PoStnlna plačana v gotovini. Leto XVII., št. 100 Ljubljana, četrtek 30. aprila 1936 Cena 2 Din Upravmštvo: i-juDijana, tvnafijeva ulica 5. — feleton St. S122, 3123. 3124, 3125, 8126f Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ui. 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pn pošt. &ea. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien §t 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Kaj bo storila Anglija Dne 11. maja se zopet sestane svet DN, da sprejme še nekaj »ugotovitev« glere svoja pota v okviru imperija? Londonski »Times«, ki v zunanji politiki često izraža mišljenje službenih krogov, je na to vprašanje deloma že odgovoril, ko je zapisal: »Niti Francija, niti nobena druga država nima povoda dvomiti v moč in veličino britanskega odgovora na akt neprikritega in praktično neopravičljivega napada«. Toda problem francosko-angleskega sodelovanja, ki so ga najnovejše mednarodne kršitve tako živo spravile v ospredje mednarodnega zanimanja, ostaja še vedno odprt. Eden sam ni še spregovoril... Tem zgovornejši pa so zato angleški publicisti, katerih mnenja niso brez pomena. Po mnenju Wickhama Steeda ni nobenega dvoma, da se bo Anglija v primeru neizzvanega nemškega napada na Francijo m Belgijo odiločila za ti dve državi proti Nemčiji, ker ji to nalaga varnost njenega lastnega ozemlja. S tega vidika so pogajanja generalnih štabov teh treh držav nujnost za Anglijo samo. ANGLEŠKA VPRAŠANJA NEMČIJI Včeraj je angleška vlada odobrila vprašanja, s katerimi zahteva od Nemčije pojasnila k Hitlerjevim mirovnim predlogom London, 29. aprilu. cL Zunanji minister Eden je danes predložil ministrskemu svetu v odobritev vprašanja, kj bodo poslana nemški vladi, da pojasni razne točke nemške spomenice s Hitlerjevimi predlogi o sodelovanju v Evropi. Po odobritvi v ministrskem svetu bodo vprašanja takoj odposlana angleškemu poslaniku Phippsu v Berlinu, da jih izroči nemški viadi. Poslanik Phipps bo angleška vprašanja osebno izročil kan-celarju Hitlerju in sicer bržkone še pred koncem tedna. Pričakujejo, da bo Nemčija pravočasno poslala odgovor in tako omogočila, da bo 11. maja, ko se bo zopet sestal svet Društva narodov k rednemu zasedanju, da razpravlja o io-karnskem sporu, pritegnjen k posvetovanjem tudi zastopnik Nemčije, kar bi omogočilo nadaljnja pogajanja. Vprašanja Nemčiji se nanašajo na posamezne odstavke nemške spomenice in prosijo za pojasnilo k posameznim točkam. Posebno važni sta naslednji dve vprašanji: 1). Kako namerava spraviti Nemčija predlagane pogodbe s sosedi o nenapa-danju v sklad s paktom Društva naro- dov. V primeru, da je Nemčija sklenila pogodbe o nenapadanju z državama A in B ter je napadla državo A, ali ni potem država B na podlagi pakta o nenapadanju z Nemčijo dolžna ostati nevtralna, na podlagi članstva v Društvu narodov pa dolžna nuditi napadeni državi pomoč na podlagi čl. 16 pakta DN? 2.) Ali je z zasedbo Porenja program nemške vlade za obnovo nemške enakopravnosti izpolnjen in ali ima Nemčija v načrtu še nadaljnje korekture? V dirugi kompleks vprašanj spadata tudij kolonijami problem, kakor tudi izjava v nemški spomenici, da so volitve 29. marca dale nemški vladi mandat, da lahko govori v imenu vse nemšike države in vsega nemškega naroda. Angleška vprašanja o ekspaaizijskiih željah Nemčije vsebujejo v raznih oblikah tudi vsa vprašanja Francije, ki jih ie postavil Flandin v svoječasnem volilnem govoru in v 2enevi na zadnjem posvetovanju lokarnskih držav. Ta vprašanja je Edenu francoski poslanik Cor-bin o priliki zadnjega svojega obiska v OTinarajem ministrstvu posebno priporočil, njihova formulacija pa je bila izve- 70 km pred Adis Abebo Motorizirani italijanski oddelki prodirajo proti abe-sinski prestolnici brez večjega odpora Rim. 29. aprila, o. Po najnovejših vesteh iz Asmare so italijanski motorizirani oddelki že prekoračili visoko planoto pred Adis Abebo in so sedaj sprednje italijanske straže prodrle že tako daleč, da imajo samo še 70 km do Adis Abebe. Glavni oddelki so že prehodili dve tretjini poti iz Desija do abesinske prestolnice ter so premagali najhujše ovire. Močni oddelki as karov varujejo boke motoriziranih oddelkov, ki napredujejo skoro brez vsakega odpora Abesincev. Italijanski vojaški krogi smatrajo, da je zavzetje abesinske prestolnice samo še vprašanje par dni. Milano, 29. aprila. w. Kakor javlja vojni poročevalec lista »Italia«, je čelo motorizirane italijanske kolone na cesti proti Adis Abebi že doseglo ozemlje pri An. kobru, ne da bi naletelo na odpor regularnih abesinskih čet Velika kolona je razdeljena na širino 80 km ter je potrebovala ves dan, da je odšla vsa iz Desija. Na čelu kolone je guverner Rima z napadalnimi oddelki in oddelki oklepnih avtomobilov. Kolona obstoji iz dveh divizij belih in ene divizije domačih čet. Oddelki domačih čet, ki so obenem prodirali na poletni cesti proti Adis Abebi, so zavzeli višinsko vas Doba s carinsko postajo med šoo in God-žamom. Vas Doba obvladuje tudi cesto proti Godžamu. Grof Vinci — guverner Adis Abebe? Pariz. 29. aprila- o. Po informacijah tukajšnjih krogov bo bivši italijanski poslanik v Abesiniji grof Vinci takoj po vkoraka-nju italijanskih čet v Adis Abebo imenovm za guvernerja abesinske prestolnice in okoliških pokrajin Italijansko vojno poročilo Rim, 29. aprila. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike št. 198: Naše kolone nadaljujejo v tovornih avtomobilih prodiranje na cesti Desle-Adis Abeba. Včeraj so zavzele Makfuo. Neka druga naša kolona je prekoračila reko Moher. Na somaJskem bojišču se na vsej fronti razvija živahno delovanje sprednjih čet. Libijski oddelki so porazili in pognali v beg sovražnika v dolini reke Sulul. Našim vojaškim oblastem se je vdal Muhamed Omar, poglavar plemena v Ogadnu. In poglavarji in dostojanstveniki Somalcev, ki so se ponudili, da prestopijo s svojimi četami v italijansko vojsko. Letalstvo je bilo vzlic ne- ugodnim vremenskim razmeram zelo živahno. Graziani jeva ofenziva ni uspela Asmara, 29. aprila. w. Italijanske čete niso zasedle doslej niti Sasabane niti Daga-burja. Abesinske čete so prejšnjo nedeljo ponoči izvedle nov močan protinapad proti Daga Medu ter so skušali presenetiti italijansko posadko, napadi pa je bil odbit. Libijski bataljon, ki je bil poslan na reko-gnosciranje proti Dagaburju, je ob reki Fa-fan, ki je močno narasla, naletel na 6000 oboroženih Abesincev ter se je po sedem-urni borbi zopet umaknil v Daga Medo. ne da bi mogel prodreti do Dagaburja. Pri Hamanleju gradijo italijanski pionirji kljub močnemu dežju most preko narasle reke. Ko bo gotov, bo šele mogla kolona generala Fruscija prodirati proti Sasabani. Rim, 29. aprila, o. Italijanski tisk piše o razvoju dogodkov na južni fronti skrajno rezervirano, merodajni vojaški krogi pa odkrito priznavajo, da so čete generala Grazianija naletele na izredno močan odpor Abesincev ter da je moral general Graziani po 12 dneh zaradi silnih izgub in neznosnih vremenskih prilik gvojo ofenzivo ustaviti. Sasabana je še vedno v rokah Abesincev. Adis Abeba, 29. aprila. AA. Po poročilu iz abesnnskega vira se zdi, da je ofenziva armade generala Grazianija v smeri proti Hararju izvzemšri nekatere posamične majhne uspehe propadla. Zadnje dni so se vršili ogorčeni in krvavi boji v pokrajini okoli Sasabane, Italijani so imeli več tisoč mrtvih. Abesinske vojaške osebnosti trdijo, da je borbenost in morala abesinskih čet na tej fronti se vedno n« višini. Če bi se Italijanom posrečilo zavzeti Da-gabur, bodo šele naleteli na prvo veliko obrambno postojanko Abesincev. ,____ Posvetovanja generalnih štabov v Moskvi Riga, 29. aprila, d Šef generalnega štaba latiške vojske general Hunnanis je včeraj odpotoval v Moskvo, in sicer v spremstvu ruskfbga vojaškega atašeja v Rigi ter treh oficirjev latiškega generalnega štaba. Generala Harmanisa je povabil na obisk v Rusijo maršal Jegorov, šef generalnega štaba ruske vojske. Prav tako bo jutri prispel v Moskvo šef litovskega generalnega štaba, polkovnik Cernius. Njih pomena pa v sedanjem položaju ne simemo precenjevati. Dokler obstoja samo verjetnost nemškega napada, ne pa napad sam, bodo razgovori samo tehničnega značaja in ne smejo prekoračiti navadnih »preventivnih« mer, ki jih narekuje sama previdnost. V tem pogledu je angleško javno mnenje silno občutljivo in zna dobro ločiti izvršeni italijanski napad na Abesinijo od navadne kršitve pogodbe, ki jo je zakrivila Nemčija. Nov ugoden moment za Francijo je sedaj edino ta, da se v angleških krogih pojavlja čedalje večji odpor proti nemškim zahtevam glede kolonij, kar utegne tudi angleško javno mnenje polagoma približati francoskemu stališču. Wickham Steed meni, da bo na stališče Velike Britanije glede njenega sodelovanja s Francijo v odločilni meri vplivalo tudi poročilo, ki ga bo s svoje poti po Srednji Evropi prinesel v London sir Austen Chamberlain, ki je mnen'|v da je treba čimprej jasno definirati »politiko DN« v luči najnovejših "interpretacij »'kolektivne varnosti«. Cham- berlain ima po Steedovem mnenju zelo velik vpliv v angleškem parlamentu. Njegovim nazorom se zelo približujejo tudi nazori konservativca Winstona Churchilla, laburističnega vodje majorja Attileea in ravnatelja delavskih sindikatov Citrinea. V vladi pa so istega mnenja Neville Chamberlain, ki je predesti-niran za bodočega ministrskega predsednika, Arathony Eden in lord Halifax. »Časopisna lorda« Beaverbrook in Rothermere s svojimi posebnimi nazori, ki ne odgovarjajo splošnemu javnemu mnenju, ne prideta v poštev. Prvi se v smislu britanskih tradicij zavzema za politiko izolacije, a pri tem ne upošteva novega položaja dovolj resno; drugi pa koleba med filofašizmom in filohitleriz-mom, ne da bi mogel v to smer preusmeriti angleške mase. Te so v znamenju lanskega »Peace balilot«, plebiscita za mir, še vedno za kolektivno organizacijo miru v okviru DN, če treba tudi v spremenjeni ob'iki, a s čedalje večjim odporom proti Hitlerju. dena povsem v angleškem smislu. Zanimivo točko predstavlja tudi vprašanje o prostovoljnih pogodbah, ki jih smatra nemška vlada kot edino veljavne; dejstvo pa je, da ni samo versaj.ska pogodba, temveč tudi senžermenska. trianonska, neuillska in severska iz/padla nepovoljno za centralne države, zaradi česar pomeni nemška teza, da bo Nemčija prej ali slej zahtevala revizijo tudi vseh teh pogodb. Angleška vprašanja se končno bavijo tudi z nemškimi razoroži t v en i/mi predlogi ter s problemom zaključitve zapad-nega letalskega pakta. Chamberlain poroča Edenu London, 29. aprila. ow. Po večtedenskem potovanju po Evropi, pri čemer se je zlasti zadržal na Dunaju, v Pragi in Budimpešti, se je danes vrnil v London bivši zunanji minister sir Austen Chamberlain. Takoj po svojem prihodu se je javil v zunanjem ministrstvu. kjer je imel daljši razgovor z Edenom. Poleg ustmenega poročila je pred- ložil tudi obširno pismeno poročilo o svojih vtisih v srednji Evropi. Čeprav je bilo njegovo potovanje več ali manj zasebnega značaja in ni imel nikake službene misije, bo mnenje, ki ga bo podal Chamberlain, vendarle odločilne važnosti za stališče, ki ga bo zlasti glede Avstrije zavzela angleška viada pri bodočih pogajanjih z Nemčijo. Po Reuterjevi ve6ti z Dunaja smatra sir Austen Chamberlain položaj v Avstriji za stabilen. Chamberlain je prepričan, da »e mora ohraniti neodvisnost Avstrije, ter je tudi naklonjen restavraciji Habsburžanov. Njegovo mnenje je, da je Avstrija docela zmožna življenja, ako je Nemčija ne bo ovirala v njenem razvoju. Chamberlain je tudi položaj Češkoslovaške ocenil kot ugoden in ne deli skrbi gotovih krogov zaradi prijateljstva med Češkoslovaško in Rusijo. Macdonald okreval London. 29. aprila. \v. Predsednik tajnega sveta Macdonald je dopoldne prisostvoval seji vlade ter bo v pričetku prihodnjega tedna zopet prevzel svoje uradne posle. Razširjenja sveta DN ženeva, 29. aprila. AA. Odbor za proučevanje preureditve sveta DN je sklenil predlagati svetu Društva narodov, naj se število nestalnih članov sveta začasno določi na 11. Tako bi število nestalnih članov naraslo za 2 in sicer za Portugalsko in Kitajsko. Odbor je s sedmimi glasovi proti petim pristal na to, da bo imel mandat članov sveta DN trajati tri leta. Daladler — bodoči mož Sarraut se namerava umakniti — Daladier je že začel pogajanja za sestavo levičarske vlade Pariz, 29. aprila, o. Najvažnejši notra-nje-politična dogodek zadnjih dni je bila današnja konferenca ministrskega predsednika Sarrauta s predsednikom radlkal-no.socialistične stranke Daladierom. Splošno zatrjujejo, da sta govorila o preosnovi vlade, tako, da bi imela tudi v novoizvoljeni poslanski zbornici trdno večino. Da. ladier, ki je baje kandidat za bodočega ministrskega predsednika, se nadeja, da v parlamentu ne bo imel večjih težav, če bo centrum opustil svojo dosedanjo intri-gantsko politiko. Levičarska vlada bi se naslanjala na večino socialistov, radikalnih socialistov in skupin na levem krilu cen truma. Tudi komunisti bi ostali napram taki vladi prijateljsko nevtralni. Levičarski krogi celo že povsem resno govore o novi Daladierovi vladi in pravijo. da jo je tudi že pričel sestavljati. V niegovi vladi bi sodelovali Bomcour. Auriol, Cot, Marques in Flandin, ki bi ostal še nadalje zunanji minister. Levičarska fronta enotna Pariz, 29. aprila, o. Zastopniki treh velikih strank ljudske fronte, in sicer Daladier za radikalne socialiste. Severac za socialiste in Tuorez za komuniste so izdali proglas, v katerem pozivajo kandidate in volilce svojih strank, naj v vseh volilnfli okrožjih očuvajo republikansko disciplino in glasujejo za onega levičarskega kandidati, ki je pri prvih volitvah dobil največ glasov. Glede na to je sedaj gotovo, da bo Herriot v Lyonu izvoljen, ker je komunistični kandidat v njegovo korist odstopil. Razmerje glasov Pariz, 29. aprila, d. Po uradnih podatkih so dobili komunisti pri prvih volitvah 1.454.000 glasov, dočim »o jih L 1932 prejeli samo 796.000. Socialisti so dobili 1,887.000. 1. 1932 pa skupno s sedanjimi neosocialisti 1,964.000. Radikalni socialisti so dobili letos 1,400.000 glasov, 1. 1932 pa 1.837.000 glasov. Za desničarske skupine republikansko-demokratske unije je bilo oddanih 1,678.000 glasov, 1. 1932 pa 1,233.000 glasov. Socialisti utemeljujejo nazadovanje svojih glasov s tem, da bo v statistiki iz L 1932 všteti tudi glasovi sedanjih neosoei-alistov. ki predstavljajo dobro petino celotnega števila njihovih volilcev. Socialisti pričakujejo, da bodo pri ožjih volitvah dobili 110 mandatov poleg sedanjih 23. Komunisti upajo, da bodo pridobili vsaj še nadaljnjih 50 mandatov. Zmernejši politiki po ja snujejo porast komunistične stranke in skrajne levice s tem, da prejšnja vlada ni zadostno skrbela za omiljenje gospodarske krize in brezposelnosti Francije. Zunanja politika ostane neizpremenjena London. 29. aprila-. AA. Današnji »Dailv Mail« piše o francoskih volitvah m pravi, da ni trefca pretiravati vpliva zmage levice na francosko zunanjo politiko. Izid volitev ne bo vplival na stališče francoske vlade v afriškem sporu, ker je ogromna večina francoskega naroda dovolj obveščena olko-di. ki so jo povzročile sankcije francoskemu gospodarstvu. češkoslovaška in Srednja Evropa Ekspoze češkoslovaškega ministrskega predsednika v zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice Praga, 29. aprila, g. Ministrski predsednik dr. Milan Hodža je govoril danes v zunanjepolitičnem odboru senata predvsem o gospodarskih problemih srednje Evrope. Uvodoma je ugotovil, da se v Češkoslovaški jasno vidijo izgledi izboljšanja. Ako smo v zadnjem času. je nadaljeval, nastopili s konkretnimi predlogi o organizaciji Srednje Evrope, se je to zgodilo zaradi tega. ker so nove razmere zahtevale novo konkretizacijo in ker so potisnile Srednjo Evropo v ospredje političnega interesa. Interesi kolektivne varnosti zahtevajo organizirano in konsolidirano Srednjo Evropo, zemljepisno celino med Nemčijo in Sovjetsko unijo. Gre v prvi vrsti za zbližanje obeh velikih komponent držav Male antante in treh držav rimskega sporazuma. Zbližanje teh obeh členov pomeni bolj intenziven preferenčni sistem in njegovo stabilizacijo. Dejansko zbližanje med Malo an-tanto in rimskim sporazumom se je v trgovinsko političnem oziru izvedlo na črti Praga-Dunaj. torej med dvema državama, od katerih pripada ena Mali antanti. druga pa rimskemu sporazumu. Nastaja vprašanje. ali je ta pogodba samo bilateralen dogovor. ali pa prvi korak k skupnemu sistemu. Odvisno je od mnosih pogojev, ali bomo mojrli rr te pogodbe napraviti splošen sistem. V tem primeru '»omo predlagali posebna pogajanja tudi z drngrmi državami, poleg Italije tudi r Nemčijo. K podunav-skim državam štejem tudi Bolgarijo ter smatram 1» veliko pogreško. da se starejši I podunavski načrti na njo niso ozirati. Sred- 1 nja Evropa je danes prav za prav trgovinsko politično že organizirana, začasno v dveh skupinah. Čimbolj temeljita bo njena organizacija. tem preje bo mogoče tudi poglobiti bilateralne dogovore. Iz teh pogojev bi se mogel roditi resen instrument konstruktivne mirovne politike Podunavja z Nemčijo. Vojaški zakoni Praga, 29. aprila, b. Poslanska zbornica je danes nadaljevala skupno debato o zakonu o zaščiti republike, o špionažnem zakonu o državni obrambi. Vsi govorniki koalicijskih strank so poudarjali važnost in nujnost teh zakonov. Govornik slovaške ljudske stranke je izjavil, da smatra njegova stranka kot samo ob sebi umevno, da naravnost kot nujno, da se sprejmejo ti zakoni, in to se samo z nacionalnega stališča. temveč tudi s stališča njenega katoliškega programa. Preprečen prevrat na Madžarskem London, 29. aprila, b. Poročevalec Rsu-terjevega »rada javlja iz Budimpešte, da je policija odkrila zaroto, ki je nameravala ustanoviti nairodno-socialistično Madžarsko in katere člani so se 1. maja hoteli polastiti madžarske prestolnice. Aretiranih je bilo mnogo oseb- Pri aretiranih osebah so našli podrobna navodil«., kaiko naj zasedejo posamezna mi- Žalovanje v Egiptu Vzroki smrti kralja Fnada -mestniitva bo odprto šele Kairo, 29. aprila. AA. Pred dvorom se zbira ogromna množica ljudi, v glavnih ulicah 90 okna. zastrta s Smo kopreno vsi javni lokali pa so v znak žalosti zaprti. O vzrokih smrti pokojnega kralja Fuada L se doznavajo naslednje podrobnosti: 2e pred 30 leti je na pokojnega kralj« Fuada, ki je bil tedaj še prime, izstrelil eden izmed njegovih sorodnikov, princ Sajfedi revol-versko kroglo. Menijo, da je biLa ta stara rana vzrok smrti egiptskega vladarja. Tedaj je krogla zadela pokojnega kralja v grlo. Kakor znano, je umrl kralj zaradi bolezni v vratu. Zadnja leta je kralj Fuad bolehal tudi na srcu in ledvicah. Po odredbah egiptske ustave bi se re-gentsk. svet moral končno sestaviti pred parlamentom im sicer najkasneje deseti dan po kraljevi smrti Težava pa je v tem, da se parlament nahaja še v volilni dobi. Parlament bo imel do ustavno določenega roka že verificirano zadostno število poslanskih mandatov in bo tako postal sposoben za sklepe, senat pa do tega roka še ne bo konstituiran. Vodstvo vafdistiiene stranke predlaga, najj se skliče prejšnji senat ki je bil razpuščen 1. 