdarskega naraščaja bo treba zaradi tega omejiti letno na 34 absolventov vsako tretje leto pa se lahko to število poveča za enega S to omejitvijo bi se povečala tudi kakovost izobrazbe, ker bi se na šolah lahko posvetila večja pozornost individualnim sposobnostim Dr. Neid-
hardt predlaga torej, naj se fiksira število slušateljev gozdarskih fakultet tako, da bi se že pri vpisu vpoštevalo določeno število in da bi bili v drugi letnik sprejeti samo oni kandidati, ki so položili prvi diplomski izpit v rednem roku. Doba studiranja pa naj bi se podaljšala od sedanjih štirih na pet let. Peto leto predstavlja predlagatelj kot poizkusno dobo v raznih gozdarskih podjetjih in zaradi tega naj bi imela vsaka gozdarska fakulteta tudi na razpolago podjetja, kjer bi se naraščaj uvajal v praktično delo.
Hiperprodukcija gozdarskega naraščaja postaja obupna. Privatnih služb sploh ni več. Edina delodajalca sta država in največja lesna industrija. Večina lesnih podjetij pa dandanes sploh ne reflektira na kvalificirane moči. Brezposelnih inženjerjev in študentov je več kakor vseh gozdarskih strokovnjakov na področju m.nistr-stva za gozdove in rudnike Brezposelnih inženjerjev je 90, študentov pa 620. torej vseh skupaj 710. dočim je vseh zaposlenih gozdarskih strokovnjakov v državni službi komaj 704. Najstarejšim gozdarskih uradnikom, ki bodo v naslednjih letih dosegli pravico do pokojnine, stoji nasproti naraščaj od 700 oseb. ki v dobi petih let pričakuje namestitve.
Brezposelni gozdarski strokovnjaki in njihov naraščaj, ki nima upanja na zaposlitev, se priključuje trumi ostalih brezposelnih intelektualcev in se to gorje ne da rešiti na drug način, kakor z omejitvijo na-raščajske produkcije in z najstrožjo selekcijo v šolah. Poleg tega bi se dala deloma omiliti brezposelnost v vrstah gozdarskih strokovnjakov, če bi se vpQšteval predlog sarajevske podružnice gozdarskega združenja. Po tem predlogu naj bi se kreirala nova gozdarsko-inženjerska mesta na ta način, da bi se na dnevničarska in podobna mesta nastavljali samo gozdarski inženjer-ji. Pri vsaki gozdarski upravi v Bosni in Hercegovini naj bi se namestil po en gozdarski inženjer, v Srbiji in Črni gori pa naj bi se za geometre in pisarje nastavljali v prvi vrsti brezposelni gozdarski inženjerji.
Smrt uglednega narodnega šolnika
Ljubljana, 2. aprila.
G. Berce Alojzij, upravitelj narodne šole pri Sv. Jakobu ob Savi, je umrl 31. marca v državni bolnišnici v Ljubljani. Bolehal je "netjem vratnih žlez. Danes smo ga položili y svobodno zemljo, kamor je pribežal takoj ob prihodu Italijanov na njegovo rodno grudo.
Rodil se je 1. 1896. v Dornbergu na Goriškem kot županov sin. Oče mu živi še danes na rodnem domu. Starček joče za dvema svojima sinovoma, ki s.a umrla v Jugoslaviji. Jože pred nekaj meseci v Mečini pri Mariboru in zdaj Lojze v Ljubljani. Oba mlada in delavna šolska upravitelja. Naš Lojze je po dovršeni ljudski šoli šel na učiteljišče v Gorici, kjer je maturiral 1. 1915. tik pred italijansko vojno napovedjo. Namesto v učiteljsko službo je šel na vojno, kjer je bil ranjen m so mu stisnili prsni koš, da ni nikdar več popolnoma ozdravel. V aprilu 1. 1919. je nastopil službo v Zaloščah tik Nornberga, a že v novembru 1. 1919. je prišel v Jugoslavijo, ker tam ni mogel gledati trpljenja rojakov. Nastopil je učiteljsko službo v konjiškem sTezu in kmalu je postal stalni upravitelj v Snitaliču. Tu je razvil najži-vahnejše narodno delo in »i ustvaril lastni dom s svojo izvoljenko učiteljico Plevniko-vo Katjo iz Črnomlja, ki ima v svoji neizmerni bolest' tolažbo v treh sinovih, ki plakajo za svoiim dobrim očetom.
Pokoinik je bil neomajen nacionalist. Že v Špitaliču je ustanovil Sokola, kateremu je bil starosta do svojega odhoda 1932. k Sv. Jakobu ob Savi, kjer je bil agilni prosve-tar domači sokolski četi. Berce Alojzij je bil marljiv učitelj, ki se je vedno zavedal svojega plemenitega poklica. Deloval je v vseh kraievnih društvih na prosvetnem in gospodarskem polju.
Pogreb je pričal, da ie bil pokoinik zelo priljubljen pri svojih domačinih in v učiteljskih vrstah. -Vokska godba Pa ie spremljala in mn izvršila vse voiaške časti rezervnega oficirja Na grobu so se od njega poslovili z lepimi govori gg. Zidanšek. načelnik kmetiskega oddelka banske upra-
priznana avtoriteta v kozmetiki podeljuje po svoji osebni asisten-tlnjl
v četrtek in petek 5. in 6. aprila 1.1:
brezplačen praktičen pouk
Predočl Vam najnovejše in najenostavnejše metode negovanja Vaše polti, ki zahtevajo le malo časa in skoraj nikakih stroškov. Naučite se tudi Vi po navodilih te specialistke novodobne kozmetike!
Prosimo Vas, da se pravočasno prijavite v
drogerifi KANC
v nebotičniku
ve, v imenu domačinov iz Špitaliča upravitelj in predsednik učiteljskega društva v Konjicah g. Hržič Janko, a v imenu rojakov iz Julijske Krajine sreski šolski nadzornik g. Urbančič Alojzij.
Počivaj v miru!
Uspeh malih mariborskih harmonikarjev v Beogradu
Beograd, 2. aprila
Zbor malih harmonikarjev iz Maribora je priredil v soboto zvečer v Kolarčevi dvorani v Beogradu koncert, ki je bil za malčke pravo zmagoslavje, za razvajeno beograjsko publiko pa prijetno iznenade-nje. Beograjski listi prinašajo obširna poročila o koncertu, »Politika« pa pod naslovom »Več tisoč Beograjčanov je navdušeno pozdravljalo 26 matih Mariborčanov« tudi sliko treh članov zbora.
O koncertu samem piše »Politika« med drugim: Velika dvorana že dolgo nI odmevala od takega navdušenja in ploskanja kakor pri tem konccrtu in publika že dolgo ni bila tako zadovoljna. Ze sam pojav 26 malčkov njihovi okrogli nasmejani obrazi in lična slovenska narodna noša so bili povod, da so bili sprejeti s pravim viharjem aplavza. Moramo pa takoj nagla-siti. da je bila njihova pesem na lepi višini ter je upravičila veliko slavo mladega zbora
Koncert se je pričel ob 9., a mariborska deca je imela za seboj že buren dan, poln doživljajev. Ogledala si je prestolnico, na Vrbici je prišla v stik z beograjsko mladino. popoldne je bila v Avtomobilskem klubu, kjer je bila pogoščena s slaščicami in kakaom, a zvečer, ko mala deca običajno že spi, je morala na koncert. Ko so otroci kljub vsej utrujenosti izvrstno in brez pogrešk absolvirali svoj dolgi program, so si publiko popolnoma osvojilL
»Politika« dalje navaja, da je občinstvo uživalo zlasti pri pogledu na malega Marka, najmlajšega člana zbora harmonikarjev, ki mu je šele pet let, a se je kljub temu zelo hrabro zadržal. Po pozdravu Beograjčanov si je fantek svoj s cvetjem in trakovi okrašen klobuček tako močno poveznil na glavo, da mu je izpod njega gledal samo nos. Ker se je bal, da izgubi takt z drugimi, si ni upa! izpustiti harmonike iz rok in popraviti klobučka, pa je igral, ne da bi kaj videl. Zelo je občinstvu ugajal tudi mali Ravnik. Oba fantka sta tako izvrstno absolvirala svoji solistični točki, da sta ju morala ponoviti. Program Je bil sestavljen po večini iz slovenskih narodnih pesmi. Čeprav je pa bilo teh pesmi okrog 30 in na koncu še vesela kranjska svatba, so morali harmonikarji skoro večino točk ponoviti.
Mariborska deca je na velikonočno nedeljo priredila še dva koncerta, enega dopoldne za beograjske dijake, a drugega zvečer v Kolarčevi dvorani.
Zbogom zima!
Smuk v pomlad!
Ljubljana na praznike
vstajenja
Ljubljana* 2. aprila
Dobrih devetnajst sto let že praznuje krščanski svet praznik Kristusovega vstajenja, praznik človekovega kvišku stremečega duha v času prebujajoče se prirode. Preko vseh viharnih dob je ostal ta praznik, ki ga človeku novih upov v življenje in nove volje do dela.
Ljubljana se je letos pripravila nanj nad vse praznično. NI se ji poznalo toliko na zunaj kakor po tem, da so se široke množice poglobile v skrivnost Kristusove smrti in vstajenja. Na veliki petek so pozno v noč romale
dolge prooeSije ljudstva
od cerkve do cerkve, od božjega groba do
božjega groba. V mesto so prišli Posavci in BarjanL Spet se Je pokazalo, kako malo je še Ljubljana meščanska, da prevladuje v njej še zmerom tisti zdravi kmečki živel j, ki kar ne da preveč čutiti puhle civilizacije.
•
Velika sobota. Mesto je podobno mravljišču. Iz vseh sedmih farnih cerkva so v popoldanskih urah doneli zvonovi, klicali ljudstvo
k vstajenja,
kl se Je odzvalo kakor še nikoli. Nebo Je bilo dobrohotno. Tu pa tam oblačno, zdaj pa zdaj malo grozeče, vendarle ni dalo dežja, ki velikosobotnim popoldnevom nič kaj rad ne prizanaša Ljudje so bili dobre volje. Solnce je dalo pravo pomladno razkošje. A česar ni zmoglo solnce, je dal prvi april... Toda zvonjenje zvonov, zvoki godbi in slovesni trenutki Kristusovega vstajenja so bili šalam letos neprijazni. In pomlad je dihala, da je skoro sleherni pomislil, kako bo praznike prebil v prosti naravi.
Zlasti živo je bilo mesto zvečer. V središču mesta, od magistrata do Tivolija in od pošte do Križank so vrele nepregledne množice ljudstva. Na strehi Ljubljanske kreditne banke je okoli pol osme ure zaigrala
teiezničarska godb».
Tako imenitnega koncerta Ljubljana še ni doživela in še marsikako drugo mesto ne z bolj slavno preteklostjo. Ljudje so se nekaj časa začudeno ozirali okoli sebe in drug drugega vpraševali: odkod godba? Saj procesije so bile že vse v cerkvah, da bi pa godci domov grede tako navdušeno igrali, se je temu in onemu zdelo le malo preveč. Zadevo so kmalu pogruntali. Vse se je usulo proti pošti in se zastrmelo tja gori na vrh banke, kl je bil nekam skrivnostno razsvetljen in raz katerega so vse mesto preplavljale zdaj koračnice, zdaj pesmi kakor za stavo. Po Kongresnem trgu, Šelenburgovi ulici, Aleksandrovi cesti in velikem tivolskem drevoredu se je v nekaj trenutkih razvilo mogočno velikome-stno promeniranje, kakor da je vse slovensko ljudstvo slavilo kdo ve kako sijajno zmago.
V Križankah pa je vladal lep mir, vsa okolica cerkve je imela na sebi nekaj mističnega. Na obzidju zdolž Emonske in Cojzove ceste je lahno se zibaje vila blesteča vrsta lampiončkov, kl so cesti dali slovesen obraz.	n
Od poŠte so prihajale goste trume ljudstva
k tradicionalni velikonočni procesiji križevniškega reda. Ob osmih je zaklenkal mali zvon, potem drugi in tretji. Množica je potihnila in po-sluhnila ubranemu potrkavanju. Iz cerkve se je že vila procesija. Zazvenele so činele, zapeli rogovi ln oznanili, da je tudi za prebivalcev Križank Kristus vstal od mrtvih.
•
Nastala je tiha noč od velike sobote na veliko nedeljo. Prvi april. Oblačno Jutro. Potem solnce in spet oblaki. April je pokazal, da je ostal neizpremenjen. Okoli poldneva Je solnce le pričelo zmagovati, in ob dveh po kosilu je zasijal krasen pomladanski dan. Vse Je kazalo, da vreme potresne procesije ne bo motilo. Iz vseh ljubljanskih farnih cerkva so se vile dolge romarske procesije s križi in banderi proti stolnici, iz katere je ob pol štirih krenila
potresna procesija
z najsvetejšim v cerkev sv. Jožefa. Nebo se je iznenada stemnilo. Pričelo je grmeti.
In toliko da je večji del procesije z najsvetejšim bil v cerkvi, je nastala nevihta s ploho in točo, ki je trajala dober četrt ure, nato pa je še kako dobro uro močil mesto pohleven dež.
•
Tako malo dogodkov kakor ▼ letošnji
veliki noči že nekaj let ne pomnimo. Razen običajnih prireditev procesij in žegna sta pa le dva dogodka, ki jih je treba zabeležiti kot velika.
Na veliko nedeljo so se v vseh cerkvah brale
svete maše v slovenskem jeziku.
Latinščina je s tem v veliki meri izpodri-njena iz verskih obredov. Tako je Slovenec po dolgih razgovarjanjih le prišel v cerkvi do slovenske besede.
Drugi dogodek je bil pa tudi povsem cerkvenega značaja. Na veliki ponedeljek dopoldne ob pol 10. je ljubljanski ško! dr. Rozman izvršil
umeščenje novega stolnega prošta
Ignacija Nadraha in stolnega dekana
ljubljanskega dr. Frančiška Kimovca.
Prejšnji prost je bil lani umrli Andrej Ka-lan. dosedanji stolni dekan pa sedanji prošt Ig. Nadrah, na katerega mesto je stopil dr. Fr. Kimovec. Umeščenje je bilo nadvse slovesno. Ko je škofov kancelar prebral na pergamentu pisane papeževe bule, »ta oba nova cerkvena dostojanstvenika glasno molila predpisano veroizpoved, prisegla na evangelij, nato jima je pa škof izročil insig-nije: prstan, naprsni križ, mitro, proštu pa tudi pastirsko palico. Po tem obredu jima je pokazal njuni bodoči mesti v koru za oltarjem, nakar so pevci zapeli slovesno zahvalno pesem. Sledila je velika maša, ki io je ob navzočnosti škofa bral novi prošt Ignacij Nadrah. Običajne pridige pri tej
dopoldanski maši zaradi umeščenja ni bilo. •
Tako eo potekli velikonočni prazniki. Šmarna gora. Sv. Katarina. Kurašček že dolgo niso videli toliko izletnikov.
V deželo prihaja pomlad. Španski bezeg je že ozelenel. Kostanji so kar čez noč pognali nežne, bledozelene liste. Še nekaj dni in vsa narava bo cvetoč vrt.
Ljubljana. 2. aprila
V	ponedeljek okrog 15. je bila policijska uprava na Bleiweisovi cesti obveščena, da so našli v Tobačni ulici v neki nedograjeni hiši
obešenega mlajšega moškega.
V Tobačno ulico sta odšla policijski zdravnik dr Avramovič in dežurni uradnik gospod Ramovš.
Našla sta nesrečnika dva delavca, kl sta šla v omenjeno zgradbo in sta hotela v pritličju piti vodo. Eden njiju je opazil pri zidu naslonjenega mlajšega človeka in ga pozdravil: »Servus«. Ker se pa ta ni odzval, je delavec stopil bliže in presenečen opazil, da je neznanec obešen. Policijska komisija je ugotovila, da gre za okrog 301etnega točaja Josipa Hainška, oženje-nega in očeta enega otroka Hajnšek se le najprej obesil na motvoz, a se mu je vrvica utrgala. Nato je vzel kos žice ln se obesil nanjo.
