EH, PA TAKSEN PUST! Od konca prejšnjega tedna pa do včeraj je bilo po vsej lloveniji, v vsakem kraju, sorazmerno veselo. Pust je bil! inogi so se poskušali v ohranjanju starih pustnih tradicij na iseh področjih, mnogi so pusta izrabili zgolj za prijetno kritje za masko... Na širšem celjskem območju je bilo reliko pustnih prireditev od posameznih krajev do delovnih irganizacij, šol, vrtcev, domov upokojencev, cest... Skoraj fsak si je nadel delček takšnega oblačila, da bi pozbil na ealnost. Ta možak na posnetku si zasluži za svoj izraz azlične komentarje. Kakorkoli ga vzamemo, bil je dober. Jkoraj pravilen odgovor na njegov izraz pa je »Eh, pa takšen >ust« (menda je mislil na Celjane!?)! Več o letošnjem pustu la sredinskih straneh! rj,Y _ CELJE, 25. FtBRUARJA 1982 - ŠTEVILKA 8 - LETO XXXVI - CENA 8 DIN glasilo občinskih organizacij szdl celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec MDA KOZJANSKO 32 GRADILI BOMO TUDI CESTE V letošnji akciji naj bi sodelovalo 650 brigadirjev Tudi letos se bo v poletnih me- secih razlegal po kozjanskih va- seh znani brigadirski »hura«. V zvezni mladinski delovni akciji Kozjansko 82 bo namreč sodelo- valo petnajst mladinskih delov- nih brigad s 650 brigadirji, akci- ja pa bo potekala v treh izme- nah po 28 dni. Kozjansko 82 bo še naprej edi- na mladinska delovna akcija, ki bo imela dve brigadirski naselji. V Bistrici ob Sotli bo naselje ure- jeno v prostorih stare šole in v montažnih objektih, razširjeno pa je tudi naselje v Šentvidu pri Planini, kjer bodo brigadirji bi- vali v stari osnovni šoli in novo- postavljenih montažnih objek- tih. Akcija Kozjansko 82 bo tudi letos tekla na območjih občin Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Laško in Sevnica. Pripravljen je že tudi osnutek programa del, ki naj bi ga izpol- nili brigadirji letošnje zvezne mladinske delovne akcije Koz- jansko 82. Predvideno je, naj bi brigadirji sodelovali pri izgradnji vodovoda Šentvid - Grobelno in v Kalobju, pri urejanju cest od Dobja do Ravnega, od Šentjurja do Planine in od Crnolice do Le- sičnega, pomagali bi pri elektrifi- kaciji v krajevnih skupnostih Planina, Prevorje in Dobje, sode- lovali pri izgradnji kanalizacije v Bistrici ob Sotli in urejali spo- minski park Kumrovec-Trebče. Mladinske delovne brigade pa bodo gradile in obnavljale tudi nekatere infrastrukturne objekte v občinah Laško in Sevnica, ven- dar pa okvirni program teh del še ni pripravljen. Po samoupravnem sporazumu o mladinskih delovnih akcijah v letu 1982 bo za materialne izdat- ke združenih 5.798.400 dinarjev, vrednost opravljenih del pa bo predvidoma presegla 16.000.000 dinarjev. Planirano je tudi, da bodo brigadirji opravili v akciji Kozjansko 82 preko 64.000 efek- tivnih delovnih ur. DS ŠMARJE: KORUZA NA 2600 HA POLJ V občini Šmarje pri Jel- šah so oblikovali spomla- danski setveni plan, ki predvideva, da bodo po- sejali koruzo na 2600 ha polj, od tega na 1500 ha z intenzivno pridelavo. To pa pomeni, da bo na teh 1500 ha njiv pridelek ko- ruze večji kot 60 centov na hektar, ker bodo za se- tev uporabljali hibridne sorte koruze, ustrezno bo- do gnojili posevke in izvajali ustrezno zaščito s herbicidi. Kmetijski kombinat, ki je organizator tako ime- novane spomladanske se- tvene akcije, je v prete- klih tednih organiziral več predavanj in pogovo- rov s kmetijskimi pro- izvajalci in vse kaže, da ni zavor, ki bi preprečile uresničitev zastavljenega setvenega plana koruze. Kombinat je že tudi naro- čil 55 ton ustreznega se- mena, na zalogi pa ima tu- di polovično količino po- trebnih gnojil. Kar zadeva mehanizaci- jo, na kombinatu zatrjuje- jo, da ne bo večjih zasto- jev zaradi nje, že sedaj pa zbirajo naročila za nakup ustreznega števila silaž- nih kombajnov, ki jih bo- do potrebovali v jeseni. DS . STEKLINA V JUGOSLAVIJI PREĐIBKE