1930. in da naj vzpostavi stanje na podlagi ustave iz l. 1923. ker jc bil ta senat razpuščen po ukinitvi ustave; poudarja pa se, da bi bilo sklicanje senata, ki je bil razpuščen 1. 1930. zvezano z velikimi materialnimi im tehničnimi težavami. Pismo, v katerem je kralj določil namestništvo. bodo odprli šele na sami seji parlamenta. Proglasitev princa Faruka za novega kralja Ministrski svet je objavil proglas narodu, v katerem pravi, da je po smrti kralja Fuada zasedel prestol egiptski kraljev Kraljevo pismo glede nana seji novega parlamenta prestolonaslednik kot kralj Faruk L K rs-Ijevs^o oblast bo izvrševalo namestništvo, dokler ne bo kralj postal polnoleten. Ministrski predsednik Ali Maher paša je poslal mlademu kralju poslanico, v kateri ga pozdravlja kot novega vladarja in mu izraža vdanost v imenu vlade in vsega naroda. Kralj Faruk bo odpotoval iz Londona jutri ob 11. dopoldne, da bo prispel v Mar-seille v petek 1. maja, kjer se bo vkrcai na parnik in prišel v Egipt 3. maja. Angleži v skrbeh za bodočnost Egipta London. 29. aprila. AA. Po smrti kralja Fuada gledajo v Londonu s precejšnjo skrbjo v politično bodočnost Egipta. Listi, ki so blizu vladi, menijo, da se je kralju Fuadu z njegovimi diplomatskimi zmožnostmi posrečilo ohraniti notranje politično^ ravnotežje, in onemogočiti nacionalistični stranki (Vafdistom), ki so sovražno razpoloženi proti Angliji, da bi prevzeli oblast v svoje roke, čeprav ni bil prijatelj Angležev. »Daily Telegraph« pravi, da ni egiptski nacionalizem v nobenem primeru voljan za kompromise, ki pa jih sedanje razmere neizprosno terjajo. Dobra volja Anglije je tu, pravi list. in egiptski kabinet se sme nanjo zanesti. »Morningpost« opozarja mladega kralja Faruka, da more njegovim koristim na egiptskem prestolu najbolje služiti prijateljski sporazum z Anglijo. Po pisanju listov se misli kralj Faruk po povratku v Egipt in po imenovanju na-mestniškega sveta vrniti v London, da dokonča vojaške študije. Važne izpremembe v upravni in policijski službi Beograd, 29. aprila, p. Z ukazom kraljevih namestnikov so na predlog notranjega ministra imenovani: Za pomočnika drinske banovine Dušan Raškovič, dosedaj podban vrbaske banovine; za pomočnika bana vrbaske banovine Nemanja Ljubisavljevič, načelnik oddelka za zaščito javne varnosti v notranjem ministrstvu; za pomočnika bana savske banovine Sta-noje Mihaldžič, dosedaj upravnik policije v Zagrebu; vpokojena sta pomočnik bana savske banovine dr. Stevan Hadži In načelnik upravnega oddelka moravske banovine Vladimir Hajduk-Veljkovič. ★ Nadalje so z ukazom kraljevih namestnikov na predlog notranjega ministra imenovani: za upravnika Beograda Milan Acitnovič, dosedaj pomočnik upravnika; za upravnika policije v Zagrebu dr. Josip Vragovič, dosedaj policijski inšpektor banske uprave v Zagrebu; * za načelnika upravnega oddelka drinske banovine Mihajlo Krečkovič, dosedaj načelnik splošnega oddelka iste banske oprave; za banskega inšpektorja dunavske banovine Miloš Rašič, dosedaj načelnik upravnega oddelka drinske banovine; za načelnika splošnega oddelka drinske banovine Milan Popovič, dosedaj banski svetnik iste banovine. Stanoje Mihaldžič Novi pomočnik bana v Zagrebu Stanoje Mihaldžič se je rodil 1892 v Jasenovcu. Njegov oče je bil gumarski nadsvetnik. Srednje šole je dovršil v Zagrebu, pravne študije pa tik pred pričetkom svetovne vojne v Zagrebu in Budimpešti. Za časa vojne se je iz vojnega ujetništva prijavil k Jugoslovenski dobrovoljski legiji iin se je udeležili bojev pri proboju solunske fronte. Po vojni je vstopil v politično-upravno službo kot konceptni uradnik. Postal je šef policije v Novem Sadu in Subotici Odtam je prišel za pomočnika policijskega šefa v Zagreb, nakar je postaa še upravnik zagrebške policije. Dr. Josip Vragovič Novi šef zagrebške policije dr. Josi.p Vragovič se je rodil 1886 leta v Zagrebu, kjer je končal gimnazijo. Pravo je študiral v Zagrebu in na Dunaju. 1909 je vstopil v politično upravno službo pri bivši zagrebški županiji Pozneje je deloval pri raznih političnih upravnih oblasteh, nekaj časa je bal tudi namestnik kvestorja bivšega hrvatskega sabora. Od leta 1914. do 1929 je služil pri zagrebški policiji. Takoj po vojni je bil poveljnik policijske straže. L. 1923. je postal namestnik policijskega šefa, nato vršilec dolžnosti policijskega šefa, 1929. leta pa je bil premeščen kot inšpektor k notranjemu mini. strstvu od tam pa k velikemu županstvu, odnosno banski upravi v Zagrebu, kjer je bli šef odseka za javno varnost in nazadnje šef odseka za zaščito države. Nesreča parnika „Mrav" v Rokavskem prelivu Beograd, 29. aprila, p. V bližini Folke-stona se je davi okrog 7- potopil jugoslovenski tovorni parnik »Mrav«, ki se je vračal iz Rotterdama na Sušak. ZaTadi silno goste megle je zadel vanj estonski parnik »Mary«, ki se je pri tem precej poškodoval. »Mrav« je dobil tako hude poškodbe, da se je v 15 minutah potopil s tovorom vred. Posadka , ki je štela poleg poveljnika 3 oficirje im 7 mornarjev, se je rešila z rešilnim čolnom, ki ie popoldne prispel v Dover- O katastrofi »Mrava« poroča Reuterjev urad naslednje podrobnosti: Parnik >Mary«, k* je trčil v jugoslovenski parnik »Mrav«, je estonskega porekla. Tudi parnik >Mary« se je pri trčenju poškodoval. Poveljnik »Mrava«, trije častniki ln sedem mož posadke so prispeli na enem izmed svojih čolnov v Dover. Kapitan neke ribiške ladje je izjavil, Beležke Slovenčeve »tajne in zaupne" okrožnice Organ za objavljanje »zaupnih ki tajnih okrožnic«, ki cirkulnrajo v naši javnosti ter so predmet živahnega zanimanja nasprotnikov in prijateljev, je postal »SSo-venec«. V bodoče si bodo razni avtorji teh okrožnic Lahko prihranili mnogo posla. Pošiljali bodo originale redakciii »Slovenca«, ki tako vestno skrbi za njihovo pubU-citeto. Ker pravi »Slovenec«, da ima JNS največji interes, da se šarijo te okrožnice, izgleda, da se je tudi sam odločil vstopiti v krog podpornikov JNS. Po »Slovencu« ponatiskujemo sledeče zanimive odlomke iz ene takih okrožnic. Tam je rečeno, da »se važni podatki ne morejo sporočiti potom časopisja radi cenzure. »Slovenec« najbolj zamerja, da so okrožnice anonimne in dia ni nihče podpisan in da se nikjer ne omenja izdajatelj, niti to ne. katera stranka jih širi. To so gotovo ne-dostatki, ki pa so v neki meri opravičljivi, ker se avtorji takih okrožnic očividno držijo vzgledov iz L 1932. m 1933. akorav-no jih, kar se tiče izrazitosti v besedah m borbenosti v pozivih ne dosegajo. »Slovenec« objavlja okrožnico z vprašanjem, kdo je bila pravzaprav tista stranka, ki je sedanji tiskovni režim naložila časopisju. Z ozirom na to ga ponovno opozarjamo na gotove tiskovne pogreake njegovega domačega političnega priročnika. Priporočamo, naj dajo gospodje iz Kopitarjeve ulice ta priročnik pregledati m popraviti pri enem od svojih priznanih političnih zgodovinarjev, ali pa naj ga pošljejo nam, ki bomo ta posel še mnogo zanesljivejše opravili. Ako gospodje to storijo, potem v bodoče ne bodo postavljali tako žemantrnih vprašanj, kakor je zgoraj omenjeno . . • Konferenca JRZ v Ljubljani Kakor javlja »Samouprava*, je imel minister brez portfelja g. dr. Krek zadnje dni v Ljubljani celo vrsto strankarskih konferenc, ki so vse krasno uspele. Citiramo glavno glasilo JiRZ, ker v »Slovencu« še nismo čitali poročila o teh konferencah. G. Vilder toži g. Banjanina Beograjsko »Vreme« javlja, da je vlažil beograjski odvetnik dr. Ratjko Djermamo-vič v imenu bivšega poslanca g. VMderja tožtbo proti senatorju g. Banjaninu radi raz-žaljenja časti. G. Vilder toži g. Banjanina radii njegovega govora v IX. plenarna seji senata, v katerem je med drugim dejal, da je Vilder »človek, ki ga nič. kar je človeku svetega, ne veže s to zemljo« in pa, ker mu je očital, »da j« hotel prenesti dragoceno pohištvo iz banskih dvorov v Zagrebu v Beograd.« Tožba g. Vilder ja bo predmet razpirava sematskega. imunitetnega odbora, Jo bo imel odločiti, ali naj se dovoH sodno preganjanje gospoda Banjanin a ali ne. Priprave za ustanovitev soc. dem. stranke V Sarajevu »e je vršil socialdemokratski shod, na katerem je govoril nad dve uri dr. Zivko Topalovič. V glavnem je razpravljal o programu novo se snujoče socialistične stranke. Obširno je govoril o združeni opoziciji ter ji očital, da je zamudila s svojo neodločnostjo ugodne tTenutke ter izgubila zaupanje naroda, ki ga je dobila pri lanskih majskih volitvah. Končno je zagovarjal investicijsko politiko ter priporočal povišanje mezd in plač kot najboljše sredstvo za ojačenje kupne moči prebivalstva. Estonski parnik „Mary" Je v megli trčil v naš tovorni parnik „Mrav", ki se je potopil — Posadka se fe rešila da je davi ob 6 vladala na morju v oko. lica Folkestona zelo gosta megla. Culi so sireno nekega parnika v rednih časovnih presledkih, malo kasneje pa so zagledali neki parnik, ki je ostal na mestu s hudo poškodovanim sprednjim delom. To je bil parnik »Mary«. Njegov poveljnik je povedal, da je njegov parnik trčil davi ob 7. z nekim parnikom, ki se je potopil im da je prevzel ponesrečence. član posadke jugoslovenskega parnika je izjavil med drugim: Komaj smo se mogli obleči in pohiteti na palubo, odkoder smo se takoj vkrcali v rešilni čoln. Ostali smo samo s tem, kar imamo na sebi. Vse se je odigralo v 15 minutah Megla je bila zelo gosta, vendar pa smo opazili o pravem času, da se je ladja začela potapljati. Seja poslanskega kluba JNS Beograd, 29- aprila, p. Za 1. maj ot 5-popoldne je sklicana seja poslanskega k'.u-ba JNS. Predsedstvo kluba je pozvalo vse narodne poslance, člane kluba, da se seje zanesljivo udeleže. Sestanek finančnega odbora narodne skupščine Beograd, 29. aprila, p. Jutri popoldne se sestane finančni odbor narodne skupščine-Razpravljal bo o pogodbah, ki jih je vlada sklenila z radijsko družbo dd. v Beosradu in radijsko družbo dd v Zagrebu Kongres rotarijskih klubov Dubrovnik. 29 aprila, o. Tu se vrle zadnje priprave za veliko konferenco jugoslovenskih rotairijskih klubov. Delegati prispejo že jutri v Dubrovnik. Po dosedanjih prijavah se konference udeleži preko 250 Izjava oseb. Konferenci Jugoslovenskega rotarij-skega dikstrita to predsedoval guverner in novo imenovani savski ban dr. Viktor Ru-žič. V petek zvečer bo prvi sestanek, 2. maja pa se setane izvršni odbor. Istega dne ob 11. bo v gledališču svečana otvoritev konference, na kateri bo rotarijce pozdravil predsednik dubrovniškega kluba. V nedeljo se bo konferenca zaključila. Podpredsednik senata dr. Ploj pri patriarhu Beograd, 29. apr. o Podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj je danes odpotoval v Sremske Karlovce kjer je posetil patri jar-ha dr. Varnavo in se z njim zelo dolgo razgovarjal- Patriarh Varnava je dr. Ploja pridržal na obedu. Zvečer se je dr. Ploj vrnil v Beograd. Iz poštne službe Beograd, 29 aprila, p. Upokojeni so poštni uradniki: Karolina Prijatelj v Ljubljani. Antonija Kovče v Murski Soboti in Ljudevit Podgornik v Mariboru. Mislil sem molčati, ker sem mnenja, da imamo državljani sodišča zato, da kaznujejo one, ki imajo predolge jezike. Toda nekateri časopisi kažejo posebno prizadevanje, da bi moj proces contra dr. Bajželj še pred razsodbo javnosti prikazali na način, ki je sposoben, da pri nepoučenih ustvari mnenje, da me drž. tožiteljstvo pošteno in upravičeno drži za vrat. Zato moram vendarle nekaj povedati ne v svojo obrambo, temveč v ilustracijo »morale« ki se oblači v plašč zaščitnika javnih koristi. Dr. Bajželj je izjavil, da je moj sovražnik menda zato, ker svoječasno razpisano mesto zdravnika ni bilo — po moji krivdi seveda — oddano njemu. Pričel je o meni govoriti gorostasne stvari: Najpreje je iznese!, da sem svoječasno urad (OUZD) oškodoval za približno 300.000 Din, ker da sem dosegel, da so bila dela za zgradbo urada v Mariboru oddana dražjemu ponudniku in ne cenejši firmi Lovro Pičman. Firma L. Pičman je namreč poleg prvotne ponudbe pozneje, dva in pol meseca po razpisnem roku, viožila novo ponudbo, ki je bila res najcenejša, toda urad je iz razumljivih razlogov ni uvaževal. O tej > aferi« in o njenih > zanimivostih« bo go-tovo najbolj avtentično pričal takratni komisar urada minister g. dr. Miha Krek. Po zaključku bom seveda radi izzivanja po listih prisiljen tudi jaz povedati stvari, ki so pa res zanimive. Dr. Bajželj pa je kasnejo vložil na državno tožilstvo lastnoročno pisano ovadbo češ da sem jaz v 1. 1922 falzificiral neki zapisnik urada. Ker ne gre, da bi kdo nekaznovano vlagal na državno tožilstvo ovadbe, ki so po vsebini iz trte izvite, se«n bil prisiljen gg. dr. Bajželja in Koamurja naznaniti državnemu tožilstvu radi klevete uradne osebe Kot pikantnost omenjam. da je inkriminirani zapisnik kot overovatelj lastnoročno podpisal sam g. Kocmur Zato se bo obtožencema dokaz »resnice« nedvomno lahko posrečil. Ljubljana, 30. aprila 1936. Dr. J. Bohinjec ravnatelj OUZD. Zahvala Nj. Vis. kneza namestnika Pavla Beograd 29- aprila. AA Nj. kr. Vis. knez namestnik" Pavle je sprejel za svoj rojstni dan 28. t. m. brzojavne in pisemske čestitke. Po najvišjem nalogu je kraljevski pisarni čast izreči zahvalo posameznikom in ustanovam za poslane čestitke in vsem tistim, ki so se pn tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. Smrt bivšega ministra Vujičiča Beograd, 29. aprila, o. Po daljši bolezni je umri v sanatoriju Vračaru v Beogradu bivši dolgoletni minister Milorad Vujičič. POGOJ ZA VASE DOBRO ZDRAVJE Je in ostane redna prebava redno presnav-ljanje. Kjer se opušča, da se ledvice, jetra in čreva osvobode nečistoče, usedline in gošče, ki se tvorijo v telesu, tam ne morejo niti notranji organi pravilno funkcionirati in zdravju škodljive motnje ostanejo neizbežne. — Jemljite redno KRUšEN-sol, ki je že več desetletij znana in cenjena. Ne čakajte, da boste začeli čutiti posledice zanemarjene nege telesa, temveč zapomnite si: bolje je preprečiti kot pa zdraviti. Zato začnite z kuro s KRUšEN-soljo. Originalna velika steklenica stane samo Din 45—, ki zadostuje za 3 mesece, a mala steklenica Din 27. Ogi. reg. S. br. 80038-86 Državni upokojenci bodo zborovali v nedeljo v Ljubljani — Upravičene zahteve njihove organizacije Ljubljana 29. aprila, i Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino bo imelo v nedeljo 3. maja ob 9. dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani svoj redni občni zbor. Dnevni red zborovanja tvorijo običajna poročila društvenih funkcionarjev, sklepanje o došlih predlogih in pritožbah ter volitve novega odbora Volili bodo predsednika 14 odbornikov, 2 pregledovalca računov in 6 odbor-niških namestnikov. Sedanji predsednik društva je upokojeni predsednik upravnega sodišča g. dr. Ivan Vrtačnik, 1. podpredsednik upokojeni apelacijski svetnik g. Jakob Antloga, 2. podpredsednika upokojeni orožniški stražmojster g. Ivan Lipoglavšek tajnik ravnatelj zemljiške knjige v p. g. kob Antloga, 2. podpredsednik upokojeni poštni ravnatelj g. Ivan Vidmar. Stremljenja državnih upokojencev so v zadnji številki društvenega glasila »Upokojenca« označene takole: Ce bomo organizirani v enotnem mogočnem združenju, ne dvomimo, da bomo dosegli to, kar se zdi danes morda nemogoče. Imamo pa polno teženj, ki so izvedljive tudi že v času krize, ki ne tangirajo državnega proračuna ki jih pa moremo uveljaviti le, če smo močni in če lahko govorimo v imenu tiso-čev organiziranih tovarišev in tovarišic. Glavne točke programa vseh banovinskih društev državnih upokojencev so nasled. nje: Zenačenje pokojninskih prejemkov starih upokojencev s prejemki novih; redno izplačevanje pokojnin: neomejena znižana vožnja po državnih železnicah; dovolitev zaposlitve upokojencev v državnih in samoupravnih uradih; hitro priznam je in nakazovanje pokojnin; odprava kuluka za upokojence; ukinjenje plačevanja prispevkov v pokojninski sklad, pred vsem pa omiljenje, oziroma izpremembe zadnjih uredb o znižanju prejemkov. O kuluku »e bO na nedeljskem zborovanju upokojencev mnogo razpravljalo. Doslej so morali javni uslužbenci in upokojenci plačati odkupnino osebnega dela na samoupravnih cestah v mesecu februarju vsakega leta. že v prejšnjih letih je bilo plačilo kuluka v celoti za upokojence zelo občutno, saj znaša kuluk do in čez 200 Din. Ob znižanih prejemkih, ki ne zadoščajo za skromno dostojno življenje, pa so seveda upokojenci s strahom in obupom pričakovali ta odtegljaj. Po predpisu gradbenega ministrstva pa se bo počenši z letom 1937 odtegovala javnim uslužbencem in upokojencem odkupnina za osebno delo na samoupravnih cestah v dveh enakih obrokih v aprilu in septembru vsakega leta. To pomeni malo olajšanje, kuluk pa smatrajo upokojenci sploh za veliko krivico. Zadnji »Upokojenec« je o kuluku pisal takole: — če se zberejo občani in z združenimi močmi popravijo kako razdrapano občinsko cesto, če zgrabijo farani za krampe ln lopate ter si pomagajo graditi hišo božjo ali če si Sokoli zavihajo rokave, da pomagajo s svojim delom graditi svoj dom, te- daj se nam zdi to nekaj idealnega, samo-posebi umevnega, pametnega in umestnega. Kadar pa dobi tako delo prisilni značaj, tedaj se upre v človeku nekaj, kar se občuti kot ponižanje, ker diši preveč po —• tlačanstvu ali suženjstvu. Zato kuluk ni bil nikoli popularen, niti priljubljen in tako se je zoper njega javljal vedno večji odpor, dokler ga niso vsaj v naši banovini odpravili in nadomestili z — dokladami.