J^oStnTna plačana / eotovln' Leto IX9 št. 209 Lfubliana, četrtek 6. septembra 1928 Cena 2 Din ja 4, <| Stane ineitcčno iim —; m imm» lamstro Din *tr— neobrano. O^aa po tarifa. Uredništvo t Ljubljana, K. na t lova ulica Stcv 5/L Ttleton št. t07» in aSo*, ponoči tudi it. <034. ■•kopi«! se na *pa£ajae Vy*mMw1 UiaMJana, uttca ta. 54. — Telefon k. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in 1» Ljubljana, k. 4. — Tdeion s«c« Potfrvtaid: Maribor, Ateksan It 13 — Celje, Aleksandrova Račaa pri pottnen ček. zavodu: L)ob» lana ftt. tt.U* • Praha čiakj 76.1*0, Wi«i, Nr. m$J4L / , Ljubljana, 5. avgusta. Navadili smo se že, da dobivamo iz Primorja samo črne vesti. Dan na dan nam jih prinašajo privatniki ui časopisi, vsi pa pripovedujejo isto, vsi popisujejo isto strahotno vrsto zločinov, ki se vršijo nad našim narodom, mu uničujejo celice narodnega organizma aiu-go za drugo in pripravljajo oopoino propast vsemu, kar nosi znake neitali-janskega življa. Ena najhujših vesti pa je ta, ki naznanja konec prvega giasi a Jugoslovenov v Italiji, tržaškega dnevnika «Edinosti». Fašistična oo'as; je utemeljila svoj' dekret s tasimi razlogi, da se iz njih samih najzgovorne.ie pokaže vse strahotno nasilje, ki tlači naš narod onstran državnih meja. «Edinost» je bila glavno giasiio našega naroda v Primoriu. Nad poi mi ijo-na naših rojakov je iz nje črpalo svoje znanje o sodobnih dogodkih, je bilo po njem v kontaktu z utripanjem širokega sveta in se moglo po njem odzivati življenju zunaj. Sedaj se uničuje ta pre-važnj organizem narodnega življenja m dekret fašističnega nasilja ustvarja praznoto, ki se v danih razmerah ne da napolniti z ničemar enakovredni.i. S tem se uničuje civilizacija in naš red se potiska nazaj na stopnjo onih, ki še ne čutijo potrebe po te vrste duševnem udejstvovanju. Fašistični čin j« teOaj eminentno protikuituren, je Darbarsko uničevanje dobrin sodobne civilizacije. Uničenje »Edinosti» je mnogo h nego ustavitev kateregaKili nefašistič-nega italijanskega lista. Zakaj italijanski publiki je lažje najti nadomestilo v drugih italijanskih listih; slovensko občinstvo pa spričo jezikovnega momenta ne more izvesti slične zamenjave ter je zaradi tega tem huje prizadeto. Celotno slovensko civilizacijo je s herostratskim dejanjem tržaške preiek-iure zadel hud udarec. Zakaj ie sme se prezreti, da je bila «Edinost» eden najstarejših naših listov in da je imela v zgodovini slovenskega časnikarstva odlično mesto. Celotna zgodovina velikega dela slovenskega ozemlja je tesno zvezana z imenom «Edinosti». Značilno je, da se je zadušitev «Edi-nosth izvršila komaj nekaj tednov po ratifikaciji nettunskih konvencij. Fašisti so s tem potrdili našo domnevo, da jim ni za mirno sožitje z Jugoslavijo in da jih tudi samoponiževanje, kakršno je za nas brezdvomno bila ratifikacija v sedanjih razmerah, ne more iztrezniti, da bi spremenili svoje nasilne in barbarske metode na jugoslovenskem ozemlju Italije. S tem, da je fašistična oblast ukrenila svoj barbarski udarec baš sedaj, je pokaza!a, da hoče oger čenje med Jugosloveni še bolj oodžgati in nam pokazati na kolikor mogoče evi-denten način, da nikakršna spravlji-vost z naše strani ne more učinkovati orniljevalno na fašistično taktiko napram našemu življu na oni strani Ako pa k temu prištejemo še, da se je istotako nekaj tednov po ratifikaciji nettunskih konvencij izvršila tudi pro-klamacija albanske kraljevine, kar je nedvomno izraz italijanske imperijali-stične. proti Jugosiaviji napenene politike na Balkanu, se razvidi popolnoma Jasno, da smatrajo v Rimu ratifikacijo edinole za tribut vazala ali slaoiča.,. Sodobna Evropa postav;ja manjšinski problem vedno bolj v ospredje. Od leta do leta se bolj množi število tistih uvidevnih politikov in kuHurmh ljudi sploh, ki smatrajo, da je od upoštevanja manjšinskih življenskih potreb odvisna trajnost evropskega miru. Uvideva se vedno bolj. da pomenja neupoštevanje manjšinskih pravic — poostritev narodnostnih soorov in ogrožanje mirovnega stanja. Manjšina, ki se ii sistematično uničuje vse, kar nosi zrnke samostojnega narodnega življenja, je prisiljena misliti na učinkovitejša sredstva nego so ona. ki ostajajo v skladu s sodobnim mirovnim stremlieinjem. Ako je tudi raš narod prisiljen misliti na taka sredstva, ne pade za to niti senca krivde nanj. Proces proti sorodnikom atentatom Zamboniia Rim, 5. septembra o. Pred posebnim tri-bumalom za zaščito države se je dane* priče! proces proti sorodnikom A.nteja Zani-boniia. ki ie 31. oktobra 1926. izvršil v Bo-logni atentat proti ministrskemu predsedniku Mussoliniiu in ki so ga fašist? na licu mesta linčali Obtoženi so trije, Zaniboni-jev oče Momob, niegov brat Ludvik in teta Virgilia Taparoni. Vsi triie so obdol-ženi. da so hoteli umoriti Mussoliniia in izzvati oboroženo vstaio. Na današnji razpravi je bil zaslišan Monrmlo Zaniboni, ki je baje priznal, da je anarhist. Senzacionalne aretacije v Zagrebu Zagreb, 5 septembra 11. Danes je policija are-ttrala večie število trgovcev, fci so osumlje«i. da so bili v zvez! z dvema sinovoma znanega zaisrrehškeza frrsrovca s papiiriem Sahana Ba>le so razprodajah raznim trsroivcem papir. ki so ga okradli »Narodmi prosveti« v skupni vrednosti 120.000 Din. »Edinost" ustavljena na Mussolinijevo zahtevo? „Piccolo" zahteva, naj se ustavijo tudi vsi drugi slovenski listi. - Silen vtis na naše rojake Trst, 5. avgusta, o. Vest o ustavitvi «Edinosti». ki se je razširila že sinoči po mestu, je napravila globok vtis na vse slovenske kroge, dasi je bilo pričakovati po vztrajni gonji, ki jo je vodilo glavno fašistično glasilo proti slovanskemu tisku in posebno proti »Edinosti*, da se bo to v kratkem zgodilo. Predvsem se je v tem pogledu prizadeval pokrajinski tajnik fašistične stranke inž. Kobol. Gonja se je vodila sistematično že nad dve leti. Preteklo soboto sta bila pri ministrskem predsedniku na raportu tržaškj prefekt FornacciarJ in Inž. Kobol. Po povratku v Trst so takoj sledili prvi konfiskacijski ukrepi proti slovenskemu tisku in nato ukrep o ustavitvi »Edinosti«. Tržaški «Popolo» pozdravlja ustavitev edinega slovenskega dnevnika v Trstu z vidno cadovoljnostjo pod naslovom «Pravica», *II Piccok>» pa izraža bojazen, da se i odo morda drugi slovanski listi okoristili in razširili zaradi ustavitve «Edinosti». Zato priporoča enotnost akcije v Vseh obmejnih pokrajinah, z drugimi besedami: ustavitev tudi ostalih slovanskih listov v Italiji. Hegemonisti priznavajo in opravičujejo svoj predlog o amputaciji Globok vtis razkritij o hegemonističnih ammitacijskih načrtih. - Kako se izgovarjajo voditelji vladnih strank Beograd, 5. septembra. Razkritja zagrebških in ljubljanskih listevo o amputacij-skih načrtih in predlogih beograjskih he-gemonistov so izzvala v beograjski javnosti veliko pozornost, v režimskih krogih pa razumljivo razburjenje, ki je tem večje, ker se je pokazalo, da se široka srbska javnost ne strinja s takim početjem in obsoja one, ki na ta način rušijo državo, mesto da bi bili čuvarji narodnega in državnega edinstva. Šefi vladnih strank so v hudi zadregi, kako bi zagovarjali svoje ampu-tacijsko stališče pred javnostjo, in se skrbno izogibajo vsaki izjavi o tem, dasi so bili danes novinarji ves dan na nogah in hiteli od enega do drugega, da bi se informirali, ali so informacije prečanskega tiska resnične. Režimski krogi se omejujejo zgolj na stereotipne izjave, da je vse to izmišljeno. Le Ljuba Davidovič je obljubil, da bo o tem govoril na demokratskem shodu, ki se bo vršil v bližnji bodočnosti v Beogradu. češ da sedaj o tem še noče govoriti, ker mora počakati na povratek zunanjega ministra dr. Marinkoviča, da se žnjim pomeni. Le neki ugleden demokratski prvatk je dal vašemu poročevalcu o razkritjih zagrebških listov sledečo izjavo: »Zagrebški tisk napačno slika potek dogodkov in sam predlog o amputaciji. KDK je postopala tako, da nismo nikdar vedeli, kaj hočejo. Bili smo prepričani, da zahtevajo federacijo in samostojno Hrvatsko, kar je v stvari isto. Sedaj še le vemo, da nočejo amputacije. One noči na dvoru je bil pozvan Pribičevič, da se o tem izjavi. Ko sta Radič in Pribičevič hotela zapustiti Beograd in se preseliti v Zagreb, so šefi četvorne koalicije domnevali, da znači to, da hočeta i onadva, i celokupna KDK amputacijo. Ko je Pribičevič nato govoril z Radičem in na merodajnem mestu pojasnil, da nočeta amputacije, smo bili vsi zadovoljni. Še danes sem prepričan, da bi ne šlo brez prelivanja krvi, če bi se bila Radič in Pribičevič izjavila za amputacijo. Baš zategadelj pa so šefi četvorne koalicije postavili to vprašanje. Jasno je. da šefi četvorne kcmlicije in njihove srbijanske stranke, ki jih predstavljajo, niso za amputacijo, saj so ravno te stranke največ doprinesle k ustvarjenju te države. Najmanj pa so za amputacijo demokrati, ki stoje slej ko prej trdno na programu državnega in narodnega edinstva.« Velja Vuikičevič, katerega Je posetila večja skupina novinarjev in ga prosila, naj se izjavi o tej stvari, ni hotel podati nikake izjave, marveč je le povdaril, da so radikali proti amputaciji ter da se ji bodo vedno protivili. Zagreb, 5. septembra. 6. Iz Beograda poročajo: Novinarji so opozorili Ljubo Davi-deviča na senzacijonalna poročila zagrebških listov o amputaciji. Ljuba 'Davidovič je novinarjem indirektno priznal, da so ta poročila v glavnejn točna. Izjavil je med drugim: »Kaj mislim o tej stvari, to bom povedal na shodu, ki se bo vršil v kratkem. Shod bom priredil po vsej priliki v Beogradu prihodnje tedne. Čakam samo še na povratek ministra zunanjih del dr. Marinkoviča, da bom na shodu lafoko govoril tudi o zunanji politiki«. »Sam Stiepan Radič je izjavljal, ko je še ležal v bolnici, da kralj in država nista v nevarnosti. Kasneje pa je borba KDK zavzela resnejše oblike. Iz Zagreba so pričele deževati razne izjave in je posebno užgala izjava poslanca Predavca o dveh svetovih, o dveh kulturah o samostojni hrvatski dT-žavi. Ali ni to amputacija? Predno sta Radič in Pribičevič odpotovala v Zagreb, sta izjavila, da prekinjata ne samo vse politične, ampak tudi družabne odnošaje z nami. Nastal je tak položaj, da bi bil Radič v Zagrebu lahko proglasil svobodno Hrvatsko, kar bi bilo lahko povzročilo najstrašnejše borbe med narodom in vojsko in bi tekla kri do kolen. To pa smo hoteli za vsako ceno preprečiti. Zato ie bilo onega večera 7. julija, ko so šefi četvorne koali- cije razpravljali o tem vprašanju, postavljeno Pribičeviču vprašanje, ali je morda za amputacijo. Pribičevič je odvrnil, da je proti amputaciji. S tem Je bila ta stvar rešena. Kar sedaj delajo v Zagrebu, to je po mojem mnenju tudi amputacija«. »Kar se tiče očitkov, da vodimo hegemo-nistično politiko, odgovarjam, da m" v naši politiki ničesar, kar bi se približevalo očitkom srbija nskega hegemonizmia. Naj pregledajo naše govore, naš tisk, naše pro-gramne točke, pa bodo videli, da ne vodimo hegemonistične politike Srbije«. Rojstni dan prestolonaslednika Petra Zagreb, 5. sept. č. Povodom jutrišnje Froslave rojstnega dne prestolonaslednika etra, se bodo vršile v Zagrebu velike avi* jatične svečanosti. Na JeJačičevem trgu bo veliki defile vojske. Beograd, 5. sepe-tmebra'p. Jutri bo na svečan aa-či-n proslavljen rojstm dam pr es tolonas 1 e-dmi k a kraljeviča Petra- Pri tej priliki se bo vtšH v Beogradu letalski mitiinz, pri ka.t>eirem sodelujejo vojaška An ošviftna letala. Vesti z Bleda Bled, 5. sept. d. Svojo včerajšnjo vest o bivanju ministra javnih del dr. Grge An» djelinoviča popravljamo v toliko, da je bil dr. Andjelinovič vendarle sprejet v avdi* jenci, ki pa je bila zelo kratka. Davi se je kralj ponovno odpeljal na dvorski lov v Krmo, kjer je ostala dvor« ska lovska družba do mraka. Lovi se bodo še nadaljevali. Sklicanje okrnjene Narodne skupščine Beograd, 5. septembra p. Iz vladnih krogov se je danes zatrjevalo, da bo sklicana Narodna skupščina za dne 25. t. m. Dne 10. t. m. se sestane skupščinski odbor, ki razpravlja o nujnem zakonskem predlogu o ureditvi agrarnega vprašanja v Dalmaciji, za prihodnje dni pa bodo sklicani še nekateri drugi odbori. Vlada hoče očividno še na hitro roko sprejeti tudi te zakone, ki imajo več ali manj volilno-propagandni značaj. Na drugi strani pa hoče menda s tem demonstrirati, da je njena pozicija »trdna«. Volilna borba v Bosni Beograd. 5. septembra. Ker se vrše v Bosni in Hercegovini v kratkem občinske volitve, so danes odpotovali vsi bosanski radikalski in muslimanski poslanci v svoja volilna okrožja, da sodelujejo v agitaciji in pri pripravah za volitve. Proti pričakovanju radikali in muslimani ne bodo nastopili skupno, marveč bodo šli ločeno v volilni boj. Tudi demokrati in hrvatski klerikalci se pripravljajo, da dosežejo pri bosanskih volitvah kar največje uspehe, ker smatrajo, da bo izid teh volitev merilo za razpoloženje mas pri prihodnjih parlamentarnih volitvah, če tudi so občinske volitve v glavnem lokalnega značaja. Demokratski glavni odbor Beograd, 5. septembra. Za petek po poki ne ob 5. }e skiKicana seja glavnega odbora demokraitsJce s branike. Gkuvra' odboir bo razpravljal o situaciji in zlasitf sta! ep a I o tem, ati naij se skliče velik demoforaitski shod v Beogradu, na katerem b: Ljuba Davidovič poijasn.il poJiitiko demokratske straimke i« razvid rojen program frte-de vseh ak-uailTiiih noitirairnje tal zumamijepolStiičnih vpra&aavj. Šikaniranje oristašev HSS v Bosni Sarajevo, 5. septembra n. V Kisetjaku }e žam-daTmeriJa izvršila pri uglednih pristaših HSS hišne preiskave ZandairmarMa se le sklicevala na neko zaupno okrožnico sreskega poglavarja v Sojro&u, kjer se trdi, da le treba izvesti preiskave radi dokumentov o razširjanju komunizma Preiskave, ki so bile izvršene tudi pri oblastnem poslancu RajačiCu. pri nekem upokojenem učitelju. pri občinskem tajniku itd., so ostale brez uspeha. Kmečki praznik na Bledu - prepovedan? Novo nasilje klerikalnega režima proti borcem za enakopravnost in pravico Beograd, 5. septembra, n. V soboto bi se imel vršiti na Bledu kmečki praznik, ki se na ta dan vrši že celo vrsto j let. Ta praznik je manifestacija zavednega naprednega slovenskega ljudstva m je združen vedno tudi z narodnimi in patrijotičnimi manifestacijami, čemur daje zlasti povod tudi dejstvo, da se ob tem času navadno nahaja na Bledu kraljevska rodbina. Letos so se vršile za ta praznik posebno velike priprave in pripravljalni odbor je povabil na zbor, ki se ob tej priliki vrši, tudi predsedstvo KDK in razne odlične poslance kmečko-demokratske koalicije. Hege-monistom, zlasti pa klerikalcem, je prireditev silno neprijetna. Bojijo se je kot manifestacije za enakopravnost in pravico. a še posebno nerodno jim je, da bi se pri tej priliki tako rekoč pred samimi očmi vladarja pokazalo, kako patri-jotičen in interese države braneč je ves pokret KDK. Zbali so se naravnost, da bi na Bledu prišlo do patrijotičnih manifestacij, kar bi le preveč razkrinkalo njihove klevete, da je gibanje KDK protidržavno. Dr. Korošec ie že povodom svojega zadnjega bivanja v Ljubljani konferiral s svojimi doglavniki o možnosti prepovedi blejskega praznika, a dosedaj ni imel poguma, da ga zabrani. Mnogim se je zdelo, da bi prepoved le preveč očitno razkrila tendenco same zabrane. A slepa strast in strab pred blejsko manifestacijo sta končno premagali vse pomisleke. Včeraj je ministrstvo notranjih dei izdalo naredbo, da se mora sobotni kmečki praznik na Bledu prepovedati, češ da bi se z manifestacijo slovenskega ljudstva mogel kaliti mir na Bledu blvajtoče kraljevske rodbine! Vašemu dopisniku, ki je prejel to informacijo iz verodostojnega vira, se je zdela ta utemeljitev tako gorostasna in tako brezvestna, da je danes dopoldne na več mestih iskal potrdila. Žal se mora reči, da jf informacija v bistvu točna. Prepoved shoda je bila izdana ljubljanskemu velikemu županu, ki jo bo ali sam aH potom lokalnih oblasti tik pred praznikom objavil. (Priobčujemo to gorostasno vest z največjo rezervo, akoravno jo je naš dopisnik prejel iz zanesljivega vira. Od današnjega hegemonistično - klerikalnega režima moremo sicer pričakovati vsako nasilje, toda utemeljitev prepovedi vsebuje tako težko pogreško proti lojalnosti, na drugi strani pa tako grdo kleveto proti slovenskemu ljudstvu, da ne moremo verjeti, dokler ne vidimo prepovedi črno na belem. Op. ur.) Zbiranje sokolske armade v Skoplju Prihod posebnih vlakoy s Sokoli iz Jugoslavije in Češkoslovaške. — Svečan in prisrčen sprejem v Skoplju Skopije, 5. septembra p. Danes ob 1.30 popoldne so dospeli semkaj s posebnimi vlaki iz Beograda češkoslova- ški, lužiško-srbski, ruski in jugosloven-ski Sokoli, ki se udeleže pokrajinskega zleta v Skoplju. Ni. kolodvoru iih je pričakovala večtisočglava množica, ki je prirejala došlim gostom viharne ova-cije. Navzoči so bili predstavniki Jugo-slovenskega sokolskega saveza, vojaških in civilnih oblasti ter predstavniki občine. Goste so pozdravili skopski žu- pan, veliki župan in v imenu vlade prometni minister Grol. Cehoslovake je nagovoril s prisrčnim pozdravnim govorom starosta JSS Engelbert Gangl med burnimi ovacijami občinstva. Po pozdravu so Sokoli krenili v odkazana jim stanovanja po šolah in vojašnicah. Po mestu so jih povsod navdušeno pozdravljali ter obsipali s cvetjem. Tekom popoldneva so si zunanji gostje ogledali zletišče ter mesto in okoliške zanimivosti. Sodišče je potrdilo preiskovalni zapor nad Tomo Popovičem in Jovanovičem-Luno Presenečenje in razburjenje med hegemonisti. - Areti-ranca