POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO! OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH '• C) ■» Naročnina * Jugoslaviji znaša mesečne Din 10.—, v inozemstva mesečno Din IS.s — Uredništvi in upravaI Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14335. — Podružnice: Ltubllana, D— lovska zbornica Celje. Delavska zbornica —> Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rok o piti te ne vračalo. — Nefranklrana pisma se ne sprejemalo, — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din /.—\ mali »glasi, ki tluiilo v socialne namene delavstva Ih mam e ii ene e m, vsaka beseda Din AJf Žtev. 78 • Maribor, sobota, dne 13. avgusta 1938 m Lelo XIII K vpraSanju bojkota in stavke iz nacističnih motivov Poslanec s. Vaclav Jaksch, predsednik nem-® soc. dem. stranke na Čehoslovaškem, je lavil v listih članek, v katerem pravi: Problem 'krkonoških Nemcev iprihaja v od-°cnilni stadij. Mi sjtco vedno zastopali mnenje, gre našemu delovnemu in nadarjenemu ljud-Stvu neovirana socialna življenjska možnost in P°J>olna državnopolitična enakopravnost. Te ^hteve razume tudi demokratično inozemstvo. 'nteresu evropskega miru je, da se v krko-^kem obmejnem ozemlju, ki je tako izpo-*tavIjeno, z največjo naglico odpravi vznemir-jj1108* in negotovost. — V kolikor krkonoški 6aici zahtevajo socialne žvljenjske pravice in ^litično enakopravnost, imajo na svoji strani SUftPatije kakor tudi dejansko pomoč napred-naroda. Zgodovinska prilika se bliža, da ^siguramo narodno eksistenco in neoviran so-“l&Ien in kulturen razvoj krkonoškega nem-prebivalstva. V tem trenutku se noben ne snie umikati svoji odgovornosti. Predvsem je v interesu krkonoškiih Nemcev, se sedanji .dvomljivi položaj reši s pozitiv-1,0 rešitvijo. Nihče jim ne more braniti, da s sn,°treno energijo zahtevajo svojo ipravico in Novost in varnost. Krkonoški Nemci se pa Rajajo v veliko nevarnost, če se dajo izrab-” kot orodje tujih interesov. Občutljivi te-Hi našega gospodarstva ne preneso nobene j^tolovske politike. V tem, ko velik del na-” sodržavljanov živi v sanjah nacionalnega J|'vdušenja, se pojavljajo v gospodarskem živ-pojavi, ki nas navtdajajo s skrbjo. Celot-111 'zvoz Čehoslovaške nazaduje. V juniju 1937 l"10 izvozili za 982 milijonov kron blaga, * J»iiu 1938 pa le še za 869 milijonov kron. — 8ako nadaljnje nazadovanje izvoza pomeni ^stop gospodarske krize, ki bo zadela pred-6,11 krkonoško izvozno ozemlje. , brezvestna politika istousmerjenosti, ki se pojavila v občutnem sektorju gosipodar* jS že izziva tu pa tam bojkot inozemstva. ®di v čeških ozemljih se pričenja bojkota© ' *nje, naj pa je že politično ali gospodar* I 1 vendar logično poslabša gospodarski po-, ai v obmejnem ozemlju. Širijo se pa bolj ” bolj vesti o izvršenih in nameravanih pre-^*stitvaih obratov iz nemških) ozemelj v no-^anja češka ozemlja. Nadomestna industrija, ' se je po dolgih letih zasidrala v siromašni ^•ni Rothanu, tudi grozi, da se iz strahu pre-Kapitalisti se iboje in bodo, če se jih ne ®rePriča drugače in jim da zagotovilo, prenesli _°J kapital v mirnejšo notranjo pokrajino. — , 'Povsod, kjer ni politične varnosti, kapital . *>■ Ne beži le židovski, ampak tudi krist* |4l>ski, £e je Sipl.oh mogoče govoriti o imenski zl>ki. Kapital beži iz mrzličnih obmejnih kra-^ ter si poišče mirnejši in varnejši kraj. k tem ne prav rožnatem položaju se že ne-dni širijo vesti, da pripravljajo krkonoški eWci -veliko politično stavkovno akcijo. — Pred posvetom I »I ruiene III Konferenca voditeljev združene opozicije v Beogradu Dolgo napovedani obisk dr. VI. Mačka v Beogradu se končno izvrši. Jutri popoldan pride dr. Maček v Beograd in ostane tam tri dni. O pripravah sprejema in seveda tudi drugih stvareh je opozicija dr. Mačka obvestila po posebnem poslancu. Vzrok, da do tega sestanka ni prišlo že prej, je bila nedvomno vsebina lani sprejete resolucije, ker se sestavni deli združene opozicije niso mogli zediniti glede taktike in politične akcije. Zaradi te neenotnosti je akcija združene opozicije preveč šepala, kar je mnogo škodovalo političnemu prestižu združene opozicije. Zaraditega je sestanek voditeljev združene opozicije važen dogodek. Ta sestanek namreč zbuja opravičeno domnevo, da se je doslej premalo enotna opozicija zedinila tudi glede taktičnih vprašanj, kar bo omogočilo vidnejšo politično akcijo in morda celo direktno posezanje v politične institucije, kjer bi že danes lahko imela pomemben, če že ne odločilen vpliv. r> • '" - Če torej beograjski sestanek ustvari enotnost v združeni opoziciji, če sprejme svobodo in demokracijo za bazo svojega političnega udejstvovanja, smo u-verjeni, da jo bodo v stremljenju podpirali vsi demokratični elementi in da Mariborski tabor odpovedan Ljubljana, 10. avg. Agencija Avala: Narodni tabor, sklican za nedeljo 14. avgusta v Mariboru, se ne bo vrSII. Zato se prekllie tudi Četrtin«ka voznina na le-leznicah. Prlredlteljski odbor* oposicue se bodo zbrali okoli nje ideologi teh načel. Socialisti želimo izpremembo v tem oziru. Uverjeni smo tudi, da je vodstvo združene opozicije načrt že pripravilo in da ga v Beogradu le še formalno odobri, tA- Vsak zamujeni dan le še bolj otežko-ča položaj. Priprave za sprejem dr. Matka v Beogradu Dr. VI. Maček pride v Beograd. — Spremljali ga bodo na poti v Beograd v imenu HSS inž. Avgust Košutič, podpredsednik stranke, in dr. Juraj Šutej; v imenu SDS Večeslav Vilder, dr. Sr-djan Budisavljevič, Sava Kosanovič. — To je pravo politično spremstvo dr ja Mjačka. Ni pa izključeno, da bodo v Beogradu pričakovali sprejem drja Mačka še drugi prvaki SDK. — Vodstvo SDK je dobilo od beograjske UO obvestilo* da je za sprejem in bivanje drja Mačka v Beogradu vse pripravljeno. Japonska le spreleta ruske predloge Premirje med obema državama. V razgovorih med Litvinom in japonskim poslanikom v Moskvi je prišlo do sporazuma glede ustavitve sovražnosti. Po sporazumu so se ustavile sovražnosti dne 11. t. m.; japonske čete ostanejo na postojankah, ki so jih zavzele 10. t. m.; posebna komisija bo ugotovila meja v spornih krajih; če se komisije ne sporazume, pride spor pred arbitražo obeh držav. Komisija bo delovala na podlagi zemljevidov in pogodb, ki so jih podpisali zastopniki Rusije in Kitajske. Litvinov je še pristal na nekatere ugovore japonskega poslanika. V Angliji je premirje zbudilo pravo senzacijo in olašanje obenem. Tam tudi pričakujejo, da bo japonska vlada dogovor odobrila, čeprav zagotavlja, da <•& nikogar ne boji in je Nemčijo in Italijo prosila za pomoč, ki sta ji že tudi obljubili — moralno pomoč. Rusija se oborožuje. V vrhovnem svetu unije so v proračunski razpravi predlagali 37 milijard rubljev kredita za oboroževalno industrijo. Lani je znašala ta postavka 26 milijard. Razentega predlagajo 20 milijard za mornarico. Oboroževalni proračunski znesek znaša potemtakem 40 odst. celotnega proračuna. Turilla svari stavka ne bi nastala z odobravanjem v M-tih. Ni sicer dvoma, da ima naše delav- 0 opravičene zahteve glede mezd in nujne sj °'alne želje. Če ne bi bil strah pred nezapo- tej08^'0 *ak° velik, tedaj bi bila že marsika- SU^ ,me’^na borba razdrla prevaro s kapitali- tič ni 'zk°riščevalni ljudski skupnosti. Poli- Ji^Ila stavka množic bi torej mogla nastati le k Povelje onih podjetnikov, ki se slepo po- *led*,Va'° u^azoTn ene Politične stranke. Po- cr; ^°e (Pa 'bi zopet nosili delavci in