—- Dravska banovina je odpravila kuluk po določilih zakona o samoupravnih cestah, ki pravi med drugim: Ce je oblast zgradila svoje ceste ali če jih vzdržuje v pravilnem stanju iz rednih sredstev, jo sme minister za zgradbe oprostiti uporabe ljudskega dela. — Odkupnina za kuluk pa je ostala v veljavi za upokojence in državne nameščence. »Tu je zmanjkalo logike«, pravi »Upokojenec«. Obveznost za delo je bila časovno omejena in je segala do starosti 55 let, kar je povsem umevno, ker stari, oslabeli in bolni ljudje ne morejo delati ta se jih tudi ne more siliti k delu. Nadomestilo za delo, to je plačevanje kuluka pa ni omejeno časovno in upokojenci in nameščenci bi ga morali plačevati do svoje smrti, dasi je obveznost za delo po letih že davno minila. Kako se mora koga siliti, da mora plačevati nadomestilo za nekaj, k čemur sploh ni zavezan, to je tista uganka, še večja pa je uganka tam, kjer se je ljudsko delo uradno odpravilo z odobren jem gradbenega ministra in po zakonitem določilu, v noveli pa se je nalašč vstavil nov odstavek, da morejo odkupnino za ljudsko delo plačevati kljub temu državni nameščenci in upokojenci in to samo oni. Dalje navaja »Upokojenec«: — Kar se tiče upokojencev, pa logika še bolj šepa. Normalna človeška pamet bi dejala, da tisti, ki so ga poslali v pokoj, — redki so primeri, da kdo sam zaprosi za upokojitev, dasi moramo priznati, da se razmere v tem oziru boljšajo — ni več sposoben za delo, ker bi pač drugače še mogel dalje opravljati svojo službo. In če ni več sposoben za delo, se ga naravno iz človekoljubnih razlogov ne more siliti na delo na cestah, temveč bi se ga moralo oprostiti dela in logično tudi od njega no zahtevati nadomestila za delo v denarju. Tako pa mora ravno ubogi upokojenec plačevati kuluk do svojega konca. In dasi so po § 38 zavezani osebnemu delu samo za delo sposobni moški prebivalci v območju dotičnega samoupravnega telesa, morajo odkupnino plačevati tudi ženske!! — Ob zaključku članka je naslednji apel na merodajne faktorje: — Ne tirajte upokojencev v obup, ne mučite jih do skrajnosti in ne kopljite jim groba prej, nego jim ga je določila božja previdnost! Imejte usmiljenje s to ubogo paro in rešite končno tudi nameščence in upokojence nevredne davščine kuluka, da ne bodo kakor »zaznamovanci«, ki morajo edini še plačevati to, česar so vsi drugi sloji oproščeni. In to bi se doseglo z eno potezo, s katero bi se črtal famozni dosta-vek v 5 67 novele k zakonu o samoupravnih cestah, ki izrečno določa, da morajo državni nameščenci in upokojenci plačevati odkupnino tudi tedaj, kadar banovina odpravi ljudsko delo na samoupravnih oe. stah. Dr. Aljehin v Ljubljani Ljubljana, 29. aprila Po uspeli si mul tanki v Celju se je bivši svetovni prvak dr. Aleksander Aljehin danes ob 17. pripeljal v Ljubljano. Na kolodvoru ga je v imenu odbora fn ljubljanskih šahistov pozdravil univ. prof. dr. Ka-sal in mu izrazil dobrodošlico. Aljehin se je zahvalil v ruščini. Nato so se z avtomobili odpeljali v hotel Union, kjer mu ie mestna občina stavila na razpolago sobe. Ko je ob 20. dr. Aljehin stopil v kletno dvorano »Metropola«, kjer je bila simultan-ka, je bil deležen navdušenih ovacij. Dr. Kasal je pozdravil župana dr. Adiešiča, ki je pokrovitelj simultanke. Velemojster dr. Vidmar pa Aljehina kot starega borca na 64 poljih. Podžupan dr. Ravnihar je pozdravil gosta v imenu ljubljanske občine in župana. Dr. Aljehin se je iskreno zahvalil za prisrčni sprejem Ln je v svojem govoru omenil tudi mateh za svetovno prvenstvo z dr. Euwejem. Obljubil je. da bo imel spet naslov svetovnega prvaka, ko bo prihodnjič obiskal Ljubljano, na katero g* vežejo najlepši spomini. , Takoj nato se je pričela simultanka. Mojstru se je postavilo nasproti 43 šahistov, med njimi najboljši igralci Ljubljane. Veliko presenečenje je nastalo, ko je Aljehin že v 6 potezah zaznamoval prvo zmago. Njegova žrtev je bil Sušteršič, ki je v Karo-Khanu spregledal znano varijanto, ki se konča z neizogibnim matom. Prvo zmago je torej dosegel že v 10 minutah. Dr. Aljehin je zaigral izredno dobro in je že takoj po otvoritvi v večini partij prešel v napad. Ob 21.45 je bil skoraj na vseh deskah v premoči in se razen Furla-nija nihče ni mogel pohvaliti, da bi imel boljšo pozicijo. Vse kaže, da bo dr. Aljehin dosegel izredno dober rezultat, čeprav je še pred simultanko nasproti dr. Vidmarju izrazu bojazen, da bo Ljubljana proti njemu izmed vseh ostalih jugoslovenskih mest dosegla najčastnejši uspeh, še posebno, ker so se postavili proti njemu samo elitni Sahisti. Sodeč po velikem Številu igralcev se bo simultanka zavlekla do zgodnjih jutranjih ur. Navzočih je bilo tudi veliko število gledalcev, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Celje, 29. aprila Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin je prispel v torek ob 20-31 z osebnim vlekom iz Zagreba v Celje. Po sprejemu na kolodvoru je odšel v hotel »Evropo«. V vrtni dvorani hotela »Evrope« je pred tem predaval akademik g. Skiiek iz Celja o šahovskem razvoju in uspehih dr. Aljehina. Ob 21.15 se je pričela v vrtni dvorani simultanka dr. Aljehina 6 40 šahistn iz Celja (člani Celjskega šahovskega kluba) ter dz Laškega, Trbovelj, Šoštanja, Konjic in Šmarja pri Jelšah. Dt. Aljehin je že v 51. mimuti dobil prvo partijo. Simullenka je trajala do 1-55 ponoči. Dr. 'Aljehin je dobil 35 partij, s 5 šahisti (dr. Čerinom, Ci-janom, Kocmurjem in Schneideriem rz Celja ter Robinščalkom iz Šoštanja) pa je re-miziral- Dobil je torej 37J4 točke. Šinrol-tanki je prisostvovalo mnogo prijaiteljev kraljevske igre. tako da je bila dvorana nabito polna- Danes ob 1230 je priredil Celjski šahovski klub v hotelu »Evropa« na čast dr. Aljehina banket, ki so se ga udeležili poleg šahistov tudi razni drogi predstavniki. Ob 15.05 se je dr. Aljehin odpeljal z br-zim vlakom v Ljubljano. Jugoslavija: Hakoah 5:0 (3:0) Beograd, 29. aprila, p. Dne 10. maja bo v Bukarešti tekma med neprezeniancaima v Bukarešti tekma med reprezentancama ga je igTala danes jugoslovanska reprezentanca proti dunajskemu prvorazrednemu moštvu Hakoah. Jugoslavija je zmagala 5*) (3:0). Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes- Delno oblačno, zmerno toplo, precej stalno vreme. Dunajgka vremenska napoved; Nobene bistvene izpremembe._ Točno plačui »Jutrn« naročnino Varuj svojcem zavarovalnino Maši kraji in ljudje 1593 slušateljev na Aleksandrovi univerzi Vpisovanje v letni semester je zaključeno Ljubljana, 29 aprila. Na univerzitetni kvesturi so te dni zaključili tudi naknadno vpisovanje v poletni semester- Kot običajno, je obisk v poletnem semestru spet za dokajšnje število slušateljev v primeri z zimskim semestrom padel. Vsega skupaj se je vpisalo 1593 slušateljev in slušateljic, od kaiterih odpadejo na posamezne fakultete naslednja števila: Filozofska fakulteta: 193 moških in 188 žensk (381); število ženskih slušateljev tone j skoro dosega števil« moških in je to ne le pri nas, ampak tudi skoro na vseh univerzah po svetu ženam najbolj omiljena stroka študija in bodočega poklica-Številčna enakost pri nas v L;ub1jani se ponavlja že nekaj let in kaže. da bi se utegnila prevagati celo na žensko stran v prav kratkem času. kakor se ie to že primerilo na zagrebški univerzi. Juridična fakulteta zaznamuje 596 slu-Sateljev. od teh ie 47 slušateliic. V pravni stroki ostaijajo slovenske študentk0 zadnja leta vedno na približno isti številčni vi- šini, iz česar bi se dalo sklepati v prvi vrsti na njih manjši interes za to stroko, v drugi vnsti pa na slabe izglede, da bi se s pravno predizobrazbo v bodočnosti mogle uveljaviti v pravnih poklicih. S te strani torej slovenskim pravnikom ne preti prevelika -»ženska« nevarnost Pravtako ženski interes ni preveč naklonjen raznim strokam na tehnični fakulteti, ki od skupnih 346 slušateljev šteje le 15 žensk Medicinska fakulteta v vsakem poletnem semestru razbremeni, z manjšm številom slušateljev gnečo, ki vlada običajno v prostorih institutov v zimskem semestru, s tistimi. ki se po končanih petih semestrih poslove od naše univerze. V nasprotju z zimskim semestrcm ki je zanamoval 156 slušateljev in slušateljic. «e ie v letni semester vpisalo skupno le 108 «bišatel;ev. od teh 23 žensk. — Le na teološki fakulteti j<> število slušateljev v '"m semestru poskočilo od 149 na 162 rednih s!uši tel jev in 2 izredna. Domačija in dražina v ognju Požar v Prekmurju, ki je zahteval smrtno žrtev Murska Sobota, 29. aprila Posebno v tem času so požari v naših j krajih kaj pogosti; toliko kakor^ letos jih j pa že dolgo ni bilo. Večkrat se zgodi, da v eni noči začne goreti kar na več krajih, in gasilci ne vedo, kam bi se napotili reševat. Narodno imetje gineva v plamenih iz trojnih vzrokov; nesreča maščevanje in koristoljubje. Vse požarne katastrofe v zadnjem času pa zasenči požar v Nuškovi, ki je zahteval poleg velike materialne škode rnlado človeško življenje V noči od petka na soboto ]e začelo goreti pri posestniku Halbu. Mož je imel veliko kmetijo na samotnejšem kraju ter je veljal za enega najboljših gospodarjev v okolišu. Danes je siromak brez domačije. Domači so bili bas povečerjali in v hiši so bili poleg gospodarja in gospodinje še 17-letni sin Janez, nekaj let starejša hčerka Cecilija in 51etna hčerka. Iz nepojasnjenega vzroka je začelo goreti leseno ln s slamo krito stanovanjsko poslopje ter bližnji gospodarski objekti. Domači so se po prvem strahu takoj lotili reševanja, ki pa je bilo spričo velikega ognja skrajno tvegano. Starejši sin Janez je planil v goreči hlev. da bi rešil še živino Ko je že odvezal ter je hotel planiti na prosto, se je zrušil nad rijim strop. Goreča krma ga je iik vrat popolnoma zasula in le z največjo težavo se je posrečilo gasilcem, ki so bili medtem že prihiteli na pomoč da so ga izvlekli na plan. Domači so reševali dalje tn nesreča je doletela tudi mater in hčerko Cecilijo. V silnih opeklinah sta se zrušili in ko so bližnji videli obupno stanje trojice, so jih nemudoma prepeljali v bolnišnico v Murski Soboti. Vsa poslopja posestnika Halba so pogorela do temeljev, ker je gasilcem primanjkovalo vode. Zgorelo je poleg vsega imetja tudi pet glav živine- Silna zaprepa-ščenost pa je zavladala, ker niso nikjer mogli najti petletnega otroka, in vsi so bili uverjeni, da je našel smrt v plamenih- Pozneje se je izkazalo, da je otrok zbežal skozi okno in se zatekel k sosedom. Najhujše opekline je dobil sin Janez. Prestal je strašne muke že med prevozom v bolnišnico. (Baje so ga vsega gorečega, čim so ga izvlekli iz plamenečega hleva polili z vodo) Odnadalo mu je meso na nogah ... V bolnišnici so ga vsega obvezali, kar je trajalo skoro dve uri. Komaj pa so zdravniki končali svoje delo je siromak izdihnil. Nevarne opekline je dobila tudi starejša hčerka, ki ima posebno hude ran-? do glavi prsih in rokah Pri reševanju je bila bosa. Njeno stanje je še vedno skrajno kritično. Tudi poškodbe matere so nevarn i in do sedaj niti ena niti dmga ni mogla dati nikakih pojasnil o nezgodi Edino gospodar je ostal nepoškodovan. Bil je le delno zavarovan pri domači kmečki zavarovalnici. 'Kino Union, tel. 22*21' 12.000 ljudi ie doslej videlo ta film! Ne zamudite! Danes nepreklicno poslednjie ob 16.. 19.15 in 21.15 Mihajlo Strogov — carjev sel Velik škodljivec vinske trte Letos se je pedic pojavil v izredno velikem številu Pišece, 29. aprila- Bilo je pričakovati po letošnji mili zimi, ^r|(-) rnp-lr> v F\'-ror>i Po ="oi! velikosti kannritpfi in ureditvi ste1' ko* ?o'"tn(,;;: Vp>ppiii i" Čo^-osIr/vaSki V tipkami slepih v Zobnimi «sp fiskaio kniio-p 73 osnovne ;n »rpdnip šo'p nairaz" ličnpiSp strokovne k"iifp m""'kn'iip ter 7nnn<;K-enP in 7oV>ovnp kniirrp Tt te ti-=kar-pp rrihsio vp':,'n Stavilo ?7 nni- rub1 7^ cipr^ in nred-tn"- t'3 krm7nif?> = ticVnmo vrednost pr,»ko 2 i" r»o1 miliiona dinnriev Slepi m"ogn čitajo ter močno hreo^nilo po kniicri. Knijrrp 7.1 člene op rwiat'ck>iieii 17 navadnih kniia konzulatu ne bo u— Za vsakogar nekaj. Vsi. ki se bodo udeležili zabavnega večera konservatori stov v soboto 2 maja v Kazini, bodo prišli na svoj račun. Koncertni publiki se bodo predvajala dela Stravinskega. Mozarta in našega mladega skladatelja Uroša Prevor-ška Konservatorijski orkester, v katerem so zastopani vsi orkestralni instrumenti, bo zaigral Stravinskesra »Suito« za mali orkester štev 1. Gg. Raubar. Pogeljšek in Tur-šič pa bodo izvajali Mozartov »Divertimento« štev. 4 za pihalni trio. ki ga tvorita dva klarineta in fagot. Te vrsfe kojporne glasbe slišimo pri nas malokdaj, zato ho ta trio še posebej zanimal koncertno občinstvo. Nato hn konservatorijski kvartet gg. Pre-voršek. Burger. Dermelj. Sivie. zaigral drugi in tretji stavek iz Prevorškovega godalnega kvarteta in sicer »Andante amoroso« in »Vivare«. Po koncertu pa se bodo uveljavili plesalci in plesalke. Tgra] ho izvrstni, neumorni in tokrat kompletni Ronnv iazz. Buffet bo dobro založen in urejen tako. da se bodo udeleženci večera počutili tako prijetno, kakor da bi bili na veliki intimni domači zabavi. Začetek bo ob 8. uri. u— Zbirke »seh oddelkov Narodnega muzeja bodo od prihodnje nedelje (3. maja) dalje odprte vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne za splošen brezplačen poset. Občinstvu je na razpolago tiskan vodnik in tolmač po zbirkah kjer so razstavljene razen tega tudi nekatere najnovejše pridobitve (n. pr. Grebenčeva kolekcija domače obrtnosti, srednjeveška slikana okna. tako zv. devinski kapiteljski vrč iz 1. 1591 z emajlno slikarijo, vitrina z jugoslovansko numizmatiiko, lužiškosrbska in belokrajinska narodna noša, več predmetov ljudske pa tudi umetne plastike in raznih razdobij, prazgodovinska situla s torevtično okrašenim pokrovom, edinstven hallstattski oklep z mečem in drugim posodjem izbor iz me oklenburške arheološke zbirke, izumrla barska fauna, jadranska fauna. biološka skupina os i.t-d. u— Občni zbor najstarejšega ljubljanskega društva. Pri Cinkoletu so se v torek zvečer zbrali na svojem rednem občnem zboru člani Društva ostrostrelcev. Zborova nje je vodil strelski glavar Jean Schrey. ki se je v toplih besedah spominjal tudi smrti zaslužnega društvenega tajnika prol Petra Zmitka. nato pa je sodni nadsvetnik dir. Adolf Kaiser poda! izčrpno delovno poročilo. Med drugim je društvo lani temeljito popravilo svoje poslopje pod Rožnikom. kjer so napravili novo streho in v glavnem uredili tudi vse strelišče Pod streliščem bi bilo treba nad nedavno razširjeno cesto regulirati obrobni svet kar pa je naloga mestne občine ki mora stremeti za tem, da se polepša tamošnja okolica. Pri dopolnilnih volitvah je bil namesto pokojnega prof. Zmitka izvoljen v odbor Min ko Heinrihar. Za novega tajnika je bil določen višji sodni svetnik Anton Mladič, za strelskega mojstra Heinrihar. za gospodarja dr. Kaiser, za blagajnika Anton Schuster. Na koncu je bil določen še strelski spored za tekoče leto. Glavna streljanja bodo 3-. 10-, 21. in 24. maja, deloma dopoldne.__deloma pa popoldne na društvenem strelišču Pod Rožnikom. ............... trajno kodranje IZVRŠUJE Z NAJBOLJŠIMI APARATI IN PREPARATI, ZANESLJIVO DOBRO IN BREZ NEVARNOSTI PO ZMERNO ZNIŽANI CENI — DAMSKI CESALNI SALON g jud aleksander LJUBLJANA — KONGRESNI TRG 6 (ZVEZDA poleg kino MATICE) u— Sestanek vseh hišnih posestnikov iz Zgornje Šiške in Dravelj. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani bo priredilo sestanek vseh posestnikov starih in novih hiš v torek 5. maja ob pol 8. zvečer z Zgornji Šiški v restavraciji >Tiriglav« na Celovški cesti. Na sestanku bo predaval predsednik Ivan Frelih o raznih davčnih in drugih stanovskih zadevah. Vabljeni so vsi posestniki iz tega okraja. u— Sokol I na Taboru si je nadel nalogo, poživeti družabnost med članstvom ljubljanskih ' sokolskih društev. Zato bo v bodoče priredil večkrat kak družaben večer z godbo, petjem in drugim razvedrilom. Prvikrat vabi sedaj na Tabor vrve brate in sestre na družabni večer s plesom, ki bo v soboto ob 20. ter upa, da se bodo vsi njegovemu vabilu odzvali. u— Prirodoslovno društvo priredi v soboto ogled mestne plinarne. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Zbirališče pred plinarno ob 15. uri. PROTI TRDI STOLICI IN HEMOROIDOM, SPREMLJANIM S PRITISKOM KRVI, MOČNIM UTRIPANJEM SRCA, GLAVOBOLU, Je naravna franz - josefova grenčica že davno preskušeno domače sredstvo. Prava franz - josefova voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče. Ogl. reg. S. br. 16485/96 Modni salon J. Jelovšek - Ljubljana, sporoča, da je preselil svoj atelje iz KONGRESNEGA TRGA štev. 8 u— Umrl je snoči po daljšem trpljenju v Streliški ulici g. Tomaž Einspieler, višji sodni svetnik v pokoju. Dan in ura pogreta bosta določena kasneje- Nadalje je umrl g. Ferdinand Fargi. mestni delavec v pokoju. Pogreb bo jutri ob 16- izpred bolniške mrtvašnice. Pokojnima blag ip^inin, žalujočim naše iskreno sožaije'- u— Maša zadušnica za pokojno go. Ano Anžičevo bo danes ob pol 8. zjutraj v žup-ni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. u— Recitacijski večer. Na predvečer desete obletnice smrti pesnika Srečka Kosovela dne 26. maja priredi Slavistični klub v dramskem gledališču recitacijski večer sodobne slovenske lirike, ki bo posvečen pesnikovemu spominu in na katerem bodo brali iz svojih del vsi najvidnejši predstavniki povojne slovenske poezije. Opozarjamo kulturno javnost že sedaj na to edinstveno prireditev ter obenem prosimo vsa društva in ostale prireditelje, da se ozirajo na datum. u— Vzgojni pomen psihoanalize. Pedagoški klub ljubljanske univerze priredi oh osemdesetletnici S. Freuda, početnika psihoanalize. jutri v petek ob 18. v mineraloški predavalnici univerze predavanje: »Psihoanaliza in vzgoja.