sta zelo potrta. - Veliko zanimanje za glavno razpravo Beograd, 5. septembra, p. Prvostopno sodišče je danes dopoldne zavrnilo priziv zagovornikov in potrdilo od preiskovalnega sodnika odrejeni preiskovalni zapor nad demokratskim poslancem Dragutinom Jo-vanovičem-Luno. Tekom popoldneva ie bil potrjen tudi preiskovalni zapor, ki ga je odredi' preiskovalni sodnik nad radikalskim poslancem Tomo Popovičem. Sodišče se v svoji odločbi sklicuje na ugotovitve preiskave in naglaša, da je bila odreditev preiskovalnega zapora v obeh slučajih ne le zakonita, temveč tudi potrebna. V hegemonističnih krogih je izzvala ta vest tem večje presenečenje, ker so do zadnjega upali, da sodišče preiskovalnega zaj>ora ne bo potrdilo. Z gotove strani se je baje celo poskušalo vplivati na sodnike, vendar brez uspeha. Vladni krogi izjavljajo. da o nameri preiskovalnega sodnika tudi oni niso bili obveščeni in da jih je aretacija obeh poslancev prav tako presenetila kakor ostalo beograjsko javnost. Oba sokrivca Puniše Račiča sta v zaporu skrajno razburjena. Tekom današnjega dne ju je obiskalo več političnih in osebnih prijateljev. Nekateri so se na vest o njuni aretaciji pripeljali celo iz notranjosti države, zlasti iz Srbije. Po svojih pose-tih v zaporu so izjavljali, da sta oba zelo pobita, zlasti Toma Popovič, ki uvideva, da mu gre za kožo. Zagovorniki obeh areti-rancev se trudijo na vse mogoče načine, da bi dosegli njuno oprostitev iz zapora vsaj do glavne razprave, in nudijo ogromne kavcije, vendar pa sodišče na te ponudbe ni pristalo. Tudi na merodajne vladne kroge se pritiska z raznih strani, da bi posegli v potek preiskave slično. kakor se je to zgodilo pred leti v Radičevem slučaju Dosedaj pa je malo izgledov, da bi preiskava proti morilcu poslancev KDK in njegovim sokrivcem krenila z normalne poti. Kakor «e izve, bo preiskava v kratkem definitiv-no zaključena, nakar bo ves materija! izročen državnemu pravdništvu, da razpiše glavno razpravo. Za glavno razpravo proti Puniši Račiču n ostalima soobtožencema vlada že sedaj ogromno zanimanje Inozemski novinarji so si že sedaj 7asigurali dostop k razpravi dostop bo ome'en le na najmanjše število Občinstvu bo bržkone sploh zabranjen. ker se ie bati. da bi prišlo do kakih demonstracij aH izgredov. Kje se bo vršila razprava, še ni znano, vsekakor pa bo določena ena največjih dvoran v Beogradu, da bodo imele prostor vse pozvane priče, sorodniki umorjenih in ranjenih poslancev ter novinarji in ostali predstavniki, ki bodo pripuščam k razpravi. Akcija KDK v severni Dalmaciji Šibenlk, 5. septembra n. KDK razvija po vsej sevemi Dalmaciji obsežno alkcijo med prebivalstvom. Razen poslanca Kosanoviča se nahajata v severni Dalmaciji kot zastopnika koalicije tudi poslanca dr. Grisogono in Rude Bačinač. Najnovejši fašistični recept za raznarodovanje Bolcan, 5. septembra, g. Senator Tolomei^ ki je svoj čas uvedel italijanska krajevna imena v Južni Tirolski in ki je bil od nekdaj za zatirjevalno politiko, stavlja sedaj v reviji cGerarchia« nove zahteve za hitrejše raznarodovanje. Med drugim zahteva, naj ne bi smel noben novinar priti na ozemlje med Brenerjem in Salurnom. Dalje zahteva, naj se odstrani spomenik Walter von d£r Vogelvveide in vsi sledovi na Južnem Tirolskem, ki spominjajo na nemštvo. Velik požar v Sremski Mitrovici Sremska Mitrovica, 4. sept. n. Prošle noči je do temelja pogorel hotel «Jadran». Med gašenjem so bili štirje gasilci težko ranjeni. Požar je izbruhnil nekaj minut pred polnočjo. Uslužbenci so alarmirali goste in poklicali gasilce. Požar se je zelo naglo razširil in objel ves hotel, še preden so mogli dospeti gasilci. Vse mesto je bi« lo v par minutah na nogah, ker je polici* ja obvestila prebivalstvo o preteči nevar* nnsti s streli in so istočasno začeli zvoniti tudi zvonovi v cerkvah. Ko so gasilci pri* čeli z reševalnimi deli. se ie naenkrat iz» pod strehe začula strohovita detonacija in vsa streha obsežnega hotela ie zletela v zrak. Pri takoi nato sledeči drugi deto* naciji sta bila od rvlamenov zaieta tudi dva gasilca. V strašnih mukah <=ta nričela kli* cati na pomoč, a ko sta priskočila dva ga* silca. da bi ju rešila, se ie eksplozija po» novila tretjič. Le z velikimi mukami in v naivečii nevarnosti so ostali gasilci režili svo*e tovariše pred grozno smrtio. vendar so bili že tako onečeni. da so bili prene* šeni v bolnico v obupnem stanju. Požar na kolodvoru v Brodu Brod na Savi, 5. septembra n. Davi sta se vnela dva vagona sena na kolodvoru. Ga-sjflci so i»o-iiraU požar, tako da k požar upepeJil 1« seno. Pomembna vladna kriza v Bolgariji Ljapceva vlada je včeraj demisijonirala. - Pred odločilno borbo med makedonstvujusčimi in njihovimi nasprotniki. - Nejasna situacija Beograd, 5. septembra p. Glasom uradnih poročil iz Sofije je ministrski predsednik Ljapčev izročil kralju demi-sijo celokupne vlade. Vest o ostavki bolgarske vlade je izzvala v beograjskih političnih krogih ugoden vtis, ker smatrajo to za kapitulacijo one struje, ki se je zavzemala za makedonstvuju-šče ter se protivila izpolnitvi zahtev Francije m Anglije, ki zahtevata v svoji znani demarši razpust makedonskega revolucionarnega komiteta. Po dosedanjih vesteh bo novo vlado najbrže sestavil sedanji zunanji minister Burov; če pa bi on to odklonil, bo mandat po vsej priliki poverjen njegovemu najožjemu prijatelju in političnemu sotrudni-ku Mihajlu Madžarovu. Ljapčev je popoldne obvestil tudi Sobranje, da je vlada v demisiji. Radi tega so bile seje odgodene do rešitve krize. Sofija, 5. septembra (be.) Kakor poročajo, je bolgarski ministrski predsednik Ljapčev odklonil rekonstrukcijo kabineta, ki bi se imela izvršiti na. ta način, da bi se izključil vojini minister Vlkov. Nato so demisijonirali trije ministri, kar je povzročilo demisijo celokupnega kabineta. Sofija, 5. septembra g. Kako bo rešena vladna kriza, je še negotovo. Zastopniki vladne večine, ki pripadajo De- mokratskemu bloku, upajo, da bo kralj poveril dosedanjemu ministrskemu predsedniku Ljapčevu sestavo nove vlade. V tem primeru vojni miniter general Vlkov, radi katerega je prišla Ljapčeva vlada v krizo, ne bi bil več v kabinetu, temveč bi novo vlado tvorili voditelji večinske stranke in centruma. Kralj se še ni odločil. Za kulisami so se danes ves dan vršila napeta in nervozna posvetovanja. Veliko presenečenje za nasprotnike generala Vlkova je bila naredba kralja, kj je bila danes objavljena in s katero je bilo 10 višjih častnikov premeščenih v druge garnizije, ravnatelj vojne šole pa odstavljen. Ta naredba je bila brez-dvomno izdana na predlog generala Vlkova, ker se tiče samo takih oseb, ki so proti vojnemu ministru zavzele sovražno stališče. Sofija, 5. septembra d. Ministrski predsednik Ljapčev je obolel. Zatrjuje se, da je njegova bolezen' resnejša, kakor se je prvotno mislilo. Zastrupil se je z ribo. Ker je nastopila visoka mrzlica, so morali prekiniti vse politične razgovore. Včerajšnja seja zbornice je bila odgodema, ker ni bil navzoč niti en Član vladne stranke. Prihodnja seja bo sklicana šele po rešitvi vladne krize. Važna posvetovanja in razprave v Ženevi Pričetek debate o delovanju D. N. — Vprašanje izpraznitve Porenja je v ospredju posvetovanj evropskih državnikov. — Bolgariji je odobreno posojilo, romunsko - madžarski optantski spor pa pride pred haaško razsodišče 2eneva, 5. septembra (žes.) Danes je pričela dcupš&na Društva narodov s splošno razpravo o delovanju Društva narodov v minulem letu. Ta razprava, ka traja pomaivadii 5 do 7 dni m katere se udeleži kakih 20 delegatov, ima namen omo-Bcčiitti skupščini, dia i®razi svoje mnenje in svoijo fcritifco. Dopoldne so govorili kitajska, nizozemski Id švedski delegati. Današnji seji je prisostvovali tudi angleški pesnik Bernhaird Shaw, loi je, ka/kor znano, pred svojim odpotovali em v Ženevo izjavil, da hoče napisal satiro o Društvu narodov. London, 5. septembra (Io) Angleški listi poročajo iz Ženeve, da bodo uporabili francoski in nemški delegati, ki se udeležujejo zasedanja skupščine Društva narodov, priliko za razpravljanje o vprašanju izpraznitve Porenja. Nadalje poročajo listi, da se bo vršil pred razgovori med francoskimi Im aaglešlfimLdelegatuse&tanek m&cL francoskim zunanjim ministrom Briandom in nemškim državnim kancelarjem Miiller-jem. Poročilo pravi nadalje, da bo angleška delegacija v Ženevi informirana o teh razgovorih in da ie njeno stališče simpatično napram trudu francoskih in nemških zastopnikov, da se najde podlaga za razpravo glede izipraznitve Porenja Angleško stališče napram nemški zahtevi, da se izprazni Porenje, je bilo pred časom označeno od angleškega zunanjega ministra Chamberlaina malo pred zaključkom angleškega oarlamenta. Tedaj ie Chamber-lain izjavil, da simpatizira angleška vlada z nemško zahtevo, vendar pa da je predčasna izpraznitev Porenja odvisna od izida zadevnih pogajanj med okupacijskimi silami na eni in med nemško vlado na drugi strani. V tem primeru se bo treba posvetovati tudi z drugimi vladami. Angleška vlada je pripravljena proučiti prijateljskim potom vsak predlog glede izpraznitve Porenja. Ženeva, 5. septembra, s. Briand in nemški kancler Miiller - Franken sta imela danes svoj prvi sestanek, ki je trajal poldrugo uro. Razgovarjala sta se o raznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu evropske politike. Kancler Miiller - Franken je polagal posebno važnost na utemeljitev nemške prošnje, naj bi se zavezniške čete takoj umaknile iz Porenja. Po pristopu Nemčije k locarnski pogodbi in k Društvu narodov in po vestnem izpolnjevanju 'z mirovne pogodbe in iz Dawesovega pakta izvirajočih obveznosti, je nadaljevanje zasedbe Porenja neupravičeno. Čimprejšnja izpraznitev je politična potreba. Briand ie zagotovU, da je francoska vlada natančno proučila nemško zahtevo in da je pripravljena ugoditi Nemčiji, v kolikor to dopušča situacija. Vendar pa se morajo še rešiti razna vprašanja, ki so v zvezi z zasedbo Porenja Takojšnja izpraznitev druge in tretje cone more biti le rezultat poznejših pogajanj. Ženeva, 5. septembra n. Finančni komite Dru» Štva narodov je danes dopoldne odobril razpis lOO-milfojonskega dolarskega posojila za Bolgarijo. Bolgarska finančni minister bo potoval v evropske prestolice, da odstrani še obstoječe težkoče. Glede bodočega postopanja v vprašanju romun-sko-madižairskega optamtskega konflikta so se vršili v zadnjih dneh med delegacijami razni razgovori. Kakor se doznaiva, je verjetno, da se bo to vprašanje odstopilo mednarodnemu razsodišču v Haagu. Na to bo najbrže pristal tudi Briand. Njihove osemurne deklaracije... Kako so lani klerikalci odrli slovensko delavstvo. — Številke o strahovitem izterjavanju ročnega davka. — Delavci so letos plačali toliko ročnega davka, kolikor znaša celokupna dohodnina Ministrovanja klerikalnih veljakov bodo v zgodovin' socijalnega razvoja v Sloveniji ostala zabeležena kot črna doba caj-faujše izkoriščevalne reakcije. Zadnje dve leti so klerikalni ministri v Beogradu zavzemala izredno važne položaje. G. Gosar se je dal proslavljati kot prvi strokovnjak v; socijalnili vprašanjih. SLS je venomer vpila o svojih velikanskih pridobitvah v korist malega človeka. Ali naj pcmovimr nepregledno listo »olajšav, znižanih carin, taks, davkov itd„ s katerimi so se hvalili, kajpak pred volitvami, ko je šlo za to, da se vrže slovenskemu malemu volilcu pesek v oči in se iz njega ponovno izvabiio dragocene volilne kroglice. Sedaj je nastopilo iztreamjenje in dokumenti klerikalnega nazadnjaštva in socijalnega strahovladja prihajajo na dan. Prejšnje dni smo ugotovili, koliko je slovensko delavstvo plačalo lani ročnega davka in kakšno je razmerje teh vplačil z davkom iz srbijanskih krajev. Te številke so tako grozne, da se mora stresti še tako kosmata vest A s tem še niso Izčrpani blagrl, ld jih Je namenil naš »krščanski socijaiizem« slovenskemu delavstvu. Pri roki so še druge številke, ki so morda y svoji bitnosti še hujše in ki kanejo uprav bengalično, da se polagoma vale vsa poglavitna državna bremena na ramena in skrivljene hrbte našega do skrajnosti obubožanega delavstva. Kako daleč je šlo to izžemanie našega delavstva pod ministrovanjem klerikalnih veljakov, svedočita naslednji številki: Delavstvo je plačalo I. 1927. ročnega davka 16,792264.64 Din. To je številka, ki pove višino lani vplačanega ročnega davka do vinarja natančno. Posneta je neposredno iz uradnih knjig in je nihče ne more ovreči. Istočasno, to je tekom koledarskega 1. 1927., pa so slovenske davčn? blagajn« na istem področja Inkasirale na naslov do- hodnine Din 23,870.677.19. Tudi ta številka je do vinarja natančna. Torej: Ročni davek skoro 17 milijonov, dohodnina 24 milijonov! Teh številk ne primerjamo, ker bi smatrali, da je bilo plačane premalo dohodnine. Nasprotno: Ml smo mnenja, da je bilo plačane več kot dovolj dohodnine, ki je že v svoji osnovi krivična, ker je enostransko naložene le našim krajem. In baš z ozirom na to, mnogo preveč plačano dohodnino, nam stopa številka o vplačanem davku v taistem obdobju v uprav strahotni veličini nasproti. 17 milijonov ročnega davka proti 24 milijonom dohodnine, to je raamerje, ki sve-doči in ilustrira uprav zločinsko davčno politiko klerjkalnih režimov. Tu, v tem groznem razmerju številk Je pravo bistvo »krščanskega socijalizma«, je dokaz in preizkušnja onega, kar uče g. Gosar in njegovi krščanskosocijalni trabantje v Sloveniji. To je facit njegove socijalne politike v Beogradu. Ali te številke niso osamljene. Imamo nove, še novejše, ki so še — strašnejše. Poglejmo, koliko ročnega davka je bilo plačanega v prvih šestih mesecih 1. 1928., torej v prvem polletju letošnjega leta ln koliko je bilo inkasirane v istem obdobju in na istem področju dohodnine. Delavstvo Je plačalo od 1. januarja 1928. do 30. junija 1928. 5,104.208.51 dinarjev ročnega davka. V istem času pa se je pobralo 5 milijonov 457.449.17 dmarjev dohodnine! Lahko torej rečemo, da je slovensko delavstvo letos plačalo tolike ročnega davka ; kolikor je bilo inkasirane dohodnine. Ali naj te številke še posebej komentiramo? Pod dohodnino razumemo davek od dohodka vseh ljudi v Sloveniji, ki imajo samostoine dohodke, izvzemši stalne nameščence in delavce. Delavstvo je pod klerikalnimi režimi, pod izredno častjo ministrskega predsednika dr. Korošca, pod premijerstvjom »največjega Slovenca* pla- , čato toliko ročnega davka, kaiu: ves »premožen svet« v Sloveniji dohodnine. Te Številke vpijejo do neba. Tu, na teh številkah spoznate vso politično propalost ljudi, ki pišejo Članek o osemurniku, ki spuščajo v svet deklaracije o človeških pravicah, dočim na drugi strani davijo naj-betežnejši slovenski sloj in ga Lzmozg a vajo do zadnje kaplje krvi. Kmetski praznik na Bledu obeta biti letos posebno veličasten, ker se bo vršil kot skupna prireditev obeh v KDK zvezanih strank. Priprave vodi poseben skupni pripravljalni odbor, ki je storil vse, da bo praznik potekel kar najlepše. V velikem sprevodu se podajo ob 1. popoldne udeleženci izpred Blejskega doma na slavnostni prostor v Zaki. V sprevodu bodo sodelovale številne skupine narodnih noš, konjenikov ter okrašenih vozov s prizori iz kmečkega življenja. Ob 2. popoldne se vrši v Zaki maniie-stacijsko zborovanje, na katerem govori več poslancev KDK, m. dr. posl. župnik Matica (HSS), Večeslav Vilder (SDS), dr. Kramer in R Pucelj. Ni izključeno, da pride na Bled navzlic prezaposlenosti tudi predsednik Pribičevič. Po zborovanju se vršijo velike konjske dirke, nato pa bo ljudska veselica z godbo in petjem, srečolovom ter drugimi zabavami. Obisk kmečkega praznika obeta biti ogromen. Vsa Gorenjska bo v soboto zbrana na Bledu, a tudi iz ostalih krajev je napovedanih mnogo gostov. Kakor čujemo, se odpravlja v soboto na Bled tudi mnogo Ljubljančanov, ki se bodo pod lastno zastavo udeležili slavnostnega sprevoda._ Klerikalne šikane Klerikalci so odstavili župana v Lescah Zupan v Lescah, g. Ažman, je vnet delavec za politiko KDK ter je zlasti v zadnjem času postal klerikalcem silno neprijeten. Iskali so že dolgo povoda, da ga odstranijo. Najprimernejši trenutek se jim je zdel sedaj tik pred blejskim praznikom, ker je g. Ažman zelo agilen vodilni funkcijonar pripravljalnega odbora. V to svrho so poiskali neko staro «afero» z električno žarnico in oblastni odbor je vložil proti g. Ažmanu ovadbo zaradi — goljufije. Sodišče je seveda moralo uvesti preiskavo, okrajni glavar pa se je podvizal, da je gospoda Ažmana na temelju določb občinskega zakona suspendiral. G. Ažman bo seveda pri sodišču razjasnil zadevo famozne žarnice in veselje klerikalcev bo pač zelo kratko. Namen, ki so ga hoteli doseči, je že od začetka zgrešen in klerikalna šikana bo dosegla ravno nasprotno tega, kar je nameravala. Občinske posle v Lescah vodi začasno bivši župan in sedanji prvi obč. svetovalec g. Vidic. G. Ažman nam je posla! sledečo izjavo s prošnjo za objavo: Vsej napredni javnosti Pred kmečkim praznikom na Bledu so klerikalci dosegli velik uspeh na Gorenjskem. Sresko poglavarstvo v Radovljici me je odstavilo kot župana, ker je proti meni na ovadbo oblastnega odbora uvedena preiskava zaradi prestopka goljufije po paragrafu 461 k. z. Kaj mi očitajo? Da sem imel eno žarnico, ki ni bila priključena k števcu, da sem odtrgal plombo s števca in da sem učil ljudi, kako se da goijufati završniško elektrarno. Vse to da sem zakrivil že davno, pred mnogimi leti, sedaj pa, ko sem župan, morajo biti te obdolžitve vzrok za preganjanje mene in moje časti. Prepričan sem. da bi vsega tega ne bilo, če bi trobil v rog SLS in če bi ubogal oblastnega poslanca Jana, ki me je vabil v SLS in mi obljublja! pri prvih volitvah mandat. Vendar jaz kot poštenjak nisem mogel slediti Janovim vabam, ker nočem služiti srbijanskemu hege-monizmu, kateremu je udinjena SLS in tudi ker nikdar ne bom izdajalec lastnega stanu. To, da sem začasno odstavljen od županskih poslov, me prav nič ne jezi in tudi nič ne boli. Odrešen sem uradnih poslov, zato bom pa tembolj deloval na to, da čimprej vse kmečko ljudstvo spregleda, kam vodi politika SLS, in se zbere, da je bo čimprej konec. Ne strašim se ničesar; prepričan sem, da bo klerikalne strahovlade kmalu konec. Kolikor bo v moji moči, bom tudi laz k temu doprinesel. _Ivan Ažman. 10 ton dinamita eksplodiralo Johannesbnrg, 5. septembra, d. V predmestju Johannesburga se je dogodila velikanska eksplozija, ki je povzročila veliko paniko in materijelno Ikodo. Voz cestne železnice, ki je bii brez voznika, je začel ra strmi cesti drveti, ker je popustila zavora ter je trčil na tovorni vlak, v katerem je bilo 10 ton dinamita. Dinamit je eksplodiral z velikansko detonacijo. Zračni pritisk je uničil celo vrsto enodružinskih hiš. K sreči ni bil nihče ranjen. Nova akcija romunske opozicije Bukarešta, 5. septembra, g. Za prihodnji teden se pričakuje pričetek kampanje opozicije, da zruši vlado. Vsi člani vodstva naci-jonalno - kmečke stranke bodo v ponedeljek prispeli v Bukarešto ter bodo določili načrt za to kampanjo. Opcti JJa bo izrabila -laho letino proti vladi, ravno tako pa tudi zakasnitev stabilizacije leja. Sklicano bo veliko zborovanje deleeratov vseh občin. na katerem bodo protestirali proti via-di ter zahtevali rjeno demisijo. Izvršni odbor KDK in Društvo narodov V posebni resoluciji je vodstvo KDK včeraj soglasno odreklo vladni ženevski delegaciji mora lično in politično kvalifikacijo, zastopati Jugoslavijo pred Društvom narodov Zagreb, 5. septembra r. Izvršilni odbor je svoja dvadnevna posvetovanja o zunanje politični situaciji danes opoldne zaključil ter je nekatere svoje poglede objavil v posebni resoluciji. Predvsem je treba ugotoviti, da se je tudi v presoji raznih zunanjepolitičnih vprašanj na kraju pokazala polna enodušnost izvršnega odbora in so se tudi tu izkazala za povsem neosnovana pričakovanja beograjskih hegemonistov, ki so se nadejali, da bo tu prišlo do ostrih nasprot-stev med HSS in SDS. V Beogradu se je namreč trdilo, da se hoče HSS povodom zasedanja skupščine Društva narodov v Ženevi obrniti na Društvo narodov za intervencijo, čemur da se SDS odločno pro-tivi. Ker HSS ne popušča je pričakovati razkola... V Beogradu so s tako sigurnostjo računali na nesoglasje v izvršnem odboru KDK da so vse novine poslale v Zagreb posebne korespondente in dia so prišli tudi mnogi inozemski dopisniki. Beograd se je i tokrat bridko razočaral. Resolucija KDK sicer povodom ženevskega zasedanja otvorjeno negira moralično kvaliteto naše delegacije ter obsoja politiko hegemonističnega režima, ki je prav tako malo v skladu z nalogami Jugoslavije v društvu kulturnih narodov, a se strogo drži principa, da je naš boj za enakopravnost interna zadeva, ne pa morda stvar tuje intervencije. Ali je KDK s svojo resolucijo podčrtala, da ji v borbi zia enakopravnost in za pravično ureditev države ni vse eno, k2ko je infomirana svetovna javnost ter da si ne bo dala dopasti, da eksponenti hegemonizma krivo in enostransko informirajo inozemstvo. V tem oziru bo KDK pod-vzela še druge korake. Prihodnja seja izvTšnega odbora KDK se vrši najbrž v Splitu. Na današnji seji je bila sprejeta soglasno in nato objavljena naslednja */ resolucija: Povodom odhoda delegacije beograjske vlade pod vodstvom dr. Voje Marinkoviča kot prvega delegata in zunanjega ministra na zasedanje Društva narodov, ki bo otvorjeno v Ženevi, je izvršni odbor na svoji današnji seji sprejel sledeči sklep: Zastopniki hrvatskega, slovenskega ln srbskega naroda, ki so v KDK združeni v skupni borbi za enakost in ravnopravnost ter za pravice seljaškega naroda, ki poleg tega predstavljajo vso Hrvatsko in ves hrvatski narod, so v svojem sklepu z dne 1. avgusta izjavili, da okrnjena Narodna skupščina v Beogradu nima pravice delati zakonov in sprejemati sklepov za vso kraljevino SHS. in so proglasili za neobvezne vse zakone in sklepe, ki bi jih ta Narodna sknnš'"i"n srve'ela. r'?sti pa sklepe, ki nalagajo finančne obveznosti. V svojem sklepu z dne 23. avgusta, ki je bil sprejet na seji izvršnega odbora v Ljubljani, je KDK oporekla delegaciji okrnjene Narodne skupščine v Beogradu pravico zastopati na Interparlamentarni uniji v Berlinu parlament kraljevine SHS. Ta sklep je bil sprejet zaradi tega, ker so bili v Narodni skupščini v Beogradu, ki je izšla iz nasilnih volitev, 20 junija 1928 ustreljeni predsednik in voditelj hrvatskega naroda in KDK Stjepan Radič in narodna poslanca Pavle Radič in dr. Gjuro Basariček ter težko ranjena narodna poslanca dr. Ivan Pernar in Ivan Grandja, ki so se z zakonitimi parlamentarnimi sredstvi borili za svobodo in ravnopravnost svojega naroda. Ravnotako oporeka KDK pravico delegaciji beograjske vlade, da v Ženevi na skupščini Društva narodov, ki mu je cilj ščuvanje mednarodnega miru, spoštovanje mednarodnih pogodb in čuvanje vladavine pravice in časti, govori v imenu kraljevine SHS. Ta vlada je diskvalificirana za sodelovanje s svobodnimi narodi, ker je izraz okrnjene Narodne skupščine, v kateri so bili ubiti in težko ranjeni hrvat. narodni zastopniki in iz katere so bili z revolverji izgnani narodni zastopniki KDK in v njihovi odsotnosti sprejeti važni zakoni za vso državo in prav tako tudi mednarodne pogodbe, ki nalagajo težke obveze baš on?m krajem, ki jih predstavlja in zastopa KDK. Z umorom narodnih poslancev sredi Narodne skupščine ie odvzeta KDK možnost legalne borbe potom parlamenta, katere se je vedno posluževala. Vlada, ki je izšla iz takega parlamenta, ki se naslanja na večino, od katere je že več članov v preiskovalnem zaporu radi umora narodnih poslancev, nima niti moralne, niti politične sposobnosti, predstavljati kraljevino SHS pred Društvom narodov,. Kako tesne? zveze obstojajo med vlado in temi člani njene večine, najbolj dokazuje dejstvo, da je aktiven minister neposredno pred aretacijo enega teh poslancev, ki so v preiskovalnem zaporo radi umora v Narodni skupščini, in že potem, ko ga ]e Narodna skupščina izročila sodišču radi tega krvavega zločina, Imel ž njim skupno politične shode In bil celo gost na njegovem domu. Država SHS ie v času, ko Je dosegla mednarodno priznanje s strani glavnih zaveznikov, prevzela mednarodne obveze, med katerimi ie tudi ta. da bo dala popolno zaščito življenja ln svobode vsem svojim državljanom brez razlike, da noben zakon, nobena uredba 'a noben uradni akt ne sme biti v nasprotju s to obvezo. Krvavo delo 20. lunija pa 1«» prožilo žalosten dokaz, da te zaščite življenia in svobode ni niti v Narodni skupščini. m'tl za same narodne poslance Se več. vlada po tem groznem krvavem zločina ne samo da nI razpustila Narodne skupščine, nego }e nadaljevala delo v parlamentu, v katerem KDK ne more in ne sme sodelovati, ne da bi pogazila čast naroda, ki ga zastopa in izpostavlja ne- varnosti oovih umorov svoje poslance. S to obvezo so bila ga lan tirana načela, ki morajo biti sveta vsem kulturnim državam Kršenje te obveze in gaženje teh načel je kompromitiralo ne samo položaj kraljevine SHS v Društvu narodov, marveč tudi v mednarodni zajednici sveta. Mednarodno priznanje te države temelji na tem, da je bila kraljevina SHS ustvarjena s svobodnim sklepom Srbov, Hrvatov in Slovencev s ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije, da se 8 Srbijo ujedinijo v enotno državo in 8 pristankom Srbije na to uje-dinjenje. Ta naš čin postanka države, kakor tudi akt ujedinjenja 1. decembra 1918 in pa velika načela demokracije niso mogla preprečiti, da se utrdi hegemonija bivše kraljevine Srbije nad vsemi ostalimi pokrajinami. S tem je ustvarjeno v tej državi vsiljeno stanje neenakosti, ki je po vladi poslabšano še zaradi političnih in administrativnih metod, osnovanih na partizan s tvu in korupciji. Kot viden znak hegemonije lahke služi tudi sestava delegacije same, ki je pod predsedstvom dr Voje Markovima odšla r Ženevo. V tej delegaciji so vsi trije člani in vsi funkcijonarji Srbijanci, dočim imajo Hrvati in Slovenci le po enega namestnika, prečanski Srbi pa sploh niso niti zastopani DKK smatra za svojo dolžnost, da protestira proti takemu nedostojnemu predstavništvu države pred Društvom narodov, k] škoduje njenemu moralnemu In političnemu ugledu In kreditu. Pri tej priliki naglaša, da zunanja politika države ne more imeti uspehov in potrebne avtoritete, dokler obstoja v državi vladavina nasilja in neenakosti, dokler so ▼ državi notranje trzavice in spori. To najbolj dokazuje najnovejši niz porazov v zunanji politiki, ki so se zlasti pojavili po krvoprelitju 20. junija odnosno po ratifikaciji nettunsklh konvencij, na katere Je bil v odgovor proglašen Ahmed beg Zogu za »kralja vseh Albancev,« kar značl velik poraz beograjske zunanje politike r enem najobčutljivejših vprašanj. Režim, ki je dovedel do neznosnih razmer v notranji politiki, ogroža položaj države v zunanji politiki. KDK smatra za svojo posebno dolžnost, da ugotovi to pred • sem svetom.« Velik požar Berlin, septembra (be.) Pri Vallado^idu fe zgorelo v vasi Pozza! de Calfeia 20 hiš in cerkev. Škoda je velikanska, ker je vsa lietiina močena. »Ljubljana v jeseni" Glede na tržni dan .je bilo včeraj na pokrajinski razstavi zelo živahno. Videti jo bilo mnogo podeželskih posetnikov, prišli pa so tudi posetniki iz Bosne, Dalmacije in Trsta. Čeprav odhaja večina zunanjih posetnikov že z večernimi vlaki iz Ljubljane, vendar so ljubljanski hoteli prenapolnjeni, tako da se je včeraj mnogo posetnikov moralo zaradi prenočišča obrniti na velesejmski arad. Prišlo je tudi več skupin kmetovalcev iz Trbovelj, Zagorja, Murske Sobote, Cerkelj itd. Te skupne posete so priredile tamošnje podružnice Kmetijske družbe. V zvezi z jutrišnjo otvoritvijo perutninske razstave in razstave kuncev se pričakuje prihodnje dni velik poset. Za nedeljsko tekmovanje harmonikarjev vlada veliko zanimanje. Ker se je za to tekmo prijavilo 115 konkurentov, bodo postavljene tri ocenjevalne komisije. Tudi razstava plemenske živine, ki se bo vršila v nedeljo, bo gotovo lepo uspela, kajti razstavljenih bo 110 bikov in krav, in to samo izbrana plemenska živina, ki je bila že na lokalnih prireditvah premi rana.. Zastopane bodo vse pasme, ki pri nas uspevajo. Harmonike. Da je harmonika naš narodni instrument, ki je priljubljen podežela-nom, kakor meščanom, izobraženemu in malemu človeku, je znana stvar, zato se ni čuditi, da vlada na velesejmu za ta predmet veliko zanimanje. Naša znana prva ju-goslovenska izdelovalnica slovenskih, nemških in kromatičnih harmonik F. Kucler, Drenov grič pri Vrhniki, ima v svoji staji vedno polno rok dela. Tu se vleče in iztiska iz izbornih mehov lepe, čiste harmonične akorde, preizkuša se in kupuje, da je veselje, saj, ni čuda; sloves te izdelovalni-ce je znan širom naše domovine. Dokler je še čas, naj si harmonikarji ogledajo in poizkusijo ta naš domači izdelek v paviljonu F št. 272. 1313 Teppichhaus zum Tiirken, Gradec. Ta znamenita tvrdka za orijentalske preproge se udeležuje sedanjega velesejma z uprav izjemnimi krasotami pristnih orijentaiskih preprog. Tu vidiš bajno lepe preproge, kakor: Buhara, Kirman, Kazaks, Heris, Si ras, eksote itd. Za malega človeka, oziroma ne-poznavalca teh dragocenih dekoracij, je bogastvo, oziroma vrednota teh razstavljenih predmetov naravnost nepojmljiva. Povdariti pa moramo takoj, da smo se na licu mesta informirali o cenah in moremo trditi, da je ta tvrdka v cenah zelo nizka in solidna in se ni čuditi, da uživa v tuzemstvu, zlasti pa v inozemstvu ter v Gradcu, kjer je nje stalni sedež, lep ugled in popolno zaupanje. Prav radi opozarjamo na to velezanimivo razstavo prijatelje teh bajnih lepot, ki so razstavljene v paviljonu «H» in jim priporočamo, da si jih gotovo ogledajo. Razstavljene so med drugim krasne preproge za tla, tako za jedilnice, spalnice in salone, dalje pregrinjala za ' otomane, predpostelj-nike, v vsaki velikosti ter v različnih kvalitetah. Senzacijo vzbuja na velesejmu razstava glasbenih instrumentov tvrdke I. Šancar, Maribor, in sicer: banjolina, ki ima pristno doneči glas in daleč nadkriljuje mandolino; kitarijon, aparat, s katerim se vsak takoj nauči igrati kitaro brez poznanja not; trombino, čudežni instrument sličen trom-peti, na katerem prav tako vsak lahko takoj igra brez poznanja not Za te čudežne nove glasbene instrumente vlada v splošnem izredno veliko zanimanja 1312 Rojstni dan kraljeviča Petra V vsej državi se bo danes slovesno proslavil šesti rojstni dan prestolonaslednika Petra. Mladi naš kraljevič, ki letos že od ranega poletja biva na Bledu, stopa v šesto leto svoje starosti Naglo minevajo leta in kmalu bo tudi našemu kraljeviču, ki mu je usojeno, da bo nekoč zasedel prestol kraljevine SHS, minila brezskrbna otroška doba. Gotovo so na današnji dan združene vse želje naroda v eno samo: da bi se prestolonaslednik Peter telesno in duševno razvijal kakor doslej v radost svojih staršev in vse Jugoslavije. Odločitev o Poljšakovem zdravljenju sonet od^odena Maribor, 6. septembra Zdravljenje raka po metodi g. Poljšaka bi se bilo moralo danes zaključiti z zdravniško komisijo Za ugotovitve komisije te vladalo velikansko zanimanje Bolniki v Polišakovem pavi'ionu so bili lako nervozni zuna' pa se ie nabralo že pred 10. uro precej niihovih sorodnikov, da zvedo, kakšna bo odločitev. Komisija se ie sestala okrog pol 11 in »o bili v niej poleg mariborskih primari-jev tudi naslednji zdravniki- gg. dr Ko-renčan iz Maribora, dr. Harf iz Slovenj-gradca. dr Tainšek od Sv Pavla pri Preboldu in dr Papež iz Logatca Ogledu je prisostvoval tudi predsednik oblastne skupščine dr. Leskovar nadalje oblastni odbornik dr. Veble in ravnatelj oblastnih uradov g Gračnar. Komisija ie zborovala do 2. ure popoldne in med tem so pregledovali bolnike drugega za drugim. Iziav pa zopet ni bilo nobenih ter se ie samo napovedalo da se bo komisija ponovno sestala drugo sredo in da bo ob tej priliki izdana tudi izjava za tisk. _ Steklarji v borbi za svoje pravice Pogajanja v 10. tednu stavke 5e vedno brez odločitve. Hrastnik. 5 septembra Stavka steklarjev v Jugoslaviji traja že 10. teden. Predvčerajšnjim so se prvič sestali v pisarni steklarne v Hrastniku zastopniki vseh petih steklarn k pogajanjem Navzoči so bili tudi zastopnik' Združenih steklarn s sedežem v Zagrebu kot delodajalci. dalje inšpektor dela g inž. Baraga, zastopnik Delavske zbornice g Tokan, zastopnik splošne delavske zveze v Zagrebu g. Beker in zastopnik Zveze indu-strijcev Pogajanja so potekla mirno, vendar se še niso zakiiučila: nadaljevala se bodo prihodnji ponedeljek Zastopniki steklariev so ponovno zahtevali: 1 kolektivno pogodbo: 2 izplačevanje za-sitržka po- sistrmu paračinske stek-. larne. ki ie uveden že v vseh državah v Evropi, samo v steklarnah v Sloveniji še ( ne; 3. tarifiranie stekla od 100 % mesto na »šok«; 4 tarifiranie v splošnem. Do sedai imajo steklarji neko posebnost in ljudje 7. SEPTEMBRA 1928. otvori Elitni kino Matica Razpaliene strasti Vilma Banky in Ronald Colman Preskrbrte si torej vsi pravočasno vstopnice za elitni kino Katica. v uračtmavanju. ki se imenuje uračunava-nje na »šok« Mojster, ki ima več pomožnega osobja. prejme za sebe in za vse osobie plačo, katero razdeli po pomagačih. Pri tem načinu izračunavanja se dogajajo večkrat nerednosti Izračunavanje na »šok« ne zadovoljuje niti samih steklariev in ga žele odpraviti ker ie zastarel. Mesto tega predlagajo izračunavanje po odstotkih S tem načinom br bila plača fiksno določena v odstotkih v akr>rdnem delu vsakemu steklarju Plačo pa naj izplačuje steklarna vsemu delavstvu sama. ne pa mojstri. Zastopniki podjetja niso sprejeli te pogoje z izgovorom da ie težko urediti izračunavanje po sistemu, ki ga predlagajo steklarji Ta sistem imenujejo steklarji »neodvisni sistem« Podjetje ie bilo pripravljeno. da poviša mezdo samo mladim pomočnikom vse druge zahteve pa ie odklonilo Zato so se pogajanja končala brez uspeha in se bodo nadaljevala v ponede-liek. Čeprav tran stavka steklariev že 10 teden, se do sedaj ni kalil mir. Steklarji se zadržijo popolnoma mirno da oblasti do sedai niso imele povoda intervenirati Pripravljeni so vztrajiti do končne zmage, ker se zavedajo, da se bore za upravičene zahteve Povsod drugod so steklarji na bolišem. le v Sloveniji se niihove mezde še niso uredile po novem modernem načinu Vsa javnost spremlja s simpatijami njihovo borbo in jim od srca želi uspeha. _ Zagonetna eksplozija na železniški progi Zagorie. 5 septembra Predvčerajšnjim se je raznesla razburljiva vest. da ie na železniški progi med Trbovljami in Zagoriem eksplodiral peklenski stroj i,n hudo ranil nekega dečka Na kraj nesreče so pohiteli orožniki iz Zagorja in iz Trbovelj z načelnikom trboveljske postaje. Poizvedbe so dognale da ie čuvaj Tomaž naročil okoli 16 ure v bližini čuvajnice 597 svojemu 131etnemu sinu Francetu nai stopi v smer' čuvajnice 578 po neko samokolnico. Fant se ie vračal ob železniški progi in našel ob tiru majhen zaboiček. Radoveden kai ie v njem. ga ie začel odpirat' Pri tem ie nastala eksplozija, ki je odtrgala fantu na levi roki tri prste in ga na obeh m>gah hudo poškodovala Odpeljali so ga v trbovelisko bolnico kjer so ga za silo obvezali, nato pa odpravili v celjsko boinico. Prvotno so mislili da ie našel fant ob progi razpočnik. ki se ga poslužujejo čuvaji za obvestitev predvidene nesreče. Toda preiskava ie dognala da so bili raz-počniki vsi na mestu Deček odločno zanika, da je bil omenieni zabojček razpočnik, ki da ga dobro pozna. Koliko ie resnice na tem. bodo nedvomno dognali strokovnjaki. ko preiščeio izstrelke. Čuvaj, ki je slišal eksplozijo, ie mislil, da strelja kdo v gozdu: šel ie v smeri izstrelka in našel ranjenca. Ugotovljeno ie že sedaj, da ni govora o atentatu na železnico. Otvoritev nove filmsko- ke sezone (Čarovništvo In vraže v sr?dniem veku.) Liubliana 5 septembra Po več ko dvomesečnem molku je pričela ZKD zopet s svojimi filmskimi in ski-optičnimi liudskimi predavanji Ker je letošnji program ZKD zelo obširen in raznolik. bo imelo občinstvo dovolj prilike videti in slišati mnogo poučnih in zanimivih stvari. Sezona filmskih predavanj se orvori letos z vpogledom v zgodovino, v ono dobo srednjega veka ki ie gotovo najtemnejša v človeški novestnici Čarovništvo in vraže' Dve strašni besedi. ob katerih se še danes zgrozi Človek. če lista oo zgodovini, čita in vidi koliko brezmeinega zla sta povzročili svoj čas. koliko muk in trpljenja ie prenašalo zaslepljeno človeštvo! Zadostovalo ie. da je imel kdo le kako h'bo ali napako, ki jo razlaga današnia moderna medicina kot povsem nedolžno in lahko ozdravliivo motenje zdravja oa ie bil nesrečnik že lavno ožigosan kot privrženec peklenščka in njegovo življenje ie bilo zapisano smrti Če si imel sovražnika ali če si se komu zameril. mu ni bilo potrebna prav nič drugega. kakor da te ie skriva! ovadi' kot čarovnika in gotov si bil oreganjania če ne grozovitega trplienja v nečloveških mučilnicah! Grozna ie bila ona doba. ki je za večno vtisnila človeštvu neizbrisen žig sramote O najrazličnejših zmotah in blodnjah, v katerih ie tedai tavalo človeštvo, bo predaval v soboto (na praznik) in v nedeljo g. profesor Rado Pavlič v prostorih kina Matice obakrat ob 11. dopoldne Niegova Kulturni pregled Repertoar med velesejmom Četrtek 6., Čarobna piščal. Ob 80. Petek 7., Herman Celjski. Ob 20. Sobota 8., Cardaška kneginja. Ob 15. Zupan stilmondski. Ob 20. Nedelja 9., Dobri vojak Švejk. Ob 15. Poljska kri. Ob 20. Poljska kri. Ob 20- Čarobna piščal, ki }o izvaja na&a opera pod taktirko % Poliča v četrtek 6. t. m., je res mojstersko delo veliikega skladatelja Na to predstavo opozarjamo zlasti tudi izvenljubljan-sko občinstvo, ki se ob priliki velesejma mudi v našem mestu. V petek, 7. t. m. ij?ra drama Hermana Celjskeja. izvirno slovensko dramo A Novačana, ki je vzbudila v vsej slovenski javnosti splošno zanimanje Obe predstavi se vršita v dramskem gledališču. Cene običajne. Dva nora solista zagrebške opere. Zagrebška opera, ki je utrpela z odhodom g. Šimenca in ge. Zikove dva velika udarca, je pridobila za solistične partije Poljakinjo, mezzosopranistko Lilijano Zamorsko in italijanskega tenorista Battaglio. Oba sta v novi gledališki sezoni že nastopila. O pevki se kritika izraža pohvalno, nad tenoristom pa se pritožuje, da preveč forsira petje. Ljubljanska opera, ki je izgubila koncem prošle sezone baritonista Holodkova, je angažirala za novo sezono slovenskega rojaka gosp, Roberta Primožiča, dolgoletnega člana zagrebške opere, ki je bil zadnji čas angažiran v Budimpešti. S tem angažmanom je vprašanje baritonista zaenkrat rešeno. Na mesto odišle ge. Ančice Mitrovičove pa je angažirana pevka ga. Zdenka Vilfan - Kune iz Zagreba. Beograjsko Narodno gledališče je otvo-rilo sezono v drami s Stankovičevo D 20. v salonu pri Lloydu na Sv. Petra cesti. V nedeljo zjutraj ob pol 8. sprejem delegatov na kolodvoru. Po prihodu vseh vlakov skupen dhod na Tabor, kier bo kongres narodnega delavstva. Kongres prične točno ob 9. dopoldne v veliki dvorani Po kongresu sprevod po mestu Sprevod. kateremu aa čelu bo šla godba jeseniškega Sokola, bo šel po naslednjih ulicah: Vidovdanska. Komenskega. Tavčarjeva. Miklošičeva. Marijin trg. Prešernova. Aleksandrova ored Narodni dom. kjer bo skupno slikanie in razhod. Popoldne ob l. uri bo skupno kosilo v hotelu Tivoli pri katerem ho igrala godba Sokola z Jesenic. Popoldne ogledovanje mesta Zvečer odhod gostov in delegatov Izvrševalni odbor vabi tudi tem potom vse narodno zavedno delavstvo, da se priključi tei veliki manifestaciji narodnega delavstva in priiavi svojo udeležbo tajništvu v Ljubljani. Šelenburgova ulica 7/II L¥-per@ izum Heintze - Bianckertz v Berlinu, piše lahko in brzo. ne da bi se roka utrudila, in ie bolj trpežno kot vsako drugo pero. — V vsako »Ly - pero« ie vrezano ime Ly in Heintze - Bianckertz. '299 0 varnostnih znakih za avtomobiliste Avtomobilisti, ki so vozili zadnie čase Po podkorenski državni cesti, so gotovo z zadovoljstvom opazili delo na osiguraniu te proge, polne železniških prehodov, nevarnih ovinkov in križišč, z varnostnimi znaki za avtomobiliste. Avtomobilski klub le začel z velikopotezno akcijo da opremi polagoma še tekom tega leta vse važnejše ceste, predvsem one z večjim prometom, z novimi, internacionalnimi varnostnimi znaki. Klub le prepričan da bo ustregel s to. z velikim trudom in z materijalnimi žrtvami spoieno akcijo, predvsem želji svojih članov pa rudi drugim avtonK&ilistom ter sploh 'a vnos ti in s tem doprinesel s svoje strani, da se promet oo naših cestah kolikor mogoče sigurno vrši Vel;kega pomena pa ie oprema cest z varnostnimi znaki za tujce, ki vedno v večjem številu z avtomobili posečaio zlasti Gorenjsko in gotovo z zadovoljstvom konstatiraio pozornost in skrb za oreprečenie nezgod Na ta način doprinaša Avtomobilski klub in-direktno k šir.ieniu tujskega prometa. Kot prva bi prišla v peštev podkoren-ska državna cesta ter odcepek od vasi Podkoren do državne meie v Ratečah Sedaj ie popolnoma dovršen odcep od Pod-korenskegi^ sedla (meja) in od državne meje v Ratečah čez Podkoren-Kranjska gora-Gozd-Dovie-Jesenice-M oste-Selo do križišča nad Lescami. Postavljenih ie že nad 50 različnih varnostnih znakov, med temi pri 18 železniških prehodih Pri ovinkih so se upoštevali nainevarnejši in pa taki. kjer se ie dogodilo že več sličnih nezgod iz istih vzrokov. Znaki so postavljeni po možnosti na taka mesta, da so kolikor mogoče vidni že iz zadostne daljave. Da pa se poveča še sigurnost opazitve znaka, so tudi drogovi pobarvani v državnih barvah, tako da ie le oo slučaiu zgrešiti znak. Da se preglednost pred znaki in na cestah sploh poveča, ie klub poskrbel, da se poseka grmovje in vejevje, ki štrli preda- Prvovrstne modne ln športne pletenine kakor pleteno blago »Joguard« na metre nudi po znižanih cenah Prva Gorenjska tovarna pletenin LOJZE KRISTAN ZAPUŽE — LESCE. Sedaj na velesejm-u paviljon H. epa IŽM&inja ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHTOVO M I LO , HBCTMH—M leč na pot in ovira pregled, posebno na ovinkih V nekaj dneh bo končan tudi nadaljnji odsek podkorenske ceste do vasi Naklo nad Kranjem kjer bo postavljenih okoli 20 znakov Nato se bo pričelo s postavljanjem znakov oo Dolenjski cesti proti Brežicam ter po možnosti zasigutanie ceste Bled-Bo-hinj ki ie tudi zelo polna ovinkov in zelo povečana Poleg teh so predvidene še nekatere druge proge, med temi take. ki so že zasigurane pa lih ie treba komnletirati. odnosno izmenjati stare piškdovane znake z novimi Pri tej priliki nai omenimo, da se dobe zlobneži, ki na vse mogoče načine kvariio table, in kakor že enkrat iavlieno. celo luknajo s streljanjem na znake. kar ni mogoče dovoli ožigosati tn je dokaz ne razposajenosti, temveč skrajne podivjanosti. Tolažijivo ie le, da se je to zgodiic sam« na nekih odsekih po Posameznikih in se drugače prebivalstvo zaveda velike važnosti znakov, kar z zadovoljstvom konstatiramo Opozarja pa se. da stoie znaki kakor javna sigurnostna naprava pod varstvom državnega oblastva in se zasleduje vsaka poškodba že s strani oblastva. Končno nai še omenimo, da se bodo izdala v kra kem navodila za postavitev enotnega znaka za počasno vožnjo skozi vasi Tako bo ustreženo tudi prebivalstvu v posamezni občinah, ki so tozadevno izrazile svoie želje. Avtom; bi'ski klub je uverjen. da bo zadovoljil z navedenimi, deloma dovršenimi, deloma predvidenimi deli svoje članstvo. Zal. pa bo to veselje avtomobilistov nepopolno glede na dejstvo, da se je stanje nekaterih cest v zadnjem času zelo poslabšalo. Tatvine v Ljubljani in na deželi Ljubljana, 5. septembra. Tatvine v Ljubljani in na deželi se čedalje bolj množe. Iz veže šolskega knjigovodstva v Šolskem drevoredu je bilo ukradeno Jošku Vavpotiču, uradniku tobačne tovarne, 900 Din vredno črno ples-kano kolo. Dijaku Borisu Salbergerju z Jesenic ie bil ukraden pri večerni predstavi v kinu »Matici« moški dežnik, vreden 100 Din V Rožni dolini ie bila ukradena Francetu Čenelju črna denarnica s 120 Din. V Velikih Laščah le bilo ukradeno Izpred gostilne Franca Hočevarja novo. črno pleskano kolo znamke »Tribuna«. last posestnika Karla Hočevarja, vredno 1250 Din. Ukradel ga ie 17-'etni Ivan Tanko iz Rakitnice. občina Dolenja vas Nepridiprav ie oo tatvini izginil brez sledu. V Sevnici ie bilo ukradeno posestniku Antonu Gabriču moško kolo znamke »Ati-la«, črno pleskano, z nekoliko navzdol obrnjenim krmilom, vredno 1200 Din. V Film, ki ga ne morete pozabiti! Za>to pridite in oglejte si čudovito lepo filmsko delo Vstajenje Umotvor po slavnem romanu nesmrtnega L. N. TOLSTEGA. V glavnih vlogah Dolores del Rio in Rod la Rocque ki na nepozaben in pretresljiv način predstavljata prerod dveh človeških duš! Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Najnižje ljudske cene! KINO IDEAL. Zg. Gorjah je bil ukraden posestniku Mihaelu Bregantu iz Polšiče vol. vreden 5000 Din. Ukradel ga je 22-letni Franc Košnik. ki je po tatvini izginil brez sledu. Tat je na desnem očesu slep ter ima levo roko pod komolcem odrezano. V okolici Račja v ptujski okolici je izvršil 15-letni Franc Horvat iz majšperške občine več kokošjih tatvin v vrednosti 1500 Din. Pri Sv. Štefanu pri Hrastniku je ukradel Andrej Zumer, rojen 1. 1909. v Do-nački gori, srez Šmarje pri Jelšah, družini Rus naslednje predmete: 1 rjavkast suknjič, 1 telovnik iz debelega črnkastega sukna. 1 hlače, pol kg svinjske zabele nekaj kruha. 1 novo belo srajco. 1 nov zelen nahrbtnik. 1 par črnih visokih ženskih čevljev in 1 par črnih nogavic v skupni vrednosti 1350 Din. Prni Ignaciju Šerganu istotam ie ukradel Zumer pol hleba črnega kruha v vrednosti 20 Din. Na Moravski gori pri Litiji je ukradla Frančiška Golob svoji sestri Mariji nekaj obleke, perila, 1 ženski plašč ter delavsko knjižico na ime oškedovanke. V Šmartnem v kranjskem srezu ie ukradla Pavla Lustrekova iz Rateč, občina Stara Loka. Matildi Pogačarjevi 250 Din gotovine, za 1 obleko navadnega kambrika. 2 predpasnika ter 15 žepnih robcev z mo-nogramom M. T. Skupna škoda znaša 530 dinarjev. O večjih tatvinah poročajo naši policiji rz južnih krajev. Tako ie ukradel 40-letni Dušan Nedeljkovič iz Pančeva Tihomiru Milojkoviču, posestniku v Nišu. 4 konie in 5000 Din gotovine ter neznanokam pobegnil. _ Domače vesti Sfreh! Oromovlt aplavz! Smeh! Samo še danes vabi naša mala štiriletna ljubljenka JANE LA VERNE vse deklice, dečke, starše, staro in mlado na veselo svatbo svojih roditeljev v filmu I* ■* • vi Kdor se hoče nasmejati, kdor išče zabavo, naj torej pride k predstavam ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri LJUDSKI KINO (Matica). Telef. 2124. Ljudske cene. * Poset angleške eskadre v naših vodah. Del angleške mornarice Sredozemskega morja bo posetii našo državo ter se bo od 9 do 20. septembra nrudil ob dalmatinski obali. Angleška mornarica bo v etapah po-poselila naša pristanišča od Boke Kotorske do Splita. * Važna opozorila udeležencem kongresa NSZ. Udeleženci, ki ne bi slučajno imeli izkaznice za polovično vožnjo, naj na odhodni postaji kupijo cel vozni listek in ga dajo žigosati z mokrim žigom. Na kongresu dobijo Izkaznico, ki ji'h upravičuje do povratka z že kupljenim voznim listkom. Ne ostajajte torej doma, če nimate izkaznice. — Ve-lesejmska uprava je dovolila udeležencem kongresa NSZ polovično vstopnino za ogled jesenske razstave. Posebne vstopnice se dobijo v tajništvu NSZ in se bodo prodajale pri vhodu na delegatski zbor v nedeljo pri vtvodu v dvorano na Taboru ter med obedom in popoldne v hotelu Tivoli. Vstopnica stane 5 Din in je veljavna, če ima nje« imejitelj kongresni znak NSZ. ki stane 1 dinar in se bo dobil tam, kjer vstopnice. * Razpisana službena mesta. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega uradnika s pripomnjo, da je v proračunskem letu 1928-29 sprejemanje novih uradnikov m civilnih uslužbencev — razen če se vrnejo iz pokoja v aktiv, shiž-bo — ustavljeno. Od te omejitve so izvzeti izprašani podčastniki, ki so še v aktivni vojaški službi. Upokojenec pa se ne sme sprejeti v državno službo, če je dovršil 60 leto starosti. Pri okrajnem sodišču v Kamniku pa se odda mesto pisarniške pomočnice, odnosno oficijanta ali oficijantinje. Oddajo se tudi druga enaka mesta, ki bi se izpraznila pri kateremkoli sodišču tekom razpisa. * Občinski svet v Djakovu razpuščen. Zaradi obmetavanja poslanca dr. Ribarja z gnilimi jajci ob njegovem prihodu iz Vrh-polja v Djakovo so bili predvčerajšnjim aretirani odvetnik dr. Klement, trgovci Matkovič, Pišel, Matajica, Šarčevič, Šlenda in Ciglar ter šef policije Cvetkovič. Šef policije je proti aretaciji vložil protest. Veliko ogorčenje ie v Djakovu izzvalo dejstvo, da so radikali glede na ta »atentat« izposlovali razpust občinskega sveta v Djakovu. * Ulica Stjepana Radiča v Osljeku. Mestni obč. svet v Osijsku je na svoji poslednji seji sklenil, da se tamkajšnja Kolodvorska ulica prekrsti na ime Stjepana Radiča. * Smrt odličnega pedagoškega strokovnjaka. V Makarski je predvčerajšnjim umrl znani pedagoški strokovnjak direktor ženskega učiteljišča širne Urlič. Bil je zelo upoštevana osebnost, zlasti med dubrovni-škimi profesorji. Kot pedagoški pisatelj je bil zdo^roduktiven. Njegove črtice »Iz dalmatinske " škole« je" * izdala 3ugoslovenska akademija v Zagrebu. * Kongres ruskih emigrantov-profesor-jev. V dneh 19. do 23. sept. se bo v Beogradu vršil kongres vseh ruskih profesorjev -emigrantov. Na kongres bodo prišli ruski profesorji, ki predavajo na univerzah v Franciji, Nemčiji, Švicarski, v Ameriki in drugod. * Geometerskl oddelek na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Otvoritev tega odseka je v tekočem šolskem letu. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili šest razredov gimnazije ali realke ali dva letnika. Tehniške srednje šole. Za revne dijake so ustanovljene državne štipendije. Podrobni sprejemni pogoji bodo še objavljeni, šola se bo pričela predvidoma 1. oktobra in bo trajala dve leti. Reflektanti za sprejem naj se javijo takoj pri ravnatelju Tehniške srednje šole v Ljubljani. * Češkoslovaški Sokoli na potovanju r Skoplje. Kako javljajo iz Beograda, je predvčerajšnjim dopoldne prispelo tjekaj nad 700 članov češkoslovaškega Sokola, ki se udeleže zleta v Skoplju. Z njimi je prišlo tudi 14 Sokolov Lužiških Srbov ter 10 ruskih Sokolov. Cehi imajo svoio sokolsko .godbo, ki je sodelovala pri pohodu skozi Beograd skupno z vojaško godbo. Popoldne je češka sokolska godba koncertirala na Terazijah. Delegacija češkoslovaških ter lu-žiškosrbskih in ruskih Sokolov je na Avali položila venec na grob neznanega junaika. Ob polnoči so Sokoli odpotovali v Skoplje. * Ostro streljanje vojaštva na Posavju. Mitraljeska četa 40. pp. bo dne 8. t. m. vršila od 8. do 16. ostro streljanje na Rojah (prostor južno od Save med cesto Vižmar-je, Tacen, in Ježica-Dol.Gomeijne). V omenjenem času je vsak dohod na strelišče prepovedan, pot med Ježico in Dol. GameH-ni pa bo zaprta. * Slovenski delavec se ie v Zagrebu smrtno ponesrečil. Na južnem kolodvoru v Zagrebu se je predvčerajšnjim pripetila težka nesreča. Delavec Franc Habinc iz Vidma pri Krškem, staT 27 let je skupno z nekim železniškim delavcem popravljal vagone na južnem kolodvoru. Ob pol sedmih zjutraj pa je Habinc po neprevidnosti prišel med vagone, ki so mu zdrobili prsni koš. Habinca so prepeljali v bolnico, kjer pa je kmalu nato umrl. * Dramski tečaj ZKD v Ljubljani. Zveza kulturnih društev objavlja, da bo glede na mnogobrojna vprašanja priredila v zimskem času (oktober-februar) petmesečni dramski tečaj pod vodstvom višjega režiserja Narodnega gledališča prof. O. Šesta. Na ta tečaj se opozarjajo tudi vse organizacije, ki goje dramatiko, ker Je tečaj namenjen vsem Interesentom. Vsa pojasnila da?e ZKD v Kazini II. nadstr. Ljubljana. * Tečaji za konserviranje sadja, zelenjave in brezalkoholne sadne pijače. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okoliš bo priredila letošnjo jesen na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru tri tečaje: 1.) 17., 18., in 19. t. m. tridnevni tečaj za konserviranje sadja in zelen jadi; 2.) 20. t. m. enodnevni tečaj za iz- delovanje sadnih sokov (brezalkoholnih j sadnih pijač). Oba tečaja sta namenjena predvsem gospodinjam in dekletom. 3.) Dne j 6. oktobra: enodnevni tečaj za izdelovanje j sadnih sokov (brezalkoholnih sadnih pijač), j Namen tega tečaja je, izobraziti voditelje (voditeljice), ki naj prirejajo nato slične tečaje po deželi. Vsi tečaji so brezplačni in se jih morejo udeležiti interesenti (ke) iz vse oblasti. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. nre. Za prva dva tečaja se je prijaviti I najkasneje do 15. t. m. za zadnji tečaj pa do 1 oktobra t. I. na podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, Maribor, vinarska m sadjarska šola. DR. HAUS se je preselil in ordinira Dunajska cesta štev. 6 od 10. do 12. in od 3. do 5. — Telef. štev. 2813. 10683 60 miilloitou Din podpore ima pričakovati Slovenija (ljubljanska in mariborska oblast) po svojih članih »Ljudske samopomoči« v Mariboru, ko bo štelo društvo 10.000 članov, katero število bo kmalu doseženo. Kdor še torej ni član tega prekoristnega društva, naj zahteva še danes brezplačno pristopno izjavo. »Ljudska samopomoč« v Mariboru, Aleksandrova _cesta 45._10684 Obleke 100,6 za moške, fante in dečke, raglane, površnike, usnjene suknjiče, dežne plašče kupite najceneje pri tvrdki Josip Ivančič Ljubljana, Dunajska cesta 7. Velike motorne dirke in ghim-khana igre v soboto dne 8. septembra ob 3. uri popoldne na dirkališču pri Dev. Mar. v Polju._10649 Zadružna banka posluje odslej v Mikfoš čevi cesti št. 13. * Tovarišice, ki ste maturlrale 1. 1908. v mariborskem ženskem učiteljišču (samostanu) pridite 16. t. m. v Ptuj k proslavi naše 20 letnice mature. Dopoldne sestanek pri tovarišici Voršič-Cilenšek, opoldne skupen obed v Narodnem domu. Javite prihod pravočasno tovarišici ' Voršič, Ptuj, Flor-janski trg. Na veselo svidenje! — St. Schreiner. 1576 * Prijetno zabavo bo nudila vrtna veselica s čebelnim plesom in medenim veseljem ki jo bo priredila čebelarska podružnica »Tacen« na praznik 8. t. m. ob 15. uri pri Ziibertu na Brodu. Iz Ljubljane bo vozil avtobus od Figovca vsake pol ure. V primeru slabega vremena se bo vršila veselica drugega dne 9. t. m. 1578 ITO — zobna pasta najboljša t Zacharlm edino uspešno sredstvo zoper bolhe, stenice, ščurke, mole itd. — Zahtevajte ga le s znamko »Zacheriin«. — Dobiva se povsod. 9836 Mesto ribjega olja prijeten prašek JEMALT je tudi v vroči poletni dobi prava slaščica. * Pri glavobolu, omotici, bolečinah v ušesih, slabem spanju, razdražljivosti takoj uporabi naravno grenčico »Franz-Josef« Izjave klinik za interne bolezni nam pričajo o velikih uspehih, ki jih je povzročala grenčica »Franz-Josef«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, in špecerijskih trgovinah. NOflAVtCE Kupite t Tovarniški zalogi nogavic m pletenin Ljubljana. Miklošičeva cesta št 14 nasproti hotela Union 176-a * Rešitev za gospodinjo Je Radlon. Pranje perila ji ne vzame preveč časa in ima torej priliko, da se briga za ostala hišna dela. Z Radionom se nudi vsakomur sredstvo za pranje, s katerim se pere brez vsakega truda in s katerim se perilo ne poškoduje. * Dijaški koledar 1928.-29. je izšel. Dobi se po 10 Din v vseh boliših knjigarnah in papirnicah. 186 * Tkanina »bTtKMJM«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, manufaktura. * Tovarna Jos. Rslch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev Najboljše, najtrajnejše, zato I? najcenejše} Iz Ljubljane u— V proslavo današnjega rojstnega dne prestolonaslednika je dala okrasiti mestna občina svoje hiše z zastavami in prosi ljubljanske hišne posestnike, da tudi razobesijo državne in narodne zastave. u— Evangelska cerkvena občina. Ob priliki rojstnega dne prestolonaslednika bo danes ob 10. uri dopoldne slavnostna služba božja. 1556 u— Naše narodno ženstvo opozarjamo, da se bo danes ob 5 popoldne vršil v dam-skem salonu kavarne »Emona« sestanek ženskega odbora, na katerem se bo porazdelilo delo za veliko manifestacijsko prireditev, ki jo prireja v prid našim zatiranim bratom Jugoslovenska Matica v soboto 8. t. m. v ljubljanski »Zvezdi«. Razposlalo se je precej vabil, vabljene so pa tem potom trdi vse druge naše narodne gospe in gospodične, ki žele sodelovati pri tej prireditvi. Ob strahovitih vesteh, ki prav zadnje dni prihajajo iz Primorja, smo prepričani, da bo naše narodno ženstvo v prvi vrsti znalo ceniti velikanski pomen te prireditve in bo z vsem navdušenjem in z vso svojo znano in priznano požrtvovalnostjo hotelo pripomoči k lepšemu njenemu uspehu. Zato pa prosimo kar največje in najtočnej-še udeležbe na današnjem sestanku! u— Pevski zbor Ljubljanskega Zvona je v reorganizaciji, zato prosi društveni odbor vsa druga društva, naj se začasno ne obračajo nanj s prošnjami za katerokoli sodelovanje. Zbor namerava v prihodnjih mesecih prirediti dva mladinska koncerta z novim, še neizvajanim sporedom skladb E. Adamiča, A. Lajovca, J. Pavčiča, V. Mirka, M. Zeleznika in V. Ukmarja. — Odbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« je v prvih dneh t. m. razposlal na razne naslove prošnje za pristop k društvu kot podporni ali pa ustanovni člani. Podpornina zr.aša na leto 15 Din, ustanovnina 100 Din enkrat za vselej. Nadejamo se, da se bodo prijatelji petja odzvali Ln radi podprli delavno pevsko društvo, ki potrebuje sredstev za izdajanje skladb! Najcenejši nakup vseh eolskih potrebščin in šolskih knjig M. TI ČAR, Ljubijana u— »Kalvarija«, Matičičeva bojna Igra, ki se vprizori v nedeljo poleg Mladinskega doma na prostem, prikazuje v prvi sliki brezskrbno življenje, ki je vladalo pred vojno Po naših podeželskih vaseh, v drugi trpinčenje naših fantov pri kadru, vse na-daljne pa prave bojne poliane bivših avstrijskih front ter vse grozote svetovne vojne. Delo pisatelja Matičiča je vsega priznanja vredno, zato pa posetite obe predstavi polnostevilno, posebno zato, ker je čisti dobiček namenjen izključno v humane svrhe. Zahtevajte vstopnice v predprodaji Za Ljubljančane in okoličane, ki se povrnejo z vlaki, čaka pri tovarni Hribar na Zaloški cesti posebna garnitura električne cestne železnice. u— «Dan bonbončkov» v ŠfškI je prinesel CM družbi 1249.05 Din. Vsem darovalcem in prirediteljicam iskrena hvala! 1577 u— Popisovalni urad mestnega magistrata bo zaradi" snaženja uradnih prostorov 7. t. m. za stranke zaprt. Izvzeti so le najnujnejši primeri. u— Uprava kopališča »Tabor« obvešča svoje posetnike, da bo kopališče zaradi sobotnega praznika odprto v petek pred praznikom 7. t. m. ves dan, v soboto 8. t. m. pa samo dopoldne. 1575 u— Izvidniki odred Strelske družine, LJubljana. Naznanjam vsem izvidnikom, da bo jutri prvi sestanek v vojašnici vojvode Mišica. Obvezno za vse člane. K sestanku pridejo lahko tudi tisti, ki hočejo pristopiti v vrste izvidnikov. — Zdravo! — Vodja odreda. u— O nagomilenih pokvarjenih tovornih vagonih prejema naše uredništvo večkrat iz krogov čitateljev razne dopise, čijih vsebina je v glavnem opozorilo našim železniškim oblastem, naj se končno vendar usmili čakajočih vozov in naj.poskrbi za njihovo popravi'o ali pa uničenje, češ, da itak niso za nobeno rabo več. Informirali smo se na pristojnem mestu, koliko je resnice glede čakanja teh vozov na popravilo in smo prejeli naslednje pojasnilo, ki •ram prikazuje zadevo takole: Znano Je, da se v železniškem obratu vedno pripetijo večji ali manjši kvari na vozovih. V to svrho se morajo vozila izločiti Iz prometa in dostaviti najbližji delavnici oziroma kurilnici v popravilo četudi majhnega nedostat-ka. Vsaika železniška direkcija ima zato v svojem področju nekaj postaj, kjer se zbirajo poškodovani vozovi in jih od tam odpošilja v sklenjenih transportih v delavnice. V ljubljanski direkciji so taka zbirališča za vozove 7 ::~njšimi popravili Dravi je, Tezno ta Pragersko za večja in težja poplavila pa poleg Tezna tudi Dobrava in Dravlje. Vsakokrat, ko potrebuje katera delavnica vozove, se odpošlje iz zbiralnih postaj potrebno število. Ob enem pa se zbirajo v zbira mi h postajah tudi vozovi, ki ne bodo popravljivi, ker se njihova obnova ne izplača. Ti vozovi čakajo na uničenje, ki se izvrši letno enkrat v večjih množinah. — Iz vsega navedenega sledi, da n. pr. v Dravljah ne stoje eni in isti vozovi leta in leta, temveč se vedno in to zelo pogosto menjavajo, o čemer pa občinstvo seveda ni poučeno. Popolnoma posebno poglavje pa je, ako so naše obstoječe delavnice v stanju, popraviti vse odstavljene vozove z razpoložljivimi sredstvi. Vendar se ie v tem pogledu storilo že mnogo, tako da so se deponije v Sloveniji zelo zmanjšale. u— Pomlad v Jeseni. Prijatelj našega lista nam je prinesel popolnoma razvit kostanjev cvet. Dobil ga je na dvorišču vojašnice art. polka št. 16. na Dunajski cesti in povedal, da se je celo drevo v nekaj dneh razcvetelo in je pokrito z najlepšim pomladanskim cvetjem, kar je za ta pozni čas res prava posebnost narave. u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Po podatkih mestnega fizikata se je meseca avgusta rodilo v Ljubljani 148 otrok (72 moškega, 75 ženskega spola), med temi 2 nirtvorojenčka, umrlo pa je 51 moških in 52 žensk, skupaj torej 103 osebe, in sicer: 20 oseb za jetiko, 11 za boleznijo na srcu, 9 za rakom, 8 za ostarelostjo, 7 za prirojeno slabostjo, 7 za pljučnico, 6 za vnetjem črevesa, 3 za vnetjem ledvic, 3 za zamota-njem črevesa, 3 za boleznijo na sopilih, 1 za škrlatinko, 1 za boleznijo na želodcu, 1 za vnetjem slepiča, 1 za krčenjem jeter, 1 za porodniško mrzlico, 5 oseb zaradi smrtne nezgode, 16 pa zavoljo drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih je 19 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je meseca avgusta obolelo 16 oseb: 6 na davici, 4 na ošpicah, 4 na škrlatinki in 2 na legarju. u— Ruski tečaj pri Ruski Matici. Da bi širil med Slovenci znanje ruščine, je svoj-čas blagopokojni dr. Ludovik Jenko osnoval v Ljubljani »Ruski krožek«. Ta krožek je pomagal velikemu številu članov priučiti se ruščini in seznaniti se z veliko rusko literaturo. Da bi služila istemu smotru, je Ruska Matica ustanovila v Ljubljani jeseni 1. 1926. ruski tečaj za Slovence. Povsod dandanes narašča zanimanje za ruščino, rusko kulturo in rusko umetnost. Tako zanimanje se opazuje ne samo v slovanskih drža vah (n. pr. na Češkoslovaškem), temveč tudi v Nemčiji in drugih državah. Tečaj Ruske Matice v Ljubljani nudi Slovencem posebno ugodno priliko, da se naučijo ruščine. Letos bo ruski tečaj sestoja! iz dveh delov: 1) za začetnike in 2) za tiste, ki že nekoliko poznajo ruščino. Informacije glede pogojev se bodo dajale in vpisovanje se bo vršilo pričenši z 11. t. m. ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure v knjižnici Ruske Matice (Jurčičev trg 3-II). u— »Sočani!« Tone iz Ribnice je v nedeljo bral, da poletimo 16. t. m. v Maribor. Koj v ponedeljek je priletel k predsedstvu »Soče« s tremi ribniškimi aeroplani. Hotel je, da nas takoj prenese v Maribor. Dopovedal© se mu je, da je to nemogoče, ter da bi moral on svoj prihod in namero že prej sporočiti, da bi člane lahko pravočasno obvestili. Hud je bil, ker je napravil pot zastonj in v ihti, ker se njegov načrt ni sprejel, je hotel aeroplane razbiti. Ivančič pa je bil hitrejši, pograbil je aeroplane in ž njimi odkuril v svojo trgovino, kjer si jih vsak član do 10. t. m. lahko ogleda. Posrečilo se je Toneta potolažiti in navsezadnje se je vdal v to, da pride 10. t. m. zopet v Ljubljano, kjer bo svoje aeroplane skupaj zvezal, ker so na »špagi«, 16. sept. pa jih z lukamatijo spravi v Maribor. Po zborovanju, ki ga bomo »Sočani« imeli ob 10. uri pa bo otvoril zrakoplovne črte v Limbuš, na Falo in k Trem ribnikom. Obljubil pa je, da nas do 7. zvečer spet spravi v Maribor da lahko prisostvujemo še prireditvi; na kateri sodelujeta »Soča« in »Jadran«. »Mi druži« mu bomo seveda za vsa njegova dela prav hvaležni. u— Ob pričetku šolskega leta priporoča tv. Iv. Bonač, Šelenburgova ulica 5, svojo največjo zalogo vseh šolskih in risalnih potrebščin. Pri premernem nakupu dobe učenci praktična darila. 1559 u— Gosli poučuje bivši učitelj konserva-torija po nizkih cenah v Študentovski ulici štev. 9-1. 184 a— Protest proti uredbi o zapiranju poslovnih lokalov. V torek zvečer se je v hotelu pri »Zamorcu« vršilo dobro obiskano protestno zborovanje trgovskih in privatnih uslužbencev proti novi uredbi o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih lokalov. Zborovanje je otvoril podpredsednik ZPNJ g. Doležal. Pozdravil je veliko solidarnost vseh privatnih nameščencev v borbi za izvedbo in rešitev pravičnih in soci-jcJnih zahtev ter podal kratek pregled smotrenega dela nameščenstva v ostalih državah. Kot glavni govornik je nastopil g. Jamnik iz Zagreba, ki je podal sliko gibanja nameščencev v naši državi. G. Pelikan je kot tretji govornik opozarjal trgovske nameščence na važnost pokojninskega zavarovanja ter je strokovno predvajal osnutek novega zavarovanja, po katerem bodo tudi trgovski nameščenci dobili uzakonjeno pravico do pokojnine. Zborovanje so pozdravili tudi delegati celjske, ptujske in mežiške organizacije in tajnik zveze bančnih uradnikov v Mariboru. — Trgovski nameščenci imajo v petek 7. t. m. sestanek v dvorani hotela pri »Zamorcu«, da izvolijo kontrolne komisije po okrajih mesta Maribora. a— Mariborski podružnici CMD pozivata vse člane in prijatelje naše šolske družbe, da se udeleže društvene manifestacije 8. t. m. ob -pol 11. v Ptuju. a— Čebelarska podružnica Maribor bo priredila 8. t. m. ob 10. uri v osnovni šoli Ogled ne stane nič! Pridite, da boste videli najboljšo domačo obutev, ki je znano najbolj trpežna, a kar je glavno, tudi najcenejša. Nikogar se ne sili k nakupu. DOKO, Prešernova ulica št. 9, dvorišče. na Ruški cesti tečaj o kuhanju voska. Vabljeni vsi čebelarji! 15&2 a— Dr. Fran Marinič zopet redno ordinira, Trubarjeva ulica 11., od 9. do 11. in od 14. (2.) do 16. (4) dnevno. a— Pretep v Lajterspergu. V mariborski okolici so zlasti ob nedeljah pogosti pretepi. Tako se je v nedeljo 36 letni delavec Ivan C. v neki lajtersperski gostilni spri z drugimi pivci in zaključek prerekanja ie bil ta, da je odnesel dva vbcdljaja z dvoreznim nožem v levem stegnu. Rešilna postaja je ranjenca odpeljala v bolnico. a— Obupen beg. Tako nevarna in mrzla Drava postaja v poslednjem času zatočišče ljudi, ki beže pred čuvarji postave. Nedavno se je vrgel v Dravo neki tihotapec, kateremu je bil finančni stražnik tik za petami, zdaj pa je tvegal enako riskanten beg neki mladenič na Ruski cesti. Z detektivom ki ga je bil ustavil, je šel nekaj časa popolnoma mimo, naenkrat pa je skočil proti obrežju ter se vrgel v vodo. Seveda so ga valovi naglo zasukali in odnesli proti mostu, kjer so ga na srečo še živega prestregli. Iz Celja e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrl 3. t. m. na griži 48 letni delavec pri stavbeniku Golograncu Anton Mavh iz Voj-nika. V Dramliah je isti dan umrl upokojeni župnik Gašpar Kačičnik v 67 letu starosti. V Arji vasi je 4. t. m. umrla Eleonora Manna, 82 letna zasebnica. V tem mesecu je doslej umrlo v mestu Celju 7, v celjski javni bolnici pa 30 oseb. e_ Srebrno poroko je obhajal včeraj g. E. Hoppe, dentist v Celju. e— Tombola godbenega društva železničarjev Celje se bo vršila nepreklicno 8. t. m ob 3. uri popoldne pred Narodnim domom. Zagotovite si karte že v predprodaji, ker jih bo na dan tombole zmanjkalo e— Brez dovoljenja je hotel prodajati sladoled po celjskih ulicah Dalen Izmajlo-vič. Vsakemu sladoledarju, ki ima pravico, da prodaja na ulicah, je dovoljen le en voziček in mora v to svrho dobiti kontrolno knjižico pri mestnem magistratu. Ne da bi imel dovoljenje, je prodajal Dalen kar z dvema vozičkoma in imel dve knjižici z žigom mestnega magistrata. a— Poskus samomora. Neki posestnik iz mariborske okolice, ki je bil pozvan na orožne vaje, je snoči legei na železniški tir, a sta ga še na srečo opazila in rešila dva železničarja. Pred svojim samomorilnim poskusom se je možak pošteno napi! in naj-brže v tem razpoloženju sklenil ubežati iz življenja. Ker je vpoklicni rok za orožne vaje že zamudil, ga je policija izrečila vojaškim oblastvom. Iz Kranja r— Nesreča motociklista. Na okrajni ce» sti med Kokrico in Predosljami se je pre» teklo nedeljo ponesrečil kranjski pek go spod Kern. Med vožnjo se mu je nenado* ma prelomilo ogrodje prvega kolesa, vsied česar je prišlo do padca. Vozača Kerna je vrglo na polje tako, da je odnesel povsem zdravo kožo. Trpi le večjo škodo radi zbi* tega motornega kolesa. r— Petorica Dalmatincev v sodnih zapo» rih. Pri gradbah v Kranju je zaposlenih med drugim nad 60 delavcev iz Dalmacije, največ iz sreza Biograd na morju. Med nji. mi so kranjski orožniki napravili dober lov. Na podlagi ovadbe z Jesenic, kjer je bilo sredi avgusta storjenih več tatvin so* delavcem in izvršen tudi vlom v gostilno Vilmana na Savi, sta bila izsledena na Go» renj; Savi Marko Miletič in Ivan Tabor iz Ražancev, srez Biograd, pri katerih so našli še nekaj ukradene obleke in drugega blaga izvirajočega z Jesenic Predvčeraj« šnjim pa sta bila aretirana Joso Barčič in Božo Kebric, oba iz Visočan, srez Biograd. Zaposlena sta bila tudi pri gradbi tovarne na Gornji Savi Pri njih so našli obleko, čevlje in perilo, ki je bilo pred dnevi po« kradeno nekaterim delavcem v Ljubljani, Kolizejska ul. 5. Eden izmed aretiranih pa je ovadil tretjega sorojaka Marka Vuliča, ki je dan za tem izvršil istotam tudi tat« vino. Orožniki so aretirali še tega. Tako se nahaja zaradi tatvin, izvršenih pri so* delavcih, pet Dalmatincev v zaporih kranj« skega sodišča. Iz Kočevja k— študentje prihajajo. Zadnje dni je Kočevje zopet oživelo. Povsod vidiš male in velike, ki bodo zopet orali ledino in se pridno vežbali v vseh vedah. Meščani po* zdravi j a jo dijake, posebno obrtni in tr» govski sloji, katerim puste študentje veli* ko denarja. V Dijaškem domu sprejemajo stare dijake in prvošolčke, ki prenašajo svoje kovčege v družbi mamic ali srečnih očetov. Tu in tam naletiš tudi na živahno barantanje s knjigami. Pač stara navada .. Slovesna služba božja se bo vršila v četr» tek ob 8. v mestni župni cerkvi za vse šole. Naslednjega dne se začne redni pouk. Iz Metlike m— Naša mestna godba bo svečano pro« slavila v nedeljo 9. t. m. 651etnico svojega delovanja. m— Pričefek šolskega leta. Na naši šoli se je pričel šolski pouk v novem šolskem letu 1928=29 v soboto 1. t. m. z mašo, a v ponedeljek z rednim poukom. m— Kolpa je do petka 31. avgusta imela še vedno 25 stop. Celzija, po dežju je tem» peratura padla na 19 stop. C. Kljub spre« membi temperature je še vedno dosti ko« palcev v Kolpi. m— Namesto venca na grob umrlega strica g. Ivana Murna, upokojenega nad« učitelja iz Drašič, je daroval g dr. M>rko černič, primarij in znani kirurg v Maribo« ru, 100 dinarjev za ubožne učence metli« ške šole in 100 Din za one drašičke šole, za kar se mu revni učenci toplo zahvaiju« jejo* Iz Tržiča I S— Prva prireditev svetoansklh gasilcev. 