nameščen- ^rk ° k' bil pa le nov povod za bojkot proti obj01108^'10 Nemcem', —- V narodno mešanih £rozi tudi nacionalna nevarnost. — 1 n°mški del delavstva na ukaz nacistov vftv “ obrat, sc je bati, da potem ne bodo dobili dela v cvbratu. V ti k0vn razmerah bi bila torej politična stav-^rkč)3 a'tc’’a socialen in nacionalen zločin nad b; ^n°šk’m nemškim prebivalstvom. Dokaz stra^ 'e' da vodstvo krkonoških Nemcev iz iivjjJ1. doživi njeioTke 'n*erese ljudstva kot jamstvo za ie je azardno igro. Prihodnji tedni pokažejo, v Henleinovem taboru še iskrica čuta Po nemških poročilih zboruje že tri dni v Carigradu zbor japonskih diplomatov z vzhoda od iMoskve do Egipta pod predsedstvom japonskega poslanika v Turčiji. K temu dogodku piše list »Ulus« med drugim: odgovornosti ali ne. Ne opominjamo samo-oblastno vodstvo, ki je, kakor videti, izgubilo smisel za realnost, ampak pač pa množice kr-konoškega prebivalstva prav iskreno, da se streznijo. Vsi, ki hočejo delati za interese kr-konoškega ljudstva, ibi morali v tem težkem trenutku zbrati svoje sile, da se notranje politično vprašanje častno reši ter pripravi teren za »motreno gospodarsko in socialno poživljajočo politiko. Vsaka druga taktika je samomor' in mora končati z veliko škodo, če ne uničenjem. Nemška socialna demokracija hoče spričo velike nevarnosti ostati kot zadnji nepremagljivi jez pameti. V njih lastnem interesu in v interesu krkonoškega nemštva poživljamo delavstvo in nameščence, da se ne umaknejo nobeni grožnji, ne klonijo nobenemu terorju in naj se ne žrtvujejo kot »kanonenfutter« za nobeno ceno v prid desperatnih politikov. Če drči politični voz krkonoških Nemcev v prepad, tedaj se morajo vezi porezati, ki bi utegnile krkonoško nemško delovno ljudstvo potegniti s seboj! Turčija ni prostor, kjer naj se organizirajo zunanjepolitične akcije proti kaki drugi deželi. List trdi, da so med diplomati vojaški atašeji, ki ne spadajo med diplomate, ker niso gospodarstveniki kakor diplomati. Turčija ne daje prednosti nobeni deželi in je tudi dobra prijateljica z Japonsko, povedati se pa mora, da Turčija ne more dopuščati, da bi se v nje področju organizirala organizacija proti sovjetski uniji. Italija se bori proti bolSevizmu mr____i?_? i_ _ ___ __i a Duce Mussolini je nedavno izdal knjigo, v kateri opisuje fašistične ukrepe v zadnjih treh letih. Že v uvodu pravi, da je Italija prioravljena boriti se proti bol-ševizmu v Evropi ali tudi po celem svetu, če bi bilo potrebno. »To je prvič — ali pa tudi zadnjič? — ko stoje črnosrajčniki nasproti bolše-vikom in proti nesmrtnim načelom na mednarodnem polju.« (Misli namreč demokracijo. Op. ur.). Dalje pravi: ^ »To je prvi spopad med dvema revolucijama, med revolucijama zadnjega stoletja — celo bolševizem je nazadnjaška revolucija — in našo revolucijo'. (Misli na boje v Španiji. Op. ur.). »Ne vemo, če bo prišlo do tega spopada samo v evropskem ali pa v svetovnem obsegu. Vemo pa, da se fašizem ne boji boja, ki mora odločati usodo kontinenta.« »Tujci so nekdai Italijo pomilovali, sedaj jo pa sovražijo,« pravi pa, »da je neizmerno ponosen na to sovraštvo, ki ga Italija vrača v polni meri.« Begunsko vprašanje Gre za 650.000 beguncev. Mednarodni begunski odbor v Londonu proučuje načrt za naselitev 650.000 beguncev iz srednje Evrope, ki je že domala izdelan. Največ beguncev je iz Nemčije in Avstrije. Delo in stroški bodo tako ogromni, da upajo izvesti načrt komaj v petih letih. Odbor se pogaja za sodelovanje z Nemčijo in drugimi državami. Nemčija pa sodelovanje odklanja, čeprav je jako mnogim beguncem zaplenila večja in manjša imetja, Prihodnja številka našega lista bo radi praznika v pondeljek, dne 15. t. m. izšla šele v sredo, dne 17. t. m. Bolgarija In njena pota Obisk kralja Borisa v Parizu in Londonu. Bolgarski kralj Boris je odpotoval v Pariz in London. Listi zatrjujejo, da zna-či to potovanje približanje Bolgarije Franciji in Angliji. Deloma pa govori proti tem nameram dejstvo, da vodi kraljeva pot na zapad preko Rima. Mi Kitajci zadr2ali japonsko ofenzivo proti Hankovu. Kitajski protisunek severno od reke Jangce in pa uničenje rečnih nasipov pri Kiukiangu je povzročilo zastoj japonske ofenzive proti Hankovu. Stran 2 Uspehi barcelonske ofenzive Nenadna ofenziva vladnih čet v Bala-guerskem okraju ob reki Segre, ki se izliva v Ebro, je imela popoln uspeh. — Vladne čete so podile Francove čete čez reko Segre in je pri tem poginilo več oddelkov, ker so se mostovi pod begunci porušili. Kraj Balaguer obdajajo republikanske čete od treh strani. Boji so se nadaljevali in so republikanci zavzeli francove postojanke na zahodnem obrežju reke. Republikanci so zasegli mnogo vojnega materijala ter nameravajo ofenzivo ob reki Segre nadaljevati v večjem obsegu. _ Francova letala pa so zopet bombardirala Barcelono. Španski republikanci se pripravljajo še na daljšo obrambo Angleški novinarji, ki so bili v Bar- celoni, poročajo, da so Katalonci vso svojo mejo obdali z močnimi utrdbami ter da se bodo lahko še dolgo branili, Utrdba spominja na francosko Magni-tovo obrambno linijo. Angleški španski predlog šepa Predsednik angleške vlade Chamberlain se je vrnil s počitnic v London. — Dva problema sta, ki mu delata skrbi. Franco na angleški predlog glede umaknitve prostovoljcev iz Španije po petih tednih še ni odgovoril, dočim ga je republikanska vlada brez pridržka sprejela. Drugi problem je palestinski položaj. O teh problemih se predsednik vlade hoče posvetovati z vlado in politiki. Francija je izjavila, da ne more dovoljevati, da se španski problem rešuje na ta način. Francija je zaprla pirenejsko mejo v Španijo, dočim sedaj Nemčija in Italija pošiljata nove prostovoljce in vojni materijal v Španijo. Če Franco ne sprejme angleškega predloga, bo Francija zopet otvorila pirenejsko mejo. Angleška ladja zopet napadena Francov oborožen monitor je v morski ožini Gibraltar hotel s strelom ustaviti angleško potniško ladjo »Llandoff Castle«. Osebni parnik je osvobodila šele nizosemska križarka »Johan Mauritius«. Anglija je v Burgosu protestirala, češ, da se je napad izvršil namenoma. Anglija predloži zadevo preiskovalni komisiji. Domet Na Brezjah je notranji minister dr. Korošec » • obljubil volitve. Rekel pa je, da so volitve že lahko letos ali pa bodoče leto. Minister pričakuje, da se bodo do volitev uredile razmere tako, da bodo volitve pravo zrcalo narodne volje. To želimo tudi socialisti. Socialisti pa želimo obenem nov volilni red s svobodno, tajno in direktno volilno -pravico. Beograjski zlet delavskih kulturnih organizacij, ki bi se bil imel vršiti zadnjo nedeljo, se bo vršil dne 10. in 11. septembra t. 1. Bunardžinska občina v južni Srbiji je izvolila predsednika čehoslovaške republike dr. Edvarda Beneša, kot pobornika demokracije in prijatelja Jugoslovanov, za svojega častnega občana. m ;1 ~|’wp Slinovka se je pojavila tudi v Splitu, kjer več desetletij ni bilo te kužne bolezni. 