Vzrok samomora ni znan. Pokojni Hajnšek je bil zadnje čase nekam potrt in zmeden. Življenje si je najbrž končal v trenutni duševni zmedenosti. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
V	ponedeljek popoldne so bili orožniki v Vevčah obveščeni, da so iz Ljubljanice na Fužinah
potegnili utopljenko,
katere truplo je že delno razpadlo in ki je najbrž ležalo več tednov v vodi. Utopljenka bo najbrže 211etna služkinja Marija Šintlerjeva, rojena v Ravnah in v BoštanJ pristojna. Šintlerjeva je služila pri gospe Dejakovi na Vidovdanski cesti 22. a Je 3. marca zvečer izginila brez sledu in so pasantje istega večera okrog 23.30 na šent-petrskem mostu čuli klice na pomoč iz Ljubljanice.
Orožniška postaja je obvestila o najdbi policijsko upravo v Ljubljani, ta pa brata Sintlerjeve, ki je odšel v Vevče, da ugotovi, ali je utopljenka res njegova pogrešana sestra.
Maribor ob velikonočnih praznikih
2e nekaj rekorderjev smo objavili letošnjo zimo. To Je pa naša najmanjša smučarska rekorderka (vsaj po starosti): Sonjica Stenovčeva - Baumgartnerjeva, ki bo julija stara šele dve leti, pa je letos že začela smučati izven kuhinje.
Maribor, 2. aprila.
Na velikonočno nedeljo je bilo nebo zastrto z oblaki in je praznično razpoloženje kvarilo slabo vreme. Mariborčani so ostali ves dan doma. Izkoristili pa so zato današnji dan, ker jih je
prijazno solnce
izvabilo v okolico. Pogrešali smo letos običajno velikonočno streljanje, ker ga je ob last vo strogo prepovedalo. Kako umestna je bila ta prepoved, nam povedo v bolnišnici, kamor so doslej prispele z dežele 4 žrtve streljanja.
Primorskim trpinom je pripravilo nekoliko veselja za velikonočne praznike mariborsko
društvo »Nanos«.
V zasflno urejenih prostorih v Grajski ulici se jih je na veliko noč dopoldne zbralo večje šterilo. Društveni predsednik g. Marino Kralj jih je v svojem nagovoru po-vedel v mislih v drage domače kraje in jim nato razdelil pirhe v obliki oblačil in drugih darov.
Malo opravka
»o Imeli oba dneva na policiji in reševalni postaji. Aretiranih je bilo samo pet oseb zaradi manjših policijskih prestopkov, povečini zaradi pijanosti. Med prijavljenci pa je bilo več fantičev, ki so se pregrešili zoper prepoved varnostnega oblastva s streljanjem s karbidom. Zabeležiti je
primer poizkušenega samomora.
Pred prazniki je prispel v Maribor 35 letni potnik neke zagrebške tvornice usnja Franc K. Mož je bil svoje dni knjigovodja pri trgovcu Bergerju v Murski Soboti. Zagledal se je bil že lani v neko blagajničar-ko in z njo pobegnil v Avstrijo, kjer sta živela nekaj časa. V Mariboru se je nastanil v nekem hotelu, kjer so ga na veliko soboto našli s prerezanimi žilami na levi roki. Poklicani reševalci so ga takoj pre-
peljali v bolnišnico, kjer so mu nueai pomoč in ga rešili izkrvavitve. Nesrečnik je obupal nad življenjem zaradi nesrečne ljubezni.
Žalostno je tudi odjeknila na veliko noč vest, da	je umrl
posestnik in upokojeni inšpektor finančne kontrole g. Ivan Kosti, star 59 let. Pokojnik je bil znana mariborska osebnost. Ža svoje usluge je bil odlikovan z redom sv. Save. Pridobil si je veliko krog prijateljev in znancev, ki ga bodo zelo pogrešali. Najhuje pa je njegova smrt zadela rodbino, ki je izgubila z njim nenadomestljivega očeta. Pokopali ga bodo v torek ob 15.30 na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalviočim preostalim naše iskreno sožalje!
Smrt zaslužne narodna žene
Cirkovce pri Pragerskem. 2. aprila
Nedavno smo položili k večnemu počitku zasluženo ženo. gospo Antonijo Kor-žetovo. Bila je vzor slovenskih odnosno lu-goslovenskih žen in mater. Skromna, zna-čajna in marljiva ko mravlja Nikdo ni odšel od nje brez tolažljive besede, rada je izdatno obdarovala siromake in pomagala povsod, kjer je le mogla Podpirala je izdatno tudi cerkev. Vzgojila je lepo svoje otroke, ki so vsi v ugodnih položajih.
Vsi smo rajnko ljubili in spoštovali. Nedvomno je, da dobra žena ni imela med nami sovražnika Blagi pokojnici bo ostal med nami najlepši spomin!
Sebi in svojim
v pouk in zabavo
naročite ilustrirano tedensko revijo
»»ŽIVLJENJE IN SVET"
Uprava: Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5.
„INRI" in „ParsiSal" v gledališču
te pomoči?
Pokličite mene J
Najrajši pridem na veliko pospravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem, kaj vse zrno-rem. Les in kovino, železo .. • emajl, aluminij in kamen —• vse to očistim lepo, kar se da, ne da bi kaj trpelo pri temi Zakaj glejte - jaz ne odpras-kam nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . šele potem jo odpravim I To pa zmore samo
v J. »-33
CISTILKAVIM CISTI VSE!
Ljubljana, 2. aprila.
Za veliko noč je imel tudi naša drama svoj praznik Kakor je že vsa zadnja leta običaj, so tudi letos obnovili v režiji prof. Šesta za veliki teden pasijonsko igro INRI, kakor sta jo za naš oder priredila Gregorin in dr. Tominc. Ko je v sredo prišel INRI prvikrat ru» oder, je bil obisk srednje dober. Pravega velikonočnega razpoloženja pri ljudeh takrat pač še ni bilo. Potem je zanimanje raslo iz dneva v dan in včeraj rn danes popoldne je bil na Pasijon tolikšen naval, da je bila hiša mnogo premajhna. V parter so dali postaviti dve vrsti rezervnih sedežev, veliko število občinrtva pa se je kljub temu zaman gnetlo pred okencem blagajne in je moralo na koncu oditi praznih rok. .Vajveč zanimanja vzbuja Pasijon med občinstvom ožje okolice Ljubljane, odkoder je največji naval na teater
INRI je plemenita, zvesto po svetopisemskem tekstu napisana svečana ljudska igra, ki je v naših razmerah tudi za umetniški t^lcr, kakršno je naše Narodno gle-. dališče, najbolj primerna za velikonočni čas. Publika, ki jo INRI razvnema vsako leto, res da ni v ogromni večini naša prava gledališka publika. Naš Pasijon hodijo gledat vsako leto predvsem ljudje, ki jih opozorijo na teater veliki lepaki na cerkvenih vratih — torej ljudje, ki prihajajo v gledališče iz cerkve. Toda če se spominjamo, da so se nabožni obredi in gledališka umetnost v davnih časih rodili iz istega vira. bomo znali prav ceniti vrednost tega občinstva za teater. To so ljudje, ki prihajajo v parter in v lože z nič manj svetimi, nič manj dragocenimi občutji, kakor premierska publika, in pridobiti enega teh prazničnih gledalcev za zmerom za gledališče, ne more biti nič manjše zasluže-
Ljubljana, 2. aprila
Kakor je sam po svoji osebni pojavi ln načinu svojega umetniškega dela preprost in domač, tako je mojster Matija Jama preprosto in po domače, kakor vsako pomlad, tudi včeraj dopoldne otvoril svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Brez oficielnih svečanosti, brez pompoznih in laskavih govoranc in brez patronanc, pa tudi brez kričave tiskovne reklame je Jama ob desetih dopoldne odklenil paviljon, 3 čimer je bila razstava otvorjena. in od množice ljudi ki se je vse te praznične dneve pretakala po mestu in po Tivoliju, so v resnici pričele romati na razstavo trume iskrenih ljubiteljev Jamove umetnosti. V vseh štirih prostorih paviljona je razstavljenih nekaj nad 120 pokrajin, portretov ta študij Razen nekaterih starejših, ki se jih spominjamo še s prejšnjih prireditev. je razstavljenih predvsem veliko število novejših in najnovejših del. tako da nudi razstava prav živahen razgled po aktualnem razvoju Jamovega dela.
Kakor je za snovno usmerjenost njegove umetnosti najznačilnejša pokrajina, tako prevladuje po številu in po sugestivno-sti sile. s katero Jama ustvarja svoja platna, pokrajina tudi na tej razstavi. Od mehkih, v zamolklih barvsh. dojetih bregov reke Kolpe, mimo Ljubljane, kakršna se
Viktor Tomažin:
Junaške zgodbe
Sedeli smo v gostilni in se pogovarjali o ljubezni. Potem smo prišli na zakon in ko smo ga z vseh strani obgrizli, je eden izmed nas predlagal, naj bi vsakdo povedal svoje največja junaško dejanje Kdor bo zmagal, bo ves teden pil na stroške ostalih.
N;hče se ni upiral. Najstarejši, zdravnik,
je začel:
»Temu kar sem storil, morda ne moremo reči junaštvo Saj je bila le posledica čuta samoobrambe. Ko sem nekoč prenočil kot študent na Dunaju v najvišjem nadstropju nekega hotela, je nastal ogenj Zbudil sem se. ko so stopnice že gorele. Zlezel sem skozi okno in se spustil po žlebu do tal. Konec!«
»Prav si imel.« je odvrnil Primož Volaj, ki je imel največjo besedo »To ni bilo junaštvo, ampak potrebnost .«
Neki odvetnik je bil naslednji:
»Ko mi je bilo šestnajst let. sem šel za stavo ponoči skozi teman gozd, kjer so se klatili razbojniki To je vse.«
»To je bila predrznost, ne pa junaštvo,« ie odvrnil Primož Volaj.
Za njimi je prišel na vrsto profesor:
»Med vojno sem bil praporščak. Naš polk je zavzel neko vas na ruski fronti Na sredi je stal gradič last nekega grofa Videti je bil prazen vendar pa je bilo treba to šele ugotoviti Nekega večera je prišel stotnik v na5 šotor in dejal:
»Nekaj nogumnih mož potrebujem«
Razen mene se je oglasilo še nekaj drugih oficirskih pripravnikov.
»Vaša naloga je, da se vtihotapite v po-
nje, kakor obdržati sto onih gosposkih stalnih gostov s premier. Takšne pngodniške predstave so najboljša, najrazumnejša propaganda za popularnost naše drame med ljudstvom, ki mu je namenjena.
O umetniškem uspehu uprizoritve, ki jo je publika prav toplo sprejela, ne bomo podrobno poročali. Beležimo samo, da je Jezusa igral Gregorin, Marijo Marija Vera, Jožefa iz Arimateje Bratina, Petra nestor Danilo, Janeza Jan, Judo Skrbinšek, Marijo Magdaleno Boltarjeva, Pilata Jerman, Kaifo Železnik, Ano Cesar. — Občinstvo, ki te velikonočne dni ni moglo priti do svojega Pasijona, bo lahko prišlo na vrsto pri zadnji reprizi, ki se bo vršila na belo nedeljo.
Umetniško prav pomembna pa je bila uprizoritev Parsifala v operi z dirigentom ravnateljem Poličem. Zaradi nenadne obolelosti Marčeca, ki bi bil moral peti Parsifala, je bila predstava v petek najprej odpovedana. Medtem pa je upravi v naglici uspelo pridobiti za gostovanje znamenitega wagnerjanskega pevca Hansa Dopserja, ki je pevsko in igralsko odlično odpel svojo partijo v originalu. V petek je bilo skorajda preoozno, da bi moglo gledališče o pravem času dovolj efektno opozoriti občinstvo na ta pomebni dogodek. Zato pa je bil pri včerajšnji ponovitvi Parsifala z Dopserjem toliko večji naval in toliko več viharnega navdušenja.
Z INRI-jem in Parsifalom, pa zraven še s komedijama Beograd nekdaj in sedaj in Charleveva teta, s Plesom v Savoju in posebno še v premiero Poljske krvi, ki se je vršila nocoj, je naše gledališče na prav lep način in tudi s povsem zadovoljivim gmotnim uspehom prebilo veliko noč.
kaže v solncu, v zimi in v noči, mimo savske doline in sveta, kakršen se odkriva v ljubljanski okolici, pa do ostro izoblikovane gorenjske zemlje, kakršna je od Bleda in Zasipa do Stola in Martuljka: iz vse te žive pestrosti naše pokrajine zajema Jama in vsa neobsežna lepota, ki je v nji, je doživljena in izražena na njegovih platnih. Kot tipičen pokrajinar se Jama kaže tudi v svojih umetniško dragocenih, zanimivih portretnih študijah. Za njegovo umetniško predstavo človek skorajda ne more živeti sam zase, iztrgan iz vsega sveta. Jama svojim portretom skoro nikoli ne išče umetnega ozadja, ker jim je ozadje pokrajina, v kateri jih je doživel. Takšne so njegove grabljice in dečki s piščalkami, takšne so njegove gospodinje in svačice, dekleta, ki sušijo seno, bratci in sestrice, matere in deteta. Barice in Jelkice, dekleta s vrči, dekleta s košarami itd. Nekaj svojevrstno zanimivega je kolekcija portretnih študij iz Bele Kratine. ki bodo prav gotovo našle svojih posebnih navdušenih občudovalcev. Tz vseh njegovih portretov pa diha polno živo življenje, kakor je živo in dragoceno življenje narave same.
O razstavi, ki bo odprta ves april (vsak dan od 10. ure dopoldne do mraka s presledkom od 13. do 14.) in kf jo prav toplo priooročamo v obisk, bo več še poročalo »Jutro«.
slopje,« je dejal stotnik, »in da se prepričate, da ni v njem nobenega sovražnika. To sicer ni nič hudega, pravijo pa. da so sovražniki gradič izpraznili in podminirali. Baje je ostal v njem samo neki starec, ki ga mora pognati v zrak, ko ga zasedemo. Napravite kakorkoli, važno je le, da mi prinesete natančno sporočilo, kaj je res in kaj ne.«
Ko sem to slišal, me je malce zazeblo, toda umakniti se nisem mogel več. Ko se je stemnilo, smo odšli. Pet nas je bilo. Orožje in drugo smo pustil v taboru, samo revolverje in nekaj streliva smo imeli s seboj Skoraj neslišno smo prišli do zidu, ki je obdajal gradič. Vrata so bila zaprta in v hiši je bilo vse tiho kakor v mrtvašnici. Tedaj smo počasi splezali drug za drugim na zid. Na drugi strani smo se spet spustili na tla.
Komaj smo se upali dihati. Tipali smo v temi okoli sebe in se bali, da nas utegne v prihodnjem trenutku napasti četa skritih sovražnikov in nas mimo grede pobiti. Ali pa, da se stresejo zidovi in da zletimo z njimi vred v zrak
Tako smo prišli do hišnih vrat Srce ml je tolklo kakor kladivo. Skozi razpoko smo opazili v notranjosti medel soj luči. To mora biti starec, ki nam je o njem pravil stotnik Potem smo ga zagledali skozi okno Sedel je na preprogi sklanjal se je nad neko knjigo in najbrž moliL
Kaj naj storimo?
Tedaj smo opazili, da drži iz sobe lestev na ravno streho. Po tej poti se ga moramo
polastiti!
V trenutku smo sezuli čevlje in malo nato smo bili že na strehi Najmlajši je zaradi varnosti ostal z nabitim revolverjem
dravske in dunavske banovine, sta bila
sprejeta zlasti važna predloga o ureditvi akordnega dela in o izenačenju pravic samoupravnih in državnih geodetov glede civilne geometrske prakse. Pred zaključkom skupščine je bik) še soglasno sklenjeno, da se bo vršil kongres geometrov in geodetov v letu 1935. v Zagrebu.