5e dosti lepa nedelja je zvabila lepo števi« lo posetnikov na gasilsko veselico, ki se je vršila na obširnem vrtu g. Ankeleta pn Sv. Ani To je bila prva prireditev mlade* ga gasilskega društva svetoanskega, ki je uspela kot prvenec prav dobro. Aranžm an paviljonov, arečolova in vsega je bil prav skrben in vzoren. Sreča je hotela, da je dobil g. ravnatelj Hnyk kar tri prve dobit» ke, to je dva koštruna m panj čebel Za zabavo in ples je igrala nova ljubljanska godba «Zarja». par pesmic pa je kar dobro zapel šentanski pevski zbor pod vodstvom g. Lajovca. Med gosti smo opazili gasilce z vse Gorenjske. Celo iz oddaljenega Ljub* nega se je pripeljal kar cel avtobus gasii» cev, ki j:h je vodil g. AmbrožiČ. Na lepo uspeli prireditvi šentanskim gasilcem prav lepo častitamo! č— V soboto je umrla po težji bolez-ti ga Ana Jazbec, tovarniška delavka, vdova po predilniškem mojstru. Pokojna zapušča nepreskrbljeno hčerko, ki je letos dovršila s prav dobrim uspehom štiri razrede me* ščanske šole. Pokopali so jo v nedeljo. č— Saje so se vnele V torek zjutraj točno ob četrt na 5. je gasilski rog s svojim žalostnim klicem spravil ves Tržič pokor* ci. Pri pekovskem mojstru Pretnarju so se vnele saje v dimniku. Gorelo je že s pol* nim plamenom in je bila nevarnost za v»5* ji požar prav velika. Kakor bi trenil, so bili vrli tržiški gasilci z malo motorno bnz* galno na mestu in so preprečili vsako nesrečo. Ogenj je bil skoro udušen in ljudje so si resnično oddahnili. Motorna brizgal* na ni stopila v akcijo. Na konju ga je zadela kap Trbovlje. 5. septembra Včera.i popoldne ie jezdil skozi Podmejo proti Trbovljam na neosedlanem konju neznan moški Kmalu za njim se je napotil po isti poti finančni stražnik, ki ie našel tujca mrtvega na tleh, a poleg njega je mirno stal njegov konj. O nenavadnem dogodku je bila takoj obveščena orožniška postaja, ki je odposlala patruljo na ogled. Ker je bil zločin izključen ie bilo truplo prepeljano v trboveljsko mrtvašnico. Domnevajo, da je tujca, sedečega na konju zadela kap Pri mrtvecu so našli pismo, naslovljeno na pivovarnam Rojca. Ponesrečenec ie najbr-že Kalanov hlapec iz Celja in ie ime! naročilo, da izroči konja pivovarnariu Rolcu od njega pa, da prevzame drugega konja. Šport Ustanovitev novega smučarskega kluba v Ljubljani. Danes v četrtek ob 20. se vrši v damski sobi kavarne Emona ustanovni občni zb:>r S nuškega kluba v Ljubljani. Silen razmah s:nučarstva v zadnjih letih je izzval pu* trebo po ustanovitvi posebnega kluba, ki se bo bavil ie z gojenjem smučarstva. ta* ko kot športa kakor tudi kot sredstva tu* ristike. Osobito pažnjo bo posvečal vzgo* ji našega športnega naraščaja, da se nam razvije iz naših številnih smučarjev dober kader prvovrstnih tekmovalcev na daljave in skoke. Kakor hitro bo ustanovljen smučarski klub v Ljubljani, se ustanove smučarski klubi v vseh ostalih krajih, kjer bo dana potreba, predvsem pa v Bohinju. Kranjsm gori, na Dovjem*Mojstrani, Jesenicah, na Bledu, v Radovljici, v Kranju, Škofji Loki, Kamniku, v Trbovljah, v Laškem m v Ce= lju. Vse smučarje vabimo, da se udeleže današnjega občnega zbora ter da pristo» pajo sami v klub, pa tudi, da povabijo svo* je znance za vstop. Nastop Bobinske nesiguren. Po sporo* čilu ZHPa nastop Bobinske ni siguren, ker baje ona ni naša državljanka, poleg tega pa da je službeno zadržana. To bi bil za našo družino vsekakor hud udarec, ker trenotno ne razpolagamo z nobeno drugo igralko, ki bi z uspehom mogla nademe* st iti Bobinsko. S tem je ostalo mesto des* nega krila trenotno še nezasedeno. Prihod naših reprezentativnih igralk v Ljubljano. Včeraj dopoldne so prispele v Ljubljano naše reprezentativne igralke Ra» dovič, Balzareno in Šojat. Danes dopoldne prispe iz Beograda Jovanovičeva v sprem« stvu sodnika g. Nikoliča. Rezervne igralke dospejo šele jutri in pojutrišnjem tstoča** no z njimi pridejo tudi igralke, Ki oasto* pijo v podsavezni reprezentanci. Prihod češkoslovaške reprezentance Čehi nje pridejo definitivno jutri popoldne ob 17.22 na glavni kolodvor. V Mariboru in Celju jim pripravljajo tamošnja šport* na in narodna društva svečan sprejtra m pozdrav. V Ljubljani jih sprejme JHS z godbo na kolodvoru ter jih spTemi nato z godbo v hotel Union, kjer bodo nastan:ene Ghimkhana igre, ki jih priredi Motoklub »Ljubljana« dne 8. t. m. na vojaškem vež* bališču v Dev. Mariji v Polju ob priliki motociklistične dirke, bodo novost za Liub liano, ker se bodo pri nas prvič izdajale Ghimkhana so vožnje oz. igre spretnosti, ki idealno združujejo šport z družabnost* jo in humorjem ter nudijo gledalcem mnogo zabave. Tu bomo videli vajo s klo* bukom, lov na hrenovke, vožnja z ctro* škim vozičkom, štafeta itd Vozač bo n pr. moral med vožnjo sneti obešen klobuk z droga, ga dati na glavo in zopet obesiti na drog, ki bo postavljen na nasprotni strani. Hrenovke bodo visele na dolgih ela» st.čnih vrvicah in med vožnjo jih bo m o« rai vozač odgrizniti, ne da bi ustavil mo* tor ali si pomagal z rokami. Dalje bo mo* ral med vožnjo vzeti z mize cigareio m jo pri vožnji mimo sodnika prižgati na tleči cigari Zabavna bo tudi vožnja z otroškim vozičkom, ki bo privezan zadaj za nroj. Z njim bo moral vozač kolikor mogoče naglo voziti do gotovega mesta, obrniti m ss vrniti, ne da bi se voziček prekucnil Zabave bo torej dovolj in naj lihčs ne zamudi te prireditve, ki bo polei? -portne* ga užitka pri dirkah poskrbela tudi za smeh in kratek čas. Na dirkališču bo svi» rala izvrstna godba; za okrepčila bo pre* skrbljeno. Teniški turnir Slovenski tenis klub, Ptuj : SK Ilirija. V soboto in nedeljo dne 1. in 2. t. m se ie vršil v Ljubljani na te* nis prostorih SK Ilirija teniški turnir med imenovanima kluboma, kateremu je prisosr vovalo lepo število publike. Iz turnirja je izšla kot sigurna zmagovalka tenis akcija SK Ilirija z doseženim končnim rezultnrom 12 : 3 Visoko zmago SK Ilirija je otip«« sovati njeni večji turnirski rutini, pokd/i* ni taktiki in borbenosti, katerim so morati podleči sicer agilni in požrtvovalni igralci Slovenskega tenis kluba Ptuj. Posamezne igre so bile odigrane povsem ziiimivo. predvsem one vodilnih igralcev obeh klu* bov, od katerih je posebno omeniti iero gg. Sakotnik : Bagrov, katera je rv'a tudi gotovo najlepši nastop na fem turniriu Motoklub Ljubljana naznanil, da se viš' danes ob 20. v klubovem lofcalu hotel Štrukelj strogo obvezen članski sestanek. Vozači, ki se še niso prijavili k dirk;, naj store to takoj. — Odbor. SK Svoboda Danes ob 20. članski se* stanek v Gradišču 2. ASK Primorje (nogom sekcija). D;ines ob 20 seja sekcijskega odbora v tajništvu. SK Ilirija (nogom sekcija). Radi ha* ženskih reprezentančnih treningov na na* šem igrišču se za jutri nameravana trening* tekma s SK Slovanom odgodi na petek, 7. t. m. ob 17.30. — Danes trening samo za I moštvo, jutri od 17. dalje za fl. skupino. Načelnik. 25-letnica mature Petindvajsetletni«) mature je slavil te dni letnik 1903 I. diržavne gimnazije s skupno večerjo Pod Rožnikom in skupnim izletom na Brdo m v Lukovico. Zahvaino mašo je dairovaJ in pridigo-val pri njej nekdanji razrednik in kateheit b-raz-reda kanonik dr Ivan Svetlima. Proslavo je počastil s svojo udeležbo tticti bivši razrednik a-razreda dr. Ostaw pl. Gratzy, dvorni svetnik v pokoju v Gradcu, razen tega pa nekdanja profesorja Auguštin Wester m ravnatelj dir. Valentin Koran. Proslave so se udeležiti naslednji nekdanji sošolci: Mihael Cernoš, okr. sodnik v Tržiču, dr. Erik Eberl, viš. sod. svetnik v Ljubljani, Rudolf Est, načetlinilk Mestne zastavljalnice v Ljubljani, Waideinar Gor m, trgovec v Ljubljani, Erncst tiieng, vedetržec v Ljubljani, dr. Rudolf Južn.ič, profesor v Ljubljani, Ivan Korpair, železniška uradnik v Ljubljani. Ivan Košinenlij, železniški uradnik v Ljubljani, Pran Kremžar, nar. poslanec v Ljubljani, dr. Anton Lampret, trgovec v Ljubljani, Pavel Melzer, trgovec na Duroiju, Ferd. Merala, okr. sodnik v Ljubljani, dr. Ernest Re-kair, trgovec na Jesenicah, dir. Fran Roš, odvetnik in župan v Laškem, Kari Supiu, župan v Logatcu, Avgust Seme. železniški uradnik v Ljubljani, Leon Tornago, o d vem. kandida>t v Ljubljani, Rudolf Badiura, državni referent za turizem v Ljubljani, Josip Bambič, župnik na Polici, Josip Baiifuss-Štupar, »rezki veterinar, Novo mesto, Alojzi« BreceAjnik, župnik v Krašnji, Fran Bre-celjnik, železniški uradnniik v Zagrebu, Anton Bur-gair, gimn. ravnaitelij v Kočevju, Fran Ferjan, profesor v Ljubljani, dir. Oton Fetnich, odvetnik v Ljubljani, inž. Viktor Gostiša, dekan tehn. fakultete v Ljubljani, Fran Govekar, župnik v Lomu pri Tržiču, dir Josip Grablovic, odvetindik v Ljubljani, inž. Alojzij Hočevar, kukam« inženjer v Ljubljani, Anton Kacjan, sod. svetnik v Bos. Novem, Franc Kadiunec, ravnatelj učiteljišča v Mariboru, Ivan Kepec, župnik v Ihanu, Anton Kersnik, graščak na Brdu, Franc Ko.gej, kateheit v St. Vidu, dir. Franc Kuiovec, nar poslanec, dr. Ivan Lah, profesor v Ljubljani, dr Fran Novak, profesor v Ljubljani, Ivan Podboj, železniški uradnik v Ljubljani, Ivan Rikar, župnik v Vačah, Karol škulj, župnidc jn nair poslanec v Dol. vasi, Alojzij Zamik, srezki veterinar v Radovljici, dr. Milan Vidmar, rektor univerze v Ljubljani, Gil-bert Zupančič, sodnik na Brdu. PoJeg teh so živi še naslednji tovariši, ki niso mogli priti k proslavi: Josip Fink, notarski kandidat v Leibroirzu. Fran Kraniberger, trgovec v Zagrebu, Konrad Loschdorfer, sodni kanolist v Sevnici, dr. Fran Pavliič, podravnatelj Poštne hranilnice v pok. v Beogradu, dir Rudolf Reich, računski ravnatelj v Gradcu, Jernej Schmautz, železniški uradnik v Mariboru, Matija Selan, župniik v Gozdu, Edvard Simmic, lic. na Štajerskem, Avgust Zloibec, duhovnik v Italiji, Marko Baijuik. profesor v Ljubljana, Avgust Del Lioz, palic. svetnik v Ljubljani, Leon Fumteik, glasbeni direktor v Helstngforsn, dr. Ivan Kavčič, načelnik v prometnem ministrstvu v Beogradu, Ivan Lovšin, župnik na Planinti pri Rakeku, dir. Anton Mrak, odvetn. kandidat v Ljubljani, Rajko MuJa-oek, srez poglavar v Mariboru. Anton Pogačnik, župan v Radečah, dr. Fran Svetek, inšpektor notir. mm. v Beogradu, Alojzij Zaje, zasebnik v Smledniku, Sava Zor, duhovnik v Italiji, Valentin Zupančič, duhovnik v Franciji. Gospodarstvo I. Bajloni - guverner Narodne banke Narodna banka kraljevine SHS je dobila novega guvernerja v osebi gosp. I. B a j-1 o n i j a. Tudi lansko leto je bilo to me?to I izpraznjeno, a Narodna banka je čakala celo leto, pred no ga je zasedla. Sedaj pa ee ji je strahovito mudilo. Komaj j« bivši guverner Srečkovid preminul, je srbijanska klika okoli Narodne banke smatrala potrebnim, takoj najti mu naslednika. Proti temu se sicer ne more nihče protiviti, izbira osebe pa je vsekakor ponesrečena. Narodna banka bi morala izbirati samo med najprominentnejšimi finančniki v vsej državi. Dosedaj pa je bilo to mesto rezervirano strogo za maloštevilno kliko, ki tvori trden obroč okoli te državne institucije. Ta velesrbska klika strogo pazi na to, da je vse uradništvo samo srbijansko. Vsakdo, ki ima kako besedo pri tej banki, mora biti član beograjske porodice. Upravni odbor je itak v njih rokah; par preeanov, ki smejo prisostvovati sejam upravnega «.>dbora, pa sploh ne pride do veljave. Dosedanji guvernerji so imeli vsaj kolikor toliko lastne nazore o finančni politiki našega centralnega denarnega zavoda. Bile so osebe, o katerih so bili vsi poznavalci razmer prepričani, da ne rabijo v nobe*iem oziru podpore Narodne banke. Ker so bile v finančnem oziru jake ličnosti, jim ni bilo treba niti direktno niti indirektno apelirali na Narodno banko. V razočaranje vseh treznomislečih, vsaj prečanskih finančnikov, pa je oil imenovan gosp. Ignjat Bajloni. Prepričani smo, da ; imamo v naši državi na tisoče sposobnejših i in vrednejših kandidatov za guvernerja Na-j rodne banke. Zagreb, Ljubljana, Sobotica, Sarajevo in druga mesta bi lahko postavila nebroj kandidatov, ki bi imeli boljšo kvalifikacijo za to mesto, kakor gosp Bajloni. V Ljubljani kar mrgoli trgovcev in bančnikov. ki bi uspešno delali konkurenco gospodu Bajloniju. Smemo še celo trditi, da imamo v Ljubljani ljudi, ki ga po svoji kvalifikaciji daleč prekašajo. Velesrbski hege-monisti pa dajo prednost vsakemu še lako nesposobnemu Srbijancu pred najsposobnejšim Hrvatom ali Slovencem. Le velesrbske-mu režimu se ima gosp. Bajloni zahvaliti, da je prišel na najvišje bančno mesto v naši državi. Če bi bil gosp. Bajloni Slovenec ali Hrvat, bi mu Narodna banka ponudila k večjemu mesto za kakega pisarja. Tako izgleda enakopravnost pod sedanjim režimom. Izj< ava Nisem plačnik za dolgove, ki bi jih na* pravila na moje ime moja žena Ana Vran« karjeva. Ljubljana, dne 5. septembra 1928. 1579 VINKO VRANKAR. Vremensko ooročilo Meteorološki zavod v Linhnam 5. septembra 1928. Višina baromptra 30R.8 m K rai Cas >paz>nranja a n o a E u u Smei vetrs in brzina ' metrih Liubijana Maribot . . Zagreb . , . Be* >grad • . Skoplie . . . Dubrovnik . SpH« ... Sarajero . . 8. 7. 771 D /71 0 770-4 770-4 769 8 ?f6 2 765-9 10 13 15 17 20 23 22 76 78 73 4> 51 mirno N 2 S 2 mirno aurnr. NNE NE 8 •62 zi o o o 8 0 ( Padavine V * v mir 4o i ar. megla del 1.0 Solnce vrhaja ob 5.25, zahaja ob 18.31, luna vzhaja ob 21.15, zahaja ob 11.49. \mi«ii- 'r* --rafur«! -Janes « Liuhimni 22.0 C, najnižja 7.0, C. Dnnajsfea vremenska napoved za četrtek: Toplo in jasno, v severnih Alpah južni vetrovi. Tržaška vremenska napoved ia četrtek: Ztii&rni vzhodni vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 16 do 2C stopinj.. Morje mirna i = Vprašanje STeopče kreditne banke v Zagrebu. Nedavno smo poročali o vprašanju sanacije Sveopče kreditne banke v Zagrebu, ki spada, kakor znano, v jugoslovenski bančni koneern dunajske Rotschildove skupine. Občni zbor tega zavoda je bil že ponovno odgoden, ker še ni rešeno, ali se naj zavod še nadalje samostojno vodi ali pa naj se fuzijonira s kako drugo banko. Obstoja možnost, da se Sveopča kreditna banka fuzijonira z Jugoslovensko ujedinjeno banko (ki je nastala iz fuzije Hipotekarne, Hrvatske eskomptne in Bosanske banke), ki pa zaMeva, da sp z n'0 združi tudi Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani, ki je prav solidno voden zavod in spada tudi v Rotschildov koncem. Obstoja pa tudi možnost, da ^vpopča kreditna likvidira svoje delovanje. Občni zbor se odlaša baje tudi zaradi nekih osebnih vprašanj in ker se ie bati, da bi prišlo do burnih debat. Priznati se mora, da je postopanje interesirane Rotschildove skupine zelo kulantno, vse drugače kakor j,e bilo pjostopinje LSnder-banke glede Slavenske banke. Sveopča kreditna banka izplačufe vlagateljem vloge promptno; prav tako kupuje na borzi lastne delnice po nespremenjenem tečaju 85 Din. čeprav je vrednost delnic zelo dvomljiva. Portfej Rotschildove skupine v teh delnicah se je zaradi tega povečal od 60 na preko 90 %. = Ministrski svet je pogojno dovolil iz-toz srebra. Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra, da sme dovoliti !zvoz srebra v palicah, ploščah, zrnih itd. ter zlomljenih srebrnih predmetih pod pogojem. da se uvozi protivrednost v zlatu. = ITzanee zagrebške borze za trgovino « sirovimi kožami in usnjem. S t. septembrom so stopile v veljavo uzaace za trgovino s sirovimi kožami in usnjem, ki so bile sestavljene po mnogih anketah in ki odgovarjajo potrebam našega tržišča. = Raustava hmelja v Novem Sadu. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za kmetijstvo in vode odobrilo 85.000 Din za razstavo hmelja, ki se bo vršila 22. in 23. t. m. v Novem Sadu. Kredit se bo uporabil za nabavo orodja, priprav in poučnih knjig razstavljalcem. Prometni minister je za razstavo dovolil 50 % popust na železnicah. = Opomin trgovcem s hmeljem. Sekcija hmeljskih trgovcev pri Sreskem gremiju trgovcev v Celiu opozarja vnovič vse člane, da nemudoma priglasijo svoje nakupovalce po navodilih, kakor se jih je vabilo s posebno okrožnico; prav tako naj legitimacije v lanskem letu prijavljenih nakupovalcev predložijo zaradi podaljšanja, sicer bo sekcija prisiljena objaviti imena vseh onih nakupovalcev. katerih legitimacije so neveljavne. Toliko vsem v vednost in ravnanje. = ZagrcHki velesejem se vrši do 10. septembra. Legitimacije in informacije pri sPutniku», Dunajska cesta 1. 