8 novinarjev se je ubilo pri padcu letala na zemljo ob priliki proslave praznika sv. -Štefana na letališču v Debrecinu. Razen novinarjev so postale žrtve nesreče še štiri osebe posadke. Nov tiskovni zakon pripravlja madžarska vlada. Tozadevni osnutek ne -predvideva bistvenih -sprememb, zlasti ne v pogledu svobode tiska. Kardinal Innitzer je dobil stroga navodila iz Vatikana, Kardinal Innitzer, čigar -obnašanje ob vkorakanju nemške vojske je še vsem v spominu, je -poskušal doseči sporazum -med naci-onal-socialisti in katoliško cerkvijo v bivši Avstriji, Zdaj -mu je Vatikan poslal pismo, v katerem mu prepoveduje, da bi stavljal kakršnekoli kompromisne predloge, ki jih ne odobri prej sv. stolica. Posvetovanje med Nemčijo in Italijo o vojaškem paktu. V Nemčiji se mudi maršal Balbo, ki razpravlja z maršalom Goringom o sklenitvi vojaškega pakta med Nemčijo in Italijo. — Za sklenitev tega pakta se zlasti ogreva Nemčija, Ali ilie poravnal naročnino? Ako io ne, izpolni svojo dolžnost! Občinske volitve na Poljskem se bodo vršile kakor smo že poročali, v jeseni. Volitev se namerava udeležiti tudi opozicija, s čemer se bo znatno razčistil političen položaj v državi. Parlamentarnih volitev, ki so se vršila 1. 1935., se opozicija ni udeležila. Lepa volilna zmaga francoskih socialistov. V nedeljo so bile volitve v okrajni svet Vara. Lani je bil izvoljen šele pri ožjih volitvah samo *z enim glas-om večine socialist Maurel. Državni svet je na pritožbo nasprotnikov to izvolitev razveljavil. V nedeljo je šlo za to, ali bo ostal Maurel ali pride nekdo drugi v okrajni svet. In tokrat je dobil že pri prvih -volitvah socialist Maurel 252 glasov, neodvisen radikal 154, komunist pa 8 glasov. Veliki vojaški manevri v francoskih Alpah so se začeli 9. avgusta. Manevri francoske v-ojske se vršč v višini dva do tri tisoč metrov. Kakšna bo jutri Anglija? O tem -piše francoski pisatelj in publicist Andre Maurois, ki je politično nekak reakcionarni liberalec: »Ali bo brezverska? —- Ne. Ali -bo propadla? — Ne. Ali bo -fašistična ali komunistična? — Ne. Ali se Ib o odpovedala svojim svoboščinam? — Ne. Anglež je konservativen, pravi konservativec je pa vedno reformator. Anglija je sposobna mnogih smelosti. Verjetno je, da bo imela Anglija jutri delavsko vlado, ki bo izdala najpogumnejše in popolnoma nove ukrepe. Ohranila bo, kar je dobrega in skušala -popraviti, 1 kar je slabega. Revolucija v Angliji se bo raz- j vijala -brez strojnic in brez trupel. To je pravi1 način.« Major Atlee in drugih trideset angleških de- j lavskih poslancev je prišlo na Češko. Najprej so se ustavili v Karlovih Varih. Italijanski dnevnik o Rusiji. »Popolo di Roma« razpravlja o rusko-ja-ponskih spopadih, izraža željo, da bi Rusija propadla in pravi: »Če se bo Rusija angažirala na daljnjem vzhodu, je zelo verjetno, da jo bo z evropske strani napadel močan sovražnik: Nemčija. To bi po- menilo konec vojne in konec sovjetskega režima in morda tudi konec Rusije kot neodvisne države.« l.Vv i tiljc. Ali se »Slovenčevci« kaj razlikujejo od njih? Fašisti proti katoliški akciji. Italijanska fašistična stranka namerava prepovedati svojim funkcijonarjem, da bi istočasno vršili funkcijo -pri katoliški akciji. Fašizem očividno ne po trebuje več katoliške cerkve, ki ga je doslej zvesto podpirala. Rusija je močno utrdila zahodne meje. Sovjetska Rusija je končala dela na utrjevanju zahodne meje. Zagradila je takozvano Magni-tovo linijo, v kateri so mestoma utrdbe 50 km široke. Japonski kapitalisti so v par mesecih izv-ozili za 352 milijonov dolarjev zlata v Ameriko, kar znači, da kapitalisti ne verujejo v zmago Japonske nad Kitajsko. Mehikanska vlada še vedno zasleduje upornega generala Cedillo. Te dni je vojska uničila oddelek upornikov, ki so se utaborili v mestu San Luis Potosi. Z zbora centrale industrijskih korporacij na Bledu Na Bledu je imela centrala industrijskih korporacij svoj 21. zbor dne 4. t. m, -Razpravljalo se je na zboru o željah industrije. Glavni tajnik Čurčin je rekel, da se kažejo znaki nove depresije. Zato je važno, kakšen je program državne gospodarske politike. Potrebna je jasna linija. Zlasti so gospodarski krogi proti etatizaciji, ki se vrši brez sporazuma z gospodarskimi krogi. Dr. A. Golia je rekel, da se obnavlja politika prvih let, da se industrija omejuje v obmejnih krajih. Dovoljevanje industrijskih podjetij je odvisno od ministrstva, ki daje dovoljenje po teh vidikih, če hoče. To pa ni prav. Industrija naj se razvija tam, kjer so dani pogoji zanjo in kjer je potreba. To vprašanje bi bilo treba presojati bolj objektivno. Potrebno bi bilo sklicevati anketo, ki naj bi razpravljala o dobrem gospodarskem programu. Avstrijske novice Severno od Donave proti češkoslovaški v okrožju Waldviertel, nameravajo izpraznil* 42 večjih in manjših krajev, prebivalstvo P* razseliti. Med prebivalstvom so te vesti p°' vzročile veliko razburjenje. * »Prager Presse« poroča o težavah in °e' rodnostih, ki obstojajo s prehrano prebivali* na Dunaju. Vsi strogi ukrepi proti verižni^0® in prekupčevalcem ne zaležejo dosti. * V Salzburgu se vsako leto prirejajo glasbi in gledališke prireditve pod imenom Festspiek' Poleg umetniških nagibov imajo te -priredit** poseben namen tujsko-prometne propagand Te prireditve so se tudi letos vršile, seveda1 prečiščenim nacionalsocialističnim programo!1' Obisk tujcev pa je katastrofalno padal. Amen* kancev je prišlo lani 2442, letos 1139, Čebr slovakov lani 6386, letos 27il (večinoma sudd ski Nemci, ki so prišli, da se požive v svoj^ novem prepričanju), Angležev lani 2037, let°s 598, Francozov lani 1477, letos 283, BelgijceV lani 475, letos 143 itd. Pač pa je letos v Salzburg veliko več rajhovcev, katerih J® bilo lani še otežkočeno priti v Salzburg. ^ hajajo v Salzburg in okolico, ker so kljub pd' ključitvi cene živil še vedno nekoliko nižje ifl je tudi blago boljše. •*: * Dunajski »Volkischer Beobachter« se prit0' žuje, da prihajajo nepretrgoma v njegovo ur^' ništvo lj-udje, ki žele, naj bi se objavil opis življenja in njih zaslug za narodno in drža/vO0 stvar. Seveda tudi s sliko. »Beobachter« pr^**' da se takim željam ne more ugoditi. V ogleda »Slovenec« je že več kot smešen. 182. St«f »Slovenca« poroča v senzacionalni obliki, -da s> francoski učitelji na svojem kongresu prot*’ stirali proti »francoskemu Stalinu« — Leo®3 Jouhauxu (izgovori: Žuo). Kdor ima kaj ,poj®s o francoskih politikih in javnih delavcih, da je Jouhaux predvsem strok-ovničar in glavBl tajnik strokovnega gibanja, -politično je pa J®” mokratičen socialist. »Slovenec« m-ora pač Pfl’ našati take smešne laži zato, ker je kongfeS francoskih učiteljev — in ,0 tem »Slovence* molči — soglasno sklenil, -da je treba energtf' no -braniti laično šolo, to se pravi, da -se ustreže prizadevanjem cerkvenih krogov, ki s? na vse kriplje trudijo, da bi se spet uved«‘ veronauk v -francoskih šolah, kjer nima cerke1' nobenega vpliva, odkar se je izvedla ločit«v cerkve od države. Učiteljski kongres -poudari3 svoji resoluciji, da skuša duhovščina -uvelja' viti klerikalno politiko tako z zakulisno iŽrf‘ kakor s prizadevanjem, da tudi med delavci 13 nameščenci ustanavlja katoliške strokovne °\' ganizacije. Zato se pozivajo vsi učitelji, da bud' no stoje na straži pred vsako klerikalno akcil0' To je resnica o francoskem učiteljskem ko3' gresu, o katerem pravi »Slovenec«, »da se I® med učiteljstvom začelo svitati in da poznavd' ci razmer prerokujejo, da b,o ta razvoj šel dalie’ kar bo le v korist udarnosti francoskega n3' roda.« In s tem mnenjem poznavalcev franco' skih razmer se mi popolnoma strinjam-o. Rudarji si bodo to zapomnili. Celjski n,eSff' svet je imel sejo radi onesnaženja Savinje- *j. seji je bil tudi zabukovškiv žu-pan s. Košak, " je novedal in zagovarjal mnenje v drž. rud«1* v Zabukovci zaposlenih rudarjev. Opozarjal I tudi na nevarnost, ki preti rudarjem, ako vsled akcije za očiščenje Savinje prišlo do *. prtja drž. rudnika. S tem bi bilo prizade11 »samo« 3000 oseb. Gospodje v »Sl. domu« s označili ta izvajanja za smešna. Ne veriain®,n,°-da bi bil mogoč še večji cinizem. Rudari1 bodo to stvar zapomnili. »MAKSIM GORKI (Prevel Tone Maček.) 43 — Da! A Nastja — životari v mestu. M-uči me hrepenenje po nji, ne morem več prenašati. In pa ta moja mati, — razumite vendar, bratci! Saj človek ni živina, da bi imel toliko potrpljenja! — Ti nam povej kar želiš — mu je predložil Jegor. — Ce bi je ne bila zvezala nečista sila s teboj, je rekel, bi bila danes že lahko poročena z dobrim človekom... — Mar nisi ti dovolj dober? je tiho rekla Varja. — On je dobro presodil — v tvojih rokah ne bo nič propadlo. — To je tudi on sam rekel — je potrdil Avdjej, — ti si trezen in razumen fant, je rekel, delaven, pravi kmet... Jegor je z istim glasom nadaljeval: — Zapusti svojo puntarsko tovarišijo in pridi-k nam. samostojnim zemljojedcem ... Nikin je zajel sape in je v zadregi klepetal: Ostala mi je še samo Nastja, je rekel, a razen nje nimam nikogar več — in se je jokal. Jaz, bratci, to razumem, 110 in ... sem se odločil... Stal je sredi izbe visok, mračen z razmršenimi lasmi. — Pomislite — imel bi knjige, to se pravi, denar, lahko bi vsi dobivali časopis, kupili bi knjig, zgradili bi šolo... in dobrega učitelja bi nastavili. Podprite me. Če mi pa vi ne boste verjeli, tudi sam sebi ne bom mogel verjeti! — Usmili se ga! — mi šepne Varja,- — A zdaj. — je medlo vlekel Nikin, >— me je videl. .•. Ne da mi miru ... — Pusti te besede Avdjej! — je rekel Jegor in si spet prižgal cigareto. A Avdjej najbrž še ni vsega povedal in je nadaljeval brez zveze; — Jokal se je — za koga sem se trudil pol stoletja! Za tujega človeka! Hišico nama hoče postaviti posebej, zemlje nama da pet desetin, par konj, kravo... Mahal je z desno roko, ki so ji bili prsti razširjeni in upognjeni kakor kljuke, da je bilo neprijetno videti. — Pravim ti, da je dovolj, Avdjej! — je nehote rekel Dosjekin. — Kaj boš imel in kako bo s teboj, — bomo že pozneje videli. Vstal je in stopil tik k njemu. — Ne vem, kako drugi mislijo, ali jaz ne morem verjeti v družbo sitega z lačnim' in je bolje, da nam ničesar ne obetaš, ker bi ti mogle obljube postati kdaj neprijetne. Ne obljubuj, ničesar, razen enega: da boš držal jezik za zobmi povsod in vsikdar, danes in na vse veke. Samo to... —- Bratci! Jegor! — je vzkliknil Avdjej in nerodno zatopotal z nogama. — Pusti to! — Saj sva vendar že od mladih nog prijatelja ... — Čakaj! — ga je tiho in trdo ustavil Dosjekin. — Zapomni si, — če bi kdaj zaradi tvojega jezika samo eden izmed nas... — Jegor Petrovič! — je skoraj jokaje ugovar- jal Nikin. — Zakaj me žališ ... Varja je šepnila: — Smili se mi... A meni — se ni smilil. .» Dušo mi je ovil mrak in ostala je hladna. sem gladil Varjino roko, gledal Jegorja v obraz 1 čutil sem, kako težko mu je govoriti. — Si razumel kaj sem rekel? — Eh, Jegor! — Ne pozabi! Grozil ti ne bom — čemu bi £r(’ zil? Ti me poznaš, veš da sem trdovraten, kar se sklenil, ne odneham, dokler ne privedem do konc To so vse moje besede! je Nikin se je skručen sesedel na klop in vzdiha! momljal: — Užalil si me, res ... a zakaj? . kej — Nisem te hotel žaliti, nikakor ne! — je Jegor, mahaje s kapo. — Jaz vem, bratec, — ta tr nutek sam sebi verjameš. Samo da ne slišim J danes prvič take besede in obljube: to že vemo e izkušnje: pade pred človeka mastna kost, pa 30 za glodati in pri tem podivja. Izkusili smo to! . — Boš videl! — je ponovno obljubljal Avdj po kratkem premolku dostavil: — Zdaj se bom nekoliko oddaljil od vas .. • Jegor je sklonil glavo in tiho rekel: — Razumljivo! ^mislil- — Takoj se bo končalo. — sem olajšan pomi A po Varjinem licu so tekle solze. . arI1r- Trenutek smo molčali. Potem je Nikin mral: kako — On bo kmalu umrl potem boste viden bom '(Dalie prihodnitf* HasiU Utoiev TRBOVLJE I Dvodnevni izlet na Mrzlico. V nedeljo in pon-p .k’ dne 14. in 15. avgusta priredi zadruga! očitniški dom« dvodnevni izlet na Mrzlico. | vabljeni so vsa sorodna društva, da se s svojimi j VUSi -ie^e ^e*a, izlet.a: | V četrtek zvečer je priredil pevski zbor dr- . P°cl j110« v Bakar. V sredo, dne 10. av- j Javnega konservatorija v Pragi v mariborskem _f j? odpotovalo na tritedensko zdravljenje »Grajskem kinu« koncert čehoslovaške in jugo- Živela Češkoslovaška demokracija Manifestacije pri koncertu konservatoristov iz Prage. Maribor, dne 11. avgusta. Oa morje v Bakar 35 delavskih otrok iz cementne tovarne. Za te otroke bo premalo triteden-sk oddih na morju, saj živijo leto in dan v so-‘eški, v prahu in v dimu cementne tovarne. Za nadzorstvo odpotujeta poleg inicijatorja tega iz-eta zaupnika ss. Česnovar Vinko in Koritnik Leopold. Želimo, da bi se otroci navžili dobre-Sa in svežega zraka ter si okrepčili telo. Delavski atletski športni klub »Dask« pro-?®v' 10-letnico v dneh 13., 14. in 15. avgusta 38. — Spored: V nedeljo, dne 14. avgusta Nogometni turnir: dop. ob pol 10. uri Retje : "ask, Dask : Trbovlje, Trbovlje : Kovinar, kovinar : Retje; pop. ob pol 3. uri Kovinar J^ask, Svoboda : Dask, Svoboda T k'6 : Trbovlje, Svoboda : Retje, Svoboda Trbovlje. — V pondeljek, dne 15. avgusta po-Poldne nogometna tekma: ob 3. uri Retje : Trbovlje, ob pol 5. uri Ljubljana komb. : Dask. *stega dne zvečer bo velika veselica na vrtu »Delavskega doma«. HRASTNIK Belonogavičarji. V Hrastniku so tudi bele Nogavice v modi. Slišali smo, da je to hitler-lanska moda, česar pa nisimo mogli verjeti. Sedaj je pa to trditev potrdil neki mlad gospod, ?' ima baje tudi hakenkreuz na svojih kopalnih "tačkah. Zato bo od sedaj naprej zavedno delavstvo tudi smatralo vsakogar, ki nosi te bele ^Savice, za simpatizerja nemškega fašizma. Pri izplačevanju mezd v steklarni so nekemu ^ladoletnemu delavcu prste na nogi tako po-*ePtali, da je moral čez 3 dni iskati zdravniško Pomoč, dvema drugima pa je bila obleka razdana. Vse te in take neprijetnosti za človeka “' lahko odpadle, če bi se vršilo izplačevanje ®r> 2 oknih, tako da bi pri prvem oknu izplavali steklarje, pri drugem pa pomožno delavko. Zato apeliramo na vodstvo steklarne, da s* to po možnosti tako uredi. — Prizadeti. ,Nek star cikorijan trdi, da so vsi tisti proti Hitlerju, ki nočejo delati. Mi pa, ki smo res ^?r°ti nemškemu fašizmu, pa ne trdimo, temveč “Okažemo temu podrepniku, da so vsi oni, ki želijo Hitlerja, vsaj pri nas, tisti, ki so se in Se še danes trudijo, da bi prišli do denarja, ®a ne s poštenim delom. Toliko za enkrat, ^fugič pa mogoče več. LIBOJE PRI PETROVČAH Pokojnemu sodrugu Pogačniku! Zopet je zadevala Savinja svojo žrtev in tihim1 šumenjem sPrejela v svoje valove mlado življenje. Izgubili smo iz naših vrst iskrenega prijatelja in fjobrega sodruga Franca Pogačnika. Pokojni je “U vzoren mladenič. Skrbel je za svojo krušno '•'ater bolj kakor pravi sin, ki ga je kot dojenčka vzela k sebi in s svojimi skromnimi sredstvi v*gojila za poštenega mladeniča. Agilno se je udejstvoval v delavski strokovni organizaciji ’n kulturnem društvu »Vzajemnost« ter si pridobil velike zasluge za napredek delavstva na kulturnem polju v našem kraju. Kako priljubljen ,e bil med svojimi sodelavci, je najbolj pokazala °£romna udeležba na njegovi zadnji poti. Nikoli {J1 omahoval v borbi, temveč je vedno spodbujal in se skupno boril za boljšo bodočnost “elavstva. Tudi vodstvo tovarne je pokojniku Dodarilo lep venec, saj je z njim zgubilo vest-*}*ga in poštenega delavca. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« pa je sklenilo, da bo slovanske narodne pesmi. Koncert pa se je razvil v izrazito in eno-dušno manifestacijo Mariborčanov za čehoslo-vaško demokracijo in je bil tipičen izraz današnjega razpoloženja slovenskega naroda na-pram demokratični Čehoslovaški. Komaj so se pojavili na .odru prenapolnjene dvorane praški gosti, gojenke in gojenci svetovno znanega praškega konservatorija, že je občinstvo brez razlike bušnilo v preglašujoče ploskanje in vzklikanja »Živela čehoslovaška demokracija«, »Živio dr. Beneš« itd, ni hotelo biti konca. To navdušenje, ki je ljudem narav-.ovinar . j nos[ vrelo iz notranjosti, se je potem od pesmi ov nar, pesm; stopnjevalo in zajelo slehernega v dvorani, kot tudi goste na odru, katerim so vprav žarele oči nad tem spontanim izbruhom najboljih prijateljskih čustev slovenskega naroda do današnjih skrbi demokratične Čehoslovaške. Pa tudi sam koncert praških konservatoristov je bil sijajen in na umetniški višini. Njihove pesmi so res zvenele ter izvabljale publiki ves oni čustveni odmev, ki ga je vložil čehoslovaški in jugoslovanski narod v svoje narodne pesmi. Dirigent Oskar Danon je lahko ponosen na svoje delo, bil je s svojim zborom eno in so kar najsijajnejše reprezentirali pred nami čehoslo-vaško pevsko kulturo ter. sloves praškega konservatorija. Poleg pevskega zbora, ženskega in mešanega s svojima sijajnima solistinjama, je vžgala občinstvo tudi pianistinja M. Knotkova s skladbami Smetane in J. Suka. zadnjih naših obiskov v Pragi: Že po par pes- Prvi nastop »Neodvisnega gledališča«. V okviru akademskih prireditev proslave 20-let-nice osvoboditve Maribora nastopi 12. avgusta v »Ljudski univerzi« nova avantgardistična scena z uprizoritvijo starokitajske drame mih je zajelo našo mladino, ki je v zboru kli- | ^skov cvet‘- Uprizoritev pripravlja Fran cala z odra. 2 motornim kolesom se je ponesrečil tekstil* *.H* »Ne dame se!« »Nismo sami, Četi so z nami!«, . , . . -■- --■----— Pevski zbor praških konservatoristov je torej f1 delavec Ivan Markez iz Pobrez,a. Vozil se dosegel v Mariboru popoln umetniški, pa tudi £ prot! ‘^kavi na obisk k zenimm starsem idejni uspeh ter ,bo nedvomno ostal Mariboru nekemu avtomobilu ,e zadel ob v neizbrisnem spominu. Občinstvo je še po kon- i , ., .Jj ce™er 1e z^°bil precej certu dolgo z vsem odločnim povdarkom na tezkf P°sk°dbe Po srečnem nak |uč,u; se zen. - m otroku, ki sta sedela v prikolici, ni zgodilo nič hudega. Nesreče je gotovo kriva razkopana cesta, ki je v tako slabem stanju, da se z motornimi vozili sploh ne bo mogoče več voziti v smeri proti Celju. Koncertni večer je bil tudi zgovoren odmev 1 in tehnično rutino. ulici manifestiralo svoje odkrito prijateljstvo za čehoslovaško demokracijo. D. A. R. • Naš glasbeni sotrudnik g. C. nam poroča o koncertu sledeče: Komorni zbor je številčno majhen mešan zbor, glasovno pa izborno izravnan in vzoren v intonaciji, ritmu in dinamiki. Pevska umetnost tega zbora je tako visoka, da mora izzvati pred vsakim, tudi razvajenim forumom, naj-živahnejši in trajen odmev. Obširen, skrbno sestavljen spored je obsegal bisere čeških, slovaških in jugoslovanskih narodnih pesmi v obdelavi najodličnejših komponistov. Zbor je s svojim nastopom fasciniral poslušalce, tako da je sledilo vsaki pesmi burno ploskanje. Hvalevredno je bilo, da so si čehoslovaški gosti topot sestavili tak program, da je mogla s polnim duškom uživati vse pesmi tudi najširša publika, kar smatramo za take propagandne nastope kot povsem pravilno. Dirigent g. Danon Oskar se je izkazal kot odličnega interpreta ne samo čeških, temveč tudi naših jugoslovanskih pesmi. Njegova interpretacija je s\fojstvena osobito v pesmih živahnega značaja. Pianistka g. M. Knotkova je s svojim pred-našanjem izpričala visoko glazbeno nadarjenost Svilene triko majice, na/novefše pri Jakob Lah, Maribor V cirkusu Buffalo Tyll se vrše dnevno ob 21. uri velika predstava. Prvovrstni variete-program s svetovno znanimi močmL Prvovrstni orkester. V soboto, nedeljo in pondeljek dve veliki predstavi. Prva ob 17. uri in druga ob 21. uri. Največji amerikanski Variete-cirkus, ki se je kedaj v Mariboru nahajal. Vbod v cirkus je iz Aškerčeve in Tomšičeve ulice. MARIBOR Skupni ogled Mariborskega tedna in kulturne I nemško-nacionalnih knjig iz izložb, ter jih vsaj razstave Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« v Mariboru vabi vse svoje člane, kakor tudi člane okoliških »Vzajemnostih« in ostalih delavskih kulturnih društev, da se udeleže skupnega obiska Mariborskega tedna in kulturne razstave, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. t. m, ob 10. uri. Zbirališče pred Delavsko zbornico ob pol 10. uri. Vstopnina znaša za člane samo din 3. Razstav emariborskega tedna so letos še posebno bogate in zanimive: zlasti mariborska tekstilna industrija kaže krasno zmogljivost in smo v tem oziru tudi v najfinejših tkaninah že neodvisni od inozemstva. Tudi mariborski obrtniki so se izkazali. Precej je tudi inozemskih razstavljalcev. Središče pažnje pa je jubilejna kulturna razstava: o njej bomo še prihodnjič prinesli poročilo, zlasti o razstavi OUZD, ki je za delavce najbolj pomembna. Sodružice in sodrugi, ki bi bili voljni razpečavati Tancevo »Kroniko«, se naj zglasijo v soboto, dhe 13. t. m. med 18. in 19. oiro v društvenih lokalih Delavske zbornice, Sodna 9-II. Vsa društva, ki imajo kakšne stvari na delav- j kuge na gobc-u še širi, ker so bili izdani po-ski kulturni razzstavi, se pozivajo, da pridejo novni ukrepi. ponje že v torek dopoldne, ker jih »Vzajem- Obrtniki nameravajo večjo nabiralno akcijo nost« nima kam spraviti in ne more za nje od- za kritje stroškov v zvezi s predpripravami, v govarjati, razstavišče je pa treba takoj sprazniti, kolikor ne bodo dobili direktnega nakazila po za proslavo 20 letnice našega osvobojenja izpod nemško-avstrijskega gospodstva nadomestile s slovenskimi, francoskimi in angleškimi knjigami. Če pa si te ekspoziture nemškega nacizma domišljajo, da so se umaknile s svojim vsiljevanjem pangermanske literature in njihovega časopisja samo prehodno, za dobo »Mariborskega tedna«, potem jim sporočamo v naprej, da se kruto motijo, če mislijo, da nas bodo lahko začele še vnovič izzivati. Ne samo iz izložb, tudi iz trgovin in skladišč mora to sramotenje našega naroda enkrat za vselej zginiti. Davno, davno so že utonili v minulost časi, ko so na podoben način v Rusiji postavili znane »Potemkinove vasi«, samo za oko carice Katarine, ko je prišla na deželo gledati, kako skr-Nov namestnik državnega tožilca in predsednik okrožnega sodišča. Za namestnika državnega tožilca v Mariboru ie bil imenovan g. Košenina Karol, sodnik v Sl. Konjicah. Za predsednika Okrožnega sodišča pa je bil imenovan g. Hudnik Adolf, dosedanji sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani, Kužna bolezen. Kakor izgleda, se bolezen čeku. Okrožni odbor obrtnih združenj v Mariboru se bo razšel. Dosedanji odbor je podal demisijo, Samo, da ne bodo »Potemkinove vasi«. Končno ie ogorčenje naše javnosti nad izzivanjem . .. i . j i nemških knjigarn v Gosposki ulici vendarle to- mesto venca s primernimi. zneskom podprlo lil^0 zaleglo, da so ta teden umaknile skladišča banska uprava pa bo imenovala likvidatorja, '»legovo mater, ki ie ostala brez sredstev za Preživljanje in brez svojega rednika. Pokojni Ua>m naj bo svetel vzgled poštenega in zaved-®el5a socialista. Ohranili ga bomo v trajnem *Pominu. — Družnost! »Vzajemnost« vabi na svoj koncert, ki bo S®6 15. avgusta ob 3. uri pop. na vrtu gostilne pfobelnik (po domače Lesjak) v Arjevasi pri “etrovčah. Povabljena društva prosimo, da se Sl£urno odzovejo našim povabilom s svojimi Pevskimi zibori. Družnost! — ii Veselica studenške »Vzajemnosti ki se vsled slabega vremena v nedeljo, dne 31. julija ni mogla vršiti, se bo vršila v nedeljo« dne 14. avgusta ob 15. uri v vseh prostorih gostilne Mraz v Studencih. Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. Ob 14. uri zbirališče pred gostilno Majhenič, na to skupen odhod na veselični prostor. Vsi prisrčno vabljeni Francozi cenijo prijateljstvo tudi v politiki Doma, avgusta 1938. p je angleški lord Runciman odpotoval v *aŽo, je mnogo francoskih časopisov svarilo in Angleže, naj ne ponavljajo napak, ki ... „ i ■ i j i , . t t sn ... ’ , . ..... . . . , sticah »iTopulaire«, vlada v vseh plasteh fran- l*n napravili v spanski politiki in nai res . _ .. . . _ , ._ , k- « mckona llttneiir« I 1 e&m »a n*Qnr to se pravi načela in prakso nacional- 'alizma. Henleinova stranka naj bi bila dr- Va v državi in naj bi nadzirala in izvajala »>Mti*k V Nekega večera se poleg mene pri comptoiru pogovarjajo trije Francozi o nevarnostih in težavah, s katerimi se mora boriti Čehoslovaška. Vmešam se v pogovor, kajti na videz se že poznamo. (Za ime, poklic in take pritikline se pa Francozi ne brigajo; mi moramo po nem-j a na notranjo in zunanjo politiko dežele ^ škem vzgledu dodati »gospodu« vedno še .po-praV' ®erlina.« To pa je nemogoče. Nato ^ klic ali priimek, pr.i Francozih je pa človek Spor1’ je Chamberlain pomladi pospeševal j kar »monsieur«.) Vprašam enega od trojice: * haZUm z rat^ Španije, ker je računal j »če sem prav razumel, gledate črno na položaj *tnp*r° Francovo zmago, Namesto Francove Čehoslovaške. Kaj mislite, da bo z njo?« — Pr‘*'° republikanske ofenzive. svari Angleže, naj ne podcenjujejo Čeho- »Nasprotno! Goreča želja nas .vseh je, da se ohrani mir. T.oda Čehoslovaške ne pustimo q . a---j uuiuiii vvuuoiv/Tuoas umu °v, kakor so podcenjevali republikansko jamais, jamais (nikdar, nikdar), odločno poudari vem, Slovaki in Čehi ste naši prijatelji.« Kaj hočem še nadalje dokazovati? Po zaslugi Slovakov sem deležen prijateljstva, ki ga čutijp in izkazujejo Francozi do Čehoslovakov. Oprostite mi, dragi Slovenci, jaz nisem kriv, da sem bil večkrat Slovak in da smo izrekali zdravice Franciji in Čehoslovaški! Na postajališčih podzemske železnice, vsepovsod vidim velike lepake, ki vabijo Francoze: »Obiščite svoje prijatelje Čehoslovake!« Iz vsakega pogovora, iz vsakega srečanja raz-bereš, kak ugled si je pridobila Čehoslovaška s svojo doslednjo notranjo demokratično in zunanjo politiko. Ne govorim o politikih, s katerimi se nisem srečeval, tem.več o navadnih ljudeh. V srcu ljudstva je zakoreninjeno to prijateljstvo in zato je ta zveza nepremagljiva. To| se je že v dejanjih pokazalo in se še bo. Š. Hflfl nin potrebujete, da zaslužite 1000 Din 6aUU Ulil mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi: ,Anoa'f M ■ ribe r, Orožnova 6. I LITIJA Žrtev dela. V kamnolomu Strmole, ki leži med Litijo in Kresnicami in je državna last, se je pred tremi tedni hudo ponesrečil delavec Brenčič Franc, ki je dne 8. t. m. v ljubljanski bolnici po hudem trpljenju podlegel poškodbam. Pokojni zapušča vdovo in 7 nepreskrbljenih otrok. Stalnega zaslužka ni imel. Pod prejšnjim cestnim načelnikom je bil zaposlen pri javnih delih, dočim je bil pod sedanjim že skoraj dve leti brez posla in je le od časa do časa dobil priložnostni zaslužek. Pred par tedni je dobil zaposlitev v omenjenim kamnolomu in se veselil, da bo lahko pomagal ženi, ki je sicer zaposlena v litijski predilnici, ki pa obratuje skrčeno, preživljati veliko družino. — Račune mu je prekrižala nezgoda, odtrgal se je nad njim kamen, ki ga je tako nesrečno zadel, da tudi njegova sicer močna narava ni moda preboleti poškodbe. Bodi mu zemljica lahka, njegovi družini pa izrekamo naše iskreno sožalje. Pasji dnevi v Litiji. Pretekli teden je vladala pri nas huda vročina. Ljudje so si pomagali in se hladili na različne načine. — Nekateri dobro poznani gospodje pa so odganjali vročino na svojevrsten način. Prekrokali so par dni in noči, tako da se jih je potem lotila mrzlica. Seveda govorijo .o tem sedaj zlobni jeziki razne reči, ki so za nas navadne zemljane skoraj neverjetne. KRANJ Kdo bo kril primanjklaj občinskega proračuna? »Sobota« piše, da bodo primanjkljaj občinskega proračuna, ki znaša čez 700 tisoč din, krile kranjske tovarne. Uradni »Gorenjec« pa pravi, da bodo tovarne plačale le primanjkljaj proračuna, ki bo nastal pri gradnji nove šole. Ker je za dozidavo nove šole občina že najela 5 milijonov din posojila, potem glasom uradnega lista tovarnam ne bo treba nič plačati. Kdo od listov naj ima prav? Menda ne prvi in ne drugi; namreč med občani kroži še tretja verzija o kritju primanjkljaja,— in ta bo menda prava!,.. JESENICE Tovarniški izleti. Nedeljo za nedeljo se vršijo tovarniški izleti delavstva tukajšnje KID. Izleti, ki so razvrščeni po posameznih obratih, se vršijo na razne kraje: v Tržič, k Peričniku, k sv. Katarini, v Rovte, pod Stol itd. N.a izletih se vrstijo pitje, govori, prehrana, igre, zabava itd. Govori se glasijo vedno v duhu sodelovanja, kjer naj bi se ne ločili predpostavljeni in delavci, nego bi bili vsi delavci tovarniške družine. Koliko iskrenosti je v teh govorih, je težko presodiiti. Radi bi vedeli, kako je pri srcu obratovodji, ki je včeraj odpustil svoje sodelavce in jih pognal v .bedo, ki je včeraj priganjal k delu ozir. na en ali drugi način kazal svojo oblast nad delavci, ki bo jutri delil kazni, ko istim ljudem danes govori o prijateljstvu, o sodelavcih ali o tovarniški družini. Zdi se nam, da je to le mimobežen sen, ki se razblini često še isti večer .v nič, tako kakor iz milnice. Včeraj sta bila to dva razreda, jutri in pojutršnjem ibosta spet... danes pa zapik. Če ima tovarna na razpofogo denar, naj bi s tem denarjem rajši napravila kaj koristnejšega. Naj 'bi poslala slabo razvite in bolne delavske otroke kam na počitnice, naj bi poskrbela za ozdravitev raznih rekonvalescentov, žrtev dela pri njej, ali pod. — kakor da za en dan v letu na pol ukazuje svojim delavcem, kam naj gredo na njene stroške. Morda namen sam na sebi ni slab, toda v primeri z realnim vsakdanjim življenjem in postopanjem v tovarni pa postane milo rečeno ironija! Zvočni kino Radio predvaja v soboto, nedeljo in pondeljek ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo in pondeljek popoldne ob 3. uri samo ob slabem vremenu) velefilm »Gospodarica džungle«. — Med dodatki tudi domač kult. iilm in Para-mountov zvočni tednik. Sledi veleJilm »Ma-neža«. KOROŠKA BELA Licitacija za novo šolo na Korolki Beli je 16. julija t. 1., ko se je vršila drugič, uspela. Stavljenih je 'bilo 7 ponudb in je dobilo v prvt skupini zidarskih del podjetje »Zidarski moj-i stri«, d. z o. z. v Ljubljani, skupino tesarskih del je pa dobil tesarski mojster Petkoš Ivan z Jesenic. Na občinski seji dne 20. julija t. 1. je bila licitacija potrjena. Počakati je treba še na odobritev banske uprave, pa se bodo dela lahko takoj pričela. To delo je občinski upravi v čast! Izkoristile priliko, od 1. do 20. avgusta smo odlotill, da odprodamo tlsoie ostankov katere Imamo na zalogi od najbotjiega blaga po neverjetno nizkih cenah, znilamo tudi cen e na regularnem b • a g u zs 10 % zato vsi v ir v CESKI MAGAZIN MARIBOR uika x. oktobra Češkoslovaška socialista ministra o poloiaiu Govora ministrov ss. Derera in Nečasa, socialdemokrat-je med drugim Minulo nedeljo so priredili češkoslovaški politiki celo vrsto manifestacijskih zborov, na katerih so podali važne izjave .o trenutnem položaju v Češkoslovaški republiki. Na maniiestacijskem zboru ske stranke v mestu Košiče spregovoril minister pravde s. dr. Derer: .»V 20. letih smo izgradili najbolj konsolidirano državo v srednji Evropi in dvignili socialno gospodarstvo in kulturno življenje Slovaške na visoko stopnjo, — Radi tega se nam ni bati, da bi mogle tuje sile zlomiti in uničiti republiko. Svoje težave bomo sami rešili. — Manjšinam bomo dali pravice, kot jih niir.?io nikjer drugod na svetu. Republiko bomo preuredili v duhu njenega utemeljitelja T. G. Ma-saryka. Roko miru bomo nudili vsakomur, kdor hoče mir. Vsi demokrati na celem svetu so z nami. Naša država nudi delovnemu ljudstvu mir in red. Biti moramo močni. V današnji zgodovinski dobi, ko morajo Slovaki in Čehi držati skupaj, nas ne sme nič razdvajati. Mi moramo vsakega prepričevati, da je v edinosti sila naše države in demokracije.« Za s. ministrom dr. Dererjem je govoril madžarski poslanik Schulcs: »Vsakdo, ki bi hotel s silo seči na našo dr- žavo, mora računati, da se bo postavil madžarski proletarijat v obrambo države.« Minister s. inž. Nečas: ki vodi ministrstvo socialne politike v "Pragi, je proglasil na zboru socialdemokratske stranke v obmejnem mestu Nachodu: »Pozornost sveta je sedaj obrnjena k vprašanju češko-nemškega spora. Težava pa je predvsem y tem, da so si tu v nasprotju dva popolnoma različna svetovna nazora. Na eni strani so demokratični nazori, ki jih brani češkoslovaška vlada, a na drugi strani totalitni nazori, ki so zgrajeni na sistemu »Fiihrerja«. Ti nazori se vedno jasneje izražajo za diktatorski režim, Češkoslovaško ljudstvo in češkoslovaška vlada pa pod nobenimi okolnostmi nista mogla zatajiti demokratičnih nazorov, ki so del naše .ustave. Pri nas ni mogoč režim, pri katerem bi se v nekaterih delih republike vladalo protidemokratično. Pri nas tudi ni mogoče niti zaplemba premoženja, niti ubijanje ljudi brez sodbe, samo raditega, ker kak občan pripada kaki pri-, viligirani politični stranki. Vsi pametni občani naše države brez razlike narodnosti si želijo mir in čimprejšnji konec vseh sporov. Trudili se bomo na vse načine, da bodo vsi občani republike brez razlike narodnosti zadovoljni in da se izognemo največji nesreči — vojski.« Trgovskim in pisarniškim nameščencem v Nova sprememba uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin v Sloveniji. razmišljanje STUDENCI PRI MARIBORU .1 Delavsko pevsko društvo »Enakost« priredi v nedeljo, dne 14. avgusta s pričetkom ob 15. uri ob priliki 15-Ietnice obstoja veliko poletno veselico, ki se bo vršila na vrtu pos. Sagadina v Erjavčevi ulici v Studencih. Igra godba tekstilnih delavcev iz Maribora. Vabljeni vsi prijatelji petja. Za dobro jed in izvrstno kapljico skrbljeno. — V slučaju slabega vremena se bo vršila prireditev dne 15. avgusta ali pa prvo prihodnjo lepo nedeljo. GUŠTANJ Tombola. Delavsko kulturno društvo »Vzajemnost« bo vprizorilo dne 14. t. ra. tombolo pred Sokolskim domom v slučaju slabega vremena pa v domu. Glavnih dobitkov je šest in preko 200 manjših. Tombolske karte so v predprodaji v trgovinah in v trafiki. Tombola se začne ob 3. uri popoldne. Po tomboli prosta zabava proti plačilu majhne vstopnine. Preskrbljeno bo za dobro pijačo in jedila ter solidno postrežbo. Sodružice in sodruge ter širšo javnost iskreno vabimo, da nas podpre s svojo navzočnostjo pri požrtvovalnem kulturnem delu. Čisti dobiček je namenjen izključno za izobrazbo in to za izpopolnitev knjižnice ter pevski godbeni in dramatični odsek, končno se pa tudi vodi akcija za gradnjo »Delavskega doma«, ki je za vse delavstvo nujna potreba. Zato nasvidenje, dne 15. avgusta I Družnost! RUŠE V znamenju denuncijacije in partizanstva. Že od nekdaj so rušanci razdeljeni v ^politične skupine, >od katerih vsaka zastopa svoja načela. Delavstvo se bori za izboljšanje socialnega položaja in za demokracijo. — To je pot zavednega delavstva. — Druga pomembnejša skupina so JNS ozir. Sokol. Tudi v tem taboru je že vrelo kakor v loncu, ko se je vršila borba med staro in mlado generacijo. Dokler ni zmagala mladina, prežeta z duhom češkega Sokola in Tyrševih naukov. Skupina starih, ki jih je po večini vezalo sorodstvo in tudi osebni interesi, so se morali umakniti napredku duha. Vroča je bila borba, predno so jih odrinili od raznih ustanov, ki so jih imeli takorekoč v zakupu za lastne namene. Sprememba v narodni skupščini je tem ljudem prišla baš ob pravem času. Hitro so presedlali in zamenjali svojo bratstvo s tovarištvom in so se združili s tretjo skupino, katere program je zagovarjati božjo kraljestvo in zemeljsko nadoblast. Od takrat naprej se je tej žlahti nudila prilika obračuna s svojimi nasprotniki. Kolikor se ni dalo doseči zakonitim potom, so dosegli z denunci- Delavski pravni svetovalec Delovni čas pekovskih pomočnikov (Celje) j Vprašanje: Pekovski mojstri v tukajšnjem kraju nam pekovskim pomočnikom nočejo ničesar plačati za raznašanje ipeciva, češ, da raznašanje peciva ne spada v 10-urni zakoniti delovni čas in da je to stvar nas in odjemalcev. Ali je to stališče pekovskih mojstrov upravičeno? Odgovor: Raznašanje peciva se tnora vršiti prav tako kot vsako drugo delo v zakonitem delovnem času; če pa se vrši izven njega, mora biti nagrajeno s 50 odst. poviškom. Stališče mojstrov nasprotuje zakoau. . i Neizpolnitev pogodbe (Mežica) Vprašanje: Naročil sem ipri sedlarju 2 trodelni žimnici za din 2000. Izrecno sem se pogodil, da mora biti žimnica čista žima. Na račun sem plačal din 800. Sedlar pa mi je pripeljal žimnice napolnjene z morsko travo, ko mene ni bilo doma. Takoj, ko sem spoznal, da pripeljano blago ne ustreza naročenemu, sem pozval sedlarja, naj stvar uredi. Moj opomin pa ni nič zalegel. Kaj naj napravim? Odgovor: Če ste se izrecno pogodili s sedlarjem, da morajo biti ižimnice iz čiste žime, lahko takoj odstopiti od pogodbe in zahtevate vrnitev naplačila. Lahko ipa tudi stavite sedlarju primeren rok, da popravi žimnice tako, Najvažnejše določbe te nove spremembe po banovi uredbi, ki bodo predvsem zanimale trgovske nameščence, so: Trgovinske obratovalnice v Ljubljani in Mariboru smejo biti odprte: v letnih mesecih juliju in avgustu od Vh do 12. in od 15. do 19. ure. v vseh ostalih mesecih pa od 13U do 12. in od 14. do 1834 ure. V vseh drugih krajih pa vsak letni čas od 7. do 12. in od 14. do 19. ure. Delikatesne trgovine smejo biti odprte 1 uro dalje, t. j. do 20. ure. Prepovedano je prodajanje in krošnjarjenje po ulicah pred 8. uro ter po 17. uri, kakor tudi med opoldanskim odmorom. Trgovine na debelo in njih pisarne smejo biti odprte samo od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Nedeljski celodnevni počitek velja za kraje: Ljubljana, Celje, Maribor, Ptuj, Trbovlje, Jese- ijice s Koroško Belo in Slov, Javornikom ter Kranj; 2 uri imajo ob nedeljah dopoldne lahko odprte svoje obratovalnice trgovci v vseh ostalih krajih. Ves dan in povsod morajo biti trgovine zaprte na sledeče cerkvene ozir. državne praznike: 1. Na Novega leta dan, 2. na dan Sv, Treh kraljev, 3. na Telovo, 4. na dan Vseh svetnikov, 5. na božični dan, 6. na drž. praznik 6. septembra in 7. na 1. decembra. Na vse verske praznike pa mora biti ravno1 tako ves dan zaprte v Ljubljani, Mariboru Celju (izvzemši praznik Sv. Jožefa za Celje)’ 2 uri zaprto mora biti dopoldne na Vidov dan in na dan Cirila in Metoda. . K gornjim spremembam moramo zabeležiti j predvsem, da pomenijo napredek v naši social' ni zakonodaji glede delovnega časa pomožnega j osobja. To velja zlasti za 'precejšnjo poenotenj® odpiralnega in zapiralnega časa za vse kraje* ! izvzemši 3 večja mesta, ki so deloma celo 1 boljšem. Ostale so pa še vedno velike pomanjkljivosti* '< za odpravo katerih smo se trgovski nameščenci ! borili že vseh 20 let obstoja naše države iB j moramo danes napovedati nadaljno borbo. Te i pomanjkljivosti so: J a) Nikjer, niti v večjih naših mestih se de' | lovni, oziroma, kar je praktično isto, odpirata | čas ni približal principu 8-urnega delovnikSi I kar bi bilo že nujno potrebno. Še vedno sfflC* ostali povprečno pri 10-urniku. b) Še vedno ni uveden popoln nedeljski p°' i čitek za vse kraje ali poleg večjih krajev vsaj 1 za zaščitne pasove 10 do 15 km okoli teh. _ c) Prazniki se brez potrebe ločijo od nedell'; Kakor zapoveduje n, pr, katoliška cerkev Vri* znovanje svojih praznikov enako kot nedelu tako bi jih lahko upošteval tudi uredbodajalecj Sedaj pa trgovski nameščenec ne bo mogef; praznovati niti velikonočnih niti binkoštnih, nij? božičnih praznikov, ker drugi dan teh praznih kov trgovci svoje obrate lahko odpro. ■ (Ualie prlhudmii.) . janstvom. To najbolj čuti dandanes del. skupina, Predvsem zato, ker so se delavci pregrešili pri tej gospodi, ko so priskočili na pomoč svojim sotrpinom, zaposlenim pri tisti žlahti. Vse strune so napeli, da zatrejo delavski pokret v Rušah in si tako zasigurajo zlati dotok v svoje žepe. Stvari, ki so se dogajale pred in po občinskih volitvah, ne bomo na tem mestu omenjali, tudi to ne bomo trdili, da se je vse tisto dogajalo v prid tiste žlahte. Le toliko naj omenimo, da so po volilni zmagi, katero Igo si poštenim potom priborili, tudi v občinski upra- vi toliko časa rovarili, dokler niso izrinili zadnjega moža, ki jim je bil trn v peti. Dve leti so podkopavali s. Magdiča ter mu skušali na razne načine iztrgati blagajniško funkcijo, katero so mu zaupali občani. Zmiraj na novo so rovarili in razveljavljali sklepe občinskih odborov s pritožbami na višje inštance. Oblasti, upoštevajoč njih vloge, so ukrepale po vsebini teh pritožb, ne poznavajoč razmer, ki dejansko obstojajo v tej občini. N M M* r«»- Občan. Delavski kolesarji Rezultat medklubske kolesarske dirke podruž. I. Del. koles, društva Pobrežje Na medklubski dirki za prehodnji pokal, katera se je vršila v nedeljo, dne 7. avgusta s startom izpred pokopališča na Pobrežju na 90 km progi Pobrežje, Sv. Martin, Vurberg, Ptuj, Sv. Urban, grad Dornava, Sv. Lenart, Sv. Marjeta, Košaki, cilj Maribor, gl. kolodvor, je star-talo 7 dirkačev: 1. Podruž. Porežje, Čeh Ivan, 2 uri 39 min. 30 sekund. 2. Podruž. Sl. Bistrica, Cvahte Franc, 2 ur* 55 min. 50 sekund. j 3. Podruž. Pobrežje, Pirš Josip, 2 uri 57 tniB' 20 sekund. 4. Podruž. Pobrežje, Černčec Karol, 3 titt 1 min. 20 sekund. Ostali 3 dirkači so vsled velikih defektov izstopili. Kino Dom - Celje 13. in 14. avgusta »POTEPUHI«, 15., 16., 1?' avgusta »CVETOČI MAJ«. 18. in 19. avgust#-»SARATI GROZNI«. Pozor, dame in gospodje! Izrabite priliko /0 odst. popusta za trajne kodre za čas Mariborskega tedna. Higtjensk* br.vniea. Prvovrstna postrežba. Salon Knez, Maribor Sodna ulica štev. 9 B. RANGUS - KRANJ zlatar In juvelir Sodni cenilec ss Velika zaloga zlatnine, ur, jedilnega orodja, kfi' stflf, optike itd. Zahtevajte brezplačni cenik' kot ste jih naročili, z grožnjo, da sicer odstopite od pogodbe. Končno smete obdržati nepravilne žimnice in zahtevati primerno znižanje kupnine. Če sedlar zlepa ne pristane na Vaše ipred-loge, vložite takoj proti njemu tožbo. Pobiranje mostnine (Mežica) Vprašanje: Pred nekaj leti smo 4 stanovalci zgradili preko vode most za vožnjo in pešpot. Eden teh sodelavcev je medtem most nekoliko popravil, ne da bi nas poprej pozval za sodelovanje. On si sedaj most enostavno osvoji kot svojo last in bi rad od ostalih pobiral mostnino za uporabljanje. Moj sin je gnal čez most kravo, pa ga je osvajalec mostu kar s pasom pretepel. Kaj nam je storiti? Odgovor: Pravico prehoda čez d&tično vodo si more lastiti le lastnik Vode, Ozir. obrežnih posestev. Če dotična voda ali zemlja na obrežju ne pripada Vašemu »osvajalcu«, nima seveda nobene pravice braniti Vam prehod ali prevoz čez ta most, najmanje pa zahtevati mostnino. Vi se enostavno pritožite pri lastniku zemlje, ki bo že odpravil potrebno. Vaš fant lahko toži radi žaljenja časti ali celo radi prestopka telesne poškodbe, če je bil od tistega pretepanja dejansko poškodovan. Pravilno pa je, da prispevate vsi k popravilu mostu, če ga skulpno rabite, čeprav most ni na Vaši zemlji. MIIII!l!IIIIlll!llll!lllll!ll>ll!l!ll!!l!lllll!llll!lllllll!l!lllllll!lll!lll!l!!ll!llllllllll!!llllll!ll!llllllll!lllllllllllllllllll!ll!llllllllllllll!IIIIIillllllll>lllll!lll!!llllllllll>IIHIIIIIIIIII!lll!lllllll!llll!llllll!ll!lllll 1 KARO čevlji MARIBOR %% GOSPOSKA ULICA ŠT. LJUDSKA SAMOPOMOČ reg. pomožna blagajna v MARIBORU, Aleksandrova cesta štev. 47 naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu: JULIJU 1938 Pajk Antonija, Višnja gora; Pristovnik Marija, Šentovec; Geratič Ivana, Zg. Ivanjci, p. Negova; Cilenšek Jožefa, prevž., Vrtiče P. Svečina; Medved Jurij, prevžltkar, Dobrenje, p. Pesnica; Štuklek Marija, posestnica. Št. 111; Kavčič Martin, drž. cestni nadzornik, Ljubljana; Vrabl Alojzija, prevžitkarica, Paričjak pri Kapeli; Logar Amalija, zasebnica, Hrastnik; Fijan Marija, zasebnica, Breg pri Ptuju; Cebe Antonija, prevžitkarica, Zg. Hoče; Vogrinc Terezija, prevžitkarica. Trnje p. Brežice; Lorbek Avgust, strojevodja drž. žel. v pokoju, Maribor; Majcen Anastazija, zasebnica, Maribor; Šuman Anton, prevž., Lormanje, p. Sv. Lenart v Sl. gor.; Perne Mihael, prevžltkar, Prezrenje, p. Kropa; Šošter Andrej, prevžltkar, Pečke. p. Makole; Ulman Gabrijela, zasebnica, Ljubljana; Mlinarič Katarina, zasebnica. Maribor; Podgoršek Alojz, posestnik, Konjice; Zakošek Marija, prevžitkarica, Zagorje pri Kozjem; Supan Ludvik, žel. uradnik v pokoju, Alaribor; Mlinar Marija, vpok.. Črna pri Prevalju; Lojen Frančiška, prevž.. Koprivna, p. Črna; Kranic Barbara, prevžitkarica. Predel, p. Šmarje pri Jelšah; Wellert Amalija, vpok. učiteljica. Maribor; Topolovšek Marija, zasebnica, Celje; Bratož Franc, vrtnar, Maribor; Kranic Julijana, delavka. Št. Vid pri Planini; Windisch Josip, posestnik. Pragersko; Mally Terezija, vdova po nadučitelju. Maribor-Krčevma; Žumer Maksimilijan, davč. inšpektor v pok., Celje. Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem ziies Din 344.260"— , Članom, ki so pristopili pa 1. novembru 1933 se izplača polna podpora brez o ^ Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in brezp pristopno izjavo. BIag8,nlSko „aželS*W^ Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.