Odlikovanje zaslužnega cestarja
Ptuj, Z aprila Pri sreskem cestnem odboru v Ptuju ie sreski načelnik g. dr Bratina izročil na veliko sobto na slovesen način ob prisotnosti načelnika cestnega odbora g. Jeršeta in vseh banovinskih cestarjev zlato kolajno upokojenemu cestarju g Korparju Francu za njegovo zvesto in požrtvovalno 451etno sfužbovanje. Korpar Franc je bil že leta 1925 odlikovan s srebrno kolajno za zasluge na gasilskem poprišču. Udejstvoval se je kot aktiven član pri gasilnem društvu že od leta 1901. Naše čestitke!
Izložba pirotskih preprog
Ljubljana, 2. aprila V društvu »Kneeinja Zorka«, Tyrševa cesta 31/1., desno, bo od sredo 4. t m. do ponedeljka 9. t. m. razstava vzorcev pirotskih čilimov, ki slovijo po svoji lepoti, prvovrstnosti materiala in trpežnosti po vsem svetu. Izloženi bodo nastopni vzorci (šare): »Vraška Klena«, »šara Rašiče-va«, »Smirjanka«, »Ploče«, »U Vencima« in »Bosanski motivi«.
Izložba bo odprta vsak dan od 10. do 13. in odn 15. do 18. Vstopnine ne bo. Po vzorcih se bodo lahko naročali čilimi vseh vrst, barv in velikosti. Razstavljeni vzorčni kosi se bodo tudi razprodali po cenah, ki bodo označene na vsakem kosu. Vendar pa razprodaja prepogic ni namen te razstave, ki naj naše občinstvo, predvsem naše gospodinje, opozori na lepoto tega prvovrstnega izdelka pridnih ženskih rok. Saj je vse na teh produktih domače obrti, od fino spredene volne domačih rok do prav umetniško preštudiranih vzorcev ročno in duševno delo naše jugoslovenske žene. Zato upravičeno pričakujemo obilnega obiska.	-
Detomonlki na sleda
Št. Janž na Dravskem polju, 2. aprila Poročali smo pred kratkim, da so ljudje našli v Staršah pri Sv. Janžu na Dravskem polju naplavljeno trupelce ženskega spola z znaki davljenja na vratu. Na lice mesta se je napotila sodna komisija in ugotovila, da je bil otrok takoj po porodu zadušen z ruto Trunelce so pokopali na pokopališču pri Sv. Janžu. Nečloveški materi so že na sledu.
K uboju v vinogradu
Moravci, 2. aprila
Poročali smo že o žalostnem dogodku, ki se je izvršil te dni v Slovenskih goricah in je bil žrtev fantovskega napada 271etni Ludovik Žmavc iz Moravcev. Žmavc je usodnega dne okopaval vinograd pri posestniku Slani v Moravcih skupno s po-sestnikovim sinom Alojzom Šalamunom iz Slapinskega vrha. V sosednjem vinogradu posestnika Lipše pa sta bila med drugimi zaposlena tudi brata Franc in Anton Kosec iz Senčaka. Po končanem delu sta šla zadnja dva v vinsko klet posestnika, da se okrepčata po napornem delu. medtem ko sta Zmavc in Šalamun nekaj časa delala v vinogradu, ob mraku pa sta se vračala pojoča domov.
Pot je vodila oba mimo kleti, kjer sta pila brata Kosca. Ko sta ta slišala petle Žmavca in Šalamuna, sta ju začela zasledovati. Nenadno je Franc Konec poklical Žmavca in ko se je ta obrnil, je že Kosec zamahnil z motiko ter ga zadel v glavo, tako da je Žmavc na mestu obležal. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer pa je kljub skrbni zdravniški negi umrl za poškodbami. Proti obema bratoma Koscema se vodi stroga preiskava.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 33-87
V torek, sredo in četrtek ob pol 7. in pol 9. uri
mojstrovina Frltza Langa
Dr. MfiBUSE
Theodor Loos, Gustav Dlesl, Camila Spira. Dopolnilo nov zvočni tednik.
Pride! Lucie English: Hladna devica.
v roki pri vratih, če bi hotel starec po tej poti pobegniti.
Ko smo prišli do vrat, ki so držala na streho, je starec podzavestno pogledal navzgor. Hitro sem skočil v sobo. Starec Je z bliskovito naglico potegnil oster nož in se pognal proti meni Tedaj pa so mi prišli na pomoč tovariši s strehe. Padli smo po njem in ga zvezali.
V kleti smo dobili sto petdeset funtov razstreliva Drugih sovražnikov ni bilo. To je vse ...«
Čestitali smo profesorju in že mislili, da je on zmagovalec, takrat pa se je že spet oglasil Primož Volaj
»Lepa zadevica«. je menil, »vendar pa ni pravo junaštvo.« Ko si se sam oglasil, nisi vedel, kaj te čaka. Ko pa si zvedel, se nisi mogel več umakniti Bil si torej pod moralnim pritiskom«
»Mogoče,« je mimo odvrnil profesor, »pa p slušajmo, kaj bodo še drugi povedali.«
Nekateri s< rekli, da se ne vedo spomniti kakšnega dejanja iz mladosti, ki bi utegnilo biti junaštvo, drugi pa so se izgovarjali da se ne izplača pripovedovati zgodb, ki bi bile manj vredne kakor ta, ki so jo pravkar slišali.
Vsi pogledi so zdaj merili na Primoža Volaja On pa je ponosno pogledal po mizi in začel:
»Mojo povest bi radi slišali? No, dobro, poslušajte! Zadnjo jesen sem preživel v Splitu. S prijateljem sem najel sobico ki je bila prav blizu obale Oba sva bil« znana kot dobra plavalca Včasih se je zgodilo, da sem plaval uro daleč na odprto morje Prijatelj me je hotel posnemati, toda navadno je omagal že čez četrt ure. Premalo odporen je bil.
-^arlstove torbe
O drsti v aprilu in drugo
V času, ko začne brsteti po gozdovih, ko se trava dviga iz tal in z njo živobarvne poljske cvetlice, ko skakljajo bistri potočki po grapah veselo žuboreč navzdol, v objem zelenim lokam in ko se družijo ptičice, da si napravijo gnezdeča, postane tudi v vodah živahno. Zlato sonce je dvignilo toploto voda, a naše domače ribice, zlasti krapovci, se zbirajo polagoma v jate, da bi na plitkih mestih predali svoje ikre v nego vodi, kjer se bo pod blagodejnim vplivom toplote in svetlobe izlegel kmalu letošnji zarod. V aprilu začno drst in nas vabijo v svate: vitka in nežna, velikooka zelenika, ki jo vidimo ob sončnem vremenu poletnih mesecev s svojimi 10—18 cm dolgimi sovrstnicami tik pod gladino mirnejših rek (na primer jate pod mostom na Prulah); podolgovati podust, katerega mladiči se razlikujejo od ostale mladeži krapovcev že v najnežnejši mladosti po spodnji, nazaj pomaknjeni ustnici, tako da so gornje čeljusti podobne nosku, zaradi česar ga imenujejo Nemci nos (Nase); nad vse krasna, na hrbtu in trebuhu precej izbočena rdečeoka ali črnooka z rdečima obročkoma okoli črnih zenic, ki nam daje lepe, na bokih se zeleno modro lesketajoče mladiče. Iz drugih rodov nas pa vabijo spretni in brzi lipan, svetlikajoč se v mavričastih barvah, kralj gornjega vodovja. ki je zastopnik roda lososov (postrvi, sulci itd.) in ki ima med rdeče modro pegasto dolgo hrbtno plavutjo in repno plavutjo kratko plavutko tolščenko. po kateri razlikujemo majhne lipančke od drugih njim po-podobnih ribic; po dolgem zimskem snu še zaspana črno in rjavo progasta brkata čink-lja, s kačastim, valjastim trupom; s činkljo nas vabi tudi kačasta vitka polzača z rilča-stim gobčkom in temnorjavimi pegami vzdolž bokov in često tudi preko hrbta in ljubka bradata babica s svojo pegasto obleko. In še nekdo se bo v aprilu izkobacal iz blata: potočni piškur. Ko bodo vode malo upadle, si lahko ogledamo piškurje, združene v maloštevilne skupine, pri svatbi v plitki vodi, kjer si napravijo jamice v pesek. Po drsti pa poginejo po vzgledu jegulj, ki tudi ne dočakajo svojih mladičev.
Zadnjič sem kolesaril na cesti Štepanja vas—Dobrunje—Zavogle, da si ogledam vode okoli Kašlja in Zaloga. Na poti nam pričajo številne globoke gramozne jame o delovanju voda. Kakšne ogromne količine gramoza je voda v neskončno dolgih dobah, zlasti po ledenih dobah, privalila v doline. Ko gledamo z duševnimi očmi v davno preteklost in ko vidimo pri tem to ogromno delo prirode, se šele zavedamo, da smo le neznatni drobci v kraljevstvu stvarstva. In v tem občutku pozabljamo malenkostne borbe vsakdanjega življenja. Sedanji čas je delno pozabil prirodo, njene lepote in njen blagodejni vpliv na človeka. Vrnimo se k njej!
Poplave pri Kašlju so mi onemogočale akvariranje, ker so bili jarki in mrtvice pregloboke. Tudi v Strugi ali Bubnovki, ki je
______________i________ - ■- - -i
Nekega dne je divjal hud vihar. Takšnega še nisem dotlej doživel na Jadranu. Vsi so zbežali v hiše Ker pa ni bilo hladno, sta se vendar odločila dva moža. da pojde-ta na obrežje: prijatelj in jaz. Jaz sem se zadovoljil s tem, da sem ležal na pesku in da so se vame zaganjali valovi Prijatelj pa je bil tako predrzen, da je še! v morje in se premetaval v peneči se vodi. Nekaj časa se je krepko upiral besneč'm valovom, potem pa ga je val ki se je odbil od =kal. odtrgal in zanesel na odprto morje Skozi bučanje viharja sem čul njegov slabotni glas: »Na pomoč!...«
»Jezes! Kaj naj storim? V trenutku sem zbral vse svoje misli in se odločil. Kaj mora v takem primeru storiti hraber mož? Predolgo pomišlianje bi pomenilo straho-
petnost. Naprej! Zbral sem vse moči in..« ♦
Prav tedaj pa je stopi! prijatelj sam v gostilno Pozdravil nas je, vsem nam je dal roko in sedel za našo mizo. »No. nadaljuj!« smo izpodbujali Primoža. Primož je izpraznil svoj kozarec v dušku in nadaljeval.
»Torej . torej... Zbral sem vse moči in poklical na ves glas na pomoč Kopališki uslužbenci so prihiteli, hitro odklenili najbližji čoln in odveslali daleč na široko morje Rešili so prijatelja gotove smrti Brer mene bi bil žalostno utonil.«
»Tako je!« je potrdil Primožev prijatelj. PosluJa'ci smo se prizanesljivo in pomenljivo smehljali Vendar ni rekel nihče besede.
Pouk iz te zgodbe je, da so samo tiste povesti resnične, ki so brez prič.
zadnji pritok Ljubljanice na levi obali, je bilo preveč vode. V najmanjših jarkih pa je bilo mnogo lanskoletnega raznovrstnega zaroda, 5—10 cm dolgih ribic. Med potjo sem srečaval ribiče. Razen onih rib, ka jih vidimo ob petkih tudi na trgu, so marsikateremu ostale manjše ribice manj znane. Mrene, pohre in včasih odrasle globočke nekateri slabo razlikujejo; jeza in kleniča mečejo navadno v en koš s klenom. Isto velja za androgo in rdečeperko, da ne govorim o nedoraslih ribicah. Razlikovati mladiče po vnanjosti je celo akvaristu težko, če se ne bavi z opazovanjem in primerja-vanjem v akvariju. Knjiga »Ribe v slovenskih vodah«, ki jo prodaja tudi knjigarna Tiskovne zadruge na oglu Knafljeve in Schellenburgove ulice, bi ustregla marsikomu, ki se zanima za ribe, zlasti ker ima knjiga slike.	O. S.
Objave
Opozarjamo cenjene naročnike na položnice, ki so današnji številki priložene. Prejmejo jih vsi, ki jim je naročnina potekla. Z njimi naj jo blagovolijo vplačati za drugo četrtletje takoj prve dni aprila. Kdor je pozabil plačati za prvo četrtletje, naj stori to sedaj.
Uprava »Jutra«, ponedeljske izdaje.
Danes ob 'A 15. kinematografska predstava ZKD. Predvajal se bo film »Velika atrakcija«, ki je ob praznikih vzbudil velikansko zanimanje saj poje v njem sloveči svetovni pevec Richard Tauber.
Eden najboljših čeških moških zborov, praški zbor »Smetana« bo koncertiral v Ljubljani v četrtek 5. t. m. ob 20. v dvorani Uniona. Moški zbor šteje nad 50 pevcev in je pod umetniškim vodstvom dirigenta prof. Františka Spilke. V svoji domovini uživa najboljši sloves, znan pa je po vsej Evropi s številnih svojih koncertnih turnej v teku svojega 25-letnega umetniškega udejstvovanja. Koncert v četrtek nam bo nudil velik umetniški užitek, zato priporočamo poset vsakomur. Prodaja vstopnic v naprej v knjigarni Glasbene Matice.
Sokolska radijska predavanja-n V aprilu bo oddajala radijska postaja Ljubljana nastopna sokolska predavanja: 3. aprila: Sokolska rodbina (predaval bo br. dr. M. Kovačič, direktor gimnazije iz Ptuja); 10. aprila: Pomen sokolske telovadbe (br. Vrhovec Lojze, načelnik ljubljanske župe); 17. aprila: Sokolska vzgoja mladine (br. Zagorc Fr., prosvetar novomeške sokolske župe); 24. aprila: Voditelji češkoslovaškega Sokolstva (br. Poharc Janez, prosvetar ljubljanske sokolske župe). Predavanja bodo vsak torek od 19 do 19.30.
Restavracija »Emona« prireja s sodelovanjem Plesnosportnega kluba vsak torek družabne plesne večere pod različnimi devizami. Aranžira iz prijaznosti mojster Jenko. V torek 3. t. m. bo Rebusni večer z zanimivim rebusnim plesom in loterijo. Igr-l bo Sonny jazz.
Obledele obleke barva v različnih barvah Ln plisira tovarna JOS. REICH.
Koncert »Smetane« v Mariboru bo danes
prvi na veliki turneji, ki jo društvo priredi po vseh večjih mestih Balkana. V Mariboru pričakuje rekorden obisk. Saj nimamo pogosto prilike slišati društvo, ki si je pridobilo svetovni sloves in si nabralo vse polno ugodnih kritik. Tako piše »Jurnal de Genčve«: »Teh petdeset pevcev, med katerimi so čudoviti tenorji ln basi, ki presenečajo s svojo silo, predstavlja celoto dovršene homogenosti « Po koncertu so vsi vabljeni na prijateljski sestanek k Orlu, jutri v sredo pa se od dragih gostov poslovimo ob 14. na kolodvoru.
Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru poziva članstvo, da se polnoštevilno udeleži pogreba gosp. Ivana Kostla, očeta dr. Janka Kostla. tajnika zveze. Pogreb bo danes ob 15.30 na mestno pokopališče na Pobrežju.
Kino v Ptuju bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. film »Strahote pustinje«. Dodatek Ufin tedrik.
Narodna knjižnica ln čitalnica v Zagrebu, Gunduličeva 24, priredi v sredo 4. t. m. ob pol 21. društveni sestanek s predavanjem dr. Mikiča. kako so pred sto leti živeli v zagrebški okolici (s filmom). Gostje dobrodošli!
Naročite — čitafte LJUBLJANSKI ZVON«
Matija Jama razstavlja svoje slike
Hali geomefrl in geodeti se gibljejo
Ljubljana, 2. aprila.