NARAVNE MEJE tteklina preskakuje tudi velike reke v zadnjem času je v Jugo- slaviji okoli dva tisoč in pol ljudi letno iskalo specialno medicinsko pomoč, ker so jih ranile živali, za katere ni bilo sigurno, da so bile cep- ljene proti steklini. Lansko leto sicer ni bilo obolelih lju- di za steklino, a sta bili pred dvema letoma dve smrtni žrtvi. Pri živalih je gozdna stekli- ria v zadnjih letih zajela zelo žirok krog, posebno še v se- verozahodnih področjih. Lansko leto so ugotovili ste- klino pri 2118 živalih ali pet- krat več kot leta 1979. Naj- večji obseg ta težka nalezlji- va bolezen zavzema v Slove- niji - 1767 primerov. Hrva- ška 188. Vojvodina 159, a ož- področje Srbije 4. (jlavni prenašalci te bolez- i^i so lisice, toda steklino so »lašli tudi pri srnah, psih in "tačkah, pri govedu, jazbe- ^in, muflonih, dihurjih, ku- ježih, zajcih, podganah ovcah. Veterinarji poudar- jajo, da se ta bolezen pojavlja vse bolj pri redkih vrstah aivjih živali. To pomeni, da Tiorajo ljudje, ki prihajajo v z divjimi živalmi biti po- sebno pozorni na njihovo ob- našanje. To še posebej velja domače živali, posebno pse in potepinske mačke. Nevarnosti so najbolj izpo- stavljeni otroci, ki brez pred- hodnih pojasnil in navodil morejo razlikovati bolnih bivali od zdravih. Zato je nuj- no, da otroke doma, v šoli in pri ustreznih zdravstvenih službah dobro poučimo o ne- varnih boleznih. Zelo pomembno je, pravi- jo v zveznem komiteju za kmetijstvo, da se komunalne službe v vseh občinah pa tu- di druge, ki so odgovorne za zdravstveno stanje, nenehno angažirajo pri preprečevanju te nevarne bolezni. Najbolj je potrebno, da se razredčijo lisice. Lani je bila ugotovlje- na steklina v 105 občinah. Ce govorimo o j)reventivi, bi se v občinah morale v boj proti tej nevarni bolezni vključiti tudi enote civilne zaščite. Ena od posebno pomembnih ukrepov je seveda cepljenje psov in mačk. V teh dneh bo pri nas cepljenih približno okoli milijon dvesto tisoč psov, kar predstavlja 80 od- stotkov od skupnega števila. Z drugimi besedami ostalih 20 odstotkov ostaja poten- cialna nevarnost za prenaša- nje stekline. Pomembno je tudi to, da cepimo tudi vse tiste domače živali, za katere obstoja nevarnost, da se oku- žijo. V nekaterih naših krajih je bilo potrebno zaradi ugo- tovitve pri posameznih pri- merih goveda potem cepiti celotno čredo. Zaščitni ukrepi sami po se- bi niso dovolj. Treba jih je dosledno spoštovati in na vsak način preprečiti širje- nje stekline na tista področ- ja, kjer so tudi naravne ovire še uspele zajeziti to bolezen. Lani še ni bilo primera ste- kline v Bosni in Hercegovi- ni, na Kosovu, v Makedoniji in v Črni gori. Seveda pa se danes nika- kor ne moremo več zanašati samo na naravne ovire, saj vemo, kako se je hitro stekli- na razširila iz Avstrije preko Drave pa tudi potem preko Save. Zdi se, da se ljudje še ne zavedajo dovolj nevarne bolezni, saj na terenu spet lahko vidimo neprivezane pse. B.K. MINIFEST 82 V CELJU PARADA DOBRIH FILMOV V osmih dneh bomo videli osem filmov Celjsko Kinopodjetje se tudi letos ni izneverilo tradi- ciji in je zelo hitro po konča- nem največjem jugoslovan- skem mednarodnem film- skem festivalu, beograjskem FESTU, poskrbelo za revijo Minifest. Četudi smo po kon- čanem FESTU, vehko brah o zagatah in padcu kakovosti tega festivala, nedvomno drži, da FEST še naprej osta- ja FEST in da kljub temu, da se vse bolj vpenja v produ- centske vozove, še vedno po- skrbi za kopico svežih in ka- kovostnih filmov. Ti kmalu po končanem FESTU priha- jajo na redni spored. V dneh od petka, 26. fe- bruarja, do petka, 5. marca, bomo lahko v Celju sprem- ljali osem festovskih filmov, ki bodo zelo raznoliki in bo- do tako na neki način dali vsaj grobo podobo o film- skem sporedu, ki ga bomo gledali v tem in prihodnjem letu. V revijo Minifest so to- krat vključili naslednje fil- me: Bye, bye BrasiUbrazil- ski film, na sporedu 26. 