« Predava stud phil. St. Kociper. Vabljeni vsi, ki se zanimate za sodobno vzgojo! Vstop prost. u— Sokoisko društvo Ljubljana-Vič priredi v nedeljo 3. maja Članski izlet v Višnjo goro in na Polževo. Zbirališče ob 6. zjutraj pred spomenikom na Glincah. Odhod ob 7-2o z glavnega kolodvora. Voznina polovična in stane tja in nazaj ca. 13 Din. Uprava. u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. bo v lokalu predavanje g. prof. Ljube Jurkoviča; Predvojna omladina- Predavanje Je obvezno za vse člane- Vabljeni tudi člani »Edinstva«. Točnost. u— JNAD Jadran; ženska sekcija- Danes ob 14. strogo obvezen članski sestanek ženske sekcije s predavanjem o prvi pomoči. Vabljene tudi Članice >Edinstva«. Odbor. u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor« ima drevi ob 20. svoj redni članski sestanek v kemični predavalnici na realki v Vegovi ulici Pridite vsi točno'-u— Redni občni zbor Muzejskega društva za Slovenijo se bo vršil danes ob 17. v čitalnici Narodnega muzeja z običajnim dnevnim redom. ter se priporočil za cenj. naročila. u— Reklamirajte vabila! Vsi, ki se nameravajo udeležiti koncertno - zabavnega večera ljubljanskih konzervatoristov v soboto 2. maja v Kazini in pomotoma niso prejeli vabil, so naprošeni. da jih reklamirajo v pisarni udruženja ljubljanskih konzervatoristov na drž. konzervatoriju v Vegovi ulici. u— Dom visokošolk — univerzitetno društvo. Ka svojem izrednem občnem zboru so v »Domu visokošolk« organizirane študentke sklenile, da prilagode svojo organizacijo predpisom nove univerzitetne uredbe Sprejele so soglasno nov'«, uredbi prilagodena pravila in poslovnik, ki so ga zelo izčrpno preštudirale in sestavile z vso vestnostjo- Poleg tega se je na tem večeru obravnavalo več važnih vprašanj iz delovnega programa društva študentke se hočejo poleg že objavljenega obširnega načrta š; posebej zan:mati za vsa mladinska vprašanja, ki se iim žele posvetiti tudi s praktično vzgoine strani in so si zečriale /e konkretne smernice- Želimo iim mnogo uspeha, predvsem v niihovem internem ■>',gani7^ciiskern in samovzgojnem delu. u— Opozorilo! Obveščamo go«podinie. da vrše vsak petek zvečer oh 20. v Radion poslovalnici na Mednem trgu predavanja o pravilnem pranju z Rndionom. Vabimo vse tiste gospodinje ki so čez dan zaposleni, da se v lastnem interesu udeleže teh večernih predavani in da Pridejo drevi ob 20. v Radion poslovalnico. u— Razstava »Sodobne gospodinje«, VI. gospodinjsko- gospodarske prireditve Zveze gospodinj na spomladanskem velesejmu bo pokazala izrazit obraz hotenja današnje slovenske gospodinje, ki hoče biti dobro poučena o vseh gospodarskih vprašanjih, tičočih se rodbine in vsakega posameznika. Vi gospodinjam vseeno, ako neprestano trkajo brezposelni na n^ena vrata. Zato naj bi hib ta razstava tudi kažipot niši mladini. saj je le v skupni samopomoči rešitev toliko in toliko eksistenc. Gospodinja je tista, ki lahko najizdntneje podpira domačo obrt in industrijo Z zahtevo po dobrih izdelkih se dviga veselje do natančnega vestnega dela. Gb dobro premišljeni opremi g. arh. Mesarja in ob režiji šef-režiserja g. prof Šesta bo razstava »Sodobna gospodinja« zopet oni most. ki naj veže konsu-menta in produeenta v harmoničnem izmenjavanju denarja in blaga. Gospodarski krogi z vedno večjim zanimanjem slede gibanju Zveze gospodinj. v Gledališko ulico 14« pritličje, (vogal GAJEVE ULICE 12 — Dukičev blok) e— Kolašice vljudno vabijo v 9oboto ob 20. na ples v Narodni dom- Obleka poljubna- Jazz prvovrsten Nagodejev. Vstopnina 10 Din. e— Avtomobil ga je povozil. V noči od torka na aredo je neznan osebni avtomobil na cesti Celje-Laško povozil 601etnega brezposelnega peka Alojza Terška iz Celja. Ter-šek je dobil poškodbe na gLavl in notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico. e— Kino Union- Danes ob 16.30 in 20 30 velefilm »Jekleni orli« in z?vočnl tednik. Iz Maribora a— Konferenca zavarovancev OUZD je bila v torek zvečer v dvorani Ljudske univerze. Navzoči so bili mnogi obratni zaupniki ter zastopniki delavskih organizacij. SUZOR je zastopal bančni ravnatelj Lekan, Delavsko zbornico Ceh. OUZD pa Vostnai. Tzčrpno poročilo o gospodarskem ustroju OUZD in socialnem zavarovanju je podal upravitelj mariborske ekspoziture g. Ste-novec. Poudarjal je koristi socialnega zavarovanja. ki ga izvajajo okrožni uradi v korist, delavskega m narodnega zdravja. Sledila je izčrpna debata. a_ Maribor hoče boljše poštne zveze. Na članek, ki smo ga objavili 22. t.m- v »Jutru«, sam je poslalo poštno ravnateljstvo naslednje pojasnilo: Ambulantna pošta Maribor-Zagreb 29 ne bo ukinjena, temveč se preloži v vlak štev. 525-625. odhod iz Maribora ob 18. uri S tem, da v vlaku štev. 515 ne bo amb. pošte, ne bo nobena pošta na progi Maribor-Zidani most prejela slojih pošiljk kasneje kakor danes. Zvečer v Mariboru oddane pošiljke bodo dostavljene povsod prihodnje jutro in ne odgovarja is-tini trditev, da se bodo odpravljale iz Maribora šele naslednji dan s popoldanskim brzim vlakom na Zidani most- Na progi Maribor - Beograd je občevala direktna amb. pošta v brzem vlaku ki odhaja iz Maribora ob 13.58. ko je bil to direkten brzi vlak do Beograda, dočim obstoja danes zveza le do Zagreba. Zato se preska-rti-ra iz inozemstva z vlakom D 181 došla pisemska pošta v Mariboru in se odpravi ob 18- uri na Zidani most na brzl vlak štev. 5, ki je edina večerna in nočna zveza proti Beogradu z zvezo na vse stranske proge; pošiljke prispejo istočasno na dostavo, kakor če bi se odpravljale iz Maribora ob 13.58. Ker predajajo stranke pakete v glavnem v popoldanskih urah, bi amb. pošta v popoldanskem brzem vlaku iz Maribora ne Elitni kino Matica * TeL 21-24 I DANES ob 4., 7'/< in 9'/< uri PREMIERA VELESENZACIJE _ CIRKUS BARNUM Početek ln razvoj največjega in prvega cirkusa sveta. — Senzacije katere lahko pričara samo kamera filmskega operaterja. u— Krasna vožnja z novim avtobusom iz Ljubljane na Sušak. Posebno ugodna cena 125 Din iz Ljubljane na Sušak in nazaj. Avtobus vozi dnevno iz Ljubljane od Mi-kliča ob 6 in pol zjutraj, ob 12. je že na Sušaku. Ob 14.30 gre s Sušaka in je ob 20. v Ljuljani. Voz je zelo dobro konstruiran, vozi zelo mirno in brez tresljajev. Predprodaja voznih listkov in vse informacije v Ljubljani pri biljetarnici Putnika v hotelu Metropol (Miklič) tel. 33—84. na Sušaku pa »Aeroput«. u— Zanemarjeni nasadi pred dramskim glediščem marsikoga zbodejo v oči-Na vsak način je treba ograji in nasadom posvetiti malo več pozornosti s čimer bo prav gotovo ustreženo številnim mimoidočim in obiskovalcem gledišča. Taka skrb bo valjala manj denarja nego dobre volje. Iz Celja e— Drevi bo predaval dr. širokov o Abesiniji. Pod okriljem Ljudskega vseučilišča bo predaval danes ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma bivši osebni zdravnik abesinskega cesarja Haile Selasija Bolgar dr. Jovan Širokov o svojih doživetjih v Abesiniji in na abesinskem dvoru v teku svojega štiriletnega bivanja v tej deželi. Pokazal bo mnogo lepih skioptičnih slik e— Koncert komorne glasbe, ki ga bo priredila Glasbena Matica v Celju dne 7. maja v Mestnem gledaJilču. bo obsegal uvodoma po en kvartet iz znamenite fku-pine Jos. Havdna ki je izpopolnil sonatno obliko, kakršna je danes, in ki Ima velike zasluge za ustanovitev individualizirane oblike posameznih kvartetnih glasov z uvedbo tako zvanega tematičnega principa v tej zasedbi. Drugi del sporeda bo obsegal romantike; Dvorakov op. 16, nordijca Grie-ga in Rusa Borodina. Predprodaja vstopnic bo od jutri dalje v knjigarni V. Goričarja vdove. ""jutrFvsTTSTples v narodni dom. e— »Prva legija«. Ljubljanska drama je uprizorila v torek Lavarvjevo svojevrstno duhovito, globoko in učinkovito dramo iz jezuitskega življenja >Prva legija« v izvrstni režiji g. C. Debevca. Umetniško izdelane in pretehtane slike so ustvarili gg- Debe-vec (rektor). Kralj (p. Mark). Skrbinsek (zdravnik) Levar (p Edvard) ln Lipah župnik). Tudi ostali igralci so se potrudili. Posebej je treba omeniti malega Stariča. ki je igri desetletnega Jimma Izredno ljubko, naravno in prisrčno Igra je doživela v Celju velik uspeh. Prihodnje gostovanje ljubljanske drame bo v torek 5. maja ob 20- uri. Gostje bodo uprizorili Ostrovskega učinkovito komedijo »Gozd«. e— Licitacija za regulacijo Savinje. Kr. banska uprava v Ljubljani je razpisala za 23 maj prvo ofertno licitacijo za nadaljevanje regulacijskih del na Savinji pod Celjem. Letošnja dela so preračunana na 2,474.010 Din. Lani se je deflo pričelo že v začetku marca, letos se je vse to žal zakasnilo. tako da obstoji nevarnost da s-? dela ne bodo mogla pravočasno dovršiti. bila izkoriščena, ker tudi paketi iz inozemstva prispevajo zvečer. Da pa se pospeši odprava paketov iz Maribora in Celja, bo občevala amb pošta Maribor-Zagreb 29 po novem voznem redu v vlaku štev. 525-625. odhod iz Maribora ob 18. uri, ki bo imela v Zagrebu priključke proti Sušaku, Splitu, Osijeku in Beogradu, s čimeT bo precejšen del paketov za pošte onstran Zagreba dostavljen en dan poprej. Po dosedanjih zvezah prispevajo paketi v Zagreb šele naslednje jutro po predaji. Iz navedenega je razvidno, da je poštna uprava predvidela spremembe v prometu amb. poŠt na progi Maribor-Zagreb v svrho zboljšanja odprave pošiljk, ne da bi pri tem bili prikrajšani kraji na progi Maribor-Zidani most. a—■ Praktični učiteljski izpiti so bili v dneh od 20. do 27. t. m. pod predsedstvom direktorja Kadunca na mariborski državni učiteljski šoli. Izpit so napravili: Ljudmila Burja iz Strukovcev, Amalija Cede is Pristove, Nada Gajšek iz Tepanja, Irena Hojer iz Sv. Jurija ob Taboru. Miran Kol-šek iz št. Janža na Dravskem polju, Anton Kosi iz Beltincev, Stanko Mikuž iz Sv, Pavla pri Preboldu, Tatjana Novakova la Martjancev, Ivan Pepelnjak iz Nove Cerkve, Ervin Rottman iz Sv. Jtrrlja, Ivan Serajnik iz Sladkega vrha, Rudolf Strnad iz Tinja. Dve kandidattnji ter en kandidat so bili reprottram. a— Nova štirinadstropna palača. Na. sproti kolodvora bo »Ljudsika samopomoč« gradila štirinadstropno stanovanjsko hišo. Mesbni gradbeni urad najprej načrtov ni odobril. češ da je predvideno dvorišče po predpisih premajhno. Banska uprava pa je pritožbi »Ljudske samopo. moči« ugodila, tako da bodo v kratkem pričeli z gradbenimi deli. Nova reprezentativna stavba bo za Maribor velika pridobitev. a— Ni za mladino. Tukajšnja šolska vodstva so prepovedala svojim gojencem posečati predstave Kranjčeve drame »Direktor Campa«. Ob premieri je bilo dijaško stojišče še natrpano zasedeno. a— Studenška občinska politika. Te dni je bila druga redna seja novega studenške-ga odbora, na kateri so se takole formirali posamezni odseki: v obrtni odsek so bili izvoljeni. Kumperščak. Omulec, Papež, Pec in Filipančič. Šolski odsek; Kaloh. Pušnik, Vrane, Brenčič, Kac in Spaner. Gospodarski odsek: Pregl. Kac, Brenčič. Kreuh. in Papež. Zdravstveni odsek: Omulec. Filipančič. Komisar in Šreiber. Poljedeljski odsek: Kolnik. Omulec, Pec in Pezdiček. Električni odsek: Spaner, Pregl, Sagadin. Peo in Papež. Pokopališki odsek: Pušnik, Kac, Habjanič, Oblak in Papež. Socialni in ubož-ni odBek: Brenčič. Kac, Vrane. Stuhec. Pa-valec Oblak. Kumperščak in Šreiber. Cestni odsek: Kreuh. Omulec, Kac, Sagadin. Pregl in Lorber. Gradbeni odsek: Kaloh. Omulec, Kac in Pregl. a— Prve črešnje so se pojavile včeraj na mariborskem trgu. Cena je bila 24 Din za kg- o— Vagon ar je deložirajo. Mestna obči. | na je sodno odpovedala osmim družinam, i iki stanujejo v vagonarski koloniji, češ da • niso pristojne v Maribor. Baje bodo sledile nadaljnje odpovedi. a— Ogromne količine polžev za Francijo. V obmejnih predelih, zlasti v Prek-murju so pričeli agentje kupovati polže, ki so namenjeni za Francijo. Poleg drugih tvrdk bo izvozila v Francijo tri vagone polžev tvrdka Bouvier iz Gornje Radgone. Cena polžem je 1.25 Din za kilogram. a— Prehoden in izropan Neznani napadalci so prizadjali 34 letnemu delavcu Juriju Gobcu sedem nevarnih zabodijajev v glavo in obeh rokah, nato pa so mu nezavestnemu odvzeli uro. klobuk in nekaj gotovine. Gobec se zdravi v splošni bolnišnici. a— V studenški Ljudski univerzi bo drevi zaključno predavanje v letošnji se. zoni Predaval bo ob pol 20. g. Rupert Lintner o »čudežih narave in izletu v pra-davniao«. Skioptične slike! Po predavanju občni zbor. a— Gradnja novega broda pri Mariborskem otoku. Poročali smo že o iniciativi posestnika Martina Koblarja. ki bo gradil brod na studenški strani do Mariborskega otoka, preko katerega je potem podana zveza na drugo obalo. 0 zadevi je razpravljal na nedavni seji tudi studenški občinski odbor, ki je že dal zadevni pristanek. V bližnjih dneh bo posebna komisija banske uprave izvršila ogled na licu. mesta. Tudi so prizadeti posestniki že dali svoj prista- Sargov Kalodont zoper zobni kamen bo pomagal- SARGOV da zob prehitro Vam ne bo omagali ___[domači izdelek! KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU nek za uporabo okoliških parcel, kjer se bo uredila posebna pot za pešče in vozovni promet do broda. a— Posestna izprememba. Zasebnica Iva Wigele je kupila od posestnice Josi-pine Gerkmanove parcelo tn stanovanjsko hišo v Krempljevi 1 za 250.000 Din. a— Avtomobilska nesreča » Počehovi pred sodniki. Včeraj se je pred sodnikom poedincem mariborskega okrožnega sodišča vršil epilog avtomobilske nesreče, ki se je pripetila 28. novembra 1935 v bližini Der-vuskove opekarne. Na zatožni klopi je sedel 241etni šofer Drago Lobnik iz Radva-nja, obtožen, da je s tovornim avtomobilom zavozil preko levega roba ce^te in zadel pri tem Marico Goričanovo ki je obležala s smrtnonevarnimi poškodbami. Goričanovo so prepeljali takoj v bolnišnico, k;,e>r so ji zdravniki rešili življenje. Lobnik je bil obsojen na mesec dni strogega zapora, pogojno za dobo 2 let Iz Tržiča č— Koncert slovenske narodne pesmi priredi pevski zbor Ljubljanskega Zvovia v nedeljo 3. maja ob 20. v dvorani Sokol-skega doma. Priporočamo občinstvu, da ga poseti v čim večjem številu. Gospodarstvo Naša trgovina z najvažnejšimi državami LŽ2S Brultva Slovencev v Beogradu Beograd, 26. aprila. Snoči se je vršil občni zuoi Društva Slovencev v Beogradu. Prisotnih je bilo okoli 350 članov. Kekordno števiio. Občn. zbor je otvoril predsednik društva dr. Vinko Zore, ki je pozdravil zborovalce, predlagal overovatelja zapisnika in presei nato na dnevni red. Spoinmvši se dveh umrlih članov, Jožeta Sajrna in Mar.je * erjan&čeve, je poročal o društvenem deiovanju po občnem zboru, ki se je vršil 30. novembra t. 1. Društveno čianstvo, ki je štelo tedaj 338 članov, je narastlo do sedanjega občnega zbora na 592. Upravni oaboi je 'mel 17 sej. Knjižnica, ki je začela poslovati 1. januarja z 240 deli, jih ima sedaj 377. čitalnica prejema 25 listov, dnevnikov, tednikov, ilustracij in revij. Akademski odsek je narasel od 21 na 70 članov in je imel 21 sej in sestankov. Priredil je lepo uspelo akademijo in se je od dohodkov te akademije določilo 7000 Din za podpore ubožnim akademikom. Dramski odsek je uprizoril Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. Gospodarski odsek je dovršil pripravljalna dela za ustanovitev stavbna zearugt vSlovent-Ki dem«, Kateri je naloga, da zgradi v Beogradu dom, Ki bi bil zbirališče in središče vseh beograjskih Slovencev. Pevski odsek šteje 22 članov. Nastopil je na Miklavževem, Silvestrovem in Aškerčevem večeru ter v beograjskem radiu. Prireditveni odsek je priredil Miklavžev in Silvestrov večer ter predpustni ples. Propagandni odsek se je bavil z reklamo za društvene prireditve, pridobivanjem članov, sestavljanjem katastra beograjskih Slovencev, a skupno z gospodarskim pripravlja izdajo adresarja beograjskih Slovencev in ustanovitev društvenega glasila. Prosvetni odsek je priredil pet predavanj ter Aškerčev in Gregorčičev večer. Socialni odsek je posredoval službe in podpore, ostalo delo pa je skoraj v celoti prenesel na Slovensko žen- J sko društvo, ki je podpiralo revne beograjske Slovence s hrano, obleko, kurjavo in tupatam tudi z denarjem. Predsednik je izrekel ženskemu društvu najiskrenejšo zahvalo. V nadaljnjem poročilu je govoril predsednik o nesoglasju, ki je zavladalo v društvu po prvem občnem zboru, ki mu je on sam iskal korena, pa ga ni mogel najti in ga niti danes ne ve. Sestavil se je odbor devetorice, ki naj bi našel pot k odstranitvi tega nesoglasja, ali se stvar ni posrečila. Razlog je bil v nejasnostih društvenih pravil. šlo je za vprašanje rednega letnega občnega zbora. Večina upravnega odbora s predsednikom je stala na stališču, da ni potrebno, da bi se,vršil občni zbor do 30. marca t. 1., manjšina pa ga je zahtevala. Začeli so se pobirati podpisi z zahtevo občnega zbora. Po pravilih bi moralo biti podpisanih vsaj tretjina vseh članov, toda jih ni bilo toliko. Ali ta zahteva je dala večini odbora pobudo, da se skliče občni zbor, ki naj kot najvišja društvena instanca uredi vsa sporna vprašanja. Predsednik je nato predlagal vdanostno brzojavko kralju, ki jo je občni zbor sprejel z navdušenim odobravanjem. Tajnik Stane čoš je izpopolnil predsednikovo poročilo s podrobnimi podatki o društvenem članstvu, ki lepo narašča in šteje danes 592 članov. Blagajnik Zvonko Mesarič je poročal, da je društvo imelo do 31 marca t. 1. Din 22.770.71 dohodkov, Din 7.339.75 izdatkov in potemtakem Din 15.430.96 prebitka. Društvo je imelo istega dne samo 3300 Din dolga in je znašala njegova čista imovina Din 34.900.23. Po blagajnikovem poročilu se je razvila dolga, deloma zelo ostra razprava. Gg. Kovač, dr. Ravnik, inž. Dagarin, dr. Gorišek, predsednik dr. Zore. Boje, Savinšek in Mesarič so razpravljali o dogodkih, ki so do-vedli do konflikta v društvu. Občni zbor je na kraju sprejel konec debate, nakar je poročal predsednik nadzorstvenega odbora dr. Rapotec o pregledu računov in predlagal odboru absolutorij, ki ga je občni zbor sprejel. Občni zbor je nato prešel k volitvam predsednika. Volilo se je z listki. Oddanih je bilo 340 glasov, od katerih je dobil g. dr. Vinko Zore 220, g. dr. Joža Ravnik pa 117. Sledile so nato volitve ostalih društvenih funkcionarjev. Poseben odbor je sestavil kompromisno listo, ki je bila sprejeta z vsemi proti 4 glasovom. Občni zbor je nato odobril še neke spremembe v društvenih pravilih, nakar je predsednik zborovanje zaključil, izražajoč upanje, da bo društvo tudi v bodoče najlepše napredovalo ob složnem sodelovanju vseh članov in vodstva. Carinski oddelek finančnega ministrstva objavlja sedaj tudi poaatke o naši zunanji trgovini s posameznimi državami v prvem letošnjem četrtletju. Te številke so značilne predvsem zaradi tega, ker je letos zaradi sankcij docela prenehal naš izvoz v Italijo. V marcu je bil naš izvoz v Italijo sicer za malenkost večji nego v januarju in februarju, vendar je bil še vedno neznaten v primeru s prejšnjimi leti. V januarju smo v Italijo izvozili za 4.1 milijona Din, v februarju za 6.2 milijona Din, v marcu pa za 7.2 milijona Din, skupaj torej v prvem četrtletju za 17.5 milijona Din. V primeri s prejšnjimi leti se je naša trgovina z Italijo letos gibala takole (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo I. četrti. 1934 210.5 150.0 +60.5 I. četrti. 1935 171.0 115.7 +55.3 I. četrti. 1936 17.5 0.2 +17.3 Naš izvoz v Italijo, ki je že lani hudo nazadoval, je letos padel na malenkostni znesek 17.5 miljona Din, izvoz iz Italije pa skoro docela prenehal. Dočim je bila lani Italija pri izvozu in uvozu na prvem mestu, je letos padla pri izvozu na 11. mesto, pri uvozu pa na 54. mesto. Poleg izvoza v Italijo v višini 17.5 milijona Din je treba seveda še upoštevati izvoz v italijanske kolonije, ki je znašal letos v prvem četrtletju 3.8 milijona Din. Povečan izvoz v Nemčijo Precejšen del izpadka pri izvozu v Italijo (namreč dve tretjini) smo letos nadomestili s povečanim izvozom v Nemčijo, ki je narasel za skoro 100 milijonov Din. V enaki meri pa se je tudi povečal uvoz iz Nemčije, ki je bil letos skoro še enkrat večji nego lani. Gibanje naše trgovinske bilance z Nemčijo je bilo v prvih četrtletjih zadnjih let naslednje (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo I. četrti. 1934 106.1 111.7 — 5.6 I. četrti. 1935 140.7 * 110.4 + 30.3 I. četrti. 1936 237.1 206.8 +30.3 Naš izvoz v Nemčijo se je letos v primeri z lanskim letom povečal za 94.3 milijona Din, uvoz pa za isti znesek. Letos je v prvem četrtletju prišla Nemčija tako pri izvozu kakor tudi pri uvozu na prvo mesto v naši zunanji trgovini. Podvojen uvoz iz Češkoslovaške V prometu s Češkoslovaško se ie naš izvoz v premeri z lanskim letom le nebistveno povečail, dočim se je naš uvoz več nego podvojil, ker smo pričeli pretežni del tekstilnih surovim uvažati iz te države, na- mesto iz Italije. Naša trgovina s Češkoslovaško se je v prvem četrtletju zadnjih let gibala takole (v milijonih Din): izvoz uvoz saldio I. četrti. 1934. 59.6 85.6 —260 I- četrti. 1935. 128.5 86 8 +41.7 I. četrti. 1936. 129.9 192.9 —63 0 Obseg naše zunanje trgovine s Češkoslovaško se je zadnja leta prav znatno povečal. Občuten dvig uvoza v letošnjem letu na ie povzročil. da ie postala naša trgovinska bilanca zopet močno pasivna, kar ie imelo za posledico naraščanie našega klirinškega dolga v češkoslovaški- Češlko-slovaška ie pri našem izvozu ostali na tretjem mestu, pri izvozu pa je prišla s četrtega na drugo mesto Tudi promet z Avstrijo se je nekoliko dvignil Po večletnem stalnem nazadovanju se je letos obseg naše trgovine z Avstrijo tako pri izvozu, kakor tud: pri uvozu, nekoliko dvignil. Naša trgovinska bilanca s to državo se je gibala takole (v milijonih Din): izvoz uvoz saldo I. četrti- 1934. 161.5 103 0 +58.5 I. četrti. 1935- 119-9 95.9 +24.0 I. četrti. 1936. 131-3 112.7 +18.6 Ker se je letos uvoz iz Avstrije v znatnejši meri dvignil nego izvoz, se je ponovno zmanjšala našo aktivnost v prometu z Avstrijo, ki se vedno boli približuje popolni izravnavi. Pri izvozu \e letos Avstrija prišla s četrtega na drugo mesto, pri uvozu pa je nazadovala s tretjega na četrto mesto Promet z ostalimi državami Naš izvoz v Anglijo se je letos v primeri z lanskim prvim četrtletjem povečal za 11.2 na 58.1 milijona Din, še bolj pa se je dvignil uvoz iz Anglije, in sicer za 50.8 na 127.1 milijona Din. tako da je pasivnost v prometu s to državo narasla od 29.4 na 69.0 milijona Din. Prav občutno se je povečal tudi izvoz v Belgijo, in sicer od lanskih 13.1 na 46.5 milijona Din, dočim je uvoz narasel od 17.0 na 30.9 milijona Din. Nadalje se je povzpel naš izvoz v Madžarsko od lanskih 28.4 na 43.6 milijona Din, pri povečanju uvoza od 26.3 na 33.5 milijona Din, in naš izvoz v Grčijo, od lanskih 21.1 na 32.0 milijona Din, pri povečanju uvoza od 9.9 na 26.1 milijona Din. Tudi izvoz v Francijo se je razveseljivo dvignil od 9.9 na 28.1 milijona Din (uvoz je narasel od 34.4 na 43.1 milijona Din), prav tako izvoz v Španijo od 5.5 na 10.2 milijona Din. Precej pa je nazadoval Izvoz v Zedinjene države, namreč od 85.4 na 28.1 milijona Din, dočim se je uvoz povečal od 34.0 na 69.8 milijona Din. Zadeva iz Podkraja girg v ponovno razsojo Ljubljana, 28. aprila. ■»Jutro« je svoj čas že obširno poročalo o usodi vasice Podkraj nad Zagorjem, ki se zaradi trajnih plazov postopoma ruši in seseda. Posestnika Valentin Grčar in Alojzij Jerman sta že 1 1933. dvignila pravdo proti TPD. ker je splošna sodba med tamošnji-mi prebivalci, da ne more biti postopni razpad naselja z ničimer drugim v zvezi kakor z delom rudnika pod zemljo. Grčar. ki ga zastopa odvetnik dr. 2užek. zahteva odškodnino 91.520 Din. Jerman, ki ga zastopa dr. Stanko Lapajne. pa 185.000 Din. Ker bivanje v hiši ne nudi več varnosti za življenje se je moral Jerman pTed časom izseliti v šupo. Okrožno sodišče v Ljubljani je pozvalo nniv. prof. inž. Gostišo in docenta dr. inž. Nagodeta kot strokovnjaka v radarskih in geoloških zadevah, da kot izvedenca podnsta mnenje, ali utegne biti kakšna vzročna zve/.a med sesednnjem zemlje v Podkraju in obratom TPD. Medtem ko je prof. inž. Gostiša možnost take zveze zanikal, je dr. inž. Nagode v obširnem elaboratu zastopal stališče, da vzročna zveza obstoji. Okrožno sodišče v Ljubljani jp dne 30. decembra 1935 izdalo delno sodbo, ki je sprejela za podlago izvid dr. inž Nagodpta. Zahtevo TPD. da se zasliši 5p tretji izvpdpnec v rudarsko-geolo-ški stroki, je okrožno sodišče odklonilo, dasi je družba ponudila, da sama nosi stroške zanj. TPD je proti sodbi okrožnega sodišča vložila priziv na apelacijsko sodišče, ki je včeraj ves dan razpravljalo o stvari. Civilnemu senatu petoriee je prpdsedoval s. a. s. dr. Eherl. kot refprent je funeiral s. a. s. dr. Klenovšek. navz.očna pa sta bila tudi zastopnika obeh tožnikov in za TPD odvetnik dr. Bpnkovič in dr. Murko. Razprava je z dvpnrnim opoldanskim odmorom trajala od 9 do 20 nre. saj jp samo poročilo refprenta dr. Klenovška vzelo blizu 6 ur. Po dobro uro trajajočem posvetovanju je predsednik objavil sklep, da se prizivu TPD ugodi, da se prva sodba razveljavi in se zadeva vrne okrožnemu sodišču v ponovno razsojo. Kakor se navaja v utemeljevanju razsodbe je bilo postopanje okrožnega sodišča pomanjkljivo, ker ni zaslišalo še tretjega izvedenca. Apelacija namreč smatra, da dr. inž. Nagode kljub svoji teoretični izobrazbi ni specialist in strokovnjak v ru-darsko-geoloških rečeh. Ljudje, ki poleg trde stoliee, trpe na hemoroidih, morejo vzeti za izči-ščenje črevesja zjutraj in zvečer po četrt čaše naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice Ogl reg a. Of .6485/Si Sokol Opozarjamo! V prihodnjih dneh bodo v beograjski radijski stanici sokolska predavanja; dne 30. aprila bo govoril br. Macano-vič o temi: Jugoslovenski Sokoli na olimpijskih igrah, dne 3 maia br. Svetozar Bošnjakovič iz Golubincev o temi; Glavne misli Sokolstva, 5. maja pa br. dr. Aleksi Ivič iz Subotice o temi: Pomen Subotice za Jugoslovene. Zletni list za Subotico. Zletni odbor pokrajinskega zleta v Subotici ie pričel v aprilu izdajati poseben zletni vsetnik, ki ga prejemajo vse sokolske edinice brezplačno. V tem dobro urejevanem zletnem organu najdeš vse one podatke, ki so Ti potrebni za udeležbo na zletu. Poleg informativnih notic je priobčil list v dosedaj izišlih 3 številkah tudi nekaj izvrstnih ideinih člankov. Od časa do časa bomo obveščali naše čitate-lje o stanju priprav za ta pokrajinski zlet, ki obeta postati sijajna sokolska manifestacija tam na skrajni severni meji- Udeležba je obvezna za župe Novi Sad. Osijek, Beograd, Petrovgrad. Bjelovar, Varaždin in Maribor, toda tudi iz vseh ostalih žup bo udeležba izredno velika. III. zlet Sokolstva na Jadranu bo letos v Šibeniku v mesecu avgustu. Zlet je obvezen za vse članstvo splitske sušaeke in ši-beniške sokolske župe, udeležil pa se ga bo tudi naraščaj imenovanih žup. Značilen napredek Praštedione Prva hrvatska štedionica je imela 25. t. m. svoj 88. redni občni zbor. Računski zaključek. ki je bil na zboru predložen delničarjem tega našega najstarejšega nacionalnega. privatnega denarnega zavoda, je zgovoren dokaz žilave odpornosti našega bančništva proti vsem težkočam in kaže lep napredek zavoda na potu ozdravljenja. številke, ki jih navaja poročilo, so zunanji izraz tega napredka. Zavodu ni samo uspelo, da je lani obdržal izplačila vlagateljem za socialne potrebe na prejšnji višini, temveč je ta izplačila še povečal, tako da so dosegla vsoto preko 20 milijonov Din. Vrhu tega je bilo prenešenih 45.191 starih vlog do 1000 Din na novi račun, dočim je bilo že prej prenešenih na novi račun 30% vseh vlog do 5000 Din. Na novi račun prenešene stare vloge so bile vlagateljem stavljene na svobodno razpolaganje. Značilno je. da vlagatelji po veliki večini niso dvignili vsot. ki so jim bile stavljene na svobodno razpolaganje, temveč so nadalje poverili ta denar zavodu v novem poslovanju. Iz sredstev, ki jih je zavod zbral v star rem poslovanju, je bilo uporabljenih 45 milijonov za izplačilo obresti in za zmanjšanje zavodovih obveznosti v reeskontu in lomhardu pri Narodni banki in Državni hipotekami banki. Tz.dnt.ke za upravne stroške je uspelo nadalje znižaM. tako da je h>'l n n sproti proračunu dosežen prihranek too.nnn Din. Bilanca suna izkazuje 115.3 milijona Din gotovinskih sredstev (gotovine. blagajniških zapisov Narodne banke, bonov glavne blagajne finančnega ministrstva in kratkoročnih naložb pri denarnih zavodih), kar predstavlja za skoro 50 milijonov večjo vsoto nego jo izkazuje bilanca za preteklo Ipto. V starem poslovanju so se gotovinska sredstva povečala od 18.4 na 33.7 milijona Din. v novem poslovanju pa od 47.3 na 81.6 milijona Din. Vrhu tega je zavod v teku lanskega leta plfsiral znatna sredstva iz novega poslovanja v kratkoročna posojila in menice: ta postavka je ob konen leta znašala 80.fi miliiona Din nasproti 48.3 milijona Din v bilanci za 1. 1934. in 19.9 milijona Din v bilanci za leto 1933. Vloge v starem poslovanju so se v zvezi z izplačili zmanjšale za 66 milijonov in so znašale ob koncu lanskega leta 1204 milijone Din. Stare vloge v tekočem računu pa so se zmanjšale za 22 na 282 milijonov. V celoti so torej stare vloge na knjižico in tekoče račune nazadovale za 88 milijonov. Vrhu tega so se zavodove obveznosti po reeskontu pri Narodni banki in Državni hipotekami banki ponovno skrčilo za 29 na 2fi7 milijonov. Stare terjatve raznih dolžnikov v teknem računu pa so se zmanjšale za 31 na 709 milijonov. Vzporpdno z nazadovanjem starih vlog so se zlasti lani naglo dvignile nove vloge, ki so ob koncu leta dosegle že vsoto 164.0 milijona Din nasproti 89.8 milijona Din ob koncu prejšnjega leta. 64.7 milijona Din ola koncu leta 1933. in 45.5 milijona Din ob koncu leta 1932. Nove vloge so se torej lani skoro podvojile. Prav tako se je povečala postavka raznih upnikov v novem poslovanju od 9.6 na 19.3 milijona Din. Poslovanje v preteklem letu je bilo zaključeno s čistim dobičkom 6.95 milijona Din. Občni zbor je sklenil dotirati iz tega zneska 737.000 Din rezervam v novem poslovanju. ki bodo tako narasle na skoro 2 milijona Din. 193.000 Din tečajni rezervi starega poslovanja in 3 milijone pokojninskemu fondu zavoda. Skupaj s prenosom dobička iz prejšnjega leta v višini 5.8 milijona Din je občni zbor ves še razpoložljivi znesek 8.8 milijona Din uporabil za do-tiranje rednega rezervnega fonda. Razveseljive številke, ki jih kaže bilanca tega vodilnega jugoslovenskega bančnega zavoda so značilne za sedanjo dobo postopnega ozdravljenja našega bančništva, ki se navzlic težavam in pomanjkanju podpore od strani države približuje normalizaciji v svojem poslovanju: obenem pa dajejo upanje, da bomo sedanjo dolgotrajno denarno krizo, četudi z znatnimi žrtvami, vendar prebrodili. Gospodarske vesti -— Prodaja nemških mark za potrebe potnikov. Finančni minister je izdal naslednji odlok: 1) na podlagi dogovora z nemško obračunsko blagajno v Berlinu od 9. aprila t 1- in v zvezi s protokolom jugo-slovensko-nanškega gospodarskega odbora dobi Narodna banka pooblastilo, na prodaja nemške marke za potrebe potnikov v Nemčiji in sicer po dnevnem tečaju nemških klirinških čekov na naših borzah. 2) Od dneva, ko stopi ta odlok v veljavo, se nakup in prodaja registrskih mark in vseh vrst nemških vezanih mark, ki se lahko uporabijo za tujski promet v Nemčiji, ne morejo več nabavljati brez posebnega pooblastila Narodne banke. 3) Narodna banka ima pooblastilo, da izda v svrho izvedbe tega odloka potrebna navodila. obvezna tako za pooblaščene zavode, kakor tudi za druge osebe in ustanove. = Nova uprava železarne v ZenicL V ponedeljek je bil v Zenici občni zbor Industrije železa d.d. Zenica. Pri tej priliki je bil glede na zadnjo emisijo novih delnic, pri kateri je skoro vse nove delnice prevzela država, izvoljen nov upravni svet, ki ga tvorijo: inž. Stjepan Bosak, načelnik ministrstva za sušem in rudnike kot predsednik, kot člani pa dr. Dušan Davidovič. ravnatelj Mestne hranilnice v Sarajevu, inž. Ivan Turina, upokojeni načelnik ministrstva za šume in rudnike, Miloš Ljeskovac, podpredsednik mestne občine v Sarajevu. Vaso Va-siljevič. industrijec iz Sarajeva. Nikola Pre-movič. upokojeni polkovnik iz Beograda, Gjorgje Selakovič odvetnik iz Podravske Slatine. Hamdija Kurbegovjč, predsednik občine Donji Vakuf. Avdaga Harmadid, trgovec iz Zenice in Husejin Alihegovič .trgovec iz Sarnjeva. Izvršilni odbor tvorijo iftž. vič. Kot strokovna svetovalca sta bila izvoljena inšpektor ministrstva za šume in rudnike Destič in direktor državnih rudarskih podjetij v Sarajevu Sima Miloševič. — Dobave: Gradbena oddelek direkcije drž. žel- v Ljubljani sprejema do 1- maja ponudbe za dobavo 30.000 kg bukovega oglja. Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 1. maja ponudbe za dobavo 2.000 kg čistega bencina. Uprava 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 2. maja ponudbe za dobavo 4 diamantov za brusila, do 8. maja glede dobave gumastih cevi, do 11. maja za dobavo 1.000 kg kolokmiije in do 2. maja za dobavo žebljev in vijakov Komanda mornarice kr- Jugoslavije v Zemunu sprejema do 5- maja ponudlbe za dobavo težjega in iažjegu mornarskega sukna in polvolnene tkanine, do 8- maja glede dobavo 20.000 bombažnih nogavic; do 15. maja glede dobave boraksa, laka, formaiin«, amonijaka Ltd. in do 25. maja glede dobave vrvi. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 7. maja ponudbe z« dobavo 3 termometrov, tesnil in klingerita, 3 krogličnih ležajev, štajerskih škripcev, rešet iz železne pločevine, pločevinastih umivalnikov in posod za vodo. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 8. maja t. 1. ponudbe za dobavo 1.500 kg strojnega olja- Komanda pom. arzenaLa v Tivtu sprejema do 17. maja ponudbe za dobavo večje množine železnih vijakov, jeklene pocinkane vrvi, oksida in arzenika v prahu, linoleja in lepila za linolej, svinčenega minija. gorske krede, lanenega olja itd- ter 4 gibljive osovine. do 18. maja pa glede dobave sirovega bombaža, konopnine. bombažnih vrvic, železne pločevine, katranirane vrvi, borovuh in je lovih desk, hrastovih parke-tov, kokosovih pregrinjal, brisač in ovčje volne. Dne 30. L m. bo v intendanturi dravske diviznske oblasti v Ljubljani ofert-na licitacija za oddajo dobave mesa za čas do 30. septembra, 9. maja pa glede dobave 400 m drv za potrebe gamiziie Bohinjska Bela in 2. maja glede dobave 10.600 kg olja; 1.160 kg kave v zrnu in 393 kg čaja- ODLIČNOST ELE&AHCA - LEPOTA V I i P a r i s Parfums' Eau de Celosne Pouder F L E U Creme Porvli Rouse Forvi) Borze 29. aprila Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9-20, angleSkri funti pa po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9-1850 in v grških bonih po 31, dočim so se španske pezete nudile po 6.85- Nemški klirinški čeki 6o se trgovali v Ljubljani po 13.92, v Zagrebu po 13-87 in v Beogradu po 13.8635. Na zagrebškem efektnem tržišču je vojna škoda pri mirni tendenci notirala le za maj in junij, in sicčr 356 — 357.50 (v_Beo-grad/u je bil za kaso promet po 357.25). Zaključni tečajn so bili še v 7% stabilizacijskem posojilu po 80, v 7% Rteirovem posojilu po 71.50 in v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 63. Devize Ljubljana. 'Amsterdam 2966-73 — 2981.32, Berlin 1754.20 — 1768.08, Bruselj 738.47 — 74333, Curih 1424.22 — 14331.29, London 215.45 — 217.51, Newyork 4336.79 — 4373.11, Pariz 387-92 — 28936, Praga 180-61 — 181 72. Curih. Beograd 7, Pariz 20,2225, London 15.1675, Newyork 307.125. Bruselj 51.90, Milan 24.15, Madrid 41.90, Ameterdjam 208 3750, Berlin 123.40, Dunaj 56, Stockholm 78.2250, Oslo 76.2250, Kobenhavn 67.7250, Praga 12-69, Varšava 57.75. Atene 2-90. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda za maj — junii 356 — 357.50, 4% agrarne 4750 den., 6% begluške 65 den, 6% dalm. agrarne 62.50 — 63, 7°/o stabiliz. 78 — 81, 7% invest. 80 — 81, 7% Blair 71.50 — 72: delnice Narodna banka 6500 bi-, PAB 216 — 217, Trboveljska 135 — 145. Šečerana Osiiek 150 bi. Bograd. Vojna škoda 356.50 — 357o0 (357-25). 6% begluške 66 — 66-25 (66.25), 7% invest. 82 — 8230 (82), 7°/o Blair 72 — 72.50, 8% Blair 8.50 — 82.25, Narodna banka 6320 den. (6350). PAB 21650 — 218, Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 29. aprila. Začetni tečaji: pšenica za maj 98.375, za julij 8650 za sept- 85; koruza: za maj 62-50, za julij 60-625, za sept 5950, + BudimpeštanSka terminska borza (29. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za maj 15.10 — 15.11 koruza: za maj 11.92 — 11.94, za julii 12.45 — 12.47, za avg. 12-66 — 12-67. BOMBAŽ + Liverpool, 29 aprila- Tendenca mirna. Zaključni tečaji za maj 6.14 (prejšnji din 6.21), za dec 5-55 (5.61). + Newyork, 28. aprila- Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za rnaij 11.49 (11.521. za dec. 10.21 (10-26). + Novosadska blagovna borza (29. t. m-) Tendenca mlačna. — Pšenica: baška in sremska 135—137, okolica Sombor in banatska 134- — 136; baška ladja Tisa 139— 141; ladja Begei 138—140:« slavonska 140 —142. Oves: baški. sremski in slavonski 123—125. Ječmen: baški in sremski. 64 kg 130-132-50- Koruza: baška. sremska in banatska 10'—102. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 22750—>37.50: »2« 208.50 —217.50: »5« 187.50—197.50: «6« 176.50— 177.50; »7« 140^-150: »8« 100—105 Otrobi: Kaški. sremski in banatski 98—102- Fižol: ™ ' •"•'J^*'* ■'•»■'-i'"' >">■"" ■»"■■j" ■>■"• j hasKi. sremsKi m pamatsicT vs— Bosak, dr. Davidovič in Hamdija Kurbego- 1 baški in sremski beli 16750—172o0. Beg s skrinjo Legende in dejstva o davni zgodovini Abesinije - Krščanstvo v poganski deželi - Razdor jezuitov - Prvi veliki poraz Evrope Zgodovinski začetki Abesinije so zakriti v meglo legend. Te pravijo, da je ustanovitelj države eden sinov svetopisemskega Hama. Osnoval je kraljestvo v Aksumu, najstarejši abesinski prestolnici. Prav tako spada med legende zgodba, po kateri je bil kralj Menelik I. sin kralja Salomona in kraljice iz Sabe. 0 njem pravijo, da so ga vzgojili na jeruzalemskem dvoru in da je pribežal kot 19-leten mladenič s skrinjo zaveze v Abesinijo. Kakor je težko dognati, kako Je bilo točno s početki abesinske države, tako je gotovo, da je bila ta država že zgodaj pod vplivom arabsko - semitskega kulturnega kroga, Adenski zaliv je blizu, z navadnim čolnom je mogoče doseči staro Abesinijo brez nadaljnjega z južnega konca Arabije. Arabci sami prištevajo nekako od 3. stoletja pred našim štetjem Abesinijo med področja svojega vpliva. Grški brodarji so odkrili Abesinijo tedaj, ko so raziskovali Rdeče morje. Ko so Rimljani vladali nad Aleksandrijo. so bili v živih trgovinskih stikih s to deželo, uva žali so iz nje slonovino, zlato, dragocen les in živalske kože. Nekaj časa je prevladoval židovski vpliv- Nekako v času cesarja Konstantina so se pojavili prvi krščanski vplivi. Pozneje so prišli misionarji iz Egipta v deželo. Utrdili so tu krščanski nauk v njegovi monofizitski obliki. V iej obliki se je ohranil do današnjega dne. To seveda ni šlo brez trdih bojev. Bkspan-zivni islam je prodrl tudi v Abesinijo. Sprva ni imel velikih uspehov-toda aksumska vladarska hiša ni mogla ohraniti enotnosti države. Začeli so se težki notranji spori. Židovski rodovi so spet prevladali in 1. 92o. je neka regentka po imenu Judit (ali po drugi verziji Ester) imela oblast, sledilo pa ji je enajst drugih židovskih vladarjev, dokler ni l. 1255 Ikon-Amlak knez iz noe obnovil prejšnji red- Kakšnih dve sto let so se potem še borili krščanski in moha-medanski Abesinci med seboj, zdaj so zmagovali ti. zdaj drugi. Za Časa plovb' okoli sveta je »civilizirajoča Evropa« postala spet pozorna na deželo. Skoraj vsa dejanja »civilizacije« so se oblačila v ideologični plašč, da je treba ponesti pravo krščanstvo v pogansko deželo Kako se je začudila prva portugalska ekspedicija, ko je okrog 1. 1490. obiskala Abesinijo in je tu našla staro, ustaljsno krščansko cerkev! Pedro de Covilham, vodja Portugalcev in odposlanec kralja Ivana, se je zato zadovoljil s trgovinskimi stiki. Tako je Abesiniji začasno ostalo prihranjeno klanje, ki se je vršilo drugače vedno pod zastavo svetega križa, v Mehiki kakor v Peruju, na San Salvadorju kakor v Indiji. Abesinskim kraljem portugalska pomoč ni bila nezaželjena. Bvropci so obljubili pomoč proti mohamedancem- L. 1515. je prišlo do pogodbe med abesinsko vladarico Heleno in portugalskim kraljem Emanuelom. Portugalci so smeli v dežele poslati katoliške misionarje. Ta zveza sp je morala končati s kr^jo. Nestrpnost portugalskega klera ni mogla dopustiti katoliškega ln koptškega zanimivosti Pod samostanom oo. frančiškanov pri Gorici počivajo zdaj zopet kosti Eourbonov krščanstva v mirnem sožitju. Dokler so bile vse sile naperjene v obrambo proti islamu, je ta nestrpnost rasla podtalno. Toda ko je v začetku 17. stoletja prihajalo obenem s portugalskimi vojščaki čedalje več jezuitov v deželo, je plamen verske in državljanske vojne živo vzgorel. Abesinski vladar Suzenjos je proti volji svojega ljudstva rimsko cerkev brez pridržka priznal. To je bilo 1. 1626. Prišlo je do šestletne vojne, v kateri se je ljudsko ogorčenje obrnilo proti nasilnim jezuitskim metodam. Suzenjos se je moral prestolu odpovedati. Njegov naslednik Fazilidas je obnovil monofizitsko krščanstvo. Katoliške misonarje so pregnali. To je bil prvi veliki poraz Evrope v Abesiniji. Poldrugo stoletje ni bilo potem skoraj nobenega Evropc-a več v Abesinijo. Abe-sinija se je obdala z zidom. Tišjemu krščanstvu, kj je samo psevdonim za imperializem je prvič zaprla vrata. Spomladi ne sedajte na zemlja! Ko prične sonce toplo sijati in se je narava odela v zeleno oblačilo, sili človeka na prosto. To je čas izletov in sprehodov. Pri tem se cesto dogaja, da utrujeni izletniki sedejo na tla, meneč da je tudi zemlja spomladi tako segreta kakor znak. Posebno če so pregreti, jim postane takšen počitek lahko zelo škodljiv, kajti zemlja je sedaj v resnici še vedno hladna in vlažna. Telesu odjemlje razmeroma dosti toplote, s tem nasitane dispozicija za vdor bakterij in stanje, ki go imenujemo »prehlad«, je gotovo. Zato spomladi nikoli ne sedajte na gola tla! Nemški kancelar Hitler v taborišču za vzgojo bodočih voditeljev nemgfcegs naroda, kjer čestita kandidatom za elitno jedro ljudstva k doseženim uspehom Kitajski zid proti naravnim katastrofam V Ameriki bodo nasaditi okolu 40 milijonov dreves Se te dni pričnejo v Ameriki z ogromnim saditvenrim delom. V ozemlju, ki meri okroglo 2000 km v dolžino in 150 km v širino, bodo zasadili nič manj nego 40 milijonov dreves, da zaščitijo ogromne predele Dakofce, Nebraske, Kansasa in Oklo-hame pred uničujočim vplivom klimatskih katastrof. Ta drevesa bodo pravi »zeleni kitajski zid« proti silnim peščenim viharjem, ki razsajajo poleti preko teh predelov, uničujejo ČTede, morijo ljudi in spreminjajo plodna ozemlja v puščavo, ki se čedalje bolj širi proti a meri kan skem u vzhodu. Ozemlje, ld naj ga zavaruje ta zeleni zid, je eno izmed najbolj plodovitih in predstavlja v normalnih letih važen del ameriške žitne zakladnice. Zal, pa je v zadnjih sedmih letih tam le malo deževalo in Leto* poteče sto let, od kar je umrl zadnji francoski kralj iz rodbine Bourbonov in ta dogodek je obrnil pozornost sveta na usodo kostanj eviškega samostana pri Gorici, v katerem so pokopali Karla X., vojvodo Angoulemskega in njegovo ženo, hčer Lu d o vika XVI., grofa Chamborda, njegovo ženo in vojvodi njo Parmsko. Samostan je med svetovno vojno bil tarča topniškega ognja in je bul samo še razvalina. Še med vojno so krste z Borbonoi prepeljali na Dunaj, kjer so jih položili h karmelitom v Doblingu. Pred štirimi leti sta se začela vojvoda Franc Bourbon-Parm-ski m italijanska vlada pogajati za prenos teW krst v Kostanjevico, kjer so samostan med tem na novo pozidali. V septembru Egiptski kralj Fuad Pokojni egiptski kralj Ahmed Fuad, sin kediva Izmaela paše, potomca albanskega polkovodca Mohameda Alija, ki je od Napoleonovih časov vladal deželam ob Nilu Naslednik pokojnega kralja Fuad a, princ F a r u k, ko mu je bilo sedem let. Zdaj je že v 17. letu, vendar bo zaradi njegove mladoletnosti vodil državo regentski svet. Dete, ki ga drži princ Faruk tukaj v naročju, je princesa Faika, kJ ji je bilo komaj sedem mesecev istega leta so prepeljali petorico težkih mram ornih sarkofagov in parmski sarkofag iz bakra v Gorico. Kostanjeviški samostan se dviga, kakor znano, na pomolu krasnega gričevja za goriškim gradom in ga je grof Matija Turn-ski 1. 1630. prepustil karmebitskemu redu. Med francosko revolucijo je bila Gorica pribežališče številnih francoskih emigrin-tov. Mnogo duhovnikov, ki je republiki odreklo prisego, se je zateklo tja. L. 1811. so samostan prevzeli frančiškani. Samostanska kripta je bila že tedaj namenjena za poslednje počivališče goriškega plemstva. Ko je kralj Karel X. pri Gorici umrl, so ga na njegovo lastno željo pokopali v Kostanjevici in s tem je postala ta grobnica počivališče Bourboncev. Karlu X. je sledil Ludovik, njegov sin, vojvoda Angoulemski, ki je umrl 1844. v Gorici. Sedem let pozneje je umrla njegova žena, Marija Terezija, hči Marije An-toinette. Kot otrok je delila Marija Terezija usodo svojih staršev v ujetništvu v Templu. Umrla je v Frohsdorfu pri Dunajskem Novem mestu. Po njej so položili v kostanjeviško grobnico k večnemu počitku L 1864. vojvodinjo Parmsko, sestro grofa Chambordskega. Končno je umrl 1. 1883. v Frohsdorfu še grof Chambordski, loi se je imenoval Henrika V., in so ga isto tako prenesli v Kostanjevico. Njegova vdova je prebila svoja zadnja leta v Gorici, kjer je umrla trii leta pozneje. Ko so pretenden-ta prepeljali v Gorico, so njegovi pristaši prinesli s Francoskega domače zemlje, da ba v njej počival. Poleg njegovega sarkofaga je stala zgodovinska zastava, ki so jo izdelali po njegovem naročilu po njegovem manifestu 5. julija 1871., zastava, ka je njegove, drugače ugodne šanse p-okapala, ker se mož ni mogel sprijazniti s francosko tri-koloro. Bouifoonska grobnica leži pod pres-biterijem samostanske cerkve in vanjo do-speš po podzemeljskem hodniku, ki je zavarovan z dvemi železnimi vrati. Kot ku-riozum je še pripomniti, da je Karel X. brokat, rese in zlate čope bourbonskega prestola daroval goriškemu knezoškofu, da bi s temi ostanka pretekle slave okrasil baldahin za procesijo na Telovo. Pobegli letalec Francoski letalec D r o u 11 i e t je te dr.i z letalom pobegnil iz Francije neznano kam, pravijo pa, da je odletel k negušu v Abesinijo Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno slabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, zdravi z uspehom naše najmočnejše pri-rodno ogljikovo mineralno Radensko kopališče, Slatina Radenci (pri Mariboru). Od 15. maja vozi direkten vagon iz Ljubljane do Radencev brez prestopa. — Iz Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj. Usmrtil se je z zlato kroglo Originalen samomor v Kanadi Harry M. Bonses, znan kanadski borzni špekulant, si je znal v letih prosperitete s spretnimi transakcijami pridobiti ogromno imetje. Toda te dni so ga našli v nekem odličnem hotelu v okolici Toronta ustreljenega. Policija je spočetka menila, da je bil postal žrtev razbojnikov, naslednji dan pa so prijeli njegovi prijatelji, kakor tudi preiskovalna oblast poslovilna pisma, v katerih je Bone« izjavljal, da se pripravlja na izvršitev Bamomora, Življenje mu ne more nuditi ničesar več, postalo mu je odveč in tako hoče prostovoljno oditi. Bone« je bil vedno čudak. Tako je najel pred nekoliko leti sto let staro hišo, ki so jo menili podreti, in jo je s težkim denarjem popravil ter na novo opremil samo zato, da je za svoj 50. rojstni dan povabil vse svoje prijatelje na slavnostno gostijo. Pri obdukciji njegovega trupla niso bili zato prav nič presenečeni, ko so odkrili, da si je bil tudi življenje končal na čudaški način. V njegovih možganih so našli namreč zlato kroglo. Tudi smrt si je Bone« zelo drago plačal, nabil je orožje s kroglo, Vojni dokumenti angleškega kralja Kralj Edvard VIII. je daroval Britskemu muzeju svoj vojni dnevnik, zemljepisne karte in druge dokumente, ki jih je uporabljal med vojno kot častnik Med drugim je tudi pismo, v katerem je pokojni kralj Jurji V. prosil generala gardnega polka, v katerem je služil princ Edvard, naj z njegovim sinom, Waleškim princem, ne ravna prav nič drugače nego z vsemi ostalimi častniki polka. Primorske ki so jo morali izdelati nalašč zanj. Njegov brat. ki je bil dolgo let njegov družabnik, je končal isto tako s samomorom. Kakor Harry je hotel tudi on svetu po svoji smrti postreči s senzacijo in si je odprl žilo z nožem iz kamene dobe. Navzlic temu, da sta brata na takšen način »postavila rekord«, kar se tiče smrti, pa bosta čez kratko pozabljena, kakor da ju nikoli ni bilo. ............................. Najlepši otroški nasmeh V Parizu so priredili tekmo otrok z najlepšim nasmeškom. Prvo nagrado so prisodili petletni Frančiški Lonalevi Nevarni biki in gledalci Med neko bikoborbo v španskem mestu Caramanchelu. je bik prekucnil bikoborca Joeja. Sprva so menili, da je mož težko poškodovan, ko se je pa dvignil in se je pripravil, da bika zabode, so planili gledalci v areno in zvezali bika k ba-rieri, da bi ohranili žival živo. Morali so množici ugoditi in spraviti v areno novega bika. Med bikoborbami v Valenciji je bik težko poškodoval Antonija GaTcia, ki je pod imenom M ara vil'a zelo znan bikoborec. Težko jc bil |>oškodovan tudi bikoborec Manolo Martinez. Mlada vlomilca ob Vrbskem jezeru Neka orožniška patrulja je v gozdovju ob Vrbskem jezeru, nad slovito Črno pečjo, odkrila dva dečka, ki sta bila že pred časom izginila iz Linza in sta tu živela romantično razbojniško življenje. Gre za 14-letnega Walterja Hennetmayerja in 15-letnega Helmuta Heinza Miillerja. Pobegnila sta bila s kolesi iz mladinskega zavetišča in priromala skozi Gornjo Štajersko na Koroško. V gozdu sta si uredila udoben stan v neki jami. Vhod v jamo sta zakrila z vejami, deske, s katerimi sta opremila notranjost jame, sta si bila uplenila z vlomom. Da sta dobila kaj za pod zobe, sta ponoči potovala do Celovca, kjer sta vlomila celo v neko mlekarno. Izročili so ju sodišču v Celovcu. Najbolje plačani ameriški nameščenec Ameriški davčni uradi predelujejo in pregledujejo ta čas davčne prijave za preteklo leto. V naslednjih mesecih bodo pregledali prijave milijonarjev in podjetnikov, sedaj pa se bavi jo z dohodki poedinih nameščencev. Kakor je razvidno iz neke statistike je najbolje plačani ameriški nameščenec Thomas Watson, predsednik Mednarodne družbe pisalnih strojev. Lansko leto je mož zaslužil 364.532 dolarjev ali skoraj 1000 dolarjev na dan ... Heinrich Mann — čsL državljan Kakor poroča(jo iz Marseilki, je j>rišel te dni h tamkajšnjemu češkoslovaškemu generalnemu konzulu Vavri nemški pisatelj emigranit Heinrich Mann in položil svečano prisego kot nov češkoslovaški državljan. Mann je že pred časom zaprosil češkoslovaško državljanstvo- dragocena zgornja zemeljska plast se je spremenila pod vplivom suše in pripeka-jočega sonca v prah. ki so ga viharji zadnjih dveh let odnašali da'sč stran, celo do atlantske obale, tako da je postajalo obdelovanje teh predelov nemogoče. Ameriška gozdna uprava, ki sd je nadela za nalogo nasaditev tako obsežnega kompleksa z drevjem in ima v načrtu tudi preskrbo zadostnih ko'ičin vode za namakanje z ogromnimi vodnimi skladišči, je dala nasaditi že 6 milijonov dreves in vzdržuje 30 ogromnih drevesnic, v katerih gojijo le drevesa v navedeni namen. Tnsofi mož, ki bi bili drugače brez dela. bodo imeli zaslužek z nasad it vi jo 40 milijonov dreves. Presaditev možganov Sedaj je uspelo presaditi tudn možgane iz ene glave v druigo. Seveda predstavljata poskusne živali pri tem eksperimentu žaba in krastača, toda čudež ni zavoljo tega nič manjša. Prof. Gdersburg iz Vroclova je poskusil to presaditev in sicer na mladih živalih v stadiju paglavcev. Ko je mlada žaba s krastačinimd možgani zrasla, je izkazala razne lastnosti krastač. Tako je star ra snov za romanc postala resnica, čeprav na svoj način. Staviska izgnana iz Amerike Arleta Staviska, vdova po francoskem ve-lesleparju, je nastopala, kakor znano, kot revijska plesalka in maneken v New Yorku. Sedaj so jo iz Amerike izgnali. Tega izgona niso odredile priseljeniške oblasti, temveč oblasti, ki skrbe za javno moralo. Seveda so vsi reporterji skušali zvedeti, kakšne nravstvene grehe si je neferečnica prav za prav naprtila, toda doslej niso mogli zvedeti ničesar, ker je Arleta v Zedinjenih državah živela popolnoma zase. Bolnišnica izpod neba Rusko letalstvo je pred nekoliko dnevi izvršilo uspešni poskus, da bi kompleten lazaret z zdravniki, strežnicami in vsemi pripomočki spravilo na določen kraj in ga spustilo tam s padali na tla. Dve veliki letali Rdečega križa sta si bili natovorili v ta namen 20 zdravnikov in bolniških strežnic, potrebne omare z instrumenti, obveze, postelje. operacijske mize L t. d. Nad prieta>-jališčem sta letali krožili toliko časa. dokler ni odskočilo vse osebje s padali, potem » za njim spustili s padali tudi v*e potrebne reči. Poskus je potekel brez najmanjše nezgode in že nekoliko ur pozneje je bila vojna bolnišnica sposobna v redu delali. Telefonska zveza New York — Moskva Te dni so uresničili telefonsko zvezo med Moskvo in New Yorkom. Ta zveza, gre preko Londona, ki je z rusko prestolnico zvezan z direktnim vodom. Iz Londona se pogovori radiotelefonično odpravljajo v New York. Zveza še ni javna, ker hočejo najprvo napraviti še nekoliko poskusov. Ko jo otvorijo, bodo imeli v Rusiji možnost, da govore telefonično tudi z drugimi ameriškimi mesti. ANEKDOTA Na lozanski konferenci, kier 90 sklenili demilitarizacijo Dardanel, se ie lord Cur-zon bolj trdovratno s Turki, ki so bifi premagali Grke. za številne sporne otoke- Sloviti državnik se s teh poeaiani najrajši spominja tega, da mu je uspelo Grkom vrniti otok Imbros. in sicer z utemeljitvijo, kii je zabeležena v aktih, da ie to edini kotiček na svetu, kjer še govore atiški optativ. VSAK DAN ENA »Veš, zaščitil sem si obraz zategadelj, ker je ščene vsako jutro polizalo obraz in me zbudilo iz najslajšega sna.« (*Everybo<*ys Kulturni pregled Glasbena vzgoja kot kulturni problem Prof. Ivan Repovi, ki ae je udeležil I. mednarodnega kongresa za glasben« vzgojo v Pragi (4—9. t m.), nam je poslal obsežno, veatoo izdelano poročilo o poteku tega pomembnega kongresa. Zal da ga lahko objavimo samo v izvlečku- Želeti bi bik), da celotno poročilo izide v strokovni reviji. Izvleček iz spisa prof. Repovsa je priredilo uredništvo. Predsednik praške Družbe za glasbeno vzgojo (společnost pro hudebni vychovu). zunanji minister dr- Kamil Krofta je v svojem otvoritvenem govoru najboljše označil smotre te družbe, ki je že po enoletnem obstoju priredila mednarodni kongres, in namen kongresa, na kaiterem je bilo zastopanih 14 držav. Dejal je med drugim, da gre za vprašanja glasbene vzgoje otrok, mladine in odraslih, za gojitev im razvoj muzikalnositi sploh ter njenega pomena za splošno duševno življenje. Poudaril je, da skuša praška družba z izvrševamiem teh nalog doprinesti svoj delež k zbližaniu mednarodnega skupnega duševnega dela- Da so se te pobude lotili baš Čehi, je v nemali meri_ zasluga silnega razmaha glasbe v vsem češkoslovaškem narodnem živi jen iu in tudi v najširših ljudskih plasteh Že sit ar i Cehi so imeli raznovrstne pevska kniige. tako zva-ne cancionale, ki so bili duševna hrama vsega ljudstva in na.iboliše sredstvo glasbene vzgoie tudi v vsakdamiem življenju 1z rodu teh pevcev je izšel slavni Komen-Značilno je, ie deial minister K-rofta. da se vrši prvi mednarodni kongres za glasbeno vzgojo v resnem času. ko narodi ogražaio drug drugega, a zavedajmo se. da nam ie glasba krervtev srca im duševna potreba tudi v labirintu političnega živi ienja. Na kongresu smo slišali dolgo vrsito poučnih in podmetnih predavani o glasbeni vzgoji im vseh njenih problemih ter referatov o nje stanju v posameznih državah. Naii omenimo samo nekatera predavanja in referate. Znameniti biograf Smetane _ in Masarvka, umiv. prof. dr. Zdenko Nejedltf je imel uvodmo predavanje o nalogah in ciljih glasbene vzgoje. Dandanes stremimo po tem, da na i se v slehernem človeku vzbudi muzikalnost, smoter pa nam bodi. dn nai bo tudi vsak človek deležem glasbene izobrazbe- Vzgoja z glasbo naj bo poglavitno sredstvo za popolni estetsk' razvoj Človeštva Predavatelj ie naštel vrsto primerov. ki kažejo, kako nai pridemo do prave in sodobne estetske vzgoje. O glasbeni vzgoji na češkoslovaškem je poročal univ. prof- dT. V. Helfert iz Brna; njegovo poročilo sita izpopolnila še prof. dr Orel glede Slovakov in Podkar-paitske Rusije, prof. dir. Beckimg pa glede nemških pokrajin CSR- Dr. Helfert je govoril tudi o oboih vprašanjih. Napačno bi bilo ločiti glasbeno vzgojo od splošne izobrazbe — je izvajal — kajti le-ta mora biti najtesneje zvezana z glasbo odnosno gloisba 6 splošno