Na cvetno nedeljo in ponedeljek se je v mestni posvetovalnici v Splitu vršila glavna skupščina Združenja geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije. Skupščino je kot domačin otvoril predsednik pred kratkim ustanovljene sekcije za primorsko banovino inž. Dobrič, nato pa je predsednik združenja poslanec Mravlje med burnim odobravanjem predložil vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Ko je pozdravil kon" gresiste še mestni načelnik inž. Kargotič. ki je naglašal važnost geodetskega dela, je obenem podčrtal, da je Split zibelka katastra. V Splitu je že v 16. stol. obstajal Dioklecijanov vodovod, ki s svojo gigantsko razsežnostjo najlepše ilustrira važnost sodelovanja inženjerjev in geodetov.
Iz obširnega poročila o delu združenja, ki ga je podal tajnik Milačič, posnemamo.
kkn

Dentos
je naša zobna pasta in zobni prašek
Cisti dobiček se uporablja za zobno nego naših otrok. Velika tuba 12 Din, zavitek praška 3 Din. Zaloga:
Drog. Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5
da je organizacija geodetov v zadnjem letu napredovala za 400 članov. Ustanovitev posebnih geometrskih zbornic je vprašanje najbližje bodočnosti. Mednarodno združenje geometrov je imelo svoj kongres lani v Rimu in je na njem zastopal Jugoslavijo višji finančni svetnik pri oddelku katasitra in državnih posestev geodet dr. Kralj. Pri Združenju jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov v Zagrebu se je ustanovil klub geodetskih kulturno-tehničnih inženjerjev. kar kongres z veseljem pozdravlja. Izmed vzporednih stanovskih organizacij poslujejo geometrska zadruga, lci poseduje imovino 360.000 Din, fond za zidanje geometrskega doma, ki ima 80.000 Din premoženja, podporni fond z vsoto 12.000 Din, vloge na štednje pa znašajo 27.000 Din. Za stalnega delegata pri mednarodni federaciji geometrov je bil soglasno izvoljen dr. Kralj.
Popoldne so kongresisti priredili vzorno organiziran izlet na otok Hvar, v ponedeljek zjutraj pa se je nadaljevalo zasedanje skupščine. Važna strokovna in stanovska vprašanja so sprožili zlasti govorniki vseh sekcij, katerih člani so zaposleni pri novi izmeri Srbije. Na koncu je bilo sklenjeno, naj beograjska sekoija, ki je najmočnejša in najbolj prizadeta pri teh vprašanjih, v zvezi z ostalimi sekcijami predloži podrobno obrazloženo in dokumentirano predstav-ko oddelku katastra in državnih posestev v Beogradu. Med samostojnimi predlogi, ki so jih stavile sekcije primorske, savske.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Oceanski polet gospe Rooseveltove
Občutno vrzel
▼ izobrazbi, Id vas sprite pomanjkanja odroma predragih pripomočkov ovira na vaši poti do uspeha, Izpolnite • črtanjem Ilustriranega tedenskega obzornika »ŽIVLJENJE IN 8VET«. Posamezni zvezki samo t Din. V redni naročnini samo 20 Din na tri mesece. (Okoli 400 strani poljudno znanstvenega ln zabavnega fttiva s mnogimi slikami). Uprava: LJuolJana, Knar fljeva ulica 5
Soproga predsednika ameriških Zedinjenih drfav Je poletela iz Washlnetona na otok B F	Porto Rico v Zapadni Indiji
Morilka preSekta Causereta
Kakšno višino lahko dosežejo baloni?
Prof. Piccard je izdal knjigo »16.000 m«, ▼ kateri opisuje svoje polete in se bari s vsemi problemi, ki jih je treba rešiti v zvezi s stratosfero.
Med drugim obravnava tudi vprašanje, kako visoko se lahko dvigne balon s posadko. Rusi trdijo na podlagi svojih izkušenj, da leži meja v višini 43.000 m. Prof. Piccard je bolj skeptičen in skuša svoje mnenje podpreti z računi.
Balon s premerom 120 m in iz najlažjega blaga, ki bi tehtalo po zgostitvi s kavčukom samo 100 g na kvadratni meter, bi tehtal z gondolo in vsem drugim 5380 kg. Plina bi imel 905 000 kubičnih metrov in bi dosegel višino 37.000 m. Za 43.000 m bi pa potrebovali že gumiran balon s premerom 240 m, torej dvakrat več.
Iz tega sklepa prof. Piccard, da bo z balonom mogoče doseči višino med 20. in 30. km. Letala s sedanjim tipom motorjev zmorejo še manj, namreč 16 do 20 km.
Pred pariškim porotnim sodiščem se je začela obravnava proti Germaini Houoto-vi, ljubici prefekta Causereta, ki je ustrelila svojega ljubčka pred nekaj meseci z revolverskim strelom. Houotova, ki se je izdajala za »d' Anglemontovo«, skuša sedaj umor prikazati kot nesrečo pri manipulaciji z orožjem. Pravi, da jo je Cause-ret ogrožal, nakar je segla po samokresu, ki se je nenadoma sprožil.
Houotova ima za seboj burno življenje. L. 1911. je bila prijateljica princa Franca
Jožefa Bavarskega, brata belgijske kraljice. Imela je zveze z raznimi vplivnimi politiki, katere je umela sijajno izkoriščati. Causereta je Houotova umorila radi denarne vsote, ki ji jo je bil dolžan, a je ni hotel poravnati. Zaradi tega sta se sprla in orožje je razsodilo pravdo.
Kaj lahko postane Iz boksarja
Bivši svetovni prvak v boksanju Gene Tunney, ki je premagal Jacka Dempseya in Makia Schmelinga, je bil v zadnjem času izvoljen za ravnatelja »New Tork Shipbuilding Company«. Ce bo novi ravnatelj dejansko izvrševal svojo službo, ni znano.
Pariška moda
Vohunska aSera v Parizu
Aretirani vohun, inž. Aubry je povedal preiskovalnemu sodniku, da ga je k vohunstvu zapeljal ruski agent Makovič. Isti agent je zapeljal še drugega obtoženca v vohunski aferi, jugoslovenskega državljana dijaka Reissa, s katerim se je prvič srečal v Berlinu.
Reiss je delal v Curiejevem zavodu in taji, da je prodajal kemične tajne za denar. Vendar pa je močno osumljen, ker so našli v njegovem stanovanju potrdila, da je prejemal 2000 frankov mesečne nagrade. V zvezi s to afero sta bila aretirana še jugoslovenska državljana Dušan Narančič ln njegova žena, vendar se pa zdi, da nista bila med kolovodji vohunskega gnezda De Moulina in Aubryja.
Ljutomerska in radgonska
VINA
v sodih ln steklenicah
ter svoj priljubljeni
5EKT nudi
Vinogradniško veleposestvo In vinske klet!
Clotar Bouvier v G. Radgoni
Zastopnik: KAREL FAVAI
Ljubljana. Celovška 44, istotam
ZALOŽNA KLET IN BUFFET
če td srce na pravem mestu
231etni dninar Karel Korcsmaros Je popival v Miškolcu v veseli družbi. Naenkrat je izbruhnil med vinskimi bratci spor, pri katerem so igrali vlogo tudi noži. Korcs-marosa je neki tovariš sunil v nožem r prsi.
Pozvali so najbližjega zdravnika, ki je v prvem trenutku mislil, da je Korcsmaros zaboden v srce. Pri natančnejši preiskavi pa se je pokazalo, da Korcsmaros nima srca na levi, ampak na desni strani. Temu naključju gre hvala, da je ostal živ in da bo ostal pri življenju.
V boju proti gangsterjem
Bolero obleka iz črne svile z vezivom
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staropreizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozira. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Diplomatska menažerija
Ta teden odpirajo v Rusiji prve konzulate ameriških Zedinjenih držav. Ameriško diplomatsko in konzularno osobje prihaja že nekaj dni v Rusijo. V Moskvo je dospel vvashingtonski poslanik Angus J. Ward. Ko je stopil s transsibirskega ekspresa, so mu sledili iz vagona naslednji spremljevalci: siamska mačka, angor-ska mačka, nemški ovčarski pes in korejska kokoš z dolgo brado. Vse to spremstvo se je vozilo s poslanikom Wardom in njegovo ženo celih 12 dni v spalnem oddelku. Ovčarski pes, ki Je spremljal poslanika na vožnji, je povžil na potu 60 svežih jajec...
Novi policijski prefekt
preprečuje
^DOshrteKzi
I seva
, tudi zobni
kamna
amad
:bnaIrerrfo2thaimijarki-radija! *
Policijska prefektura v Parizu Ima letos velike spremembe. Po Chiappeovem odhodu Je prišel za prefekta Bonnefour-Sibour, zdaj pa Je Imenovan za prefekta Langeron
Umiranje nemških listov
Nemška »Frankfurter Zeitung« je objavila uvodnik z naslovom: »Ali smo dolgočasni?« S tem je vprašala svoje čita-telje, kako presojajo nemško novinarstvo, ki vsebinsko, a tudi po nakladi strahovito pada. odkar je prišel na krmilo Hitlerjev režim. Dnevniki so izgubili v zadnjem času nad pol milijona naklade samo zaradi svoje puščobe in uniformiranosti. »Vos-sisehe Zeitung« preneha izhajati konec tega meseca. »Berliner Tageblatt« sicer ne bo ustavljen, pač pa se bo prilagodil novim razmeram.
Spomenik Darwinu
Na otoku San Cristobal, ki pripada Ga-lapaškemu otočju, bodo v kratkem odkrili spomenik Darvvinu. Oblasti so sklenile postaviti spomenik zategadelj, ker je Dar-win na tem otoku raziskoval živalske vrste, ki so ga napotile k odkritjem o razvoju vrst
Odprava na Himalajo
Te dni je odpotovala lz Monakovega nemška ekspedicija na Himalajo. Odprava sestoji iz inženjerja Willyja Merkla in nekaterih tirolskih hribolazcev. Člani eks-pedicije so se odpeljali v Genovo, kjer se bodo vkrcali na ladjo, ki jih popelje v Indijo. Jedro ekspedidje se odpelje za sedanjimi izvidniki iz Monakovega 13. aprila. Odprava bo skušala splezati na vrh 8120 m visokega Nanga Parbata.
Gledališki škandal v Rimu
V kr. rimski operi je prišlo te dni pri krstni predstavi Malipierove opere »Zgodba o zamenjanem s;nu« do gledališkega Škandala, kakršnega ni videla Italija ž« leta in leta. Vzrok škandala je iskati v tem, da je bilo občinstvo silno nezadovoljno z libretom, ki ga je napisal pisatelj Luigi Pirandello, po drugi strani pa je odklanjalo tudi moderno glasbo. Med odmorom so se poslušalci zaradi divergentnih mnenj skoro dejansko spoprijeli.
Ljubljanski zmaj
Pripovedka iz stare Ljubljane Bilo Je v tistih davno minulih dneh, ko je LJubljani vladal še strašen pmaj. Ta zmaj je imel ogromno žrelo, iz Katerega je švigal žgoč ogenj. Spomin na to pošast se Je ohranil med drugim tudi v grbu ljubljanskega mesta z zmajem nad stolpom. Meščani so morali zmaju prinašati dan na dan človeško žrtev. Nesrečneža so spremljali v žalnem sprevodu po študentovskl ulici navzgor na grad. Zmaj pa Je začel takoj rjuti, ko je zaduhal človeško meso. Rjul je tako močno, da se je treslo vse
Doli v mestu pa se je nahajala blizu Stu-dentovske ulice »črna šola«. V njej so se učili meščanski in plemiški sinovi latinščine in raznih drugih ved. Pripoveduje se celo, da so znali delati točo.
Prišel je čas, ko bi tudi eden izmed učencev te šole moral biti žrtvovan strašnemu zmaju. Po starem običaju bi moral to biti oni učenec, ki bi najslabše prestal izpit.
Poleg zbora mestnih učenjakov so prisostvovali izpitu mestni sodnik, predstojniki mestnih cehov in mestni pisar.
Simplicius Emonus je bil sicer dobrosrčen deček, toda za učenje ni bil posebno navdušen. Potikal se je rajši po Barju in nabiral cvetlice. Barjanske vile, ki so se časih v temnih nočeh prikazovale v obliki svetlikajočih se vešč, sc ga vzljubile. Kadar je na Barju sanjaril, so prišle vedno k njemu ter mu delale druščino.
Simplicius Emonus Je bil prepričan, da bodo njega darovali zmaju. Dan pred izpitom je šel žalosten proti Barju ter se Jokal. Vile so imele z njim sočutje. Sklenile so, da mu bodo pomagale. Velele so mu, naj se usede na čarobno preprogo. Ko se je usedel, so ga v brzem poletu odnesle v mesto Niirnberg. To mesto je slovelo zaradi lijaka, s katerim so vlivali lenuhom v glavo učenost. Tu se Je nahajala tako rekoč visoka šola za svetovne učenjake. Tudi Simplicius Emonus je brez truda sprejel vase vso tedaj znano učenost.
Ko se je vrnil v Ljubljano, je s ponosom stopil pred izpraševalno komisijo. Izpite je na veliko začudenje svojih žalostnih sorodnikov sijajno opravil. Tako je bil rešen krempljev hudobnega zmaja.
Ko je pozneje postal Simplicius Emonus mestni sodnik, se mu je posrečilo vkleniti hudobnega zmaja v mestni grb. Barjanskim vilam pa je iz hvaležnosti postavil lep vodnjak, ki še danes diči mestni trg stolnega mesta Ljubljane.	Steska
Vitka linija
Ponesrečen samomor
Neka 241etna mladenka iz Alicante je hotela v Madridu izvršiti samomor. Skočila je skozi okno iz tretjega nadstropja na ulico na živahno cesto. Naključje Je hotelo, da ni padla na kamen. Obležala je na strehi nekega mimo vozečega avtomobila, v katerem s« je vozil zdravnik. Mož Je odredil, naj odpeljejo dekle z nJim naravnost v bolnišnico. Ko so prispeli tja, pa se Je izkazalo, da Je ostala mladenka docela nepoškodovana. __
čitafte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET"
tt
Ameriški policijski agenti so opremljeni z Jeklenimi »telovniki«, ld naj bi Jih ščitili pred kroglami banditov
Potoamaterjem, fototrrovinam in roklicnCm fotosrafom je namenjena prava nemško - slov.
FOTOGRAFSKA
TERMINOLOGIJA
Cena 10 Din. — Naroča se pri upravi »Fotoamater«, LJubljana,
Prešernova 5.
Sallv Eilera, nova filmska zvezdnica, telovadi dnevno dve uri, da ohrani svojo vitko postavo
mmm
B. Br.:
Dobri vojak Sergej Kiviladze
Pred nekaj leti, ko je na naših mejah Se bohotno cvela konjunktura tihotapstva in so se včasih pomikale cele kolone goveda preko meje, je z drugimi sorojaki stražil našo mejo v Žireh, v Sorici, v Logatcu ali tam nekje tudi Gruzin Sergej Kiviladze. Vrl vojak, slepo vdan svojim starejšinam, je opravljal službo pograničnega stražarja vestno, kakor malokdo. V isti četi s Serge-jem sta služila tudi bivša oficirja Petrov in Ivanov, tako da je dobri Kiviladze, k, v carski službi ni prišel preko osnovne stopnje prostaka, imel kar dve oblasti nad seboj: jugoslovenskega poveljnika straže in oba gospoda poročnika Petrova in Ivanova. Poveljnik straže je pravično razdelil službo in določil dneve za obhod po terenu, gospoda pa sta kratko malo naložila Sergeju, da je patruljiral za nju. Vkijub vsemu je Kiviladze videl v obeh gospodih še vedno nedotakljivo predpostavljeno oblast, katere željam in poveljem se navaden vojak ne sme ustavljati.