2.), Ulice nasilja (ameriški film, na sporedu 27. 2.), Trije brat- je(italijanski film, na spore- du 28. 2.), Tekmeca (ameri- ški film, na sporedu L 3.), Pobesneli bik (ameriški film, na sporedu 2. 3.), Priča (madžarski film, na sporedu 3. 3.), Gremo naprej (jugoslo- vanski film, na sporedu 4. 3.) in Mister Montenegro (šved.film, na sporedu 5. 3.). Vse predstave filmov v re- viji Minifest bodo v kinu Union in sicer ob 17. in 19.30. Kinopodjetje pa je uvedlo tudi abonma za ogled vseh predstav, ki ve- lja 200 dinarjev. B. S. IZLETNIKOV AVTOBUS V POTOK v petek zjutraj ob 5. uri se je v Nezbiški potok v Vonarju pri Podčetrtku prevrnil avtobus celjske- ga Izletnika, v katerem je bilo približno 80 potni- kov. Kljub prepolnemu avtobusu so se k sreči hu- je ranili le trije potniki, 17 pa lažje. Vzrok nesreče še ni natančno znan. milič- niki navajajo kot verjeten vzrok prehitro vožnjo in- utrujenost voznika. Janez Volovšek, šofer avtobusa, pa zatrjuje, da se je po- kvarilo vozilo. Več o ne- sreči berite na 21. strani. ^^^^__Foto: Franci Gabe^ 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 8 - 25. februar 1982 ZA VARNEJŠE DELO v izjemno delovnem vzdušju je pred nedav- nim v hotelu zdravilišča v Dobrni popoldne končala delo skupščina zveze Društva varnostnih inže- nirjev in tehnikov SR Slovenije, ki se je sestala po dveletnem mandat- nem obdobju. Skupščina je izzvenela skoraj kot posvetovanje, saj so delegati in vabljeni gostje iz \TVS, Inštitu- tov VD ter Republiške zveze sindikata, poleg formalnega dela izkoristi- li priložnost za nujne de- lovne dogovore ter posve- tovanje o perečih nalogah na področju varstva pri delu. Potem, ko so v okviru celjskega DVITA, prav tako pa pri novoustanov- ljenem DVIT Titovo Ve- lenje zastavili program dela, so delegati zaupali vodstvo republiške zveze DVIT, Celjanu, varnost- nemu ing. Cirilu BLAGO- TINSKU, sicer direktorju celjske enote IVD Mari- bor. J02E MIKLAVC PRIPRAVE NA 9. KONGRES ZKS PROGRAMI Z REŠITVAMI Seči morajo do slehernega komunista Priprave na 9, kongres Zveze komunistov Slovenije v občinskih organizacijah ZK ne morejo potekati loče- no od njihove siceršnje ak- tivnosti, prav tako pa jih ne gre ločevati od tistih usmeri- tev, ki so jih oblikovali in spodbudili obiski delovnih skupin CK ZKS. Tako so poudarili na razširjeni seji sekretariata Medobčinskega sveta ZKS Celje, ko so str- njeno obravnavali aktivnost občinskih organizacij po obi- sku delovnih skupin CK ZKS, vsebinske priprave na programsko volilne konfe- rence občinskih organizacij zveze komunistov in aktiv- nost komunistov v predkon- gresnem obdobju. Celotna predkongresna aktivnost mora torej potekati le kot bolj poglobljena sestavina si- ceršnje aktivnosti in pro- gramske usmeritve občin- skih organizacij ZK. Usmer- jena mora biti v reševanje žgočih problemov in v obli- kovanje programov, ki bodo jasno nakazovali njihove re- šitve. Torej: če bodo komu- nisti s svojo aktivnostjo v Ča- su do kongresa odpravili ne- kaj problemov, prispevali k odstranitvi morebitnih go- spodarskih ali drugih kriz- nih žarišč ali če je to potreb- no celo spodbudili oblikova- nje sanacijskih programov, potem bodo dali najbolj za- dovoljiv odgovor na vpraša- nje, kakšne priprave na kon- gres so v svojih sredinah iz- peljali. Ce pa naj bodo rezultati takšni, potem je jasno, da morajo priprave na 9. kon- gres ZKS seči v sleherno osnovno organizacijo in do slehernega komunista. Pa ne s tem, da bi komunisti brali kongresne dokumente! Do- kumenti jim morajo biti le okvir za to, da se bodo zazrli v lastno delo. kritično ocenili slabosti in izpostavili rezul- tate, ki so jih dosegli. Ob tem pa bi morali tudi oceniti, ko- likšen je družbeni ugled in kakšen je politični položaj njihove