Ps Miti prajeniaa: aa aalo leto naprej 26 K — b pol leU «etri 13.- 6,50: 2,20, V epravalitvi prejeaiaa: ta ealo leto naprej 20 K — h pol leta etrt 10.-, o . — > » • ~Z ' 1,70, Za poiiljanje na dom 20 b na mesec. SLOVENEC j. Političen list za slovenski narod. NarsSaias is mieFate ■prejema apravslitva t Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice tt 2. Rokeplel se ne rraeajo, neftankovana pisma ne * - vsprejemajo. Uredniitve je r Semenskih ulicah «L 2, L, 17 Izkaja vaak dan, isviemši nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 237. V Ljubljani, v torek 15. oktobra 1901. Letnik XXIX. Občni zbor „slovenskega katoliškega društva za kamniški okraj" se je vrfiil zadnjo nedeljo kaj sijajno. 'it vseh Btranij okraja so prihiteli možje v Kamnik in prostori «Katol. doma« so bili natlačeno polni. Toliko udeležencev še ni štel noben občni zbor našega društva. Predsednik društva homški župnik g. Bernik otvori zborovanje s sledečim nagovorom : Prespoštovani zborovalci! Pozdravljeni prav srčno v tako obilnem številu danes zbrani na občnem zboru našega slovenskega katol. društva 1 Pozdravljeni vsi, ki se zavedate naloge našega društva, delovati v javnem življenju vedno po starem slovenskem načelu in Bleiweisovem geslu : Vse za vero, dom, cesarja! Te svoje zavesti pa ne kažete samo s tem, da se tako radi vdeležujete naših občnih zborov, ampak razodeli ste jo zlasti fie vlani in letos ob volitvah, ko ste v državni in deželni zbor volili tiste može, katere vam je priporočalo naše društvo sporazumno s središčnim odborom katoliške narodne stranke v Ljubljani. Res je sicer, da so mesta poslala na Dunaj in — iz-vzemši Idrijo — tudi v Ljubljano druge može kot svoje poslance ; ravno tako resnično je pa tudi, da so se v delovanju za ljudstvo naši poslanci na Dunaju toliko odlikovali od liberalnih, da se more o slovenskih liberalnih poslancih govoriti bolj o podiranju kot o delovanju; opomnim le obravnav o potres nem dolgu, o mitnicah in grde izdajavske zveze b tistimi Nemci in judi, kateri hočejo Avstrijo narediti pokrajino pruske države ter kličejo : »Proč od Rima«, proč od kato-Iičanstva in krščanstva sploh. In če naši poslanci v deželnem zboru ne bodo mogli za ljudstvo toliko doseči, kot bi radi, pripisovati bo to zopet nenaravni zvezi naših slovenskih liberalcev, pcsebej mestnih poslancev, z nemškimi grajščaki in poslanci. Poleg tega pa, ali mislite, da je liberalnih kolovodij te nečastne zveze sram ? Toliko, kot volka strah. Ko je živel Dežman I., so rekli takim »nemškutarji«, in kričali so tako nad njimi tisti, ki sedaj delajo hujSe. Zato jih je njihov general nazval sedaj »preperelo slamo«. Po smrti Dežmana I. so dali glasovite grablje klepat, pred 6 leti so bile sklepane, in od tistega časa grabijo pod vodstvom Dežmana II. pravi blagor ljudstvu na Kranjskem in sploh po Slovanskem izpred nog in žugajo, da ga bodo še tam, kjer so volili katoliško-narodno. Da bi se vendar že našlo dovolj neustrašenih mož, kateri bi to zaničljivo preperelo slamo pograbili z drugimi grabljami ter pokidali tje, kamor spada, na — gnoj! Zares, smešne so razmere na Slovenskem, ko bi ne bile tako žalostne in pogubne. Gre se za nič manj, kot za obstanek Slovencev v prihodnosti. Ali nas ne bo po izdajstvu rodnih bratov požrlo nemško ali laško morje ? S Bvojim vse razjrdajočim liberalizmom se pri nas mnogi še celo ponašajo. A cesarski Dunaj ga je že davno vrgel med staro Saro. Kako liberalizem propada, priča tudi nižjcavstrijski deželni zbor, pričajo tudi zadnje volitve na Češkem. Liberalizem je že obnošena, zavržena moda. Pa naša mesta Be je še drže, in tudi kak mogočnež ali puhlo-glavec na deželi meni, da mu pristoja najbolje. In take ljudi kmetje s svojim denarjem, s kupčijami, prostovoljno podpirajo 1 Kam je to zapisati ? Saj so vendar meščani vezani na okolico, pa se ob volitvah iz nje norčujejo ! S praznimi besedami, kakor kle-rikalizmom, s srednjeveško temo, z napredkom liberalci begajo ljudi, da bi njihove častihlepnosti, sebičnosti in protiverske gonje ne zapazili. >Po njih sadu jih boste spoznali«. Ko je bil občečislani, nepozabni domoljub dr. Fr. Lampe na smrtni postelji, izrekel je pretužae besede: »Nazadujemo v vsem. Ali bi bilo pred nekaj leti mogoče, da bi ona stranka tako očitno zavrgla vse, kar nam je bilo doslej sveto ? In ta surovost v pisanju, ta predrznost !« Di, to so storili naši liberalci. Kar je bilo doslej vsa-cemu poštenemu Slovencu ponos, čast, sreča, tolažba, vse to oni blatijo, izdajajo, preganjajo in psujejo ter obrekujejo tiste, kateri se tudi v javnem življenju potegujejo za »sv. vero katoliško in besedo materino«, da govorim s Slomškom, zaničujejo, pravim, tiste, kateri se trudijo z besedo in pismom za pravice Slovencev v verskem, narodnem, gospodarskem in družabnem oziru. Zato je pa tudi naloga tacih društev, kakor je naše, po vsem Slovenskem, da se z druženimi močmi in vsak ud po svojih razmerah, ustavlja tej nevarni in pogubni liberalni kugi, ki nas preti v središču, na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem v duševnem in telesnem oziru pokončati. Nato poroča tajnik o delovanju društva. Udov je imelo društvo 962 in od teh jih je umrlo 10. Med njimi za društvo jako zaslužni možje, namreč gg. Blaž Muhovec, Iv. Murnik, Luka Bergant. Po poročilu blagajnikovem je imelo društvo dohodkov 1620 K 40 h, stroškov pa 1602 K 10 h. »Domoljub« je prihajal v 1026 iztisih med ude druStva. Za tem je nastopil državni poslanec g. Pogačnik in podal volivcem obširno poročilo o delovanju katol. narodnih poslancev v dri. zboru. Omenjal je oBodepolne razmere v drž. zboru, iz katerih se vidi, da gre država krizi nasproti, v kateri se bo morala prekrojiti ustava. Takoj ob pričetku zasedanja bo pričeli Čehi z obstrukcijo, ki pa je bila veliko bolj utemeljena kakor ob-strukcija nemških radikalcev, ki so obstru-irali le zato, da bi slovanski poslanci ne prišli do moči. Ker pa je vlada predložila za vso državo koristne zakone, so čehi ob-strukcijo kmalu opustili. Nobena stranka namreč ni hotela prevzeti odgovornosti, da bi ti zakoni zaradi nje ne bili sprejeti. Katol. narodni poslanci so delali na to, da se vse potresno posojilo odpiše, kajti ako se odpiše le nekaterim, se ne more ravnati popolnoma pravično. Prvo ln zadnjo besedo v vseh poročilih na vlado imajo žandarmi, ki pa nikakor ne poznajo vseh razmer posamnih posestnikov in sami ne morejo objektivno presoditi, kdo je potreben in kdo ne. Katol. narodni poslanci bo stavili predlog o varstvu kmet. interesov pri sklepanju trgovinskih pogodb, o odpravi kar-telov, o podržavljenju notarijata. Cuje se, da se pripravlja zakon, po k&terem naj bi se notarska dela izročila advokatom. Ljud stvu ta zakon ne bo pač nič koristil. Ce bo kdaj drž. zbor sklenil tak zakon, naredil bo kozla za vrtnarja. Državne mitnice nesejo na leto 6 mil. goldinarjev, 2 mil. dobi država, 4 mil. gredo pa v žepe zakupnikov. Zato so kaL narodni poslanci stavili predlog, naj se drž. mitnice odpravijo. Omenjal je predloge o znižanju een za sol, odpravi hišno-razrednega davka za male posestnike, o zavarovanju za starost, o prepovedi terminskih borznih kupčij s kmetijskimi pridelki in o olajšanju vojaške »lužbe. Glede železniške zveze s Štajersko je omenil, da je železniški minister obljubil, da bo dal preiskati in proračunati progi Kamnik Velenje in spodnjo Domžale Črni graben. Potem pa se bo s to zadevo pečal deželni zbor. K sklepu svojega velezanimivega govora je zatrdil, da hoče vedno delovati v smislu katol.-narodne stranke in zastaviti vse moči, da pomaga vsem in vsakemu volivcu svojega okraja. (Burno, dolgotrajno ploskanje in pritr-jevanje.)__(Konec prih.) Nerešeno vprašanje. Kdo našteje razna nerešena vprašanja, katera bode danes ali jutri reševal meč ? Vsaka začasna rešitev sproži novo vprašanje, ki polagoma dozoreva, a dozoreli sad je zopet nova Betev za človeško zgodovino. Danes pa imamo pred očmi balkansko vprašanje. Poučno je v svoji prošlosti, zanimivo sedaj, a vabljiv je pogled v njega bodočnost. Stambulov bi rekel: Na Turškem vre, Srbi in Bolgari so si vedno v laseh, Črnogorec je na preži, Grki čakajo na plen kakor mačka na miš, v Bosni se kuha, Italijan gleda čez meje, vse to pa je politična godlja, katero meša severni medved. Kdor ne veruje, svobodno mu. Slišali smo iz ust grofa Goluhovrskega samega, da se je v Makedoniji bati resnih nemirov in da dogovor Avstrije z Rusijo za ta slučaj ne daje nobenega poroštva. Naš minister za vnanje posle pa je v delegaciji tudi dostavil, da Bolgarija v tem oziru igra dvomljivo ulogo. Makedonski odbor javno deluje pred očmi celo Evrope in vsak dan nam brzojav pošilja novosti z Balkana. Dno LISTEK. Krvna osveta. (Prosto prevel G. M.) (Dalje.) 4. Bilo je svečana, praznovanje sv. Tri-fona, zavetnika kotorskega mesta. Sicer tihi in tožni kraj je oživel; prebivalci sosednih pobrežij so dohajali v čolnih ali peš doli z gora po strmih stezah. Dohajale so pisano oblečene žene in do vrata oboroženi možje, visoke, lepe postave. Videti je bilo Črnogorca v beli volneni suknji, Kotorčana pisano oblečenega, bogato, slikovito nošo Ri-sanca; tu in tam so se prikazovali visoki, shujšani, žilasti, zagoreli sinovi divjega Kri-vošja v ponošeni, borni opravi, ki so navzlic temu stopali ponosno, z junaško zarisanimi obrazi. Ti so morali pri morskih vratih (porta marina) odložiti svoje orožje pred stražo. V dolgih vrstah je tukaj ležalo mnogo z zlatom in srebrom okovanih risanje, samokresov in čudno izdelanih nožev in hand-žarov. Večina je šla v stolno cerkev k sve- temu opravilu, ki Be je tam vršilo z veliko slovesnostjo in veličastnimi obredi. Po končanem opravilu se je razlila množica po raznih gostilnah, da se okrepčajo in porajajo. Mnogo jih je šlo ven na prosto, kjer so pokalo puške in samokresi cel božji dan, ter prepevaje igrali kolo. V senci ciprese so sedeli možje iz Ubalca, med njimi Trdogoj in Demeter. Udeležili so se splošnega razveseljevanja, potem se pa podali pod cipreso z vinskim mehom, bedeli so v krogu na golih tleh tesno, drug tik druzega ter se glasno pogovarjali. „Strah in sram bi me moralo biti," je robantil Demeter in žila se mu od srditosti napne na zarudelem čelu od vina. .Moja mati bi mi pljunila v obraz, oče bi so pa v grobu obrnil!" Kakih šest hrapavih moških glasov se oglasi ob jednem drug zoper druzega. „Krotite svoje jezike!" opominja stari Trdogoj. „Saj človek še sam svoje besede ne sliši! Govorite jeden za drugim!" „Ko bi bila zadeva tako jednostavna, gotovo bi bili vsi jedno misli." „In kdo to drugam zavira?" ga srdito zavrne Demeter. „Vse govori za to, da je Ivan na padel." ,Kdo spriča to ?• zakriči zopet oni. »Ne uvidim, zakaj bi se Milanu ne smelo verjeti." »Norec bi bil, ko bi sam sebe tožil!" »In Tevta, ali te ni poklicala, ko je bilo, žal, že prepozno ?" „Sleparija!" »Sleparija? Od to žene?" „Babji golč, da brani moža!" „In me ni li Ivan dan poprej skoraj pobil?" „Vse jedno. On je v zemlji in mati v solzah. Kri je tekla, in kri tirja zopet kri!" vpije Demeter ter udari vinsko čašo, iz katero je hotel ravno piti, ob tla, da so se stekleni kosci daleč okoli razleteli. „Nihče ti ne bo vmes govoril," pripomni čez nekaj časa stari mirno, ko so vsi molčali, „postelji Bi, kakor te je volja, tako boš ležal !" »Bom tudi," odvrne Demeter, „zato mi ni treba nobene dojnice." »Naj bi pustil pri miru, to je naša misol." „Bo pustil!" pripomni nekdo Demo- trove stranke, „saj dobro vemo, kam to meri." „No? Kaj?" „Da pošljemo po popa." »Bi bila li nesreča v tem slučaju ?" »Najbolje bi bilo " reče stari Jurij Trdogoj, »pop pride in prepir je pokopan." „Vraga tudi," zakriči Demeter, »dokler mi giblje ta roka," in grozečo dvigne skrčeno pest. „Prisegel sem — prisego! materi in pri vseh svetnikih! Amen!" Ta trenotek pride neki po kotorsko oblečen deček mimo to gruče, pomenljivo pogleda Demetra ter mu pomigne. Demeter vstane in gre. „Le pustite ga," zaSepeta stari ostalim, „vino mu vlada jezik !" „Vso govorjenje za in zoper šo nima sedaj nobenega pomena, preden ni gosposka izgovorila svoje sodbe in Milan ne prost," pripomni nekdo drupi. Dečok pripelje Demetra k reškim vratom. Ko prideta mimo stražo, ga vpraša Demeter : „So te oče poslali?" „Da!" pritrdi dečok. „Sedaj so doma.* (Dalje prib.) 6. t m. je bil t Sredcu javen shod, ki je sklenil prositi bolgarsko vlado, naj stori potrebne korake za preganjane makedonske Bolgare pri onih državah, ki so podpisalo člen 23. berolinske pogodbe. Tečaj balkanskega vprašanja je sedaj v Bolgariji. Tu je sedaj na krmilu Karavelov, ki je bil kot vodja opozicije najpopularnejši človek v deželi. Njegovi prijatelji so pričakovali prava čudesa od Karavelova, ko pride do vlade. Toda moi si sedaj ne zna pomagati ter uporablja vse sile, da se vzdrži na površju. Državne blagajne so prazne, a kneževina nima pri denarnih zavodih najmanjšega kredita. Mej narodom se širi skrajna nezadovoljnost, ki mori dinastiška čustva. Naravno torej, da je položaj kneza Ferdinanda jako kritičen in da obrača proseče poglede na cara Nikolaja. No, Rusiji in njenemu vladarju ni mnogo za kneza Ferdinanda, pač pa za vpliv v deželi, ki leži pred carigrajskimi vratmi. Le tako si razlagamo, da je meseca julija ruski finančni minister Witte »posodil« Bolgarom 8 mil. rubljev in da je veliki knez Aleksander Mi-hajlovič blagovolil obiskati kneza Ferdinanda na knežjem gradu poleg Varne. To sicer ni nič nevarnega in posebnega, toda knez Ferdinand bi rad knežji klobuk zamenjal s kraljevsko krono, kakeršno nosi sosed Aleksander Obrenovič. Denarja ima, da si jo lahko kupi; morda si jo je že naročil, ali kdor je pod sekvestrom, še vrat ne sme trdno zapirati v hiši. Knez Ferdinand bojda ni brez odločnosti, vendar pa se ne drzne ničesa ukreniti brez dovoljenja ruske vlade. Zato išče tesnejše zveze z ruskim dvorom. Take zveze pa najspretnejše pletö nežne ženske roke. Nastala je torej govorica, da se je knez Ferdinand naveličal vdovstva ter si izbral po svoji razsodnosti in morda tudi po svojem srcu novo izvoljenko na črnogorskem dvoru. Princeza Ksenija naj bi mu spletla niti do ruskega dvora, pridobila tudi srce ruskega cara. b tem bi si knez Ferdinand utrdil stališče na Balkanu in morda tudi dobil izgovor, da prestopi v pravoslavje, ne zaradi pravoslavja, ampak, da bi ne bilo ravno tolike razlike med sorodniki in svati. Saj oportunist, kakor trdijo, še najbolje izhaja. Pred nekaterimi leti je bil knez Ferdinand pijan sreče in veselja, ker je v palači turškega sultana zrl v jasno obličje vzhodnega solnca. Ker pa je padišah vsled mnogih drugih Bkrbij pozabil na svoje obljube, je knez Ferdinand obrnil hrbet polu-me8cu in obrnil pogled na severno zvezdo. Torej Bolgarija išče dotike s Crnogoro, ta je že v nežni zvezi z Italijo, Italija pa ima baje svoje zaklade zakopane v Albaniji. Tako sede okolu sklede vrele kaše pes, mačka, miš, lesica, petelin, osel in medved. Kdo ve, kdo prvi začne in skledo razbije. Politični pregled. V Ljubljani, 15. oktobra. Volitve na Češkem. Včeraj je bil pravzaprav volivni dan samo za trgovinske in obrtne zbornice, pri katerih so ostale razmere nepremenjene. Izvoljenih je namreč v tej skupini 7 nemških liberalcev in po en Mladočeh in vse-nemec. Te volitve torej niso povzročile toliko zanimanja. Tem bolj pa je vse obračalo pozornost na nove volitve v kmečki skupini. Izvršile so se včeraj v 18 okrajih. Izvoljeni so: 2 Mladočeha, 1 češki radikalec, 3 nemški liberalci, 1 pristaš nemške ljudske stranke, 1 vsenemec in 2 češka agrarca. Potrebnih je 8 ožjih volitev. V ožjo volitev pride mej drugimi tudi češki agrarec Sta-nek, ki je pri včerajšnji volitvi dobil 1523 glasov, in bo tudi izvoljen, ker je dobil njegov mladočeški protikandidat Korb le 894 glasov. Kakor vse kaže, bo poraz nemških liberalcev in pa Mladočehov še mnogo večji, kakor se je pokazalo pri prvi volitvi. „C»««" o čeških volitvah. Imenovano poljsko glasilo se v eni zadnjih številk obširneje peča z volitvami na Češkem,' posebno pa z onimi v'kmečki skupini. List pravi, da bo imel poraz Mladočehov slab učinek na razmere v parlamentu. Agrarci postajajo za Mladočehe resno nevarni. Poslednjim je odprta iz te zagate ena sama pot, namreč fuzija z agrarci v češkem de- želnem zboru. O tem zedinjenju se govori že sedaj v mladočeških krogih, in morda postane kmalu dejstvo. — No, agrarci sam: o tej zadevi še niso oddali nikake izjave, a soditi se sme, da si bodo stvar preje zelo dobro premislili. Še pametneje bi seveda bilo, če bi se bili pred volitvami agrarci spojili z vsemi onimi strankami, ki imajo z njimi skupen agrarni program in resnično voljo delovati v korist naroda. To bo v prvi vrsti kršč. socijalci in katoliška ljudska stranka. Z nju pomočjo bi si bili priborili še mnogo več mandatov, ker bi bili spravili na volišče tudi one tis če volivcev, ki so sedaj ostali doma. — Krakovski „Czas" pa seveda ni tega mnenja. Slovaki v ogerskem državnem zboru bodo sami zase sicer precej osamljeni, ker tega pač nihče ne pričakuje, da bi so tako mogočna Banffy-Szellova večina hotela ozirati na zahteve in želje strančice, broječe le troje članov. Vendar pa upajo slovaški poslanci, posebno pa njih vodja VeseIovsky, da se bo dal izvesti vsaj toliko potrebni narodnostni zakon, ki ga bodo slovaški poslanci zahtevali takoj v početku zasedanja. Imenovani poslanec je izjavil, da ima precej upanja, da sa v tem oziru pridružijo »Slovakom tudi poslanci drugih narodnosti, pred vsem zastopniki Rumunov in Nemcev, pa tudi na podporo katol. ljudske stranke se kolikor toliko zanašajo. S koliko pravico, pokazalo se bo seveda pozneje. Ob enem bodo s poslednje imenovano stranko zahtevali revizijo cerkveno polit, zakonov, omejitev civilnega zakona in odpravo brezver-Btva. V vseh teh vprašanjih bodo šli Slovaki skupno z ljudsko stranko. Da bi le imeli zaželeni vspeh! Srbska skupščina se je sošla včeraj k prvi seji. Seji je predsedoval starostni predsednik. Z delom se v tej seji še ni pričelo, vložili so se samo ugovori proti nekaterim volitvam, s katerimi se bo pečalo kasacijsko sodišče. Dokler ta zadeva ne bo rešena, skupščina ne bo imela nobene nadaljne seje. — Za razmere v novem parlamentu bo odločivna taktika radi-kalcev. Ce se ti združijo s progresovci, bo ostal sedanji položaj nepremenjen, če para-dikalci osnujejo samostojen klub, kar se bržkone zgodi, so sošteti dnevi dosedanjega ministerstva. Sultan v denarni stiski. Sedaj se je pojasnilo, da se turška vlada zaradi tega toliko upira zahtevi francoske vlade, naj povrne Lorandu svoj dolg, ker jej na vseh koncih in krajih primanjkuje potrebnega drobiža. Sedaj se je obrnila sultanova vlada do otomanske in nemške banke, naj jej dovolita večji predujem. Drobiža primanjkuje sultanu tudi za izplačilo uradnikov in častnikov, izmej katerih nekateri že več mesecev niso videli sultanovega v denarja. Tudi v Parizu izobrazujočim se Turkom je vlada ustavila državno podporo. No, banki brez zanesljivega poroštva pač ne bota hoteli pomoči sultanu iz zadrege in če bodo Francozi res še bolj pritiskali na Turčijo, jo bodo zavedli v silne zadrege. Afganistan in Angleži. Javili smo že, da je smrt afganistanskega emira nepopisno iznenadila vse angleške kroge. Dobro so namreč vedeli, kako jim je bil udan pokojni emir, ob enem pa tudi slutili veliko nevarnost, ako njegov na slednik ne pokaže one simpatije, pa tudi eneržije, kakor njegov prednik. Za razvoj cele notranje Azije je nepopisnega pomena razvoj stvarij v Afganistanu. Skozi to deželo vodi edina pot v angleško Indijo, He-rat, ki je danes že skoro popolno v ruskih rokah, pa so vrata v Indijo. To je, kar resno razburja angleške kroge. V Indiji že itak ni vse v najlepšem redu in najmanjše iskre je treba, da se vname splošen upor. Tega pa prav lahko zanete Rusi, kakor naglo imajo prosto pot skozi Afganistan. Za položaj, ki bi se pojavil v tem slučaju, so zelo značilne besede načelnika generalnega štaba angleške armade v Indiji Mac Gregorja, ki jih je izrekel v letu 1884. Rekel je namreč: V trenutku ko Rusi zasedejo Herat, se bo v osrčju Indije pojavil tolik vihar, da bo cela dežela v največjem sovraštvu nasproti nam. Našo finance dožive tedaj najobčutnejši bankerot. Naša armada v Indiji bo popolno brez vsake moči. Skoro vsi naši vazali se nam bodo izneverili. — Kaj bi rekel šele danes ta Anglež, če bi hotel govoriti odkrito! Tedaj namreč niso bili Angleži v toliki stiski, kakoršno jim sedaj provzročajo Buri. Že v dolgotrajni vojski s tem rodom so pošle Angliji malone vse moči in bi bili torej ob eventuvalnem uporu v Indiji že a priori poraženi, če ne bi odpoklioali iz Južne Afrike vsega vojaštva in s tem kapitulirali pred Buri. Vse-kako je za poslednje položaj v notranjem Azije velike važnosti. Razno. Nemci se boje. Budjeviški Nemci so prosili ministerstvo, naj zabrani, da bi češki listi pozivali na bojkot proti Nemcem. — Melioracijski zaklad. »Nar.Listy« javljajo, da se bo melioracijski zaklad v novem drž. proračunu povišal za 1,500.000 K. — Cehi nameravajo zahtevati, da se prvo podpredsedniško mesto v drž. zboru da dr. Začeku. — Nemška ljud. stranka se je 13. t. m. definitivno ustanovila na Tirolskem. Za deželnozborske volitve bode v Inomostu stranka postavila kandidatom svojega ustanovnika dr. Erlerja in župana Greila. — Avstrijski državni zbor bode imel tekoči teden samo jedno sejo. Plenarne seje bode imel od prihodnjega tfdna naprej le v torkih in petkih, da se da proračunskemu odseku priložnost natančno se posvetovati o proračunu. Pre-memba tiskovnega zakona se v prvih sejah od vlade še ne predloži, ker v ministerstvu radi nekaterih posameznosti še niso skup nega mnenja. Nemci bodo zahtevali od vlade izjav o svojih načrtih za prihodnje zborovanje. — Spor mej Francosko in Marokko. Iz Tangerja se poroča, da je marokkanska vlada ugodila vsem zahtevam španske vlade. — General Botha je prekoračil reko Baviaan in koraka proti severu. Tako poroča Reuterjev urad. — Napad na francoskega podkonzula. V Monastiru so turški vojaki napadli francoskega podkonzula. Storilci so bili takoj aretirani — I z R i m a se poroča, da je stališče sedanjega Prinettijevega ministerstva jako omajano, ker ni bilo dovolj »odločno« v zadevi zavoda sv. Jeronima in da ministerstvo še pred sestankom zbornice utegne pasti. — Vprašanje o Koweit u. Angleška je naznanila, da ne be zasedla Koweita in da ne mara rušiti kake pravice sultanove, zahteva pa, da se Koweit ne odstopi tudi nobeni drugi državi. Knjige in časopisi. S češkega narodnega gledališča smo dobili prav luksuriozno opravljeno knjigo To bo „mémoire" prvega direktorja „Narodniho divadla", g. Fr. Suberta, katerih je izšel prvi zvezek z naslovom: Fr. Ad. Šubert: „Z uplynulych dob. Dil prvy: »Moje vzpomínky.« V Praze. Tiskem a nákladem ôeské grafické společnosti »Unie«. 1902." Datirana je knjiga — ne vemo, zakaj — s prihodnjega leta. Morda zato, ker so ti spomini še mladi, še sveži ? Fr. bubert je dobil od češkega naroda častno nalogo, da v krasni stavbi, katero je s tolikimi doneski sezidal ves narod ob bregovih Veltave, pomore do zmage pravi dramatični umetnosti. Šubert je šel na delo z idealnim navdušenjem — in z vspehom. skladatelji svetovne slave so dali na razpolago češkemu gledišču svoje skladbe za premijere, umetniki, ki bo v starem in v novem svetu slavili svoje tri-umte, so sledili Šubertovemu klicu in igrali v Pragi. Tako je Šubert spoznal prve umet nike in ž njimi občeval. Iz razgpvora ž njimi in iz njihove korespondence zbira zdaj zna čilne poteze in jih podaje občinstvu. Tu se nam predstavljajo igravci in igravke : C o -q u e 1 i n, Helena Modrzejewska, Marija VV i 11, Marija Ivanovna G o r 1 e n k o -Dolina, Erna Tur olla, Marija Ru-žička Strozzi (katera je pela tudi v koncertu „Glasbene Matice".) Od skladate-jev spoznamo tu Verdija, Goldmarka in Cajkovskega. Knjiga je krasno opravljena, posebno jortreti so mojstrski. A. Dopisi. Iz DobrepolJ, dne 13. vinotoka. (Skrbi naših nasprotnikov.) Kmetijsko društvo v Dobrépoljah si gradi — kakor znano — novo skladišče ravno sredi vasi. Ce Bog dá, bo leto obsorej s svojimi napravami ehko v novih prostorih, ker je tudi poslopje za mlekarnico že zgrajeno. Upati je, da se društvo v novih prostorih vsestransko razvije v korist in veselje zadružnikov. Te dobe se pa boje nasprotniki zadruge, strah jim je prišel že v možgane in komaj je stavba pod streho, jim gre že ob — pamet Naš stari prijatelj Berdaus že ne ve, kaj bi počel. Šest let se že junaško premaguje, da ne podi od jeze zaradi zadruge, ki je tako daleč od njega, da jo mora iti nalašč gledat, ako jo hoče videti, ali sedaj pridejo ti ljudje na sredo vasi in sicer brez njegovega dovoljenja in še vprašali ga niso, ali postavijo svojo hišo pred njegovo hišo. Ali ni to žalostno ? ... To je »za počit!« . . . Pa bodo že še kakšne »arcnije« našli, ki bodo to nesrečo preprečile. O, to je dobro, da ni Berdaus sam v taki nesreči, da ima še zveste prijatelje, ki se ga drže, ki ga tolažijo, ki iščejo »are-nij« za svojega prijatelja. O, da bi le prave našli. Te, ki ste mu jih sedaj ponudili, prijatelji, menda ne bodo dovolj gnale »gor in dol«, treba bo drugih, da ga ne bo več jeza napenjala. Kaj so mu pa dali zavžiti prijatelji, kakor so za resnico in pravico se boreči E r č u 1, resnicoljubni župan Ž n i -d a r š i č in najnovejši njegov žlahtnifc, kakor se govori — mi seveda tega ne vemo — nadučitelj Engelman. To so modri možje, ti so uganili in so nasvetovali pritožbo proti zadružni pivniciv novem poslopji, češ, da s e. bodo otroci motilipri šolskem poduku. (Ne smejajte se!) Uganili, skovali in odposlali potom p. n. županstva na c. k r. okrajni šolski svet in sedaj preiskuje to zamotano stvar c. k r. o r o ž -n i š t v o , saj druge oblasti pri tem menda nimajo besede — nepristransko seveda, o čemur bodemo že kako poročali. Za enkrat je Berdausu po tem prašku odleglo, in to je že nekaj. Ta »deteljica«, človek bi mislil, da »sliši travo rasti«, se že sedaj pritožuje proti zadružni p i vnic i, ko še nihče ne ve, kjebo, in svojo hudobnost inumazanost odevastako pro-z o r n i m p 1 a š č e m, kakor je skrb za šolo pri teh ljudeh. Pojte rakom žvižgat liberalci ¡Torej iz poslopja, ki stoji za šolo, ki nima proti š o 1 i n i t i o k e n , niti vrat, se bo motil šolski poduk, a iz Berdausove gostilne, ki je bližje šole in v šolo obrnjena, se ne moti? ... O, vi za šolo vneti ljudje, porabite svojo skrb kje drugje, kjer se vam bo bolj obrestovala! Ali menite, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Kočevji samo za to, da bo s a n k c i j o n i r a 1 o vaše neumnosti? . . . Poredneži, ki vbo vedo, pa se smejejo naši nevolji, pa pravijo: »Zakaj ste tako v ognji precej ?« ¿akaj dvomite o »skrbi za šolo« pri »deteljici«. Poslušajte! . . Občinski odbor, v katerem je prvi svetovalec Erčul, peti pa Berdaus, ki navzlic nezaupnici občanov še gospodari — ne vemo po čegavi milosti — že eno leto čez postavno dobo, bo sklenil v prihodnji seji, — glasoval bo za sklep tudi Berdaus — soglasno, da se odpravi tudi Berdausova gostilna, z a -radi katere so se morala šolska okna .že zapirati. No, če je pa tako . . . potem klobuk z glave! Ribniški »Novičar«, naj se kmalu oglasi v Dobrepoljah, ga že komaj čakamo. S Trate v poljanski dolini, 14. oktobra. Da otmem pozabljivosti zadnje deželnozborske volitve v naši občini, evo častitim „Slo-venčevim" bralcem kratko zgodovinico. V naši občini je bilo 182 opravičenih volivcev, toda liberalni občinski tajnik „Boštinov Fran-celj", sin bivšega „tabrovskega šoštarja", je v svoji liberalni učenosti izpustil iz voliv-nega imenika kar 20 naših volivcev, za kar še sam libjralni župan ni vedel. Volitev se je vršila mirno, vendar pa liberalci debelo lažejo, da je žendarmerija gospoda kaplana iz volivne sobe izgnala. Da to ni res, dokaže lahko 100 prič. Baron Lazzarini je dobil en tucat glasov, dr. Brejc 142, pl. De-tela pa 154 glasov. Po volitvi so ljudje rekli, da je to dvanajst liberalnih jogrov, vprašanje je, kdo med temi je Judež Iškarijot? Ubogo mala četica naših liberalcev je pa po drugi strani jako imenitna, ker ima svojega generala v osebi gospoda Antona Požarja, nadučitelja na Trati. Liberalna gospoda 1 Dovolite ali ne dovolite, da se ob tega liberalnega generala malo obdrgnemo. Dičijo ga izredne odlike, radi katerih pravijo da je bil že večkrat premeščen. Tratarei nismo za vidni ljudje, vendar pa mu želimo še eno tako odliko. Tega liberalnega generala sedaj strahovito jezi, da so liberalcem volitve tako jalovo izpadle, čuden je ta general, sam se je izjavil osebno pred piscem teh vrstic, da on ni liberalec, pa tudi ne klerikalec. Gospod general, vprašam vas, kaj pa ■te? Ako niste liberalec, zakaj pa nas na padate po umazanih časopisih. Pisali ste o meni, da imam zmršeno brado, b tem ka-žete, da imate skrit talent frizerstva. Dru-zega moža napadate, da rad pije klerikalno vino, vendar je moral ravno ta mož nekoga pod pazduho vleči, ker se je preveč klerikalnega vina privoščil. Napadate bivšega gospoda kaplana in gospoda župnika, dasiravno ste po zadnjega dobroti precej klerikalnega vinca popili. Toda mi vam tega ne zavidamo, ker vemo, da to niso glavni vzroki, zaradi katerih se togotite, ampak glavni vzrok tiči v tem, ker ne trobimo v vaš liberalni rog, ki ima tako „fovš" glas, da še trezne liberalce bolijo ušesa. H koncu dostavljam še, koliko je verjeti besedam tega liberalnega generala. V farni cerkvi na Trati je bil že trikrat za organista. Ko je to službo popustil drugič, rotil se je namreč in rekel: „Toliko h...... naj me vzame, ko imam las na glavi, ako bom Tratarcem še orglal in prosil za to službo." In glejte, kmalu je prosil za to službo in jo tudi dobil. Čez malo časa pa je v neki liberalni togoti zopet službo popustil in rekel, da Tratarcem tudi za 2000 goldinarjev na leto ne orglja. Ali to pot jo je pa skupil, še celo njegovi liberalni jogri ao rekli: »Požar nam ne bo nikdar več orglal!" Tako je! Dnevne novice. V Ljubljani, 15. oktobra. Kneza Windischgraetza, starosto knežje hiše, je včeraj cesar vsprejel v posebni avdijenci, ki je trajala eno uro. f Ivan Pelikan. 16. maja 1900 je umrl vel. č. g. Ivan Pelikan, kanonik v Motovunu v Istri, ki je 1. 1874. dovršil bo-goslovske nauke v ljubljanskem semenišču. Ker morda nekateri izmed njegovih sošolcev niso bili pravočasno obveščeni o njegovi smrti, naj pričujoče naznanilo vzamejo na znanje ter se pokojnika spominjajo v molitvi; sošolci-duhovniki pa naj opravijo zani obljubljeno sveto mašo. Dr. I. b. Rakteljeva petdesetletnica. Dati e s je preteklo petdeset let, odkar je gosp. vodja in nadučitelj Raktelj nastopil svojo prvo službo na Blokah. Služboval je potem še v Radoljici in na Dobrovi, od koder je prišel leta 1862. v Ljubljano. Tu služi toraj štirideseto leto, kot zastopnik učiteljstva v c. kr. mestnem šolskem svetu pa funkcijonira že 25 let, kar je gotovo dokaz spoštovanja, katerega uživa slav-ljenec med svojimi tovariši. S svojim korektnim in prijaznim vedenjem si je pa pridobil simpatij tudi v meščanskih krogih. Jutrišnji večer bode mu dokaz, da vemo ceniti njegovo tiho pa vstrajno delovanje. Kedor se še misli udeležiti, zglasi se še lahko v teku jutrišnjega dopoldneva. Serenada bode jutri zvečer ob pol 8. uri. Predavanje v »Katol. Domu«. Opozarjamo na jutrišnje predavanje v veliki dvorani »Katol. Doma«. Začetek točno ob Vi8. uri zvečer. Predaval bode g. dr. K r e k. K obilni udeležbi vabi odbor »Slov. kršč.-soc. zveze«. — Predavanja se bodo odslej vršila vsako sredo zvečer. »Slovansko središče«. Državnozbor-ska skupina slovenskih katoliško-narodnih poslancev, ima svojo sejo 17. t. m. dopoldne ob 10. uri. Razgovor je o parlamentarnem položaju. Iskreno zahvalo izrekam tem potem vsem mnogobrojnim dobrotnikom, v prvi vrsti preč. g. kanoniku Jan. Rozmanu v Ljubljani, ter vsem drugim preč. gg. župnikom po deželi, kjerkoli sem nabiral milo-dare za indijanske misijone v Minessoti, za njih obilno naklonjenost. Bog povrni stotero ! P. Simon Lampe O. S. B., indijanski misijonar. P. Simon Lampe ostavi te dni Kranjsko. V sredo se odpelje preko Italije, kjer obišče v Rimu Monte Cassino, potem pa skozi šentgotharški predor in Einsiedeln v Bremen, in od tod 5. nov. preko velike luže v Ameriko. Poročil se jo v Škofji Loki g. Anton Bradaškaz gdč. Jerico F1 a n d e r. Obilo sreče I Osebna vest. Vojaški stavb, ravnatelj podpolkovnik V. B e r a n e k je došel iz Gradca nadzorovat tukajšnja vojaška poslopja. Pevski zbor „Glasbene Matice" je na svojem rednem občnem zboru dne 7. okt volil za dobo enega leta nov odbor, ki se je tako konstituiral: načelnica ženskega zbora je gospa Julija Ferjančič, nje namestnica gospa Leopoldina Lončar, tajnica gospica Minka Škafa e r n e ; načelnik moškega zbora je prof. Anton S t r i t o f, "njegov namestnik dr. Fran Tominšek, povovodje namestnik Anton Razinger, tajnik dr. Ivan Orel, blagajnik Pavel Lozar, arhivar Slavko Bukovic, odborniki: Josip Jak, Avgust P u c i -har, Avgust Stamcar in Ivan Z a v r š a n. Dalmatinski Hrvatje tržaškim Slovencem. Dalmatinski Hrvatje, zbrani na proslavi časnikarja poslanca gospoda Jurija Biankinija, poslali so v ime protesta proti divjaškemu napadu na osebo gospoda dr. Rybafa 230 kron za slovenske šole v Trsiu. — Dar v kulturne namene je najprimerneji protest proti nekulturnemu činu tržaških Lahonov. Shodi poštnih uradnikov. Z Dunaja se poroča: Dne 13. t. m. so se v raznih avstrijskih mestih vršili shodi poštnih uradnikov. V prvi vrsti se je razpravljalo o sestavi službene pragmatike in se je zahtevalo, naj društvo poštnih uradnikov sestavi memorandum, kateri naj se izroči vladi potom državnega zbora. Razpravljalo se je o pomnožitvi službenih mest 6., 7. in 8. či-novnega razreda. Dokazovalo se je, da po sedanjih službenih razmerah ima le mal del poštnih uradnikov upanje doseči osmi či-novni razred. Okolu 36 odstotkov stopi jih v IX. ali tudi X. činovnem razredu v pokoj. Poštnim prometnim uradnikom naj se orno goči doseči tudi VII. oziroma VI. činovni razred. Omogoči naj se, da poštni uradniki vsaj po 15 službenih letih pridejo v IX. činovni razred (dve leti praktikant, šest let asistent, šest do sedem let oficijal). Ker poštna služba zahteva posebnega telesnega in duševnega napora, naj se število službenih let zniža od 40 na 35 let. Odpravi naj se službene kavcije. Dotične resolucije so bile sprejete. Na Dunaju je shod poštnih uradnikov pozdravil osebno župan dr. Lueger, ki je dejal, da je avstrijska poštna služba vzorna. V državnem zboru bode dr. Lueger spravil v razgovor želje poštnih uradnikov in prepričan je, da bodo vse stranke vstopile za poštne uradnike. Okrajno sodišče v Novemmestu se tekom oktobra preseli v prenovljeno poslopje okrožnega sodišča. Komisijonelni ogled se vrši 17. t. m. V Krškem je otvorila gospa Friede-rika Kessler tople in mrzle kopeli v svoji hiši sredi mesta, kjer je bila prej lekarna ranjkega njenega očeta gospoda Friederika Bomches-a. Nesreča. Iz Spodnje Idrije se nam poroča: Dne 11. oktobra je padla v gozdu smreka na Jakoba Kenda. Iskal je zaslužka za svojo številno družino, a našel tako hitro smrt. Zapustil je vdovo z desetimi otroki. Nesreča nikoli ne počiva, zato pazite, delavci ! Kaj je s stoletno pratiko za dvajseto stoletje? Na mnoga vprašanja odgo varjamo, da se pridno tiska in bo v zalogi „Katol. tiskovnega društva" izšla vsaj do Božiča t. 1. Ne bo kakor prejšnja po nemški izdelana, ampak lepo, velekoristno izvirno slovensko delo iz veščega učenega peresa. Iz Rudnika pri Ljubljani se nam piše: Na surovi dopis našega učitelja J. Pe-triča v »Slov. Narodu« proti našemu gosp. župniku izjavljamo župljani, da ljubimo in spoštujemo svojega župnika in mu z veseljem izročamo svoje otroke v poduk. Odločno tudi protestujemo, da bi nas imenoval strahopetne kimovce. Gospodu učitelju svetujemo, da bolj skrbi za šolo in ljudi pusti v miru. Ubil se je na Peter Mayerjevem dvorišču v Kranju Franc Puster. Padel je z lestve in obležal na mestu mrtev. Ljubljanske novice S t i r a s k o č i 1 je danes v bližini škofije voz elektriške ieleznice. — Pogrešajo že od 27. septembra t. 1. 12letno Frančiško B e r n o t. Odšla je od svoje matere, stanujoče v Bohoričevih ulicah št. 28, in se ni več vrnila. Vsa poizvedovanja so bila doslej zaman. — Kolesar povozil je včeraj opoludne osemletnega Stanko Pajka v Komenskega ulicah. — Spodletelo mu je. V nedeljo je nek Wallach iz Trsta hotel prikorakati v 17 urah iz Trsta v Ljubljano, ne da bi se kje ustavil. Naznanil je to po časopisih, sedaj pa javlja, da je prišel Bamo do Stare Srange, ki je oddaljena kakih 17 klm. od tu, ondi pa so ga moči zapustile Prehodil je 85 kilometrov v 13 urah 20 minutah. — Pri novem mostu bodo nastavljeni kandelabri do konca tekočega meseca. Ob straneh mostu se bodo nasadile akacije. Ob desnem bregu so odkrili zidano staro škarpo. Kako štajerski Nemci širijo svoj jezik. Po nekaterih slovenskih krajih Štajerske dajo Nemci prepisavati svojim otrokom in otrokom slovenskih starišev ali pa jim ustno ponavljajo naslednjo »nemško molitvico«: »Gelöbnis: Wir geloben, von nun an unter einander nur deutsch zu sprechen. Wer das Versprechen nicht hält, ist ein Schuft und muss bestraft werden. — Gebet: Vor den Menschen, die uns im Deutschen hinderlich sind, beschütze und behüte uns, o Gott, wir bitten dich. Sie schaden uns im irdischen Leben und werden uns in der Not keinen Pfennig geben. Wir aber wollen stets das Deutsche lehren und unsere Feinde gar nicht hören. — Dieses Gebet sollten deutsche Eltern ihren Kindern täglich nach dem Aufstehen hersagen lassen!" — Napram takemu VBtrajnemu širjenju nemščine so na slovenski strani žalostni pojavi, da slovenski rodoljubi s svoiimi otroci nemško govore. Bomba pod namestniško palačo. Tržaški »Novi List« poroča : Na zemljišču kjer je prej stalo staro poslopje namest ništva, se zdaj kopajo temeljni za novo zgradbo. Ker nova zgradba za namestništvo pride nekaj metrov naprej proti vrtu na velikem trgu, kopajo ondi zdaj temelje. V petek so težaki kopali na mestu, kjer jo prej stal tlak pred namestništveno palačo, na strani, kjer je navadno bila vojaška straža. Ko so dospeli do metra globoko, našli so ondi zakopano bombo napolnjeno zdinamitom in je bila na isti pričvr-ščena užigalna nit. Bombo so delavci oddali redarstvu, katero jo je pregledalo in došlo do prepričanja, da jo ista bila zakopana pred kakimi 4—5 leti, torej v dobi vlade Todora Rinaldini, v času torej, ko so irredentisti bili v volivni abstinenci in ko so Rinaldini-Vcnezijanove mrežo bile še irre-dentistiški javnosti skrite. Nov župan v Poreču. Iz Poreča poročajo, da je bil ondi izvoljen županom odvetnik Jožef Callegori. Borba za slovanske učitelje v Istri. Leta 1895 se je imelo popolniti eno definitivno učiteljsko mesto na italijanski ljudski šoli v Opatiji. Hrvatska občina Vo-losko je predložila za to mesto deželnemu odboru tri prosilce, ki so sicer hrvatske narodnosti, a so bili vsi trije usposobljeni la poučevanje na ljudskih šolah z italijanskim učnim jezikom. Dež. odbor istrski ni hotel nobenega od teh treh prosilcev predložiti deželnemu šolskemu svetu v definitivno na-meščenje, na kar j» deželni šolski svet nekega laškega učitelja imenoval provizorično na dotično mesto. Občina je proti temu re-kurirala na naučno ministurstvo, katero pa je rekurs odbilo iz formalnih razlogov. Na to se je obrnila do upravnega sodišča, ki je leta 1898 ugodilo rekurzu in naložilo naučnemu ministerstvu meritorno rešitev to zadeve. Ministerstvo je zopet rešilo Btvar nepovoljno za občino, katera se je zopet obrnila do upravnega sodišča z istim vspe hom, kakor prvič, na kar je ministerstvo v tretjič rešilo stvar nepovoljno za občino. V soboto se je pred upravnim sodiščem pod predsedništvom senatnega predsednika dra. Alterja v tretjič razpravljalo o rekurzu voloske občino in upravno sodišče je odločilo, da je odlok naučnega ministerstva nezakonit in bo moral vsled tega lašk učitelj, ki je že 6 let provizorično nameščen na opatijBki šoli, odstopiti Bvoje mesto enemu od onih treh od občine predlaganih učiteljev! — »Edinost« pravi k temu: »Komentarja ne treba. Ni-li to pravi boj občine proti deželnemu odboru in proti vladi: za pravo, za zakon in za izvedenje pravoreka najviše sodne instance v upravnih stvareh. To je že višek, ki je možen le ob nenormalnih in nezdravih razmerah, v katerih živimo mi !« Nesreča v cerkvi. V cerkvi v Kr-minu so zlezli trije otroci na kamenito škropilnico z blagoslovljeno vodo. Kamen pa se je odtrgal, razbil in ranil enega otroka tako nevarno, da bo morda treba odrezati mu nogo. Zahvala. Podpisana Frančiška Ilo iz Gorenje Vasi pri Ribnici, h št. 22, zavarovala sem pri domači »Vzajemni zavarovalnici« hišo in gospodarska poslopja za 2600 K. Ker mi jo 5. t m. oboje zgorelo, izplačala mi je zavarovalnica danes lojalno celo svoto. Za točno in naglo izplačilo , — med vsemi zavarovanoi dobila sem jaz prva denar, — se »Vzajemni zavarovalnici« toplo zahvaljujem in jo priporočam vsem, ki hočejo svoje imetje zavarovati. Gorenja Vas pri Ribnici, dne 12. oktobra 1901. Franca lic. France Ilo, priča. Povišani stroški za patente. Z Dunaja se poroča, da bode pristojbina za naznanila patentov pri patentnem uradu znašala od 1. jan. 1902 namestu 20 K — 30 K. Letne takse se ne podraže. Za ljudi, ki so brez sredstev, so baje določene olajšave. Samomor profesorja. Z Reke se poroča, da se je ondi ustrelil profesor zagrebškega vseučilišča Andrej Jakovčič. Bil je na mestu mrtev. Razpisano učiteljsko mesto Služba učitelja je razpisana na štirirazrednici na Jesenicah. Prošnje sprejema do 25. t. m. okr. šol. svet v Radovljici. * * • Od raznih stranij. Splošna stavka premo ga rjev na Francoskem. V okraju Pas de Calais je bil oddanih 9331 glasov za generalno stavko premogarjev in 5832 glasov proti stavki. — Potre 8. V bližini Aša na Češkem so čutili včeraj tri močne potresne sunke. — Nemški poslanik v Londonu grof Ilatzfeld v kratkem odstopi. Naslednik mu bo baje knez Radolin, nemški poslanik v Parizu. — Zaroka nadvojvodinje Elizabete. Pri včerajšnjem dvornem obedu v Schonbrunnu povodom zaroke nadvojvodinje Elizabete s princem Otonom Windisch-graetzom, je bil navzočon tudi grof Lonyay 8 svojo soprogo. Pozneje jo cesar počastil grofico s polurnim obiskom. To je bilo prvikrat, da je bil grof b soprogo na dvornem obedu. Cesar bode princa Otona Windischgraetza odlikoval z redom zlatega runa. Princ Oton Windischgraetz so je včeraj popoludnc mudil na obisku pri grofici Lonyay v Iletzeldorfu. Blagor, oče zaročenčev ima posestvo na Bledu in se je udeležil tudi II. slov. katol. shoda. — Cesarjev dar novozaročoncema. V dvornih krogih so trdi, da namerava ceBar grad Laksenburg, v katerem je po letu bivala nadvojvodinja Elizabeta, prepustiti novo-zaročencema v last. — Papežev dar. Zadrskemu nadškofu Mat Dvorniku je podaril papež dragocen naprsni križ. — Stavka pekovskih pomočnikov se je sedaj pričela v Palermu. — Portugalska kraljica mati je odpotovala z Dunaja. Pred odhodom jo je obiskal še naš cesar. — Predsednik o g o r -b k e g a državnega zbora bode, kakor trdijo razni listi, grof Apponyi. — Momsonov jubilej. Znani slovano-žerec berolinski profesor Momsen praznoval je 13. t. m avoj 501etni službeni jubilej, odkar je redni profesor. — Prememba na afganistanskem prestolu. Iz Simlo hr-zojavljajo: V Afganistanu |e vse mirno. Pri pogrebu Abdur Rhamana v Kabalu je velika množica napravila ovacije novemu emiru Ilabib Uilahu. — Na meji Afganistana stoji 40.000 ruskih vojakov pod vrhovnim poveljstvom generala Galacina. Sodi se, da bodo Rusija podpirala evontuelne preten-dento proti sedanjemu kanu. Angleži so tudi tu v velikih skrbeh. — Poslanca Mali k a so njegovi volivci v Deutach Lands-bergu pozvali, naj odloži svoj državnozbor-ski mandat, ker je kandidiral na podlagi nomške ljudske stranko, sedaj jo pa to stranko zapustil. — Kronanje angleškega k r a 1 j a so bode zopet opustilo. Vzrok, da so kronanjo šo ne bo vršilo, jo baje kral|eva bolezen. — Poziv k umoru r u s k e g a c a r j a. V Parizu so jo moral zagovarjati histonk in pesnik Lourent Tailhade, ki je v anarbistiökem liatu »Li-bertaire« za ¿asa bivanja ruskega carja priobčil članek, v katerem je dri. pravdniStvo spoznalo poziv k umoru ruskega carja. Zola je pričal na korist obtoženca, češ da članeka ne more obRojati. Tailhade je bi! obsojen na lletno ječo in 1000 iuntov globe, odgovorni urednik listov pa na 6 mesecev ječe in 500 funtov globe. Po obsodbi je občinstvo klioalo: »Živel anarhizem. Smrt tigrom .'« Proti dvoboja se namerava ustanoviti v našem drž. zboru zveza tistih poslancev, ki nasprotujejo dvoboju. Ta zveza izvrši organizacijo nasprotnikov dvoboja. Avstrijski vojaki snaiili Prusa-kom čevlje „Budapešti Hirlap" se poroča: Ko je nedavno se pruska vojaška godba pripeljala na Dunaj, zapazilo se je, da se ji je takoj pri izstopu iz železniških vozov približal oddelek avstrijskih vojakov. Vsak avstrijski vojak je imel v rokah kartačo za snaženje čevljev. Naši vojaki so se vrgli pred Prusaki v prah na kolena in gg. Pru-sakom snažili čevlje. Občinstvo je ob tem prizoru glasno mrmralo. Preosnova naiih peipolkov. Listi poročajo, da predloži vojno ministerstvo še v tem letu državnemu zboru načrt zakona, i vsled katerega se bodo pešpolki preosno-vali. V smislu tega zakonskega načrta bi obstojal vsak pespolk iz treh, mesto kakor prej, štirih bataljonov; iz ostalih 102 bataljonov pa bi se ustanovilo 34 novih pešpol-kov tako, da bi imeli potem 136 pešpolkov. Ob enem poročajo listi, da se vojno ministerstvo bavi z vprašanji dveletne stalne službe in pa z napravo nove uniforme za inianterijo. Osemdesetletnica učenjaka Wir-chowa Iz Berolina se poroča: Vsi listi proslavljajo osemdesetletni rojstni dan Wir-chowa v slavnostnih člankih. »Klinische Wochenschrift« je priredila slavnostno izdajo, v kateri najodličneji zdravniški učenjaki vsega sveta in deloma v jezikih svoje dežele slave zasluge Wirchowa za medicino. Mej temi je na prvem mestu v latinskem jeziku sestavljeno posvečenje, došlo od profesorja Baccelli ja. Devet oseb obsojenih na smrt V Karkovu na Ruskem so te dni radi raznih roparskih umorov obsodili na smrt devet ciganov. Zdravstveno stanje v Neapolju. Pisarna Štefani javlja iz Neapoija: Stanje vseh bolnikov, nabajajočih se v Lazaretu v Nisida, se je zboljšalo. Vsi izoliranci se počutijo dobro. Delavce, ki so bili izolirani v trdnjavi Vigliena, ao izpustili. Nov slučaj kuge se ni dogodil nobeden, ni v Neapolju, ni drugod. Junaškega duhovnika so dne 4. t. m. sprejeli v bolnico za kužne v Nisido, ki se je odločil s prefektovim dovoljenjem žrtovati, če treba, tudi svoje življenje za rešitev duš nesrečnih bolnikov. Ta junak je župnik v Furngrotti, Anton Guadagno. Duhovščina in župljani so mu povodom odhoda priredili velike ovacije. K Rimu! Dočim Nemci iz Prusije razvijajo agitacijo »Proč od Rima«, prote-stantje v Ameriki pristopajo k rimsko-katol. cerkvi. Nedavno je bilo po P. O'Connerju v newyorski cerkvi sv. Frančiška Sal. sprejetih v katoliško cerkev 40 protestantov, mej katerimi so odlični profesorji, pisatelji, časni karji, umetniki in tudi nekaj bivših prote-stanških pastorjev. V preteklem letu je samo v New Yorku prestopilo 900 oseb od prote-stantizma v katoličanstvo. »Res čudno«, dejal je nek newyorški protestanški govornik, dobri nas zapuščajo, slabi in dvomljivi elementi pa prihajajo k nam ! Policijska zvijačnost. Meseca avgusta je bila iz cerkve Santa Sabina v Rimu ukradena Sasseferratova goreča slika Matere božje. Policija je prišla pač tatom na sled, ne pa tudi sliki, vsled tega ni tatov aretirala, ampak jim nastavila past, v katero so se tudi res ujeli. Tat neki portir Felice, je v neki družbi, ki se je dalje časa zbirala okrog njega, izvedel, da je prišel v Rim bogat Anglež, ki silno dobro plačuje vsakovrstne umetnine. Felice seveda ni vedel, v kaki družbi je, kjer je to izvedel, so bili sami detektivi in da je bil tudi bogati Anglež — italijanski detektiv. Felice si je potom nekega posredovalca izgovoril za sliko 10.000 lir, a ko je z ukradeno sliko prišel k Angležu, ga je policija prijela. Telefonska in brzojavna poročila. Praga, 15. okt. (0. B.) „Prager Abendblatt" poroda: Vladni komisar je pri deželnozborski volitvi v Žatou izjavil komisiji, ki je proglasila na Sohalkovo ime oddane glasove ne-\ eljavnimi ter liberalca B e r n d t a za izvoljenega, da more o pas. vol. pravici razsojati le dež. zbor in da vsled tega protestira proti sklepu komisije. Praga, 15. okt. Tukajšnja trg. zbornica je izvolila v deželni zbor dva Staro- in dva Mladočeha. Zagreb, 15. okt. Dosedanja večina občinskega sveta postavi za občinske volitve kandidate samo v prvem in drugem volivnem razredu. Čista stranka prava postavi kandidate v vseh treh razredih, a bode prodrla skoro gotovo samo v tretjem razredu. Pariz, 15. okt. Od 127.000 rudarjev je glasovalo 40.000 za, 10.000 pa proti splošni stavki. 