Tako je Gruzin Sergej Kiviladze patruljiral skoro sleherno noč po obmejnih goščavah in preprečil marsikako tihotapstvo. Često pa je zalotil zlikovce na samem dejanju in jim zaplenil živino. v teku mesecev ie tako zadržal dvajset pet volov, ki so jih njih gospodarji v okrilju črne noči gnali v deželo, kjer oranže cveto. Finančna uprava si ie to dobro in uspešno službo vestnega
stražarja točno beležila in kakor je počasna, je iz Beograda nekega dne le prišlo obvestilo, naj se Sergeju kort delež na zaplenjenih volih izplača po šest-sto dinarjev za komad s primerno pohvalo za odlično službovanje.
Kiviladze je bil obojega prav vesel in prisegel si je, da bo svoj posel vršil odslej še vestneje, kajti doslej še ni bil doživel, da bi kje kaka država izplačala navadnemu vojaku zasluženo nagrado. Kjerkoli je še služil, vedno so nagrade pobrali višji gospodje. Tu mu pa kar naenkrat zavale petnajst tisočakov! Gotovo ga ni bilo oni čas človeka, ki bi bil bolj navdušen za Jugoslavijo in kl bi ji pel tako slavo, kakor Gruzin Sergej Kiviladze. »To ie država, to je kralj,« je govoril v eno mer in dejal bi bil še več, toda po naše sploh ni znal govoriti, pa tudi njegova ruščina je bila od sile trda in neokretna. Zato pa so tem več govorile njegove oči, njegovo srce se je smehljalo od zadovoljstva, kadar mu je roka obtipala petnajst tisočakov v levem prsnem žepu. Pri takih prilikah mu je roka sama od sebe posegla po kinžalu, da pakolje vse sovražnike Jugoslavije.
Gospoda Ivanov in Petrov pa sta bila starega vkoreninjenega nazora, da nagrade pač prisluži vojak, dobivajo pa jih vedno in povsod v količkaj urejenih državah le njegovi stareišine. Skušala sta čez par dni raztolmačiti trdoglave-mu Gruzinu svoi nazor.
»Sergej,<? ga pokliče po činu starejši Petrov.
»Izvolite, vaše blagorodje,« se odzove Kiviladze in se strumno postavi
»Dobil si veliko denarja, bratec, pa ti niti na misel ni prišlo, da bi vedel, kaj je tvoja dolžnost. Denar bo treba pravično razdeliti. Pregledati moramo, koliko je tvojega in koliko odpade na gospoda poročnika Ivanova in name.«
»Vaše blagorodje, nagrada pripada vsa meni. Meni je denar izročil poveljnik straže, ker sem sam polovil vseh
dvajset pet volov.«
»Res je, sam si jih polovil, ali ne vseh na svojem dežurstvu. Glej: Prvi par si ujel 16. julija. Dobro. Na spisku obhodov pa je zabeleženo, da sem ta dan jaz imel dežurstvo. Deset dni kasneje si ujel dva para. Poglejmo na sek! Vidiš, ta dan je imel službo goepod poročnik Ivanov. Nato si 26. septembra zopet ujel dva para, tudi tedaj sem bil jaz določen za službo ...«
»Oprostite vaše blagorodje, določeni ste bili vi, na obhod pa sem šel jaz m
jaz sem ujel vole.«
»Sergej. ti si durak, in težko ti je dopovedati, razen tega pozabljaš, s kom govoriš. Stoj mirno in poslušaj!«
»Slušam, vaše blagorodje.«
»Dognali smo tedaj, da odpade na gospoda poročnika Ivanova in name po šest tisoč, nate pa ostalih tri tisoč. Zate je še to itak preveč, kaj pa bi počel s tolikim denarjem? Vole si ujel po večini na našem dežurstvu, tedaj v našem revirju, nagrada gre nama. Daj sem denar.« zakliuči Petrov strogo.
Bednemu Sergeju pa ie ta trenutek udarila tista odločilna ura. ki pomen' prelom v človeškem življenju. Jasno mu je postalo, da je bil žrtev vse svoje življenje in da ga hočejo izkoristiti še se-
daj ko že davno ni več sledu nekdanje mogočnosti. Nekaj se je v njem pretrgalo in nelepe misli so mu napolnile bujno glavo. Preveč so napeli strune potrpežljivosti in krotkosti. Da ko bi bili prisili in dejali: »Serjozenjka, golobček velika sreča te je doletela, pa spomni se tudi naju, svojih tovarišev.« Dal bi jima, ne bi skoparih, ah ta način pa je naravnost razbojstvo. In zvesti vojak, ki je šel z golimi rokami na napad pod Pfemyslom, ki je prestradal dolge mesece v vlažnih okopih m ki se je še po razsulu boril kot dobrovoljec, da bi zadržal nekdanje gospostvo, je v trenutku spoznal grdo igro, katere žrtev je bil vse žive dni. Vsa notranjost se je uprla ob tej poslednji krivici. Kri mu je zalila lice, prosojna uhlja sta mu pordela ko plamen, belino oči pa mu je prepregla gosta mrežica rdečih žilic.
»Ne dam,« je dejal s svojim trdim kavfcašfkim naglaskom in prvie izpustil spoštljivi naziv »vaše blagorodje«, ki ga je bil rabil polnih deset let naproti vsakomur, kdor je imel kaj bleščečega
na rami.	.
Kadar se KaVkazcu zamegle o«, je čas, da preneha ž njim vsaka šala, sicer teče kri v potokih; poročnika to vesta, zato ne silita dalje s svojo zahtevo. Do tu bi tedaj bil Sergej oni, ki je srečno otel svojo zasluženo nagrado. Toda stvar ni ostala ob tem Gospoda sta se obrnila na svojo polkovno organizacijo, ki je par dni nato poslala na lice mesta generala Gernkampfa. da uredi zadevo. Ta ni rekel ne tako. ne tako. le priporočil je Sergeju, naj vendar kot dober vojak izpolni povelje gospoda poročnika.
»Ne dam,« je odvrnil trmasti upornik in izpustil v odgovoru naslov »vaše vi-sokoprevoshoditeljstvo«. General Gern-kampf je poročal o tem vnebovpij očem primeru upora v Beograd in organizacija nekdanjih carskih bojevnikov je naznanila našemu pristojnemu oblastvTL da se tam in tam nahaja v pogranični službi Sergej Kiviladze, znan revolucionar in politično nezanesljiv tip. Takoj nato je prišlo brzojavno povelje,^ naj se Sergej nemudoma odpusti iz službe.
Načelnik straže je nerad dal svojega najboljšega moža. ali nalog je nalog. Kiviladze se je načelniku lepo zahvalil za dobro besedo in mu pri slovesu zago-
tavljal: »Vaš kralj je dober in vaša vla-
da je pravična. Kadar se lv treba zanjo boriti, spomnite se me, takoj bom na mestu. Pišite jima, naj ine obdržita
v spisku rezervistov. Za Jugoslavijo sem vedno pripravljen tvegati svoje življenje.«
Vrlemu Gruzinu so izposlovali delo v neki lesni industriji Ali dela nevajenemu junaku je cirkularka že prvi teden odstrigla dva prsta. Ko se je izlečil, je odšel na Dunaj. Skoraj smo ga bili pozabili, ko smo dobili od njega pismo s sončnega Kavkaza. Navdušeno se izraža o naši državi in nas prosi, naj mu nemudoma javimo, kadar bo kaj. Tudi generala in obeh poročnikov se spominja, toda njihovim imenom dodaja krepke kletvice, o katerih pravijo Rusi, da so zgrajene v tri nadstropja.
Ta zgodba morda komu ne bo všeč, dasi je vsekakor zelo poučna. Pred vsemi sličnimi zgodbami ima to prednost, da je resnična do zadnje pičice.
Poraz ln zmaga proti Bolgarom
v nedeljskih revanžnih tekmah za trening proti dvema bolgarskima moštvoma Je naša reprezentanca tesno izgubila v Beogradu, druga pa enako zmagala v SotijI
Beograd 2. aprila Včeraj sta se v Beogradu in Sofiji ponovili trening-tekmi prvih in drugih garnitur obeh državnih reprezentanc. Kakor znano, smo ob enaki tekmi pred 14 dnevi na nasprotnih igriščih dobili z 2 : 1. Včerajšnja nastopa naših reprezentanc sta se končala z majhnim plusom za Bolgare vendar pa so vsi soglasno mnenja, da je bila igra naše prve garniture v Beogradu zelo slaba, kar nam daje za težak nastop proti Rumunom zelo šibke nade.
Bolgarija A : Jugoslavija A
3 :2 (0:0)
Naša reprezentanca je nastopila kot favorit, ki ji je do odmora pomagal še veter in kljub temu je odšla poražena s terena Zmaga Bolgarov je bila popolnoma zaslu-
žena, ker so naši od začetka do konca igrali zelo raztrgano. Res je sicer, da so se vsi igralci zelo potrudili, toda vsak je igral preveč za sebe in tako ni bilo v moštvu nobene kombinacije in nobenega pravega sistema. Najslabša v enajstorici je bila krilska vrsta, kjer je najbolj razočaral Ga-yer. Lechner je bil nekoliko boljši od Ar-senijeviča Napadalna vrsta je bila slabo sestavljena in je tudi zelo malo streljala, kar je bilo posebno pred odmorom malo taktično. Obramba se je borila s spreme-Ijivo srečo Tudi Glaser ima precej na vesti tretji gol.
Prvi polčas je potekel v premoči domačih, toda končal se je brez gola. Po odmoru so imeli Bolgari mnogo več od igre in so tudi mnogo več streljali Gola za Jugoslavijo sta zabila Kragič v 29 in Zivko-vič v 30. min. (iz enajstmetrovke).
Dva neuspeha Ilirije v Gradcu
V nedeljo in včeraj je ljubljanska Ilirija nastopila v dveh tekmah na turnirju graških klubov — Moštvo je kljub porazoma napravilo dober vtis
Gradec, 2. aprila boljšega pokrivanja in podajanju. Napad
Včeraj in danes se je vršil v Gradcu večji velikonočni nogometni turnir, ki se ga ie razen graških klubov, GAK, Sturma in Hakoah, udeležila tudi ljubljanska Ilirija.
Prvi dan svojega gostovanja je Ilirija doživela nezaslužen poraz, ki ne ustreza poteku igre niti znanju, ki sta ga pokazali obe moštvi. Na igrišču se je zbralo do 2000 ljudi, ki so z velikimi simpatijami spremljali igro gostov, obenem pa protestirali proti krivičnim s odnikovim odločitvam. Sodnik je v glavnem s piskanjem off-sideov in »foulov« občutno škodoval Iliriji. Tla na igrišču so izredno trda, česar Ilirija ni vajena in v teh okoliščinah je razumljivo, da se ni mogla uveljaviti kakor je zaslužila. Ker je imela še precej smole in je GAK zaigral kot že dolgo ne, je bila njena usoda zapečatena.
GAK : Ilirija 5:1 (4:1)
Ilirija je nastopila v postavi:
Rožič, Sabla, Berglez, Unter, Varšek, Sočan, Lah, Slapar, Svetic Vili, Pikič in Pfajfer.
Moštvo je kot celota napravilo dober vtis in je po dolgem presledku pokazalo mnogo vigranosti in razumevanja, predvsem pa izredno voljo in zagrizenost, česar smo dosedaj skoraj redno pogrešali. Vratar je bil dober in je branil nekaj stvari v velikem stilu, toda dva gola je treba skoraj pisati v njegovo breme. Obramba je bila dobra, vendar se je zdelo, da ji manjka nekoliko kondicije. Krilci so rešili svojo nalogo zadovoljivo. Varšku bi bilo treba nekaj več pregleda, ostalima dvema pa
Velikonočni nogomet v Mariboru
Maribor, 2. aprila.
Za velikonočne praznike sta SK železničar in ISSK Maribor nastopila proti zbK Hermesu iz Ljubljane. Hermes je bil v nedeljo gost SK železničarja, danes pa ISSK Maribora. V nedeljo je bilo srečanje med SK železničarjem in ZSK Hermesom v znamenju borbe za pokal prometnega ministra. ki ga brani subotiški 2AK. Oba nasprotnika sta se dogovorila, da porabita nedeljo za izločilno tekmo za prvenstvo jugoslovanskih železničarskih klubov. Kot vsako leto, tako je tudi letos Hermes izpadel že v predtekmi, dočim bo SK železničar tekmoval dalje, najbrže proti zagrebškim železničarjem.
Železničar : Hermes 3:1 (2:0)
Svojo tekmo sta železničar in Hermes odigrala v nedeljo pod vodstvom g. Nemca v teh postavah:
SK železničar: Mahajnc, Frangeš n, Frangeš III, Ronjak, Frangeš I, škof, Vlado, Pezdiček II, Efferl, Pavlin, Habit.
ŽSK Hermes: Oblak, Klančnik, Košmerl, Kretič, Košenina, Cebohin, Kos, škrajner, Primar, Brodnik, Mokorel.
Igra je tekla zelo živahno, žal pa je pri tem' močno trpela zaradi ostrosti in siro-vosti Dober del tega gre na sodnikov račun ki ni pokazal potrebne energije, da bi preprečil tako igro. Športne instance so že ponovno imele priliko videti, kakšna so naša igrišča ob srečanju važnejših nasprotnikov tako da si bodo morali staviti kot prvo nalogo, da bodo ukrenile vse potrebno L_ pri klubih in pri sodniški sekciji - da se nogometne igre po današnjem vzorcu ne bodo več ponavljale. Sodniki bodo morali uporabiti najostrejše mere proti igralcem, ki se preveč poslužujejo telesne igre
železničarji so se zopet pokazali kot zelo borbeno moštvo, v katerem pa nekateri preradi prestopajo dovoljene meje. uzja obramba je delovala sigurno kot običajno, dasi se zdi, da sta branilca vedno bolj nevarna igralca. V krilski vrsti je seveda duša Frangeš I, ki igra v splošnem zelo požrtvovalno; sem in tja pa ima slabe trenutke, zaradi katerih je povzročal mnogo kazenskih strelov. V napadu je najbolj ugajal trio, ki je lepo napredoval in par-krat zelo ogražal vrata Hermesa. Moštvo je v celoti bolj borbeno kot moštvo Hermesa, kar je bilo tudi odločilno pri rezultatu.
Hermes ni mogel pokazati lanske forme. Dočim so se nekateri kot posamezniki zelo odlikovali, so drugi kazali napake mnogo pod običajno formo, kot celota pa enajstorica najbrž še ne bi bila sposobna za težak boj. Napadalna vrsta ni napravila vigra-nega vtisa. Najboljši mo? v kvintetu je bil vsekakor škrajner, ki je poslal na nasprotnikova vrata serijo zelo nevarnih žog. Prav dober in neumoren je bil tudi Mokorel na levem krilu, ki pa v Brodniku ni imel pravega soigralca. Krilska vrsta je bila defenzivno boljša kot pri podpiranju in držanju zveze z napadom Zelo požrtvovalno se je v tej formaciji udejstvoval Kozina, ki je bil duša moštva. Obramba je
je bil premalo povezan. Krili sta igrali dobro, toda imeli sta pri streljanju deloma smolo, deloma pa izbornega vratarja GAK proti sebi*
V	predtekmi je Sturm porazil Hakoah z
Sturm: Ilirija 4 :2 (2 : 0)
Pred 3000 gledalci se je danes odigral finale turnirja. Ilirija je danes nastopila v naslednji postavi:
Rožič, Svetic (Berglez), Unter, Bogme, Varšek, Sočan, Luce, Sandl, Vili. Slapar, Ffeifer.
Gostje so se posebno uveljavili v drugem polčasu, ko so zaigrali z neverjetno voljo in elanom. Vsi so storili več kot svojo dolžnost, toda kljub 'emu je treba posebej omeniti Sočana, ki je bil najboljši mož na poliu sploh. Obramba je nekoliko »plavala«, "Rožič v golu je bil prav dober in dobljenih golov ni mogel ubraniti. Krilci so bili Izredno pridni in požrtvovalni. Napad se je po dveh lepih golih, ki sta ju zabila Vili in Sandi, ob stanju 2:0 ln 3:1 odlično uveljavil, toda imel je veliko smolo. Pravilen rezultat današnje tekme bi moral biti neodločen.
Sturm je dobro vigrano ln izenačeno moštvo ter ima posebno v srednjem napadalcu sija jnega tehničarja, ki je pripravil večino pozicij.
Sodnik je bil nekoliko boljši kakor včeraj, vendar pa -fe tudi mnogo grešil v obojestransko škodo.
V	predtekmi je GAK porazil Hakoah z 8:1, toda njegova igra le bila mnogo slabša kot včeraj proti Iliriji.
opravila svoj posel zelo solidno, branilca sta ubirala zelo pametno taktiko in sta im-ponirala z dolgimi osvobodilnimi streli. Vratar je bil zlasti v drugi polovici igre zelo siguren. Hermes dolgo ni mogel do pravega poleta. Ves prvi polčas si je dal igro povsem zmešati. V zagrizeni igri z nasprotno obrambo napad, prepuščen svoji usodi, ni mogel uspevati, šele v drugem polčasu se je enajstorica deloma znašla in zaigrala prav dobro vsaj v trenutkih.
V	predtekmi je rezerva SK železničarja v prijateljski tekmi zmagala nad rezervo SK Svobode v razmerju 4:2 (1:1). Ta tekma niti najmanj ni bila prijateljska in je moral sodnik g. Jančič izključiti kar 4 igralce.
Danes je ZSK Hermes nastopil na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu proti ISSK Mariboru.
Hermes : Maribor 2:1 (1:1)
Dočim so Hermežani nastopili skoraj z istim moštvom, kakor včeraj proti Železničarju ter izmenjali samo srednjega napadalca, ki ga je igral Zalokar. je Marib >r nastopil z naslednjim moštvom:
Koren-Kurent. Oka-Konič Kirbiš, Kuka-nja-Miloš. Dušan, Stare, Vesnaver, Jurgec.
Po včerajšnji zmagi Železničarja je bilo precej zanimanja, kako bodo odrezali belo-črni Tesno zmago je odnesel Hermes, ki pa s svojo igro v prvem polčasu ni dal slutiti, da bo postal zmagovalec. V borbi z dobro razpoloženo in s svojim napadom lepo povezano srednjo vrsto belo-črnih je gostom ostalo le malo prilike, da pokažejo svojo umetnost Pokazali pa so že ob koncu prvega še bolj pa v teku drugega polčasa. da so v dobri kondiciji.
V	igri proti Mariboru so se še bolj pokazale vrline in pomanjkljivosti vsega moštva kakor tudi posameznikov. Glavno besedo je imela ožja obramba, ki je rešila marsikatero kočljivo situacijo. Dobra Je bila morda tudi krilska vrsta, dočim se napad ni posebno izkazal. Oba gola sta bila dosežena bolj iz slučajnih okolščin.
Maribor je kljub porazu zapustil ugoden vtis Moštvo belo-črnih se je pokazalo z dobre strani Imelo je dve tretjini igre v svojih rokah in bi po poteku igre moralo zmagati Sreča pa jim ni bila naklonjena, zastreljali so tudi enajstmetrovko.
Posamezne formacije so dobro povezane in napad je v polju lepo pridobival na terenu in tudi lepo kombiniral, toda pred golom je odpovedal. Tako so ostale številne zrele in prezrele situacije neizkoriščene Krilci so bili dobri, prav tako tudi ožja obramba. Igra sama je bila živahna in fair. Sodil je g Bizjak.
V	predtekmi je mla.dina Maribora porazila v prijateljski tekmi mladino Svobode s 4 : 1 (2 : 0) Sodil je g. Vesnaver.
Ne samo šport,
ki je v prvi meri koristen telesnemu zdravju, ampak
tudi duhovna izobrazba
je potrebna odrasli mladini v naših časih Najlepše In najcenejšo priliko za izobrazbo, Id je ni mogla dati šola, nudi ilustrirana
tedenska revija »ŽIVLJENJE IN SVET« Vprava: Ljubljana, Knafljeva ulica 5
Tekmo je sodil Mika Popovič. Na igrišče je prišlo do 7000 gledalcev.
Jugoslavija B : Bolgarija B
1:0(0:0)
Sofija, 2. aprila
Včerajšnjo tekmo med drugima garniturama Jugoslavije in Bolgarije je posetilo okoli 10.000 gledalcev. Publika je Jugoslovene sprejela z navdušenim vzklikanjem.
Nasprotnika sta bila precej enakovredna in je bila zmaga Jugoslavije precej časa v zraku. V prvem polčasu se je odlikoval vratar čulič, ki je ubranil siguren gol blizu droga, pri tem pa se je tako poškodoval da ga je moral zamenjati Jakšič. Igra prvega polčasa je šla večinoma po zraku.
Po odmoru je bila igra tehnično lepša. Jugosloveni so se odlikovali v igri z glavo. V tem delu igre je bil poškodovan srednji krilec Vojinovič. Gol za Jugoslavijo in edini gol tekme je zabil Kodrnja.
V Celju
Atletik : Maribor 4:2 (3:0)
Celje, 2. aprila.
Na veliko nedeljo popoldne je gostoval ISSK Maribor v Celju in odigral na športnem igrišču pri »Skalni kleti« prijateljsko nogometno tekmo s celjskimi Atletiki, ki so zasluženo zmagali v razmerju 4:2 (3:0).
Mariborski gostje so nudili zadovoljivo tehnično in kombinatorno igro, bili so v prvem polčasu v lahni premoči, toda neodločni pred golom. Atletiki so igrali požrtvovalno in so situacije pred nasprotnikovim golom po večini dobro izrabili. Tekma ni bila posebno zanimiva. Goli za Atletike so padli v 14., 39. in 45. minuti prvega ter v 44. minuti drugega polčasa, gola za Maribor pa v 17. in 33. minuti drugega polčasa.
Tekmo je sodil g. Stoklas precej površno. Publike okrog 200.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Hakoah (Dunaj) : Hašk 2 : 2 (1 : 1), Gradjanski : Hakoah 2 : 0.
Split: Hajduk : Concordia 2 : 1 (v nedeljo in včeraj).
[BAYER1
Potiti - potiti - potiti se
Ja najvažnejše za hitro ozdravitev od gripe f Da to sigurno dosežete je treba vzeti že pri prvem znaku gripe ASPIRIN tableta, ker BAYER VE. KAJ POMAGAl
ASPIRIN
TABLETE
m. <*t»i> Mik-'«« n.u.mv
Varaždin: Varaždinski SK : Sportklub (Gradec) 1 : 0. Subotica. Žak : Hajduk (Temešvar)
1	: 0. Banatul (Temešvar) : Bačka 1 : 0. Osijek: Slavija : Makabi 4 : 3; Gradjanski : Elektra 2 : 1.
Wr. Neustadt: Donau : Wr. Neustadt
2	: 0, WAC : FC Wien 1 : 1. Budimpešta« Ferenczvaros : Avstria (Dunaj) 6 : 4 (4 ": 0); Rapid : Hungaria 4 : 0 (1 : 0); Hungaria : Avstria 6 : 2; Ferenczvaros : Rapid 9 : 5; Ujpest : Kispest 6 : 1.
Praga: Bohemians : DFC 4 . 0; Vikto-rija-žižkov : Ruch (Poljska) 5 i 4: DFC : Ruch 2 : 2; Viktorija-Ž. : Bohemians 3 : 0.
Berlin: ASK Stockholm . Tennis-Borussia 2 : 1 (1 : 1).
Anvers: Sparta (Praga) : 5 : 2 (2 : 1), Vienna (Dunaj) Vienna : FC Anvers 3 : 3.
Liege: Sportklub (Dunaj) ga) 2 : 1. Mulhouse: Vienna (Duna) :
3	: 1.
Lausanne: Bewegungsspieler (Stuttgart) : Teplitzer FC (ČSR) 4 : 3; Lugano : Lausanne Šport 3:1; Teplitzer FC : Lausanne Šport 3 : Z
Kodanj: Admira (Dunaj) : Repr. Koda-nja 3 : 1 in 2 : 2.
Rim: Juventus : Ambro6iana 0 : 0; Pro Vercelli : Alessandria I : 0; Lazio : Fio-rentina 2 : 2; Brescia : Genova 3:1; Na-poli : Padova 1:1; Casale : Palermo 2 : 2; Roma : Livorno 3:1; Bologna : Torino 2 : Z Ambroziana vodi z 42 točkami pred Juventusom (41 točk).
Krakov: Wacker (Dunaj) : Cracovla 2 : 2, Wacker : Wisla 6 : 1.
Bershoot AK : Sparta 3 : 0,
: Slavia (Pra-
; SC Mulhouse
Namesto lige — pet skupin
Na nedeljski čredni skupščini JNS je bil z veliko večino sprejet predlog za spremembo tekmovanja za državno prvenstvo — Ljubljana bo igrala z dvema kluboma v
V. skupini
Beograd, 2. aprila
Včeraj ob 9. dopoldne se je vršila v dvorani Delavske zbornice izredna skpuščina JNS, ki je imela na dnevnem redu samo vprašanje spremembe sistema tekmovanja za državno prvenstvo Na skupščini je bilo zastopanih okrog 500 klubov. Ker Je vprašanje v glavnem razčistila že sobotna konferenca delegatov, je skupščina potekla izredno hitro in brez hrupa kakor je sicer običajno.
P * otvoritvi predsednika in poročilu tajnika o situaciji, ki je nastala po decembrski redni skupščini JNS, je g. Boško Si-monovič prečital svoj predlog za nov način tekmovanja Po tem predlogu se bo državno prvenstvo odigralo v dveh delih, in sicer najprej po skupinah in nato v finalnih tekmah.
Vse območje JNS se razdeli na pet skupin. v te pa se uvrstijo naslednji klubi:
I.	skupina: BSK, Jugoslavija, Vojvodina in prvaka SuNP in BLP;
II.	skupina: Bask. Sparta in prvaki kra-gujevškega, niškega in skopljanskega podsaveza;
lil. skupina: Hajduk, Split, Slavija (Sarajevo) in prvak Sa NP.
IV. skupina: Concordija. Slavija (Osijek)
in prvaka ONP in Ba NP.
V. skupina: Gradjanski, Hašk, Primorje in prvak LNP.
V finalne tekme bodo prišli zmagovalci vseh petih skupin ter drugoplasirana kluba iz I. in V. skupine Kot osmi klub bo prišel v finale še zmagovalec med tretjepla-siranim v V. skupini in prvakom ZNP, ki ki pa bo moral igrati še kvalifikacijsko tekmo z drugoplasiranim klubom III. skupine. Tekme v skupinah in v finalih se bodo igrale po dvojnem sistemu na točke. Tekmovanje v skupinah se bo začelo 15. julija in se mora končati do konca septembra, finalne tekme pa od začetka oktobra do 1. julija 1935. Predlog vsebuje razen tega še nekaj važnih podrobnosti glede finančne strani prireditev.
Proti predlogu je govoril samo delegat Baska, Jugoslavija pa je glede na veliko večino, ki se je pokazala za Simonovičev predlog že na konferenci, svoj predlog umaknila. Nato se je dvakrat glasovalo, ln sicer obakrat z ogromno večino za spremembo starega sistema in za uvedbo skupin po predlogu Samonoviča (455 : 43 in 447 : 65).	,
Skupščina je bila zaključena kmalu po 12. uri.
Hazena
Atena : Ilirija 1:0 (1:0)
Ljubljana, 2. aprila
Obe družini sta nastopili na velikonočno nedeljo kompletni v najjačjih postavah. Glede na začetek sezone je bila igra še na zadostni višini. Tesna zmaga Atene ustreza poteku igre. Obe družini sta bili najboljši v obrambi, kar se vidi že iz rezultata. Krilke bodo tudi kmalu v polni formi, le oba napada potrebujeta še precej dela. Kombinacija po sredini je zadovoljila, pred vrati pa so vse napadalke še vse preveč okorne.
ning za c«antry tekače, ki naj se ga udeleže: brata Starmana, šporn, Osterman, Ha-bič, Ilovar, Vrečko, Pirš, Senčar Lado. — (Hazenska sekcija.) Drevi ob 18.15 trening za vse članice. Garderoba na drsališču. Boža, Ang^ca, Anči sigurno. One, ki so ob 18.15 zadržane, imajo trening ob 19.
SK Reka. Drevi ob %21. seja upravnega odbora v gostilni Sokolskega doma na Viču
Smučarki tečaj alpske smuške šole inž Janše bo od 5 do 15. t. m. Vsi udeleženci naj se sestanejo 4 t. m. zvečer v hotelu Zlatorog ob Boh jezeru in ne pri Sv. Janezu, kakor je bilo javljeno. V tečaju bo poučevalo več učiteljev, da bo ustreženo znanju vseh tečajnikov. Poleg tehničnega , . J, .-i:- jn težje
4 *1„ Aiona u f,„« v '	pouka so na sporedu tudi lažje in težje
Prva se je znašla Atena, ki je tudi v	£	f	Komno Bo
sredi prvega polčasa po Ici zabila svoj gol. '	lurc- ""	..	,
Konec igre je pripadel Iliriji, ki pa proti
izborni Bernikove in Petričevi ni mogla izenačiti. Ilirija je v drugem polčasu prinesla svežo moč v napad, ki je igro sicer nekaj poživila, toda pred golom pa tudi ni nadkriljevala ostalih napada Ik.
Drugi polčas je sodnik iz neznanih razlogov podaljšal kar za cele štiri minute. Sodil je g. Jurman prav dobro in objektivno skoraj do konca tekme, ko je že postal nekoliko šibkejši, želeti bi bilo. da bi
gatin. Hribarice itd Vremenske prilike in sneg so odlični kot še nikoli doslej.
ŠPORT PO SVETU
o Solleftei še nismo pisali! Tamkaj na švedskem so imeli letos tekme Fise v vseh disciplinah, razen smuka in slaloma, ki je bil v St. Moritzu. Vreme je sprva nagajalo iri prireditelji so imeli precej stro-, škov s popravljanjem skakalnice, pozneje podsavez svoje trening - tekme objavljal ; pa je padej nov sneg in problem je bil re-vsaj 48 ur prej v listih in jih v splošnem gen
določal za primernejše termine kot je velikonočna nedelja.
Službene objave Ljubljanskega podsaveza JSŽS. Jutri popoldne ob 17.45 sestanek častnega damskega komiteja, ki naj se ga udeležijo sledeči člani uprave- dr Bradnč prof. Jelenčeva in prof Stepišnik Sestane* je v damskem salonu kavarne Rmonr Ravnotam je ob 19 tudi redna seis uprav nega odbora Dnevni red važen!
SK Ilirija Mahlinatletska sekcija) Po poldne od 17 dalie bo trening na igrišču ki nai se era udeleže vsi. ki utegnejo Ob rol 10 bo nrav tam <*troco obvezen tre
Na 18 km je startalo 130 tekmovalcev, med katerimi so trije Finci odnesli prva tri mesta: Nurmela (1.) v času 1:04:29, Saarinen (2.) v 1:05:35 in Lappalainen (3.) v 1:06:08. Potem so se uvrstili Šved Hagg-blad (1:06:10). Finec Kappinen (1:06:15) in Vorvežan Hagen (1:06:22); slednji je imel lajboljši čas kot tekmovalec za kombina-ijo Do 25 mesta sploh ni bilo nobenega ;rednjeevropca Znani Nemec Leupold je sasedel s časom 1:12:46 komaj 52., naš orejšnji znanec Bogner pa s časom 1:15:08 šele 72 mesto To Je bila konkurenca, vredna naslova prireditve!