osnovne organizaci- je in kolikšna je aktivnost vseh njenih članov. In končno, predkongresna aktivnost ne sme ostati zapr- ta le v okvire osnovnih orga- nizacij ZK. Komunisti, ki de- lujejo znotraj ostalih družbe- nopolitičnih organizacij, bi morali s svojo aktivnostjo spodbuditi te organizacije, da se tudi same vključijo v priprave na kongres. Kajti kongres ZKS je kongres idejnopolitične avantgarde slovenskega naroda, zato se morajo priprave nanj široko razvejati, posebej še v SZDL kot fronto organiziranih so- cialističnih sil. DS PROGRAMSKO VOLILNA KONFERENCA CELJSKIH KOMUNISTOV Danes ob 13. uri bo v dvo- rani Golovec v Celju pro- gramsko volilna konferenca občinske organizacije ZKS. Komunisti bodo na njej obravnavali poročilo o delu organizacije v preteklem ob- dobju, pomemben poudarek pa bodo dali tudi usmeri- tvam za delovanje komuni- stov občine Celje v obdobju do programske konference v naslednjem letu. Ob tem bo- do dobršen del nalog name- nili nadalnjem izgrajevanju političnega sistema, poglab- ljanju družbenoekonomskih odnosov, uveljavljanju svo- bodne menjave dela, akcij- skem povezovanju komuni- stov in obnovi članstva ter nalogam na področju sploš- ne ljudskega odpora in druž- bene samozaščite. Na konferenci bodo dele- gati opravili tudi volitve no- vih članov občinske konfe- rence ZKS Celje in njenih organov ter izvolili novo vodstvo konference. Predlog je, naj bi funkcijo predsed- nika Občinske konference ZKS Celje poslej neprofesio- nalno opravljal Dušan Bur- nik, sedaj predsednik kolek- tivnega poslovodnega orga- na Železarne Store, funkcijo sekretarja pa naj bi tudi po- slej opravljal dosedanji se- kretar Aleš lic. DS OBETAJOČA RAZMERJA z urejanjem in poglab- ljanjem odnosov med sa- moupravno socialistično družbo in verskimi skup- nostmi postaja tudi redno življenje in delovanje teh skupnosti predmet zanima- nja in obravnavanja sred- stev družbenega obvešča- nja. Zdi se, da so dokončni za nami časi, ko smo lahko brali ali poslušali o Cerkvi le v »črni kroniki«, ki so dejstvom in dogodkom iz verskega življenja prideva- li le bolj ali manj opazen zaničljiv ton, pravi uvod- oma v svojem komentarju verski tednik Družina in na- daljuje: Zanimanje naših sredstev družbenega obve- ščanja za verske skupnosti se povsem razumljivo pove- ča ob nekaterih dogodkih, ki so splošnega pomena. Ča- sovno se to redno dogaja v tednih kmalu po Novem le- tu, ko se po vsej naši domo- vini vrstijo tradicionalna srečanja na vseh ravneh med predstavniki sociali- stične samoupravne družbe in verskih skupnosti. Za- devna poročila so navadno objektivna in zelo dostojno napisana, kakor so dostojni tudi nagovori, ki jih pred- stavniki naslavlajo drug na drugega. Razumljivo je, da so takšna srečanja najbolj- ša priložnost, da v odkritem pogovoru, v ozračju medse- bojnega zaupanja in spošto- vanja iščemo rešitve za od- prta vprašanja in skupnih poti v boljši jutrišnji dan. Najvažnejše sporočilo, ki prihaja s takšnih srečanj, je nedvomno tole: Vsi živimo v isti družbi, ki si prizade- va, da bi mogla vsaka skup- nost v njej uresničiti svoje posebne interese, če so le v skladu z obstoječo ureditvi- jo in zakonodajo, zato smo tudi vsi odgovorni za priho- dnost te družbe. Velikanski večini občanov, pa naj se prištevajo med vernike ali nevernike, ni do medseboj- nih polemik in prepirov, močno so jim zoprne skraj- nosti, ki mečejo senco na tvorno sožitje. Skrajnosti sta dve in imata tudi čisto določeni imehi: klerikali- zem in sektaštvo. Rešitev je v preprosti ugotovitvi, ki smo jo na raz- nih srečanjih slišali v takš- ni ali drugačni obliki: po- trebno je medsebojno spo- štovanje in zaupanje. Zakaj vsako dejavnost Cerkve, če le seže malo ven iz zakristi- je, razglasiti za klerikali- zem? Ali je res treba ver- nost enačiti s protisociali- stično usmerjenostjo? