<®mmmmm glas Leto XLV - št. 23 - CENA 35 SLT Kranj, torek, 24. marca 1992 V Grimščah odprli razvojno izobraževalni center - Zasebno podjetje SRC iz Ljubljane je v petek odprlo v prenovljeni graščini v Grimščah pri Bledu razvojno izobraževalni center, v katerem bo potekalo izobraževanje ter razvojno in raziskovalno delo. Organizirali bodo šolo informatike za managerje, šolo managamenta za informatike, projektno šolo, šolo kakovosti in še vrsto drugih šol, ki naj bi prispevale k uresničevanju nacionalnega projekta "Slovenija, dežela softvera". Center ima štiri sodobno opremljene učilnice, računalniško sejno sobo, ki je med najsodobnejšimi v Evropi, ter tri sobe za skupinsko delo. Slovesnosti ob odprtju centra se je udeležil tudi Milan Kučan, predsednik predsedstva Republike Slovenije, o pomenu tovrstnih centrov pa sta spregovorila minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig in minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj. • C Z. Pokojninsko odštevanje Od 1. aprila dalje velja novi pokojninski zakon. Mnogi zavarovanci bi se radi upokojili še pred tem datumom, saj jim bo tako pokojnina odmerjena ugodneje. Če se upokojijo najkasneje do 30. marca, bodo za 7,6 odstotka na boljšem, kot če bi čakali na 1- april. Ne gre za potegavščino, pač pa za splet okoliščin, ker novi pokojninski zakon ni začel veljati že 1. januarja, kot je bilo predvideno. Stari način določanja pokojninske osnove in količniki usklajevanja pokojnin pripeljejo do tega, da so pokojnine, odmerjene do 30. marca, za 7,6 odstotka ugodnejše kot one, odmerjene po 1. aprilu. Zavarovancem, ki imajo pogoje za upokojitev, se torej splača pohiteti, saj se jim bo za nekaj odstotkov ugodnejša odmera poznala ves čas. Pomembno je, da se upokojijo do 30. marca, da takrat "zaključijo" delovno knjižico in že naslednjega dne pridobijo status upokojenca. Do 30. marca se torej še lahko upokojujemo po starem zakonu, po 1. aprilu pa bo na tem področju veliko novega. Sodeč po številnih telefonskih klicih na naš odprti telefon prejšnji teden, bi si jih zlasti radi razjasnili tisti, ki se po starosti in delovnem stažu približujejo pogojem za upokojitev. Ker je med njimi tudi veliko takih, za katere je pomemben tudi prej omenjeni 30. marec, nekaj odgovorov objavljamo že v tokratnem časopisu. Več pa v prihodnjih številkah in na javni okrogli mizi sredi aprila. Odgovore na pokojninsko tematiko preberite na strani 5. • D. Ž. NARAVA UJETA V MARMOR Izdelki MARMOR Hotavlje po izjemno nizkih cenah v MERKURJEVIH prodajalnah SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE ODBOR KRANJ Vabi na socialdemokratski večer, ki bo jutri, 25. marca 1992, z začetkom ob 19. uri v sejni dvorani št. 16 skupščine občine Kranj. Tema večera je ŽENSKA MED DELOM IN MATERINSTVOM 0 aktualnih političnih razmerah in o problematiki, ki se tiče teme večera, bodo govorili: dr. Jože Pučnik predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije, Ljubljana prof. Ivan Svetilk Inštitut za sociologijo in filozofijo Ljubljana Polona Terčelj predsednica Odbora socialdemokratinj, Ljubljana mag. Franc Belčič Zavod za zaposlovanje, Kranj prof. Doris Erzar Center za socialno delo Kranj VUUDNO VABLJENI! I ^ Si Pohitite z napovedmi Kranj, 23. marca - Na Gorenjskem so davkoplačevalci doslej oddali le približno četrtino prijav za odmero dohodnine, kar pomeni, da bo v zadnjih dneh verjetno velika gneča. V vseh gorenjskih občinah so ljudje doslej oddali približno četrtino prijav za odmero dohodnine, kar za Kranj, kjer je davkoplačevalcev največ, pomeni, da bodo morali tja do konca marca dnevno pobrati od 1.500 do 2.000 prijav. Z drugimi besedami to pomeni, da bo zadnje dni gneča zelo velika, če boste vsi odlašali in pripeti se lahko, da prijave ne boste mogli oddati in vas bo zaradi tega zadela kazen v višini 25.000 tolarjev. Znakov, da bi davkarji rok za oddajo prijav podaljšali, še ni, zato na to nikar ne računajte. Na Gorenjskem so davkarji oddajo prijav organizirali tudi po krajevnih skupnostih, vendar se ljudje za to možnost neradi odločajo. Zato je treba povedati, da po krajevnih skupnosti "davčne prijave pobirajo občinski davčni uslužbenci. • M. V. Svoboda gibanja Ljubljana, 23. marca - Z današnjo slavnostno otvoritvijo, se je v Ljubljani začel sejem Alpe Adria - Svoboda gibanja. Sejem, ki ima več kot tridesetletno tradicijo, skuša obiskovalcem prikazati, kako in kje preživeti prosti čas, kje kupiti nav-tično in drugo športno opremo, pa tudi marsikaj koristnega za ljubitelje avtomobilizma. Na sejmu bo predstavljena tudi sodobna kozmetika in prehrana. Zanimivo popestritev ob letošnjem sejmu pripravlja Sava Kranj, ki bo v sredo ob 11. uri predstavila najnovejši izdelek iz svojega programa - gumeni čoln. Posebnost sejma bo Turistični forum, na katerem bodo strokovnjaki govorili o vplivu ekologije na turizem, o informacijskih sistemih in o alternativnem turizmu. V petek bo tudi okrogla miza o kongresnem sejemskem biroju, vse dni pa bodo potekale demonstracije in degustacije na razstavnem prostoru. • V. Stanovnik S T Y L L TRGOVINA s perilom in kozmetiko Gregorčičeva 8, KRANJ /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj G0RENJC FORMU itlNJU IN MU Na odru in za njim Dogovarjanje o datumu prihodnjih volitev v Sloveniji in o usodi sedanje vlade Lojzeta Peterleta postaja že utrujajoče in navidezno neproduktivno. V četrtek se bodo spet sestali strankarski veljaki in premlevali priprave na volitve v državni zbor. Seveda spet lahko pričakujemo, da jih bo večina prisegala na čim prejšnje volitve, zadnja možnost je konec junija, čeprav mora biti že slepcu jasno, da za izvedbo junijskih volitev pri večini strank ni prave volje in da so vse take in podobne izjave izrečene s figo v žepu. Hkrati s "prizadevanji" za čim prejšnje volitve se sklepajo politične kupčije okrog nove koalicije, ki bi ustoličila novega predsednika vlade in njegov kabinet. Sedanja namreč po mnenju k politični sredini prišteva-nih strank ni več zmožna uspeti na gospodarskem in socialnem področju, saj so jo notranja nasprotja hudo načela in je vprašljiva njena operativnost, za pomembnejše poteze pa v parlamentu nima več večine. Ker se v politiki večina reči dogaja za odrom, na odru pa se odigrajo le končna dejanja, in če analiziramo vesti, ki prihajajo na piano izza dokaj trdno zastrte odrske zavese, potem s spomladanskimi volitvami ne bo nič in se voz pelje k novemu mandatarju. Zeleni Slovenije so postali že hudo nestrpni in bodo, če ne bo dogovora šestih strank, sami predlagali novega premiera in vlado, grožnja s takim korakom pa spodbuja k novi vladi hitreje tudi socia- liste, socialdemokrate, slovensko ljudsko stranko, demokrate, liberalne demokrate in neodvisne poslance. Ta sredina, notranje sicer precej barvita in številna, je na sobotnem kongresu Liberalno-demokratske stranke intenzivno iskala soglasje na najvišji ravni. Kandidatura dr. Janeza Drnovška naj bi bila po določenem zatišju, ko sta bila mandatarsko aktualna Igor Bavčar in dr. Peter Tancig, spet aktualna. Drnovšek je pristal pod pogojem, da bo tokrat predlagateljska koalicija bolj trdna in resna, kar ji je Drnovšek očital, tokrat pa se to ne bi smelo dogajati. So pa stranke, ki sodelujejo v sredinski koaliciji, medsebojno različne in različno močno ter neenakomerno zastopane v skupščini, zato bo dogovor o razdelitvi ministrskih mest najverjetneje najtežji oreh. Za odrom se odvija še ena zanimiva zgodba. Ali bodo krščanski demokrati vključeni v novo koalicijo ali ne. Za zdaj jih je šesterica potiskala na stranski tir, vendar krščanski demokrati očitno iz nove vladne kombinacije ne.želijo izpasti, zato se je predsednik krščanske demokracije Lojze Peterle dokaj aktivno pojavljal na kongresu Liberalno-demokratske stranke, verjetno z glavnim namenom priti zraven, če že on ne, pa vsaj stranka kot celota. Za slovenskim političnim odrom se ta trenutek dogajajo zanimive stvari, matematika je zapletena, izračun pa bo vrgel na površje novega mandatarja. • J.> Košnjek ^^Hr*;. 1%:' tiHMUSUtl, iiJW *^ f > 5T ?ffl J Ljubljana, 23. marca - V soboto je v Ljubljani v znamenju pomenljivega gesla DRUGA SLOVENSKA POMLAD, potekal drugi kongres Liberalno- demokratske stranke Slovenije. Osrednji dogodek kongresa je bila izvolitev novega vodstva te stranke, pri čemer se le eden od 227 delegatov ni odločil izvoliti dr. Janeza Drnovška za novega predsednika. Več o kongresu na 3. strani. Na sliki Jože Školč in Janez Drnovšek v pogovoru z Dušanom Plutom in Borutom Šukljetom. Š. 2., foto: Gorazd Sinik DANES Stoti nk A ^° ^anes znan državni hokejski prvak? Zmaga noče v Naklo Kabičeve možnosti za olimpiado C (B c 3 i 2 33č 3©esss^iei:glas 2. stran NOVICE IN DOGODKI Torek, 24. marca 1992 ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Kako s Hrvati? Vprašanje, kije zapisano v naslovu, se Slovencem do nedavna skorajda ni zastavljalo; o tem, kakšni (naj) bodo odnosi med nami, so namreč odločali na Dunaju (ali Budimpešti) in v Beogradu. In zdelo se je, da "problema nema". Ko smo šli vsak na svoje, pa se jih je kar naenkrat prikazal cel kup. Slovenski in hrvaški politiki, ki so si doslej vneto nazdravljali in se objemali, so se znašli v klinču. V prijemu torej, ki onemogoča udarce nasprotnika. Da bi se tepli, tudi ne kaže; res se nimamo posebno radi, a drug brez drugega ne moremo. Slovenci zapiramo (dobesedno) Hrvatom pot v Evropo, oni nam izhod na morje. Tako ni čudno, da se je prejšnji teden slovenski zunanji minister sestal s hrvaškim ministrom za pomorstvo, dr. Davorinom Rudolfom, ki je hkrati predsednik komisije za meje v hrvaški vladi. Veliko sta govorila, da bi na koncu ugotovila, kako je bilo vse skupaj "le uvod v nove dogovore in nič več". (Te besede je izrekel dr. Dimitrij Rupel sam in jih ne navajam v dobro tistih, ki trdijo, da je "pogajalsko inferioren in diplomatsko nesposoben" ter zahtevajo njegov odstop.) Politiki načelno v vsem soglašajo, zaplete se šele pri podrobnostih. Vzemimo samo vprašanje meje. Oboji so za to, naj bo "evropska": odprta, s skupnimi mejnimi prehodi, čez katere je mogoče z osebno izkaznico in ob upoštevanju carinskih privilegijev. Morebitni popravki meje bodo zgolj geodetski. Tako na kopnem; morska meja še ni določena, vendar so sosedje zadnjo besedo že izrekli: po I. aprilu slovenski ribiči ne bodo smeli več loviti v hrvaških vodah — kar pomeni, da bomo ostali brez lastnega ulova bele ribe. Okoli meje se pletejo razne neuradne govorice, v katerih se omenjajo Savudrija, Čabar, Mokrice, Štrigova, itn. Če bi imeli Savudrijo, ki po starem avstrijskem katastru sodi v piransko občino, bi imeli tudi prosto pot na odprto morje naravnost iz slovenskih ozemeljskih voda; zato bi menda za Savudrijo dali celo Mokrice...? Ustavili smo se na meji in že na njej naleteli na celo vrsto neznank; koliko jih bo šele, če gremo čeznjo. Hrvatom smo poslali dosti blaga, ki ga niso plačali; in ga pošiljamo še naprej, ker se nadejamo velikih naročil, ko se bo začela obnova od vojne razdejanih hrvaških krajev; Slovenci imamo svoje parcele in hišice v Istri, hrvaški varčevalci pa svoje devize v begunjskem Elanu in v zagrebški podružnici Ljubljanske banke; da o nuklearki ne govorimo. Hoteli smo le osvetliti dejstvo, da smo tako povezani, da drug brez drugega ne moremo in da se je mogoče o vsem pogovoriti in dogovoriti. Kot ponavadi poglejmo še nekoliko v zgodovino. Sto let nazaj so Hrvati živeli v ogrski, mi pa v avstrijski polovici monarhije. Ukleščeni med Nemci in Italijani smo se ozirali k domnevnim bratom na jugovzhodu, ki so kar prekipevali od jugoslovanskega navdušenja (ne pozabimo, da so na idejo o Jugoslaviji prvi prišli Hrvati, ne Srbi!) in nas pozdravljali kot "alpske Hrvate". Posebno poglavje naših odnosov je bila in je še vedno Istra. Ta je že od nekdaj "Evropa" v malem, skupek romanskega in slovanskega življa, ljudi, ki sicer govorijo različne jezike, imajo pa skupne interese, ki so praviloma močnejši od razlik. V Avstro-Ogrski je bila Istra v avstrijski domeni, nemški izhod na toplo mprje, pod Italijo je izgubila svoj strateški pomen, v Jugoslaviji pa je bila bolj navezana na Ljubljano kot na Zagreb. Danes je sicer hrvaška, vendar ni "hadezejevska" in ne kaže pravega posluha za Tudmanovo vo-lovsko politiko. Ljudje, ki živijo ob istrskem poldnevniku (Pula -Koper - Trst) imajo že od nekdaj več skupnega od tistih, ki prebivamo ob savski odtočnici, ob vzporedniku, ki se od planiških Zelencev upogiba proti jugovzhodu vse do beograjskega Ušća... Kako tedaj s Hrvati? Težko, a bo že kako, saj brez njih ne gre. Energetiki prelagajo stavko na 2. april Ljubljana, 20. marca - V stavkovnem odboru sindikata delavcev energetike so sklenili, da splošno stavko energetikov preložijo na 2. april. Pri sprejemu te odločitve so upoštevali, da so na pogajanjih z vlado dosegli nekaj premikov, zlasti kar zadeva odpravo zakona o zamrznitvi plač kot pogoja za uveljavitev kolektivnih pogodb. Kljub temu pa ugotavljajo, da nobena od zahtev ni v celoti uresničena. Izvršni odbor stavkovnega odbora energetikov je ocenil tudi splošno stavko 18. marca. Sodil je,-da je bila uspešna in izpeljana v okviru dogovorjenega programa. To drži za vse udeležence stavke, od delavcev podjetij proizvodnje električne energije, ki so zniževali proizvodnjo, do delavcev javnih podjetij, distribucije elektrike, ki so odklapljali elektriko določenim odjemalcem. Višja gospodarska šola iz Beljaka ena najboljših Reševalcem petkove nagradne križanke! Nagradni križanki, ki smo jo objavili v Panorami v Gorenjskem glasu minuli petek, je tiskarski škratek rahlo pomešal številke in s tem reševalcem zagrenil reševanje. Kljub temu da polja s številko 2 ni označenega in da je številka 13 za eno polje previsoka, pa je nagradno geslo vseeno zlahka rešiti in ga vpisati na kupon, ki ga pričakujemo na dopisnici do pojutrišnjem do 8. ure. Komisija bo pri žrebanju upoštevala vse prispele rešitve - tiste, ki bodo pravilne, in tiste, ki bodo sestavljene "strogo"po reševanju križanke (brez črke za polje 2 in za polje 13 iz opisa v križanki). Nagrade so tokrat še posebej dobre • kot vsi izdelki Gorenjske mlekarne Kranj. Oddelek avstrijske šole na Jesenicah? Jesenice, 23. marca - Višja gospodarska šola HBLA iz Beljaka naj bi odprla en oddelek za 20 do 25 dijakov tudi na Jesenicah. Vse stroške bi pokrila Avstrija. Nekateri jeseniški osnovnošolci se že želijo vpisati na to šolo v Beljaku, številne pa starši pošiljajo na intenzivne tečaje nemškega jezika v Avstrijo. Minulo sredo so predstavniki Centra srednjega izobraževanja Jesenice, predstavniki republiškega ministrstva za šolstvo in predsednik skupščine občine Jesenice obiskali Višjo gospodarsko šdlo v Beljaku. Obisk je sodil v okvir medsebojnega sodelovanja jeseniških in avstrijskih šol, na avstrijski strani pa se je pogovorov udeležil tudi avstrijski šolski minister. Avstrijci so z zanimanjem prisluhnili jeseniškemu predlogu, da bi šola HBLA iz Beljaka že letos jeseni na Jesenicah ustanovila en oddelek svoje šole. HBLA iz Beljaka je znana in uveljavljena petletna šola, ki izobražuje za gospodarske poklice. Te vrste šol v Sloveniji niso znane, vendar je naš šolski minister jeseniško pobudo podprl - na Jesenicah naj bi razpisali en letnik po učnem načrtu šole HBLA. Po predlogu naj bi stroške oddelka na Jesenicah pokrila republika Avstrija v okviru projekta pomoči, stroški pa so: plače vseh učiteljev, njihovo strokovno usposabljanje, materialni stroški, stroški razpisa. Jeseničani predlagajo, da bi splošno izobraževanje potekalo na Jesenicah, praktični del pa v'Beljaku, kjer imajo sodobno opremljene učilnice. Pogoj za vpis je obvezno predhodno znanje in nemški jezik. Višja gospodarska šola ima obvezno maturo, izobražuje pa za različne gospodarske poklice: inštruktorje, referente za nabavo, grosiste, vse zaposlitve gostinstva in turizma, dijaki pa imajo po maturi možnost nadaljevanja študija na vseh visokih šolah. Tudi avstrijski minister za šolstvo je bil zelo naklonjen pobudi, čez štirinajst dni pa bo znano, ali so se za oddelek šole na Jesenicah odločili ali ne. Če se bodo, bo jeseniški oddelek za Slovenijo eksperimentalni oddelek in osnova za nadaljnje odločitve strokovnega sveta republike Slovenije o petletnem šolanju tudi pri nas. V oddelek na Jesenicah naj bi vpisali 20 do 25 dijakov. Zanimivo pa je, da je prav za šolanje v sosednjem Beljaku in drugih krajih bližnje Avstrije med jeseniškimi osnovnošolci, ki zaključujejo šolo, veliko zanimanje. Slišimo, da so se nekateri starši teh otrok že odločili, da svoje osnovnošolce vpišejo na avstrijske šole - da ne govorimo o tem, da tisti starši, ki stroške zmorejo, svoje otroke že pošiljajo na intenzivne tečaje nemškega jezika čez mejo... • D. Sedej Zapolnitev časa med šolo in domom Skrb uradov za mladino Tržič, 20. marca - Vodja urada Republike Slovenije za mladino Stanko Šalamon se je v Tržiču pogovarjal o organiziranem delu z mladimi. Republika bo poskrbela za ustanavljanje regijskih izpostav, v občinah pa se bodo morali o organiziranosti dogovoriti sami. Mladi tržiški liberalni demokrati želijo najprej zagotoviti prostor za mladinski klub. Urad Republike Slovenije za mladino, ki je organiziran pri ministrstvu za šolstvo in šport, deluje od lanske jeseni, je zbrane seznanil njegov vodja Stanko Šalamon. Kot je dejal, se bo dvojici zaposlenih pridružilo še nekaj delavcev, ki bodo skrbeli za ustanavljanje in delovanje mreže izpostav urada v regionalnih centrih po Sloveniji. Njihova osnovna naloga bo stalno spremljanje položaja mladih in predlaganje ukrepov za reševanje določe- nih problemov, pri čemer naj bi poskrbeli za čim širše vključevanje mladih v družbeno življenje. V začetnem obdobju bodo morali dati prednost zlasti reševanju ekonomskih in socialnih težav mladih. Izdelali bodo tudi dolgoročne usmeritve mladinske politike kot izhodiščni dokument, ki ga bodo predlagali v sprejem republiški skupščini. Zatem ko je gost iz republike izrazil zadovoljstvo, da so Tržičani kot tretji v Sloveniji pokazali interes za organizirano delo z mladimi, so o tem razmišljali domačini. Predsednik Mladih liberalnih demokratov Tržiča Vasja Roblek je predstavil koncept dela takšnega urada v Tržiču. Ob tem je podpredsednik tržiške občinske skupščine Peter Belhar ocenil kot nujno, da tak urad poveže mladino prek raznih dejavnosti. Kot so ugotavljali ravnatelji osnovnih šol in predstavniki nekaterih družbenih organizacij, je bilo med mladimi doslej kar precej zanimanja za sodelovanje, žal pa je marsikatera dejavnost zastala zaradi pomanjkanja denarja. V Tržiču pa je bil vedno poseben problem, je med drugim poudaril nekdanji predsednik mladinske organizacije Marjan Švab, kako najti ustrezen prostor. Ta težava denes ne bi smela biti več največja ovira, je menila načelnica občinskega oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti Jana Primožič. Strinjala se je, da bodo morali uvrstiti obravnavo mladinske problematike tudi na dnevni red zborov občinske skupščine, kjer bi se skupno dogovorili o usmeritvah prihodnjega dela z mladino. • S. Saje Loško vlado skrbi mladina Poudarek prostemu času in družini Škofja Loka, 22. marca - Na pobudo občinskega izvršnega sveta je Center za socialno delo Škofja Loka pripravil program preventivnega dela z mladimi. O njem so člani vlade govorili v torek. Njihova bistvena pripomba je, da je pisan predvsem za šolsko mladino, premalo pa za delavsko in kmečko. Sicer pa je program zlasti osnova za konkretnejše akcije v prihodnje, saj bo zanje treba najti izdatnejše proračunske vire. V Centru za socialno delo bodo skupaj z drugimi zainteresiranimi razvijali preventivne programe v obliki konkretnih projektov, prednost bodo dajali predvsem večji kvaliteti preživljanja prostega časa mladih in preventivi v družini. Trenutno poleg programov, ki že potekajo, pripravljajo se štiri nove projekte: projekt organizirana prostega časa za mlade, ki bo predvidoma stekel s podpisom nove pogodbe o javnih delih, minute za družino na Radiu Ziri. skupinsko delo z učenci in starši v osnovni Šoli ter projekt delavnice za učitelje osnovne šole. Sicer pa se v osmih razredih osnovnih šol že odvijajo programi svetovanja za humane medsebojne odnose. Program traja dve šolski uri. Lani so v osnovni šoli Ivana Groharja poskusno izvajali program mladinske delavnice za osmošolce. po dobrih izkušnjah jih zdaj želijo razširiti tudi v druge šole. Mladinske delavnice se odvijajo enkrat na teden v šoli v obliki igre. analize dogajanja v igri in pogovora. Udeleženci so razbremenjeni pritiskov, hkrati pa lahko o problemu resno razmišljajo. Razmišljanje o splošnem problemu mladostniku omogoča konstruktivnejše razreševanje lastnih problemov. V aktivu šolskih svetovalnih delavcev škofjeloške občine so pripravili program preventivnih dejavnosti za delo z učenci, s starši ter z učitelji in vodstvom šol za naslednje šolsko leto, vrsto koristnih izobraževalnih programov pa letos spet ponuja tudi Ljudska univerza Škofja Loka. • H. J. Združeni taborniki in skavti Ljubljana, 22. marca - Med včerajšnjo skupščino so slovenski taborniki sprejeli predlog statuta taborniško - skavtske zveze Slovenije. S tem so začrtali novo usmeritev taborništva, ki bo poslej tudi pri nas vključeno v svetovno organizacijo skavt-skega gibanja. Organizacija, ki je lani združevala več kot 9200 članov, je novi organiziranosti prilagodila program prihodnjega dela. Čeprav ji na konferenci ni uspelo izvoliti enega od dveh predlaganih kandidatov za načelnika za vzgojo kadrov, so sklenili več pozornosti nameniti prav izobraževanju. Ob tem so ugotovili, da njihova zveza postaja vse bolj siromašna; zato se bojijo, da bodo v članstvu ostali le otroci premožnejših staršev. Predsednik zveze bo še naprej Tone Simončič, načelni-ško dolžnost pa bo imel Milko Okorn. Pesem Dviga plamen se iz ognja so izbrali za svojo himno. Kljub različnim mnenjem dosedanjega taborniškega znaka niso spremenili, saj nobeden od treh predlogov za novi znak ni dobil potrebne večine glasov. • T. Capuder V Sloveniji še 7600 razseljenih oseb V Sloveniji je še 7600 razseljenih oseb s Hrvaške, od tega 700 v republiških zbirnih središčih, ostali pa pri družinah. Tako so povedali na sestanku medresorske skupine za delo z razseljenimi osebami prejšnji teden v Postojni. Dela le še pet zbirnih središč, medtem ko so ostala zaradi varčevanja zaprli. Sekretar Rdečega križa Slovenije pa je med drugim povedal, da sta RK in Visoki komisariat za begunce v združenih narodih sklenila pogodbo, po kateri bo slednji zagotovil 24 tisoč dolarjev za izvajanje programa zaščite beguncev. Osnutek reorganizacije vlade Vlada želi vladati Ljubljana, 23. marca - Vlada Republike Slovenije je na sejah v preteklih dveh tednih obravnavala osnutek zakona o vladi, s katerim naj bi na osnovi nove ustave in ustavnega zakona bistveno spremenili njen položaj, pooblastila in odgovornosti. Edina dosedanja posledica nove ustave je, po besedah ministra za pravosodje in upravo dr. Rajka Pirnata, preimenovanje Izvršnega sveta v Vlado, medtem ko se položaj in pooblastila niso spremenila. Vlada naj v prihodnje ne bi bila servis parlamenta, pač pa samostojni center izvršne oblasti, ki določa tudi politiko, seveda V okvirih zakonov sprejetih v parlamentu. S tem bi se pristojnosti vlade bistveno povečale, spremenil bi se namreč odnos do parlamenta, državne uprave in predsednika republike. O sedmih poglavjih novega osnutka zakona o vladi, ki urejajo omenjena nova razmerja in odnose, je bilo doseženo soglasje že na prvi seji, zataknilo pa se je pri osmem poglavju, po katerem se predlaga bistvena reorganizacija vlade. Znano je, da imamo eno najštevilčnejših vlad (27 članov), zato je predlagana njena skrčitev. Z združevanjem zlasti gospodarskih resorjev naj bi imeli poslej le štirinajst ministrstev, kar pomeni, da bi vlada s predsednikom in tremi ministri brez listnice - po drugi obravnavi so se sporazume^ li, da naj bi podpredsednikov vlade v prihodnje ne imeli - skupaj štela 18 članov. Združevanje - ukinjanje ministrstev je seveda boleče, zato so se odločili, da postanejo ukinjena ministrstva državni sekretariati v okviru novih ministrstev. Zadnjo besedo bo o zakonu seveda imela skupščina, predlagano pa je, da bi ne glede na čas sprejema, nova organizacija začela veljati ob izvolitvi prve nove vlade, naj bo to v skupščini ali v Državnem zboru novega slovenskega parlamenta. Možnosti, da dobimo novo vlado še pred sprejemom tega zakona, pa seveda niso predvideli. # Š. ž. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: han Bizjak Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovora« urednica: l.eopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jože Košnjek. Lea Mencinger. Stojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl-Žlebi^ Andrej Žalar. Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gora/d Sinik ' Tisk: Podjetje DELO — TČR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Mose Pijadeja I. telefon: 211-860. 211-835. telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Blemeisova 16. telefon: 218-463. telefax: (064) 215-366 Mali ogla*'1 telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7—17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih Cena izvoda 35 SLT. Naročnina: trimesečni obračun — naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RM1 23/27-92). Drugi kongres Liberalno-demokratske stranke Slovenije Druga slovenska pomlad na drugi Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA pomladni dan Nov statut s temeljito razprešenirni pristojnostmi in nov predsednik stranke za dokončno odpravo krize v LDS, ki je na volitve že pripravljena. Ljubljana, 21. marca - Ker si LDS kot naslednica ZSMS upravičeno lasti kar občuten del zaslug za slovensko politično pomlad, so na svojem drugem kongresu z notranjo prenovitvijo stranke napovedali tudi za Slovenijo novo pomlad. Kongres začet s Pomladjo iz Vivaldijevih Štirih letnih časov je s svojo popolno pripravo, gladkim potekom, celo bliščem sicer spominjal na neke druge čase, ali pa so obljubljeno vedrino, sproščenost in radost prihranili za večerno po-kongresno zabavo, pa nismo preverjali. Srednjo dvorano Cankarjevega doma so v sobotnem dopoldnevu napolnili mladi in starejši delegati in delegatke Liberalno-demokratske stranke Slovenije, ki so se po slabem letu in pol, odkar je na prvem kongresu v Zagorju nastala sedanja LDS, zbrali na drugem kongresu. Prijazno pozdravljeni od predstavnikov kar 10 domačih političnih stran* in 6 tujih je kongres začel dosedanji predsednik Jožef Školč. Bistvo predlaganih sprememb Statuta LDS je bilo določiti takšno notranjo organizacijo stranke in njenega vodenja, da bo dosedanja moč predsednika razpršena, zagotovljena pa avtonomnost lokalnih odborov. Kako potrebno je vse to bilo, kaže navsezadnje tudi sklep, da so koordinacijo lokalnih odborov, zamišljeno kot metodo dela, z večino navzočih opredelili kot organ. Spremembam statuta so sledile volitve, na katerih je dr. Janez Drnovšek za predsedovanje stranki dobil pričakovano skoraj popolno soglasno podgoro. Iz uvodnega nagovora Jožefa Školča: Čas političnih iger se izteka. K petinštiridesetletni retoriki lahko prištejemo tudi zadnji dve leti sicer drugačnega enoumja, saj to, čemur smo bili priča zadnji dve leti, ni prava vsebina politike. Vsaj za liberalne demokrate ne. Mnogokrat so bila naša stališča preglašena, spregledana in odrinjena, takšna je pač usoda stranke v opoziciji, vendar smo uspeli doseči, da se je na plebiscitu za samostojno Slovenijo izrekla absolutna večina, da so pri urejanju državljanstva upoštevani najvišji standardi zaščite drugih in drugačnih in da sicer aktualni protiženski šovinizem in fundamentalizem vsaj nima ustavne podlage. V politiki smo bili načelni na preprostih vsakomur razumljivih principih, ki ne prenesejo barantanja tudi takrat, ko smo bili v manjšini. Edini izhod vidimo v novih volitvah, saj je kompetentna vlada tisti pogoj, da vizija stopi z nebes na realna tla in začne dajati rezultate. Imamo vizijo družbe, poznamo načine, kako do nje priti. Začenjamo novo slovensko politično pomlad. h nastopnega govora dr. Drnovška: Sloveniji ob prehodu v samostojnost ni mehko postlano, saj stopamo v nestabilni svet konkurence mnogih novonastalih držav. Hipoteke preteklosti so velike in težke, v nastalih notranjih razmerah pa se srečujemo s politično razklanostjo, nestabilnostjo in mnogimi napetostmi. Občanom, obremenjenim s številnimi skrbmi za eksistenco, politične stranke, skupščina in vlada ne dajo potrebnih odgovorov. LDS mora biti sredinska neideološka stranka, ki se bo posvetila gospodarski problematiki, kar bo ključ za podporo volil-cev. Volitve so namreč edini izhod in LDS je že danes nanje pripravljena. Ker pa nekateri z volitvami odlašajo, se mora LDS vključiti v iskanje začasnih rešitev. Mnogo je odvisno od partnerjev, vendar je LDS pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti. Popoldansko delo kongresa je bilo posvečeno dopolnjevanju programske resolucije kongresa, saj so ocenili, da je program LDS preizkušnjo časa dobro prestal. Če bo tokratne organizacijske in kadrovske spremembe tega kongresa konsolidacije LDS potrdila prihodnost, pa bodo pokazale najbolje bolj ali manj bližnje volitve. • Š. Žargi STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska okrogla miza v Žireh Pokojninam le draginjski dodatek Žlrl, 22. marca - Da se v Sloveniji resnično bližajo nove volitve, prav gotovo pričajo vse pogostejši javni pogovori, ki jih organizirajo razne slovenske politične stranke, ki na tak način poskušajo povečati svojo popularnost in predstaviti svoja stališča. Na javnem pogovoru z naslovom KAKO NAPREJ v nedeljo v Zireh je v imenu Socialdemokratske stranke Slovenije nastopil njen predsednik dr. Jože Pučnik, vendar se je pogovora udeležilo le okrog 30 ljudi. V uvodu je dr. Pučnik razložil najaktualnejše politične dogodke in probleme, pri čemer se je naj natančneje opredelil o stališčih svoje stranke do najnovejšega predloga zakona o lastninjenju, ki za socialdemokrate ne bo sprejemljiv, dokler ne bo omogočena brezplačna razdelitev vsaj tretjine družbene lastnine. Veliko se je zadržal tudi pri socialnem položaju ljudi, pri čemer je v imenu stranke menil, da je povečevanje pokojnin z enakim odstotkom nepravično. SDSS se bo zavzela le za draginj-ske dodatke (vsem enake), k pokojninam. Za štipendije je predlagal nemški sistem brezobrestnih posojil, na hribovskih kmetijah pa vidi, kot edino možnost za boljše ekonomske učinke, v usmeritvi v pridelavo zdrave (bio) hrane in v turizmu. Vprašanja obiskovalcev so seveda zahtevala tudi razlago poteka ustanavljanja nove sredinske koalicije slovenskih političnih strank kot zasilne rešitve parlamentarne in vladne krize. Brez prevelikega optimizma je dr. Pučnik dejal, da je povezava 6 strank, ki bi imele s 166 glasovi v parlamentu skoraj dvotretjinsko večino, sicer možna - pri tem ni izključil možnosti, da prevzame tudi mandatarstvo - vendar samo ob pogoju dovolj trdnega medstrankarskega dogovora. Sicer pa hlad nezakurjenc šole ni dopuščal, da bi se pogovor prav razvnel. # Š. Z. Socialistična in Delavska stranka Slovenije Sodelovanje za delavstvo Ljubljana, 23. marca - V jeku polemik o spolitiziranosti opozorilne delavske stavke preteklo sredo sta se v Ljubljani konec tedna sestali vodstvi Socialistične stranke in Delavske stranke Slovenije. Bolj kot polemika o stavki, ki sta jo obe omenjeni stranki podprli, pa jih je zanimalo prihodnje sodelovanje in priprave na volitve. Znano je namreč, da je SSS parlamentarna stranka, medtem ko je Delavska stranka nastala kasneje in v skupščini nima poslancev. Obe druži socialno usmerjeni program, zato bosta v prihodnji volilni kampanji prav gotovo zaveznici, niso pa izključene tudi, kot je dejal Viktor Ža-kelj, trdnejše povezave. SSS, ki seje nedavno sklenila združiti s Socialdemokratsko unijo Slovenije in na tak način želela odločilno prispevati k nastanku slovenske organizirane politične levice, si v medstrankarskih usklajevanjih volilne zakonodaje prizadeva za manjšim in izvenparlamentarnim strankam prijaznejšo zakonodajo (n.pr. nizek prag za vstop v parlament), skupno pa jima je tudi sodelovanje z nekaterimi drugimi strankami - Demokratično stranko upokojencev, Krščanskimi socialisti itd. Po besedah predsednika DS Vlada Ranči-gaja je zato SSS njihov naravni zaveznik. • Š. Ž. Ženska - delavka - mati Kranj, 24. marca - Občinski odbor Socialdemokratske stranke v Kranju vabi na socialdemokratski večer, ki bo v sredo, 25. marca, ob 19. uri v sejni dvorani skupščine občine Kranj. Tema večera je "Ženska: delavka - mati". O njej bodo govorili: dr. Jože Pučnik, predsednik stranke, prof. Ivan Svetlik z Inštituta za sociologijo in filozofijo, Polona Terčelj, predsednica odbora socialde-mokratinj iz Ljubljane, mag. Franc Belčič z Zavoda za zaposlovanje Kranj in prof. Doris Erzar s Centra za socialno delo Kranj. Otrok v skušnjavi mamil Kranj, 24. marca - Občinski odbor SKD Kranj pripravlja okroglo mizo o problematiki narkomanije v Kranju. Posvetovanje, ki bo v petek, 27. marca, ob 19.30 v sejni sobi 15 kranjske občinske skupščine, bo vodil dr. Janez Krašovec. Sodelovali bodo tudi drugi strokovnjaki, ki bodo vsak s svojega zornega kota osvetlili problematiko, svoje izkušnje pa bodo prispevali tudi navzoči ozdravljeni narkomani. Odmevi na stavko Kranj, marca - Dveurna opozorilna stavka, ki je bila 18. marca, je še vedno deležna številnih odmevov. Tako SDP Kranj odgovarja na očitke o politizaciji stavke. Izjavljajo, da cilj podpore stavki ni bila politizacija, čeprav je vsaka stavka politično dejanje, temveč je podpora posledica sprejetega programa SDP, v katerem se stranka zavzema za človeka vredno življenje, pravičnega zaslužka, soupravljanje in zaščito brezposelnih. Ker so ocenili, da so razmere za večino zaposlenih in nezaposlenih res kritične, so javno podprli legitimno opozorilo delavcev na nespoštovanje kolektivne pogodbe, zakona o plačah in varstva pravic delavcev. SDP Slovenije pa govori o stavki, ki je utrdila delavsko solidarnost. Plače so odmrznjene, zajamčene bodo povišane, vlada obljublja resnejša pogajanja s sindikati, ki so organizirali stavko. Razdelitev politične javnosti na simpatizerje in nasprotnike stavke je pokazala, kdo spada med napredne in kdo med konservativce. Sicer pa pišejo, da sta povzročitelja delavskega nezadovoljstva vlada in Demos. Razvoj Slovenije ni mogoč brez socialnega partnerstva, sedanja vlada pa ga ne more doseči, zato SDP predlaga zamenjavo neuspešne vlade in volitve zdaj. Odmevi pa prihajajo tudi iz sindikalnih vrst. Oglasil seje predsednik Samostojnega sindikata v LTH Metod Ferbar. Piše, da so se v podjetju LTH po dogovoru obeh sindikatov (ZSSS in samostojni) in glavne direktorice odločili, da odstopijo od splošne opozorilne stavke. Ta sicer prostovoljna odločitev jih je zaradi napovedanih težav zaradi motene oskrbe z elektriko in pričakovanih cestnih blokad prisilila, da so spremenili delovni koledar. Sicer pa pod naslovom "Stavka ali terorizem" razmišlja o tem, da je ena skupina ljudi druge prisilila v stavko, da niso stavkali reveži proti bogatim, temveč reveži proti revežem, da stavke ne bomo mogli vnovčiti pri poslovanju z Evropo, da nič ne pomaga stresanje sedanje vlade iz hlač, pač pa nam bodo nove volitve morda prinesle boljšo, proces lastninjenja naj bi prinesel tudi boljše pogoje za gospodarjenje, toda treba bo tudi bolje in učinkoviteje delati. Stranka demokratične prenove Kranj Gospodarski program za preobrat Kranj, 23. marca - Konec preteklega tedna je občinski odbor SDP Kranj organiziral javno obravnavo gospodarskega programa te stranke, ki sta ga razložila dva člana najožjega vodstva SDP Slovenije: mag. Janez Kocjančič kot gospodarski praktik (direktor Adrie Airvva-ys) in teoretik Franci Križanič, ki dela v znanem Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete - znanem tudi kot Bajtov inštitut. Oba sta svojo ra/lago začela z izredno ostro kritiko sedanjih razmer in politike ter ravnanja vlade, ki nas je pripeljala v socialno stisko večine Slovencev. Plačevanje "cehe" novih razmer, v katerih seje znašla Slovenija, je po njunem mnenju, sicer potrebno, usodno pa je, da vlada nima programa izhoda. Neustrezna tečajna, monetarna, fiskalna politika, nesposobnost uravnavanja javne porabe in neposluh za sklenitev socialnega sporazuma ob neustreznih modelih lastninjenja kot temeljnega gospodarskega vprašanja, vodijo v razmere stagflacije (stagnacije in velike inflacije), naraščanja brezposelnosti, okoriščanja s piratskim kapitalom - vse to pa v razmere desničarske diktature. "Rešitve SDP vidi v preobratu v ekonomski politiki, ki naj predvsem pomeni zmanjšanje inflacije, aktivno zunanjetrgovinsko politiko s strategijo "vmesnega člena" (Slovenija lahko kot dober poznavalec jugo in vzhodnih trgov postane posrednik med Zahodom in Vzhodom) ter korekcijami v davčni politiki. Za razvoj potrebujemo razvojne politike, osmišljene na različnih ravneh, parlamentarno kontrolo javne porabe ler protimonopolno zakonodajo. Izkoristiti moramo svoj "kri-žiščni" geografski položaj, svoje možnosti v turizmu, predvsem pa je pogoj za razvoj kapitalska podpora in stimulacija novih idej. V ra/pravi so se pojavili zanimivi nasprotujoči si pogledi na predvolilno strategijo in taktiko. Medtem ko so nekateri predlagali, da se napake sedanje vlade izkoristijo za napad na sedanjo pozicijo -da se po izkušnjah propagande "o pogorišču", s katero je Demos zmagal na zadnjih volitvah in jo pogreva še danes, vrne z isto mero - so se drugi zavzeli za konstruktivni pristop poudarjanja možnih rešitev iz sedanje krize. Skupna pa je bila ugotovitev, da bo volilni boj pred novimi volitvami še ostrejša od zadnje in daje za uspeh resnično pomemben dobro razdeian in utemeljen gospodarski program. • Š. Ž. Tokrat je načrtovano tridnevno zasedanje parlamenta Vroča proračunska razprava Čeprav je parlament osnutek predloga letošnjega proračuna prekvalificiral v predlog in je časovna stiska glede sprejema velika, bo razprava o letošnjem proračunu vseeno vroča. Ljubljana, 24. marca - Vlada in parlament imata z letošnjim proračunom, ki bi moral biti sprejet že konec lanskega leta ali vsaj prve dni letošnjega, obilo preglavic. Na zadnjem zasedanju so poslanci kljub mnogim pripombam predlog potrdili, jutri, v četrtek ali petek, ko so načrtovana zasedanja, pa naj bi proračun sprejeli. Finančno ministrstvo vztraja na predlogu, da se mora v proračunu na osnovi januarskih cen zbrati 171,2 milijarde tolarjev, kar je nekaj nad 56 odstotkov družbenega proizvoda. Kmetijstvo, turizem, drobno gospodarstvo in šolstvo naj bi dobili nekaj več, obramba, notranje zadeve in industrija pa malo manj, kar pa spet ni bilo vsem po godu, saj mora imeti slovenska država dobro obrambo, pa tudi zdravstvo in ceste. Vsem bo težko ugoditi in pričakovati je, da bosta premier Peterle in Finančni minister Sešok spet na udaru. Poslance čaka tudi usklajevanje zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih in zakona o davčni službi. Na skupščini bodo obravnavali predlog za izdajo zakona o naravni in kulturni dediščini. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Narodno-demokratska stranka Slovenije Za vlado narodne enotnosti Predsednik NDS dr. Rajko Pirnat seje na tiskovni konferenci konec preteklega tedna zavzel za ustanovitev vlade narodne enotnosti, ki naj bi jo vodil sedanji premier Lojze Peterle. Ocenil je, kot poroča STA, da je v časih, ko se SDP povsem neupravičeno razglaša za edino naslednico ZKS, nujna ponovna strnitev sil nekdanjega Demosa. Ne razume, kako je mogoče, da v pogajanjih o novi "sredinski" koaliciji sodeluje Slovenska ljudska stranka, ki je prav v Demosovem programu dosegla za kmečko populacijo največ. Kritike sedanje vlade, katere povprečna izobrazba je med magisterijem in doktoratom, je neupravičena, saj se vse, zlasti pa posredne učinke uspešne osamosvojitve Slovenije, povsem spregleduje. NDS se bo še naprej zavzemala za večinski volilni sistem, uresničevanje zakona, o zadrugah in o denacionalizaciji.© §. Ž. Liberalna stranka Kranj Prizadevanja v Kranju V četrtek, 26. marca, bo ob 19. uri v sejni dvorani občinske skupščine razširjena seja Občinskega odbora Liberalne stranke Kranj, na kateri bodo pregledali poročilo o delu in prizadevanja stranke na občinski irt državni ravni. Beseda naj bi tekla tudi o ureditvi mestnega središča Kranja in možnosti gradnje obrtne cone. Na sejo vabijo člane stranke in druge občane, ki jih napovedane teme zanimajo. # Š. Ž. Izjava Liberalno-demokratske stranke Radovljica o glavni cesti na desnem bregu Save in kamnolomu pri Kamni Gorici Podpiramo vsako akcijo, ki skuša rešiti problematiko glavne cestne zveze na desnem bregu Save, obstoječega kamnoloma in grozečega odpiranja novega kamnoloma pri Kamni Gorici. Strinjamo se s tem, da interesi krajevnih skupnosti in krajanov ne smejo biti podrejene domnevnemu širšemu interesu oz. brezobzirnemu izkoriščanju oko-lja. Menimo pa, da to ni stvar ozkega strankarskega prestiža, ampak projekt, v katerem naj se povežejo vse stranke in krajani, ki želijo zaščititi svoje interese. Zato predlagamo, da akcijo naprej vodijo sveti in izvoljeni poslanci krajevnih skupnosti. K sodelovanju naj povabijo stranke in krajane, ki se strinjajo s tem, da je potrebno tudi Z odločnejšimi ukrepi uveljaviti in zaščititi lokalne interese. Za OO LDS Radovljica: Jože Dežman Ustanovljen gorenjski odbor Zelenih Slovenije * Za boljše sodelovanje članstva Tržič, 21. marca - Zeleni iz Kranja, Škofje Loke in Tržiča so včeraj ustanovili območni odbor Zelenih Gorenjske. Njegova prva naloga bo pomoč pri organiziranju občinskih odborov na Jesenicah in v Radovljici. V programu tudi reševanje ekoloških težav. Na ustanovnem sestanku so se najprej dogovorili o sestavi območnega odbora Zelenih Gorenjske. Vanj so /a i/vršni odbor predlagali po dva člana iz vsake občine. Z volitvami so se odločili, da bo predsedniško dolžnost prevzel Bojan Malovrh iz Škofje Loke, podpredsednika bosta Mirko Zorenč iz Kranja in Bojan Znidaršič iz Tržiča, tajnik pa bo Slavko Savič iz Kranja. Za člana predsedstva Zelenih Slovenije je bil izbran kranjski predsednik Tomaž Kukovica, ki ga bo v odsotnosti nadomeščal Tržičan Bojan Znidaršič. Glede organizacijskih zadev so še sklenili, da bo sedež gorenjskega odbora v Kranju, seje pa bodo selili iz kraja v kraj. Pozneje bodo v odbor vključili tudi Jeseničane in Radovljičane. Tam naj bi ob pomoči gorenjskega odbora ustanovili občinski organizaciji Zelenih najkasneje maja letos- To bo tudi prednostna naloga v programu dela. Kot je udeležencem predlagal Peter Jamnikar iz izvršnega odbora Zelenih Slovenije, naj vanj zapišejo še najpomembnejše ekološke projekte za gorenjske občine in ob njih postavijo prioritete za republiko. Predstavniki gorenjskih občin so se strinjali, da bodo iz občinskih programov združili v gorenjskem za vse pomembne naloge. Med drugim so ponovili zahtevo po zmanjšanju onesnaževanja gorenjskih voda, preprečevanju izgradnje novih cestninskih postaj in nakupu mobilne naprave za merjenje onesnaženosti zraka. Kot so ugotovili med poznejšo razpravo, si lahko učinkovitejše reševanje ekoloških težav obetajo šele po sprejemu nove zakonodaje o varstvu okolja in spremljajočih podzakonskih predpisov. Tudi brez zamenjave kadrov v inšpekcijskih službah ne bo večjega reda na tem področju, so ocenili na osnovi dosedanjih izkušenj. Sami bodo morali najti stik tudi z naravovarstvenimi organizacijami in ustanovami, za kar je po usmeritvi Zelenih k sredinskemu političnemu bloku več možnosti. Ob koncu srečanja so Zeleni Gorenjske obsodili vandalizem na Slovenskem trgu v Kranju, katerega žrtev je bila tudi komaj posajena lipa. Seznanili so se s pobudo, da bi 22. aprila, na dan Zemlje, zasadili v vsaki slovenski občini vsaj deset dreves. • Stojan Saje GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Vodarji Morda smo Slovenci res malce drugačni od tiste znane ugotovitve, ko je cesar naročil, da je treba davke zmanjšati, ker se ljudje nič več ne jezijo, ampak so nenadoma utihnili. Če drži, da je v občini vse v redu, če so ljudje izven mesta, na podeželju, vsaj kolikor toliko zadovoljni, potem bi o zadovoljstvu danes po krajevnih skupnostih težko govorili. Pa se ne jezijo le krajani, tudi v vodstvih ocenjujejo, da tako ne gre. Če so bili lani pripravljeni prispevati denar in poprijeti za delo, ker je tudi občinski proračun "nekaj primaknil", potem ta scenarij letos, ob manjšem prispevku iz proračuna (zaradi spremenjenih meril) ne bo izvedljiv. Proračun manj, krajani pa več (denarja in delo) - se ne izide več, ugotavljajo. Za "cesarja" naj bo to kar tisto ta pravo znamenje! Največ jeze, negodovanja, slabe volje podolgem in počez po Gorenjski pa je že lep čas nad vodarji. V krajevnih skupnostih opozarjajo, kličejo, pišejo,... pa ni niti odziva, kaj šele, da bi kdo prišel in si zadevo ogledal. Sora v Železnikih in zadnja nesreča še zdaleč ni izjema. Menda se s podjetjem za urejanje hudournikov, s hudourničarji oziroma Puhovci še da nekako navezati stik, z vodarji v nižinah pa, kot da jih ni. Zadnjič so v neki gorenjski krajevni skupnosti takole komentirali: "Prav je, da se je marsikaj spremenilo. Ampak toliko nereda, kot ga je zdaj (na primer prav pri vodah), pa ne pomnimo. Seveda, ko pa vse vode z Gorenjske tečejo v Ljubljano, do pisarn pa (še ne) sežejo." • A. Žalar Preimenovanje ulic - Žiri - V zadnjem času se krajani in njihove organizacije oglašajo s predlogi za preimenovanje nekaterih ulic v Žireh. Tudi sicer je zdaj, v času upravnih sprememb in zamenjave številnih dokumentov, pravi čas za to. Pozneje bi bili namreč stroški še večji. Iz pisarne krajevne skupnosti zato sporočajo, naj vsi, ki imajo kakršnekoli predloge v zvezi s preimenovanjem ulic, le-te pošljejo v pisni obliki do 31. marca. Po tem datumu jih bo obravnavala posebna komisija pri svetu krajevne skupnosti, pripravila predlog in ga dala v javno razpravo. Potem pa bodo predloge posredovali občinski skupščini Škofja Loka. Pri oblikovanju predlogov je treba upoštevati predvsem dvoje: nova imena naj bodo po možnosti iz domačega (Žirovskega) okolja in ne ideološko obremenjena. # (až) Gasilci na desnem bregu - Kranj - Gasilci na desnem bregu Save v kranjski občini so povezani in med seboj dobro sodelujejo. Na tem območju so gasilska društva Stražišče, Bitnje, Žab-nica, Breg ob Savi, Mavčiče, Besnica, Podblica in Industrijska gasilska društva Tekstilindusa, Save in Planike. Iskra ne obstaja več, vendar pa je bilo to društvo zelo delavno in je imelo že ob ustanovitvi 1938. leta 42 članov. Povezanost in sodelovanje se kažeta tudi ob smrti članov v posameznih društvih. Tako so se na primer v sredo od preminulega člana Draga Omana iz GD Bitnje poslovili gasilci kar s sedmimi prapori.• (ip) Tudi društvena tekmovanja - Adergas - Prejšnjo nedeljo so se na občnem zboru sestali člani Športnega društva Adergas v krajevni skupnosti Velesovo. Pregledali so delo in izvolili nov odbor. Za predsednika društva so izvolili Alojza Kotnika. Nov odbor namerava pridobiti čimveč novih članov. Nameravajo tudi dokončati vsa začeta dela in poleg ligaških tekmovanj, v katerih nastopajo odbojkarji, nogometaši in kegljači, bodo organizirali tudi nekaj društvenih tekmovanj. Urediti pa nameravajo tudi plastično skakalnico, ki je potrebna temeljite obnove. • (In) VeČ kot StO nastopov - Kranj - Oktet pevskega zbora Društva upokojencev v Kranju je imel lani kar 118 nastopov. Po večini so bili to poslovilni nastopi na pogrebih za svojimi člani in tudi drugimi. Sicer pa je oktet poleg ubranih glasov znan tudi po tem, da so njegovi nastopi na pogrebnih svečanostih tudi najcenejši. Oktet pa je sicer sestavni del pevskega zbora, ki ga zdaj vodi Janja Kovač s Suhe pri Predosljah. Zbor bo prihodnje leto praznoval že 30-letnico uspešnega delovanja. Njegov prvi zborovodja je bil Bogo Klobučar, za njim Tone Marolt, nato Vencelj Sedej in prof. Edo Ošab-nik. Tako kot vsa leta, tudi zdaj pod vodstvom Janje Kovač družita člane zbora predvsem lepa slovenska pesem in zadovoljstvo, da jih člani društva radi poslušajo. • (ip) Zaprta gramoznica v Čistih Cerklje, marca - V krajevni skupnosti Cerklje v teh dneh urejajo smetišče oziroma odlagališče odpadkov ter gramoznico v Čistih (ob cesti Cerklje - Letališče). Gramoznica je zato zapreta za odlaganje odpadkov. V krajevni skupnosti prosijo, naj krajani KS Cerklje in sosednjih krajev to upoštevajo. Proti vsakomur, ki tega ne bo upošteval, bodo odločno in strogo ukrepali. "Sicer pa bomo v začetku aprila po krajevni skupnosti namestili plastične vreče s stojali, v katere bodo krajani lahko odlagali manjše odpadke. Razen tega bo aprila tudi očiščevalna akcija, že zdaj pa priporočamo krajanom ob cesti, da skušajo urediti fasade in dvorišča," je minuli teden povedal predsednik sveta KS Peter Kepic. Po krajevni skupnosti pa bodo postavili tudi nekaj panojev za različna obvestila, napise in reklame. Vodstvo krajevne skupnosti pa prosi tudi lastnike gozdnih parcel, naj ob cesti Cerklje - Letališče do 1. aprila obrežejo drevje. To cesto bi radi v krajevni skupnosti uredili, saj bi zelo skrajšala sedanjo povezavo med Kranjem, Letališčem in Cerkljami ter Krvavcem. Vendar pa bi bila za krajevno skupnost to zelo velika akcija. Trenutno pa v Cerkljah poteka akcija za ureditev pokopališča. Po zasaditvi cipres na pokopališču so že prekrili tudi staro mrtvašnico. • A. Z KS Zminec: Poleg dajatev še 14 let po 2.000 DEM Tu se neha vsaka logika "Za telefon, za katerega si delal in plačeval, te vsakdo vpraša, ali lahko telefonira. Lokalno cesto pa lahko samo delamo - za vse." Zminec, 23. marca - Konec tedna. Sončna sobota dopoldne. Promet na Blegoški cesti v KS Zminec je nenavadno živahen; izletniki. Na cesti pa domačini, ki čistijo grmovje, ki se je zaraslo ob robu. Zraven sta tudi oba iz vodstva krajevne skupnosti: predsednik sveta KS Stane Primožič iz Zminca in predsednik gradbenega odbora za asfaltiranje Blegoške ceste Andrej Dolenc z Gabrovega: "Tudi tole udarniško delo na vzdrževanju lokalne ceste je naš prispevek k deležu, da bi letos nadaljevali z asfaltiranjem." Štiri leta že od spodaj proti vrhu počasi urejajo in asfaltirajo Blegoško cesto krajani v tem delu krajevne skupnosti Zminec, ki jo naprej povezuje s KS Javorje. Lokalna cesta je to, pa vendar vsako leto prispevajo z vzdrževanjem, delom, prispevkom... takole okrog 2.000 DEM. "Letos imamo v programu, da vsakdo prispeva po 1.000 DEM, opravi 100 udarniških in 50 traktorskih ur in še celotno vzdrževanje naj bi bilo brezplačno. Tako bi po letošnjih meri- lih tudi občina prispevala enak delež in s tem bi uredili in asfaltirali pol kilometra. Imamo pa še pet kilometrov takšne, sicer med letom zelo prometne ceste. Deset let torej naj bi po letošnjih merilih na ta način še urejali to cesto, da bo asfaltirana; in to ob vseh normalnih dajatvah in katastrskem dohodku v tem delu od 10 do 40 tisoč tolarjev. Pa saj tu se neha vsaka normalna logika," predstavljata realnost 11 domačij v tem delu KS predsednika KS in gradbenega odbora Primožič in Dolenc. Redno vzdrževanje sto. delež za letošnjih 2.000 nemških mark za ce- Delo gasilcev iz tržiške občine Požrtvovalno na začetne požare Tržič, 22. marca - Udeleženci sinočnjega občnega zbora Gasilske zveze občine Tržič so ocenili, da je članstvo kljub pičli denarni pomoči uresničilo vrsto pomembnih nalog. V največji stiski je industrijsko gasilsko društvo BPT, v tej tovarni pa je slaba tudi požarna varnost. Predsednik OGZ Tržič Pavel Hudobivnik je v svojem poročilu ocenil, da je 14 gasilskih društev z več kot 800 člani dobro delovalo; pomoč, predvsem finančno, je potrebovalo le društvo BPT, ker tovarna že dve leti ne namenja nobenega denarja za njegovo delovanje. Zveza je posvetila največ pozornosti izobraževanju članstva, med katerim so pridobili 45 nižjih gasilskih častnikov, 5 častnikov prve stopnje, 8 strojnikov, 1 specialista za nevarne snovi in 2 mentorja. Pri delu z mladimi so sami poskrbeli za organizacijo kviza o požarnem varstvu s 14 ekipami in udeležbo 20 pionirjev na letovanju, v OŠ Bistrica pa dobro deluje društvo Mladi gasilec. Aktivne so bile tudi članice, ki so sodelovale na gorenjskem tekmovanju s 7 ekipami. Največji problem je bila denarna stiska; zato so le za eno društvo kupili dve UKV-postaji. Kot je udeležence seznanil poveljnik Jelko Hladnik, so imeli lani manj dela z gašenjem kot leto prej. Med 17 požari jih je bilo največ na travnikih oziroma gozdu, pri čemer so ugotovili potrebo po manjšem in okretnejšem terenskem vozilu. Poveljnik je med drugim pohvalil tudi množično sodelovanje članstva na tekmovanjih; na občinskem je bilo 37 desetin in na gorenjskem 7, ena pa letos nastopa na republiškem. Med razpravo je predstavnik IGD BPT povedal, daje v njihovem društvu ostalo le še 18 članov. Bolj kot slabe razmere za delo društva zaskrbljuje nizka raven požarne varnosti, zaradi česar bi ogenj lahko povzročil katastrofo. Kot je pozneje ugotovil podpredsednik GZS Vili Tomat, podatek o 20 začetnih požarih lani potrjuje slabo varstvo pred požari v industriji. Ker na zboru ni bilo niti tržiškega župana niti predsednika izvršnega sveta, so udeleženci ostali brez odgovora, kaj bodo ukrenili v občini za izboljšanje teh razmer. Peter Meglic iz občinskega štaba civilne zaščite pa je zagotovil, da bodo problem požarnega varstva y BPT obravnavali na občinskem odboru za požarno varnost. Prizadevali si bodo tudi za nakup novih vozil, najprej za gasilce v Le-šah.# S. Saje Vabilo mladim tehnikom - Kranj, 18. marca - Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo v Kranju sporoča, da bo letošnje 16. srečanje mladih tehnikov iz osnovnih šol Slovenije potekalo v dveh delih. Tehnični, tehnološki in raziskovalno proučevalni del bo konec maja ali začetek junija 1992 V osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki, tehnično športni del pa bo konec maja v Ljubljani. Tekmovalce za republiško srečanje bodo izbrali na občinskih in regijskih srečanjih. Srečanje mladih tehnikov Gorenjske bo predvidoma 25. aprila 1992 na Jesenicah. Tekmovanja mladih tehnikov v občini Kranj pa bodo potekala od I. do 15. aprila, zato organizatorji prosijo šole, naj tekmovalce za posamezne panoge prijavijo do 31. marca 1992 OZOTK Kranj, Stritarjeva 5. Raziskovalno prouče-valne in raziskovalne naloge naj na ta naslov pošlejo najkasneje do 15. aprila'; pismeni del bodo pred zagovorom naloge - kraj in č;is zagovora bo določen kasneje - pregledale posebne komisije, ki bodo nato dale skupno oceno.• S. Saje Stane Primožič Po 50 avtomobilov naštejejo vsak konec tedna, 8000 obiskovalcev čez leto in še 200 članov sekcije Lubnikarjev je na njej. Planinsko društvo je pripravljeno pomagati, tudi vikenda-ši se vključujejo, samo stvar je vseeno nevzdržna. Lani, ko je občina prispevala dvetretinjski delež, so na ta način naredili 1250 metrov. Letos pa samo polovični prispevek?! Pa so na primer sami pet let gradili telefonijo in zdaj že štiri leta gradijo za vse lokalno cesto. Andrej Dolenc "Da ne govorim o krajevnih cestah. Na območju KS, kjer je blizu 1000 prebivalcev, razsežna pa je naša KS skoraj kot Davča. Z mestom mejimo, a si žal pre-nekateri v mestu, kaže da tudi v vodstvu občine, ne predstavljajo, s kakšnimi težavami se ubadamo. Ne tarnamo, samo želimo povedati, da se s takšnimi merili pač ne moremo strinjati. Saj ne delamo ceste samo zase..." Če bi bila njihova, bi jo zaprli za vse druge. Tako kot tele-,fon, za katerega vsakdo vpraša, ali lahko telefonira. Njih pa za cesto, ki jo sami vzdržujejo, "razumljivo" nihče. Zato upajo, da bodo vsaj pri merilih, da bo občina prispevala večji delež, naleteli na razumevanje. Saj imajo v programu še dve drugi krajevni cesti in letos bo precej priprav za gradnjo kanalizacije Planina - Zminec, ki se bo začela prihodnje leto. • A. Žalar Priprave na skupščino Podnart - Na zadnji seji KO ZZB NOV Podnart so člani upravnega odbora največ razpravljali o osnutku novega statuta, programskih usmeritvah in osnovah delovanja zveze združenj udeležencev narodnoosvobodilnega boja in delovnega programa za letos. V osnutku statuta je med drugim zapisano, da bi se sedanji naslov ZZB NOV Slovenije preimenoval v Zvezo združenj udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije, skrajšano v ZZU NOB Slovenije. Člani ustavnega odbora so se z osnutkom strinjali, zdaj pa bodo tem spregovorili še na skupščini KO ZZB NOV Podnart, ki bo jutri, 25. marca, ob 16. uri v Domu kulture v Podnartu. • (cr) Ko opozorila ne zaležejo Nesreča - tokrat še sreča Železniki, marca - Cecilija Primožič je na Klovžah v Železnikih minuli teden hodila ob robu Sore po vrtu pri hiši. Nenadoma se ji je zemlja vdrla. Nekaj metrov pod njo je zazevala struga Sore. Na srečo jo je zemlja zadržala in jo je "odnesla" le z bolečino v nogi. V krajevni skupnosti nad nesrečo niso bili presenečeni. Zadnji dopis, ki so ga poslali republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora (g. Kovaču) - v vednost pa tudi VGP Kranj (g. Ješetu) in predsedniku SO g. Havvlini - ima datum 25. februar 1992. V njem ponovno ugotavljajo, da z odpravo posledic poplav novembra 1990 niso zadovoljni. Struga Sore od Elektromotorjev do jezu pred mostom čez So-ro za Ojstri vrh je namreč še vedno nedotaknjena. Pa je ob poplavah odneslo več vodnih pragov in je tako struga ponekod poglobljena že za meter. Zato že zelo resno ogroža primarni vod kanalizacije, ki poteka pod strugo. Spodkopanih je tudi večina opornih zidov in kamnite zložbe na obeh bregovih se podirajo. Zato se je tokrat tudi vdrlo Ceciliji Primožič. Ogrožena pa sta že tudi dva kamnita mostova, ki sodita v okvir varovanja starega mestnega jedra. Že aprila lani so si predstavniki vodnogospodarskega podjetja ogledali poškodbe in ocenili, da je nujno obnoviti pragove. Ker ni bilo denarja, je krajevna skupnost nabavila (po dogovoru) potreben kostanjev les za obnovo. Vendar se dela vseeno niso začela. Zato so seznanili odgovorne v občini. Nato je bilo dogovorjeno, da bo inž. Franc Mohorič izdelal vzdolžne profile sanacije struge Sore, predsednik občinske skupščine pa organiziral sestanek z odgovornimi v republiki. Za zdaj pa je, kot pravijo v KS, narejen le načrt sanacije struge Sore (vzdolžni profil). Na odgovor, kaj in kdaj mislijo narediti odgovorni za odpravo posledic poplav, pa čakaaaajoo-oo...! Najbrž do hujše nesreče ali malo večje vode. Takrat pa bo moral biti (vendar še veliko večji) denar. • A. Žalar Torek, 24. marca 1992 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. stran mmmm®:GiLA& Kako in kdaj v pokoj Pokojninsko odštevanje Bomo lahko dokupili kmečko delovno dobo, vojaščino, študijska leta? Kaj bo s tistimi, ki na pokoj čakajo na zavodu za zaposlovanje? Se bo Še mogoče upokojiti predčasno? Kdaj bomo odhajali v pokoj, če se bo starostna meja postopno povečala za tri leta? Taka in podobna vprašanja so minuli teden postavljali naši bralci na odprtem telefonu Gorenjskega glasa. Nanje je prijazno odgovoril VINKO ŠIMNOVEC, direktor območne enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kranju, ki bo sodeloval tudi za okroglo mizo Gorenjskega glasa na isto temo sredi prihodnjega meseca. Florjan Golob z Jesenic sprašuje, kdaj bo ponovno mogoče dokupiti kmečka leta. Se vojaščina in študij štejeta v delovno dobo? Do kdaj je ta leta mogoče dokupiti? »Kmečka leta lahko dokupite kadarkoli, dokup ni omejen. Bo pa po novem zakonu mogoče dokupiti vojaška in študijska leta. Cena za ta dokup bo znana sredi aprila, ker je odvisna od prispevne stopnje, ki za zdaj še ni določena. Po novem je namreč določena prispevna stopnja za tiste zavarovance, ki uveljavljajo ožji obseg pravic. Cenovno bo ta dokup ugodnejši kot drugi. Ne bo nobene omejitve niti roka, kdaj greste lahko v odkup.« Bralka, ki je več let delala na domači kmetiji, sprašuje, kje se ta doba upošteva. »Če ste delali na domači kmetiji, lahko ta leta dokupite po posebnem postopku. Na območno enoto SPIZ morate prinesti ustrezna dokazila, ki jih dobite na občini oz. pristojnem krajevnem uradu. Pri nas bomo potem na osnovi vašega osebnega dohodka za preteklo leto izračunali ceno. Ko boste doplačali svoja kmečka leta, se vam bodo štela v pokojninsko dobo, vpisana boste imeli tudi v delovni knjižici. Ta doba je enakovredna vsaki drugi delovni dobi.« Žena gre letos v invalidski pokoj. Naj gre pred uvedbo novega zakona ali naj počaka in izrabi še letni dopust, sprašuje Jože Peternelj z Jesenic. »Če hoče ugodnejšo odmero, mora v pokoj do 30. marca. Toda ker gre invalidsko v pokoj, je datum najbrž odvisen od odločitve invalidske komisije in ga sama ne bo mogla izbirati, razen če je že določen in ji preostane le še izraba letnega dopusta. Če hoče 7,6-odstotno ugodnost, ki jo prinaša upokojitev do 30. marca, naj se le upokoji. Veliko ljudi se v tem času iz enakega razloga odpoveduje dopustu, ker je dologo-ročna pravica ugodnejša kot pa dopust.« Stane Dobre iz Radovljice je po stečaju v Elanu že poldrugo leto doma in dobiva podporo. Lani je bil star 60 let, ima pa 25 let delovne dobe, 15 let pa je delal v Nemčiji. Se da obe delovni dobi združiti in katero pokojnino bo lahko prejemal? »Če je bil star 60 let in je imel več kot 20 let delovne dobe, se lahko upokoji še po starih predpisih. Pogoje ima izpolnjene. Naša in nemška delovna doba se pri izračunu pogojev za upokojitev seštevata. Kakšno pokojnino bo dobil, je odvisno od posebnih predpisov. Posebna služba SPIZ v Ljubljani ureja tovrstne zade- Zdravniki v zasebni praksi Dvakrat več dela za pol višjo plačo Kranj, marca - Od 1. marca letos se bodo zdravniki lahko odločali tudi za zasebno prakso. Kolikšni bi bili stroški, če bi začeli na svoje, in koliko bi morali delati za pol večji zaslužek kot sedaj, je izračunal JOŽE VETERNIK; pomočnik direktorja v Osnovenm zdravstvu Gorenjske. Zdravnik, ki bo izpolnjeval pogoje glede prostorov (te bo lahko vzel v najem tudi v javnem zdravstvenem zavodu) in opreme, bo lahko delal kot zasebnik. Jože Veternik, ki ima v gorenjskem osnovnem zdravstvu vsakodnevno opraviti s številkami, je izdelal model zasebne zdravniške prakse, kjer je prikazal pričakovane stroške ob odprtju zasebne ordinacije in predvidevanja, koliko storitev bo moral opraviti, če bo hotel zaslužiti polovico več kot sedaj. Za svojo plačo in prispevke bi splošni zdravnik potreboval 2.600 DEM, 1.200 DEM bi potreboval za medicinsko sestro, 600 DEM za potrebni sanitetni material, ampule, injekcije in drugo, nadaljnjih 600 DEM za najem prostorov (v izmeri 60 kvadratnih metrov ob najemnini 10 DEM za kvadratni meter). Prištel je vrednost najema opreme (če je vredna 25.000 DEM, je mesečna najemnina 500 DEM) ter stroške energije, vode in ko-munalij (500 DEM). Mesečno bi torej potreboval 6.000 DEM, če bi hotel biti kos običajnim stroškom. Koliko dela bi moral opraviti, da bi pokril tolikšne stroške? Jože Veternik je za merilo vzel sedanji točkovni sistem v zdravstvu in veljavne cene, za katere pa drži, da so hudo nerealne. Vrednost točke je 1,1 DEM, torej bi moral splošni zdravnik opraviti mesečno 5600 točk. V letu 1991 je splošni zdravnik na Gorenjskem v povprečju opravil 3000 točk, kar pomeni, da bi moral v zasebni praksi delati še enkrat več, če bi hotel zaslužiti le pol plače več. Če točke preračunamo v število obiskov, bi moral splošni zdravnik v zasebni praksi sprejeti pet bolnikov na uro, kar bi mu mesečno zneslo 1200 obiskov. Lani jih je splošni zdravnik sprejel 550, s čimer je Veternik znova dokazal tezo o podvojenem delu. Koliko stroškov in dela pa bi imel v zasebni praksi zobozdravnik? O tem bi nam lahko marsikaj povedal kateri od zobozdravnikov iz uspešne črne prakse v preteklosti, vendar najbrž skrbno čuvajo te poslovne skrivnosti. Jože Veternik pa je izračunal takole: 7.800 DEM mesečno bi potreboval za stroške, ki smo jih omenili že pri splošnem zdravniku. Zobozdravstvena točka je vredna 1,04 DEM, torej bi jih moral mesečno opraviti 7500 (ali 16C0 zalivk), da bi dobil pol boljšo plačo kot zdaj. Čeprav smo na posvetu gorenjskih zdravnikov zadnjič slišali sum, da je izračun namenjen odvračanju zdravnikov od zasebne prakse, vendarle verjamemo v njegovo dobronamernost. Koliko zdravnikov se bo v teh okoliščinah odločilo začeti na svoje, je vprašljivo, zlasti še, ker poleg stroškov še kaj drugega ovira gladko pot v zasebne vode. Javni zavodi, denimo, zdaj dobijo akontacije za zdravstvene programe. Ali jih bodo dobili tudi naprej ali pa bo odmerjena glavarina po opravljenih storitvah, je še nejasno. Če bo tako, bo tveganje v zasebni praksi še precej večje. • D. Z. Žlebir ve. Menim, da bo imel bralec pravico do dela pokojnine za dobo, ki jo je prebil v Sloveniji, za nemški del pa bo pokojnino prejel, ko bo po nemških predpisih izpolnil pogoje za upokojitev.« Francka Rebolj iz Predoselj bi se letos rada upokojila, manjka ji še nekaj mesecev. Julija bo stara 50 let, avgusta ji poteče 33 let delovne dobe. Se ji splača oditi v pokoj pred veljavnostjo novega zakona? »Težko je reči, ali se splača predčasno v pokoj pri velikih odbitkih, ki bi bili pri starosti 50 let. Sicer pa se bralka sploh ne more predčasno upokojiti, če do 1. aprila ne bo stara 50 let. Ko bo obveljal novi zakon, pa se bodo merila za starostno upokojitev zaostrila, medtem ko rednih predčasnih upokojitev ne bo več. Samo izjemne predčasne upokojitve bodo še, namreč za stečajnike, invalide II. in III. kategorije in tiste, ki čakajo pokoj na zavodu za zaposlovanje. Bralka torej po 1. aprilu nima pravice do predčasne upokojitve. Če bi imela do 1. aprila izpolnjene pogoje za predčasno upokojitev, bi se lahko še po tem datumu predčasno upokojila. Tako pa bo morala počakati na leto 1993, ko bo stara 51 let, medtem ko ima delovne dobe dovoli « Bralec je bil 32 let zaposlen v Iskri, zdaj pa je zaradi stečaja na zavodu za zaposlovanje. Pri 32 letih delovne dobe, starosti 56 let, okvari hrbtenice in roke bo težko dobil službo. Kaj naj stori, da po toliko letih službe čez leto dni ne bo klošar? »Težko je svetovati, kajti čez eno leto bo imel 33 let delovne dobe, star bo 57 let in še ne bo izpolnjeval pogojev za upokojitev. Če bi imel 35 let delovne dobe, bi se lahko. Delovne dobe ne more dokupiti, ker je na zavodu za zaposlovanje. Tako mu preostane zaposlitev (?), če ima v rezervi študijska leta ali vojaščino, bi zanj prišel v po-štev odkup te dobe, da bi si nabral 35 let za upokojitev.« Bralec je leto dni na čakanju, letos bo star 55 let in je invalid III. kategorije. Kakšne možnosti ima za upokojitev ob 34 letih delovne dobe? »Dokler ne bo zbral 35 let delovne dobe kljub izpolnjenim pogojem o stečaju in invalidnosti ne more v pokoj. Ko bo zbral 35 let, pa je treba pogledati, kako je s starostjo. Morda bi razmislil o dokupu vojaške dobe.« Tržičanka bo novembra izpolnila 34 let delovne dobe, maja pa bo stara 50 let. Kdaj gre lahko v pokoj? Kdaj pa gre lahko njen mož, ki je star 50 let in ima 30 let delovne dobe? »Bralka gre lahko predčasno v pokoj ob pogoju, da je njeno delo postalo trajno nepotrebno zaradi stečaja ali likvidacije podjetja, da je invalid II. ali III. kategorije ali da je brezposelna na zavodu za zaposlovanje, in sicer tedaj, ko bo stara 50 let in 6 mesecev. To bo novembra letos, ko bo formalno izpolnila pogoje za predčasno upokojitev. Če ne izpolnjuje dodatnih pogojev (stečaj, invalidnost itd), bo morala počakati na starostno upokojitev. Ta se ji oddaljuje. V starostni pokoj bo šla lahko s 35 leti delovne dobe in 51 let starosti, to pa bo leta 1993. Mož pa zaenkrat nima možnosti za upokojitev. Počakati bo moral, da bo star 63 let, če nima polne pokojninske dobe. Morda se lahko upokoji invalidsko, kar je seveda odvisno od njegovega zdravja in odločitve invalidske komisije.« Matilda Gartner iz Selc je lani izpolnila vse pogoje za predčasno upokojitev. Zanima jo, ali mora v pokoj do L aprila ali lahko počaka do konca leta. »Lahko počaka. Tudi po 1. aprilu se bo še lahko upokojila po starem, ker je že izpolnila pogoje.« Olga Pegam iz Besnice je zaradi stečaja Iskre Unitel že leto dni na čakanju. Prihodnje leto bo imela 32 let delovne dobe. Sprašuje, kaj bo z dvema letoma, ki ji manjkata do starosti 50 let. »Problem niso le leta, ki ji manjkajo do 50 let, pač pa bo starostni pogoj za upokojitev čez tri leta že 51 let in pol. Starostni pogoj se ji žal odmika. Bralki bi svetoval, da se oglasi na naši območni enoti, kjer bomo skupaj pregledali dodatne akte, ali ima nemara kot stečaj-nica kako dodatno možnost za upokojitev po starem.« Podoben primer je Veronika iz Kranja, donedavna zaposlena v Tekstilindusu. Stara je 48 let in ima 33 let in 10 mesecev delovne dobe. Od 7. novembra lani je na zavodu za zaposlovanje za dve leti. Kakšne ima možnosti za redno ali predčasno upokojitev? »Tudi tej bralki se odmika starostni pogoj. Čez dve leti bo imela 50 let, imeti pa bi jih morala po novem zakonu že 51. Morda bi se njen primer dal rešiti po 295. členu pokojninskega zakona, ki zadeva osebe, ki prejemajo nadomestila za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje. Gre za osebe, ki so do 31. marca 1992 uživale pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ker je njihovo delo postalo trajno nepotrebno, ker so izgubile delo brez svoje krivde, ob uveljavitvi novega pokojninskega zakona pa jim manjka največ pet let starosti do izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine ali največ eno leto pokojninske dobe. Ti primeri se bodo lahko upokojili še po starem. Morda bi ta člen prišel v poštev tudi pri naši bralki, ki ji manjka manj kot pet let do starostnega pogoja. Sicer pa take primere najraje rešujemo individualno.« • D. Z. Žlebir I DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Dražji tržiški vrtci Tržič, 20. marca - Na torkovi seji tržiškega izvršnega sveta so med drugim dali soglasje k 25-odstotnem povišanju cen v enotah Vzgojno varstvenega zavoda i*'Tržiča od 1. marca 1992 dalje. Zavod je podražitev utemeljil y. nenehnim povečanjem obsega materialnih stroškov. Kljub sedanji podražitvi bodo starši letos prispevali le 42 odstotkov ekonomske cene, medtem ko so jih doslej največ 56 odstotkov. Tako bodo po novem plačevali za varstvo otrok do 2,5 let starosti 4.843 SLT, za otroke do 7 let pa 3754 SLT. Povišanje cen pri skrajšanih programih se giblje med 15 in 17 odstotki; mesečna cena za 600-urno malo šolo bo 732 SLT, za ci-cibanove urice 510 SLT za dopoldansko malo šolo pa 964 tolarjev. Ob tokratnem povišanju cen v vrtcih so imeli člani izvršnega sveta več pomislekov. Izrazili so bojazen, da bodo zaradi stalnih podražitev in vse bolj praznih žepov staršev vrtci kmalu ostali prazni. Za dajanje soglasja k spremembam cen v vrtcih in domu starejših občanov v prihodnosti so pooblastili občinski oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti. Obenem so od oddelka zahtevali, da pripravi za podrobnejšo obravnavo na izvršnem svetu pregled materialnih stroškov v vrtcih in ob njih presojo elementov vzgojnovarstvenega programa.* S. Saje Realna vrednost nadomestil za brezposelnost Vprašanje: S sodelavcem sva zaradi stečaja podjetja izgubila delo in se prijavila na zavodu za zaposlovanje. Oba sva imela enako delovno dobo in enako delovno mesto. Sodelavec se je odločil za takojšnje izplačilo nadomestila v enkratnem znesku in prejel 23.200 DEM v tolarski protivrednosti, jaz pa sem nadomestilo prejemal mesečno in tako prejel skupno le 8.700 DEM. Zanima me, ali lahko izterjam razliko in kako? Odgovor: Denarno nadomestilo je ena od pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Zavarovanec pridobi pravico do denarnega nadomestila, če je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanj devet ali dvanajst mesecev s presledki v zadnjih osemnajstih mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja in se v roku 30 dni prijavi na zavodu za zaposlovanje. Osnova za odmero nadomestila je povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je zavarovanec prejel za zadnje tri mesece pred prenehanjem delovnega razmerja. Denarno nadomestilo znaša prve tri mesece prejemanja 70 odstotkov, v naslednjih mesecih pa 60 odstotkov od osnove. Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka in ne višje od pet-kratnika tako zmanjšanega zajamčenega osebnega dohodka. Mesečno nadomestilo se usklajuje z gibanjem povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. O uskladitvi odloča upravni odbor zavoda, do konstituiranja zavoda pa ministrstvo za delo Republike Slovenije. Zavarovanec pa se lahko pod pogoji, določenimi v 27. členu zakona o zaposlovanju, odloči tudi za izplačilo nadomestila v enkratnem znesku. V vašem primeru gre za vprašanje občutnih razlik, do katerih pride v končnem seštevku realno izplačanih nadomestil po eni ali drugi varianti (mesečno oz. v enkratnem znesku). Razlike realnih vrednosti sicer niso tako drastične, kot kaže vaš poenostavljeni izračun v DEM, vendar pa vsekakor so. Razloga sta predvsem dva, in sicer: - nespoštovanje določil o načinu valorizacije nadomestil in < - davčni predpisi. Upoštevajoč prej omenjeno zakonsko določbo bi se višina mesečnih nadomestil logično morala tekoče usklajevati z rastjo povprečnih OD v gospodarstvu R Slovenije. Dejansko pa so bila po sklepu ministrstva za delo npr. nadomestila v celem letu 1991 valorizirana samo dvakrat. Valorizacija se torej ne opravlja po zakonu, ampak po načelu dejanskih proračunskih zmožnosti. Zato je bil glede tega s strani sindikata že sprožen ustavni spor. Razlike v korist enkratnega izplačila nadomestil pa nastanejo tudi zato, ker 8. točka 16. člena zakona o dohodnini določa, da se dohodnina ne plačuje od nadomestil, izplačanih v enkratnem znesku. Na podlagi povedanega moram na postavljeno vprašanje odgovoriti, da obravnavane razlike v realnih zneskih žal ne bo mogoče izterjati. Zavod za zaposlovanje kot izplačevalec nadomestil namreč na zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo način izplačevanja, nima nikakršnega vpliva. Aljoša Drobnič, dipl. iur. Mednarodni dan invalidov Ljubljana, 20. marca - Prvo pomladno nedeljo so invalidi izbrali za svoj mednarodni praznik. Svetovni dan invalidov je bil letos torej 22. marca, pred praznikom pa je predstavnike desetih slovenskih invalidskih organizacij, ki združujejo več kot 140 tisoč invalidov, sprejel predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. Invalidi so predsednika na delovnem srečanju seznanili s težavami in ovirami, ki jim jih postavlja življenje, razpravljali pa so tudi o mestu, ki jo ima invalidno prebivalstvo v novih zakonih. Mednarodni dan invalidov bolj kot v znamenju praznovanja mineva v znamenju dela. Takšno bo tudi jutrišnje srečanje v Kranju, ko bodo slovenske invalidske organizacije pripravile posvet o strategiji invalidskega varstva v Sloveniji. • D. Ž. Stolpec za upokojence Izlet na Sveto GorO - Izlet na Sv. Goro, ki ga prireja Društvo invalidov Kranj, bo v četrtek, 9. aprila, in ne 6. aprila, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se opravičujemo. Vabilo V teniško sekcijo - Sekcija za tenis pri Društvu upokojencev Kranj vabi upokojence - ljubitelje tenisa, da se pridružijo. Pripravili bodo tečaj, kasneje pa tudi igranje na teniških igriščih. Prijave sprejema društvo, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do .12. ure. Nakupovalna izleta - V ponedeljek, 13., in v torek, 14. aprila, bodo za upokojence ponovili nakupovalni izlet na Koroško v Avstriji. V ponedeljek se bodo v Avstrijo odpravili člani Društva upokojencev Žabnica, odpeljali pa se bodo ob 7. uri zjutraj z vseh avtobusnih postaj od Zabnice do Zg. Bitenj. V torek pa je odhod za člane Društva upokojencev Kranj ob 7. uri izpred kina Center. Prijave sprejemajo v društvu ob običajnih urah. Aprilske podražitve Jesenice, 23. marca - Sekretariat za urejanje prostora, stanovanjsko gospodarstvo skupščine občine Jesenice predlaga jeseniškemu izvršnemu svetu, da se stanovanjske najemnine v občini povišajo za 23 odstotkov in tako naj bi bila povprečna stanovanjska najemnina za 51 kvadratnih metrov stanovanja 1.506, 75 tolarjev ali 29, 52 tolarjev za kvadratni meter stanovanjske površine. Podražitev naj bi uveljavili s 1. aprilom. Prav tako povišanje cen ogrevanja s toplotno energijo v jeseniški občini predlaga podjetje Kres in sicer je predlog, da naj bi bilo ogrevanje s I. aprilom dražje za 39 odstotkov, s I. junijem pa za 42,7 odstotka. Višje cene oskrbnega dne zaradi porasta življenjskih stroškov uveljavljajo tudi v domu upokojencev na Jesenicah. Cene naj bi se s prvim aprilom povečale za 30 odstotkov.• D. S. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V avli Skupščine občine Kranj je na ogled fotodoku-mentarna razstava Dokumenti Osijeka 91, v galeriji Prešernove hiše pa je moč videti razstavo modnih fotografij Deana Duboko-viča. V Stebriščni dvorani Mestne hiše so odprli razstavo tekstilnega oblikovanja Maričke Rakovec in razstavo akad. slikarja Toneta Marolta, v galeriji Mestne hiše pa pregledno razstavo slikarja Poldeta Miheliča. V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, sta na ogled dve razstavi: Hrvaški vojni plakat in razstava Gorenjski likovni umetniki - modernejše smeri. V Prešernovem gledališčubo jutri, 25. marca, ob 19.30 na sporedu DO-RE-MI-FEY-DEAU Georgesa Feydeauja za izven, v četrtek, 26. marca, ob 19.30 pa Slastni mrlič Matjaža Zupančiča za abonma četrtek in izven. JESENICE - V bistroju Želva razstavlja fotografije Andrej Ži-gon - "tihotapec soli" iz Logatca. V razstavnem salonu DOLIK je na ogled razstava umetnostnih livarskih skulptur Bojana Šti-ne. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, v ponedeljek zaprto. MOJSTRANA - V pizzeriji Bistrica so razstavljene grafike Damjana Jensterla. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Obsavski sprehodi avtorja Ivana Pipana. V avli občine Radovljica razstavlja akt fotografije Jasmina Vidmar iz Maribora. Jutri, 25. marca bo v knjižnici A.T. Linharta ob 19.30 predavanje z diapozitivi prof. Marjana Vebra Po Avstraliji ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Janeza Hafnerja. V galeriji ZKObo danes, 24. marca, ob 19. uri otvoritev razstave risb in plastik Petra Jovanoviča. Danes, 24. marca, je ob. 17. uri v Knjižnici Ivana Tavčarja ura pravljic. TRŽIČ - V razstavišču tržiškega paviljona je na ogled razstava slik akad. slikarja Ferda Maverja. KAMNIK - V razstavišču Veronika si lahko obiskovalci ogledajo razstavo akvarelov Grete Boltar. PRIREDITVE TEGA TEDNA ŠKOFJA LOKA: DIVJI VOLČIN - Danes, 24. marca, ob 19. uri bo v Knjižnici Ivana Tavčarja literarni večer s pisateljico Polono Škrinjar, na katerem bodo predstavili njeno knjigo Divji Volčin. Sodelovale bodo flavtistke Glasbene šole Škofja Loka. JESENICE: RAZSTAVA SLIK IN NAKITA - V sredo, 25. marca, ob 19. uri bo v galeriji Kosove graščine na Jesenicah otvoritev prodajne razstave slik, nakita in obleke Severine Trošt Sprogar in Bernarde Šmid. Kulturni program "Ženska mikavnost v oblačilu, nakitu in mislih" bo pripravila Alenka Bole -Vrabec. Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja bo v četrtek, 26. marca, in petek, 27. marca, zaprta zaradi prehoda na računalniško obdelavo podatkov. Knjižnica bo spet odprta v ponedeljek, 30. marca. France Štele SPOROČILO IZ DAVNINE Najnovejša knjiga fotografa in založnika FRANCETA STE-LETA je logično nadaljevanje njegovega fotografskega in knjižnega opusa in je morda tehnično in umetniško najbolj dognana avtorjeva knjiga. V njej se je Štele vrnil k svoji izhodiščni črno-beli fotografski tehniki, ki jo tehnično do potankosti obvlada in dosega v njej zavidljive umetniške dosežke. Splošnemu izgledu publikacije je prispeval tudi izredno kvaliteten tisk. Sicer pa je knjiga povsem avtorsko delo, saj jo je Štele založil, oblikoval, posnel in izbral fotografije ter besedilo. Izbor besedil so citati iz Svetega pisma, iz Stare in Nove zaveze. Na vsak citat se "cepi" določena fotografija, ali obratno, vsaka fotografija parafrazira dano besedilo. Fotografije je Štele posnel v vaseh Pašutiči in Kotle (Istra), na zahodni obali Istre ter na Dugem otoku in Korčuli. Ta mediteranski prvobitni svet nam vzbuja asociacije na mitične biblijske pokrajine in ustvarja svojstven diskurz med danim besedilom in fotografijami. Ko-notativnost besedila in fotografij nas vodi v nadčasovno kontemplacijo v iskanju absolutnega, v iskanje razodetja. Ti črno-beli posnetki, lahko tudi brez spremnih bibličnih besedil žive in govore svoje: vzpostavljajo transcendenten odnos med Človekom, Svetom in Bogom. Dušan Lipovec Okrogla miza v Cankarjevem domu LEV IN MIŠKA Režija, scenografija, glasba; skupinsko delo, izvedba: Lutkovna skupina Zoom Ljubljanska lutkovna skupina Zoom se je s predstavico Lev in miška pokazala občinstvu v novi luči. Drugačnost zadnje igrice prikazuje tipologija igre, ki ni več kontaktna, ki ne zbeza mladih gledalcev do ekstatične evforije, ampak se zavija v tančico mističnih pravljic. Zgodba o levu in miški govori o kralju živali, ki je vsa prijateljstva podredil želodcu; levu je malo mar, če so koklja, zajec in miška prijatelji, kajti dokler kruli v kraljevem želodcu, je bolje imeti prijatelja v trebuhu, kakor kokljo, zajca ali miško na strehi. Vendar sreča je opoteča tudi za kralje. Ko se lev ujame v past, mu pomaga miška, ki mu ob'koncu zasoli živalski lex moralis o plačilu za usluge. Meni nič, tebi nič se miška polasti kraljevega prestola. Notranja logika mističnih pravljic je povezana z dialogom, ki skopi tempo igre. Diskurz je v dokajšnji meri kastriral tudi Zoomovce, vendar pa je bilo slutiti, da odkrivajo mesto, ki bi igrico napravil aktivnejšo. Ker brez dvogovorov v predstavi ne gre, rešitev monotonih sekvenc tvorijo t.i. govorna dejanja, ki bi jih bilo treba dopolniti z gibom. V tem primeru bi absurdnost situacije, ki bi jo izražala gesta in performativ, prišla do pravega učinka. Kar je bilo v predstavi najboljše, najfascinantnejše, se je vrtelo okoli lutk. Likovne zasnove lutk so nedvomno letošnja najbolj sveža novotarija, ki so jo Zoomovci vnesli v lutkovni prostor. Čistost likovnega izraza ter funkcionalnost lutk, ki sledi duhu časa je prav hvale vredna. Dotaknimo se še glasbe; melodije so dopolnjevale lutkovni izraz, čeprav ne moremo govoriti o kakšni novosti. Skratka Zoomovci ostajajo pravi lutkovni laboratorij. Tomaž Kukovica SLOVENŠČINA V JAVNI RABI V četrtek je Društvo slovenskih pisateljev organiziralo okroglo mizo na temo slovenski jezik v šoli in javni rabi s poudarkom na problematiki pretiranega vdora internacionalističnih formacij pri imenovanju slovenskih ustanov in podjetij ter metodologiji poučevanja materinščine v naših šolah. Javnega pogovora se je udeležilo veliko število razpravljal-cev, tako pisateljev in pesnikov kot tudi. slovničarjev in pedagoških delavcev. Razprava je potekala v izredno polemičnem vzdušju, predvsem takrat, ko je bilo govora o velikokrat neučinkovitem poučevanju slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Bolj složni so bili udeleženci glede problema rabe tujih imen za slovenska podjetja in ustanove. Janez Gradišnik je celo menil, da je slovenščina v poslovnem svetu danes najbolj ogrožena. Zato je bil mnenja, da se mora slovenščina v javni rabi zavarovati z ustreznimi normami in ustanovo. Opozoril pa je tudi na novinarski jezik, ki po njegovem mnenju predvsem v športnih in poslovnih poročilih vsebuje vse več tujih izrazov, predvsem anglo-ameriškega izvora: "Vtis imam, kot da poročevalci od slovenščine potrebujejo le še veznike in predloge, kakšen pridevnik, drugega pa ne," je še dejal. Pri tem je Alenka Gložančev kot strokovnjakinja pripomnila, da je tujejezična smer pri imenih podjetij res agresivnejša, vendar sedaj, ko se odpiramo navzven, kljub temu ne smemo pozabiti na lasten jezik, saj slovenščina sama daje veliko možnosti za raznolikost v imenih in noben slovenski besedotvorni način ni že apriorij neprimeren za tvorjenje imen podjetij. Priporočljivo pa bi po njenem mnenju bilo, da bi posamezniki imeli možnost preveriti oziroma se posvetovati o izbranem imenu podjetja, kajti mnogokrat se zgodi, da so nove tvorbe slovenskih imen okorne. Janko Moder je dejal, da bomo s svobodo, demokracijo in denarjem skupaj z vdorom tu- Domači jezik je poglavitna značilnost vsakega naroda, torej brez slovenščine ne bi bilo Slovencev. Zaradi tega se mora posameznikovo javno izražanje ujemati s splošnimi normami. # Janez Gradišnik. jega kapitala in idej izgubili univerze, akademije in časopise v svojem jeziku in izginili v morju evropskih manjšin, če se ne bomo začeli bolj zavedati pomena svojega jezika in kulture. Poudaril je tudi pomen prevodne umetnosti za razvoj slovenskega jezika, saj se bo v nasprotnem primeru, icot je dejal, morala slovenščina zadovoljiti le še z vlogo pogovornega jezika. Na še en pomemben element ogroženosti pa je opozoril Boris A. Novak: to je ogroženost slovenščine zaradi vse večje nedostopnosti knjig, katerih cene skokovito naraščajo, hkrati s tem pa upada bralna kultura. Zaradi tega rešitve problema ne vidi v večji zakonsko - normativni zaščitenosti jezika, temveč v večji količini proračunskega deleža, namenjenega kulturi. Tudi Janez Dular se je strinjal, da je to problem, ki bi ga morala reševati celotna slovenska družba. Pri tem pa je opozoril tudi na pomanjkljivo poučevanje jezikovne didaktike pri nas, zaradi česar se veliko profesorjev predvsem v srednjih šolah izogiba poučevanja slo- Mediji bi morali dajati zgled: kdor nastopa ali piše za javnost, mora biti za svoja dejanja tudi odgovoren. • prof. Janko Čar MJ©IMGLAS NA] VIZA-MAREC 1. Jamniška - ansambel Obzorje 229 glasov 2. Po Sloveniji - ans. Nika Zajca in Boris Kopitar 140 glasov 3. Ostal bom muzikant - Alfi Nipič s svojimi muzikanti 64 glasov 4. Zlagana ljubezen - ans. Braneta Klavžarja 45 glasov 5. Vzpon na Triglav - Marela internacional 28 glasov POKROVITELJA NAJ VIŽE NAJ VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v oddaji Po domače na kranjskem radiu, ponovitev ob sredah ob 10. uri! KUPON št. 4 - MAREC Skladba _ Ime in priimek Naslov _ Predlog za marec MEGAMILK ponovno si lahko ogledate tri komedije v enem večeru Georges Feydeau DO-RE-MI-FEY-DEAU v sredo, 25. 3. 1992, ob 19.30 uri v dvorani Prešernovega gledališča Za zdrav smeh v zdravem telesu bodo poskrbeli igralci: Bernarda Oman, Judita Zidar, Pavel Rakovec, Matjaž Višnar, Miran Kenda in Tine Oman - "Žlahtni komedijant" za letošnjih Dnevov komedije v Celju venske slovnice, oziroma ga reducira na najmanjši možni obseg, ostali čas pa posvetijo literaturi. Razprava je postala vroča ob prispevku Franceta Piberni-ka: Nekaj pripomb k Toporišiču, v kateri je slednjega obsodil uzurpiranja vseh področij slovenskega slovničarstva: "Stanje v slovenskem jezikoslovju je nenormalno, lahko bi ga označili kot diktaturo, enoum-je, kije kritično, v občutni meri tudi zaradi Toporišiča, ki je uzurpiral vsa področja - od vrtcev do Slovnice." Opozoril je tudi na pomanjkanje strokovnjakov s tega področja in priporočil uporabo takšne slovnice v osnovnih in srednjih šolah, ki jo bodo učenci lažje dojeli in iz katere se bodo lahko brez posebnih težav naučili pravilno uporabljati materni jezik. To pa je trenutno izredno težavna naloga tako za učitelje kot za učence, saj je struktura-listična slovnica prof. Toporišiča izredno zahtevna in kot pravi tudi sam, primerna za raven fakultete. Srečanja se je udeležil tudi profesor Vospernik, vodja slovenske realke v Celovcu, ki je v ospredje postavil problem vse večje asimilacije Slovencev v Avstriji: "Čedalje bolj se srečujemo z jezikovnim neznanjem slovenščine, ki iz leta v leto narašča. Žal se mladi Slovenci pogovarjajo in berejo v nemščini. Slovensko govorijo le doma in v šoli. "Po drugi strani pa je v spodbudo povedal tudi to, da je slovenski jezik po osamosvojitvi Sovenije tudi na Koroškem bolj cenjen. Svoje izkušnje iz zamejstva je povedala tudi Zora Tavčar, pisateljica in profesorica slovenščine iz Trsta, ki se je pritožila nad rabo "ljubljanščine" na slovenski televiziji: "Televizija nam streže z ljubljanščino, pogovornimi jeziki in slengom, ki jih v Trstu nismo navajeni. Po kom naj se Res je, slovenščina je težka, zato se je treba potruditi, da jo predstaviš na dojemljiv način. Toda če bodo odhajali v prosveto takšni, ki drugam ne morejo iti, se Slovencem in slovenščini slabo piše. • Marija Končina, profesorica torej zgleduje Tržačan? Pretežna vrsta dejavnosti pri nas namreč poteka v italijanskem jeziku in zaradi tega je slovensko javno nastopanje v velikih škripcih." Povedala pa je tudi, da profesorjem slovenskega jezika v Italiji primanjkuje ustreznega gradiva za poučevanje, ker kvalitetnih učbenikov ni, in opozorila na slab jezik v Primorskih novicah, kjer italijanske besede, včasih tudi po-pačenke, velikokrat nadomestijo slovenske. In še zanimivost, ki so jo na okrogli mizi predstavili študentje tretjega letnika novinarstva: izvedli so namreč manjšo raziskavo rabe slovenskega jezika v množičnih medijih. Za mnenje so pri tem vprašali 15 novinarjev in 11 lektorjev. Slednji so mnenja, da je raven jezikovne kulture v množičnih občilih prenizka, za kar je kriva nezadostna jezikovna izobrazba in malomarnost novinarjev. Največ napak pa se pojavi ob rabi trpnika, (ne)rabi dvojine, pri vejicah, rodilniku oziroma tožilniku, pri rabi predlogov s-z in k-h, težavo pa pomenijo tudi razlike med nedovišiiimi in dovršnimi glagoli ter nepravilen besedni red v stavku. Lektorji zato menijo, da bi bilo nujno poglobiti znanje v srednjih in osnovnih šolah, prav tako pa so v raziskavi tudi novinarji izrazili željo po jezikovni kritiki, pa tudi po ustreznih svetovalnih organih, ki bi bili v pomoč v govornih situacijah. • Marjana Ahačič HRVAŠKI VOJNI PLAKAT V Galeriji Gorenjskega muzeja v Kranju V pogojih, kakršne nalaga vojna za osvoboditev Hrvaške, so v sestavi Zbora narodne garde tudi bojne enote Zbora hrvaških umetnikov. Vanj se vključujejo vseh vrst umetniki, prevsem dramski, glasbeni, likovni, filmski umetniki in pisatelji. Iz deklaracije o ustanovitvi Zbora hrvaških umetnikov je razvidno, da so z likovnega področja med njenimi podpisniki, razen Zveze hrvaških društev likovnih umetnikov, tudi Društvo hrvaških karikaturistov in Združenje likovnih umetnikov uporabnih umetnosti. Ravno slednji so v javnosti najbolj prisotni - na področju plakatne dejavnosti. In ravno to smo si lahko ogledali po posredovanju Moderne galerije iz Reke. Dve stvari sta, ki na primer v Zagrebu najbolj bodeta v oči in nas na vsakem koraku opozarjata na vojno. To so vreče peska pred okni kletnih prostorov, ki služijo kot zaklonišča, in plakati. Današnji hrvaški plakat se ukvarja predvsem z vojno. Tudi na kranjski razstavi teh plakatov vidimo, da je njihovo pomensko mesto nekje med vojno in njenimi posledicami. Pred nami so zidovi, ki jim vojni načrtovalci namenjajo uničenje, plakat pa naj bi te zidove obvaroval uničenja. Razumljivo je potem, da takšnega vmesnega prostora plakata ni, kjer je uničenje že opravilo svoje - Vukovar, Karlovac itn. Tam zidovi že sami dovolj zgovorno sporočajo o vojni, ali če hočete, zoper vojno. Plakati tudi ne kažejo vojnega rušenja in drugih vojnih grozot. Večina plakatov zaustavlja možen potek dogodkov. Cela serija plakatov narejenih po ideji in designu Vladimira Straže bi po svojem osnovnem vizualnem sporočilu lahko služila kot turisti; čen plakat. Na njih so sakralni in drugi zgodovinski in kulturni objekti iz Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Takšen samoumevni namen se spreminja pod drugačnim aktualnim zapisom - Zaustavimo rušenje! Ta zapis je podan v več jezikih, angleškem in ruskem, francoskem in nemškem, španskem in italijanskem. To se pravi, daje namenjen vesti in zavesti vsega sveta. Sploh je večina plakatov opremljena z izjavami v tujih jezikih. So torej namenjeni tujcem in povratno seveda tudi sebi kot tujcem. Tako si plakat daje opravka tudi z našo vestjo, saj nas vojna na naših tleh in na sosednjem Hrvaškem, čeprav v Evropi, zadržuje nad samim prepadom Evrope. To nas opozarja, da rob tega kontinenta ni samo na Irskem in v Baskiji. Takšnih kriznih žarišč je v Evropi veliko, kljub temu da se nam Evropa ponuja kot nekaj rešilnega. Zdi se, da so takšna krizna žarišča nezaustavljiva. So kot vulkani - eni so delujoči, drugi za zdaj še ne. Ali ni ta rob Evrope vsebovan v vsakem našem izjavljanju in ravnanju? Franci Zagoričnik GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V Grimščah odprli razvojno izobraževalni center Center dopolnjuje menedžerske šole Bled, 20. marca - Zasebno podjetje SRC iz Ljubljane je v petek ob navzočnosti uglednih gostov - predsednika slovenskega predsedstva Milana Kučana, ministra za znanost in tehnologijo dr. Petra Tanciga, ministra za šolstvo in šport dr. Petra Venclja, predstavnikov podjetij, ki jih zastopa SRC, in drugih - odprlo v obnovljeni graščini v Grimščah pri Bledu sodobni razvojno izobraževalni center, ki je v zadnjem času edina večja naložba (vrednost dva milijona mark) na področju izobraževanja in razvoja v Sloveniji. Center razpolaga s štirimi učilnicami, računalniško sejno sobo in tremi sobami za skupinsko delo, ki imajo po zagotovilu SRC-a najsodobnejšo računalniško, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Direktor zasebnega podjetja SRC Ivan Žerko je povedal, da podjetje obstaja pet let: eno leto je delovalo v okviru sozda Kemija, štiri leta pa je samostojno. V podjetju so se po direktorjevih besedah že od vsega začetka zavzemali za to, da bi uporabljali najboljše rešitve in najnovejšo tehnologijo. Ko so iskali znanje, so ugotovili, da je glavni vir znanja na Zahodu, kjer so si vrata do znanja odprli z zastopstvi, kasneje pa tudi s prispevkom k širjenju zahodnih programskih in računalniških velikanov, kot so Compaq, Novell, SAS Institute, Lotus, VVordstar in IBM. Ker imajo v Ljubljani omejene prostorske možnosti, so kupili graščino Grimšče, jo lani začeli obnavljati in preurejati, v petek pa so v njej že odprli sodobni razvojno izobraževalni center, v katerem bo potekalo izobraževanje ter razvojno in raziskovalno delo, tod pa bo tudi cen- Minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj je dejal, da je splošna izobraženost v Sloveniji še nizka, saj ima povprečno izobražen Slovenec devet let šole, povprečen Evropejec iz razvitih držav pa enajst do petnajst let. Tako velikega zaostanka ni mogoče nadomestiti samo z izobraževanjem mladih, ampak tudi odraslih. Minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig je med drugim dejal, da ima Slovenija dovolj prakse in možnosti za razvoj programske opreme. Če si je Madžarska lahko ustvarila veliko ime in velik devizni zaslužek na področju softvera in če Indija prek satelitskih povezav pošilja svoj softver po vsem svetu, zakaj tega ne bi zmogla Slovenija. Slovenci so vsaj povprečno pametni, če že ne nadpovprečno, je dejal dr. Tancig in poudaril, da se v tem ne strinja s tistimi, ki pravijo, da so Slovenci bolj pridni kot pametni. Zaščita programske opreme je eden od temeljev zaščite intelektualne lastnine, na katero je vsaj Amerika zelo občutljiva, je dejal. Dežele, ki prodajajo kopije za nekaj dolarjev in kopirajo priročnike, lahko doletijo težave pri tehničnem, poslovnem in ostalem sodelovanju z Ameriko. Jugoslavija je že bila pogojno na taki "črni listi". Če bo Slovenija hotela postati dežela softvera, se bo morala odpovedati ilegalni uporabi tuje programske opreme in se znebiti "mistike", da je treba ves uvoz. tudi uvoz tuje programske opreme, nadomeščati z domačo. ter informacijskih virov. Organizirali bodo šolo informatike za managerje (vodil jo bo dr. Jože Gričar), šolo za managerje informatike (mag. Katarina Puc), projektno šolo (dr. Tone Ljubic), šolo kakovosti (dipl. inž. Franci Mikuž) in še druge vrste šol, kot uradni zastopniki nekaterih največjih svetovnih softverskih hiš (SAS, Lotus, VVordstar, Pose, Novell) pa bodo omogočili izobraževanje tu- di po njihovih programih, standardih in metodah. S šolami ne želijo konkurirati celi vrsti šol, ki se v Sloveniji ukvarjajo z izobraževanjem managerjev, ampak bi radi programe teh šol le dopolnili in še specializirali. Center informacijskih virov, ki so ga razvili v sodelovanju z univerzama v Arizoni (ZDA) in v Mariboru, razpolaga z računalniško sejno sobo, ki ima na voljo najsodobnejša orodja za podporo odločanju ter domače in svetovne baze podatkov. Skupina, ki je januarja letos preskusila tovrstno improvizirano računalniško sejno sobo v Ljubljani, je bila nad rezultati dela "navdušena, saj so v dveh dneh naredili toliko, za kar bi z običajnimi metodami potrebovali najmanj mesec dni. Za razvojno raziskovalno delo, ki bo tudi potekalo v centru, so že podpisali pogodbo z univerzama v Arizoni in Mariboru; k delu pa bi radi pritegnili slovenske in tuje univerze ter druge raziskovalne ustanove. SRC bo po besedah direktorja Ivan Žerka v Grimščah predvsem organizator, medtem ko bodo pri uresničevanju (izobraževalnih) programov sodelovali strokovnjaki iz slovenskih in 1 tujih univerz ter strokovnjaki programskih in računalniških velikanov, s katerimi sodelujejo. • C. Zaplotnik SKB banka iz specializirane prešla v univerzalno banko Banka ustvarila štiriodstotni donos Ljubljana, 20. marca - SKB banka je lani ustvarila 264 milijonov tolarjev dobička, od tega je 106 milijonov tolarjev namenila za izplačilo dividend, 158 milijonov tolarjev pa je dala v bančno rezervo. Obseg poslovanja in bilančna vsota sta lani stvarno padla, bilančna vsota je konec leta znašala 17 milijard tolarjev. Na prevrednoteno vrednost