vzgojo in preko nje z vsem narodovim življenjem. Glasbena vzgoja naj vidi v glasbi visoko kulturno dobrino, ki nam ne bodi zgolj razvedrilo, marveč nekaj višjega, izredno odgovornega. ka "kor so na pr. literatura, likovna umetnost in znanost. V sleherni duši živi muzikalni element, ki ima moralno silo, da preobrazi človeka v boljše bitie. Glasbena vzgoja bodi potemtakem nekak protiutež enostranski i nit el ektu al nosit i današnje splošne vzgoje. O glasbeni vzgoji v Jugoslaviji je poročal umiv. prof. dr. Miloje Milojevič iz Beograda, ki je bi! na kongresu službeni delegat Jugoslavije. Pričakovali sem, da bo predavatelj podal zaokrožen oris naše glasbene vzgoje in glasbene kulture sploh ter da bo pri tem upošteval tudi zgodovinsko— razvojni mocnenit naše severoza-padne in južnovzhodne, posebej še narodne in sodobne glasbe, ki ima glede na glasbeni razvoj drugih narodov močno karakterističen značaj- Tudi naša sodobna šolska glasbena pedagogika bi bila vredna prikaza, saj iprav nič ne zaostaja za drugimi narodi, če celo nekaterih ne prekaša. Prof. dr- Milojevič pa si je bil izbral vse kaj drugega: podal je tabelaričen pregled naših zasebnih in državnih glasbenih šol, pTedočil je učne načrte posameznih šol in poudaril niih splošni vzgojni smoter. Vsekalko bi naša glasbena vzgoja, bodisi na stopnji osnovne in srednje, bodisi na stopmii strokovne šole zaslužila glede svojih učnih metod in pravilne razdelitve tvanine kritično razpravo toda na drugem mestu, ne pa pred mednarodnim fororn. O mladinski glasbi im mladinskih zborih v Jugoslaviji je imel po kongresnem programu poročati prof. Emil Adamič, ki je pa pripovedovali le o nastanku, razvoju in delovanju »Trboveljskega slavčka«. Ker pa ta mladinski zbor nj zastopal Trbovelj, marveč Jugoslavijo, bi bilo po mojem treba na kongresu podati celotno sliko razvoja mladinske glasbe im mladinskih zbo-r<>v v širšem smislu. Iz 'Adamičevega referata bi utegnil nepouč« ni mednarodni forum sklepati, da so %ri nas mladinski zbori nesitali šele z ustanovitvijo »Slavčka«, torej pred petimi leti in da se do »Slavčkov« ni nihče izmed učiteljstva brigal za glasbeno vzgojo naše mladine. Dobro vemo, kako je prejšnja generacija gojila mladinsko petje, a vemo tudi. kako se je po vojni razvilo šolsko petje in koliko mladinskih zborov je delovalo ne samo pri nas na Slovenskem, marveč tudi drugod v drža/vi že prvo desetletje po vojni. To so deisftva. ki jih me kaže prikrivati, tembolj, ker vemo. da v kulturnem razvoju ne nastaja nobena doba brez neke tradicije in da ni tradicije, če ni smotrno organiziranega kulta Glasbeno vzgojo v Švici je kritično prikazal direktor S. Fisch. V tej deželi zavisi vsa glasbena vzgoja od elementarne stopnje, ki se naslanja na narodno pesem; ž njo začenjajo pouk in ga dosledno nadaljujejo v tem pravcu. Na glasbeno vzgojo v vseh šolah polagajo Švicarji veliko važnost. Kot pripomoček se je posebno razširilo igranje mladine na flavto ki si jih izdelujejo iz bambusa učenci sami Učenci igrajo na različnih flavtah narodne pesmi in ustvarjajo predigre im po-igTe. Ta naaim glasbene vzgoje se goji tudi izvem šol v raznih klubih, ki obenem vzdržujejo tesno vez podeželja z mesti-Vzlic modernim pridobitvam in sodobnim sbrujam se v Švici mnogo goji domače nnaskaremja. Direktor V. Gehrels iz Amsterdama je z učenci ljudske glasbene šole praktično pokazal emoumi glasbeni poduk na Ho-landskem. Njihov učni postop se naslanja na tako zvamo toniko in 6toji nekoliko pod Dalcroczejevim vplivom; vseka ko podaja otroku nazorne predstave elementarnih glasbenih pojmov. Prednost njihove šole je. da glasbena vzgoja ne sloni samo na pesmi, marveč goje pesem v tesni zvezi s teorijo in intonacijo. Težko da bi imela katera država v Evropi tako sistematično urejen glasbeni pouk na vseh šolskih stopnjah, kakor ga ima Romunija. Prof. G. Brelazul je dal zares pregledno sliko njihove glasbene vzgoje. J. Dalcroze iz Ženeve je na kongresu podrobno razložil svojo slovečo metodo in jo nazorno predočil z učenkami: Njegova metoda sloni le na ritmiki im se v vsem učnem postopu in načinu tesno združuje z ritmično gimnastiko. Omeniti je še predavanje prof- A. Habe (Praga), ki je zagovarjal strogo sodobnost v glasbi in avstrijskega delegata K. von Blatza, ki je filozofsko razglabljal glasbeno vzgojo na zasebnih (Steinerjevih) šolah. Dalje so poročali: Olga Samaroff— Stokowski o glasbeni vzgoji v Ameriki, univ. prof- C. Sachs o Franciji (zagovarjal je zlasti glasbeni pouk z gramofonskimi ploščami), dr. E. Dent, miss Ibberson, Rob. Mayer im Ch. Smith pa o Angliji- Diskusija o teh predavanjih in referatih je prinesla mnogo zanimivega in vzpodbudnega. Omeniti ie še izvajanja skladatelja E. Kreneka (kaj pričakuje skladatelj od glasbene vzgoje in kaj glasbena vzgoja od skladateljev), prof Ke-stenberga (o novi glasbeni vzgoji v teoriji im praksi), Ane Lechner (o m olivi čn cm predstavljanju in ustvarjanju otroških pesmi). prof- g. Moissla (o psihološko krožnem predstavljanju in sprejemanju glasbe). V celoti je bila poudarjena potreba mednarodnega združenja za glasbeno vzgojo im utemeljeno načelo dveh tipov glasbene vzgoje (za glasbeno udejstvovan je ter za razumno poslušanje muzike in zavestno ljubezen do nje). Sprejeti so bili tudi konkretni načrti za preusmeritev in poglobitev glasbene vzgoje. Za vzgojo re-cepfcivne muzikalnositi, ki ie naivažme!ša, se zahteva obvezen glasbeni pouk v vseh šolah in vseh razredih od 6-18 leta. Pri tem je petje najzanesljivejši metodični pripomoček: treba pa ga je smotrno naslanjati na teoretično znanje ter glasbeno estetiko im zgodovino. Opomba uredništva: Iz poročila smo zaradi pomanjkanja prostora izpustili omembe posameznih glasbenih produkcij, tudi onih, ki so bile združen« z referati. Tako je pričujoči nregled prof- Repovša omeien le na teoretično stram kongresnega delovanja. Knjiga o srednji Evropi Praška založba »Orbis« je pravkar izdala 260 strani obsegajoči spis nemškega publicista dr. Gerharda Schacherja »Mitteleuro^a und die westliche Welt«. Piščevo stališče jasno označuje že 1. poglavje, ki se začenja s podčrtano ugotovitvijo; ^Srednja Evropa je postala poleg Daljnega Vzhoda eno najnevarnejših ognjišč križec. To se pravd; srednja Evropa je bolna in s svojim kritičnim stanjem ograža človeštvo. Zato se vsakomur, kdor razmišlja o tem kompleksu naše celine, najprej vsiljuje problem pravilne diagnoze. Za njo je potrebna metoda. Pisatelj jo najde v prvenstvu gospodarstva, torej v gospodarskem obravnavanju srednjeevropskih problemov, pri čemer navaja Rathe-nauove besede; »Gospodarstvo ie usoda«-Ureditev srednjeevropskih problemov je eden izmed osnovnih pogojev evropske konsolidacije im uspeha v borbi s svetovno gospodarsko krizo. S stvarno razčlembo na osnovi zdravega človeškega razuma in s trdnim prepričanjem, da stoii tudi za romantičnimi gesli raznih nezadovoljnežev in hujskačev gospodaski moment. prehaja avtor k poglavitnim problemom srednje Evrope. V sedmih zapovrstnih poglavjih obravnava dr. Schacher Malo antanto in njene posamezne države. Značilne so njegove karakteristike držav: Češkoslovaška mu ie srednjeevropski most na zapad, Jueoslavija enak most na Mediteran. Romunija na Balkan. V poglavju o Jugoslaviji se pisec zaustavlja pri poglavitnih problemih naše zunanje politike in nadovezuje nanje analizo jugoslovenske zunanje trgovine, prihajajoč k sklepu, da bi bilo potrebno zbližanie med Malo antanto, s katero je Jugoslavija nerazdružno zvezama in Italijo (z njenima zaveznicama Avstrijo in Madžarsko). Nadaljnji del knjige je posvečen rimskemu paktu in kompleksu srednleevropskih problemov, ki se dotikajo Italiie, Avstrije in Madžarske. Poglavje o avstrijskem problemu je tu zaradi svoje neposredne in sveže aktualnosti posebno zanimivo. Pisec vidi v avstrijskem problemu evropsko vprašanje im smatra, da ga bo treba rešiti s sporazumom med obema konstruktivnima silama v srednji Evropi: Malo antanto in državami Rimskega pakta, ter- ob sodelovanju zapadnih držav. Tri nadaljnja poglavja obravnavajo destruktivne sile: Habsburško vprašanje. An-schluss in ogrski revizionizem. Duhovito razglablja avtor srednjeevropske gospodarske probleme in prepričevalno dokazuje, da od ureditve teh problemov zavisita tudi mir in bodoče blagostanje zapadnih držav. Prav zaradi tega je potrebno sodelovanje zapada, a ne v smislu nevzdržne delitve interesnih sfer in diplomatskih spletk, marveč na osnovi realnega in razumnega obnovitvenega programa, ki izkliučuie destruktivne tendence in sleherno politiko teritorialnega revizionizma. j-Daite srednjeevropskim narodom možnost, da tzgrade do kraja svoje na zapadnih ideiah ustanovljene države in razvijejo vse svoje gospodarske sile, pa boste spoznali, da je bil oo tej poti stoijen najvažnejši korak za dokončno zmago nad evropsko krizo« kliče avtor zapadu Ali bo uslišan? Angleški prevod te knjige z uvodom W. Steeda bo tako pojmovani problem srednje Evrope približal javnemu mnenju Velike Britanije — Ob koncu kniige so dodani teksti najvažnejših paktov. V množici današnje politične literatura je Schacherjeva knjiga o srednji Evropi vredna največje pozornosti: v nji je vsak problem razumno preudarjea ia sleherna rešitev zahteva mirno razsodnost fitatelja. Za takega čitatelja bo solidno napisana in s prepričevalnimi argumenti podprta knjiga mikavno štivo. Težko je 6amo, da takle razsoden Srednjeevropec dandanes kaj malo odločuje v usodno nevarnih sporih med narodi. Težkoče so v znatni meri psihološkega značaja, pa niso samo duševna transpo-zicija gospodarskega nezadovoljstva, marveč nemalo tudi odraz biološkega in čuvstve-nega demonizina (rasna nasprotia, želja po maščevanju i. dr.) in celotnemu interesu ljudstev nasprotujočega interesa vladajočih slojev. Pisec ni pokazal, kako naj bi za-padne sile obvladale te irracionalne prvke srednjeevropske krize. Kaiti tudi oni so usodnost. — Iz Julijske Krajine Usoda tolminskega študenta Tolminske študente preganja zla usodi. Kar jih je učiteljev so nameščeni po tujih krajih, daleč od svojih ljudi. Mnogo se jih je izselilo preko meje, drugi pa so ostali doma brez pravega posla in zaslužka. Usoda teh je skoraj da še najbolj žalostna- Malone vsakogar izmed njih zadene roka Italijanske pravice in mora v konfinacijo. če že ne v ječo. Koncem decembra preteklega leta je bil v Šempasu pri Gorici na neko ovadbo nenadoma aretiran 28-letni France Batič. Tudi on je bil pred leti tolminski študent. Odvedli so ga v goriške zapore, kjer je šele izvedel, da je osumljen cele vrste najrazličnejših zločinov. Nobenega mu ni bilo mogoče dokazati. Preiskava se je po dobrih dveh mesecih zaključila. Pričakovati je bilo, da ga bodo spet izpustili in poslali domov, toda sodišče ga je na zahtevo političnih oblasti izročilo goriški konfinacijski policiji. Batič je obsojen na 3 leta konfimacije. Zaenkrat še ni znano, kam so ga odvedli. Kakor rečeno, je bil aretiran na nekoovad-to. Izvedelo se je, da je bila izvršena iz osebnega sovraštva in maščevanja. Aretacije v Idriji Policijski agenti v Idriji so pretekli četrtek nenadoma v nekem lokalu aretirali 36-letnega Ivana Bernjaka. 30-letnega Antona Sternerja. 32-letnega Franca Pavlovčiča in 35-letnega Franceta Vončino. Pravijo, da so v gostilni izžvižgali družbo, ki je prepevala italijanske nacionalne pesmi. Po prvem zaslišanju na policijskem komisari-jatu so jih pridržali v zaporih in bodo bržkone iz političnih razlogov postavljeni pred sodišče. - Drobne novice Pred goriškim sodiščem je bil pretekli četrtek obsojen pogojno na leto dni zapora in plačilo sodnih stroškov 23-letni France Marušič, ker se pravočasno ni prijavil k naboru- 211etni Italijan Avvenire Gressani je bil istega dne zaradi istega prestopka obsojen pogojno na 2 meseca zapora. y Cerknem so karabinjerji aretirali 21-letnega Rudolfa Goljo iz Tirebenč. Golja je ilegalno odšel preko meje, a se je pred kratkim vrnil. Medtem je bil zaradi bega čez mejo obsojen na 3 mesece ječe- Odvedli so ga v tolminske zapore. Goriškemu sodišču je bil prijavljen zaradi bega čez mejo 21-letni mizar France Furlan iz Rihemberga. V Gorici se je v nedeljo mudil državni podtajnik pri prosvetnem ministrstvu Ricci. Otvoril je novi dom »mladih Italijank«. V Lovranu so pretekli torek otvorili fašistični dom, v katerem si je krajevna fašistična organizacija že uredila svoje društvene prostore in pisarno. V bližini Grahovega se je. kakor smo pred dnevi poročali, smrtno ponesrečil poljski delavec Leopold iz bližnje Koritnice. Bil je v službi pri Antonu Rutarju. ki ga pa ni zavaroval za primer nesreče ali smrti. Zato je bil RutaT sedaj prijavljen sodišču in bo. kakor kaže, ol.sojem na precejšnjo denarno globo. V Dolu nad Ajdovščino je v noči od preteklega torka na sredo do tal pogorela hiša kmečkega posestnika Antona Polanca. Vse njegovo imetje je popolnoma uničeno. Zgorelo mu je tudi zelo mmogo sena. Škoda znaša okrog 10.000 lir. RADIO Točne sporede vseh domačih io inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgib valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji «a radio, gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in hrezobvezno na ogled en izvod. Uprava: LJubljana, Knaf-Ijeva ulica 5. ★ Petek. 1. mam Ljubljana 11: Soldka ura; Mladina se klanja Mariji; Nastop učenk liceiske nar. šole- — 12: Operne predigre (plošče). — 12-45: Vreme, poročila. — 13; Čas spored, obvestila. — 13-15: Citre. mandoline, fcalalajke (plošče). — 13.45: Vreme, borza. — 18; Ženska ura. — 18.20; Ronny-jazz lera na ploščah. — 18.40; Delavska ura; Naloge slovenskega delavstva (g- Peraišek Franc). — 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila- — 19.30: Nac. ura- — 19.50- šmarnice (prenos iz cerkve sv. Cirila in Metoda). — 20.30: Maju v pozdrav! Pojo; edč. Poldka Zupanova, Jelka Igličeva. ga. Frančiška Bernot-Golobova, gdč. Vida Rudolfova in ga. Štrukelj-Verbičeva. — 22: Čas, vreme, poročila, spored- — 22-15; Vesela ura (Radio orkester). Beograd, 17; Narodna glasba. — 18.30: Klarinet. — 19.50; Orkestralen in pevski koncert. — 21: Prenos iz Zacrreba. — 22.30: Plošče. — Zagreb 17.15; Godalni kvartet — 20.30: Violinski koncert. — 21? Moški pevski kvartet. — 21.30: Tamburaški zbor. — 22-15: Plesna muzika. — Praea 19.10; Delavski koncert. — 20.05; Godba na pihala. — 20.40; Dvorakov večer. — 22.15: Plošče- — 22.30: Lahka godba. — Varšava 20: Simfoničen koncert. — 22-50- Lahka in plesna muzika. — Dunaj 11: Koncert ma ploščah. — 13: Orkestralen koncert- — 15.40; Schubertove komorne skladbe. — 16.10: Pesmi. — 17.05; Majski program. — 19.20: Pesmi. — 20.15; Koncert dunajskih filhai-monikov. — 22.25; Godba na pihala. — 23.45: Komorni koncert. — Berlin 18; Due-ti v petju in ljubezni. — 19: Koračnice in delavske pesmi. — 20- Orkestralen koncert. — 22; Prenos majskih manifestacij. — 23: Rudarske kapele igrajo. — 24: Lahka in plesna muzika. — Miinchen- Berlinski program. — Stuttgart; Berlinski program. ■— ŠPORT Lahkoatletski miting Primorja V soboto otvori Primorje na svojem igrišču letošnjo lahkoatletsko sezono s propagandnim lahkoatletskim mitingom. Prireditev bo zanimiva že zaradi tega, ker nastopajo letos prvič na tekališču gojenci lahkoatletskega športnega učitelja za dravsko banovino g. Kleina. ki z veliko vnemo in sposobnostjo vodi treninge po vsej banovini, njegovega dela sadovi pa se bodo šele sedaj videli- Atleti, ki so posečali treninge bolj pridno, se bodo predvsem skušali afirmirati, kajti 23. in 24. maja se vrši že prvo medmestno srečanje Gradec: Ljubljana v Gradcu. Na programu so nekatere zelo zanimive discipline, kakor n. pr. teki 300 m, 500 m, 1000 m in 3000 m. ki se pri nas zelo redko uvrščajo v program. Poleg klasične sprinterske proge 10o m sta na programu še dva zanimiva skoka; v višino in daljavo. kakor tudi dva meta; diska ln krogle. Juniorske discipline bodo pokazale, koliko so najmlajši sledili svojim starejšim tovarišem. ki z uspehom zavzemajo vodilna me- sta v lahkoatietskem športu Ljubljane. — Predvsem bodo zanimivi teki na aredn|a proge, v katerih se sestonejo odlični atleti Skušek, Gabršek, Czurda, Pleteriek, Žor-ga, Srakar, Goršek. Pogačnik itd-. Dolgo-progaši so že na državnem cross-eountry prvenstvu dokazali svojo odlično formo, zaradi česar se z napetostjo pričakuje srečanje med najboljšima jugoslovanskima dol-goprogašema Krevsom in Bručanom, kakor tudi torba za placement med brati Starman, Dolinškoin, Krpanom, Sradcarjen ml. itd. V disciplinah metov bo bres dvoma do-miniral najboljši naš metalec lni. Stepiž-nik. toda borba za ostala mesta bo zeta napeta med Seršetom. Jegličem in močno Ja-miorsko gardo Primorja. V skokih aa bo afirmiral najboljši jugoslovenski skaka? v višino Martini. Borba za ostala mesta bo med Zgurjem, Slanino, SveHkom itd. V skoku v daljavo gredo v borbo z enakimi izgledi Slapar Boleslav, Putinja, Malnarii, Korče. inž. Stepišnik itd. Pridite, ne bo vam žal, Poset vam omogoča tudi propagandno nizka vstopnina. Prvenstvo drugega razreda V nedeljo se je vršilo drugo kolo prvenstvenega tekmovanja, v katerem so se spoprijeli stari rivali. Poskus Jadrana, ki je organiziral celoten program, t. j. tri tekme na svotjem igrišču, se je srečno obnesel. Ob lepem solnčnem dnevu je preko 600 navdušenih simipi-tizer.iev spremljalo in bodrilo svoje ljub_ ljence v napetih .in izenačenih borbah za točke. Vse tekme so bile odigrane izredno ostro, vendar pa fair, kar je pripisati brez dvoma sodnikom, ki so vodili tekme izredno strogo. Prvenstvena tabela je sedaj tale: Slovan 9 5 2 0 24 : 7 16 Refka 9 7 0 2 19:10 14 Grafika 9 5 1 3 17:12 11 Mars 9 4 1 3 11:16 9 Jadran 9 4 0 4 21 :14 8 Svoboda 8 2 1 5 9:16 5 Sloga 7 115 8:18 3 Korotan 8 1 0 7 8 : 22 2 V tekmi Mars : Grafika, ka ie končaJa z zimago Marsa 2:1, se je Marsu posrečilo iztrgati Grafiki obe točki. Tekma je bila tehnično in kombinacijsko na dokaj lepi višini in sta bili obe moštvi izenačeni. V finisihu je Mars z lepim golom dosegel vodstvo ter s tem prišel na 4. mesto. V drugi tekmi Svoboda : Reka je Reka z rezultatom 2 :1 odpravila izredno borbeno razpoloženo Svobodo. ki je pairkrat tudi resno ogrožala svojega protivnika, ki v tej tekmi ni pokazal take iigre, kakor v prejšnjih svojih nastopih. V zadnji tekmi med Slovanom in Jadranom je Slovan zmagal z 2:0, vendar je Jadran pokazal igro, po kateri bi najmanje zaslužil neodločen rezultat, če ne celo zmago. Slovan je s svojo zmago obdržal svojo poziciio na vrhu tabele iSkaflni kleti«. Kluba naj določita po štiri starejše reditelje, ki se morajo javiti pol ure pred pri-četkom tekme službujočemu odborniku. Iz Laškega Cenjenemu občinstva v Lndkem ta okolici, vljudno naznanjam, da 1. maja prevzamem pekarno Plevanč (Herlah) v Laškem ter se najtopleje priporočam. Drago Zadravec gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek 30.: Prva legija Red Četrtek. Petek 1. maja: Zaprto Sobota 2. maja: Gozd. Premiera. Izven. * Prvi Ostrovski v ljubljanski drami V soboto 2. maja bo v drami premiera zabavne komedije >Gozd «ali »Sreča v Nesreči«, ki jo je spisal eden izmed največjih ruskih dramatikov. Komedija je polna veselih ta napetih prizorov. Zlasti bosta zanimala g. Cesar v vlogi zanosnega brezposelnega ko-mercijalnega trageda Genadija, ki so ga splošno imenovali Nesrečo, in g. Daneš T vlogi zvitega komika Arkoše. Glavno žensko vlogo graščakinjo Gurmižsko, veselo in zaljubljeno vdoVo pa igra ga. Nablocka, ki bo v tej vlogi spet imela priliko pokazati vse velike igralske sposobnosti ★ OPERA Začetek ob 20. mi Od četrtka dalje bo opera zaprta mradl gostovanja v Splitu. ★ Mariborske gledaligfee Četrtek, 30.: Direktor čampa. A. Petek. l.: Zaprto. Sobota. 2-; Ples v Savoyu. Gostuje Erika Druzovičeva. rl H U U H U PH mi UC i i i i i i i i i « n ■ i ■ i □ Preden se odločite sa nakup b parketov □ oglejte si zalogo prvovrstnega m&- □ teriala pri tvrdki JOS. R. PUH LJUBLJANA GradaSka nI. fit. ti. Telefon fit. 25-1*. n Zahtevajte cenik! iiiiiiinmiMMimi.,... t LIANA SANDEN: 1 VSE ZAVITKI' Roman »»Prosim vas, namažite že svoj pisalni stroj, kdo pa naj posluša to neznosno peke tanje,« de Georg ves besen. Tisti mah paketanje preneha. Georg sunkoma sede pokonci. Ves zmeden se ozre po hotelski sobi. A v tem trenutku, kn je pretrga! njegove sanje in ga do dobrega zdramil, v tej sekundi se rahli, peketajoči š krohot spet oglasi. Nekaj je torej le moralo biti, kar se mu je v sanjah pačilo v peket slabo namazanega stroja. Samo -zdaj je podoba, kakor da bi prihajalo od zunaj. Oči se mu zožijo: ali se ne giblje tamle. v mesečnem štirikotniku na balkonski ograji pred njegovim oknom, nekakšna hitra senca? Že spet je vresnllo! »Sipa v oknu,« se mu po bliskovo zasveti v možganih. Pod odejo se spusti s postelje in se splazi po preprogi k širokim vratom, ki vodijo iz sobe na stebreniik. Na pragu obstane in se potuhne. Spet vleče na uho, spet se plazi dalje Ste-brenlk Ima proti sosednji hotelski sobi ločilno steno v višini človeške postave. Georg se skrči stisne glavo ob to steno in čaka. Potem se mahoma zažene na ono stran. Preden se temna postava, ki znotraj sloni nad Dosteljo in prisluškuje, do dobrega zave, kaij je. jo že objame od zada; dvo- jica rok. Mož-zakriči. Georg mu s strahovito močjo uipogne komolce nazaj. »Nu, dečko,« pravi Georg s tihim glasom, polnim pritajene besnosti, »na ta prijem se nisi bil pripravil, jeli da ne? Tega se še nisi naučil; še nekaj sveta bo treba prehoditi, preden ga boš znal.« V tem neha šepetati in se hitro ozre. Bela otro-šika postavica se je vzravnaJa na veliki medeninasti postelji; s široko odprtimi očmi strmi v moža in zdajci zažene tenak in rezek vriše. Georg odtrga zastorni motvoz in zveže polne-zavestnemu možu izvite roke ter ga kakor pojaca vrže na tla. Najrajši bi mu kar vrat zavil — pogled na jo-kajooega. prestrašenega otroka mu lomi živce. To zbegano, majceno, plavolaso bitie je treba najprej pomiriti. »Ali. Maud. mala Maud. jaz sem — saj je vse dobro.« Nerodno jo boža po plavih laseh, ki so vsi skuštrani od spanja. »Ta ti ne stori nič žalega več. Takoj ga spravim iz sobe.« Otrok še vedno ne more odtrgati od groze razširjenih oči od stokajočega svežnja na tleh. Iz malih ustec se mu še vedno razlegajo brezsmisel-ni. tenki kriki. »Kje pa je tvoja varuška. Maud?« Georg plane k stranskim vratom. Čudovito trdno spanje mora imeti ta mršava Angležinja. 2e s tem. da je vobče na svetu, ga je odnekdaj jezila. Georg potrka. Otrok zdaj že tiše joče. Vnovič potrka. Nihče se ne oglasi. Georg toe prebudilo. Ali je bolna? Kje je miss Craokova?« »Pravkar .io iščem. Pa je menda ni doma. Zato leži v Maudkini sobi zvezan tat.« Temnolasa žena pri oknu odskoči. »Kaj leži — ?« »Vlomilec.« nestrpno ponovi Georg; »zato mala tako kriči.« Vitka, prožna postava spleza skozi okno in se. takisto kakor prej Georg. zavihti čez ločilno ste- no balkona, ki gre po vsem pročelju hotela. Baš ioJiko da Georg še prestreže to svetlo, gibko stvar v svileni piažami. Brez besede steče Renata Hartyjeva skozi prazno varuškino sobo v sosednjo, od koder prihaja iok; s pr .dušenim vzkriikom se spotakne ob zvezanega človeka, ki leži v kotu; in že sedi na robu postelje zraven jckax>čega otroka. »Nikar. Maudka, nikar.« Glas ji zveni čisto tiho, čisto globoko. Georg ni nikoli vedel, da utegne biti v tem posmehljivem, veselem glasu toliko tolažbe. »Nikar, nikar.« To je kakor napev, kakor enakomerna. mirna pesem. »Tiho, tiho.« Renata pr:-vije drhtečega otroka k sebi. »In zdaj naj Mauda lepo teže Ln zapre očke, dokler ne spravi gospod Gragert tistega grdega dedca v kraj. Maudka naj sploh ne gleda tja. Jaz pa sedem semkajle in se ne ganem nikamor, dokler se miss Crackova ne vrne.« Neskončno nežno in materinsko boža otroka po laseh, ped katerimi se skriva vroči, solzni obrazek. »•Dajte. Gragert.« Odločno pokaže z glavo na stokajočega, zvezanega moža. »Napravite že red. Dekletce se mi drugače ne bo pomirilo.« Georg se toplo ozre na ženo. ki sedi ob postelji; tako mu ie. kakor da bj ga samega božal ta topili, tolažilni glas. Hitro seže vlomilcu pod pazduhe :n ga postavi na noge. Neznanec ga pogleda z očmi. ki so polne strahu, bolečine in togote. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Din J.' v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanfa, tičoča se n&alili oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Dtn. lavek S Din. sa iifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vlnotoč pod vejo ge otvori 2. maja v Celjn. Gaberje »Livada«. 10622-18 Sli+žbodobi Beseda 1 Din. davek 3 Din. tu šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Krojaški mojstri dobe konfekcijsko delo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 0536-1 Frizerko prvovrstno, sprejmem za 4. maj. Zglasiti se od 3.—4., Cankarjevo nabrežje 3. 103)8-1 Pleskarja dobrega, poštenega in zali esl ivega. sprejmem. Rožna 'dolina, Cesta IV, Me-kinda pri mizarstvu »Sava«. 10604-4 Mizarja ali delavca zanesljivega, poštenega, za prevažanje pohištva, s hrano ali brez, sprejme itiipr-stvo »Sava c. Rožna dolina, Cesla IV. 10618-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejme takoj v stalno službo Dragan Lisac, Hrastnik. 10565-1 Samostojnega železninarja agilnega prodajalca, sprejmem na deželo, s hrano in stanovanjem v hiši. ZahU-v ke in prepise spričeval pod »Stalno dobro mesto« na ogl. odd. Jutra. Frizerko samo dobro moč, sprejme za takoj, s hrano in stanovanjem v hiši — salon Ple-tersek. Ptuj. iress-i Službe dobre, imamo takoj za kuharice. dekleta za vsa dela. natakarice, sobarice, začetnice. Javite se na Udruženje Udovica. Zasreb. Ilica 20, I. kat. Za odgovor 5 Din v znamkah. 10576-1 Dekle ki je vajena dela tudi' na vrtu, dobi takoj službo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10(315-1 Gospodična absolventka dvorazredne trgovske šole. zelo sposobna, pridna in poštena ter vsestransko popolnoma zanesljiva. želi kakršnokoli primerno službo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod .Tudi za majhno plačo«. 10600-1 Trgovskega sotrudnika z daljšo prakso. mešane stroke, prvo moč. ki okusno aranžira izložbe, sprejmem takoj ali 16. junija k ma-nufakturi in galanteriji. — Oskrba v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki pod šifro »Večja trgovina v mestu na deželi« na ocl. odd. Jutra. 10563-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din za lajanje aaslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din Trg. pomočnica mešane stroke, želi mesta. Vajena gostilne. Gre tudi na deželo. Nastop s 1. majem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 10562-2 Pekovski pomočnik s kolesom in vajenec, iščeta službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10567-3 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro i!' lajanje aaslova Din. Najmanjši znesek 17 Din Reprezentanta za Ljubljano in okolico, — iščemo za naše življenjske oddelke. Ustvarit« si eksi-tenoo. Ponudbe pod »Zava rovalnica 19« na podružnico Jutra Maribor. 10636-3 Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din. šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din Trgovskega potnika mlajšega, delavnega, dobro vpeljanega v tekstilni stroki, išče tekstilno podjetje za Slovenijo. Plača fiksna ali proti proviziji. Avto in šofer na razpolago. Izčrpne ponudbe s cur. vitae ter referencami in zahtevki na ogl. odd. Jutra pod značko Tekstilni strokovnjak«. 10569-5 Gospodična s 41etno pisarniško prakso, delavna in skromna, bi rada menjala službo pisarniške moči ali blagajničarke. Položim lahko kavcijo. Nastop po dogovoru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10578-2 Mlad fant išče službo sJuge ali kaj stičnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delaven«. 10602-2 Gospodična stara 16 let, želi mesto k otrokom, eventuelno bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Ljubiteljica otrok«. 10633-2 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji 21 Ko se mu je nazadnje posrečilo in se ie vijak zavrtel in zabrnel, je Tom jadrno skočil nazaj v stroj in z Mihom nekaj poonegavil pri vzvodih in kolesih, in — ura! — V naslednjem trenutku se je letalo vzpelo v zrak, prav tisti mah, ko so beduini z divjim tuljenjem pritekli do njega. Ali so se obri-saJi! Akviziterje z možnostjo velikega zaslužka. brez konkurence, — iščemo. Prednost, ki 80 v zavarovalni stroki izvežba-ni. Takojšnje ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dnevno 500«. 10627-5 Prodata Beseda 1 Din. davek 3 Dia. za šifro ali dajanje naslova D.n. Najmanjši znesek 17 Di n Belo platno kontenina in šifoni. za rjuhe, namizne prte. brisače, serviete, etamini, batisti, tusor za zavese najceneje pri F. 1. G0RICAR, Sv. Petra cesta 29. 9632-6 Prodam 3.30 m najboljšega črnega blaga za moško obleko ali damski plašč. Sv. Petra cesta 48. 10606-6 P ridclki Besedi l Din. davek 3 Din za šifro ali dajanj« naslova Din Najmanjši znesek 17 Din. Čebul ček nudi po Izredno nizki cent Sever & Komp.. Ljubljana. 9985-33 Pohištvo Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo po najugodnejših pogojih, dobavi »Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov«. — Ljubljana, Vegova 6. 10153-12 Knjiga Beseda 1 Din. davek ? Dir za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. »Hebona« organizacija idealno knjigovodstvo za malo in veliko podjetje! Kartoteka in knjiga obe nem! Pregled, brzina, gurnost! Zahtevajte navodila in prospekt«! Rudolf Zeitler, Zagreb, Draškovi-čeva 34. Telefon 79-90. 10581-8 Glasbila Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din Naimanjši znesek 17 Din. Klavir (dunajske znamke') ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10583-36 Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ali iajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din B. S. A. motor 500 ccm, novejši model, kupim in plačam takoj. Franc Klemen, fotograf — Domžale. 10586-10 W3EBSm Kolesa malo rabljena, vseh vrst, Doceni kupite pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). I050o-1il Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Frikcijsko stiskalnico vreteno 160 do 2fl0 m/m, na motorni pogon, kakor tndi male ročne stiskalnice, kupim. Ponadbe na tvrdko A. K" =sirodaj. Cena 3SH tisoč. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Ugodnost«. tttt35-30 Stanovanje odda Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro ali lajanje aaslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Trisobno stanovanje lepo, pritlično, prazno ali deloma opremljeno, oddam v vili. Streliška ul. št. 36. 10088-21 Dvosob. stanovanje takoj oddam stranki 2—3 oseb za 650 Din. A. Oblak. Sv. Petra 18. 10591-21 Dvosob. stanovanje mirno in čisto, s pritiklina mi in lepim vrtom, v Rožni dolini, oddam s 1. junijem. Vprašati pri blagajni kavarne »Emona«. 10B3-31 Štirisobno stanovanje komfortno, sončno, oddam v centru mesta. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 10992-31 Trisobno stanovanje v vili. komfortno, 'Kidam Telefon na razpolago. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 10571-31 Stanovanje 2 »obi, kabinet, kopalnica in vse pritikline, oddam takoj ali s 1. junijem. — v sokol . domu na Taboru, od 10.—'12. ure. I. nadstr. levo. Vsa nadaljnja pojasnila pri društvenem gospodarju. 10584-31 Enosob. stanovanje mansardno. oddam takoj v Slomškovi ul. 27. 10587-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za 1. junij v Vipavski ul. fi. jJ605-31 Stanovanja Stanovanje za gospodo {po možnosti vila), komfortno, najmodernejše opremljeno, iščem v najem. Oferte pod »Ljub ljana W. N. lilflS« na ogl. odd. Jutra. 10528-21a Enosob. stanovanje iSče dri. uradnik samec. Ponudbe pod »Solidno« na ogl. odd. Jutra. lAVtt-aia Zakonca brez otrok, iščeta dvosob no stanovanje event. s ko palnico za avgust. Ponudbe z navedbo cene na ogl odd. Jutra pod »Stalen«. 10582-31a Stanovanje 1 vrtike, 1 manjše sobe. kuhinje in pritiklin, išče manjša družipa odraslih. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnika«. 10629-318 2-3sobno stanovanje komfortno. iščem za 1. ju nij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«. 10596-211 a Enosob. stanovanje s pritiklinami, iščem za takoj. Ponudbe r>od »Oficir« na ogl. odd. Jutra. 10580-31a Sobo odda Beseda 1 Din. davek S Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zne»ek 17 Din Mesečno sobo s posebnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. gledati Knafljeva lB-H. 16505-33 Čisto sobo s hrano in vso oskrbo od dam takoj za Din 500 mesečno. Sprejmem tudi sostanovalca na hrano in vso oskrbo za Din 40(1 mesečno. Vidmar. Sv. Jakoba tre št. 5. 10535-23 Lepo solnčno sobo blizu gorenj, kolodvora — oddam! Pojasnila Foto-teh-nika, Prešernova 9. 10630-33 Sobico oddam gospodu. Naslov < v«eh poslovalnicah Jutra. 10548-33 Opremljeno sobo in sobico, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. l->572-33 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom in porabo klavirja. oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh r>o slovalnicab Jutra. 10579-20 Sobo eno opremljeno m eno prazno s posebnim vhodom. n'dim takoj. Gradaška ul g/I. 10637-2: Prazno sobo g posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 10619-23 Komfortno sobo čedno, v centru, oddam so Hdnemn. »talnemu gospodu Naslov v vseh poslovalni cab Jutra. 30614-33 Solnčno sobo zračno. • parketirano,, s souporabo kopalnice, za eno osebo opremljeno, oddam po ugodni ceni. Istotam ena veiika prazna parketi-rana vogalna soba ter 1 kabinet. Vse s posebnim vhodom. Medvedova 7. poleg gorenj, kolodvora. 1061O-2:. Opremljeno sobo lepo in sončno, z elektriko, oddam dvema gospodoma za 100 Din mesečno za osebo. Pod Ježami, št. :9. pritličje levo. Vodmat. 10612-33 Sobo s posebnim vhodom, oddam gospodični v stalni službi. Bližje se izve: Šiška. Jezerska i. 10631-33 Krasno sobo z verando in kopalnico, s prostim vhodom, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10620-23 Prehrana Beseda 1 Din. lavek 3 Din u šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Abonente na dobro domačo hrano sprejmem s 1. majem. Naslov v vseh poslovalnicah -Jutra. 106H1-23 Izgubljeno Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje aslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Torbica z železn. legitimacijo, se je zgubila na Tržaški oz. Rimski cesti. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 10616:* Rokavico črno, damsko, sem izgubila od Okrož. urada do kavarne Evropa. Pošten najditelj naj jo oda proti nagraBi v ogi. odd. Jutra. 10613-28 Izgubil se je 38. aprila na cesti Pe trovče - Liboje akumulator. Najditelj naj istega proti nasradi odda g. Skoberne v Libojah. 10634-38 Razno Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. O. PICOOLJJA V LJUBLJANI - se priporoča oledim tn slabotnim osebam Telefon 2059 Suha drva, premog, Kar bo pakete 0 ^ dobite pri 1. POGAČNIK Bohoričeva aL St S uspehov na □ □ G □ □ □ □ □ □ □ □ ,,JUTRU" □ □ □ en oglas Radiotermalne, znane, za vse bolezni priporočljive šmarješketoplice27°R sprejemajo v predsezoni od 1. maja do 30. junija na lOdnevno penzijo (3 krat na dan dobra, domača hrana, stan in kopeli) za Din 400.— V glavni sezoni od 1. julija do Gumbe za preobleko ter aparate, štance in vse ostale potrebščine za salone dobavljamo po najnižjih cenah. - Zahtevajte ponudbe in vzorce. A. Guttmann, vtkeva a trgovina šivalnih strojev in nadomestnih delov. Telef. 58-21 f Zapustil nas je za vedno naš dobri soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod FERDINAND 2ARGI mestni delavec v pokoju dne 29. t. m., po dolgi bolezni, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v petek, dne 1. maja 1936, ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. aprila 1936. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi, težki izgubi naše nadvse ljubljene mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe Ane Anžič roj. Zaje MESARICE, GOSTILNICARKE IN POSESTNICE, kakor za veliko število prekrasnih vencev in cvetja se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. zdravnikoma in čč. sestram, pevskemu društvu »Sava« za prelepe žalostinke, z gospodom predsednikom Pogačnikom na čelu, nadalje Sokolskemu društvu iz štepanje vasi z društvenim starosto Slano na čelu, Mesarski zadrugi, vsem stanovskim tovarišem in tovarišicam ter končno vsem, ki so v tako častnem številu spremili blagopokojnico na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 30. t. m. ob pol 8. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, Baden b. W, San Francisco, 29. aprila 1936. Rodbine: ANŽIC, ING. SANDER, DR. SMOLE, BEZLAJ ter vse ostalo sorodstvo. RISARJA - KARIKATURISTA VEŠČEGA V GRAFIKI, CRTEŽIH — IŠČE RELAMNI ODDELEK VEČJEGA INDUSTRIJSKEGA PODJETJA. ZNATI MORA DOBRO RISATI CRKE IN PODOBE V PERORISBI (KARIKATURE). PONUDBE POD »GRAFIKA« NA PUBLICITAS D. D., ZAGREB, ILICA 9. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf EUbnlkat, — Za Narodno tiskamo d. d. kot Uakarnarjs Fran« Jezeršek. — Za toaeratm de) je odgovoren Alojs Novak. — Vri t LJubljani