Na dan tekem v kombinaciji je zapadlo
tudi na skakalnici mnogo svežega snega in prireditelji so iz varnostnih ozirov skrajšali nalet od 75 na 50 m. Kljub temu pa so tekmovalci še zmerom padali in je bilo I ič najpametnejše paziti na stil in sigurnost. Najbolj se je ravnal po tem Norvežan Ole Hagen, ki je vzdržal oba skoka na 58.5 oziroma 58 m in postal s 441.5 točke letošnji zmagovalec v kombinaciji na tekmah Fise. Za njim se je uvrstilo še 5 severnjakov (4 Norvežani in 1 Finec), nato pa je pretrgal njihovo vrsto naš znanec Poljak Štefan Maruszarz, Ju je dosegel 396.6 točke. Tudi njegov ro|M Bronislav Czech si je izvojeval častno 13. mesto pred Nemci in drugimi močnimi konkurenti.
Štafeta na 4X10 km je prinesla Fincem pričakovano zmago v času 2:40:28, po sreči in popolnoma nepričakovano pa so zasedli drugo mesto Nemci (Motz, Schreiner, Bogner, Leupold) s časom 2:51:23. Zadnja moža švedske in norveške štafete, ki sta imela najmanj 10 minut naskoka pred Nemcem Leupoldom kot zadnjim, sta zašla na progi in sta se morala vračati, kar jih je spravilo ob mesti. Na cilj sta prišla tako, da sta imeli obe štafeti končno enak čas (2:53:07) in sta si razdelili 3. in 4. mesto. Poljaki so s časom 2:56:01 ostali zadnji!
V nedeljo (25. februarja) je bilo skakanje — pred 20.000 gledalci. Sneg ni bil dober; toplomer je zlezel na 2 stopinji pod ničlo, tako da je bilo vse mokro in lepivo. Startalo je 73 skakalcev in prvo mesto je pripadlo Norvežanu Johanssonu z dvema — po dolžini prav za prav povprečnima skokoma — na 59 m. Tudi drugi je bil Norvežan (Hovde), tretji pa Šved Erlks-son. Kot najboljši Srednjeevropec se je plasiral na 12. mesto Nemec Hans Ostler, ki je pustil za sebo celo Birigerja Ruuda in še marsikaterega zvezdnika na skakalnici. V skakalnih tekmah Solleftea ni prinesla senzacij!
Na 50 km so prišli po Švedi na svoj račun. Pred tekmo je še enkrat zapadel sneg in proga je bila že zaradi tega zelo težka. Imela pa je razen tega še 1000 m višinske razlike in rezultat je bil, da je šlo izmed 77 prijavljenih samo 54 tekmovalcev na progo. Med samimi severnjaki je tekmoval kot edini Srednjeevropec Švicar Kiljan Ogi, ki je s časom 4:51:28 zasedel 37. mesto. V ostalem pa se je na prva mesta usidrala cela vrsta Švedov razen Finca Reenena (na 3.), Norvežana Stenena (na 7.) in drugega Finca Heikinnena (na 10. mestu). Prvi je bil Wiklund v odličnem času 4:06:43.
To je bi lkonec v Solleftei, ki je pokazal, da bomo po Evropi še dolgo trenirali, preden bomo mogli severnjakom na snegu do živega!
* .
Nemška smučarska zveza je pravkar angažirala norveškega olimpijskega zmagovalca iz Lake Placida Birgerja Ruuda za trenerja svojih olimpijcev za prihodnjo zimsko olimpijado. Ruud bo 1. maja nastopil svoje mesto in se bo stalno naselil v Monakovem, kjer bo že poleti pričel teoretično pripravljati tekmovalce. Nemci so izbrali dobro, kajti Ruudov je malo na svetu!
* /j
Sonja Henie je letos osmič osvojila svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za dame. Poleg nje je tekmovalo še 16 kandi-datinj, med katerimi je imela nekaj resnejše konkurence samo v prostem drsanju; končno pa se je izkazalo, da ji zaenkrat še nobena ne more ogrožati najvišjega naslova. Druga najboljša je bila mala Angležinja Taylor, nato pa Landbeckova (Avstrija), Hulthenova (švedska), Vinsonova (Amerika), Lainerjeva (Avstrija), Herber-
jeva (Nemčija) in Egedius (Norveška).
«
Na kongresu Fise, ki je bil med tekmami v Solleftei, so bili sprejeti važni sklepi glede prihodnjih velikih zimskosportnih prireditev. Na zimski olimpiadi v Garmisch-Partenkirchenu (1. 1936) bosta prvič na sporedu smuk in slalom za moške in dame. Sklep je bil sprejet proti volji skandinavskih držav, ki nočejo damske udeležbe. Prihodnje tekme Fise v tekih in skokih bodo na Češkoslovaškem, glede prizorišča ostalih disciplin pa se bo sklepalo na eni izmed načelstvenih sej. Pri volitvah je bil izvoljen novi predsednik stotnik Oestgaard (Norveška), za podpredsednika pa grof Ha-milton (švedska) in polkovnik Bobkovski (Poljska). Dosedanji predsednik Fise Šved Holmquist je bil izvoljen za častnega predsednika.
Med raznimi državami, ki se temeljito pripravljajo za prihodnjo olimpiado, je treba omeniti tudi Švico, ki bo po pripravah in načrtih spravila 1. 1936. v Nemčijo okoli 300 udeležencev Približno tretjina je določena za zimsko olijnpiado, ostali pa pojdejo na letne discipline v berlinski stadion. — Stroški bodo znašali okoli sto tisoč frankov. Zaradi financiranja odprave je bil zdaj izbran poseben finančni odbor, ki na merava prirediti več propagandnih dni in zbrati na raznih športnih proslavah potrebna sredstva.
*
Finsko čudo v tekih, slavni Nurmi, si je omislil novo športno panogo, kegljanje. Nedavno se je udeležil večjega turnirja, kjer pa se še ni mogel otresti vseh nasprotnikov. Rezultat pa je bil kljub temu prav dober ln prijatelji so trdno prepričani, d? bo Nurmi tudi v tej panof kmalu pre kosil vse ostale in se tudi s keglji u velja' tako kot se je na tekališčih.
UMIJTE ZOBE TAKO KAKOR UMIVATE ROKE!
MILO za ZOBE
JE EKONOMIČNO, KER TRAJA MNOOO DELJ KO KATERAKOLI DRUGA ZOBNA PASTA
žena v sodobnem svetu
Žene v poklicu in gospodarska stiska
Zadnja številka »Ženskega Pokreta« je v celoti posvečena borbi poklicnih žen proti redukcijam. Posebno pozornost vzbuja članek ge Stebijeve, ker posebno jasno očrtava sedanje zahteve naših žen. Avtorica članka zavrača današnjo gonjo proti poklicnim ženam, ki bo za rešitev krize brez koristi in pokazuje, kako bi se tudi pri današnjih razmerah vsaj delno izboljšalo stanje, ne da bi se delala krivica enemu delu prebivalstva. Delen vzrok našega slabega stanja je po mnenju avtorice gotovo v tem, da se nismo dovolj ozirali na stvarne potrebe naše zemlje in njenega prebivalstva. Mi smo kmetijska država, zato smo občutili posledica svetovne krize pozneje in ne tako katastrofalno, kakor so jih občutile čisto industrijske države. Skoro 80 odstotkov našega prebivalstva se bavi s kmetijstvom m na podlagi tega dejstva bi vsakdo sklepal, da se tej panogi gospodarskega življenja posveča posebna pažnja. da se temu ogromnemu številu prebivalstva nudijo vsa mogoča sredstva, da čim izdatneje izkoristi zaklade svoje zemlje. Po podatkih statističnega letopisa iz 1. 1930. smo imeli v naši držav! naslednje strokovne šole: 3 državne srednje gospodarske šole, 27 banovmskih nižjih in specialnih in 2 fakulteti. V prvih dveh vrstah šol je bilo samo 1276 dijakov z 204 učnimi močmi, torej je prišla na 6 dijakov po ena učna moč, kar bodi mimogrede omenjeno.
A istega leta, ko smo imeli za 80 odstotkov našega prebivalstva 32 specialnih šol (in 2 državni gospodinjski),'smo imeli še nastopne strokovne šole: 17 bogoslovnih, 17 umetniških, 34 trgovskih dvorazrednih šol in trgovskih akademij, 11 strokovnih obrtnih šol, 216 ženskih obrtnih šol, 402 splošni obrtni in obrtno-trgovski šoli, 4 šole za oskrbne sestre, 3 babiške in 5 strokovnih šol prometnega ministrstva. Tudi pogled na naša vseučilišča nudi značilno sliko prav glede na gospodarski značaj naše zemlje. L. 1930. je bilo največ dijakov na pravniških fakultetah, medtem ko je gospodarska fakulteta po številu dijakov na petem mestu. In sicer je bilo na pravniških fakultetah 4638 dijakov (3982 moških in 656 žensk), a na gospodarskih fakultetah 607 dijakov (585 moških in 22 žensk). Starši polovice dijakov pravnikov so kmetovalci, a od dijakov na gospodarski fakulteti jih ima samo dobra petina starše kmetovalce.
Iz teh podatkov je razvidno, da imamo za 80 odstotkov prebivalstva 34 strokovnih šol, a za skoro 10 odstotkov prebivalstva, ki se bavi z industrijo in obrtjo, in za skoro 4.3 odstotka, ki »e bavi jo s trgovino in prometom, 668 strokovnih šol. Če razdelimo število gospodarskih strokovnih šol na prebivalstvo, pride na vsakih 460.000 prebivalcev po ena strokovna šola, a pTav tako pride po ena strokovna šola z industrijo, trgovino, obrt, promet že na 20.000 prebivalcev.
Ta statistika dovolj jasno kaže, da je naše strokovno šolstvo usmerjeno na napačno pot in da mora država tu napraviti temeljito reformo, da dvigne tisto panogo gospodarstva, ki je za nas najvažnejša in od katere zavisi usoda našega prebivalstva. Ako bi izvršili pregrupacijo teh šol, bi se finančna stran državnega in banovinskih proračunov sigurno ne izpremenila mnogo, toda gotovo bi se zmanjšala brezposelnost. Če bi gospodarstvu poklanjali tako pažnjo, kakršno zasluži, bi se gotovo znatno poživilo in bi se lahko zaposlilo mnogo več oseb s strokovno izobrazbo, s katerih pomočjo bi dvignili kvaliteto naSih proizvodov. kar bi gotovo ugodno vplivalo tudi na aktivnost naše trgovinske bilance.
V tesni kavzalni zvezi z našim gospodarskim stenjem je gotovo vprašanje našega osnovnega šolstva. Dognano je, da je pri nas pol milijona otrok brez šole, in to so brez dvoma samo kmečki otroci. Na drugi strani pa imamo na tisoče brezposelnih učiteljev in zapiramo učiteljske šole.
Podrobno in premišljeno izdelan program o naših stvarnih potrebah bi nas mogel obvarovati mnogih slabih posledic: od vsega početka bi starši vedeli, v katero šolo naj pošljejo svoje otroke, v kateri stroki ei bodo mogli ti otroci ustvariti eksistenco. Državni politiki pa bi ne bilo treba z nepopularnimi ukrepi vzdrževati ravnovesja med dohodki in izdatki. Zadovoljitev najbistvenejših potreb bi postopno dvignila civilizacijo našega kmečkega prebivalstva, kar bi dvignilo promet v naši industriji in obrti. Pokazal« bi se potreba po dobrih prometnih sredstvih, zaradi česar bi dobili mnogi intelektualci primerno zaposlitev Tedaj bi se izkazalo, da ne trpimo zaradi prevelikega števila intelektualcev — ker bi bili pravilno razdeljeni po strokah.
Naša prosvetna in gospodarska politika ima torej dve nalogi: 1. da pravilno usmeri in izvede organizacijo našega šolstva, 2. da smotrno preuredi zlasti glavne panoge našega gospodarstva, tako da bi njihov razvoj ustrezal bistvenim potrebam prebivalstva.
Svoja razmotrivanja zaključuje avtorica z naslednjimi besedami: »Moje prepričanje je, da je naša eksistenca v veliki meri ogra-žana samo zato, ker smo 15 let zanemarjali naše bistvene potrebe, ker nismo šli po potu, ki so nam ga narekovale stvarne razmere v državi. Primarno pravico moža in žene, pravico do dela in zaslužka, moremo zaščititi samo tedaj, če ustvarimo take razmer^ da bomo uveljavljali svoje sposobnosti tam. kjer so resnično potrebne «
Ko t* šel dosedanji naš razvoj v tem pravcu. piše dalje Stebijeva. ne bi bilo potrebno reševati krize na račun poklicnih žen. Ko poslušamo te reševalce krize, imamo vtisk, da število žen po službah sploh orc-^d'''? m Ha so	moški redka
pojava. In vendar sploh nimamo žen. ki bi zavzemale višje položaje, tudi če bi imele za to vse sposobnosti, ker prodiranje na višja mesta zavisi od moških. Poleg tega na imamo ookUee., kamor /ena sploh nima
dostopa: vojska, carinska in direktna prometna služba, orožništvo, teologija, upravna stroga in drugo.
Dosedaj izkazujeta največje število žen ministrstvo za prosveto in ministrstvo za promet v poštno-telegrafski službi. V učiteljski službi (osnovne, srednje in privatne šole) je bilo lansko leto 49.03 odstotka žen in 50.97 odstotka moških, in sicer je razmerje tako, da prevladujejo v osnovni šoli ženske učne moči, na srednji pa moške s 60.67 odstotka. Na višjih šolah pa je bilo 12 žen in 763 moških. V poštno-telefonski službi je bilo v začetku 1930. leta 31.26 odstotka žen in 68.74 odstotka moških, torej niti tretjina žen, a niti ena ni bila v peti skupini ali više. V resoru ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje je petkrat več moških zdravnikov nego ženskih.
V vseh teh treh ministrstvih, kjer je zaposlenih največ žen, imamo poleg 59 odstotkov moških 41 odstotkov žen. Povprečno pa so v državni službi zaposlene ena petina žen in štiri petine moških. Zato upravičeno dvomimo, da bi bila kriza rešena, tudi če bi vse te žene vrgli iz državne službe.
Splošna slika o ženah v poklicu je tale: 27.903 žene v državni službi, 2000 žen v svobodnih poklicih, žen, zaposlenih v industriji, obrti, trgovini, po bankah in kot služkinj je po podatkih raznih zavarovalnih institucij 137.696 (od teh nad 50.000 služkinj). Če temu številu pridenemo še 70.000 tistih, ki morebiti niso zavarovane, a delajo za plačo, dobimo število 237.899 žen v poklicih. Treba je pa še pripomniti, da je v naši državi število neporočenih žen višje, kakor število poročenih, ker je poročenih samo okoli 47 odstotkov. Kaj naj počno neporočene žene? Kako bodo na to vprašanje odgovorili reševalci krize?
Dogodki za mejo
Fašistični plebiscit
Trst, 30. marca.
Fašistični plebiscit je pri kraju. Dva dni so fašistični listi o njem še mnogo pisali, potem pa so nenadoma utihnili, ker so se gotovo prepričali, da njihovi »sijajni« rezultati kot propaganda za fašizem poučeni evropski javnosti ne morejo do živega.
Volilna propaganda je koncem preteklega tedna zavzela tak obseg, kakršnega ni imeJa niti leta 1924. in 1929., ko položaj fašističnega režima še zdaleka ni bil tako utrjen, kakor sedaj, ko mu kot najučinkovitejša opora služI baš gospodarska kriza. Po vseh slovenskih in hrvatskih vaseh so v poslednjih treh dneh pred plebiscitom priredili nešteto volilnih shodov, na katere so zbobnali vse prebivalstvo od otrok do starcev in celo slepce, gluhoneme in pohabljence. Po Goriškem, na Krasu in v Istri so vse zidove in stene potepih z neštetimi volilnima letaki. Med ljudstvom pa se je pojavil v manjših množinah tudi letak, ki ga je v slovenščini pozival, naj se polno-številno udeleže volitev, a naj glasujejo proti režimu. V tem letaku, ki ga je te dni objavila »Istra«, so antifašistični agitatorji zahtevali svobodno samoodločbo slovenskega in hrvatskega ljudstva, svobodo združevanja in tiska, obnovo slovenskih in hrvatskih prosvetnih društev, povratek pregnanih slovenskih učiteljev in drugih intelektualcev, amnestijo političnim kaznjencem in izdatno davčno razbremenitev ter podporo 2. milijonom nezaposlenih delavcev, kolikor jih je v resnici v Italiji. V njem so zatrjevali, da so se z našim ljudstvom soiidarizirali tudi vsi milijoni zatiranih delavskih 4n kmetsklh slojev italijanskega naroda.
Toda ta letak ni mogel niti zdaleka doseči svojega namena. Obubožano ljudstvo so znali fašistični agitatorji pridobiti z vse drugačnimi vabama. Na Krasu in v Istri so delili »Mussoliinijevo« moko, v Trstu in po drugih mestih so napovedovali, da bodo v kratkem zaposleni vsi brezposelni delavci, le v Trstu nad 2000, v Istri so zadolženim kmetom obljubljali posojila v smislu uredbe. s katero je režim prevzel obveznost plačati 3% za obresti. Kolikor pa niso pomagala takšna sredstva, je zaleglo nasilje. Trgovcem in obrtnikom bi odvzeli njihove koncesije, ljudi, ki so se v zadnjem času pod silo razmer vpisali v fašistično stranka bi izključili! iz stranke in tako izpostavili preganjanju fašistične policije, brezposelnim bi ukinili vso podporo, ostalim bi odvzeli delo On ž njim še tisti dve liri, ki jih z muko dnevno zaslužijo pri cestnih in drugih javnih delih.
Fašistične oblasti so šle še dalje. V soboto zvečer so iz Trsta, Reke, Pule, Gorice in drugih mest s celimi kolonami tovornih avtomobilov odpravili na deželo fašistične miličnike in nekdanje skvadriste, da opravijo, kar do tedaj ni dosegla volilna propaganda. Tudi na deželi so mo-
da se
bilizirald vse oddelke mladih fašistov, so krožili po vaseh in skrbeli, da so v nedeljo v masah zbirali na voliščih. Poleg tega pa so bili na delu še karabinerji, policijski agenti, občinski nameščenci, člani krajevnih dopolavoristlčnih organizacij, fašistinje in drugi taki elementi Spričo vsega tega ni bilo nit>i od daleč misliti na to, da bi se ljudje kakorkoli odtegnilo volitvam. Kdor pa je šel volit, se je dobro zavedal, da imajo volilne komisije strog nalog kontrolirati vsak posamezen glas vsa kega posameznega volilca, če ni morda glasoval proti.
V	senci karabinierskih ln fašističnih bajonetov so že v nedeljo zjutraj prihajali ljudje v sprevodih z dopolavorističnimi godbami na čelu na volišče. Ponekod, kakor pri Sv. Kancijanu na Soči, so prišli iz sosednih vasi na volišče kar vsi prebivalci z otrooi, ženami, starci in bolniki. V Senožečah, šentpetru ta drugod, zlasti pa v Istri so prignali na volišča sprevode kar po 600, 700 in 1000 volilcev. Razumljivo je, da so potem italijanski listi lahko zabeležili, da so bile volitve v mnogih krajih že do 10. zjutraj končane, tako v Štor-jah, Hruševju, Vremah, Divači, Nabrežini, Devinu, Lablnju. Motovunu. Klani in drugod. V Divači so fašisti pripeljali na volišče tudi sprevod bednih starcev, ki so jih morali mladi fašisti deloma celo nesti. Drugod so fašistični sanitejoi na nosilnicah prinašaH na volišča slepce in pohabljence. Tako je se je dogajalo Dutovljah, v Treb-čah, Padričah, Bazovici, na Repentaboru, v Črnem vrhu. Kalu, Kanalu, Čepovanu itd.
Jasno je, da so morali biti rezultati malone stoodstotni. Po poročilih tržaških listov posnemamo naslednje podatke: V goriški pokrajin je bik) vpisanih 58.377 volilcev, od teh je glasovalo 54.780, za režim 54.464, proti 294, v reški (po enakem vrstnem redu) 25.671, 24.861, 24.858, 3, v puljski 79.986 75.829, 75, 919, 10, v tržaški 80.162, 75.704, 75353. 139, v zadarski 3602, 3526, 3526, 0. Zanimivo je pripomniti, da je bilo leta 1924. v vsej Italiji 12,069.336 volilnih upravičencev, pri nedeljskih volitvah pa, čeprav je prebivalstvo Italije od tedaj na-rastlo za 3 milijone ljudi, le 10,433.536.
V	posameznih slovenskih krajih so bili rezultati naslednji: Šent Peter na Krasu 646 upravičencev, 632 oddanih glasov, 632 za režim, Postojna 1818 upravičencev, 1775 oddanih glasov, 1773 za režim, 2 proti, Dolina 1302, 1267, 4, Nabrežina 1237, 1201, 1196, 5, Sežana 999, 997. 2. Dutovlje 516, 481, 481, 0, Divača 830, 761, 756, 5, Lokev 292, 266, 266, 0, Bukovje 195, 184, 184, Senožeče 399, 389, 2, Košana 463, 416, 414, 2, Ajdovščina 848, 820, 806, 3. 11 razveljavljenih. Breginj 719, 706, 6, Kanal 1331, 1261, 1256, 5, Kobarid 939, 911, 909, 2, Crniče na Vipavskem 624, 459, 453, 6, Čepovan 940, 809, 802. 7, Cerkno 827. 770, 765, 5, Komen 2787, 3660, 2657, 3, Idrija 750, 725,
t
V	globoki žalosti naznanjamo, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in tast, gospod
Ivan Kosti
inšpektor finančne kontrole v p. in posestnik, odlikovan z redom sv.
Save IV. stopnje
na velikonočno nedeljo, previden s tolažili sv. vere, v 59. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 3. aprila 1934 ob 15.30 uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Maša zadušnica bo v petek, dne 6. aprila 1934 ob 7. uri zjutraj v mariborski stolnici.
V	Mariboru, dne 2. aprila 1934.
ANA roj. BERL02NTK, soproga; PAVLA, hči; DR. JANKO, sin; ZINKA WOLF roj. KOSTL in MICI, sestri; STOJA roj. CROBATH,
sinaha in ostali sorodniki.
(PoaHusilet
POSKUSNA ŠKATLICA
3'-
DIN
715, 10, Črni vrh 662, 661, 659, 2, Dorn-berg 631, 630, 619, 1, Prvačina 700, 674, 671, 3, Opatje selo 597. 488, 478, 10, Bovec 831, 744, 738, 6, Rihenberg 819, 804, 799, 3, Anhovo 1034, 998, 993, 5, Sv. Križ na Vipavskem 731, 693. 683, 10, Štanjel 678, 655, 647, 8. Sv. Lucija na Tolminskem 910, 729, 718, 11, Trnovo 459, 451, 447, 4, Tolmin 1129. 1102, 1090, lil, Vipava 730, 709, 702, 7, Kal pri Kanalu pa 756 upravičencev, 639 oddanih glasov, 632 za, 7 proti režimu.
Tihotapske afere v prestolnici
Beograd, ob koncu marca
NI še dolgo temu, kar so beograjski občinski trošarinci zalotili nameščence velike prestolnične trgovske tvrdke Adanja, ki so iz skladišča, ki se nahaja tik trošarinske meje, toda na oni strani, tihotapili v mesto velike količine lešnikov, skrite v velikem tovornem avtomobilu. Lastnik tvrdke, star, v vseh prestolniških krogih kot poštenja-ška korenina znan in spoštovan trgovec, je pojasnjeval preiskavajočim trošarin, organom, da ima zato skladišče tik ob troša-rinski meji, da more hraniti v njem v večjih količinah in zato tudi ceneje dobavljeno blago, za katero se ne plača trošarina. Prodaja v mestu pa gre bolj počasi, pa se zato iz skladišča uvažajo v mesto le manjše količine, za katere se sproti plačuje trošarina, ki se tako razpodeljuje na manjše, lahko zmagljive zneske, dočim bi se za uvoz vsevkupne količine moral plačati znesek, ki bi zlasti v sedanjih časih gospodarske krize zelo potresel blagajno in bi se ob počasni prodaji blaga šele po nedo-glednem času vrnil vanjo, ali pa tudi splon ne, vsaj ne v celoti, ker se nekaj blaga tudi pokvari ln ne proda. Tvrdka Adanja je bila za tihotapljenje lešnikov kaznovana s težko globo, ker se je dokazalo, da je bil njen tovorni avtomobil na prav poseben način opremljen za skrivni prevoz ne-otrošarinjenega blaga in se je tako blago našlo skrito v njem po prehodu čez troša-rinsko mejo.
Tihotapljenje čez trofiarlnsko mejo Je vsekako zelo dobičkanosno, pa zato take kazni ne vplivajo nič kaj posebno svarilno. To se je pokazalo pred tremi dnevi, ko so občinski trošarinci v mestu samem, toda šele po ovadbi, ki je brez dvoma izšla iz »konkurence«, razkrili veliko zalogo ne-otrošarinjenega rafiniranega špirita. Tro-šarinski urad je namreč prejel pismo, v katerem se vprašuje, kako more vendar tvrdka Heinrich Schwitzer z zalogo v ulici Franchet d' Espereya prodajati liter rafiniranega špirita po 34 Din, ko vendar že državna in občinska trošarina sami znašata toliko na liter. Občinski trošarinci so nato preiskali zalogo tvrdke in so našli v njej okoli 9000 litrov neotrošarinjenega rafiniranega špirita, za katerega bi se bilo moralo plačati okoli 82.000 Din občinske trošarine. Tvrdka pa je morala plačati za kazen trojni znesek, 247.300 Din in ga Je tudi plačala brez ugovora, odrekajoč se pritožbi proti tej kazni, dasi so trošarinci tudi zaplenili neotrošarinjeni špirit.
Ker so trošarinci hoteli točno ugotoviti, koliko blaga je bilo otrošarinjenega, koliko pa ne, so zahtevali, da jim tvrdka predloži odnosne knjige, česar pa tvrdka ni hotela
storiti brez navzočnosti policije, radi česar so trošarinci zapečatili blagajno, v kateri so se nahajale knjige. Naslednjega dne je tvrdka pristala na to, da se blagajna pregleda, kar je pobudilo sum, da se je medtem odprla zapečatena blagajna .Ko so nato trošarinci pregledali pečate, so javili, da se zdi, da so bili pečati odstranjeni, pa zopet pritrjeni na blagajno. Zato se je tro-šarinska uprava obrnila na policijo, da ugotovi, ali ta sum odgovarja resnici, pa bi v tem primeru imela tvrdka opravka tudi še s kazenskim sodiščem.
Tvrdka Heinrich Schwitzer Je kupila špirit pri tovarni špirita »Všetečkac, ki Je morala lani plačati občinski trošarinski upravi dva, državi pa šest milijonov globe zaradi nepravilne prodaje špirita, ko je prodaja špirita na debelo pridržana špiritni centrali. Zatb se uvede sedaj tudi preiskava o prodaji špirita tvrdki Schwitzer. Ce pri tej prodaji »Všetečka« ni ravnala pravilno, pride zopet nova milijonska globa.
Teden dni filma
»Carica Katarina«
Elizabeta Bergnerjeva in Douglas Fair-banks junior se prvič srečata na platnu v tem filmu, ki ga je zrežiral Paul Czinner in ki je godbo zanj skomponiral Ernst Toch. Delo nam pokaže življenje slavne ruske carice Katarine in stare ruske dvorne običaje z vsem razkošjem.
Film, ki je dosezal povsod velike uspehe, jo v Nemčiji prepovedan, in to zaradi Elizabete Bergnerjeve, ki je baje samovoljno zapustila Nemčijo.
Elizabeta Bergnerjeva kot carica Katarina
fl ALI OGLASE
Kupim
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanj« znesek 17 Din.
Leico
dobro ohranjeno, novejii tip, s priborom kmpi Lov-Sin, Radomlje.	9879-7
Prodam
Beseda 1 Din. davek 2 Din ta turo ali dajanje o* slova 9 Din. Najmanjss znesek 17 Din
Trgovski pult
nor, močan, poceni naprodaj. »Promet«, Ljubljana, Napoleonov trg. 9866-6
Zobotrebce
rame vre t«, iz trdega lesa, prodam in stalno dobavljam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Jifro »Zobotrebci«.	9890-6
Službe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din M» Miro ali dajanje naslova 3 Din. Naj-manjb znesek 12 Din
Prodajalka
naproSa tistega, ki v«> » primerno službo v Ljublj«; ni, da jo proti nagradi obvesti. Dopise na o-g.asni oddelek »Jutra« pod fcifro »SI u žba«._9688--
Plačilna natakarica
t kavcija, požtena in solidna, z. mož na nemSčine — žel-i premenibi sedanj« me-eto takoj aH pozneje. Re-flektira samo n» dobro me*to — tudi na seiiji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Zanesljiva dobra moč 30«.
9885-2
Natakarica
tavetbana, s prvovrstnimi
spričevali, teli premaknit/i mesto. Gre samo v boljii lokal. Stara 21 let. Nasto«p b 15. aprilom. Naslov pott oclasni oddelek »Jutra«.
9684-t
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Tovorni avto
Ohevrolet, do 2 ton«, dobro ohranjen, proda ali zamenja za hrasfco-ve prage Rudolf Dergan, LaJ ko.
9882-10
Kam pa,kam ?
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vfnotoč Makovec
otTorjsn. Vinski dcrf — Maribor.	988348
V najem
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
dobro idočo. radi druiin-ekih raamer odd« v najean ali na ratun Ivan Scboste-ritseh, St. Vid pri Ptuju.
9801-17
Gostilno
i tbo opremo in veMMm senčnatim vrtom, v centru Trbovlje-Vode. oddam v najem, event. tndi prodam Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	9878-17
Beseda 1 Din davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na ilova .5 Din. Najmanjši znesek 17 D_n.
Mlin
na staJni vodni pogon, dobro urejen, tik gla.vne ceste blizu kolodvora v Ormožu prodam proti gotovini. Vzamem pa tudi hranilno knjižico Mestne hranilnice v Novem mestu. — Franc JeremLc, Ormož.
9880-30
Obrt
Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro al! dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hibšer Hugon, Ljubljana, Sv. Petra &esta ite<v. 25. Telefon 3911.	66-30
Sobo odda
Beseda 50 par. davek 2 Otn
sa Slfro ali dajanje na slova 3 Din Naimanjši aneeek 19 Din
Mesečno sobo
opremljeno ali prazno takoj oddam v Maistrovi ul. it. 14.	9898-33
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 pletibia stroja
okrogla, skoro nova, z 2 cilindroma, prodam po zelo nizki ceni. Poizve se v trafiki Janko Markič v Tržiču.	9881-29
ZOBOBOL
odpravi ALGA
Pri trganju v glavi ln zobeh se ponavadi priporoča masaža
Za masaio ]e dobra
ALGA SE DOBIVA POVSOD
P*?
Dopiši
Beseda 2 Din. davek 2 Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
IV.
Mnoge pirhov te kar n»l-
več -velikonočnega veselja! Možen sestanek? 9667-34
Vrednote
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za Slfro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najviSjih eenalk
ČERNE — juvellr
Ljubljana, Wolfova alica S.
Živali
Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Jahalnega konja
tratnem brezplačno t rej«. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	9877-27
a 8 Br. 1811
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Telefon 2059
Premog Karbopakete yt drva in koks * V nudi
POGAČNIK
Bohoričeva ulica 5.
^uiza
Kabriolet 30 X 100, šestsedežen. v neoporečnem stanju poceni naprodaj. — Ponudbe pod štev. K-2618 na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28
urejuK iwv,»ru. k«v t jen tzq» ta «a Konzorcij »Jutra« Adoll Kibmkai 2a Narodno tiskarno <t a kot uskarnarja Franc Jezersea. inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.