15S0 = Jugoslovensko - nemška konvenrija o socijalni zaščiti delavstva. Iz Beograda poročajo, da se v ministrstvu za socijalno politiko proučujejo pegoji za sklenitev jugoslovensko - nemške konvencije o socijalni zaščiti delavstva, 8 katero bi se imela regulirati vsa vprašani«, ki nastanejo pri izmenjavi delavcev med našo državo in Nemčijo. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. septembra ponudbe glede dobave 5 primo-žev, smirkovega prahu in šel.tka, do 9. septembra glede dobave hrastovih desk; do 10. septembra glede dobave 600 komadov hrastovih stebrov, 2 kopalnih kadi, bakrenih plošč in zakovic. ("Pogoji so na vpogled pri imenovanem oddelku. — Dobave. Dir. rudnika v Berzi sprejema do 7. septembra Donudbe glede dobave 40.000 ke portlandskega cementa in 200 kg lanenega Rrneža. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1928 do 31. marca 1929.: 5. septembra pri komandi vojnega okruga v Kar-lovcu, 10. septembra pri komandi vojnega „Srečna sem" pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam." Varuje perilo! okruga v Varaždinu; 12. septembra pri komandi mesta v čakovcu, 14 septembra pri komandah mest v Sušaku, Murski Soboti in Dolnji Lendavi. (Pogoji so na vpogled pri posameznih komandah.) Borze 5. septembra. Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet srednji. Večje povpraševanje je bilo za devize na Dunaj, Curih, Prago in Berlin. Narodna banka je intervenirala v devizah na Curih, Prago in Pariz in deloma v devizah na Dunaj, v ostalih devizah ia je potrebo krila privatna ponudba. Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza na Dunaj je nekoliko popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno nekoliko okrenila, vendar je bil promet slab. Promptna je noti rala 438 — 439. trgovala pa se ie kasa po 436 in 440 ter za december po 452 — 454. Investicijsko se je dvignilo na 88.5 — 89 brez zaključka. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 920, v Jn-gobanki 88^5. v Srpski po 149 ter v Poljo-delski po 18 (stara emisija) ter po 17 (nova emisija). Med industriiskimi vrednotami je Slaveks popustil na S5 — 100 brez zaključka. V ostalem so bili zaključki v Dravi po 455 in v Vevčah po 110. Trboveljska notira 482.5 — 490. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0—22.8175, Berlin 13.5525 — 13.5825 (13.5675), Bruselj 0— 7.9127, Budimpešta 9.905 — 9.935 (9.92), Curih 1094.1 — 1091.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0052 — 8.0352 (8.0202), London 0—276.16. Npwyork 56.805 — 57,005 (56.905). Pariz 221.27 — 223.27 (222.27). Praga 168.27 — 169 07 (168.67), Trst 296.78 — 298 78 (297.78). Dnnaj. Beograd 12.45375 — 12.49375. Berlin 168 «150 — 169.3150, London 34.39125 do 34.49125, Milan 37-11 — 37.21, Newyork 708.45 — 710.95. Praga 20.99 — 21.07. Curih 136 42 — 136.92: dinarii 12.44 — 12.50. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.725, Ne\v-vork 519.25. London 25 1975, Pariz 20.28, Milan 27.19. Praga 15.39. Budimpešta 90.535, Bukarešta 3.155, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.18. Trsi Beograd 33.475 — 33 775, Dunaj 266.25 — 272.25, Prag« 56.46 — 56.76. London 92.58 — 92-78, Nesvvorl: 19035 do 19.095, Curih 366.75 — 868.75; dinarji 33.475 do 33.975. Efekti. Ljubljana. Celjska 158—0, Ljublj. kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175. Vevče 1 OS—110, Ruše 265—Stavbna 56—0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438 — 439. kasa 437 — 439. za september 441.5 — 442.5. za december 454 — 455, investicijsko 88.5 — 89, agrarne 55 — 56; bančne vrednote: Hipo 58.5 — 59, Poljo, stara emisija 18 — 18.5, nova emisija 17 do 17.25. Kreditna 85 — 0, Ljubljanska kreditna 126 — a Praštediona 920 — 925, 7e-maljska Sarajpvo 190 — 150, Narodna 0 do 7050, Juero 88.5 — 89, Srpska 151 — 152; industrijske vrednote: Gutmann 205 — 0. Slaveks 95 — 100. Slavonija 7 — 10, Nand-na šumska 20 — 25, Danica 140 — 160, Drava 455 — 460, Vevče 105 — 106, DubrovaČ-ka 470 — 490. Trbovlje 482.5 — 490, Večera na 490 — 500. Beograd. Vojna škoda 437.25 — 437.5, investicijsko 89 — 90, agrarne 54 — 54J5. Blagovna tržišča Hmeljski trg. (Poročilo sekcije hmeljskih trgovcev v Celju) 5. t. m. V Mozirju je razpoloženje na bmeljskem trgu mrtvo. Nakupovalcev ni, cena neizpremeniena (30 do 33). Producenti ponujajo blago. V vranskem in šentpetrskem okolišu kupčija nespremenjena. Povpraševanje rezervirano. Cena do 35 za prvovrstno blago. V okolišu Polzela in Braslovče se ponuja za prvovrstni hmelj do 35, za srednji 30 — 33, cbisk srednji. Povprašuje se le po prvovrstnem blagu, manj vredno producenti ponujajo. — Ž a t e c, 5. t. m. Nakupovanje na kmetih živahno. Cena 2100 do 2400 Kč za 50 kg. Ljubljanska blagovna borza (5. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeno je bilo 5 vagonov, in sicer 2 vagona fii-zov in 3 vagoni drv. Povpraševanje je za hrastove frize po dimenzijah kupca, fco vagon naklad, postaja po 800—1000 za ms, za trame, fco vagon naklad, postaja po 230 do 250 in za hrastova drva, fco vagon naklad, postaja po 15.5—16.5 Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): ha-ška, 79 /80 kg po 287.5 — 290, za september po 290 — 292.5, za oktober po 302.5 do 305; moka: «0g», fco Ljubljana, olač. pri prejemu po 435 415; rž: baška. 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 300 — 302.5; oves: baški ali slavonski, zdrav, rešetan po 265 — 270; t u r š č i-ca: baška, navadna voznina, slov. postaja, nlač. 30 dni po 350 — 352.5, ameriška 330—370; Živinski sejem t Ljubljani (5. t m.) Prignanih je bi'o 332 konj. 95 volov, 100 krav, 32 telet, 179 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 40 konj, 43 volov, 50 krav. 20 telet in 120 prašičkov. Sejem je bil precej živahen, zlasti glede goveje živine. Cene kažejo nadalje tendenco k popuščanju ter so cene slabim volom nekoliko popustile. Zares prvovrstnih volov ni bilo na sejmu. Za kg žive teže notiraijo; voli I. 8.50, II. 7.50, III. 6, krave debele 5—6. krave klo-basariee, teleta 10 — 12. Dnnajska borza za kmetiiske pr«""*«1* (4. t m.) Tendenca na dunajskem tržišču ie dalje mirna. Zaradi pomanjkanja ameriških notacij in popuščanja na budim pe-štanskem terminskem tržišču ni bilo prometa, čeprav so ponudniki deloma znižali cene. Jugoslovenska pšenica (potijska) se nudi za september po 1.60 Kč, za oktober pa po 1.62 Kč. V turščici in ovsu se tendenca ni spremenila. Uradne notacije se niso spremenile. Dunajski svinjski sejem (4 t m.) Doeon 18.752 komadov, od tega 1584 iz Jugoslavije. 15.167 iz Poljske in 2284 iz Romunije. Pitane svinje so se pocenile za 5, mesne pa za 10 gro§ev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I- 2.60 — 2.65. angleške križane 2.20 — 2.35, kmečke 2.30 — 2.60, stare 2.40 do 2.50, mesne 1.70 — 2.35. Iz življenja in sveta Novi albanski kralj in njegovo sorodstvo Mbret Zogu I., mati kraljica, kraljev oče in sestre, pa Husein beg Zogu, štirinajstletni deček, o katerem se ne ve, kdo mu je bil oče S proklamacijo Ahmeda bega za al» banskega kralja je dobila Albanija do» kaj številno dinastijo, kateri stoji na čelu jedva 301etni kralj Zogu, 1. Kralj pa je samo glava države in dinastije; v trenotku, ko je bil Ahmed beg kro* nan, se je izpremenil tudi p*w.žaj nje» gove matere, njegovih sestc 4 drugih sorodnikov, od katerih zbuja največ zanimanja 141etni deček Husein Zogu. Do proklamacije Zoga za kralja se ni nihče dosti menil za fanta, čeprav mu je Ahmed beg poklanjal posebno pažnjo in ga je vedno imel pri sebi v «dvoru». Šele sedaj se odpira knjiga njegovega življenja. Tiranska prefelo tura za potne liste ga ima zabeležene* ga pod številko 335," ki je bila izpolnje* na dne 22. junija 1926. Tam se bere o njem to*le: Husein Zogu. rojen 1. 1914. v Ma* tiju. Oče: Džemal paša. Mati: Sadi. Džemal paša, oče Ahmeda bega, pa je umrl že 1. 1911. in torej ni mogel biti oče štirinajstletnemu dečku Huseinu, kajti še nikoli se ni primeru lo, da bi prišel otrok na svet dobra tri leta po očetovi smrti. To je mogoče res samo v albanski državi pod Zogu* jem I. Ampak pojdimo dalje: Mati: Sadi Zogu ki je v zaznamku imenovana kot rodi* teljica otroka, je obenem mati Ahme* da bega, sedaj kralja Zoguja I. Kdo je torej imel ž njo sina in čigav je sploh ta sin? Ali je sin žene svojega moža ali sinu lastne matere? Zgodovina molči, ali ljudje govorijo — natis hem seveda —: Husein je sin Ahmeda bega, ki se nikoli ne izraža natančneje o ro» diteljici otroka. Ahmedova okolica pa se tudi ne drzne vprašati sedanjega kralja, kdo, čigav in odkod je deček. Medtem je fant pod najskrbnejšim nadzorstvom, se vzgaja po principih, ki jih določa kralj Žogu I. in je dele* žen največje pozornosti z njegove stra* ni. Skrivnost njegovega očeta in mate* re bo najbrže težko dognati... Zogu I. ima veliko rodbino in nje* gova mati je na njegovo izrecno zahte» vo postala kraljica-mati Sadi Zogu Sadi je bila poročena z Džemal pašo in je rodila Ahmeda bega Imela je še več drugih otrok, predvsem dve hčer* ki: Semijo, ki je sedaj dobila naslov princese in ženo Cena bega. ki je bil svoj čas albanski poslanik v Beogradu in ga je atentator ustrelil v Pragi. Ah* med beg pa ima tudi brata, princa Dže* lala bega, ki se ne zmeni zanj posebno. Princesa Semija je baje krasna dekli* ca in je postala znana posebno po za* ročitvi z nekim albanskim velikašem, ki pa je bil ž njo zaročen le toliko ča* sa, dokler je bilo prav tedanjemu Ah* medu begu. Ž njim je vprizoril Ahmed beg velik škandal Komedija je bila inscenirana tako rafinirano in spretno, da je moral za* ročenec podleči. Ker ni bil Ahmedu po volji, ga je dal Zogu pri neki priliki prijeti in ga je vrgel v ječo, potem pa je razglasil, da so ga našli v javni hiši. To je bilo dovolj, da se je zaroka raz* drla. Pa naj še kdo reče, da v Albaniji ne vladajo pravcate albanske razme* re... Hipi f. £ukic Stritar eva ulica Pogreb ministra Bokanowskega Truplo ponesrečenega ministra Bo* kanow«kega, ki je v nedeljo dopoldne postal žrtev zračne katastrofe v Tou* lu, so prepeljali v Pariz, kjer je bilo v ponedeljek ves dan izpostavljeno v Bokanowski ▼ oblek! letalca, po zadnji fotografi}) pred njegovim tragičnim koncem. prostorih francoskega ministrstva za trgovino. Na poslopju je bila ves čas izvešena črna zastava. Pokojnika so prišli kropit diplomati, parlamentarci in tisoči občinstva. Pogreb je bil v sre» do dopoldne. Francoska vlada je dolo* čila, da se morajo pogreba udeležiti vsi ministri s predsednikom Poincare* jem na čelu. Pokojnikova rodbina je izrazila željo, naj bi minul pogreb brez nagrobnih govorov. • Naknadno se doznava, da je Boka* nowski vabil tudi zunanjega ministra Brianda s seboj v letalo Briand pa je vabilo odklonil v zadnjem trenutku. S tem je prihranil Franciji žrtev, ki bi jo bila težko prebolela, sebi pa je re* šil življenje. Panika v podzemni železnici V Newvorku se je tekom kratkega časa pripetila že druga nesreča v pod* zemni železnici. Na progi Grand Cen* tral Astoria je nastal, kakor smo že včeraj poročali kratek stik in vse luči so ugasnile. Pasažirjev se je polastil strah za življenje in ker so bili še vsi pod vtisom zadnje katastrofe, so zače* li nekateri divjati. Položaj je dosegel višek dramatične napetosti ko se je notranjost vagona napolnila z dimom, ki je jel dušiti potnike. Pasažirji so začeli vpiti na pomoč, in ko je ta pri* šla, so morali rešilni vozovi odpeljati 100 oseb, ki so omedlele ter kazale znake zastrupljenja V bolnici so jih spravili 97 zopet k sebi, dočim so tri* je ostali še nekaj časa v zdravniški oskrbi. Paniko je povzročila seveda v veli* ki meri nervoznost, ki vlada še izza zadnje strahovite nesreče. Kakor zad* njič, so se tudi to pot med občinstvom odigravali nečloveški prizori. Smola je hotela, da je nastal kratek stik baš sredi predora East River. Potniki so planili k vratom in so pri tem mendra* Ii otroke in ženske. Razvil se ie stra* hovit boj za prostor, kajti vsakdo ie hotel biti zunaj, ne glede na ljudi, ki so pritiskali za njim. Sprevodnikom se je sicer posrečilo pomiriti razdraženo in razburjeno pu* bliko, vendar so se kmalu pokazali strašni rezultati prerivanja v vagonu. Več žensk in otrok so moški pohodili. Policija je doznala o dogodku šele po* tem, ko je prišla električna železnica na prosto Stražniki so videli, da ima* jo ljudje razpraskane in krvave obra* ze, pa so jih vprašali, kaj je bilo. Ta* ko so doznali za nezgodo v podzemski železnici, ki teče v tem kraju pod vo* do. Ljubezenska drama v Bosi&i™ č^kalmci 23-Ietnl natakar ustrelil letalskega častnika, ker se je zaročil z dekletom, ki mu ni vračala ljubezni. Na postaji Wagram-Grafenegg v Avstriji se je prošie dni odigrala nenavadna drama. 23-1 etni natakar Robert Schaifer iz Grafenwortha, edini sin nekega železniškega uslužbenca, je prežal na postaji na letaiskega poročnika Han-sa Porscheja in njegovo nevesto Fride-riko Weissovo ter je oddal na Porscheja, ko se je pojavil na postaji v čakalnici tri strele. Drama je osupnila vse, ki so čakali na prihod dunajskega vlaka in je povzročila strašno zmešnjavo. Schaffer je bil namreč v Weissovo zaljubljen in jo je že dolgo zasledoval z ljubezenskimi ponudbami, katere pa je dekle dosledno odklanjalo. Bila sta si znanca še izza šolskih let, ko se ie Schaffer zagledal v lepo sošolko. Vsa leta jo je pozdravljal in nagovarjal v upanju, da bo prej ali slej le dosegel pri nji milost ljubezni. Zaman. Dekle ga ni hotelo uslišati in se je raje ozrlo po Porsche-ju, ki je bil prej letalec in je šele zadnje čase našel mesto kot prefekt v nekem vzgojevališču. Seznanil se je bil s Friderfko Weisso-vo in je prosil za njeno roko. Baš zaradi tega je prišel na obisk k materi VVeissove, ki je privolila v zvezo. Ko pa je zvečer nevesta spremila ženina na postajo, je našla tam zopet Schaffer-ja. Ne da bi rekel besedico, je nameril na zaročenca samokres in sprožil. Porsche se je zgrudil smrtno zadet na tla. Vsekakor je imel nekaj vzroka, da bi bil lahko previdnejši. Zjutraj, ko se je pripeljal snubit Weissovo' ga je namreč ipe Schaffer poiskal in mu razložil, da ljubi Frideriko in da hoče imeti dekle zase. Porsche mu je povedal, kakšna je stvar. Razgovor ni bil prav nič oster in ženin je dobil vtis, da se je Schafier pomiril s svojo usodo. Šele ko ga je zadela smrtonosna krogla, je videl, da se je bridko varal. Schaffer ni odstopil od svoje zahteve in je izpeljal peklenski načrt glede Friderike do kraja. Dogodek je povzročil na postaji, kjer se je drama odigrala, velikansko razburjenje. Morilec je hotel uteči toda železniški uslužbenci so ga pre-stregli in ga izročili orožnikom. Pokojnik je bil 33 let star in v nekem oziru žrtev svetovne vojne- zaradi katere je moral prekiniti svoje študije. Pred vojno je študiral medicino in filozofijo. Po vojni se je vpisal na juridič-no fakulteto in v par mesecih bi bil postal doktor. Weissova je dobila na postaji živčni napad in leži bolna pri svojih roditeljih. Ustreljenega ženina so pokopali v njenem kraju, da ga bo po smrti imela v svoji bližini. Eden izmed obeh splavov »Lathama«, ki so ga našli v bližini Ptičjega otoka in ki ga smatraj« za dokaz, da Je Amundsenova rešilna ekspedlcija izginila v valovih Ledenega oceana. Jesenska moda Din 169 VO>KA< Mv trs Kadšo Izvleček iz večernih programov LJUBLJANA (577 m 4 kw). riEKLiN m <■«! rtKr- Ul & 4 k*) „VNUHNBPkU !408 ID 45 ««>. SruriOAKl [i7<* a 4««). (34» to 3 LONlKJf* mvCNlKV 1604 m ti kwi lAOKPB (31U cs 0.? 8 k NO (44tio J«W). Ki M 1450 ir 12 kw) DUNAJ (517 m J *w) DaVEN! Ht (492 m 12 k«) VARŠAVA (lili m 10 tv) SttMCHOLM IMO T M. A 1420 ir «>«tw) Četrtek, 6. septembra. LJUBLJANA 18.30- Laščina — 19. Zgodovina slovenskega naroda. — 20: Mozartova opera »Čarobna piš-čal«. (Prenos). BERLIN: 20.30: Kabaretni večer. — FRANKFURT 20.15; Koncert na orgle. (Pa-chelbelove, Bachove in Lisztove skladbe). — Orkestralen koncert in recitacije. — LANGENBERG 17.45: Orkestralen koncert. — 20: Večerni koncert lahke glasbe. — 21: Simfonije ki se redkokedaj slišijo. — STUTTUART 20.15: Koncert na brač in klavir. — Poskočna godba (Trobenta, harmonika, klarinet in violina). Nato koncert Scbubertovih skladb. — ZAGREB 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Poletni izlet. — 19.10: Karbaretni večer. — 20.30: Literaren večer z godbo — Prenos koncerta z razstave. — BUDIMPEŠTA 12: Klavirski koncert. — 17.45: Madžarske narodne pesmi. — 19.30: Dramski večer. — LONDON 19.15: Sonate za 2 violini. — 20: Prome-nadni koncer orkestra. — PRAGA 19.15: Koncert tamburaškega zbora. — 20.10: Večerni koncert orkestra in solistov. _ Prenos koncerta iz Brna. — RIM 21: Gilherto-va o-pereta »Filmska zvezda«. — DUNAJ 11. Dopoldanski koncert kvarteta. — 16.15: Popoldanski koncert — 20.05: Sil Varova komedija »Igra z ljubeznijo.« — Nato koncert lahke večerne godbe. — VARŠAVA 20.30: Orkestralen in pevski koncert. Prlfatelfl radia! Preskrbite si prvovrsten užitek! z INGF.LEN 3žarničnim sprejemalcem vseh valov in z INGELEN Figaro zvočnikom z umetniško svileno sliko. Mnenja odjemalcev o teh aparatih so v »Ingelen Radio Nachrichten«, ki so izšle v 400.000 izvodih im jih dobite v vsaki trgovini. Našega sprejemalca dobite: v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5, pri Radioval, Kongresni trg 3, ter pri Franc Bar, Mestni trg 5. 132 Priroda Vas pozivl;e, da prevedete svoj dopusi v gozdu ali na polju, aa gorah ali ob nor ju, da se oduševljeni z ondotnim bivanjem čim bolj okrepčate. V svojem navdušenju pa medtem ne pozabite na najvaž-tejše, da pripravite >n zagotovite biagodeino delovanje bivanja v »rirodi s krepko hrano, ki iači telo, a da ga ne utruja z nepotreb-lim balastom in ki ne veže telo na stalne dnevne obroke. Pooijte zjutrai za zajtrk še iz svoje termosteklenice, in isto ako na potovanju ili na izletih, skodelico 0VOMALT .