kapitala je banka lani ustvarila štiriodstotni donos, kar je glede na razmere v lanskem letu dobro, seveda pa je to skromen donos, saj je normalen vsaj desetodstoten. SKB banfca je lani postala opravljanjem vseh bančnih po- splošna komercialna banka, kar zdaj kaže tudi v svojem imenu, ki pozna le še okrajšavo SKB. Svoje komercialne naravnanosti lani ni izkazovala le z slov, temveč tudi s poslovanjem njenih treh podjetij (Podjetje za promet z nepremičninami, Investicijsko podjetje, Au-•rum). Na petkovem zboru so V zadnjih dneh odmeva preklic garancije za obveznice Mebla, v SKB pravijo, da so decembra 1989 dali specialno garancijo izdajatelju obveznice in ne kupcem teh vrednostnih papirjev. Ker Meblo ni več izpolnjeval pogodbenih obveznosti, je SKB garancijo preklicala. Garancije bank za obveznice niso običajne, saj mora biti varnost vrednostnih papirjev posledica solidnosti in bonitete njihovega izdajatelja, za svoje obveznice jamči Meblo z vsemi svojimi sredstvi, so v SKB zapisali v četrtkovem obvestilu javnosti. Na petkovem zboru pa je direktor Nerad dejal, da je SKB jamčila le za prodajo obveznic na trgu, Meblo pa jih je zastavil pri novogoriški banki, kije tako skušala svoja slaba posojila prevaliti na SKB. Siemensovo izobraževanje v Ljubljani Ljubljana, 20. marca - Iskra Avtomatika Inženiring plus d.o.o. ustanavlja v okviru Siemensovega izobraževalnega centra v Ljubljani šolski center "Sistemi za avtomatizacijo". Tako bo uporabnikom programabilnih krmilnikov Simatic S5 ponudila ustrezno izobraževanje, ki ga po njihovem mnenju lahko zagotovi le proizvajalec. Iskra Avtomatika Inženiring plus je s pogodbo s firmo Siemens za programabilna krmilja Simatic S5 in z razširitvijo pogodbe na industrijske komunikacijske mreže Sinec, na sisteme za komuniciranje človek-stroj Coros in na identifikacijske sisteme Moby, pripeljala na naš trg proizvode, ki sodijo v sam svetovni tehnološki vrh. Siemens je eden največjih svetovnih proizvajalcev takšnih sistemov in največji v Evropi, s podpisom pogodbe o šolanju in dokumentaciji se je Inženiring plus vključil tudi v Siemensov izobraževalni sistem. Sedež ima v Nemčiji, po svetu pa ima že 24 podružnic, vse razpolagajo z vso potrebno dokumentacijo, vsebina tečajev je vselej aktualna. Na začetku bodo v Ljubljani pripravili začetni, nadaljevalni in tečaj za strokovnjake v vzdrževanju sistemov Simatic S5, potekalo bo v skupinah z osmimi tečajniki na štirih popolnoma opremljenih učnih mestih. Učna literatura bo v slovenščini, tečaji pa bodo seveda bistveno cenejši kot v Nemčiji. • M. V. Elerjeva firma ni nezakonita Tržič, 20. marca - Delegat Janez Ahačič je na 19. seji zborov tržiške občinske skupščine zahteval od izvršnega sveta pismeno stališče glede registracije firme Ivana Elerja, načelnika oddelka za Prostor in okolje pri SO Tržič. To vprašanje so v izvršnem svetu obravnavali na seji minuli torek. Člani izvršnega sveta so se strinjali s tolmačenjem občinske Pravne službe. Iz njega je razvidno, da doslej pri nas ni zakona, ki bi omejeval nosilce javnih funkcij v času trajanja mandata glede njihovega delovanja v zasebne koristi. Tudi v zakonu o funkcionarjih v državnih organih ni določb, ki bi izrecno prepovedovale funkcionarjem ustanavljati zasebna podjetja in opravljati Pridobitne dejavnosti. Podjetje Ivana Elerja, registrirano z obja-vljeno dejavnostjo, torej ni nezakonito. Kot je na seji pojasnil ustanovitelj Eler, njegova firma še ne deluje. Registracija namreč Še ni popolna, ker nima žiro računa. Prav tako še ni bil opravljen inšpekcijski pregled, zato bi bilo vsakršno poslovanje proti veljavnim predpisom. • S. Saje delničarji potrdili odločitev upravnega odbora, ki je 106 milijonov tolarjev dobička namenil za izplačilo dividend (dobiček na delnico po odbitku davka znaša 3.250 tolarjev) in 158 milijonov tolarjev v bančne rezerve. Bilančna vsota banke je ob koncu lanskega leta znašala 17.136 milijonov tolarjev, jamstveni kapital je imel 33-od-stotni delež. V SKB banki so varčevalci lani lahko nemoteno razpolagali s svojimi devizami, vendar kljub temu zaradi splošnega nezaupanja njihov obseg ni realno porasel. S pridobitvijo velikega pooblastila za mednarodno poslovanje se je banka lani začela predstavljati v svetu. Konec leta je banka pristopila k preoblikovanju sestave svojih delničarjev, odkupiti nameravajo delnice kreditojemalcev in slabo stoječih podjetij. Zdaj ima 700 delničarjev, od tega le še 45 neto dolžnikov. Od novembra lani delnice SKB kotirajo na Ljubljanski borzi. SKB ima po Sloveniji tri poslovne enote (Kamnik, Kočevje, Novo mesto), 12 ekspozitur MEGAMILK (tudi v Kranju) in 18 agencij (tudi v Škofji Loki). SKB ima v javnosti negativen prizvok zaradi stanovanjskih posojil, direktor Ivan Nerad je na bančnem zboru dejal, da obrestnih mer ne morejo znižati in da ima SKB že zdaj najnižje med vsemi bankami. Na njegov predlog je zbor sklenil, da bodo ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora predlagali, naj sprejme merila in določi sredstva za subvencioniranje stanovanjskih posojil. Direktor Nerad pa je omenil tudi možnost, da bi v nekaterih primerih banka postala solastnica stanovanj. Analiza, ki so jo napravili v SKB banki, je pokazala, da anuitete stanovanjskih posojil pri veliki večini ne presegajo 7.500 tolarjev, tako ima 88 odstotkov kreditojemalcev mesečno anuiteto manjšo od 120 mark, le 1.074 kreditojemalcev pa večjo. V analizo je bilo vključenih 9.223 kreditov v letih od 1987 do 1991, povprečno so ob koncu lanskega leta znašali 10.500 mark, med njimi pa polovica ne presega 7.000 mark, le 8 odstotkov pa je večjih od 23.500 mark. • M. V. GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Plače odmrznjene Dobra dva tedna pred iztekom veljavnosti zakona so bile plače odmrznjene, zato tega ne moremo označiti kot velik uspeh nedavne splošne opozorilne stavke, temveč zgolj kot pričakovan dogodek, ob katerem se zastavlja veliko vprašanj. Predvsem: kako dolgo bomo zdržali brezjnove zamrznitve? Zgodba se v različicah namreč ponavlja že vse od leta 1979, tedaj smo začeli plače preračunavati z indeksi. Ko so bili napeti do konca, je prišla zamrznitev, tej je sledila odmrznitev in ponovno vroče preračunavanje... Vsa spretnost je bila v dobrem lovu za datumi, boljše plače so imeli tisti, ki so v zamrznitev vstopili z napetim lokom, slabše so jo odnesli tisti, ki spretnih lovcev (direktorjev, računovodij) niso imeli. Še bolj dragoceni so bili tisti spretne-ži, ki so se znali v zakonih poiskati luknje in se tako izogniti zamrznitvi, zaupne informacije o tem so med direktorji potovale ustno in pohvale so bile deležni tisti, ki so "luknje" tudi hitro znali izpeljati. Zaradi tega je vprašanje, kako dolgo bemo zdržali brez zamrznitve, tako pomembno. Če bo to predah pred novo, se bo zgodba le ponovila. Če to ne bo predan, temveč nove zamrznitve še nekaj časa ne bo, so napočili težki časi za direktorje, saj šele zdaj vsaj približno menedžerji, ki pred delavskim pritiskom ne bodo mogli dvigovati rok rekoč: zakon je zakon, obrtnite se na vlado! Več stvari pa daje slutiti, da nove zamrznitve vsaj nekaj časa ne bo, če seveda odmislimo, da je zamrznitev administrativni ukrep, ki v tržno gospodarstvo ne sodi. Najprej zaradi tega, ker so pri nas plače krepko padle, v povprečju pod 400 mark, kar je bila pri snovanju kolektivnih pogodb začetna meja, odtlej pa je minilo šele dobro leto. Januarja so bile plače stvarno za 33,2 odstotka manjše kot pred letom dni, če jih primerjamo s februarskimi življenjskimi stroški pa je bil stvarni padec kar 47-odstoten. Najnižjo, zajamčeno plačo prejema že 60.000 zaposlenih. Težko je torej plače še bolj zbiti, čeprav je dno seveda neizmerno, toda socialna bomba je polna, saj je vrh tega med približno 100.000 brezposelnimi vse več takšnih, ki ne prejemajo ničesar. Oblast sije pred novimi volitvami nikakor ne sme privoščiti, saj bomo sicer doživeli vse kaj drugega kot prave volitve, vsaka oblast pa pred volitvami vijak nekoliko odvije, zato to lahko pričakujemo tudi od naše. Kakorkoli obračamo stvari, za direktorje se začenjajo težki časi, malce lažji za tiste, ki so imeli denar, da so lahko vsaj deloma obvozili zamrznitev (s honorarji, "delnicami", boni. potnimi stroški itd.), zato pa toliko težji za tiste, ki bredejo v izgubo. Zdaj lahko pričakujemo prave štrajke, s katerimi delavci od svojega vodstva zahtevajo boljše plače. Nemara mnogi celo ne bodo utegnili vsak mesec sproti izračunati, kolikšna bo po napovedanih merilih o razmerju med najvišjo in najnižjo plačo njihova plača. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Presežek v menjavi s tujino Gorenjsko gospodarstvo je lani v blagovni menjavi s tujino ustvarilo za 84,73 milijona dolarjev presežka, od tega 82,60 milijona dolarjev na konvertibilnem in 2,13 milijona dolarjev na klirinškem trgu. Po podatkih banke Slovenije je izvoz lani znašal 467 milijonov dolarjev, 99 odstotni delež je imel na konvertibilnem tržišču. V primerjavi z letom poprej je bil celotni izvoz manjši za 10,4 odstotka, vendar na račun klirinškega, ki je upadal kar za 92,1 odstotka, konvertibilni pa je bil večji za 0,1 odstotka. Uvoz je lani znašal 384 milijonov dolarjev, od tega 99,3 odstotka s konvertibilnega trga. V primerjavi z letom poprej je bil manjši za 11,2 odstotka, konvertibilni za 7,5 odstotkoa, klirinški za 87,2 odstotka. Pokritost uvoza z izvozom je bila 122,1-odstotna (v Sloveniji 93,2-odstotna), na konvertibilnem trgu 121,7-odstotna in na klirinškem 183,9-odstotna. Nova programska usmeritev GZS * Prva prednostna naloga je pomoč podjetjem pri pridobivanju in ohranitvi domačega in tujih trgov, zlasti s posredovanjem ustreznih informacij. Druga se nanaša na spodbujanje podjetništva, tretjo prednost pa naj bi imel razvoj in priliv tujega kapital. Večjo pozornost bodo posvetili tudi izobraževanju, zlasti oblikovanju novega tipa menedžerja, ki obvlada tuje jezike in mednarodne gospodarske tokove. Zbornica pa sodi, da bi moral slovenski parlament sprejetr smernice za vlaganje tujega kapitala v Sloveniji. Zaščita tekstilne industrije Slovenska tekstilna industrija potrebuje zaščito pred dum-pinškimi cenami tekstilcev s Srednjega in Daljnega vzhoda, pravi Združenje tekstilcev Slovenije, poseže naj po podobnih ukrepih, kakršne pozna EGS. Tekstilna industrija je lani imela manjšo proizvodnjo, v primerjavi z letom 1985 je v primarni proizvodnji zaostala za 38,5 odstotka, v končni za 18,8 odstotka. Januarja letos pa je glede na lanski december občutno porasla, v primarni proizvodnjo kar za 41,3 odstotka in v končni za 29,5 odstotka. 60-urni trgovski teden Združenje trgovine pri GZS predlaga, naj bi bil obratovalni čas v trgovini na drobno 60 ur tedensko, od tega 55 ur redni in 5 ur dežurstva. Predlogov in pripomb je veliko, nanašajo se na 50- do 72-urni tednik, prvega je predlagal kranjski Merkur, najdaljšega pa mariborski Maxim, kjer pravijo, da bi s 60-ur-nim tednikom zaposlenost zmanjšati za 20 odstotkov. I KRANJ. LIK0ZARJEVA 15 TEL. 064/216-764 dekliške in fantovske obleke in Čevlji za obhajilo in birmo yj/////////////////////////a L Vam svetuje: - pri podjetniških odločitvah - pri Vaših finančnih naložbah in transakcijah - pri gospodarsko - pravnih zadevah v obrti in podjetništvu 64000 Kranj, Bleivveisova 4 tel.: (064) 211-320 211-337 Nakup in prodaja nepremičnin: - parcel, stanovanj, hiš in poslovnih prostorov PRVI KORAK V POSLU - VAŠ OBISK ALI TELEFONSKI POGOVOR Vam nudi: - raziskave tržišča - svetovanje na področju marketinga in trženja izdelkov in storitev - iskanje in izbor strokovnjakov in poslovnežev - pomoč pri realizaciji Vaših podjetniških idej in načrtov POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Mazda 121 CT Igranje z ognjem Majhen, toda kljub vsemu velik. Takšna filozofija avtomobilskih tovarn je v zadnjem času ne samo modna muha, ampak tudi povsem resna tržna poteza. Tako ni čudno, da so tudi pri japonski Mazdi sklenili zadovoljiti tiste kupce, ki bi radi poleg večjega avtomobila imeli še manjšega. In nastala je mazda 121. Obstoječi model je bil javnosti predstavljen že pred dvema letoma, ob resnejši prodaji na domačem trgu pa so nam jo pri kranjskem podjetju Y.C.C (verjetno bodočem generalnem zastopniku) posodili za krajšo preizkušnjo. Od predhodnika je drugačen predvsem v tem, da to ni več klasično kombijev-sko oblikovana limuzina, pač pa so oblikovalci poskušali narediti nekakšno kombilimuzi-no. Pravzaprav je mazda 121 malce nenavaden in hudo okrogel avto, spredaj nizek in ozek, nekoliko širši zadek pa je izrazito kupolaste oblike. Na boku avtomobila so po dvoja vrata, upognjena streha pa je lahko klasična ali pa platnena, kakršno je imel tudi testni avto. Misel izrečena na začetku se pri mazdi 121 potrjuje: v notranjosti je glede na zunanjo velikost kar precej prostora, tako, da tudi potniki.na zadnji klopi nimajo razlogov za pritoževanje. Zadnja klop je deljiva na polovici, kar srednje velik prtljažni prostor poveča toliko, da je primeren tudi za večjo količino prtljage, čeprav so konstruktorji namesto petih vrat namenili avtomobilu (pre)maj-hen pokrov, ki otežuje nakladanje. Prednja sedeža sta školj-kaste oblike, bočna oprijemlji- vost je skoraj zadovoljiva, se-dalna dela pa malenkostno prekratka. Pohvalno je, da je voznikov sedež dobro nastavljiv in da ga je mogoče pomakniti dovolj daleč nazaj. Tudi z drugih zornih kotov je voznikovo delovno okolje lično in pripravno. Armaturna plošča z merilnikoma hitrosti in motornih vrtljajev je pregledna in dobro zasenčena, celoten kokpit pa je seveda zasnovan po japonsko zaobljeno. Pod motornim pokrovom se skriva 1,3 litrski vrstni motor, ki zmore največ 54 kilovatov. Motorne zmogljivosti so na prvi pogled res velike, toda bolj kot z visoko hitrostjo (152 kilometrov na uro smo izmerili na testu) se ponaša z dobrimi pospeški in prožnostjo. Ob tem, da se motor vrti izredno lahkotno, je treba upoštevati, da je testni avto imel za sabo le nekaj sto kilometrov, kar seveda pomeni, da bo, ko bo utečen mogoče iz njega iztisniti še nekaj več. Menjalnik in motor sta usklajena tako, da omogočata uživaške pospeške, pri tem pa je potrebno odločno pretikanje, sicer utegne menjalnik pokazati, da zna biti tudi manj natančen. Vožnja je lahkotna, predvsem zaradi nežnega in neposredne- "KAMI" ZA ZDRAVJE IN REKREACIJO V Kranjski Gori je pred nedavnim zrasla nova zasebna trgovina Kami, ki ponuja artikle, ki jih doslej v kraju ni bilo moč dobiti. Trgovina je v Zdravstvenem domu, osnovna ponudba pa so zdravilna zelišča, bio hrana in bio kozmetika. Med drugim ponujajo več vrst shujševalnih diet, raznovrstne začimbe in taheebo čaj. Razen tega pa kupci lahko izbirajo darila za vse priložnosti od unikatne keramike in ročno poslikanega stekla, do ročno izdelane uporabne umetnosti in čestitk. Lahko se dobijo ali naročijo knjige o alternativni umetnosti in o planinski tematiki. V trgovini Kami je možno dobiti prvo in edino izdajo Vandotovih pesmi Bele noči. Ob vsem tem pa bo v bližnji prihodnosti trgovina razpolagala s široko ponudbo tibetanske in nepalske uporabne umetnosti. Trenutno so na razpolago le vzorci iz teh azijskih dežel. V ustanavljanju je tudi agencija s široko ponudbo možnosti alternativnih dejavnosti v sodelovanju z znanimi športniki različnih področij. Že sedaj pa se lahko interesenti prijavijo za trekinge v Nepalu. Informacije posreduje Kami na telefonski številki 064/88-496. Besedilo in slika: Lojze Kerštan Dohodnina ga volana, pri čemer je potrebno popaziti, da avtomobilove-ga zadka ne odnaša iz ovinka. Resnici na ljubo, mazdi 121 bolj ležijo gladke ceste kot pa grbinaste, kjer zahteva nekoliko več truda. In če vozniku pri CANKARJEVA ZALOŽBA ZALOŽNlSK HGOVSKO PODJET Vabi k sodelovanju honorarne zastopnike - za prodajo knjižnega programaCZ - za zbiranje prednaročil Atlasa svetovne zgodovine (najboljši zastopniki dodatno nagrajeni' IZKORISTITE Vaše zastopniške sposobnosti pri nas! Prijave in informacije: CANKARJEVA ZALOŽBA, Kopitarjeva 2, Ljubljana, tel. 061/323-362. vsem tem postane prevroče si lahko (pri modelu CT) pomaga z odprtjem platnene strehe (pomik je seveda elektrificiran, enako velja tudi za prednji stekli) in si naredi poletni prepih. Na koncu testne vožnje pa bi lahko zapisali, da je mazda 121 prijeten avtomobilček, predvsem, ko se lastnik navadi njegove nenavadne oblike. Vse ostalo pa postane simpatično na prvi pogled. In ne pozabite: majhen, toda kljub vsemu velik. Tehnični podatki: limuzina s. štirivaljnim vrstnim motorjem, 1324 ccm, 54 kVV/73 KM, centralni elektronski vbrizg goriva. Najvišja hitrost: 152 km/h (testna meritev), poraba na testu: 6,7 l neosvinčenega norma! 91 goriva. Italijanska pokojnina Doslej o italijanskih pokojninah nismo pisali, vendar so kot kaže takšni primeri tudi na Gorenjskem, na zastavljeno vprašanje je odgovoril Aleksander Troha, direktor kranjske davčne uprave. "Oče je prejel italijansko pokojnino za deset let nazaj. Zanima me, ali mora to vpisati v prijavo dohodnine za vseh deset let ali samo za tekoče leto oziroma ali mora plačati davek za vseh deset let ali samo za zadnje leto. Kje naj dobi dokumente? V italijanski banki so nam povedali, da so tam že odtrgali 10 odstotkov davka. Ali so te pokojnine dvojno obdavčene? Če bo moral plačati davek, po kateri stopnji ga bo plačal?" "Oče, ki je prejel pokojnino za deset let nazaj, mora v napoved za odmero dohodnine vpisati znesek pokojnine v celoti, torej za deset let nazaj in sicer v vrstico 17 pod A.I. Na drugi strani obrazca pod A.I 11. pa pod oznako vpiše številko 17, pod vrsto vpiše besedo pokojnina, pod znesek pa celotno pokojnino, ki jo je prejel, pod število let pa vpiše deset. Njegova pokojnina bo obdavčena tako, da bo celoten prejeti znesek deljen z deset, da se bo glede na davčno lestvico določila stopnja davka, nakar bo celoten znesek obdavčen po tej stopnji. Ogiejmo si to na primeru. Denimo, da je oče za deset let dobil 1.000.000 tolarjev, desetina torej znaša 100.000 tolarjev, kar pomeni, da bo obdavčen z 19-odstotno stopnjo. Davek od celotne pokojnine za deset let bo torej znašal 190.000 tolarjev. Davek, ki ga je v Italiji že plačal, lahko vpiše kot že plačani davek v tujini in odštel se mu bo od našega davka. V našem primeru bo torej oče plačal še 90.000 tolarjev. Seveda mora predložiti ustrezne dokumente, dobi jih pri italijanski ustanovi INPSI, prek katere poteka izplačevanje pokojnin tujim (slovenskim) državljanom. V vašem vprašanju sicer ni navedeno, ali je morda dobil varstveni dodatek, vendar je treba kljub temu omeniti, da je varstveni dodatek izvzet iz obdavčitve." # M. V. Bled, 20. marca - Konec meseca bo v Sloveniji stekla prodaja avtomobilov SEAT, ki jih bo na območju bivše Jugoslavije prodajal sarajevski TAS. Na petkovi predstavitvi vozil seat marbella in seat ibiza so predstavniki Tasa, ki ima v Ljubljani že nekaj časa ustanovljeno podjetje za pokrivanje slovenskega trga, povedali, da pričakujejo, da bodo pri nas prodali od 700 do 800 vozil, kar je ob omejitvah uvoza, ki jih načrtuje vlada, vprašljivo. Španska tovarna SEAT je del avtomobilskega koncema Volkswagen, njiHova vozila pa so, razen marbelle, narejena na osnovi Volkswagnove tehnologije in porschejevih motorjev, medtem ko je oblika povsem španska. Poleg modelov marbella in ibiza bo Tas konec leta začel prodajati limuzino srednjega razreda z imenom toledo. Tovarniške cene marbelle bodo od 9.836 do 10.586 DEM, ibiza pa bo glede na motor in opremo stala od 11.917 do 15.939 DEM. Več bomo o naših vtisih s preizkusne vožnje pisali v eni od prihodnjih številk. M. Gregorič, slika: Jure Cigler VODIMO KNJIGOVODSTVO CD OO IN RAČUNOVODSTVO CD i oo ZA OBRTNIKE IN PODJETNIKE 064/21 V NAJEM ODDAMO TRGOVINSKE IN POSLOVNE PROSTORE & • M. Gregorič NISSAN AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA - Telefon 064/75-256 DOBAVA TAKOJ! PRODAJA NOVIH VOZIL REZERVNI DELI IN OPREMA SERVIS Občinska organizacija Rdečega križa Kranj Bleivveisova 16 RAZPOREDI AVTOBUSNIH PREVOZOV V LJUBLJANO, NA ZAVOD ZA TRANSFUZIJO KRVI V LJUBLJANI. ŠLAJMARJEVA 6 TOREK, 24. 3.1992 1. KO RK Stražišče - odhod ob 7. uri - AP pri cerkvi 2. KO RK Stražišče - odhod ob 8. uri - AP pri cerkvi 3. KO RK Besnica - odhod ob 9. uri - vse AP Besnica SREDA, 25. 3. 1992 1. KO RK Cerklje - odhod ob 6. uri - AP Cerklje 2. KO RK Poženik - odhod ob 7. uri - AP Pšata, Poženik, Šmartno 3. KO RK Grad - odhod ob 8. uri - AP Grad, Dvorje, štefanja Gora, Stiska vas 4. KO RK Brnik - odhod ob 9. uri - AP Zg. in Sp. Brnik, Vopovlje ČETRTEK, 26. 3.1992 1. KO RK Primskovo - odhod ob 7. uri - AP Zadružni dom, Gorenje 2. KO RK Primskovo - odhod ob 8. uri - AP Zadružni dom, Market na Klancu 3. KO RK Bratov Smuk - odhod ob 10. uri - pred KS B. Smuk 4. KO RK Voglje - odhod ob 11. uri - AP Voglje PETEK, 27. 3.1992 1. KO RK Planina - odhod ob 7. uri - KS Planina, C. 1. maja 5 2. KO RK Predoslje - odhod ob 8. uri - AP Predoslje, Suha 3. KO RK Planina - odhod ob 9.30 uri - KS Planina, C. 1. maja 5 4. KO RK Struževo - odhod ob 10. uri - Trgovina Živila - 5. KO RK Duplje - odnod ob 11. uri - AP Duplje 6. KO RK Gor. Sava - odhod ob 10.30 uri - pred trgovino Živila OO RK Kranj 1 I[ J_L iltltllffl Način in pot, kako se lotevamo gradnje, aH strokovno rečeno, posega v prostor, je bila že velikokrat povedana, pa tudi predstavljena. S strokovne plati pa jo morda ne poznamo ravno najbolje. Pa vendar prav brez stroke pri posegih v prostor ne gre. Vse se namreč začne pri lokacijski dokumentaciji. In prav v tem delu "gradbenega projekta" pa tudi opredeljevanja prostora ima organizacija Domplan v Kranju pomembno mesto. Ima namreč strokovno usposobljeno ekipo z bogatimi praktičnimi Izkušnjami. Prav te ob potrebni opremljenosti za takšno delo pa so ob sprejetih planskih oziroma prostorskih dokumentih največkrat osnova in tudi pika na "i" v konkretizaciji rešitev v prostoru. Dipl. inž. arh. Marjeta Premelč je v Domplanu v Kranju vodja takšne strokovne ekipe. Na svojem delovnem področju je strokovnjak, ki mu ni težko ali odveč strokovno in tudi sicer glede prostora in gradnje ne-podkovanemu, neukemu bodočemu graditelju ali pa podjetniku do potankosti razložiti tako zakonitosti, kot posebnosti in možne rešitve. Iz njene razlage tudi povzemamo prvi praktični nasvet za vse, ki se nameravajo lotiti takšnega ali drugačnega gradbenega, ali na kratko, posega v prostor. Običajno je najprimernejši čas za to, da na podlagi odločenosti za gradnjo, le-ta potem tudi steče, jesen. Takrat se kaže oglasiti v Domplanu in povedati želje. Ko boste z izpiskom iz katastra oziroma zemljiške knjige Izkazali lastništvo, se boste hkrati tudi lahko dogovorili za Izdelavo lokacijske dokumentacije, ki je osnovna podlaga za prl- Pri posegih v prostor brez stroke ne gre Vse se začne pri lokacijski dokumentaciji V Domplanu v Kranju imajo usposobljeno strokovno ekipo, ki jo vodi dipl. inž. arh. Marjeta Premelč. "Lahko bi rekla, da smo "gasilci", ki v opredeljenem prostoru ob upoštevanju pravil in sprejetih opredelitev skušamo ustreči željam. dobltev kasnejšega lokacijskega in na podlegali le-tega tudi gradbenega dovoljenja. Za pridobitev lokacijske dokumentacije je pravilonm potreben posnetek in potem izdelava posnetka terena z objekti in napravami. Ko je posnetek gotov, ta pa se običajno dela sicer kadarkoli, le pozimi je največkrat to nemogoče, se razpiše ogled, kjer recimo graditelj pove želje, namen. Upravljale! ali udeleženci v prostoru (komunalne naprave in drugI) pa opredelijo svoje možnosti za ures-nlčlitev želja. Če gre za prostor, za katerega so bili že predhodno sprejeti vsi potreb- ni dokumenti (dolgoročni plan, sred-nieročni plan, zazidalni ali ureditveni načrt, lokacijski načrt ali urejanje s prostorsko ureditvenimi pogoji), običajno z lokacijsko dokumentacijo in pridobitvijo lokacijske odločbe ni težav. Vendar pa se stvari lahko, kot pravi arh. Premelčeva, da se pogosto stroka znajde v vlogi "gasilcev'' (pri čemer je mišljeno prilagajanje prejšnjim, že uresničenim rešitvam ali pa bodočim načrtovanim), zapletajo m predvsem zavlečejo. Začne se torej vaša odločitev za kakršenkoli poseg v prostor na odlagi sprejetih dokumentov v ob- čini z lokacijsko dokumentacijo In s tem v Domplanu v Kranju. Sicer pa je Domplan Kranj organizacija s tradicijo in izkušnjami tudi na drugih področjih. Ker si, kot pravijo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prostorom, urbanizem Iz obdobja v obdobje "zmišljujemo", se dokumenti seveda tudi spreminjajo. Po strokovni plati je Domplan bil že doslej soudeležen pri pripravi dolgoročnih in srednjeročnih planov občine. Pa tudi pri pripravi izvedbenih dokumentov, kot so zazidalni načrti, ureditveni načrti, lokacijski načrti in tako imenovani Pupi (prostorsko ureditveni pogoji). Zdaj na primer delajo Pupe za Dobrave. To je območje severozahodnega dela kranjske občine in za Kranjsko polje. Hkrati pa so v izdelavi tudi spremembe srednjeročnega plana občine in načrtovanih posegov. Za izvajanje takšnih dokumentov, ki jih sprejema z odloki občinska skupščina, pa je potem potrebna lokacijska dokumentacija. To izdeluje Domplan za občino Kranj In tudi za kar precej objektov in naprav, za katere izdaja dovoljenja republika. Delali pa so takšno dokumentacijo tudi za več občin (plinovod, optični telefonski kabel...). Strokovna usposobljenost In tudi organiziranost ter opremljenost so glavni in osnovni pogoji za tovrstno delo. V Domplanu v Kranju te pogoje imajo. Zato naj vas pot na Domplan, če se nameravate lotiti uresničevanja vaše želje, zamisli, življenjske gospodarske opredelitve povezane s prostorom, ne skrbi. V Domplanu v Kranju vam bodo radi pomagali, svetovali in pripravili vse, kar pač je potrebno, da se projekta lahko lotite na terenu. TRGOVINA IM DOM žabnica Zabnica 68 AKCIJSKA PRODAJA t strešnikov bramac • cementa • lendaporja t armaturnih mrež • silikatnih zidakov # TRGOVINA DOM ŽABNICA INF. TEL.: 44-539 OHRANITE NUDIMO VAM POMLADANSKI POPUST 15% ZA GRADBENI IZOLACIJSKI MATERIAL V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NOVOLITA V NOVI VASI NA BLOKAH K sodelovanju vabimo: podjetja in obrtnike, ki izvajajo zidarska, fasaderska in druga zaključna dela v gradbeništvu, da postanejo naši pooblaščeni vgrajevalci izolacijskih materialov. Vsem bodočim kooperantom in sodelavcem bomo nudili strokovno izpopolnjevanje ter druge ugodnosti. PRIJAVITE SE1 TOPLOTO VAŠEGA DOMA! OHRANITE novohr nova vas p. o. na blokah podjetje za proizvodnjo izolacijskih izdelkov NOVA VAS 56-61385 NOVA VAS YU telefon 061/798-008. 798-011. 798-060. telefax: 798-011 TOPLOTO VAŠEGA DOMA! OVSENIK ALOJZ mizarstvo, profiliranje lesa in žaga BALKONSKE OGRAJE VHODNA IN SOBNA VRATA ZAKLJUČNE LETVE RAZREZ HLODOVINE Jezerska c. 108 c 64000 Kranj Tel. 242-481, 242-110 Fax 242-094 LES ZA DOMAČNOST, PRIJETNO IN ZDRAVO BIVANJE ^«gjgSf prosto^' POPUSTI ZA GOTOVINSKA PLAČILA • 30% PANORAMSKE STENE • 25 % MASIVNO POHIŠTVO • 10 % OBLOGE, OCRAJNE DESKE, OKRASNE LETVE... LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 56 HOBI TRGOVINA odprta vsak dan od 8.-16. ure, v sobotah od 8.-12. ure tel. 632-181 64228 Železniki, tel.: 064/66-155. fax: 66-154,66-380 Odprlo vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure center alples Poleg celotnega asortimana iz Alplesove proizvodnje z brezplačno montažo in prevozom do 60 km vam je na voljo tudi pohištvo vseh drugih priznanih proizvajalcev ter nasvet arhitekta. Poleg pohištva, stanovanjske opreme, bele tehnike, keramike, vrtnih garnitur, nudimo tudi akustiko, video tehniko, električno orodje in pripomočke ter kristal, okrasne predmete, darila in umetnine. Marca še posebej ugoden 30 % popust za plačilo z gotovino! VSE NA ENEM MESTU! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! 64228 Železniki, tel: 064/66-155, fax 66-154,66-380 Odprto vsak dan od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure mmm □ □ po center SUKOPLESKARSTVO ŠKOFJA LOKA TAVČARJEVA U L 21, tel. 632-700 PODJETJE S 38-LETNO TRADICIJO V ŠKOFJI LOKI IZKUŠENI PLESKARJI VAM LAHKO: • izdelajo fasado po sistemu JUBIZ0L (naravni material) • obnovijo in prepleskajo fasado - novo, staro, gladko in teranovo z apnom ali acrvlcolorjem • prepleskajo stavbno pohištvo - novo ali staro • prepleskajo nove ali stare izdelke iz lesa ali kovine • izravnajo in preslikajo nove ali stare stene v vašem stanovanju z apnom, disperzijskimi barvami (jupol), valit ometom, mozaikom ali ostalimi materiali po vaši izbiri • protipožarno zaščitijo les ali kovino VSE NAŠE STORITVE SO BREZ DAVKA IN JIH LAHKO NAROČATE BREZ NAROČILNICE. Z NAROČILNICO STANOVANJSKE ZADRUGE PA LAHKO KUPITE PRI NAS VSE VRSTE MATERIALOV IN SE DELA LOTITE SAMI: • gašeno apno za beljenje • vseh vrst notranjih barv • vseh vrst barv in zaščite za les in kovino • stvropor vseh dimenzij • lepila za parket in tapete • vseh vrst polnil: kningips, mavec, stvronol, jubolin kit, polifix kit, fugirna masa. PREPRIČAJTE SE V KONKURENČNOST NAŠIH CEN TEf Industrija termičnih izolacij p.o. Trata 32 Škofja Loka telefon: 064/631-151 h. c. 632-081 prodaja 631-602 rnaloprodaja telefax: 064/632-957, telex: 37315 TERMO SLO S TERMOTERVOLOM prihranimo do 40 % energije! I J 1 i« JLL iii—\ ■ fGJl r— ■ — i Izolacija TERMOTERVOL je ena najboljših toplotnih izolatorjev, ki hkrati odlično vpija zvok, je negorljiva in odporna na staranje in vpliv kemikalij ter okolju neškodljiva TERMOTERVOL se vgrajuje v vse vrste konstrukcij od tal do strehe: • IZOLACIJA STROPOV, STREH IN PODSTREŠIJ • IZOLACIJA FASAD • IZOLACIJA CEVI Z ŽLEBNIKI • ZAŠČITA PRED POŽARI IZDELUJEMO ŠE VSE VRSTE TESNILNIH MATERIALOV: SILIKONSKE, POLISULFIDNE, AKRILNE IN BUTILNE KITE, S KATERIMI REŠIMO VSE PROBLEME GLEDE TESNJENJA! Iz programa ARMIRANEGA POLIESTRA vam ponujamo izredno lepa in funkcionalna cvetlična korita za opremo stanovanj. Tli MOTERVOL Stanovanjska zadruga Kranj Sodobna oprema in organizacija omogočata pregled nad stanjem. Z 12 tisoč člani oziroma zadružniki in dvajsetletno tradicijo je Stanovanjska zadruga Kranj z enoto v Tržiču danes največja v Sloveniji. Z bogatimi izkušnjami na področju zasebne stanovanjske gradnje je bila v zadnjih letih vedno za zgled ostalim zadrugam v Sloveniji. Njeno vlogo pa je v zadnjem času še bolj poudaril lani oktobra sprejeti Stanovanjski zakon, ki je že v razpravah pred sprejetjem poudarjal, da so prav zadruge tiste, ki bi lahko imele svojevrstno "prednost" pri upravljanju nekdanjega družbenega stanovanjskega fonda. Ta "prednost" oziroma upravljalska vlo- Stanovanjska zadruga Kranj s prostori na Mladinski 2 v Kranju ima zdaj uradne ure vsak dan od 7. do 13. in ob sredah od 7. do 13. in od 14. do 17. ure. V Tržiču na Predilniški 6 (novi prostori) pa so uradne ure vsak dan od 7. do 15. in od sredah od 7. do 17. ure. Pc novem izdajajo naročilnice vsak dan v tednu med uradnimi urami. Gotovinska vplačila so zdaj mogoča vsak dan pri blagajni v zadrugi do 12. ure, plačevanje s čeki pa med uradnimi urami. ga nad stanovanjskim fondom v nekdanji družbeni gradnji pa se danes, še ne pol leta po sprejetju Stanovanjskega zakona že kaže. V tržiški občini je Stanovanjska zadruga Kranj - Tržič danes že upravljalec domala vsega stanovanjskega fonda, število stanovanj v kranjski občini pa je tudi vsak dan večje. Daje zadruga lahko prevzela to gospodarsko vlogo, je bilo odvisno predvsem že ob samem "startu od možnosti - usposobljenosti in opreme. Sodobno računalniško podporo in prostore je Stanovanjska zadruga Z bogatimi izkušnjami največja v Sloveniji Stanovanjska zadruga Kranj z enoto v Tržiču nikdar ni bila le zgolj "servis" za izdajanje naročilnic graditeljem stanovanjskih objektov. Zato je lani oktobra sprejeti stanovanjski zakon tudi ni "presenetil". Stanovanjska zadruga Kranj, Mladinska 2 Telefon: 211-336 (tajništvo), 211-324 (stanovanjski referenti), 215-563 (računovodstvo), Fax: 215-570 V Tržiču, Predilniška 6 Telefon: 51-193, Fax: 50-190 Kranj - Tržič začela uvajati že pred letom in pol oziroma, ko je še "cvetela" tako imenovana blokovna gradnja. Že takrat je imel vsak član Stanovanjske zadruge Kranj svojo kartico, iz katere so bili vsak hip razvidni vsi podatki o poteku njegove gradnje. Že takrat so graditelji sami izbirali izvajalca. Zdaj se ta preizkušena vloga obrestuje. Zadružniki in lastni- ki stanovanj, s katerimi je zadruga že sklenila upravljalske pogodbe, imajo še naprej vse možnosti pri izbiri izvajalca, zadruga kot upravljalec pa jim ob tem lahko samo svetuje, saj ima celovit in popoln pregled nad obrtniki oziroma izvajalci v svojem in širšem prostoru. "Po štirih mesecih, ko je Stanovanjski zakon določil, da morajo lastniki v stanovanjskih hišah z več kot dvema lastnikoma in več kot desetimi stanovanji s pogodbo imenovati upravnika in določiti tako imenovane meje njegovih pooblastil pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami in pri zastopanju, se je stanje v kranjski in tržiški občini že precej izkristaliziralo. Vsakemu naročniku ali lastniku lahko vsak hip postrežejo z želenimi podatki. Lahko rečem, da je že prevladalo spoznanje, da je zadruga sposobna v tem prostoru prevzeti to vlogo. V tržiški občini ima zadruga upravljanje skoraj nad celotnim fondom, v kranjski pa število še vedno narašča. Z ureditvijo prostorov in ustrezno računalniško podporo nam to zdaj na začetku tudi brez težav uspeva. Imamo tudi že tako imenovano intervencijsko ekipo za nujna popravila v objektih, ki smo jih s pogodbo prevzeli v upravljanje. Računalniška oprema in ustrezna organizacija pa nam in skleniteljem pogodb omogočata, da imamo vsak hip tudi natančen pregled nad stanjem," pojasnjuje upravnik Stanovanjske zadruge Kranj - Tržič Franci Teran. Stanovanjska zadruga Kranj -Tržič je tako že ta trenutek za zadružnike oziroma njene člane, kot za vse, ki so z njo sklenili pogodbe o upravljanju poslov upravnika v večstanovanjskih hišah najsodobnejši servis. Za graditelje že pripravljajo tudi nova pravila. S pravočasno registracijo za prevzem dejavnosti (vzdrževanje, obratovanje stanovanjske hiše, vzdrževanje funkcionalnega in skupnega funkcionalnega zemljišča, skrb za varstvo bivalnega okolja ter vse druge storitve s tem v zvezi) pa so v zadrugi zdaj uvedli tudi pravno pomoč za najemnike, lastnike stanovanj in člane zadruge. Skratka, z dejavnostjo in storitvami na področju stanovanjske gradnje in upravljanja s stanovanji Stanovanjska zadruga Kranj - Tržič še naprej ostaja največja v Sloveniji. Tudi tržiška enota je sodobno opremljena. V Tržiču ima zdaj zadruga nove prostore na Predilniški 6. Vsako sredo od 15. do 17. ure nudijo v zadrugi brezplačne pravne nasvete za zadružnike, najemnike in lastnike stanovanj; prve tri srede v mesecu v Kranju, četrto pa v Tržiču. BRAMAC VSE ZA STREHO Hitro In enostavno pokrivanje s strešniki BRAMAC d.o.o. z vsemi dodatnimi specialnimi proizvodi je osnova za dolgotrajno varnost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe. Tehnične zahteve za streho so se v zadnjih desetletjih zelo povečale" Vso zgodovino je človek na prvo mesto postavljal zaščito pred dežjem, snegom, točo in vetrom. Vse pogostejše preurejanje podstrešij v kakovostna in izbrana stanovanja pa danes od strehe zahteva visoko kakovost in funkcionalnost, ki upošteva vse zakonitosti gradbene fizike. Oblika strehe je danes vse bolj zapletena, na strehi se pojavljajo razne odprtine za okna, prezračevanje, antene itd., ki prekinjajo zaprto površino strehe in ustvarjajo kritične točke, skozi katere bi lahko prodrla voda. Pogoj za varno in obstojno streho je zato danes bolj kot kdajkoli prej pomembno natančno načrtovanje, kakovostni strešni materiali in sistem, ki optimalno rešuje vse detajle na strehi. To danes na slovenskem trgu nudi BRAMAC d.o.o. Škocjan s svojim proizvodnim programom, v katerem sta dva tipa kritine - KLASIČNI in DONAVSKI strešnik v štirih barvah; opečno rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni barvi, z dodatnim programom, kar rešuje vse probleme, ki se lahko pojavijo na strehi. STREŠNI MATERIAL Za oblikovanje strehe je velikega pomena izbira strešnega materiala. Odločilna je seveda kakovost. Vre- menski vplivi, predvsem hitra menjava temperature in padavine, zdelajo streho. Pri odločitvi za material je zato treba prednostno paziti na garancijo BRAMAC d.o.o. daje za svoje strešnike 30-letno pisno garancijo. S tem nudi projektantom in izvajalcem jamstvo, da so se odločili za kakovostne in zanesljive strešne materiale. Strešnike proizvajamo iz neproblematičnih surovin, ki so skoraj v neomejenih rezervah v naravi. To so naravni pesek, apnenec kot bistvena komponenta cementa, barvni pigmenti železovega oksida in vode. Strešniki dobijo svojo trdnost v sušilnih komorah. TEHNIČNI PODATKI: Površina: gladka Barve: opečno rdeča, rdeče rjava, temno rjava in črna Velikost: 330 x 420 mm Teža: 4,5 kg/kos Poraba za m ok. 10 kosov Visoka stopnja avtomatizacije pri izdelovanju in permanentna kontrola zagotavljajo visoko kakovost ter oblikovno in mersko natančnost proizvodov. Merska in geometrična natančnost lajšata racionalno in varno polaganj strešnikov. STREŠNA KONSTRUKCIJA - HLADNA STREHA Poševne strehe je potrebno načeloma izdelati kot hladno streho, tako preprečimo probleme, kot so kon-denz, nabiranje ledu v področju kapi, istočasno pa zagotavljamo potrebno izmenjavo zraka. snegolovni strešnik zračnik Izdelava suhega slemena Leseno ostrešje 20 stopinj, snežna teža 145 kg/m2 strešniki azbestne razlika v teži cementne plošče prekrivanje 45 kg/m2 25 kg/m2 lesna konstrukcija_45 kg/m2_45 kg/m2 _ 90 kg/m' /0 kg/m' 22 % prednosti imaio ast. cem.pl snežne obremenitve 145 kg/m2 145 kg/m2 obremenitev vetra_43 kg/m1_43 kg/m2_ 278 kg/m2 258 kg/m2 7 % prednosti* ast. cem. pl notranja izgradnja (opaž, izolacna)_40 kg/m2 40 kg/m2_ Skupaj 318 kg/m2 298 kg/m' 6 % prednosti _ast. cem pl. Funkcija hladne strehe je zares zagotovljena le takrat, kadar so na kapi Vse Z8 Streho načrtovalcu možnost reševala naj-oziroma na področju slemena ali različnejših detajlov strehe brez pro-grebena ustrezne odprtine za dovod Gospodarnost in funkcionalnost pre- blemov. Poleg osnovnega strešnika in odvod zraka. Odprtine za dovod krivanja se ne nanaša le na strešno obstaiaio tudi krajniki, strešniki za zraka mora načrtovalec konstrukcij- površino, temveč vključuje stroko- prezračevanje, osvetlitev, antene, sko predvideti. Odprtine za odvod vno resitev in izpeljavo kritičnih točk, prehode, mostičke za hojo, slemen-zraka sistemsko rešuje BRAMAC pri kot so priključki in zaključki, prehodi, Ske in grebenske elemente in drugo, pokrivanju strehe (najmanj 10 kosov Področja grebenov, žlot, slemen, ka- ki se v barvi in obliki nevidno vkla-zračnikov na 100 m2 strešne površi- P',er drugo, pljajo v strešno površino in jih je mo-ne) z zračniki v povezavi z izobliko- žno brez ročnih del oziroma poseb-vanjem suhega slemena in grebena BRAMAC d.o.o. ponuja program ori- nih prikrojitvenih del enostavno z aero slemenskimi in grebenskimi ginalnih dodatnih elementov, ki daje vgraditi. elemen" Bramac strešniki = lepota in varnost po ugodni ceni STATIKA - OBREMENI- i/i inAM TVE STREH MJrUlN GG2 Odločilni za pravilno dimenzioniranje Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene ostrešja so naslednji faktorji: in kupoprodajne pogoje. a) lastna teža strehe, lesna konstruk- IME IN PRIIMEK:................................................................................................. cija ter lastna teža notranjega opaža in izolacija, b) teža snega kuklio................................................................................................................. c) obremenitev vetra NASLOV:.............................................................................................................. Ta primer pojasnjuje, da teža mate-.............................................................................................................................. riala za prekrivanje - v nasprotju z Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično informativni oddelek razširjenim mnenjem - skorai ne ali p0 telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074. pa bistveno ne vpliva na pravilno di- . _ , , * co . , , lM 0,, kfiA menzioniranje ostrešja. Vendar paje 64000 Kran)' Cesta S,ane,a Ža9arla 53, telefon: (064)211-493, 211-424, varnost pri neurju pri "težjih" mate- fax:211-493 rialih po izkušnjah očitno večja. Dobra izkušnja je zadnie neurje s točo v Mirni, ko je bilo uničenih 90 odstotkov streh, ki so bile pokrite s ploščami iz raznih materialov in opečno kritino. Nepoškodovane pa so ostale strehe, pokrite z betonsko strešno Bramac d.o.o. Skocjan — vse za streho kritino velikosti in teže BRAMAC- Sedel ,n tovarna j. 68275 škocjan, Dobruška vas 45, Tel. 068/22-016, Fax: 068/76290 OVlh modelOV. Tovarna II: 62375 Šentjanž, OtiSki vrh - Dravograd, Tel. 0602/85074, Fax: 0602/85-206 BRAMAC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefax: 064-620-375 Gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka, ki ima že dolgoletno tradicijo na področju gradbeništva, se v zadnjem času vse bolj uveljavlja tudi pri gradnjah v zasebnem sektorju. SICER PA JE DEJAVNOST PODJETJA ŠIROKO RAZVEJANA IN OBSEGA: • izvajanje vseh vrst gradbenih del (visoke, nizke gradnje, adaptacije starih stanovanj, podstrešij in drugih objektov) • izdelava in prodaja kvalitetnih betonskih izdelkov iz serijskega programa ali po naročilu • izvajanje različnih železokrivskih del s specializirano železokrivsko ekipo • vlivanje in izdelava betonskih plošč s specializirano ekipo • razrez lesa, izdelava strešnih konstrukcij in druga tesarska dela • kvalitetno izvajanje vodovodnih, ključavničarskih in kleparskih del • kamionski prevozi, prevozi z avtomikserji in avtodvigalom • prodaja vseh vrst gradbenega materiala in opreme za gradnjo ter različne vrste orodja v lastni trgovini • svetovanje pri izvedbi različnih gradbenih del, uporabi ustreznih materialov, postopkih pri gradnji in podobno Glavna poslovna usmeritev gradbenega podjetja Tehnik je v zadovoljitvi investitorjev in kupcev s kvalitetnim ter strokovnim izvajanjem gradbenih del, s kvalitetnimi izdelki ter svetovanjem - vse po ugodnih cenah. SERVISNO PODJETJE KRANJ P.O. Tavčarjeva 45 nudi investitorjem, ki so se odločili za novogradnje, adaptacije ali popravila, celovito ponudbo storitev. Kakovostno in v dogovorjenih rokih izvajamo: • ključavničarska dela • slikopleskarska dela • mizarska dela • stavbno-kleparska dela Vgradni matarial je brez davka. Obračunava se le 3 % prometni davek na storitve. • krovska dela v vseh kritinah; • zidarska dela: novogradnje in adaptacije stanovanjskih in poslovno-gospodarskih objektov; • napeljavo vodovodne inštalacije in vzdrževanje; • električno-inštalacijska dela in vzdrževanje; • montiranje centralno-ogrevalnih naprav, razvodnih inštalacij in ogrevalnih elementov ter vzdrževanje in predelave. Oglasite se in pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije po tel. 064/222-702,222-311 teleta 064/221-512 KMETIJSKA ZADRUGA škofja loka ZELO UGODNA PRODAJA! Strešna opeka BRAMAC cena BPD fco Škofja Loka 48,70 SLT ŽELITE POCENI opeka MBU - 6 w 0RM0Z cena BPD fco Škofja Loka 26,40 SLT 10 % popust od 13,5 -30,5 za schidel dimnike Poleg tega vam nudimo še vse ostale vrste gradbenega materiala. Za vse informacije se lahko oglasite v vseh naših poslovalnicah oz. tel. 064/621-849 ali 064/620-749. SE PRIPOROČAMO! idar brez mal Poslovodja v Merkurjevi prodajalni Gradbinka Janez Globočnik pravi, da so pred letošnjo gradbeno sezono naravnost odlično založeni z vsemi vrstami gradbenega materiala, ki ga graditelji potrebujejo za reševanje stanovanjskih problemov in uresničevanje načrtov. "Še posebno težo pa smo pred letošnjo gradbeno sezono usmerili v kakovost materialov. Kaj na primer pomaga prvi hip sorazmerno nizka cena opeke za dimnik, če pa ga potem že prva zima začne "podirati". Kakovost in svetovanje postajata na vseh področjih vedno bolj naša osnovna značilnost. Da sta ta poslovna opredelitev in pot pravilni pa nam tako rekoč vsak dan potrujejo mnenja, ki nam jih posredujejo kupci. Ti pa so v naši trgovini praktično z vse Gorenjske." V Gradbinki na Primskovem pa imajo prav v teh dneh tudi zelo pester m kvaliteten program različnega orodja za vrtičkarje od znanega nemškega proizvajalca Adlus. Naj vas pri tem opozorimo na še posebno ugodno ceno kosilnice Adlus z nitko in na sadjarske škarje tega nemškega proizvajalca. Pa ne le orodje za vrtičkarje. Imajo tudi s tem v zvezi tako imenovani vodni program proizvajalca Gardene za zalivanje vrtov, trat in za druge priložnosti in potrebe. Predvsem pa tako kot za druge Merkurjeve prodajalne tudi za Gradbinko velja, da imajo že lepo vrsto izdelkov v embalaži, ki ima oznako Merkur Quality. Nakup takšnega izdelka v Merkurjevi prodajalni pomeni, da ste kupili resnično pravo kvaliteto. Merkurjevo prodajalno Gradbinka lahko obiščete vsak dan v tednu. Odprta je od 8. do 18.30, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Naročila sprejemajo tudi po telefonu na številki 217-594 In 213-948, kupljeno blago pa vam pripeljejo tudi na dom ali pa kar na gradbišče. In še nekaj: Z Merkurjevo kartico tudi v Gradbinki (poleg raznih akcijskih prodaj vsak mesec) kupujete ceneje. Podobna Gradbinki, vendar bolj specializirana prodajalna, ki jo graditelji tudi že dobro poznajo, saj je odprta že peto leto, pa je v Gregorčičevi ulici 8 Kranju Instalater. Poslo-vod|a Ludvik Saje nam pojasnjuje, da je to prodajalna z vodnoinštalacij-skimi napravami; tudi za toplo vodo oziroma ogrevanie. "Imamo cevi, ventile, peči, radiatorje. Kmalu bomo založeni tudi s programom za plinske inštalacije. Sicer pa imamo bogat program ko- palniške opreme, mešalne baterije' domačih in tujega proizvajalca. Tudi s sanitarno keramiko se lahko pohvalimo. Marsikdo tudi ne ve, da imamo črpalke in hidroforje. Sicer pa so kupci v naši trgovini Gorenjci In tudi od drugod." Posebnost, ki smo jo opazili v Instalaterju so tudi različna ogledala. Najmanj trideset vrst oziroma različnih oblik jih imajo in zares pestro izbiro koplaniške opreme domačih in tujih proizvjalcev. Vodni program nemškega proizvajalca Gardena, ki smo ga opazili že v Gradbinki, pa seveda ne manjka tudi v Instalaterju. In če vas mika sončna energija, vam bodo svetovali tudi o sončnih kolek-torjih. Nakupi v Instalaterju so z Merkurjevo kartico seveda tudi cenejši. Tudi nakup s posojilom je Izvedljiv, aH pa z naročilnico Stanovanjske zadruge. Tudi v prodajalni Instalater blago lahko naročite po telefonu na številki 211-070 aH 214-654. Odprta pa je prodajalna Instalater vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa do 8. do 12. ure. In če boste želeli, vam bodo kupljeno blago In materiale prav tako pripeljali, kamor boste želeli. brez Mer™ U Merkur Kranj je tudi pred letošnjo gradbeno sezono poskrbel, da graditelji ne bodo v zadregi z različnimi materiali za gradnjo in vgradnjo. Še posebej to velja za prodajalni Gradbinka v Žanovi 3 na Primskovem pri Kranju in prodajalno Instalater v Gregorčičevi 8 v Kranju. Merkur Kranj z vedno večjo vrsto izdelkov z oznako Merkur Quality torej tudi pred letošnjo gradbeno sezono ostaja partner, ki ga lahko primerjamo: Če zidar ne more brez malte, graditelj ne more brez Merkurja. Predvsem pa zaradi kakovosti kupcem ni žal, če se odločijo za nakupe v Merkurju. Zato se odločite, sporočite vaše želje in prepričali se boste, da ste se pravilno odločili. 5175 Najlepše prihaja iz LLPE Nostalgija za NOSTALGIJO §al vemo, da je vedno vse najlepše *« kuhinje prihajalo iz LIPE. Spom-"ite se samo deviško bele kuhinje 'ESNA, ki jo poživlja malce mede-"ine in sem In tja kvadratki Iz mojega kristalnega stekla. Menda nI b,l° Gorenjke v salonu LIPE na Goriškem sejmu, ki bi si je ne ogledala, jo pobožala... Še danes vzdihujemo po njej. Takrat smo se vse *arekle, da bo prva naša naslednja kuhinja bela... A, ko boste videle najnovejšo kuhinjo LIPE "Nostalgi-i°". iz borovine, tople medene bar-Ve. boste razdvojene, kot že dolgo n«. Takoj ob vhodu v salon, levo od Vrat stoji ta lepotica, ki s svojo ma-sivnostjo, malimi belimi ročki, z medeninastimi križi v steklu na enih vra-tlfl in s "spovednično" mrežo na dru-9'h, ter s prelepo napo spominja na kuhinje naših praprababic. Pravo lrT1e so ji nadeli: nostalgija. Kajti že °b prvem pogledu nanjo, se ti potoži Za lepimi starimi časi in preprosto ^ljubiš se vanjo. Pa še sam ne veš, N tj je bolj všeč. Potem lahko ugodiš le, da prav vse! Vse je tako hladno, tako popolno, prijazno toplo. šele takole vidiš, da je računalnik pri prodaji pohištva resnično odličen, skorajda nepogrešljiv pripomoček. Ampak, tu so še druge lepe kuhinje. Morda jim delamo krivico, ko tej prvi dajemo toliko poudarka. Saj je vendar že takoj na desni povsem enaka kuhinja MINERVA, ki je iz lu-ženega jesena, Nostalgiji "za hrbtom" stoji kuhinja MADONA v naravnem hrastu in v bolj kolonialnem stilu, pa ena od prelepih belih kuhinj DIAGONAL, potem dve LIPI, bela in PfjfgflPJBJ v luženem jesenu. Tu je še ena prelepa kuhinja v borovini, ki prav tako spominja na čase naših babic; to je PROVENSALE v kolonialnem stilu. Zraven stoji LARISA v češnjevem lesu. In čisto na koncu so postavljene VESNA, kot nevesta vsa v belem, SOLARIS v luženem hrastu, ter IDILA v temni borovini, ki jo poživljajo medeninasta korita, italijanski štedilnik z medeninastimi gumbi, predalčki ob štedilniku. Izbira, da nikjer takšne! Res se bo težko odločiti. No, tu so seveda še kopalnice -saj vemo, da nudi salon LIPA na Gorenjskem sejmu le kuhinje in kopal- nice, oboje pa je srce hiše. Kopalnice so nekakšne izpeljanke kuhinj VESNE, LIPE, IDILE in LARISE. VESNA je bela, LIPA je v jesenu, IDILA je v borovini in LARISA v češnji. Temne so poimenovali NATURA, svetle oz. bele pa kolekcija OBLAKI. Izberete si lahko več ali manj omaric, kolikor pač potrebujete oz. kolikor vam dovoljuje prostor za kopalnico, ki pa je navadno utesnjen. Zato so LIPINE kopalnice zelo ekonomično in racionalno urejene. A da bi se uračunali pri izmerah ali kuhinje ali kopalnice, se vam ni več treba bati. Poslovodja v salonu LIPA na Gorenjskem sejmu Tone Kuhar vam bo izbrano pohištvo računalniško, do milimetra natančno izrisal. Prav imenitno je videti, kako vnaša omarice in druge elemente na ekran, pritiska na tipke in vam mimogrede na ekranu "pričara", kako bo izgledala vaša kuhinja: na steni, v tlorisu, s strani. Iz katerega zornega kota hočete! Vse variante vam bo računalnik vrgel tudi na papir in načrt boste odnesli domov, ga doma ponovno preštudirali z vsemi družinskimi člani in se odločili. Naj vam le še povemo, kdaj je salon LIPA odprt: ponedeljek, torek in sredo od 12. do 19. ure, četrtek in petek od 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Težko si je zapomniti, zato je prav, da prej pokličete po telefonu: 222-308. Ena od kopalnic iz kolekcije OBLAKI NOSTALGIJA vedno znova navdušuie TRGOVSKO PODJETJE nc BLED, Ljubljanska 4 Telefon (064)78-804,76-468 TRGOVINA ZA VAŠ LEPŠI DOM IN LEPŠI JUTRI. Trgovina z izjemno ponudbo uvoženih italijanskih in domačih ploščic vseh velikosti. Po naročilu tudi sanitarne garniture v barvah. Italijanski KLINKER (COTTO) glaziran in neglaziran. Cenovno zanimive ploščice D, C in VS kakovosti ter izmet za garaže, kleti, terase itd. Ves ostali program - centralna, vodovod, barve (tudi BIO), bela tehnika, akustika, enoročne pipe, elektromaterial, barvne kovine, gospodinjski aparati itd. NOVO UNIKATNI VITRAŽ - ogledala, lučke, lestenci itd. CENE? ČIP Bled je izredno konkurenčen, predvsem v zadovoljstvo kupcev! NOVOST pa je SVETOVANJE v kompletni ponudbi italijanskih ploščic za gostinske lokale, kopalnice, hodnike, dnevne prostore -zunanje prostore - lokale - terase. ČIP Bled - ČIP Bled - ČIP Bled - ČIP Bled Postavitev vseh vrst lončenih in kmečkih peči, odprtih in ležalnih kaminov ter zidanih štedilnikov Polaganje stenskih in talnih keramičnih oblog. PEČARSTVO Marjan Lumpert Brode 11, Škofja Loka Telefon: (064)65-773 JZBERIT MlERCA TOR - IZBIRA ZBIRO KRANJ Trgovsko podjetje, d. o. o. KRANJ Če kupujete gradbeni material, nas obiščite v naših poslovalnicah v Stražišču in Kranju, kjer vam nudimo: • ugodne pogoje kreditiranja • veliko izbiro lamelnega in klasičnega parketa • 5 % popust pri gotovinskem nakupu nad 2.000 SLT (razen za premog) IZREDNA PRILOŽNOST: OMEJENA KOLIČINA PEČI TUT PO TOVARNIŠKI CENI Telefon: Stražišče 312-123, Hrastje 326-462 Geslo ALPROMA: "Pri nas je najceneje! Kranj, marca - Že tri mesece Imata v enem od prostorov Gorenjskega sejma v Kranju svojo zasebno prodajalno pohištva ALPROM Aleš in Ivanka Kurnik. Lep primer, kako se na majhnem prostoru da razstaviti kar največ, še več pa ponuditi. In kar je za današnje čase najpomembnejše: z minimalnimi stroški in z nizko maržo skušata biti najcenejša ponudnika pohištva. Pravi čudež, koliko vrst pohištva je razstavljanega na skromnih 36 kvadratnih metrov! Se pozna, da je Ivanka Kurnik dobrih dvajset let prodajala pohištvo pri tržiškem Mercatorju. Od tod njene bogate izkušnje, kako prostor kar najbolje izrabiti, kako postaviti, da bo privlačno, da bo pritegnilo kupčevo oko, da bo pokazano najpomembnejše. Vse ostalo se lahko vidi in izbira v prospektih. In zato skorajda ni proizvajalca pohištva, ki tu ne bi bil zastopan, stroški, ki bre-mene ceno, pa so potisnjeni na minimum. In kaj Ivanka in Aleš trenutno prikazujeta v svoji prodajalni na Gorenjskem sejmu v Kranju? Ogromno! Tri Sveine kuhinje Julijo, Zalo in Matejo, okroglo mizo s stoli, dve Brestovi sedežni garnituri, Silvo v umetnem usnju in moderno rožasto Matejo. Potem je tu program dnevne sobe z mostom Garanta iz Polzele, otroški program Mobv Mizarstva Ljutomer, v smreki in beli barvi, del programa COMPO Garanta v črno-srebrni, v beli barvi in barvi češnje. Da se tu poleg vsega pohištva, kuhinj, spalnic, jedilnic, dnevnih in otroških sob ter predsob in še česa, dobi tudi vzporedni program opreme stanovanja, opozanaio tudi v kot stisnjen jogi in na policah razvrščene skodelice servisa za kavo, jedilni pribor, prti in še kaj. Pardon, pozabili smo še na kopalniški program Gorenja KOLPA, na štedilnike, pomivalna korita, hladilnike. Skratka, pri ALPROMU si resnično lahko kompletno uredite in opremite stanovanje, in to še poceni povrhu. Naj naštejemo vse proizvajalce, ki jih najdete pri Alešu in Ivanki Kurnik na Gorenjskem sejmu: naprodaj so kuhinje MARLESA, SVEE iz Zagorja, GORENJA; sedežne garniture BRESTA, ZLITA, MEBLA, Tovarne pohištva iz Radomelj; pohištvo za otroške sobe MIZARSTVA Ljutomer, GARANTA, BRESTA, MEBLA, AL-PLESA, Tovarne pohištva Idrija; pohištvo za dnevne sobe MEBLA, BORA iz Laškega, GARANTA, GLINA iz Nazarij, ALPLESA. Spalnice ponujata le v katalogih, a izbira je bogata: kompletni program MEBLA, Tovarne pohištva Brežice, Mizarstva Ljutomer, Tovarne KRASOPERMA Duto-vlje, Tovarne pohištva Idrija. Skorajda ni proizvajalca, ki- bi tu ne bil zastopan. Ivanka in Aleš se trudita, da pri vseh firmah dobita tudi dodatne popuste, ki pa vse odstopita strankam. Kupci zdaj že vedo zanju in vse pogosteje zavijejo tudi v njuno malo a bogato založeno prodajalno pohištva. Trenutno pri ALPROMU na Gorenjskem sejmu v Kranju teče akcijska prodaja in sicer je za gotovinski nakup kuhinj SVEE in MARLESA ter za ves program GARANTA iz Polzele 30 odstotkov popusta, za program miz in stolov MURALESA iz Ljutomera pa 25 odstotkov popusta. Za april pripravljata že novo prodajno akcijo. Vsak mesec se bo nekaj dogajalo, obljubljata Ivanka in Aleš. In lahko jima verjamemo, da bo to res. Poglejmo le še, kako je stalna prodaja pohištva ALPROM na sejmu odprta: vsak dan od 9. do 11.30 in od 14. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana M/ Območna enota Kranj Neprijetnosti med gradnjo res niso potrebne Marsikdo, ko je celo zadnji hip pomislil pri gradnji tudi na zavarovanje, je potem samemu sebi priznal pametno ravnanje. Nesreča pač nikoli ne počiva; pa naj bo še tako nenavadna in neverietna. Zavarovalnica Triglav je sicer ne more preprečiti, jo pa lahko s povračilom odškodnine ublaži. In prav zato sodi tovrstno zavarovanje v pravilo dobrega gospodarjenja. Na zavarovanje vas bo morda že prvi hip spomnila banka ali kdo drug, ki vam bo dal morebitno posolilo. Terjal bo tudi zavarovanje objekta oziroma tako imenovano vinkula-cijsko potrdilo, ki pomeni, da bo s pravicami zavarovanja imel pokrito odplačilo dolga. Ali drugače povedano: če bi med gradnjo prišlo do nesreče in bi še nedograjena hiša recimo pogorela, bi zavarovalnica odplačala posojilo banki Sicer pa je osnova za obračun premije pri tovrstnem zavarovanju tako imenovana glavnica odobrenega posojila, seveda povečena za obresti do enega leta. Objekte v gradnji ali preurejanju pa velja v vsakem primeru zavarovati proti požaru. To zavarovanje vključuje tudi strelo, vihar, točo in nenazadnje lahko tudi zelo neprijetne demonstracije. Tudi o nenadni povod-nji oziroma poplavi kaže razmisliti, pa morebitnem plazu. Po posebnem dogovoru v zavarovanje lahko vključite tudi tovrstno škodo. Sicer pa je za graditelje pomembno tako imenovano gradbe- Pa se vendarle še prehitro zgodijo, ko jih najmanj pričakujemo in največkrat niti ne pomislimo nanje. Takrat je sicer prepozno spomniti se na zavarovalnico. In prav zato vam Zavarovalnica Triglav d. d. Ljubljana - Območna enota Kranj svetuje: če se lotevate kakršnegakoli gradbenega projekta (novogradnje, urejanja, adaptacije...), vključite vanj tudi zavarovanje. no zavarovanje. Z njim se zavarujete proti neprijetnostim oziroma nezgodam, ki pa jih v gradbeništvu oziroma pri gradnji in preurejanju prostora ne manjka. Gradbeno zavarovanje vključuje škode oziroma poškodbe med gradnjo. Prihaja tudi do porušitev. Tudi te so vključene s tem zavarovanjem. Krite so škode, do katerih pride zaradi napake v projektni dokumentaciji, konstrukciji, materialu. Zavarovalnica vam povrne škodo, do katere bi prišlo celo ob morebitni malomarnosti pri delu. Seveda pa je izvajalec dolžan upoštevati vsa gradbena pravila. Z gradbenim zavarovanjem pa so krite tudi škode, ki bi nastale zaradi požara, strele, eksplozije, izliva vode, atmosferskih padavin, padca predmeta in tudi zaradi vloma oziroma vlomske tatvine. Premija za gradbeno zavarovanje je odvisna od vrste gradnje (stanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, industrijski objekt...). Odvisna je tudi od trajanja gradnje in seveda proti kakšni nevarnosti oziroma škodi želi graditelj gradbeno zavarovanje skleniti. Gradbeno za- varovanje traja, dokler ni objekt dograjen oziroma se začne uporabljati. Sicer pa tokrat naš namen ni do potankosti razlagati vse primere in možnosti različnih oblik zavarovanja ob urejanju prostorov oziroma gradnji. Glavni nasvet naj bo, da že ob načrtovanju takšnega ali drugačnega projekta oziroma pred gradnjo pomislite na zavarovanje in se potem posvetujete o zavarovanju na zavarovalnici ali pri njenem zastopniku. V Zavarovalnici Triglav, Območni enoti Kranj, poslovni enoti Jesenice ali predstavništvu v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču vam bodo radi razložili vse podrobnosti in potankosti in vam tudi svetovali. Ker življenje potrebuje varnost, naj bo zato prijateljski nasvet Zavarovalnice Triglav, tudi ko ste pred odločitvijo o gradnji. Pomeni pa naj vaša odločitev za zavarovanje tudi pravo poslovno in predvsem gospodarno potezo. Nenazadnje neprijetnosti med' gradnjo res niso potrebne. Če pa se že dogodijo, vam jih Zavarovalnica Triglav pomaga ublažiti. Gradimo novo streho oziroma obnavljamo staro dotrajano s TEGOLO CANADESE Zakaj prav s to kritino? Za to je več razlogov, ker naštejmo jih: 1 • odlično toplotno izolira Ostrešje s kritino TEGOLA CANADESE ima sodoben prezračevalni sistem, kar omogoča idealne temperature v bivalnih prostorih poletij in pozimi, kot tudi prihranek pri stroških ogrevanja 2 • Je zelo odporna, trajna in primerna za vsako okolje kakor tudi za vsakršno podnebje. Uporaba najkvalitetnejših izdelavnih materialov: steklena koprena, izbrani bitumen in keramični granulat garantirajo odpornosti kritine proti vplivu okolja, kot so: dež, veter, toča, požar id. 3 • Izredno hitro jo lahko postavimo S TEGOLO CANADESE se oblikujejo vsi detajli strehe, kot so: slemena, zaključki robov, žlote id. TEGOLA CANADESE strokovno usposablja izvajalce za polaganje, ki vam postavijo novo streho v nekaj dneh tako, da je vaše bivanje v objektu kar najmanj moteno. 4 • Uporabna je za vsak arhitektonski slog in z njo lahko oblikujemo vse oblike streh. TEGOLA CANADESE daje neskončne možnosti v izbiri med petimi modeli kritine, kot tudi v široki barvni paleti. • le izredno lahka kar omogoča prekrivanje starejših obstoječih strešnih konstrukcij oziroma dovoljuje lažje strešne izvedbe. Vzdrževanje ni potrebno Pri tej izbiri kritine vzdrževanje ni potrebno. ima ogromno prednosti, 7 • Garancija kritine Kritina TEGOLA CANADESE ima vse potrebne ateste o kvaliteti naših kot tudi mnogih mednarodnih inštitutov za kakovost. TEGOLA CANADESE ima garancijo za dobo 10 let. 8 • Konkurenčnost kritine TEGOLA CA- NADESE Sistem ostrešja s kritino TEGOLA CANADESE je glede na vse naštete prednosti in karakteristike tudi cenovno zanimiv. Vse dobre lastnosti strehe se kažejo v tem, da opažamo v naši sredini vse več streh, kritih s TEGOLO CANADESE, ki se izredno lepo vključujejo v okolje. Če gradite novo hišo allste se odločili, da boste obnovili vašo streho, pokličite nas! Dobili boste: -vse informacije, ki jih potrebujete o kritini TEGOLA CANADESE, -tehnične nasvete in predloge tehničnih razrešitev za vaš projekt oz. vaše konkretne potrebe. Na ta način se bomo medsebojno bolje spoznali in tudi vi se boste seznanili s sistemom TEGOLA CANADESE: vodilno evropsko podjetje, ki je navzoče v 45 državah sveta. In če želite vedeti, zakaj izbere na leto približno 20.000 projektantov sveta kritino TEGOLA CANADESE pokličite zeleno linijo: (061) 265-29S Pri nakupu strešne kritine pazite na ta zaščitni znak TEGOLA CANADESE lip rt bled * VRATA VSEH VRST *OKNA * FURNIRANE IN MASIVNE OBLOGE * OPAZNE PLOŠČE * MASIVNO POHIŠTVO * PLOŠČE ZA POHIŠTVO * Pri nakupu nad 60.000 sit BREZPLAČEN PREVOZ do 50 km URJAVO Poslovalnica LIP na Bledu Ljubljanska 32 Tel.: 064 77-161 TINEX d o.o. Trgovina GRADITELJ 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 53, telefon: (064) 211-493, 211-423, fax: 211-493 ZA GRADNJO HIŠE VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO: vse vrste opeke, cement, apno, betonsko železo, PVC kanalizacijske cevi, siporex, dimnike, več vrst kritine, izolacijski material, bitumenske trakove, gradbena lepila... elektromaterial kabli in žice vseh vrst, varovalke, stikala, žarnice, tuboflex cevi, reflektorje, števce in stikalne ure, stikalno tehniko, plafonjere, neonske svetilke, elektro omarice, baterijske vložke... S" material za centralno ogrevanje radiatorji Jugoterm, peči, gorilci, črpalke, cevil, termostatski in navadni radiatorski ventili, cisterne za kurilno olje, set za cisterne, ekspanzijske posode, kroglične ventile, menjalna vratica za peči, razni termostati, bojlerji za centralno ogrevanje... vodnoinštalacijski material cevi, fitingi, mešalne baterije vseh vrst, keramika, WC kotlički, ventili, oprema za kopalnice, razni sifoni, program Kolpasan, bojlerji, zračniki, zavese za tuš kabine... barve in laki disperzijske barve, barve za zaščito lesa in kovine, laki za parket, lepila vseh vrst, barve za beton, razredčila, čopiči, krzneni in gobasti valjčki, več vrst kitov... nudimo tudi aluminij, pocinkano in bakreno pločevino, cevi za balkonske ograje in stopnice, kovinske predpražnike... Blago vam po želji dostavimo na dom. Na vašo željo vam priskrbimo izvajalca po sistemu "ključ v roke". Odprto imamo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. #orek . 24. marca 1992 15. STRAN ^OmmmFs GLAS Dl je kolekcija sestavljivih elementov, ki kombinirani na različne načine dopolnijo prostor v zaključeno in estetsko celoto; pa naj gre za igrivo otroško sobo ali za umirjeno spalnico. Bela osnovna barva je neupadljiva in tudi v majhnih sobah deluje lahkotno in prostorno. Različne barvne variante zaključnih letev pa omogočajo vsakemu ambientu lastno individualno noto. V prodaji konec meseca marca v vseh salonih ARK (Idrija, Predoslje, Ljubljana, Ajdovščina in Nova Gorica) PRENOVA OKEN LTH - Loške tovarne hladil- tUM življenjskih prostorov je lepše živeti, pa tudi uspehi so lahko boljši. Nova generacija takih sodobnih klimatskih naprav LTH je prav gotovo VESNA, ki ustreza vsem trem strogim zahtevanim pogoiem: |e energetsko varčna, ne moti okolja s šumenjem,, je enostavna in vzdržljiva Uporaba je preprosta: na regulator^ nastavimo želeno temperaturo, za vse drugo poskrbi klimatska naprava sama. Kompresorski in kon-denzatorski del naprave sta vgrajena zunaj prostora, tako da naprava deluje neslišno. + , Gospodinjstva brez tople vode si Ze dolgo je znano, da Loške tovar- danes ne moremo več predstavljati. nikov Ne le hladno, tudi toplo in varčno ne hladilnikov ne delajo le hladilni kov, zamrzovalnih skrinj in hladilnih naprav. Vse bolj se pri domačih in tujih kupcih uveljavlja s klimat- Energija za ogrevanje pa je draga in z njo moramo varčevati. Za to poskrbi toplotna črpalka, ki le manjši del energije odvzema iz električnega sklml napravami ter s toplotnimi omrežja pretežno pa izkorišča to-črpalkami, ki nam pomagajo varče- p|0t0 0k0|ice vati z dragoceno energijo. Dve top|0tr)| črpa|k| LTH sta na|. Vedno več je prostorov, na katere bolj znani med strokovnjaki za to-vremenski pogoji ne smejo vplivati; plotno tehniko: toplotna črpalka to je povsod tam, kjer stojijo raču- VTČ-2 YU, primerna za manjše po-nalniki, v laboratorijih, ordinacijah, trebe, in močnejša toplotna črpalka kjer stoji sodobna tehnologija z in- TČ 12 V-V. štrumenti, ki so občutljivi na temperaturne spremembe. Prav tako pa je Toplotna črpalka VTĆ-2 YU ima šte-enakomerna temperatura prijetnejša vilne dobre lastnosti: tudi sicer, v poslovnem, gostinskem - je ma|hna, lahka in učinkovita ter lokalu in doma: ob zmerni tempera- sodobno oblikovana; - deluje tiho in ne potrebuje posebnega vzdrževanja; - priključi se na že vgrajeno napeljavo, izbiramo pa lahko med ročnim in samodejnim preklapljaniem VTC-2 YU daie mnogo več, kot jemlje! Toplotna črpalka TČ 12 V-V-LTH nam pri ogrevanju stanovanja in sanitarne vode prihrani kar 75 odstotkov energije Za ogrevale izkorišča sončno energijo, shranjeno v naši okolici. Poganja jo električna energi ja, vendar, z vsako kWh, ki jo uporabimo za pogon toplotne črpalke, dobimo vsaj 3 kWh toplote za ogrevanje! In zakaj se bomo odločili za ogrevanje s toplotno črpalko LTH? - zaradi zmanjšanja energetskih potreb, saj več kot 2/3 energije za ogrevanje dobimo brezplačno; - toplotna črpalka na električni pogon ne onesnažuje okolja; - ima avtomatizirano regulacijo ogrevalnega sistema; - dolgoletne izkušnje pri proizvodnji toplotnih črpalk v LTH zagotavljajo kvaliteto in zanesljivost; - LTH ima razvejano servisno mrežo, zato omogoča hitro in strokovno ser-visiranje, kar pa je danes izrednega pomena. Klimatska naprava VESNA - z njo bomo imeli v prostoru poletja sveža, zime pa tople. PRODAJNI PROGRAM - okna Termoton in Jelobor - polkna, rolete, žaluzije - - notranja, vhodna in garažna vrata - - stanovanjske in počitniške hiše - - večnamenski objekti - montažne pregradne stene - - vrtne garniture - stenske mizice - - pregradni panoji - cvetlična korita - - sestavljivi regali - strešna okna - • - stenske in stropne obloge -- podstrešne stopnice - harmonika vrata -- kompostnik - stolice - m JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka tel. (064) 631-241, telex 37327 yu lijel, telefax (064) 632-261 PRODAJNA MESTA ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.: (064) 632-270 KRANJ, Partizanska 26, tel.: (064) 211-232 ENOSTAVNO, NATANČNO IN HITRO PRIREZOVANJE, KOŠENJE ALI ŽAGANJE ELEKTRIČNO VRTNO ORODJE ISKRA INFORMACIJE V TOVARNIŠKIH TRGOVINAH V ŽELEZNIKIH, TEL.: 064/66-441, V RETEČAH, 064/632-573, KOLIČINE SO OMEJENE 0 0 05) D' •2 SKOf JA LOKA 64220 Škofja unca. blazcva ul. s - bkzojav: obctmk Škofja unca oprema gostinskih in trgovskih lokalov • MIZARSTVO tel. 064/632-360 • STEKLARSTVO - izvajanje stavbno-steklarskih del - obdelava stekla tel. 064/621-534 • PRODAJA IN P 0 L A G A N J E parketa, toplih podov in drugih talnih ter keramičnih oblog tel. 064/620-381 UGODNI POGOJI • KVALITETNE STORITVE POKLIČITE NAS! ETP ISER?"™ 'PROJEKTIRA »SERVISIRA krami 'IZDELUJE 'PRODAJA 'I koroška c"* c p. p. ,02 'INSTALIRA -SVETUJE Iz svoje bogate dejavnosti vam nudimo: • izdelovanje razdelilcev in ostale elektro opreme • instaliranje jako in šibkotočnih napeljav • servisiranje izdelkov priznanih firm • prodajo vseh elektrotehničnih izdelkov v trgovini na Koroški cesti • svetovanje, če imate problem, oglasite se v naši tehnični službi na Primskovem, kjer vam bomo problem pomagali rešiti Naši telefoni so: Primskovo 216-161 in 216-271 Na Koroški cesti: trgovina 216-850 Faks:216-196 d PODJETJE ZA SVETOVALNI INŽENIRING m 64220 ŠKOFJA LOKA, TITOV TRG 3 A ■BBDDI tel.: (064) 621-781, fax: (064) 621-977 PODJETJA, OBRTNIKI IN BODOČI PODJETNIKI! Obveščamo vas, da smo našo dolgoletno dejavnost svetovalnega inženiringa v gradbeništvu-strokovnega vodstva pri gradnji objektov, izdelave projektne dokumentacije In prometa t nepremičninami razširili še na ekonomsko finančni inženiring s poudarkom na VREDNOTENJU PODJETIJ IN NEPREMIČNIN Če želite ustanoviti delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo v družbeni ali mešal11 lastnini, če želite organizirati podjetje kot holding podjetje, če želite spremeniti status podjetja v družbeni lastnini v podjetje v mešani ali zasebni lastnini, če želite dokapitalizirati vaše podjetje, če želite na novo ovrednotiti nepremičnine in delovno opremo, če kupujete ali prodajate podjetje, obrtno delavnico ali posamezne dele, vam kakovostno izdelamo vrednotenje podjetja, ki je primerno za vaše potrebe in hkrati zadošča kriterijem za pridobitev soglasja Agencije Republike Slovenije za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij. V skladu s 4. točko standardov in načel za ocenjevanje vrednosti podjetij vam poleg ostaleg* zagotavljamo popolno zaupnost. Izpolnili bomo vaša pričakovanja, zato se oglasite na sedežu podjetja ali nas pokličite po tel. 064/621-781 Va Ni Vs VP StVi koi Lj- tu< Po orj na ko Po tal ki PARKETARSTVO BRUŠENJE IN POLAGANJE VSEH VRST PODOV IN MAS NOVO PRI NAS: STROJNO ODSTRANJEVANJE STAREGA PODA S tem postopkom vam prihranimo čas in material Miran OMEJEC UI. Gorenjskega odreda 18, 64000 KRANJ fax, tel.: 064/327-756 ŽELEZNINA KLJUKCA \p=ir/ Oldhamska 14 (pri Vodovodnem stolpu) Vrri/ tel. 064/215-589 ill inštalacije Kidričeva c. 55 Škofja Loka VAM NUDIJO: - izvedbo elektroinštalacij - izvedbo strojnih inštalacij - material za centralno ogrevanje - material za prezračevanje - vodovodni material - elektroinštalacijski material - peči na trda goriva "LOKATERM" - svetovanje pri nakupu materiala za adaptacije in novogradnje - montažo nabavljenega materiala - brezplačno dostavo v Škofjo Loko in bližnjo okolico Za vse informacije smo vam na voljo v prodajalni ali komerciali na tel. št.: 632-028 ali 631-271. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO: VIJAKE, VLOŽKE, KLJUKE, KLJUČAVNICE, CILINDRE, oziroma VSO POHIŠTVENO OKOVJE, ŽIČNIKI, ELEKTRODE, REZILKE, SVEDRE, METRE, IZVIJAČE, NOSILCE POLIC, PURPEN, SILIKONSKI KIT, STOJALA ZA ROŽE PO DOGOVORU PRISKRBIMO VES VODOVODNI MATERIAL del. čas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE 0 NAŠI KONKURENČNOSTI! JI Jože Ovsenik ZIDARSTVO 64000 Kranj, Jezerska 78 a tel. 242-674 IZVAJAMO VSA ZIDARSKA IN OBRTNIŠKA DELA OBRTNO PODJETJE KRANJ, p.o. KRANJ Mizarstvo, Steklarstvo, Pleskarstvo, Pečarstvo, Polaganje podov, Tapetnišvo, Komunalna cona, tel.: 216-061, Mirka Vadnova 1 HITRO • KVALITETNO • POCENI • izdelujemo vse vrste stavbnih in pohištvenih mizarskih izdelkov • opravljamo polaganje vseh vrst finalnih parketnih ali plastičnih tlakov ter polaganje izolacijskih cementnih estrihov, • opravljamo vsa steklarska dela na objektih in v delavnici ter izdelujemo vseh velikosti termopan stekla • opravljamo vsa slikarska, pleskarska in fasaderska dela (izdelava JUBIZ0L in DEMIT fasade - termoizolacije) • izdelujemo zavese, karnise, platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo, opremo hotelskih objektov ter obnovo in tapiciranje stolov, ter vseh drugih sedežnih garnitur • opravljamo vse vrste keramičarskih del. HITRO • KVALITETNO • POCENI INFORMACIJE IN NAROČILA © 064/216-061 salon pohištva in galerija Šenk Britof 23,64000 Kranj, 064/242-064 ODPRTO: ob delavnikih od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure enkratnost oblike in funkcionalna trajnost, to pa je ravno tisto, kar pohištvo Šenk nepreklicno ločuje od serijskega in ga upravičeno imenujemo KREATIVNO POHIŠTVO DEVETDESETI 9Y j Varstvo potrošnika v tržnem gospodarstvu Najšibkejši člen tržne ekonomije 'slovenski skupščini je potekala okrogla miza o zaščiti potrošnika v Pogojih tržnega gospodarstva, organizirala sta jo Odbor za varstvo potrošnikov Skupščine Republike Slovenije in Zveza potrošni-k°v Slovenije. Mubljana, 20. marca - S prehodom na tržno gospodarstvo smo se U(h pri nas srečali s problemom nezaščitenega potrošnika. Zato Potrebujemo zakon kot pravno osnovo in neodvisne potrošniške 0rganizacije, ki bi z informiranjem posameznikov pomagale in Navadile ljudi na to, da zahtevajo določeno raven ponudbe. Za-*°n bi moral tudi urediti vprašanje teh organizacij, ki naj bi bile Po mnenju Brede Kutin neodvisne in neprofitne. Trenutno je ena 3kšnih pri nas Domus, bivši Zavod za napredek gospodinjstva, H se ukvarja s primerjalnim ocenjevanjem izdelkov. Gost okrogel mize dr. Fritz Koppe je dejal, da je varstvo potrošnikov od ^žele do dežele različno, prav tako se razlikuje po obdobjih. Po Mnenju dr. Koppeja zaščita potrošnika pomeni prizadevanje, da Potrošnik, ki je sicer vedno najšibkejši člen na svobodnem trgu, Postane enakopraven partner. Pri tem pa potrošnik potrebuje po-^oč države. Toda pravni predpisi in norme ne pomagajo, če jih ?e uporabljamo v praksi, morajo zaradi tega imeti predpisi tudi Konsekvence, ki se uveljavljajo v civilnem pravu, to pa naj bi bilo j"ealizirano v zakonu o jamstvu proizvodov. "Odkar imamo ta za-*?n> proizvajalec jamči za vso škodo, ki bi morebiti nastala zara- ) uporabi njegovih proizvodov," je še dejal dr. Koppe. V Slove-n,J' so predpisi o varstvu potrošnikov razdrobljeni in zaradi tega P°trošnik ponavadi ne ve, kam naj se obrne po pomoč, največ-*rat se niti ne zaveda svojih pravic. Zato moramo po besedah Romana Kladonška, republiškega tržnega inšpektorja zagotoviti učinkovito varstvo potrošnikov, oblikovati programe, ki bodo Potrošnika ščitili, izobraževali in informirali in tako dvignili ra- eri ponudbe. Potrebujemo krovni zakon s splošnimi načeli in ~°loČbami na področju odgovornosti za izdelek ali storitev, oglašanja, prodaje, pravice do reklamacije tako blaga kot tudi sto-^tev, pa tudi javni zavod za varstvo potrošnika, ki bi načrtneje iz-VaJal politiko varstva, v spornih primerih pa bi posredoval potniški branilec. • M. Ahačič POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Novi uvozni davek Ljubljana, 23. marca - Navkljub vsem pričakovanjem o postopnih olajšavah pri carinskih dajatvah, s katerimi bi se postopoma približali evropskim ravnem, so jugo oklep in skušnjave očitno prehude, da bi ne nadaljevali po starem. V petek je slovenska vlada sprejela odlok z veljavnostjo od 1. aprila, po katerem se davščine za izravnavo davčne obremenitve uvoženega blaga v višini 7,5 odstotka z 31. marcem ne ukinjajo, pač pa povečujejo na 8,5 odstotka. Odlok zvezne vlade iz leta 1990 je bil sicer nadomeščen s slovenskim (ki ne zahteva plačila pri uvozu iz republik nekdanje Jugoslavije), po katerem so uvedene tri stopnje: 1, 3,5 in 8,5 odstotka glede na vrsto blaga, vse skupaj pa pomeni 1-odstotno podražitev uvoza. Novost bomo občutili tudi pri uvozu avtomobilov.« S. Ž. Hrvaški uvoz kmetijske mehanizacije Hrvaška se zanima za uvoz rabljene kmetijske mehanizacije, saj je z odločbo hrvaške vlade uvoz teh izdelkov oproščen pla-čiia davka na promet. Edini pogoj je, da ni starejša od petih let. Na seznamu je približno 30 vrst kmetijskih strojev, posebej se zanimajo za traktorje s 50 do 110 kilovatov moči, kombajne za repo in krompir, cisterne, prikolice in polprikolice. Slovenski denar do polletja Slovenija naj bi namesto sedanjih "provizoričnih" tolarjev dobila svoj "pravi" denar še v prvi polovici letošnjega leta, je izjavil podpredsednik slovenske vlade dr. Andrej Ocvirk. Kdaj se bo to zgodilo, ni natančno povedal, zatrdil pa je, da to še ne bo aprila. Dogovor z banko Burges Novi ustanovitveni zneski Ljubljana, 23. marca - Vlada Republike Slovenije je konec prejš-nJega tedna sprejela Odlok o povečanju najmanjšega zneska Sredstev potrebnih za ustanovitev delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo. Ustanovitveni znesek, potreben za delfsko družbo se povečuje od 55.000 na 1.000.000 tolarjev, za družbo z omejeno odgovornostjo pa z 8.000 na 100.000 tolarjev. I obrazložitvi odloka, ki bo začel veljati petnajsti dan po objavi, Je rečeno, da so dosedanji zneski (določil jih je še Zvezni izvršni Svet Jugoslavije) močno podcenjeni, zato je z enkratnim občutim povečanjem potrebno zneske uskladiti, s čimer prehod na r,aven, ki jo določa pripravljeni novi zakon o družbah, ne bo preveč boleč. Ta zakon naj bi določil za ustanovitveni kapital delnice družbe 25.000 ECU, za družbe z omejeno odgovornostjo pa '0-000 ECU, kar je še vedno približno polovica zneskov veljavah v zahodni Evropi. Povečani zneski naj bi tudi zagotovili več-J° varnost upnikov v pravnem prometu in zmanjšanje rizika. • S ž. Sklad republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva je sklenil pogodbo o sodelovanju s pospeševalno banko avstrijskega zveznega ministrstva za gospodarske zadeve Burges. Med drugim predvideva tudi izobraževanje slovenskih podjetnikov, jamstva slovenskim podjetjem, svetovanje na področju malih in srednjih podjetij, banka pa je pri tem pripravljena kriti tudi del stroškov. Kranj, 23. marca - Klub Dvor bo v četrtek, 26. marca, gostil Vojko Ravbar, namestnico ministra za zunanje zadeve, in Jožeta Pučnika, predsednika socialdemokratske stranke. Vojka Ravbar v zunanjem ministrstvu pokriva ekonomske odnose s tujino, ki postajajo ključni za na"še preživetje. Mnogi "uspešni izvozniki" so doslej izvozno izgubo nadomeščali z višjimi domačimi cenami, izguba jugo-trgov je to strategijo izničila. Kaj bo storila vlada? Jože Pučnik, ki ga seveda ni potrebno posebej predstavljati, bo za gorenjske direktorje in podjetnike zanimiv kot eden od možnih kandidatov za mandatarja. Kakšna bi bila izhodišča njegove gospodarske in razvojne politike? • M. V. SEM MLADA, LEPA, KAR VELIKA, KO SPOZNAŠ ME.- TE ZAMIKA..? ZA1AA G O V * TRGOVINA S KONFEKCIJO IN ITALIJANSKIM JEANSOM EMANUEL DELOVNI ČAS: vsak dan od 8.-19. ure sobota, od 8.-12. ure ZALLA TRGOVINA Kranj Delavska 19 (Stražišče - poleg trgovine Zapravljivček) I V NAJEM ODDAMO POSLOVNE PROSTORE - 45 m2 v Naklem pri Kranju - 300 m2 v Gorenji vasi (Šk. Loka) - 1500 m2, višina od 4 -10 m na Kolodvorski c. 1, Kranj (ob železniški postaji). Prostori so primerni za skladišče, proizvodnjo, pisarne, lokale. Možnost delitve na manjše prostore. Informacije po telefonu: (064)222-021 Jakob Žibert AVTOHIŠA MAGISTER JMosenrfsno in trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 Telefon: 064/75-256 TRGOVINA Z AVTO DELI ZA OSEBNA VOZILA IN KOMBIJE ZAVORNE PLOŠČICE IN OBLOGE AMORTIZERJI "MONROE" (plinski in oljni) KLINASTA JERMENA MOTORNA TESNILA Sfffif VŽIGALNE SVEClCE "CHAMPION" in "NGK' V MOTORNA IN HIDRAVLIČNA OLJA "SKOKlCA" TRGOVINA Z OTROŠKO OPREMO IN TEKSTILOM Kranj. Gregorčičeva 8. nasproti Ir govme CHEMO ZA BOUŠI SLUH tlEMEN! SLUŠNE NAPRAVE TEST SLUHA IN NASVET: OPTIKA KRANJ Bleiweisowa 18 Vsak četrtek od 13. do 18. ure Koliko je vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 24. marca naprej: nakupni srednji prodajni Avstrija 100 ATS 712,0069 714,1493 716,2917 Nemčija 100 DEM 5.010,2513 5.025,3273 5.040,4033 Italija 100 LIT 6,6686 6,6887 6,7088 Švica 100 CHF 5.515,2847 5.531,8803 5.548,4759 ZDA 1 USD 83,8215 84,0737 84,3259 Jugoslavija 100 YUD 60,0000 R. Hrvaška 100 CRD 70,0000 V menjalnicah so bili v ponedeljek, 23 marca, ob 13. uri tečaji naslednji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Gorenjska banka 51,70 53,60 7,19 7,45 Abanka 52,25 53,45 7,35 7,55 SKB 52,00 53,00 7,38 7,53 Hida, lj. tržnica — ' — — Aval Bled, Ljubljanska 8 52,00 53,50 7,40 7,60 Otok Bled, Ljubljanska 15 52,00 53,50 7,24 7,60 Slovenska hranilnica 52,40 53,50 7,40 7,60 in posojilnica Kranj Zlata borza: Na četrtkovi avkciji prometa z zlatom ni bilo. Ponudba za gram zlata je znašala 1. 150 tolarjev, toda povpraševanje je bilo pod vplivom padca vrednosti zlata na svetovnih borzah in ni preseglo 1.080 tolarjev. Med zlatimi kovanci je šel v promet le en kruegerrand po ceni 34.000 tolarjev. HALO ORLI DOSTAVA PIZZ NA DOM TEL.: 216-288 klub MtAinSAj iO SKOPJA LOKA OBČINA ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem RAZPISUJE zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov in nepremičnin bivše JA - objektov: VOJAŠNICA NA PARTIZANSKI CESTI: OBJEKT 1. - Centralni objekt vojašnice: poslovni prostori v delu objekta v skupni površini ok. 1000 m2, in sicer v kleti, pritličju in prvem nadstropju. Poslovni prostori so namenjeni za dejavnosti klubov, društev, predstavništva ih druge vzporedne gospodarske dejavnosti. • Kuhinja, restavracija in spremljajoči prostori v skupni površini 1100 m2. Prostori so namenjeni gostinski dejavnosti, pekariji, trgovini oz. diskontni trgovini. -Garaže - hangarji v skupni površini 1400 m2. Prostori so namenjeni skladišču ali mirni proizvodni obrti. -Delavnice - hangar v skupni površini 365 m2. Prostori so namenjeni za mehanično delavnico ali delavnice mirne obrti. • Hlev v skupni površini 1000 m2. Prostori so namenjeni za skladišča, proizvodnjo mirne obrti, garaže osebnih avtomobilov. ■ Ambulante - prostori v pritličju 400 m2. Prostori so namenjeni za klube, društva, skladiščenje blaga. ■Akumulatorska postaja 67 m2. Prostor je namenjen za klubske prostore športnih društev. ■ Športna igrišča: - nogometno igrišče z atletsko stezo - rokometno igrišče - odbojkarsko igrišče Prednost pri najemu bodo imele profitno gospodarske dejavnosti. Objekti poslovni prostori se oddajajo v najem za določen čas, in sicer za dobo 5 let. Najemodajalec si pridržuje pravico skrajšati dobo najema, zaradi zakonskih določil ali zaradi širših občinskih interesov. Ponudba naj vsebuje: - navedbo objekta - poslovnega prostora, ki ga želi ponudnik najeti - navedbo dejavnosti s programom - višino mesečne najemnine za m2 poslovnega prostora, ki jo je ponudnik pripravljen plačevati. Najemnik je dolžan najete prostore urediti z lastnimi sredstvi. Po zaključenem najemu najemnik ni upravičen do povračila vloženih sredstev v nepremičninah. Ponudnikom bo ogled poslovnih prostorov omogočen dne 2. 4. 1992 do 8. do 14. ure. Dodatne informacije dobite na Občini Škofja Loka pri g. Bizjaku tel. 064/620-473 ali g. Hofu tel. 064/620-381. Interesenti naj oddajo ponudbo do 9. 4. 1992, v zaprtih kuvertah z vidno oznako NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA POSLOVNI PROSTOR VOJAŠNICA, na naslov: Občina Škofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj, 64220 Škofja Loka, Komisija za poslovne prostore. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh od odpiranja ponudb. OBJEKT 2. OBJEKT 3. OBJEKT 4. OBJEKT 5. OBJEKT 6. OBJEKT 7 OBJEKT 8. B04$$7/17^5D KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kako je klepar najprej postal kmet, nato pa še "oštir" Na Cešnjici kmetija, v Žejah kmečki turizem Kar bodo pridelali na kmetiji na Češnjici pri Podnartu, bodo poskušali prodati na "turistični kmetiji" v Žejah. Žeje, 20. marca - V petek zvečer je bilo v 2ejah, nedaleč od Nakla, nadvse veselo: Olga in Andrej Žiberna, ki sicer kmetujeta na precej veliki kmetiji na Češnjici pri Podnartu, sta namreč dan pred uradno otvoritvijo "turistične kmetije" v Žejah povabila v goste vaščane Žej in Češnjice, s katerimi se - kot pravita - zelo dobro razumeta. • Andrej, tale zgodba je težko razumljiva. Kme-tujete na Cešnjici, s kmečkim turizmom se boste ukvarjali v Žejah, ljudje pa vas poznajo predvsem kot kleparja... "Kot klepar sem delal dvajset let, imel sem tudi svojo delavnico. Ker pa sem doma iz kmečke družine, sem si vseskozi želel, da bi postal kmet. Pred dvanajstimi leti sem kupil kmetijo v Žejah s pol hektarja zemlje, si uredil delavnico in postavil manjši hlev za kravi in konja. Pred šestimi leti se mi je ponudila boljša priložnost in sem na Češnjici pri Podnartu kupil še kmetijo s štirinajstimi hektarji obdelovalne zemlje in sedmimi hektarji gozda. Pred dvema letoma sem kleparstvo pustil in postal kmet, tako da zdaj skupaj z ženo in mlajšima otrokoma živimo na Češnjici, kjer redimo pet krav, kobilo, pet prašičev in trideset ovac in kjer se že pripravljamo na gradnjo hleva za štirideset glav živine." • In kako to, da ste se odločili za kmečki turizem, saj v bližini Žej ni smučišča, ne jezera in ne kakega imenitnega turističnega središča? "Ugotovili smo, da so razmere v obrti vse slabše in da samo z dohodkom z ene kmetije ne bomo mogli "preživeti" dveh. Čeprav Žeje niso v neposredni bližini kakega smučišča, jezera ali druge privlačnosti, pa so skupaj z okolico tudi turistično zanimive. Odtod je lep pogled proti Podbrezjam in ponoči osvetljeni taborski cerkvi, v bližini je glavna cesta, po kateri ni daleč niti do Bleda ali Bohinja, tod so možnosti za lov in ribolov... Če si bo kdo zaželel bivanja v kmečki "kamri" in kmečkega dela, mu bomo to omogočili na kmetiji na Češnjici, ki je tudi dobro izhodišče za pohode na bližnje hribe." • Hišo v Žejah ste urejali zase in za družino, zdaj ste jo namenili za kmečki turizem. "V hiši je restavracija, soba s točilnim pultom, posebna soba (vse skupaj za 40 do 45 ljudi) ter prenočišča. Doslej smo uredili dve tripostelj-ni sobi, do konca leta pa jih bomo še šest, tako da bomo lahko ob polni zasedenosti naenkrat prenočili 24 ljudi." • Dela bo dovolj. Ga boste zmogli sami? "V družini nas je pet. Žena je nekdaj učila na osnovni šoli v Preddvoru, pa je ostala doma, hči Simona, ki živi v Žejah, obiskuje četrti letnik Filozofske fakultete in študira jezike, starejši sin Andrej hodi v drugi letnik veterinarske šole, najmlajši Matic pa razmišlja, da bi postal kuhar. Nekaj dela bomo zmogli sami, sicer pa bomo zaprosili za pomoč." • Turisti hodijo na "turistične kmetije" med drugim tudi zaradi hrane. Kaj jim boste lahko ponudili? "Hrana bo domača, kmečka, s kmetije na Češnjici, kjer pridelujemo krompir, povrtnine in sadje, redimo prašiče, ovce, krave in bike, skuhamo 400 do 500 litrov žganja na leto... Ker se zavedamo, da turisti vse bolj cenijo bio hrane, bomo povrtnine pridelovali brez uporabe umetnih gnojil in škropiv, ostale pridelke pa s čimmanjši-mi odmerki. Na jedilniku bodo žganci, krvavice, kislo zelje in repa (Žeje so po tem znane) pa sveža ovčetina itd • Na kakšne goste računate? "Na domače in tuje goste, na goste iz zamejstva, na prehodne goste, tudi na domačine..." • C. Zaplotnik Zavrnikov spominski sestanek Ljubljana, 20. marca - Veterinarska fakulteta Ljubljana prireja od 2. do 4. aprila v hotelu Špik v Gozd Martuljku peti spominski sestanek profesorja dr. Frana I. Zavrnika. Sestanka se bo udeležilo tudi nekaj uglednih gostov iz Velike Britanije in Nizozemske, sodelovali pa bodo tudi medicinski in veterinarski morfologi s Hrvaškega ter iz Bosne in Hercegovine.• C. Z. . MEŠETAR Ponudba traktorjev je velika. Prodajajo jih v družbenih podjetjih, v zadružnih trgovinah, vse več pa je tudi zasebnikov, ki prodajajo traktorje in ostalo kmetijsko mehanizacijo. In kakšne so cene? vrsta traktorja cena (v SLT) Poslovno servisni center Agromehanika Hrastje (vse cene so brez 5-odstotnega prometnega davka) Tomo Vinković 826 365.740 Tomo Vinkovič 822 362.092 Tomo Vinković 821 321.051 Tomo Vinković 818 316.000 IM T 539 (kabina, kompresor) 517.093 Universale DTC 45 (brez kabine, DV - dvojna vleka) 629.200 Zetor 52-1 1-0 (brez kabine) 607.656 Zetor 52-11-2 (s kabino) 742.424 Zetor 52-45-0 (servo volan, brez kabine, DV) 809.600 Zetor 52-45-2 (s kabino in sprednjo hidravliko,DV) 964.272 Zetor 62-45-0 (brez kabine, DV) 847.023 Zetor 62-45-2 (s kabino. DV) 960.851 Zasebna trgovina Brazda - Stanko Kalan, Poljšica pri Podnartu (ce- ne z že vračunanim davkom) Torpedo 55("Janez") 1.083.000 Universale 445 DTC 660.000 Universale 550 DTC 760.000 Zetor 52-45 (z originalno kabino) 1.008.893 Zasebna trgovina Kmečki stroj - Franc Guzelj, Sv. Barbara pri Škof- ji Loki (cene z že vračunanim davkom) Same Deifino 35 - 4 RM (s kabino) 997.019 Universale 445 DTC 659.586 Universale 550 DTC 716.896 Universale 445 DT 627.805 IMT 539 (s kabino in s kompresorjem) 534.492 Ursus 35-12 969.307 Ursus 904 B (s kabino) 1.514.205 Ursus 360 724.930 Zetor 62-45 (navadni) 969.615 Zetor 62-45 (Euro, z originalno kabino) 1.199.225 Zetor 62-11 (Euro) 1.025.226 Zetor 52-45 (z originalno kabino) 920.025 Zetor 52-11 (Euro) 984.830 Zetor 77-45 (navadni, z originalno kabino) 1.170.585 Zetor 77-45 (Euro) 1.388.397 Stavka v M-Kmetijstvo Kranj? Preklicali eno stavko -in napovedali drugo Delavci kranjskega Kmetijstva, nezadovoljni s plačami in s kršitvijo sporazuma med sindikatom in vodstvom, poudarjajo: "Potrpljenja je konec. Odločili smo se, da nočemo biti več poskusni zajci pri poskusih, kako nizko plačo še prenesejo delavci." Kranj, 20. marca - Zaposleni v podjetju Mer-cator - Kmetijstvo Kranj so predvsem zaradi plač, ki so med najnižjimi v kranjski občini, že za 10. marca napovedali stavko, vendar so jo preklicali, ker sta se sindikat in vodstvo podjetja sporazumela o tem, kako (brez stavke) uresničiti stavkovne zahteve. Ko so delavci pred nedavnim prejeli plače za mesec februar, se je nezadovoljstvo še povečalo, saj je vodstvo po oceni sindikata izigralo sporazum in ukinilo stimulacije, ki so se do februarskega izplačila redno obračunavale in so znašale od 10 do 30 odstotkov. Izvršni odbor sindikata je na petkovi seji predlagal, da uresniči grožnjo o že napovedani stavki; o predlogu sindikata pa so včeraj, v ponedeljek, razpravljali tudi v sindikalnih skupinah. Izvršni odbor sindikata se bo na podlagi tega tudi odločal, kdaj bo stavka in kako bo potekala. Vodstvo podjetja in sindikata sta se pet dni pred prvič napovedano stavko v petih točkah sporazumela o tem, kako brez stavke uresničiti stavkovne zahteve delavcev. Sporazum predvideva, da naj bi delavci že pri februarskem izplačilu prejeli osebne dohodke v višini 80 odstotkov plač, kot jih določa branžna kolektivna pogodba, za razliko pa naj bi pri izplačilu naslednje plače dobili za-dolžnice. Delavcem naj bi do 30. aprila letos izdali zadolžnice tudi za revalorizirano razliko med izplačanimi osebnimi dohodki in plačami, ki jih določa branžna kolektivna pogodba, za obdobje od maja lani do januarja letos. Jubilejne nagrade za leto 1990 naj bi jim izplačali do 25. marca letos, za lani do 30. aprila, regres za prehrano in kilometrino pa že od februarja dalje po sindikalni listi. Zadnja točka sporazuma predvideva, da poslovni sistem Mercator že do prvega zasedanja skupščine podjetja pripravi oceno poslovanja in sanacijskega programa za čas, ko podjetje vodi mag. Janez Tavčar. Ko so delavci prejeli plače za februar, se je nezadovoljstvo med delavci še povečalo. Izvršni odbor sindikata je na seji v petek ugotovil, da je direktor in hkrati predsednik skupščine podjetja izigral sporazum in s tem vse delavce, saj je ukinil stimulacijo, ki se je dotlej redno obračunavala in je znašala od 10 do 30 odstotkov. Večina delavcev je namesto Iz poročila o poslovanju M-Kmetijstva Kranj v minulem letu je razvidno, da je podjetje v precejšnjih težavah predvsem zaradi visoke zadol-ženosti s kratkoročnimi posojili. Veliko pove podatek, da je lani za obresti plačalo 31 odstotkov več, kot je namenilo za izplačilo (bruto) osebnih dohodkov. Velika zadolženost je tudi glavni razlog za omejevanje porabe in tudi plač, ki so lani za dobrih 12 odstotkov zaostale za povprečjem osebnih dohodkov v slovenskem gospodarstvu, zaostale pa so tudi za tistimi, ki jih določa'podjetniška kolektivna pogodba. Čeprav so lani število zaposlenih zmanjšali za 33 oz. za šestino, so obseg proizvodnje zadržali na predlanski ravni. Direktor mag. Janez Tavčar v poslovnem poročilu ugotavlja, da je podjetje najhujše čase uspelo prebroditi, da se finančni rezultati postopoma izboljšujejo, da pa ni še čas, ko bi lahko prenehali z ukrepi, s katerimi so začeli pred poldrugim letom. pričakovanih in s sporazumom dogovorjenih osebnih dohodkov prejela precej nižje. V sindikatu so izračunali, da bi delavec, ki je skupaj z nakazilom na tekoči račun in s 25 odstotki neto izplačila v gotovini prejel 15.790 tolarjev, moral brez gibljivega dela osebnega dohodka oz. dodatka na uspešnost dobiti 17.299 tolarjev, skupaj s stimulacijo (od 10 do 30 odstotkov na osnovno plačo) pa še nekaj več. Da bi pojasnili zaplet okrog plač, je sindikat na petkov sestanek povabil tudi predstavnika strokovne službe podjetja, vendar ga ni bilo. Izvršni odbor sindikata je sklenil, da delavcem predlaga splošno stavko z naslednjimi zahtevami: dosledno spoštovanje sporazuma o uresničitvi stavkovnih zahtev, ki sta ga 5. marca podpisala vodstvo podjetja in sindikat, ponovno uvedbo dodatka za uspešnost dela in poračun razlike za februar in takojšnji začetek ugotavljanja odgovornosti direktorja. Predlog izvršnega odbora so včeraj, v ponedeljek, obravnavale tudi sindikalne skupine oz. delavci, ki so se o stavki odločali z neposrednim tajnim glasovanjem. Izvršni odbor se je (bo) na podlagi tega odločil, ali bo organiziral stavko oz. kdaj bo stavka in kako bo potekala. • C. Zaplotnik Veterinarsko - higienski objekt na Kokrici propada Zavod ne prevzema krivde za posledice Čeprav zavod vsa živalska trupla z Gorenjskega odvaža v Ljubljano, bi objekt na Kokrici morali urediti vsa za izjemne in druge najnujnejše primere. Kokrica, 19. marca - Živinorejsko-veterinarski zavod Gorenjske je v četrtek sklical v veterinarsko higienskem objektu na Kokrici sestanek s predstavniki izvršnih svetov gorenjskih občin, republiške veterinarske uprave in drugih služb, da bi se dogovorili o tem, kaj narediti z objektom, ki propada in ni več primeren za opravljanje veterinarsko higienske službe. Objekt, ki je star že 78 let in se zadnje čase uporablja samo za usmrtitev manjših živali in za zbiranje manjših živali pred odvozom v ljubljansko kafilerijo, je res v izjemno slabem stanju. Strop je že na več mestih podprt, ostrešje s streho je slabo in tudi zunanji izgled ni najlepši. Še dobro, da je stavba, obdana z betonsko ograjo, nekoliko odmaknjena od oči javnosti ter od vseh, ki so na Gorenjskem kdajkoli obljubljali, da bodo objekt popravili oz. naredili novega. Obljub, ki so najcenejša stvar na svetu, pa je bilo kar precej. Občinam, ki morajo po zakonu zagotavljati denar za delovanje zavoda in tudi za opravljanje veterinar-sko-higienske službe, so kar ugajali zapleti s tem, kje bo potekala trasa avtomobilske ceste oz. izvoz za Kranj. Premikanje trase "sem ter tja" je namreč postavljalo pod vprašaj tudi obstoj veterinarsko higienskega objekta na sedanji lokaciji. No, avtomobilska cesta je že več let zgrajena, objekta pa še vedno ni - pa Čeprav je bil v zadnjem srednjeročnem načrtu opredeljen kot prednostna naložba! Oskrbnik objekta in sosed Stane Čemažar ob tem pravi: "Verjetno bi ga imeli, če bi pustili, da bi se podrl!" Ko so si zbrani v četrtek ogledali objekt znotraj in zunaj, so ocenili, da obnova ne bi bila smiselna, da bi bilo treba stavbo porušiti in na njenem Mag. Andrej Pipp, v.d. direktorja ŽVZG Kranj: "Objekt je v tako slabem stanju, da zavod, ki so ga občine pooblastile za opravljanje veterinarsko higienske službe na Gorenjskem, ne more odgovarjati za to, če bi zaradi tega nastale morebitne neprijetne posledice. Doslej jih nismo občutili, saj nam je trupla poginulih živali uspelo sproti odvažati z dvema tovornjakoma v kafilerijo v Ljubljano. Bo tako tudi v prihodnje? Objekt na Kokrici bi morali urediti vsaj toliko, da bi ga lahko uporabljali v izjemnih in drugih najnujnejših primerih." mestu zgraditi novo, ki bi bila malo daljša in širša. Letos za to ni možnosti, ker so proračunska sredstva že porazdeljena, prihodnje leto pa naj bi občine le izpolnile dolg iz preteklosti in prispevale sredstva ne samo za redno dejavnost zavoda, ampak tudi za gradnjo objekta. Ce bodo obveljali sedanji kriteriji, bo morala kranjska občina prispevati za naložbo 38,5 odstotka denarja, škofjeloška 28,2, radovljiška 19,1, tržiška 5,2 in jeseniška 9 odstotkov Republika za tovrstne objeM' ne zagotavlja denarja, verjetni pa bi se dalo dobiti nekaj sred' stev za nakup opreme. Na sestanku so se dogovori' li, da bo zavod letos poskrbi za načrt ter za predračun (v. markah) in da bi objekt gradi'1 le za primere, če bi na Gorenj' skem prišlo do množičnega p0" gina živali ali če ne bi bil m0' goč odvoz trupel v kafilerijo v Ljubljano* C. Zaplotnik Mm aut) KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi >VcSt VOGEL BOHINJ tel. 723-466 Vabljeni v kraljestvo sonca in snega! * fax723-780 ^PORAZU ACRONIJEV V LJUBLJANI ŠE ŠESTA TEKMA NA JESENICAH Bo ODLOČILA DANAŠNJA TEKMA? Medtem ko se izteka državno prvenstvo, pa je naša hokejska reprezentanca prvič nastopila tl*di na mednarodnih tekmah z reprezentanco Avstrije. Tekmi pa sta bili neuradni, celo brez *astav in himne. j-jubljana, Jesenice, marca - Petkova tekma superfinala prvega drsnega hokejskega prvenstva Slovenije je znova dokazala, da ima-*|o dve precej izenačeni ekipi - Olimpijo Hertz in Acroni Jesenice. eČ kot dve tretjini tekme je bil izenačen tudi- rezultat, saj kljub °str" in hitri igri več kot štiri tisoč obiskovalcev Tivolske dvorane ni v,delo gola. V dvainpetdeseti minuti je zadel Boris Pajič, nato pa so Feničani popustili v obrambi in prejeli še dva gola ter izgubili z ^zultatom 0:3 (0:0, 0:0, 0:3). Tako Jeseničani v zmagah vodijo z za naslov državnih pravkov pa jim manjka še ena zmaga. Si jo °do uspeli priboriti danes v Podmežakiji? ŽIČNICE GUMENE CEVI • škropilne • za pretakanje pijač • za avtogeno varjenje • dovodne za pralne stroje • za kompresorje po ugodnih cenah prodajalni Saua TRAPE Uraivj Gregorčičeva 10 igramo. Kljub temu upamo, da bomo danes zmagali in ne bo treba na sedmo temo," je povedal sekretar H K Acroni Jeseni- ce Brane Jeršin. Vstopnice za današnjo tekmo bodo v prodaji danes od 15. ure naprej. • V. Stanovnik . Po četrtkovi tekmi v Tivoliju ^e naša ekipa reprezentantov v P?tek odpotovala v Celovec, ^Jer naj bi odigrali prvo promocijsko tekmo. Ta pa žal ni sinila, kot si je vodstvo naše rePrezentance obetalo, saj so Prireditelji iz Mednarodne hokejske zveze (I IH F) dobili obrstilo, da tema ne more biti uradna, saj naša hokejska zve-*a še ni članica Mednarodne > hokejske zveze. Vendar pa so "aši hokejisti v Celovcu igrali s°lidno in izgubili s tesnim re-^Itatom 0:1. Na sobotni tek-ki je bila v Ljubljani, pa je bil rezultat izenačen 2:2. Hokejisti so tako gostom iz Avstrije dokazali, da po kvaliteti sodijo v skupino B. Igralci se danes pripravljajo na šesto tekmo končnice državnega prvenstva, ki bo ob 18. uri v dvorani Podmežaklja. Jeseniški igralci, ki niso nastopali za reprezentanco, so v nedeljo že trenirali, vsi skupaj pa so dobro razpoloženi, pa tudi težav s poškodbami nimajo. "Po zmagi v Ljubljani je ekipa Olimpije Hertza v rahli psihološki prednosti. Kerjja sta ekipi izenačeni je nam praktično vseeno, kje Gledalci so po tekmi v Tivoliju povedali: Jeseničani bodo prvaki Andrej Petač, Zgornje Pirniče: " Prvi dve tretjini tekme sta bili dobri, borbeni, vendar ni bilo gola. Potem so Jeseničani dobili gol in treba bo igrati še eno ali dve tekmi. Vendar pa mislim, da bo prvenstvo odločeno že v torek na Jesenicah." Egon Grobotek z Jesenic: "Z današnjo igro sem zelo zadovoljen, bila je dobra tekma. Vendar pa ob koncu srečanja športna sreča Acronijem ni bila naklonjena. Toda naslednja tekma bo "naša", prvaki bodo Acroni Jesenice." Klemen Žnidaršič iz Medvod: "Na hokejske tekme prihajam redno, v končnici sem bil na vsaki, tudi na Jesenicah. Z današnjo tekmo nisem bil zadovoljen, predvsem ne z učinkovitostjo. Po moje bodo prvak Jesenice in to že kar po torkovi tekmi na Jesenicah." Igor Pevec iz Ljubljane: "Za prvaka ne morem nič reči, nič še ni odločeno, jaz mislim, da bo Olimpija, vendar bomo še videli. Rezultat današnje tekme je bil veliko odvisen od sreče." Slovenska nogometna liga Zmaga noče v naklo Slovenska nogometna liga: ŽIVILA NAKLO : JADRAN LAMA (Dekani) 1 : 1, Grelec za Jadran Lamo Ščulac v 14. minuti in za Živila Naklo Brane Pavlin v 35. ^'nuti, gledalcev 700, sodniki Govedarovič, Karajica in Vujasin. i. Naklo, 22. marca - Za Živila j^klo so igrali Miro Vodan, °°ris Križaj, Filip Murnik, Ja-,e* Križaj, Darjan Jošt, Robert ^nar, Brane Pavlin, Andrej I °»t» Gregor Grašič, Andrej Je-| lr,a in Franci Ahčin. Grašiča in pUiarja sta zamenjala Miran Jj'hler in Boštjan Naglic, An-reja Jošta pa Jani Bohinc. ,. Po štirih spomladanskih ko-.'n so nogometaši Živila Naklo ? brez zmage, ki pa so jo igralci kot tudi navijači tokrat prikovali, saj je v Naklem gostovala zadnjeuvrščena enajstega lige Jadran Lama iz Dekanov. Vendar Naklanci niso bili K°s nalogi, igrali so preveč ne-Povezano, neučinkovito in na renutke boječe, gostje pa so ■ nali to s pridom izkoristiti in Je rerni v Naklem zanje velik .sPeh, za Živila pa je neodlo-en izid bolj neuspeh kot pa ,°'iden rezultat. V prvem pol- nad Borisom Knžajem, nato pa še gostujoči Mahič zaradi namernega zbijanja žoge prek ograde na polje, kar so znali Dekančani dobro izkoriščati in zavlačevati igro. V 35. minuti je Lunar streljal kot, Brane Pavlin pa je žogo potisnil za hrbet gostujočega vratarja Germika. Lama se ni predala in v 44. minuti je Ščulac ponovno nevarno streljal mimo vrat. V drugem polčasu so Naklanci pritisnili, izvedli več kotov zapored in si ustvarili nekaj priložnosti, vendar brez koristi. Zmage ni bilo, čeprav bi bila Živilom točka več zlata vredna, igralcem in občinstvu pa bi vlila ponovni optimizem, da bo naklanska nogometna pomlad vsaj približno taka, kot je bila jesen. su je bilo pred vrati naklan-ega vratarja Vodana kar ne- I 76« vuudijj VUUdllđ Mil IIC- |3Jkrat vroče, na primer v 8. in minuti, v 14. minuti pa je jj z leve strani, z razdalje °krog 20 metrov, proti Naklan-?em dosojen prosti strel. Šču-vac je dobro ocenil slabo posta-. 'Jenega domačega vratarja in Pomanjkljivo branjen gol ter prelil v nebranjen del vrat. ^'aden tuš za igralce in občin-SJ'o! Zatem si je Pavlin prislu- žil rumeni karton rnega igranja z zaradi na-roko, nato *,-"icga igranja z rotco, naio Culac /aradi grobega prekrška V SREDO S TRIGLAVOM V sredo (ju\r\) ob 16. uri bo v Naklem četrtfinalna tekma pokala Medobčinske nogometne zveze za Gorenjsko med Živili Naklom in SPZ Triglav iz Kranja. Obeta se kakovostna tekma, gorenjski derbi, saj je SPZ Triglav vodilni v zahodni skupini območne nogometne lige. V slovenski ligi pa gostujejo Naklanci v nedeljo pri Primorju v Ajdovščini. Prvi ruski nogometaš v Sloveniji VOROBJOV ŽE V NAKLEM Okrepitev Živil Nakla, ruski nogometaš Aleksander Nikolajevič Vorobjov, je že v Naklem. Star je 26 let, poročen in oče leto starega otroka. Aleksander je odličen vezni igralec in je nazadnje igral pri Asmaralu v Moskvi, pred tem pa pri Spartaku, bil pa je tudi član sovjetske mladinske reprezentance. Je prvi ruski nogometaš v Sloveniji. Sedaj bo smel igrati le prijateljske tekme, v ligi pa bo lahko nastopil 7 kol pred koncem, ko bodo Živila Naklo igrala doma z Rudarjem iz Velenja. Po tekmi so povedali: Andrej Je-rina: "Vso tekmo smo bili boljši, vendar nismo uspeli zmagati. Nam majhno igrišče očitno ne ustreza, gostom pa je, saj so se na njem odlično branili. Upam, da ne bomo dobili kompleksa majhnega igrišča." Brane Pavlin, strelec gola za Naklo: "Tekma je bila izenačena. Trudili smo se in poskušali vse, da bi zmagali, vendar ne gre. Upam, da bo v prihodnjih kolih boljše." Bogdan An-drejašič, trener Nakla: "Čestitam gostom za fer tekmo. Njihov pristop k igri je bil tak, kot bi bili v sredini lestvice in se nočejo sprijazniti s svojo slabšo uvrstitvijo. Naši nogometaši imajo kompleks domačega igrišča. Neučinkoviti so bili, igrali so prepočasi in prevečkrat grešili pri podajah." • J. Košnjek, slike G. Šinik ■Hi Zmagal žiga bajt Zagreb, 21. marca - Minulo soboto je bila dirka na čas okoli jezera Jarun pri Zagrebu. V kategoriji mlajših mladincev je zmagal Martin Derganc (Krka), Savčan Tadej Valjavecje bil peti in Sašo Zupan pa sedmi. Med starejšimi mladinci je zmagal Žiga Bajt (Sava), Uroš Kosmač je bil peti, Tadej Kružnar pa osmi. • (mk) Dobrivoje Vučkovič, poklicni trener atletskega kluba Triglav: Kabič IMA MOŽNOSTI ZA NASTOP NA OLIMPIADI Kranj, 20. marca - Ko smo se v petek mudili v športnem parku Stanka Mlakarja, kjer vadijo atleti iz Atletskega kluba Triglav, smo se lahko prepričali, da se sezona tekmovanj na prostem že močno približuje. Na vadiščih je bilo zelo živahno, med atleti pa je bil tudi edini poklicni klubski trener Dobrivoje Vučkovič, s katerim smo se "zapletli" v krajši pogovor o kranjski atletiki, možnostih za vadbo in letošnjih načrtih. Dobrivoje, koliko atletov vadi in se pripravlja na novo poletno tekmovalno sezono? "Okrog petdeset jih vadi na štadionu, približno šestdeset pa še na treh kranjskih osnovnih šolah, kjer imamo atletske sekcije. Med vsemi prevladujejo mladi, članov je le nekaj več kot deset. Škoda je, ker v vadbo ne moremo vključiti tistih mladih s podeželja ali z bolj oddaljenih krajev, ki so atletsko nadarjeni in dosti obetajo, vendar niso pripravljeni ob vsem plačevati še dragih prevozov na treninge in tekmovanja, v svetu so to sistemsko uredili, skoraj v vseh državah imajo športniki popuste pri prevozih, v Ameriki celo 70-odstotnega. Če bi to uredili tudi pri nas, bi se hitro izkazalo, da je na Gorenjskem veliko atletskih talentov, ki pa za zdaj prav iz finančnih razlogov ostajajo skriti." Kaj pričakujete od letošnje sezone? "Največ pričakujem od mnogobojcev Gorana Kabiča in Matjaža Polaka. Kabič ima možnost, da izpolni normo 7850 točk in da se uvrsti v slovensko reprezentanco za nastop na letnih olimpijskih igrah v Barceloni. Njegov osebni rekord je sicer 7615 točk, vendar je to rezultat, ki ga je dosegel predlani, medtem ko je bil lani poškodovan. Za Polaka je cilj, da bi letos dosegel okrog 7600 točk in v prihodnjih letih še toliko napredoval, da bi se uvrstil v reprezentanco za naslednjo olimpiado. Zelo dobra je tudi Marcela Umnik, ki je prvo leto mlajša mladinka, pa z rezultati testiranja in tudi sicer že obeta, da bi lahko v naslednjih letih kot prva Slovenka preskočila šest metrov in pol. Na zimskem atletskem prvenstvu je preskočila 5,78 metra in postavila nov osebni ter državni rekord za mlajše mladinke. Letos poleti bi bila že sposobna preskočiti mejo šestih metrov, vendar je to veliko odvisno od tega, ali bomo uspeli v njenem skoku odpraviti nekaj drobnih napak. Velik motiv ji je vsekakor daljava 6,15 metra, kar je norma za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki bo letos v Seulu. Seveda nima smisla "prehitevati" in pretiravati, saj bo Marcela še tri leta mladinka; v tem času pa bosta še dve evropski in eno svetovno prvenstvo. Miloš Krampi je lani v troskoku dosegel daljavo 16,04 metra, kar je glede na to, da je zdaj zaposlen in ima težave s stopali tudi njegov letošnji cilj. Med metalci izstopa Matjaž Pangerc, ki je lani zaradi poškodbe vrgel kopje 63 metrov oz. nekaj manj, kot je pričakoval, letos pa upa na boljši rezultat. Med tekači je v ospredju Boštjan Sinko, ki se bo kot član reprezentance ljubljanske univerze udeležil v Franciji tekmovanja univerz v krosu; sicer pa precej obetata tudi Anže Rener in Brigita Langerholz." Kakšne so v Kranju možnosti za vadbo? "Ker se sodobni trening atletskih disciplin, še zlasti tehničnih, vse bolj seli v dvorane, je cilj vsakega kluba, da bi imel svojo dvorano. V Kranju načrt zanjo imamo, ne pa denarja. Ker bo verjetno še nekaj časa tako, bomo primorani še naprej vaditi delno v dvorani v Ljubljani in v Kranju, v glavnem pa na prostem."© C. Zaplotnik V petek v dvorani na Planini Podelitev ručigajevih priznanj Slovesnost bo združena z nogometno tekmo med ekipo slovenske vlade in kranjskih direktorjev. Kranj, 24. marca - Ručigajeva priznanja so najvišja kranjska priznanja športnikom, športnim delavcem in športnim organizacijam. Letos bodo podeljena že šestnajstič, slovesna podelitev pa bo v dvorani na Planini. Slovesnost se bo začela ob 17,30 z nogometno tekmo med vlado Republike Slovenije in kranjskimi direktorji, med odmorom, ob 18. uri, pa bo podelitev Ručigajevih priznanj, nato pa se bo nadaljevala nogometna tekma, ki bo predvidoma končana ob 19. uri. • J. K. GLAS 20. STRAN . orel' Torek, 24. marca 19 >■— T NOGOMET Zanesljiva zmaga triglava kranjskih vrat. Triglav je napadal in v eni od številnih priložnosti je pred koncem prvega polčasa Tušar povišal na 2 : 0. V drugem polčasu se je slika ponovila. Triglav je napadal, vendar mu vse do 10 minut pred koncem tekme ni uspelo doseči gola. V 80. minuti ga je dosegel Pavlin z izrednim strelom s približno 18 metrov. Triglav je z zmago napovedal svojo resno kandidaturo za prvaka zahodne območne lige. Kranj, 22. marca - Nogometaši Triglava iz Kranja so v nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju premagali nogometaše Bilja s 3 : 0. Tekma je bila odigrana na razmočenem in mehkem igrišču, kar pa ni oviralo ne domačih ne gostujočih igralcev, da ne bi prikazali zanimive igre. Že od vsega začetka tekme je bilo jasno, da so igralci Triglava bolje pripravljeni in da bodo gostje v podrejenem položaju. Triglavani so prevzeli pobudo v svoje roke in počasi ter pridno ustvarjali priložnosti za zadetek. Taka igra se jim je obrestovala in v 10. minuti so povedli z golom Brkiča. Nadaljevali so v enakem slogu, gostje so se odprli in igrali napadalnje, vendar so se njihovi poskusi zaradi čvrste obrambe končevali daleč od Dobra igra alipine Nogometni Klub ALPINA : NK AVTOBUM Kočevje 1 : 2 (0 : 2), strelec za Alpino Sojer v 66. minuti iz enajstmetrovke in za Avtobum Murn in Rauter v 22. in 39. minuti, sodnik Durmič (Koper), gledalcev 200. Nogometaši Alpine so v pr- Rauter. Alpina je imela najlep- 17 KOŠARKA I. slovenska košarkarska liga Zmaga triglava in odeje, poraz kranja Kranj, 23. marca - Košarkarji kranjskega Triglava so v predzadnjem kolu zelene ligaške skupine na gostovanju v Škofji Loki premagali Tinex Medvode in imajo pred zadnjim kolom lepe možnosti, da se uvrstijo v končnico četverice. V enakem ženskem tekmovanju so igralke Odeje Marmorja iz Škofje Loke doma premagale Apis in so na dobri poti, da v skupini, ki igra za uvrstitev od prvega do šestega mesta, osvoji drugo mesto. Po zadnjem kolu je sicer na tretjem mestu, vendar s tekmo manj kot drugouvrščena Kozmetika Afrodita. Kranjčanke so v tekmi s košarkaricami Mavrice Ilirije doma vodile že s štirinajstimi točkami razlike, a so na koncu ostale praznih rok, tako da so zdaj na petem mestu. Košarkarice Jesenic, ki igrajo v skupini za uvrstitev od 7. do 12. mesta, so gostile Comet in zmagale. Za Triglav so igrali Lalič, TlNEX MEDVODE \ TRIGLAV Novkovič (Kovačič), Blagojevič, Hartman, Hočevar, Sirk, Brkič, Pavlin, Kukolj, Jeraj in Tušar (Kondič). V območni mladinski ligi zahod so mladinci Triglava premagali Medvode s 3 : 2.# I. Golob vem spomladanskem kolu z zelo dobro igro proti favorizirani ekipi iz Kočevja, za katero igra tudi bivši igralec Olimpije Stanislav Komočar, dokazali, da imajo možnosti, da zadnje mesto na lestvici prepustijo drugemu. V prvem polčasu se je igra v glavnem odvijala na sredini igrišča, s tem, da so imeli gostje pobudo in več priložnosti za zadetek, od katerih so dve tudi izkoristili. Prvi gol je zabil Murn, ki je po lepem predlož-ku s strani z glavo potisnil žogo v mrežo, drugega pa je v gneči pred domačimi vrati dosegel šo priložnost v 44. minuti, vendar je gostujoči vratar Škodnar strel ubranil. V drugem polčasu so postajali domačini nevarnejši, ki so po enajstmetrovki, ki jo je izvajal Sojer, izid znižali. Po tem golu so domači še bolj pritisnili, vendar izenačenja niso uspeli doseči. Od domačih je treba posebej pohvaliti vratarja Mateja Albrehta. Za Alpino so igrali Albreht, M. Kramperšek (Frelih), Kle-menčič, S. Gaber, Treven, Kržiš-nik, A. Gaber (Gantar), T. Ve-har, Sojer, J. Vehar (D. Kram-peršak), Krvina.• I. Pivk Zmage jeseniških nogometašev in košarkaric Jesenice, 22. marca - Konec tedna je bil za jeseniške nogometaše in košarkarice uspešen. Košarkarice igrajo v slovenski ligi za uvrstitev od 7. do 12. mesta. V zadnji tekmi so premagale Comet s 60 : 52. Koše za Jesenice so dosegle Krznarič 23, Trojar 17, Halilagič 8, Zrnič 6 in Šmitran ter Gričar po 4. Jutri ob 18. uri bodo Jeseničanke odigrale zaostalo tekmo s Cimosom. Nogometaši, člani in mladinci, so uspešno začeli tekmovanje v slovenski območni ligi - zahod. Člani so v gosteh premagali Brda z 1 : 0, gol pa je dosegel Šinikovič, mladinci pa so gostovali v Domžalah pri Leku in dobili z 1 : 0. Gol je dal Silič. • J. Rabič /*' SMUČARSKI SKOKI Uspeh robija meglica Kranj, 22. marca - Na svetovnem mladinskem prvenstvu v nordijskem smučanju se je z odličnim skakanjem izkazal Tržičan Robi Meglic, ki je med mladimi tekmovalci iz 14 držav osvojil odlično 6. mesto. Zmagal je Finec Nieminen, soliden dvanajsti pa je bil tudi Jekovec. • (vs) GORENJSKI GLAS - RADIO ŽIRI ZADETEK V PETEK Zanimiva novost Gorenjskega glasa in Radia Žiri: "ZADETEK V PETEK", radijski kviz z vprašanji, odgovori in - nagradami. Startamo že 3. aprila in potem bomo zadevali vsak drugi petek. V kvizu "ZADETEK V PETEK" boste lahko preverili, koliko (še) znate. Vsak pravilni odgovor bo vreden 1.000 SLT, sodelujočim v oddaji bosta Nataša in Domen - voditelja oddaje - zastavila po tri vprašanja. A to še ne bo vse - "vse ali nič" za podvojitev nagrade bo dana na izbiro vsem, ki bodo v oddaji trikrat zapored pravilno odgovorili. "ZADETEK V PETEK" pa pomeni tudi veliko dobre glasbe, poslovnih informacij in zabave. Prijavite se čimprej - lahko se odločite za sodelovanje neposredno "v živo" v studiu (tri izmed prijavljenih bomo izžrebali za vsako oddajo) ali pa nas počakate doma in vas pokličemo med oddajo (v vsakem kvizu bo tako sodelovalo pet poslušalcev). Prijavite se lahko izključno s prijavnico iz Gorenjskega glasa. PRIJAVNICA za oddajo Prijavljam se za sodelovanje v oddaji "Zadetek v petek" na Radiu Žiri: 9 priimek in ime;_ • sodelovati želim neposredno v studiu - moj naslov:_ ♦ sodelovati želim preko telefona št.:_ Oddaja "Zadetek v petek" je na sporedu Radia Žiri vsak drugi petek od 3 aprila 1992 dal)e med 16. in 19. uro. Prijavnico pošljite na RADIO ŽIRI. 64226 ŽIRI. Škofja Loka, dvorana Poden, gledalcev 500 Tinex Medvode:. Medžedovič 3, Arh 5, Medica 6, Medved 4, Baliž 8, Alibegovič 14, Maček 18 Ivanuša 2. Triglav: Ceranja 15, Tušek 10, Tadič 9, Bošnjak 20, Subic 4, Jeras 2, Mitič 11. V dvorani na Podnu se je v soboto zvečer obetalo zanimivo prvoligaško srečanje, saj je ekipa Tinex Medvode v dvorani domačin, med igralci Kranja pa so tudi Ločani. Tekma pa je bila za obe ekipi pomembna, ker sta se borili za četrto mesto in s tem za uvrstitev v boj za prvaka Slovenije. Gledalci so tako napolnili tribune, ter glasno spodbujali obe ekipi. Igralci Triglava so že takoj povedli in domačini se jim do konca tekme niso uspeli približati. Gostje so se izkazali kot zrela ekipa, ki zasluži četrto mesto in s tem igranje v končnici, domačini pa se niso mogli zbrati tudi ne v obrambi. Temu so se s sobotno zmago tudi močno približali in zadovoljno so zapuščali škofjeloško igrišče. V naslednjem kolu, to soboto, v Kranju gostuje Micom Markus. • V. Stanovnik Odeja marmor : apis Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 150, sodnika: lurk in Ribnikar (oba Ljubljana). Odeja Marmor: Maček 14 (2 : 5), Bizjak 10 (2 : 2), Luskovec 11 (3 : 5), Baligač 16 (8 : 9), Kržišnik 15 (2 : 4); Apis: Hanžič 4 (2 : 2), Stublla 16 (0 : 6), Rifl 9 (1 ! 4), Štefek 4 (0 : 2), Skerbinjek 13 (7 : 4), Novak 12, Sporar 3. Škofjeločanke so s to zmago še bližje osvojitvi tretjega mesta, ki bi jim ob ugodnem razpletu zadostovalo za nastop v evropskem pokalu. Ločanke so dosegle že četrto zmago v nadaljevanju prvenstva; izgubile so le z Jezico, ki je razred zase. Tokrat je bilo v prvih minutah srečanje izenačeno. Na obeh straneh je bilo tudi precej napak, kar pa je ob pomembnosti srečanja povsem razumljivo. V sedmi minuti je bilo še 10 : 10, toda v naslednjih minutah so Ločanke povedle z 28 : 13. Mariborčanke, ki niso več imele česa izgubiti, so do odmora zmanjšale prednost na osem točk, v nadaljevanju pa so zaigrale še ostreje, tako da je bilo v 28. minuti 41 : 39. V 30. minuti je zaradi petih osebnih napak igro zapustila Riflova. Domačinke si do 36. minute niso priigrale večje prednosti. Tedaj pa so s trojko Bizjakove in dvema protinapadoma povečale prednost na 10 točk, kar pa gostje niso uspele več ujeti. Najboljša igralka srečanja je bila Baligačeva, pri Apisu pa je izstopala Stublla. Dare Rupar KRANJ : MAVRICA ILIRU A 58 J 59 (32 : 26) Kranj, 21. marca 1992, športna dvorana na Planini, gledalcev 400, sodnika Kovačič (Kranj), Rihtaršič (Slovenske Konjice). TRIGLAV: Brkič 8 (6 - 4), Znidar 15, Podrekar 7 (4 - l), Gantar 24 (4 - 2), Franko 3, Kump 1(1-1), Troha; MAVRICA - ILIRIJA: Hvala 15 (8 - 3), Burger 4, Škerelj 13 (4 - 1), Jurišoč 8, Teršič 8 (6 - 4), Lomovšek 7 (4 - 2), Orel 4. Osebne napake: Kranj 24, Mavrica - Ilirija 22; prosti meti: Kranj 18/10, Mavrica - Ilirija 22/10; za tri točke: Gantar 3, Znidar 1, Hvala 2, pet osebnih napak Brkič 35. minuta, Znidar 39. minuta. Kranjčanke so srečanje začele dobro in gostje iz Ljubljane niso prikazale nič. V drugem delu so Ljubljančanke izkoristile odsotnost poškodovane Mojce Ciglar in premagale oslabljene domačinke. Kokra - lipje bližje rdeči skupini Košarkam Kokra - Lipje so ponovno zmagali. Čaka jih še eno srečanje. Če zmagajo, so že člani rdeče skupine. Predsednik kluba g. Gantarje dejal, daje tak uspeh po planu, čaka pa jih naporno delo okoli sponzorstva, saj je sponzorstvo del pokritja finančnega plana. Trener Franci Podlipnik pa nima nobenih posebnih izjav, skrbi ga le tekma s Polzelo, računa na zmago in s tem na priključitev v rdečo skupino. Za Kokro - Lipje so igrali: Remic 3 (2 - 1), Domančič, Stavrov 5 (2 - 1), Ovin, Metelko 16 (4 - 3), Omahen 9(1-1), Mihajlovič 5, Ferjančič 10 (4 - 2), Gantar 2 (3 - 2), Horvat 12 (2 - 2), Kolar 15 (4 - 4, Šetinec. J. Marinček im mmmmammamam Malo zanimanja za odbojko Radovljica, 22. marca - Prejšnji teden je bilo poleg tekmovanja ekip šolskih športnih društev končano tudi tekmovanje klubskih pionirskih ekip v odbojki. Za tekmovanja je bilo prijavljenih izredno malo ekip. Po tem je sklepati, da zanimanje v klubih pri mlajših kategorijah pada. Nobene aktivnosti ni v Kranju in na Jesenicah, ki sta bila v preteklosti močna odbojkarska centra. Če se bo tako nadaljevalo, si gorenjska odbojka ne more obetati boljših časov. Sicer pa so zmagovalke pri klubskih pionirskih ekipah odbojkarice OK Bleda, ki so v finalu ugnale ekipo OK Gorja, pri pionirjih pa so gorenjski prvaki odbojkarji OK Termo Lubnik, ki so v finalu premagali OK Bled. Končano pa je tudi tekmovanje ekip ŠŠD v odbojki na Gorenjskem. Pri pionirkah so zmagale odbojkarice ŠŠD Kranjska Gora, pri pionirjih pa so bili najboljši odbojkarji ŠŠD J.Aljaž iz Kranja. • Janez Šolar ROKOMET JAD ■ i I] Kranjčanke v play offu Kranj : Branik 27 : 17 (12 : 8) Kranj, 21. marca 1992, športna dvorana na Planini, gleda" r"l 300, sodnika Tomšič (Ljubljana) in Cerkvenčič (Domžale). j ft. Kranj: Lenič, Čeferin 1, Tkalec 1, Olič 2, Jelenič 2, Bajro* U( Herlec I, Jeruc 6, Mežek 12 (4), Rajgelj 2, Škofic, Ropret; Branik: Marin, Lukič 3, Muršec 4, Ornik, Frešer 6, P^Ual slemšek, Haler, Kotnik 2, Volmajer, Zupančič, Kocbek 2 (j0v 1 Gorski. Izključitve: Kranj 10 minut, Branik 6 minut; sedemmetr ke: Kranj 4/4, Branik 4/2. Kranjčanke so srečanje odigrale odlično in s tem dokaz*1 da sodijo v skupino, ki se bori za prvaka države. J. Marin* 1 INLES RIKO : PREDDVOR INFOTRADE 22 :22 (13 :8) ekipi menjavali v vodstvu, njih enajst minut pa so dvorčani popustili, kar pa * pridom izkoristili rokom«1" Inles Rika in na odmor od» petimi zadetki razlike. V drugem polčasu so dvorčani prišli na igrišče prerojeni. Upoštevali so ml dila trenerja Cudermana itf minute v minuto zmanjše'' razliko v zadetkih. V 58. mit" so gostje izenačili rezultat 22 : 22, ki je bil tudi končni zultat srečanja. Po prikaz* igri v drugem polčasu so Preddvorčani bližje zmagi, soboto jih čaka v Kranju 1 neugoden nasprotnik, petf vrščena ekipa Velenja. J. Ku*1 Ribnica - Dvorana športnega centra, gledalcev 300, sodnika Čeak in Jovanovič (oba iz Ljubljane). INLES RIKO: Gelze, Djo-kič 1, Mohar 3, Mančer 1, Tanko, S. Mihelič 2, Lesar 7, A. Mihelič 3, Mate 1, Jurič 4, Ma-rolt, Sinanovič. PREDDVOR INFOTRADE: Komovec, Gregorc 2, Šink, Bolka, Žibert 3, Zorman 1, Arnež 6, Tomažič, Uršič 7, Perko 1, Cuderman 2, Košir. Rokometaši Preddvora Info-trade so v 16. kolu gostovali v Ribnici in v izredno borbenem srečanju uspeli osvojiti točko. Srečanje je imelo dva različna polčasa. V prvem so bili boljši domačini. Do 19. minute sta se ALPLES : KRANJ 23 :13 (13 :8) Škofja Loka - Športna dvorana Poden, gledalcev 50, sodnik* fav Bandur (Radeče), L le (Izlake). tak Alples: Tomažič, Dolinar, Križnar 4, Jugovic 1, Jovanovič jUon Pohleven 8, Oman 1, Lušina 1, N. Kalan 2, Berce 1, D. Kalan «mi; Kotar. Jlie Kranj: Osterman, Nadižar 2, Valant 2, Rajgelj 1, Škofic 1 Bratož 1, Lalič 1, Jan 1, Jerman, Zupan, Ogrizek 1, Majcen. J£° Domače igralke so bile boljše vse srečanje. Tako je domaj trener Lušina dal priložnost vsem igralkam, vse razen ene PaJpr se vpisale tudi med strelke. Alplesovke so dobro odigrale pr^J vsem v protinapadih, kjer je prevladovala Pohlevnova, ki je bi' najboljša strelka srečanja. |^ ŠEŠIR : KRŠKO 18 :16 (10 :7) ^^£X£23§ Šk. Loka - Športna dvorana deset minut, je bilo za Š^pj« Poden, gledalcev 250, sodnika: Nojić (Ptuj) in Grazar (Maribor). Šešir: Keše, Pokorn, Berce 3, Mrak, Dolinar 1, Bajt I, Der-link 1, Cinku, Sokolov 1, F. Pe-ternel 11, Blaznik, A. Peternel. Krško: Božič, Kekič 4, Iskra 4, Bogovič 3, Kukavica, Vrto-všek 4, Novak 1, Urbanč D., Rakar, Keše, M. Urbanč, Im-perl. Kljub slabi igri v drugem polčasu so domačini dosegli šesto zaporedno zmago. Tokrat so premagali neposrednega tekmeca za tretje mesto, kar je še toliko pomembnejše. Nova odlika domače ekipa pa je, da najpomembnejše priigfjM: prednost. Z zadetkom Doli"^! ja v 21. minuti so domači vedli 6 : 5 in do odmora pt* nost povečali na tri zadetke' 4. nadaljevanju so gostje izk^1 \t stili domače slabosti. Toda Vf h sami so precej grešili, tako ' &i več kot zmanjšati razlike naj ^ sam zadetek prednosti Šešifl gostom ni uspelo. Še več, je povedel celo 17 : 13. ZadnJL pet minut pa njti eni niti df]y\{ niso dosegli zadetka. K n"j zmagi domače ekipe so syus{■e<', ^* marca - Šahovski fe-2 (f1Va' ima tri dele: turnir šahi- 0v> turnir šahistk in turnir ve->tr«franov- Na njem sodeluje /ePko nad 100 šahistov in ša-iZa istk iz Slovenije, Hrvaške, ,ajjzarske, Italije, Švice, Srbiji ' Zozemske in Avstrije. Na seznamu igralcev, ki bodo igrali 9 kol po pravilih FIDE in po švicarskem sistemu, v katerem se pari določajo računalniško, je kar nekaj velemojstrov in ve-lemojstric. Med šahistkami ima najvišji rating 2355 točk ruska velemojstrica Svetlana Matve- eva, med šahisti pa je po ratin-gu najmočnejši velemojster Vlada Kovačevič z 2545 točkami, razen njega pa so na Bledu še velemojstri Nukhim Raškov-ski, Ivan Farago, Adrian Mik-halcisin, Vladimir Savon, En-ver Bukič ter slovenski igralci »MLAJŠI NAJBOLJŠI Finale občinske šahovske lige Kranj je bilo v torek v Šenčur-'*"h deset ekip. Prvo štiri uvrščene po ligaškem J.u• Nastopilo je vseh *'u so se pomerile z za najvišja mesta, ostalih šest pa za razvrstitev Petega do desetega mesta. it\t V prvem kolu je presenetila ekipa Primskovo 1 in premagala gorite, ekipo Tomo Zupan 1 z rezultatom 2,5 : 1,5. V finalu so se »I..^o pomerili Primskovo 1 in ekipa Tomo Zupan 3, ki je z rezulta-4 : 0 premagala Gumarja. Po razburljivem boju so zmagali l.'adinci ŠS Tomo Zupan z rezultatom 3,5 : 1,5. V dvoboju za tre-^ mesto je Tomo Zupan 1 premagal Gumarja s 4 : 0. I> Končni vrstni red: 1. Tomo Zupan 3 (Markun, Kosmač, P. £°vačič, M. Kovačič, Klavčič, Šorli), 2. Primskovo 1 (Jokovič, ^ek, Loc, Čeh, Čebular, Vidali), 3. Tomo Zupan 1 (Drinovec, ,-iQ.rko, Šlibar, Sušnik, Jeraj, Muri), 4. Gumar, 5. Grintavec, 6. e^n'rnskovo 2, 7. Vodovodni stolp, 8. Šenčur, 9. Bitnje, 10. Tomo $*Upan 2. fiENCINGER GORENJSKI PRVAK ''ik Kranj, 20. marca - Gorenjsko člansko šahovsko prvenstvo je J bnčano. Vojko Mencinger (Murka Lesce) je zmagal tudi v zad-| j|ieni kolu. V derbijih za drugo in tretje mesto pa sta zmagala L°'jše trenerje te kategorije. Za . r°harjevo ekipo so igrali Da-A.lr Kovačevič, Grega Rozman, h ^n Selan, Dejan Duič, Simon gj*. Gašper Rejc, Rok Kert, ijvjtja Živic in Primož Peternel. !'J$ ^uga je bila ekipa osnovne i|Je Petra Kavčiča, kjer trener ratJaž Tavčar dobro dela z mladimi, tretje je bilo moštvo osnovne šole Cvetka Golarja pod vodstvom trenerja Toneta Justina, četrta pa je bila druga ekipa Groharjeve osnovne šole. Nekoliko slabši so bili Že-leznikarji, ki so se uvrstili na šesto in sedmo mesto. Za najboljšega vratarja je bil izbran Damir Kovačevič (Ivan Grohar), najboljši igralec je bil Vojko Šerbec (Peter Kavčič), najboljši strelec pa Dejan Duič (Ivan Grohar). Tekmovalna komisija je določila tudi najboljšo sedmerko občinske rokometne lige, ki bo klubska ekipa Šeširja za nastop v kvalifikacijah za naslov državnega prvaka. Vanjo so izbrali Duiča, Reška, Krta, Šerbeca, Rozmana, Bajta in vratarja Kovačevi-ča. • M. Primožič Tržičanke bodo kegljale Tržič, 19. marca - Kegljaški klub Ljubelj, katerega dve ■ KlPi sta končali tekmovanje v ligah, je že začel z moško relacijsko občinsko kegljaško ligo, v kateri sodeluje v dveh .lupinah 13 moštev. Obenem pa razpisujejo tudi žensko relacijsko kegljaško ligo, ki se bo začela 2. aprila. Pravico nakopa imajo ekipe z najmanj tremi oziroma največ petimi bralkami, prijave pa bodo sprejemali še jutri, 25. marca, v ^gljaškem klubu ali na kegljišču pod avtobusno postajo, ^ler bodo dajali tudi vsa potrebna pojasnila. Tekmovanje bo .disciplini 4 krat 50 lučajev mešano po enokrožnem liga-*em sistemu vsak z vsakim. Pravico nastopa imajo igralke s Ja'nim prebivališčem ali zaposlitvijo v tržiški občini. # J. *>kel Mencinger, Grosar, Mohar itd. Igralni čas je vsak dan od 15.30 do 21.30, prekinjene partije pa se igrajo naslednji dan med 9. in 13. uro. Med šahiste bo razdeljenih 22 nagrad v skupni vrednosti 7000 nemških mark, med šahistke pa 12 nagrad, vrednih 3000 mark. Izplačane bodo v tolarski protivrednosti. Turnir je odprl slovenski minister za turizem Ingo Paš, igralce in organizatorje pa je nagovoril tudi minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj, tudi sam ljubitelj šaha. • J. Košnjek, slika G. Šinik >r- KEGLJANJE Gorenjsko prvenstvo Kranj, 22. marca - Konec tedna je bilo v Kranju gorenjsko prvenstvo za kegljalke v dvojicah. Prvo mesto sta osvojili Joži Jerala in Stanka Virant s 1605 keglji, drugi sta Marija Cej in Silva Fleisch-man s 1574 keglji, tretji pa Andreja Ribič in Eva Zaje s 1538 keglji- Zaključeno pa je tudi državno prvenstvo v kegljanju za ka-detinje, ki je bilo v Hrastniku. Zmagala je Sonja Grivič (EMO), najboljši Gorenjki pa sta bili kegljačici Triglava Simona Radosa-vljevič in Evelina Eržen. VATERPOLO Triglav brez poraza V soboto in nedeljo je kranjska ekipa odigrala dve srečanji v avstrijski ligi. Obakrat je zmagala in sicer: ASV WIEN : TRIGLAV 12 : 18 (2 : 5, 4 : 5, 4 : 4, 2 : 4) in DONAU : TRIGLAV 8 : 23 (2 : 4, 2 : 6, 1 : 5, 3 : 8). Za Triglav so na prvem srečanju gole dosegli: Troppan 7, Štromajer 4, Hajdinjak 3, Čadež 2, Balderman in Galič 1. Na drugem srečanju pa so bili strelci: Štromajer 7, Troppan 5, Štirn 4, Hajdinjak, Balderman, Čadež, Gantar, Peranovič in Galič 1. J. Marinček ODBOJKA Gorenjsko pionirsko prvenstvo Radovljica, 18. marca - Komisija za odbojkarsko Športne zveze Radovljica je priredila območno prvenstvo Gorenjske v odbojki za pionirje in pionirke. Pionirke so igrale v Kranjski Gori. Zmagala je Kranjska Gora pred Lipnico, SŠD osnovne šole Cvetko Golar iz Škofje Loke in SŠD Matija Čop iz Kranja. Pionirji so igrali v Bohinski Bistrici. Zmagalo je ŠŠD Jakob Aljaž iz Kranja pred ŠŠD Cvetko Golar iz Škofje Loke in ŠŠD Bohinjska Bistrica. • J. K. ŠUŠTARIADA NA ZELENICI Peko zmagal Tržič, 18. marca - Pekov sindikat ZSSS je organiziral na Zelenici tradicionalno "Šušta-riado", športne igre delavcev v usnjarsko predelovalni industriji Slovenije. Prve igre so bile leta 1952 in ker so nekatere odpadle, tokratne niso bile jubilejne štiridesete. Bile pa so prvo prvenstvo v samostojni Sloveniji. Tekmovalo je 158 smučarjev iz devetih ekip, vendar samo v veleslalomu, ker je tek zaradi pomanjkanja snega odpadel. Prihodnje igre bo organiziral TOKO iz Domžal. Največ uspeha so imeli smučarji Peka, ki so pobrali večino prvih mest, najboljši pa so bili tudi ekipno. Med ženskami do 30 let so bile najboljše Andreja Soklič (Peko), Mojca Pe-čelin (Alpina) in Suzana Ma-selj (Peko), med ženskami od 30 do 40 let Milena Dolčič (Pe- ko), Irena Lavrič (Planika) in Nada Tišler (Utok), med ženskami nad 40 let pa so prva tri mesta osvojile smučarke Peka Majda Kramar, Olga Bencina in Polona Ahačič. Med moškimi do 30 let so bili najboljši Drago Primožič in Franc Meglic (Peko) ter Tone Tavčar (Alpina), med moškimi od 30 do 40 let Peter Perko in Smi-ljan Josef (Peko) ter Darko Slabe (IU Vrhnika), med moškimi od 40 do 50 let Stane Sova (Peko), Rado Podobnik (Alpina) in Janez Lagenvalter (IUV), med moškimi nad 50 let pa Silvo Trček (Alpina), Niko Hladnik (Peko) in Tone Kuhar (Konus). Skupno je zmagal Peko z 39 točkami pred Alpino 26, IUV 24, Utokom 13, Konusom 12, Planiko 11, Triom 8, Kotom 5 in Tokom 1 točka. • J. Košnjek STRELSTVO Prvenstvo ššd Škofja Loka, 15. marca - Na gorenjskem prvenstvu ŠŠD v streljanju s serijsko zračno puško je nastopilo 43 pionirjev in 12 pionirk. V ekipni konkurenci so se izkazali pionirji iz Mojstfane in pionirke s Trate pri Škofji Loki, ki so tako zmagali v ekipni razvrstitvi. Najboljša posameznika sta bila Igor Mohorič iz Železnikov in Sladjana Sorak iz Radovljice. Po doseženih rezultatih so bile pionirke boljše od svojih vrstnikov. • B. Malovrh MOHORČlC IN KAVARJEVA NAJBOLJŠA Jesenice, 22. marca - 18 mladincev in 14 mladink je na Jesenicah tekmovalo za regijskega prvaka v streljanju s serijsko zračno puško. Med mladinci ekipno je zmagala SD Franc Mrak iz Predoselj 1040 pred SD Janezom Mrakom iz Mojstrane 1033, Kranjem 1032 in Rati-tovcem iz Železnikov 1016. Med mladinkami ekipno je zmagala SD Partizan Ju le k iz radovljice 1082 pred Kranjem 1064 in Kopačev i no iz Škofje Loke 956. Med mladinci posamično je zmagal Mohorčič (Železniki) 360 pred Bučanom (Predoslje) 356, Pintarjem (Mojstrana!3^5 in Piskom (Kranj) 354. Med mladinkami posamezno je zmagala Kavarjcva (Radovljica) 368 pred Sorakovo (radovljica) 367, Andrejo Malovrh (Kranj) 360 in Heleno Malovrh (Kranj) 359 • B Malovrh ^JELOVICA Tudi ribištvo je lahko vrhunski šport Bled postaja središče castinga Ribiška družina Bled in Kompas Bled sta se pogodila za Kom-pasovo sponzorstvo nad castingom oziroma suhimi ribiškimi športnimi disciplinami v okviru blejske družine, ki želi s tem obogatiti turizem in zgraditi v Ribnem casting središče. Bled, 20. marca - V javnosti malo znani casting je na Gorenjskem prisoten že nad 20 let, v določenih obdobjih bolj ali manj razvit, sedaj pa se na Bledu (ob Šoštanju, Gorici in Kopru) spet uveljavlja. Mlada blejska ekipa je že znana v Evropi (vodilni so Čehi in Nemci) in utegne nastopati v evropski mladinski ligi, lani je v Linzu Blejec Uroš Štantar zmagal. Na Bledu načrtujejo letos troje tekmovanj, med katerimi bo najkakovostnejše avgusta, ko bodo prišli najboljši evropski ca-stingarji s Cehi na čelu. Slovenski tekmovalci castinga so bili med slovenskimi športniki prvi samostojno sprejeti v mednarodno zvezo, sploh pa so bili ribiči zadnji, ki so med lansko vojno zapustili Bled, po njej pa so tudi prvi spet prišli. Casting so suhe ribiške tekmovalne discipline, izredno zahtevne, pa primerne za tekmovanja na prostem na casting poligonih in v telovadnicah. Blejci že trenirajo na nogometnem igrišču ali v telovadnici. Ribiči s svojim priborom ciljajo v raznih disciplinah z muho ali obtežilnikom v tarče po vzoru strelcev, pa v majhne vodne površine na casting poligonih, ki morajo biti absolutno ravni, travnati, vendar trava ne sme biti večja od treh centimetrov. Izredno zanimiva disciplina je met na daljavo. Če je ribič mojster castingu, je mojster tudi na vodi, pravi Zdravko Štibil iz blejske Ribiške družine. Martin Merlak in Franc Krmelj podpisujeta pogodbo o sponzorstvu. Casting se bo na Bledu še razvijal, saj sta v petek predsednik Ribiške družine Bled Franc Krmelj in direktor Kompasa Bled Martin Merlak podpisala pogodbo o pokroviteljstvu Kompasa nad castingom, za letos vredno 10.000 mark, sicer pa je bilo sponzorstvo podpisano za pet let. Pokroviteljstvo izraža obojestranski interes. Ribičev, ki želijo tudi tako ohraniti ribe, vendar ne na račun užitkov v uporabi veščin, pa turizma Bleda, v katerem ribištvo ni tako nepomembno in ima velike zasluge, da je v jezeru in rekah spet življenje. V Ribe-nem naj bi nastal casting poligon in tako dopolnil k golfu, tenisu in nekaterim drugim športom usmerjeno ponudbo.* J. Košnjek, slika G. Šinik SMUČANJE Jezerski šolarji na smučeh Jezersko, marca - Smučarski klub Jezersko je tudi letos priredil tekmovanje jezerskih šolarjev v alpski kombinaciji veleslaloma, slaloma, superveleslaloma in smuka. Pokal jezerskega Planinskega društva sta osvojila Grega Selišnik pri dečkih in Kristina Karničar pri deklicah. Med predšolskimi otroki sta bila najboljša Aljaž Karničar 100 in Žiga Karničar 80, med dečki prvega razreda Miha Kokalj 85, Matic Šinkovec 80 in Gorazd Močnik 65, med deklicami 1. razreda pa Ines Karničar 95, Urša Tonejc 90 in Jasna Djurič 60 točk. Med dečki TEKI Najmlajši v avstriji 2. razreda je zmagal Anze Šenk 95 pred Miho Karničar jem 80 in Robijem Kaštrunom 61. med deklicami pa Kristina Truden 100 pred Alenko Teul 75 in Mojco Markič 70. Pri dečkih 3. razreda je zmagal Samo Lenček 91 pred Jernejem Karničarjem 90, pri deklicah pa Mojca Kaštrun 90 pred Mirjo Kokalj'88. Pri dečkih 4 razreda so bili najboljši trije Grega Selišnik 100, Rok Šenk 75 in Ivan Vihar 45, pri deklicah pa Kristina Karničar 100 pred Leo Močnik 80 in Špelo Tičar 75. • A. Karničar Kranj, 18. marca - Najboljši mladi kranjski tekači na smučeh so tekmovali na Šumava pokalu v Avstriji. Udeležba na tekmi je bila kakovostna, saj so, razen Slovencev, sodelovali najboljši mladi tekači iz Avstrije, Češkoslovaške federacije in Nemčije. Kranjski tekači so bili na vsakem koraku deležni simpatij in pohval. Med mlajšimi dečki, letnik 1979 - 1980, je bil na 3,7 kilometra dolgi progi Marko Žepič drugi. Rok Šolar tretji in Tadej Rodman četrti. Med mlajšimi deklicami v isti starostni skupini je bila Nuša Žibert druga. Aleksandra Lanišek sedma in Kristina Mohorič deseta. Pri starejših deklicah (letnik 77 - 78) je bila Urša Dolinar tretja. Tekli so tudi štafete 2 krat 3.7 kilometra. Pri dečkih sta Žepič in Rodman zmagala, pri deklicah pa je bila dvojica Žibert - Dolinar tretja. • F. Ažbe bv NAMIZNI TENIS Prvenstvo dvojic Škofja Loka, 18. marca - Športno društvo Polet Sveti Duh je organiziralo škofjeloško člansko prvenstvo dvojic v namiznem tenisu. Tekmovalo je 14 dvojic. Zmagala sta Nada Fojkar in Jano Rant pred Petro Fojkar in Boštjanom Rantom (vsi Partizan), tretja pa je bila dvojica Kondorja Janez Starman in Kocjan Novine. • J. Starman KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN C Nar, osel Zažgal suho travo in odšel Radovljica - Policisti policijske postaje Radovljica bodo napisali kazensko ovadbo zoper Šefika O., ker ga sumijo, da je prejšnji torek brez razloga zažgal suho travo pred naseljem Nova vas, nato pa odšel. Ker seje ogenj zaradi močnega vetra širil proti bližnji stanovanjski hiši in gospodarskemu poslopju, je povzročil nevarnost za premoženje večje vrednosti. Ogenj so omejili domačini, pogasili pa gasilci PGD Radovljica. Otroci kurili papir, ogenj v kleti Jesenke - Prejšnji torek popoldne je zagorelo v kleti stanovanjskega bloka na Cesti maršala Tita na Jesenicah. Policisti domnevajo, da so otroci na hodniku ob lesenih pregradnih letvah zakurili papir, iz katerega se je ogenj razširil na pregradno leseno steno kleti. Požar je povzročil za pet tisoč tolarjev škode. Izterjava dolgov z batinami Škofja Loka - Ker je pri nas vse več dolžnikov, je - razumljivo -tudi čedalje več izterjav, ne samo navadnih, ampak tudi prisilnih. Občana iz Škofje Loke sta se, na primer, pred nedavnim oglasila pri 20-letnemu M.P., ki jima dolguje 300 nemških mark, in mu hotela vzeti službeni kombi. Ko ga je M.P. branil, so padle tudi batine. So v bankah dovolj pozorni? Kranj - Hudo je, če izgubiš hranilno knjižico, še težje pa je, če ti nekdo z izgubljene knjižice dvigne 50 tisoč tolarjev. Kako je to "novemu lastniku" uspelo, saj ni imel osebne izkaznice pravega lastnika, bi najlažje povedali v banki. V kateri banki na Gorenjskem se je to primerilo, na novinarski konferenci v UNZ Kranj niso povedali. Odstranili pečate in delali naprej Kranj - Inšpektorji Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko so v pizzeriji Graben v Kranju zapečatili vodo za točilni pult in aparat za kuhanje kave, ker lastnik ni izpolnil nekaterih njihovih zahtev. Lastnik se za pečate ni dosti menil, ampak jih je odstranil in nadaljeval z gostinsko dejavnostjo. Grdo ravnal s pastorkom Radovljica - Radovljiški policisti bodo za malomarno ravnanje z mladoletniki prijavili 41-letnega C.V., ker ga sumijo, daje grdo ravnal s 16-letnim pastorkom oz. ga je večkrat pretepel. Spor zaradi ženske Predoslje - 35-letni Danilo M. je osumljen, da je v petek proti večeru s kuhinjskim nožem zabodel v levi del prsnega koša občana K.A. Razlog naj bi bil spor zaradi ženske, s katero je Danilo M. živel K.A. pa naj bi začel z njo "hoditi". Kar so "zagrešili" električarji, je popravil partner Kropa - Ko so električarji eni od neplačnic elektrike v Kropi odklopili električno energijo, ji je pomagal partner, ki je poskrbel, da so luči spet zasvetile. To so opazili delavci Elektra, ki so izračunali, da jih je ženska doslej oškodovala le za 2.500 tolarjev. Govorica številk Več hujših nesreč, več mrtvih in poškodovani! Radovljica, 13. marca - Prometna varnost na območju radovljiške občine se je lani poslabšala: število prometnih nezgod, v katerih so bili telesno poškodovani oz. mrtvi, je bilo za petino večje kot predlani, hujše pa so bile tudi posledice. V prometnih nesrečah je umrlo šest ljudi, eden več kot leto prej; hudo poškodovanih je bilo 29 oz. deset več kot predlani. čili vinjeni vozniki. Največ nesreč, več kot eno petino, se je zgodilo med 16. in 18. uro. Število kaznivih dejanj rahlo narašča Več kot polovica hujših nesreč se je pripetila v naselju. Največ nezgod so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, izstopajo tudi vozniki koles, ki so povzročili v povprečju vsako osmo nesrečo, največji porast v primerjavi s predlani pa je bil pri voznikih motornih koles in pri traktoristih. Najpogostejša vzroka za nesreče sta bila neprava stran vožnje in neprilagojena hitrost; več kot petino nesreč, v katerih so bili poškodovani ali mrtvi, pa so povzro- javi s predlani trikrat več J \ večkrat so sodelovali pri t* la |a nah in pri poškodovanju w *a t( premoženja, sicer pa tudi roparskih tatvinah in pri 1 da so omogočili uživanje Najbolj zaskrbljuje, m *a p Po podatkih Policijske postaje Radovljica je bilo lani v radovljiški občini štirinajst samomorov in trije poskusi samomora. Najpogostejši razlogi za samomor so bili alkoholizem, bolezen in zakonski prepiri. Med ljudmi, ki so si sami vzeli življenje, so prevladovali starejši od 42 let; najpogosteje pa so si vzeli življenje z obešanjem in z rezanjem žil. pri kaznivih dejanjih pog0] 57$ delovali nasilno in v skupi^Čen Pop Brez gre prisilnih sredstev Policisti radovljiške po* Na območju Policijske postaje Radovljica so lani obravnavali 653 kaznivih dejanj oz. 39 več kot predlani in 73 več kot pred tremi leti. Število rahlo narašča vsako leto; pričakovati pa je, da se bo zaradi naraščajoče brezposelnosti in zni- so lani uporabili prisilna s*1, žanja življenjskega standarda v stva v 22 primerih proti skUrV prihodnosti še povečalo. Več 27 občanom. Največkrat, kot dve petini lani storjenih uporabili fizično silo ter * kaznivih dejanj je ostalo nera- ce", sicer pa tudi gumijevko ziskanih, predvsem vlomov in plinska sredstva. Pri tem so' tatvin, pri katerih se policisti in je policisti dobili telesne P kriminalisti srečujejo z zelo škodbe, prav tako tudi trije< V radovljiški občini so bile lani razmere na področju javnega reda in miru boljše kot leto prej, saj so na Policijski postaji Radovljica zabeležili kar 14 odstotkov manj prekrškov. Ocenjujejo, da je na upad prekrškov vplivalo predvsem dvoje: zaostrene politične razmere v državi ter manjše število domačih in tujih turistov. Zanimivo je, da je bila več kot petina prekrškov v gostinskih lokalih, da je v primerjavi s predlani poraslo število prekrškov, v katerih so sodelovali dva ali trije, in da je za 80 odstotkov poraslo število kršitev zakona o orožju. varnost p. o. kranj podjetje za varovanje premoženja PREVOZI DENARJA V petnajstih letih delovanja na tem področju Varnost danes praktično pokriva celotno območje Gorenjske, Medvod, Šiške in Bežigrada. Prevoz denarja in vrednostnih papirjev so jim zaupala predvsem večja podjetja, med njimi Živila, za katera vozijo denar iz vseh gorenjskih trgovin, Petrol, kjer pobirajo denar na vseh bencinskih servisih, trgovsko podjetje Loka, Mercator Tržič, Pekove prodajalne, Nama, v zadnjem času pa tudi Delovi in Tobakovi kioski na Gorenjskem. NAŠ TELEFON: (064)212-726, NAŠ TELEFAKS: (064)214-558 VARNOST - TRDNOST - VARNOST Delo tržiškega sodnika za prekrške Povečan obseg primerov Tržič, 20. marca - Ce bi delo sodnika za prekrške občine Tržič ocenjevali zgolj z vidika republiških normativov, si je lani prislužil visoko oceno zaradi 100-odstotnega preseganja norme. Žal je od skupno 1745 primerov ostalo nerešenih kar 260 zadev. Najpogostejša je bila denarna kazen od petsto do tisoč tolarjev. Iz poročila o lanskem delu sodnika za prekrške občine Tržič je razvidno, daje lani dobil v reševanje 1745 primerov, kar je približno 35 odstotkov več kot leto poprej. Od teh primerov jih še ni uspel rešiti 260, vendar je ob tem rešil 184 zadev iz leta 1990. Tako je skupno rešil 1669 zadev. Med obravnavanimi primeri je bilo največ prometnih prekrškov (995), 411 prekrškov s področja javne varnosti in 317 prekrškov javnega reda in miru. Spodbuden je podatek o zmanjšanju mladoletnih storilcev prekrškov od 97 v letu 1990 na 83 lani; v 55 primerih jim je bil izrečen vzgojni ukrep, v 28 primerih pa denarna kazen. Po tej sankciji je sodnik posegel v skupno 1318 zadevah, žal pa je bilo plačanih za manj kot 600 tisočakov od skoraj 1,45 milijona SLT izrečenih denarnih kazni. Zaporno kazen do 15 dni je izrekel le 8 osebam za hujše prekrške zoper javni red in mir. Med izrečenimi varstvenimi ukrepi proti fizičnim osebam je bilo največ odvzemov predmetov, zlasti orožja (291), za 121 oseb pa je določil prepčved vožnje motornega vozila. Za prometne prekrške so bile kaznovane le 4 pravne osebe. Zanimiv je še podatek, da so še vedno najpogostejši predlogi za kaznovanje s strani policije. Njihovi predlogi so tudi najbolj izpopolnjeni, zelo pomanjkljivi pa so predlogi gozdnih gospodarstev. Inšpekcijske službe so prijavile le 22 primerov, 12 pa drugi organi občinske skupščine.• S. Saje spretnimi storilci. Najbolj zaskrbljuje, da so v občini lani v primerjavi z letom prej zabeležili tudi dva ropa in roparsko tatvino, da je gospodarski kriminal v porastu, da je vse več kaznivih dejanj spolnega nasilja in posilstva in da je uživanje mamil najbolj razširjeno pri srednješolcih. Mladoletniki in otroci so storili 108 kaznivih dejanj, šestino vseh, oz. kar 83 odstotkov več kot predlani. Pri teh dejanjih je sodelovalo 155 mladoletnikov in otrok, kar je v primer- reli iav je bila uporaba prisilnih si< t|] stev v vseh primerih upravi* na. Policisti pri svojem delu ni niso bili napadeni, v P* primerih pa so jim občani skušali preprečiti izpolnjevaj nalog. Občani so se zoper PjJ ciste oz. posamezne enote tožili trinajstkrat, od * enajstkrat neupravičeno. V merih, ko so bile pritožbe UL vičene, so na policijski poSj primerno ukrepali.• C. Z*r! tnik Pojasnilo Kranj - V zadnji torkovi številki Gorenjskega glasa smo v članku z naslovom Napadi na policiste na podlagi policijskega poročila opisali primer, ko naj bi se Emil S. iz Kranja na Cesti Staneta Žagarja v Kranju prostovoljno ustavil z osebnim avtom in začel zmerjati policiste, ki so nadzorovali promet, da so cicibančki, nato pa naj bi jih tudi napadel. Emil Š. se z opisom dogodka ne strinja in poudarja, da je bil peš, ne pa z avtomobilom, kot smo zapisali. V UNZ Kranj priznavajo, da so nam dali napačno informacijo in da je bil Emil S. dejansko peš. Iz poročila tržiške policije Postaja, kakršne ni nikjer drugje Tržič, 20. marca - Med torkovo sejo izvršnega sveta so obravn* vali tudi poročilo o lanskem delu policijske postaje v Tržtff Ob tem so ugotovili, da se je povečalo tako po obsegu kot f uspešnosti, žal pa je še vedno problematično bivanje policistov povsem neprimernih prostorih. Rešitev si obetajo od preselitvi tržiško stolpnico. Tržiški policaji ocenujejo, da so bile lanske razmere g'* de na različne krizne situacije kar dobre. Seveda ni moč prf zreti podatka, da so našteli 262 prekrškov javnega reda in i*1' ^ ru, kar je 88 več kot leto poprej. Pri tem zaskrbljuje dejstvi da je bila večina izmed 187 prijavljenih oseb sodniku za Pr^C krške pod vplivom alkohola. Do iztreznitve so morali na P0*^ staji pridržati 28 oseb, vendar so jih morali pozimi zaradi fl*| ^ primernih prostorov v tržiški postaji "preseliti" v Radovljico,} jj- V občini so evidentirali 206 kaznivih dejanj, kar je ; manj kot leto poprej. Tudi med mladoletniki se je kriminal1' teta statistično zmanjšala, vendar vseh njihovih kaznivih & janj gotovo niso odkrili, je med drugim opozoril komand1 PP Tržič Marjan Anzeljc. Podobno je pri varnosti v cestne111 prometu, kjer so sicer ugotovili 37-odstotno zmanjšanje fl? zgod s hudimi poškodbami udeležencev, vendar se je pripejlj lo več nesreč z veliko materialno škodo, ugotovili pa so tud več prekrškov cestno prometnih predpisov. Izboljšala se f požarna varnost, saj so obravnavali le 10 požarov, kar je manj kot leto poprej. Razen tega so odkrili manj poskusi ilegalnega prehajanja državne meje z Avstrijo. Komandir Anzeljc je članom izvršnega sveta ponovilj, ugotovitev o nemogočih delovnih'razmerah, ki je sestavni M njihovih poročil že vrsto let. Kot je poudaril načelnik odde' ka za obrambne in notranje zadeve Drago Ficko, tako mi2* ne policijske postaje nimajo nikjer drugje, zato je nujna Č-i* prejšnja rešitev tega problema. Kot je pojasnil predsednik lf vršnega sveta Frančišek Meglic, republiško ministrstvo za m tranje zadeve že presoja dokumentacijo za ureditev prostor^ v tržiški stolpnici, kamor bodo preselili policijsko postajo S. Saje [ftlOhEN^ • ŽIVLJENJE Z MODO IftlOhEN/^ TRŽlC • TRGOVINI NA DETELJICI IN V TRŽIČU % Charles Vfebb 10 DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja "Kam?" "Na drugo stran hodnika," je rekla. "V sobo, kjer sva bila prej." "O," je rekel Benjamin. "Dobro." Hitro je šel nazaj v sobo, kjer je bil Elainin portret, in postavil torbico na rob postelje. Potem se je obrnil, da bi odšel iz sobe, ko je skozi vrata vstopila ga. Robinson. Bila je gola. "O Bog!" Nasmehnila se mu je. "Pustite me ven!" je rekel Benjamin. Pognal seje k vratom, toda ona jih je zaprla za seboj in zaklenila. "Ne bodi živčen," je rekla. Benjamin se je obrnil. "Benjamin?" "Umaknite se od teh vrat!" "Najprej bi ti rada nekaj povedala." "Jezus Kristus!" Benjamin si je zakril obraz z rokami. "Benjamin, rada bi, da veš, da sem ti dosegljiva," je rekla. "Če tokrat ne boš spal z mano..." "O moj Bog!" "Če tokrat ne boš spal z mano, Benjamin, bi rada, da veš, da me lahko pokličeš, kadarkoli hočeš, pa se bova dogovorila." "Pustite me ven!" "Ali si razumel, kaj sem ti povedala?" "Ja! Ja! Pustite me ven!" "Ker se mi zdiš zelo privlačen in kadarkoli..." Nenadoma je zaslišai glas avtomobila, ki je zapeljal po poti pod oknom. Benjamin se je obrnil in se pognal proti vratom. Porinil je go. Robinson vstran, tipaje poiskal zapah, potem pa stekel skozi vrata in po stopnicah navzdol. Odprl je hišna vhodna vrata, toda stopil je spet nazaj noter in pohitel na verando. Sedel je s svojim kozarcem v roki in poskušal ujeti sapo. Zadnja hišna vrata so se s treskom zaloputnila. "Kaj je to Benov avto pred hišo?" je zaklical g. Robinson. "Ja, gospod!" je rekel Ben in se pognal s stola. G. Robinzon je prišel v sobo. "Pripeljal sem ... pripeljal sem vašo ženo domov. Prosila me je, naj jo pripeljem domov, pa sem... pa sem jo pripeljal domov." "Sijajno," je rekel g. Robinson. "Cenim to." "Zgoraj je. Prosila me je naj počakam tu spodaj, dokler se vi ne vrnete domov." "Na straži pri starem gradu, kaj?" "Ja, gospod." "Tako," je rekel g. Robinson in segel po Benjaminovem zarcu. "Izgleda, da ga bo treba ponovno napolniti." "Oh, ne." "Kaj?" "Iti moram." , G. Robinson je strmel vanj. "Ali je kaj narobe?" je vpr^ "Izgledaš malce razburjen." "Ne," je rekel Benjamin. "Ne. Sem samo ... sem sam0 sem samo nekoliko v skrbeh zaradi svoje prihodnosti. Malo 5 vznemirjen glede svoje prihodnosti." "Daj no," je rekel g. Robinson in vzel kozarec. "Pop1' skupaj kozarček pred spanjem. Na zabavi nisem imel kaj d"! priložnosti, da bi se pogovarjal s tabo." f Benjamin je počakal, dokler g. Robinson ni odšel iz sO1, potem je večkrat globoko zajel sapo. Koje nehal loviti sap0', potisnil roke v žepe in hitro hodil sem in tja, dokler mu g. R°p son ni prinesel pijače. "Najlepša hvala, gospod," je rekel, ko jo je vzel. "Ni za kaj," je rekel g. Robinson. Svoj kozarec je odnes^ stolu poleg Benjaminovega in sedel. "No," je rekel, "zdi se " da sem ti že čestital." "Hvala." _ , G. Robinson je pokimal in srknil malo pijače. "Ben?" je kel. "Koliko si zdaj star?" "Dvajset. Naslednji teden bom enaindvajset." J G. Robinson je spet pokimal. "Zdi se mi, da si tam na lidžu preskočil letnik ali dva," je rekel. "Zdi se mi, da si zato 1 mlad diplomiral." "Ja, gospod." : G. Robinson je segel v svoj žep po zavojček cigaret Wl ponudil Benjaminu. Vzel je eno in si jo vtaknil v usta. "Ben-rekel g. Robinson, ko je pobral škatlico vžigalic in Benjam1 prižgal cigareto. "To so za vražje dobra leta!" jI jNk, 24. marca 1992 MALI OGLASI, OBVESTILA 23. stran cmmimmmGLAS Uročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure ji °sebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po U e|efonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči-yj( la lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave li *a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, 4 a Petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -. j^Peh bo Vaš!_ |J !r9ovina LA GAMBA, Brilejeva 7, Ljubljana, tel. (061) J>censki in moški italijanski čevlji, superge, velika izbira torbic, , ^P°pust za visoke semiš škornje. Ugodne cene! J ^ NAJEM ODDAMO - montažni paviljon, stojnice, senčne ma-A f6'e in prireditveni oder. Primerno za gostinsko turistično de- PRIDELKI 'J ^vnost. Tel./fax 064/620-268 Prodam 16 kub. m. hrastovih DRV, po 2.000 SLT, blizu Šk. Loke. 241 -663_3612 Prodam DEMI g» 327-881 3621 Prodam MESO od krave. ^ 403-035 _3636 Prodam hrastove POSODE (ŠKA-FE), za rože in zimska jabolka Bo bovce. Olševek, 3, Preddvor. ^ 43-489_ 3652 Prodam TELEFONSKO ŠTEVILKO. Milic Dušanka, Frankovo nas. 69, Sk. Lokag" 632-130_3657 ZAHVAUUJEM se rdečemu križu Kranj in Trboje in vaščanom Trboj, za pomoč beguncem. Družina Šu-ler_3668 Prodam BUTARE. 65-756 3689 MflLI OGLASI ^ @217-960 JAHATI STROJI ^vERLOCK-PFAFF-ENTLARICO, (^prodam, g 215-650 3599 £°dam POVEČEVALNIK, 2 F0-'"APARATA in še kaj. Jelovčan-"°«ič Štefan, Lipce 38, BI. Dobra- E___3618 s^dam šivalni STROJ Singer. ^ !°j82 3650 podani trajnožarečo PEČ. ^ !«^82_3651 JACUNALNIK C 64 z dodatki pro-,*JK- Pot v Bitnje 44, Kranj - Straže. Po 18. uri 3670 u STUDIO ^GRIVAH PLANINA 3, KRANJ TEČAJ GOVORNIŠTVA -RETORIKA ZA MANAGERJE od 13. do 16. aprila v Preddvoru, Grad Bor Tečaj vodi dr. Boris Grabnar Informaciie in pri|ave STUDIO GRIVA II Krani, tel.: 323-752 od 7. do 8 ure in od 15. do 21 ure. KOLESA 9odno prodam VIDEO Orion I L*fS). KASETOFON Technics-: ?,SB 105 in elektronsko KLAVIA-' l^Ro (Sampling) Casio SK-200. * 622-410 lf Prodam barvni TV Hitachi. Kržiš-'il. n'k. Frankovo nas. 172, Šk.Loka KAVVASAKI GPZ 500 S, 11/1987, ohranjen - prodam. ^ 311 -617 Prodam VESPO 125, letnik 1989, rdeče barve 1.800 km. 061/739-416_3635 Prodam BT 50, letnik 1989 ali me-njam za ATX «gr 064/76-016 3683 OBLAČILA Prodam OBLEKO, za prvo obhajilo. qt 421-259 popoldan 3637 RADIATORJI JUG0TERM 48 °/, ZNIŽANJE 0 KIKA ŽIRI 064/692-036 36 GR. MATERIAL OBVESTILA ^odam kubik smrekovih PLO- ^OVjg 70-645_3587 N>dam rabljene termopan baltska VRATA in POLKNA. qf t^]S2_ 3606 fodam 500 kom. STZREŠNIKOV Qravograd. Pazlar Meta, Prežihova ijled 3607 P '-- rodam 100 kvad. m. smrekovega v^AŽA, ter 2 nova sončna KOLEK-IgRJA-gr 215-107_3608 Sdam 16 m KABLA 4 x 2.5 mm. $ SLT/m. Jelovčan-Rožič, Lipce SBI. Dobrava_3622 [Vlam rabljen betonski FOLCER. ^061/824-107_3631 ^odam novo strešno OKNO. ■» ^428_3643 Sjpim 4 suhe ŠPIROVCE (14 x 12 1800, RTV-servis ORBITER, popravila TV-GORENJE, ISKRA, SAMSUNG, vgradnja TELETEKSTOV, montaža satelitskih anten. Opreš-nikova 82,-g 216-945_3004 ARMAL PIPE - vseh tipov, po nizki ceni, g 801-166_3586 Predstavitev na domu. HUJŠANJE na nov način. ^ 70-191 3601 IZOBRAŽEVANJE Poceni in uspešno INSTRUIRAM angleščino, g 70-191 Lučka 3602 INSTRUIRAM matematiko in fizi-ko, za OŠ ® 325-328 3662 j cm). -Sr 41-073 3655 OSTALO >r°dam rabljeno cementno streho OPEKO - FOLC, 1.000 kom. La- Pyče 14, Cerklje 3675 OTR. oprema «l r°dam otroški športni VOZIČEK, K.*0 tudi avto sedež Tribuna '310-001 3690 SiOKALI ^ddamo več LOKALOV, v Zoiso-6rn gradu, v Bohinjski Bistrici. Tr-j, ijg^ka dejavnost, g 064/721 -686 y.naiem vzamem PROSTOR, za žT !!Jgko trgovino, g 064/214-935 ^Ornpietno opremljen pisarniški . "OSTOR, v Kranju oddamo v na-Bjn. do trikrat tedensko. Informa-Sj« na ® 221 -083 po 20. uri. 3692 TRANSPORTER za gnoj, nov, nerabljen, prodam 50 % ceneje in po ugodni ceni prodam KULTIVATOR 180 cm. Verje 50, Medvode Prodam PEČ EMO CENTRAL 20 I, za etažno centralno kurjavo, RADIATORJE Jugoterm, tip 22, dimenzije 600 x 650, 800 x 650, 600 x 900, 800 x 900, 1000 x 900. Opravljamo tudi MONTAŽE CENTRAL-NIH KURJAV. 632-422 3516 Prodam CIPRESE v kontejnerjih, za ograje in srebrne SMREKE ^ 323-141_3584 Za posojilo 15.000 DEM, za dobo 1 leta damo dobro garancijo in visoke obresti. Šifra: OVERJENA POGODBA 3596 Prodam BUKOVE Srednja Bela 18. BUTARCE. 3610 JUBILEJNA PONUDBA: ZA NEMŠKA VOZILA: t ESCORT CLX 18 Diesel, 5 vrat • ESCORT CLX 1.8 Diesel KOMBI t ESCORT CLX 16 i KOMBI • ESCORT CLX 1.6 i 5 vrat • ORION CLX 1.6 i • ORION Ghia 1.6 i ABS + servo volan SUPER NETO CENE ZA SKLADIŠČENA VOZILA! DOBAVA TUDI OB SOBOTAH IN NEDELJAH. BOROVUE Tel. 9943-4227-3227 (fax 348817) ■ NADOMESTNI DELI - NOVI IN RABLJENI ■ DODATNA OPREMA ■ PRODAJA KARAMBOLIRANIH VO- Prodam drobni KROMPIR in rdeče KORENJE, g 401-351 Podreča 53. Prodam orehovo HLODOVINO in semenski KROMPIR Desire. Češ-njevek 21, Cerklje 3634 Prodam semenski KROMPIR, hin-te, prva množitev in desire in nakladalno PRIKOLICO SIP 24 - 28 in SENO. Lahovče 47, Cerklje 3641 Prodam večjo količino SENA. flp 632-901_3659 Prodam semenski KROMPIR Pent-land, lanski uvoz. Križnar,Okroglo 14, Naklo. 3672 POSESTI Prodam starejšo HIŠO, z dograjeno delavnico, 950 kvad. m. 6 km iz Škofje Loke. Praprotno 3, Škofja Loka.__3595 Prodam GARAŽO, v Stražišču. qf 311 -220_3653 Prodam BRUNARICO 4 x 5 m. « 216 492 popoldan_3656 Nedograjeno HIŠO pri Ptuju, pro-'dam ali menjam za hišo ali parcelo, na gorenjskem. ^ 217-604 NJIVO, v okolici Tržiča dam v najem (BIOHRANA).215-015____ Prodam GARAŽO v Gradnikovi ul. v Kranju« 213-218 3686 »SATEX« TV satelitski sistemi SUPER CENE Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 po 15. uri RAZNO PRODAM Prodam Chicco zložljiv športni VOZIČEK, termoakumulacijsko PEČ, 2 KW, francosko POSTELJO, dvojno vzemetenje.« 061/555-504 3353 Prodam KRAVO simentalko in HLADILEC mleka LTH « 65-428 Prodam manjšo traktorsko PRIKOLICO, star ZAPRAVUIVČEK, KA-SETOFON-Phillips, "g 57-977 3620 Prodam lepe bukove BUTARE, ter novo kopalno KAD. « 45-504 Prodam suhe smrekove PLOHE in DESKE, ter SENO. Dvorje 56. « 422-239_3654 STAN. OPREMA Prodam komplet KUHINJO Mar-les. Cena po dogovoru. Bertoncelj, Dašnica 67. S 67-053_3377 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, za 20.000 SLT. Lakner Matija, Svetinova 8/b, Jesenice 3591 STORITVE IZOLIRAMO cevi centralne kurjave in vodovoda z AL pločevino, stekleno volno, savalit pioščami in žlebaki, plamaflexom, ter drugimi materiali. Delamo za zasebni in družbeni sektor. Kvalitetno, po konkurenčnih cenah. Pokličite zvečer! flr 061/485-360_2114 AVTODVIGALO, za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžago-vanje drevja, do 22. m. višine, VAS ČAKA! g 73-120_2427 Firma HRIBAR - BLESK nudi storitve: čiščenja stanovanj in poslovnih prostorov, izvajamo čiščenja stekel, tapisonov, plastičnih in kamnitih tal. CENE KONKURENČNE! Povpraševanje flB" 064/323-666 dopoldan. IZPOSOJAMO čistilne stroje, za gospodinjstvo!_2784 J & J, TV, VIDEO. HI-FI servis! Smledniška 80, Kranj. ^ 329-886 M electronic SERVIS AUDIO - VI-DEO - TV, montaža avtoradio aparatov, obnova ekranov - pridem tudi na dom. Smledniška c. 114, Kranj. ^ 325-742_3336 Po konkurenčni ceni ČISTIM iti-son, tapison, oblazinjeno pohištvo, avtosedeže in podobno. ^ 632-437_3460 ZASEBNIKI IN OBRTNIKI POZOR! Nudim knjigovodske in računovodske storitve za Vašo dejavnost ali obrt po konkurenčnih cenah. ® 064/64-027 v večernih urah. Zakaj zavreči poškodovano VE-TROBRANSKO STEKLO, od udarcev kamnov. Hitro in kvalitetno po-pravilo. -gr 74-211_3609 Po konkurenčnih cenah POPRAVLJAMO vse vrste MOTORNIH KOLES. Pridemo tudi na dom. ® 66-105_3645 VODOVODNE INSTALACIJE na novi hiši, tudi razna popravila, predelave, ter čiščenje BOJLERJEV, vam solidno in kvalitetno izdela obrtnik. Cene solidne, *g 218-427 Uspešno odpravljam celulit z elektronsko napravo CELL - STIM. «gp 51-291 3667 GOSTILNA T0P0RŠ Golniška 119, MLAKA priporoča: dopoldanske malice • kosila • jedi po naročilu • sladice po želji ... Za obisk se priporoča Stelan Klinar STANOVANJA Menjam GAROSNJERO na Planini za večje stanovanje dvo ali tro-sobno v Kranju-Planina. Garsonjera še ni odkupljena. Ostalo po dogovoru na ^061/813-464 dopoldan do 9.30 ure ali popoldan od 19. do 22. ure_3323 Na Jesenicah zelo ugodno prodam 3 sobno komfortno stanovanje, (centralna, SATV). ^ 81-720 popoldan 3616 V Radovljici najamemo STANOVANJE, za 4 člansko družino, najraje v hiši, s telefonom. 061/554-540_3627 Zamenjam 1 -sobno novejše lastniško STANOVANJE z doplačilom za dvo ali trosobno stanovanje (lahko starejše). Tj 212-553 3648 Prodam 4-sobno STANOVANJE v Kranju. ® 213-666 3649 Oddam 4-sobno STANOVANJE ali samo SOBO in KUHINJO s kopal-nico. Cena 8.000 SLT. ■» 78-572 VOZILA DELI Prodam R 4 TL, po delih in generalno obnovljenmotor. ^ 81-116 VOZILA Prodam LADO Rivo 1300, letnik 1987, prevoženih 42.000 km, cena po dogovoru. Šutna 28, Žabnica. Ugodno prodam VW HROŠČ, le-tnik 1968, prevoženih 95.000 km. ■g 66-913_3588 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1982 •g 66-524 po 14. uri_3589 Prodam JUGO 45, letnik 1985, registriran do novembra 1992. Brlek, Lese 2, Tržič_3592 Prodam karamboliran 126 P, letnik 1991. g 622 747_3593 Prodam Z 101, letnik 1986 f 061/824-073_3598 Ugodno prodam odlično ohranjen FIAT 126 P, 1984. g 216-944 3604 Prodam GOLF Diesel, letnik 1985, cena po dogovoru, flfr 88-027, zve čer_3613 Ugodno prodam SIMCO 1000 LS. Cena po dogovoru. ^ 802-658 Prodam FIAT 126 P, celega ali po delih, g 218-042_3640 Prodam Z 101, letnik 1984, dobro ohranjeno. Cena ugodna. Jero-všek Ludvik, Lahovče 47, Cerklje Prodam JUGO 45, letnik 1986, registriran do 24. aprila 1992. g 215-236_3644 Prodam JUGO GVL, letnik 1989, registriran celo leto, za 4.900 DEM. ■g 633-829_3669 Prodam malo karamboliran avto CITROEN AX, star 1 leto. Babic, Bistrica 7, Duplje, g 70-007 3676 Prodam Z 750, letnik 1980, prevo-ženih 60.000 km, po zelo ugodni ceni.g 66-105_3685 R 18, registriran za celo leto, lepo ohranjen, letnik 1982, prodam, za 4 950 DEM, g 326-652_3687 ZAPOSLITVE Ste marljivi in ambiciozni in imate lastni prevoz? Pridružite se evropski uspešnici in evropskemu zaslužku. Pokličite na flp 064/79-810 od 18. do 20. ure_3261 Nudimo zaposlitev VARILCEM ce varjem. Razgovor: Hribar - Blesk, Planina 3, Kranj. Vsak dar do 8. ure dopoldan 3282 Dekle, EKONOMSKI TEHNIK po poklicu, z opravljenim strokovnim izpitom, voz. izpitom B kategorije, opravljenim tečajem vodenja poslovnih knjig za zasebnike, pasivnim znanjem angleščine in učenjem nemškega jezika, z znanjem dela na računalniku, IŠČEM ZAPOSLITEV, redno, honorarno ali po godbeno g 064/64-027 v večernih urah. itsiA Takoj zaposlim več PRODAJALCEV. Ugodna provizija. * 422-023 Če vas zanima PRODAJA dobro prodajanega izdelka na tržišču, pokličite na g 064/75-814 3615 Iščemo KUHARJE, za honorarno delo. g 311-848 3617 Nudim 84-425 honorarno DELO. » 3626 Redno ali honorarno ZAPOSLIMO potnika z lastnim prevozom, delo dopoldne, g 325-678_3647 Želiš postati ZASTOPNIK uspešne firme. Možna tudi redna zaposli tev. g 50-846_3658 Nudimo odlično plačano DELO.