77 000 rudarjev se je vzdržalo glasovanja. Carigrad, 15. oktobra. Buski poslanik Sinovjev je v zadnji avdijenci pri sultanu omenjal nevarnega položaja v sandšaku Muš ter zahteval takojšnje odpomoči. Pritoževal se je tudi nad postopanjem lokalnih oblastev v Stari Srbiji napram emigrantom. Pekin, 15. oktobra. Vlada je ustanovila tri nove državne urade ter odpravila več manjših uradniških mest. London, 15. okt. „Times" poročajo iz Dundee 9. t. m.: Vsled dolgotrajnega in silnega deževja je zveza mej posamnimi četami na bojišču pretrgana. Burska moč je, kakor se je bilo bati, razdelila, da lažje uide v manjših oddelkih. Poveljnik Allenley je ujel osem Burov. Po sklepu lista. »Slovensko gledišče«. »Min k a« se ne igra danes. G. Dobrovolny obolel. M es t o nje „C. & Comp." Žitne cene dnč 14. oktobra 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za jesen . .... „ „ pomlad 1902 . . . Rž za jesen....... „ „ pomlad 1902 ... . Koruza za oktober..... „ , maj-junij 1902 . . Oves za jesen...... , » pomlad 1902 . . PSenica za oktober . „ „ april 1902 Rž za oktober . . „ „ april 1902 . Oves za oktober s „ april 1902 Koruza za oktober . , „ maj 1902 (Efektiv.) PSenica banaSka . južne žel. Rž „ » Ječmen „ „ „ ob Tisi . Koruza ogerska . Cinkvant „ Oves srednji . . Fižol..... K 807 do 8-08 rt 8-14 b 8-16 7-30 n 7-31 » 7-43 n 7-44 rt 5-51 » 5-62 n 5-40 n 5-41 n 7-14 • 7-15 r> 7-49 » 7-60 borzi: K 7-94 do 7-95 n 8-30 n 8-31 Ji 700 D 701 n 713 * 7 14 n 6-90 n 6-91 v 719 » 720 n — n — M 510 b 6-11 K 8-00 do ) 8-55 » 8-15 M 8-50 7-20 7-20 675 6-60 6-80 7-15 1000 7-40 8-60 7-76 5-70 7-20 7-30 11-50 Meteorolog lfino porodilo. fiäina nad morjem 306*8 m. arednji zračni tlak 736-0an, j Cm opft-xevaaia 1 Stanj, barometri r ñu. Temv«-ratn» po r.inij» V.U.Ti N.bo sí ■3- » ¿y 14] 9 zvec. 736 1 9-8 hrezvetr. oblačno I ?. zjutr. |8. popol. 736 4 7352 92 14-5 si. zah. si. j » M. » » 1 16 Koruzna > » > 17 _ > » III. > > 1 10 Ajdova » » > 27 80 Telečje meso » 1 30 Fižol, liter. 24 PraSičje » sveže » 1 60 Grah, . . _ 60 » » prek. > 1 70 Leča, » . _ 20 KoStrunovo meso » — 80 KaSa, > . 20 Maslo . . . . > 2 40 Ričet, . . . _ Surovo maslo . . » 2 _ PSenica . . 100 k e 18 _ Mast prašičja . . » 1 60 Rž . . . » » 14 __ Slanina sveža » 1 3U Ječmen . . » > K, _ . prekajena » 1 60 Oves . . . > » 10 20 Salo..... » 1 30 Ajda . . . » > 13 Jajce, jedno . . Mleka, liter . . — 8 Proso, belo, > » 16 — 20 , navadno » > 16 20 Smetana, sladka liter — 80 Kornza . . » > 13 • kisla . « — 80 Kromnii > > 4 20 kg - Drva, trda, m* 9 Piščanec . . . 1 20 » mehka, > 6 60 Golob . , . . — 40 Seno, 100 kg 6 80 — — Slama, > > 6 40 — — Stelja, > > • • Plinati oseeki ?08b ft f, BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 228 24 11—3 Dva krojaška pomočnika, Bpretna delavca in poštenega vedenja, takoj sprejme Anton Čeh ulj, krojaški mojster na Jesenicah, Gorenjsko. 991 3—i Istrsko in laško 977 6-3 R» i n.j c, najboljše vrste, prodaja po ceni A. ŠARABOK v LJubljani, sv. Petra mitnica. — Vzorci se poSiljajo na zahtevo brezplačno. — Tam dobi se tudi Bartlielnovo klajno apno za živino. 'E ^ ^ 'i ° 1 ••».. C JÄ, - ^ - rT • I Preobleke pravila. L. Mikasch tovarna dežnikov, Ljubljana, Meitaltr| 18. o» CO CO cu -««i Ustanovljeno leta. 1H70. lia nerila za C3 J le iz b'aga od B. Bchroll-a, Graumann-a in Blegel-a. Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domača delo. Za lzborno delo In najreelnejo postrežbo Jamči tvrdka &. c JCamann, JSjuBijana, Mestni trg Štev. 8, Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov. Tu je v zalogi originalno dr. Oaatav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Pleaa-ovl, Httokel-ovl, Plohler-Jevl klobuki lz dlake ln lodna, najboljše v žokih, nogovlcah, kravatah, moderolh in žepnih roboih, razno drugo modno in pleteno blago za gospode, dame in otroke itd. itd. Lastnii izdelovalnica predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurenoe. Ko bi se pripetilo, da bi kupce bil nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blairom, ga Kamenjam ali pa na zahtevo vrnem denar. 1092 26— * ca S o> «M >■ a> rs» b» m i radi 19 Tesarski pomočniki (cimpermani) se sprejmejo proti dobremu plačilu pri 984 7—3 Josip Lehner-juy tesarskem mojstru v Ljubljani. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje cerRveniR paramentov. Izdeluje oele ornate, kazale v vseh liturgičnih barvah, plavijale, obhajllne borzo, itole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. Prevzame tudi naročila na bandera in baldahlne ter izvrSuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. 704 12—10 Bi Dunajska borza,. Oni 14. oktobra. 8kipai državni dolg v notab..........98 55 Skupni državni dolg v srebru......98-45 Avstrijska zlata renta 4°/........11875 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 95 50 Ogerska zlata renta 4°/0........118 80 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....92 85 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1633 — Kreditne delnice, 160 gld.......618 50 London vista ..........838-97'/, Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drl.velj 117-25 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr, cekini ..... 23 45 19 02 92-63 11-31 Oni 14. oktobra. 3-2"/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . . 190 — 6°/0 državne srečke I. 1860, 100 gld. . . . 170"- Driavne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 214— 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 100 kron . 94-95 Tišine srečke 4»/„, 100 gld.......144-10 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 257'- Dunavsko rravnavno posojilo 1. 1878 . . 105 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 94-35 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 427- - > > južne železnice 3°/0 33J50 > » južne železnice 6°/„ 12160 » > dolenjskih železnic 4°/0 . —' — Kreditne srečke, 100 gld..............398 — 4°/„ »rečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 500 - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld, . 46 25 Ogerskega > , > 6 > . 24- — BudimpeSt, bazilika-srečke, 5 gld. ... 15 75 Rudolfov» »račk» 10 gld. ... 65 — Sa'move srečne. 40 gld. St Gendis srečke, tO gla . , Waldste'nove srečke, 20 gld , , Ljubljanske srečke . . Akcije anglo-avslrijaice banuc 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. t. Akcije tržaškega Lioydn 50!) gld. Akcije južne železnice, 200 gld". sr. . . SploSna avstrijska Jtavbinska družba • Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarika iružba, 70 gld. Papirnih rubljeiv 100........ 216 — 270 -399 2& 6350 260 60 5490 — 826 -74 — 138 -343 50 422 -253 75 Sdf Nakup ln prodaja IS vsakovrstnih državnih papirjev, areik, denarjev itd. Zavarovanja za ignbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlantna izvrlitev naročil na borzi. mammmmmmammmmmmmmmmm Menjarnicna delniška družba „M EKCil R" I., Wollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. W PoJaiL.Ua v vseh gospodarskih in Inučnlh «tvarob, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulacljakib vradnaataib papirja* in vestni 'viti za dosego kolikor je mogoče viiocofa obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (rfarnic.