« sem zamrmral in razprostrl roke. ■ . T° »Bog ne daj,« }e hlastno odvrni! Bfiiton. »2e tafco je bflo preveč krvolitja! Oprite se name, gospod vikont! Naslonite se name In poj liva. Tako mi smrti božje, čas je bilo, da sem prišel! Če bi vas bili ubili...« »Ta ie peti,« se Je oglasil de G6ol. Avtomobilisti, motociklisti! Tvrdka O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11, razstavlja na velesejmu v paviljonu E, levo, pri stranskem vhodu, zunaj: svetovno sloveče motocikle angleške A. J. S. 1 ta 2 cIL amerikanske EXCELSIOR and HENDERSON 2 ln 4 čil., francoske GRIFFON 1 cll„ svetovno-znane avtomobile PEUGEOT 4 ta 6 cfl^ odprte in limuzine, 30 HP limuzine, 12 HP potniške takse proste, dalje ESSEX 6 ciL, amerikanske odprte ki limuzine. — Rezervni del! za vse znamke stalno na skladišču! Plačilne olaišave! Tepichbaus .ZUM TURKEN" iz Gradca 11. H. Adjiman iz Constantinopla ie na ljubljanskem velesejmu, pav. H, štev. 457-459, tako kakoi meseca mnija razstavila svoje blago. Tvrdka je v mniju zaključila kupčije z velikim uspehom in upa, da bo sedaj še z večjim, ker ima še bogatejšo zalogo, med njo prvovrstne komade. Na oenah, ki so objavljene. 20 % popusta. Cenjeno občinstvo naj si blagovoli ogledati našo zalogo! Z odličnim spoštovanjem V. H. Adjiman Sprejemajo se perzijske preproge v svrho umetnega vezenja in popravila! Cene najniže! 10006 za strooe naroča i te le v tvornici, katera edina izdeluje io blago tz najboljšega materi lala in prolaia najceneje. iiiign iirasioviii ,11 ooM garket deftii os. R. Puh. Lšublfans iradaška ulica 22 Telefon 2513 ■■■■■■■■■■■■i »ULL.A« ie kut do kazano že desetletja vodilna kot oa> stare IŠa in dokaz* liivo tudi oaiza nesHiveiSa. 130 Pisarno obstoječo iz 4 sob, odnosno DVE PISARNI, obstoječi vsaka iz dveh sob, oddam v najem v Dalmatinovi ulici štev. 5. Povprašati je pri dr, Albin Smole, Dalmatinova ulica št. 5. 10680 vsakovrstne žc rabliene vreče po najvišjih dnevnih cenah. Nudim nove vreče v vsaki velikosti in kakovosti. Vreče za hmelj v vsaki velikosti pod tovarniško ceno. A VRAM Si F, Novisad veletrgovina vreč, plaht in motvoza Telefon 2403 Brzojavke Jutešd V najem dajem plahte in vreče 100) tligij Eber, krznarstvo Ljubljana, Kongresni trg 7. V lastni delavnic! izdelujem in imam v zalogi damske Plašče, jope. boe, čepice, ovratnike iz kožuhovine in izvršujem vsa krznarska dela za dame, gospode itd. Sprejema v preoblikovanje vse kožuhovinaste izdelke 10694 .specijalna trgovina vozičkov in koles ZEMELROK OTON, Marijin trg B V zalogi: žepne bateriie, svetiljke, karbid v škatlah. Na debelo Ceniki tranko! Na drobno! Lovske puške flobert puške, browninge, pištole za strašen!*, psov. Samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetaln' ogenj. F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Selenburgova niica št. 6 Mad. Kapitalisti io M trgovci - pozor Na Gorenjskem se prostovoljno proda po zelo ugodni ceni 160 oralov arondiranega gozda in travnikov, vodna moč in kamnolom, vse tik trga, prometne ceste in nanovo trasirane železnice. — Vprašanja in ponudbe na ogi. odd. »Jutra« do 30. septembra pod znamko: »Ugodna prilika 1928«. 10648 ! Zajamčeno pristno svinjsko mast v lesenih sodih 5 50, 100, 200 kg, količina 85—90 met. poceni prodam. ♦ Poiasmla daje tvrdka 10702 | Armtn Kohn, Nora Gradiška. oaoaoaoaoaoioaoaoioioaoaoaoio jj Kompletna oprema ° o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o za srednjeveliko livarno železa in drugih kovin malo rabljena naprodaj. Interesenti naj zahtevajo pobližja pojasnila m Noricumwerke Cless, Graz. 2 u 0 OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO 10700 F. P. Vidic & Komp. in Anton Kovačič tvornica glinastih izdelkov. L ubljana, Prešernova ui. št. 3. Viška ulica št. 3 Rožna dolina. nudi pod konkurenčnimi cenami: glinaste peči modernih oblik in modelov, kmečke peči štedilnike, bele češke emajlne ploščice za jbložitev sten v kopalnicah, kuhinjah itd Prevzemamo tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. sežet e L. Mikuš Ustanovljeno 1839 Na malo Na veliko «/1, Telefon 2282 Lmblčana Mestni trg štev. 15 dežniki najbolje, 8e se poslužite inventurne prodaje, ki so vrši pri tvrdkl A. SIN« KOVEC nasl. K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 18—19, in sicer od 1. do 15. septembra. — Tvrdka Vam nudi blago po do sedaj nedosegljivo nizkih — — cenah. — — — Novost! Novost! Senzacijonalne glasbene novosti. Banjolina se igra kot mandolina; izdelana je v krasni obliki in ima mnogo lepši glas ter daleč nadkriljuje mandolino. Guitarion, aparat s pomočjo katerega se lahko vsak takod nauči igrati gitaro ali lutno brez poznanja not Trombino, čudežni instrument sličen trompeti, z močnim glasom, na katerega lahko vsak takoj igra vsak komad brez poznanja not Izvolite si ogledati na velesejmu v zunanjem paviljonu št. 522 to lepo razstavo! 10707 Specijalna mehanična d A I a It n I r n LUD- BARAGA, Ljubljana, C I fl V II I V d Selenburgova al. 6/L Tel. 2980 za popravo vseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev in blagajn po konkurenčni ceni Ure« poietmeg* utouiU, + Marta! pogrebni uvod Najina zlata edinka Dragica se je danes po kratkem, težkem trpljenju, v nežni dobi štirih let, preselila med nebeške krilatce. Pogreb nepozabnega deteta se bo vršil v petek, dne 7. septembra 1928, ob 17. uri iz kapele mestnega pokopališča v Pobrežju v rodbinsko grobnico. Maribor, dne 3. septembra 1928. Neutolažljiva oče in mati Pavlica in Ludvik Ornik. Šolske knjige za vse srednje, meščanske in osnovne šole dobite p Knllgornf Jistoune ZpJito" Prešernova 54 UUBUANA Prešernova 54 (nasproti glavne pošte) in pri podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 13. NarvaLau in* vs+dopi**. UgoČ+s* atolih* oglasov, j* poAabu OgLasn+od' cUUk Jutra,', hubtjajui, Pr*JtriU7W2,+ J*L it. Zf<}2 Mali oglasi Vst, pristojbin* j*^ upada, L oOmjLMjn * MdasoctUmr,s*r-cšr /» ojlart, — prtabčua čtkovKj, raeuA, posU*. Lra. XxdL oglaurL, hi' jluiifo obSuuioauroka b*s*da. jx> pas-mcutjsi zsL+rak Din, 5*-, PrUtojbuta, za, fifm VtA. Jh IvuJkic< - vsaka butdas Dut, - Haj> 1 manjst vufik Via, toVristojbuia, ta fi/ro Pul p*, j Brivski pomočnik te mogočt tudi onduler, dober delavec, dobi stalno službo takoj! — Palača po dogovoru. Brivnica Oblak, Bkofja Lok«. 27892 Izurjeno pletiljo ca pletenje t e 1 o v n i -k c v sprejme ▼ stalno službo trg. Franjo Alilin. Ljubljana VII. 27810 Kontoristinjo (pieačico) s prakso, ki je zmožna periektno slovenščine, srbohrv. in nemšči-ne, iščem za Novi Sad — Nastop takoj, plača po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku c Jutra.. 27772 Kurjača izkušenega, išctmo za stabilni parni stroj. Ponudbe s navedbo mesečne plače na naslov: »Una* d. d — Rožni dol - Pribišje. 27716 Pletiljo za nogavice, sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. 28103 Pletiljo prvovrstno moč, sprejmem. Plača po dogovoru Naslov r oglasnem oddelku Jutra. 28116 Prokurista zmožnega kavcije (prednost bančni strokovnjaki), veščega državnega jezika, iščem za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Prokuriet*. 28127 Dobro kuharico -taro okoli 40 let, išče za Zemun dr Sava Nedeljko-vič, gradski fizik, Zemnn. 28123 Učenca nočnega ln inteligentnega, boljših staršev, sprejme v trgovino mešanega blaga Peter Šetina. Radeč? pri Zidanem mostu 27298 Akordanta za opeko •trojna Icdelava — parna opekarna 100 Din od 1000 komadov žgane »peke ali 50 Din za surovo osušeno blago, sprejme parna opekarna Zurc. Gradao 26098 Fotograf, retušerja ki bi sprejemal delo na svoj dom, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Fini retušer* 28042 Čevljar, pomočnika dobro izurjenega v zbitih delih, sprejme takoj — s brano in stanovanjem v hiši Ambrož, Zagradec ori Stični. 280:14 Kmečko dekle pridno in pošteno, vajeno vseh hišnih del in tudi na polju, sprejmem takoj proti dobri plači — Ponudbe na naslov Tončka Zaplot.nik, gostilna in trgovina, Križe na Gorenjskem. 28037 Trgovski sluga trezen, posten in priden, ki bi snažil tudi enega konja in bil poraben za vsa hišna in zunanja dela. dobi službo. Ponudbe na naslov Franc Zaplotnik, trg usnja. Križe na Gorenjskem 28038 Kuharico zanesljivo, samostojno, z dobrimi spričevali in daljšimi službami, pod zelo dobrimi pogoji takoj sprejmem v večjo gostilno. Naslov pove oglasni odde'ek »Jatra*. 28014 šiviljo ki bi imela pravico do obrtnega lista, iščem. Na-s'ov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28019 Učenko za. trgovino in strojno pletenje sprejme A. Dermota. Litija. 28007 Dekle za vse zmožno nemščine, ki je že služila v boljši hiši, sprejme obitelj 2 oseb s 15. sej>-tembrom ali 1. oktobrom. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» na naslov: Direktor Jahn, Vevče, tovarna papirja. 28017 Vajenca za krojaško obrt sprejme I. Stanovnik. Ljubljana — Krakovska ulica štev. 11. 28009 Vajenca ca fino krojaško obrt sprejme F. Iglič, krojaški atelje v Ljubljani, Kolodvorska ulica 28. Istotam naprodaj nekaj starih — dobro ohranjenih oblek. 28058 Učenca ca trgovino mešanega blaga, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28075 Tekača za pisarno in lokal, zastopnika iščemo za Ljubljano in okolico. »Universal*, Kr»-kov trg 10/I. 28074 Brivskega pomočnika dobrega delavca vojaščine prostega, z oskrbo v hiši sprejmem v stalno službo Pismene ponudbe na naslov M Gjurin, salon za dame in gospode, Kamnik. 28081 Dobrega prodajalca event. prodajalko za vele-sejem sprejmem. Pojasnila daje vratar hotela »Slon*. 28102 Pisarniško moč •prejmem takoj. Predpogoj perfektno znanje «ten»™Ta-fi.ie. 'troiepisja in nemščine. Ponudbe na naslov- I Razboršek — Šmartno r>ri Litji. 28115 C * » » * V Zastopniki (ce) 3 prodajo preizkušenih »rea itev ta pokončavanje vsa. tovrstnih mrče* aa privit ae stranke zamurtrte tr» notno (v viška «ezije! tudi r resnici do S0i> Din in reč inevno zaslužiti Samo resni reflektantt ki imajo voljo ta rstrajno delo in ratpo iagajo t malo kavcij« aa <• javijo o« naslov: V Kovač Sv Patra našli 17 147 Krajevne zastopnike stalne, za celo Slovenijo, i možne do 10 00U Din kavcije, sprejmemo takoj — Ponudbe na ogla« oddelek t.Jutra» pod šifro »Denarni savod*. 27739 Zanesljivo žensko ki bi prevzela v varstvo čez dan 2 fantka, sprejmem. Naslov pove oelasni oddelek »Jutra*. '28010 Zastopnike zanesljive, najraje mlajše vpokojence, sprejmem. Železniški imajo prednost. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Pozneje ev. fiksna plača*. Zastopnike za vse večje kraje v Sloveniji. posebno Za Črnomelj, Kočevje. Kostanjevico, Litijo, Metliko, Višnjo ?oro, Zužemlverk. Cerknico, Vrhniko. Skofjo Loko, Radovljico in Jesenice siprej-me velika zavarovalna družba Največja kulant-nost in visoka provizija Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra* pod šifro »Največia kulantnost*. 28061 Vsakovrstne načrte in proračune izvršujem po zmerni ceni. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Absolvent tehnike«. 28090 Igraje zamorete (iobro zaslužiti in si pri nas ustvariti eksistenco! — V par urah dela 200 Din zaslužka. Oddamo še samo nekaj praznih mest za zastopstvo. a samo zanesljivim in poštenim ljudem. — Z u m b u 1 o v i č, Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. 28083 Kot blagajničarka ali bišna v kakem hotelo želi »lužbo gospodična — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna in poštena Slovenka*. 27249 Odvetniški uradnik poročen, g 3 otroci, Primorec, slov., nemškega ter italijanskega jezika v govoru in pisavi zmožen, vešč vseh pisarniških del, išče službo za takoj, najraje na deželi — Cenjene ponudbe pod »Uradnik* na oglasni oddelek »Jutra*. 28065 Mesto služkinje išče vdova, stara 32 let, vajena vseh gosposkih del. Gre tudi k otrokom v Zemnn ali Beograd. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28044 Invalid želi službo vratarja ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Invalid*. 27897 Uradnik Primorec, poročen, zmožen perfektno slov., nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi ter vseh pisarniških del, išče kakršnekoli službe v mestu ali na deželi. Razpolaga s kavcijo do 5000 Din Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Adolf* 28066 Mesto hišnika sprejme oženjen par, brez otrok. Z ena gre tudi k dni-žini za varuhinjo otrok Zna nekoliko šivati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Miroljuben hišnik*. 28045 Radio - strokovnjak agilen in z večletno prakso išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Radio-etroka*. 28012 Mesto natakarice (začetnice) išče za tal; o j Bebi Rovšek. gostilna švaj- ger, Letuš-Paka. 28049 Mesarski pomočnik 19 let star, izurjen v vseh delih, želi službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 28105 Na velesejmu išče mesta za prodajo kakega predmeta mlad gospod, s finim nastopom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 28109 Nemško konverza-cijo po urah, daje Nemka. Plača po dogovoru. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hochdeutsch*. 28067 Učiteljica glasbe diplom., poučuje klavir v slovenskem in nemškem jeziku teT francoščino in italijanščino. Pride na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28047 Konverzacija za posebne skupine za otroke, po izborni metodi in ugodnih cenah, v nemškem in francoskem jeziku — Bonjina, Stari trg 3/II. 28024 Dipl. učiteljica poučuje francoščino, nemščino in klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28053 Stenografijo slovensko ali nemško, do najvišje stopnje popo'nosti poučuje parlamentni steno-graf. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28055 Pletilja d.obro izurjena v vseh delih, išče zaposlitve s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28112 1000 Din nagrade tistemu, kateri mi preskrbi mesto hotelskega vratarja, nadzorovalca, skladiščnika ali kaj sličnesa. kjerkoli Zmožen več jezikov Cenj. ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod »Hotelski vratar 1900*. 28126 Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj v Prulah št. 13 28i22 Otroški voziček prodam za 300 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28134 Drva nokov* |S tirai-tovr odpadke ud ptrkrtov 1o-»Uvlj» no o i »k t ienl o» iotr pa rtu žaga i 8o.ajm»tti * Ljub ijani - u zorenj* k ur ko o dvorom H Kot delovodja želi nameščenja bivši večletni delovodja, izprašan strojnik, zanesljiv v vsakovrstnih delih in zmožen izvrševanja narisb. Dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Delovodja*. 27883 2 mladeniča poštenega vedenja — hret vse obveznosti, se želita izučiti stroj, ključavničarstva, elektrotehnike, mehanike ali kot fotografa, s takojšnjim nastopom. Dovršila sta šeštrazr. šolo s prav dobrim uspehom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poštena št. 32*. 28032 Lutzovo peč štev. S, novo. dva meseca rabljeno, po ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 27794 Pavel StruPnik prodaja premoga In drv, se je preselil v Subičevo ulico 27653 Radio-aparat tricevni, z 2 slušalkama in z zvočnikom ter Se mnogo drugega materijala prodam za 2500 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28078 Cehano perje raapošiljam najmanj t 38 kg likon*ti • oovtetjK kg. DO Dil) >tit> orilikv toklet traja talor* — L igrrtr. Komična čistilni«« perja Brozovič rrrir Ilira S IV Majhna blagajna s pultom naprodaj v Sp. SiškiT Ognje-gasna ulica št. 3, pritličje, 28133 evo. Jedilni servis porcelan, nov 124 komadov, ugodno prodam 1 Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28137 Vinske sode v vseh velikostih, proda Sulzer, Maribor, Vojašniška ulica 7. 28030 iMmni Karoserijo za tovorni avto, po nizki ceni proda Alko, Ljubljana 27917 Avtomobili Fiat Torino, 8-eedežen. do br0 ohranjen, 30.000 Din; Chevrolet, model 27. dobro ohranjen, z usnjem obla-»injen 40 000 Din; i.bevrolet model 28 dobro ohranjen. 88 000 Din; Kord poltovorni. 3000 Din; Oakland. petsedelen. v dobrem stanju 13 OO0 km — 60 000 Din; Hendereon « prikolico. Din 30.000 Informacije daje V in M Barežič i Co , Ljublj nmai Cerne — iuvell« ulobijana Wollora tile* Stoječo uro ta jedilnico, skoro novo, z znanim angleškim glasilnim mehanizmom, znamke Man-chester, prodam Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra* pod šifro »Ura*. 28026 Eligij Eber izdeloval« čepic, Kongresni trg št. 7, ima v zalogi športne čepice od priproete do najfinejše vrste, po najnižjih cenah. Izdeluje društvene, uradniške, služabniške in drugovrstne čepice po naročilu. 28071 Knjige naprodaj Ljubljanski Zvon 1882 1891 1892 1901 1902, 1904 1910 1911 1912 1918 in 1914 tei Dom in Sv t« 1889 1890 1891 1894 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1908 1904 1906 - zadnje so vezane Naslov v oglar oddelku pod šifro »Knjige* 38 Za gostilno kupim raznovrstne porcelanaste krožnike, skodelice, steklenice in kozarce. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 28079 Bukova drva c navedbo cene ponudite družbi »Ilirija*, Vilharjeva cesta — za glavnim kolodvorom. — Telefon 2820. 28073 Omaro za obleko najraje belo. kupim Ponudbe na oglasni oddelt-k »Jutra* pod »Cista omara* 27787 Kopalne banje m peti, klozete in lijake nudj najceneje Fr Stupica. železnina Ljubljana Go- čebule 7.000 » zelja v glavah 600 • > repe 900 » konzervne kaf& 2.050 » olja 5.000 litara jesiha po propisanih pogojih, katere se more videti vsak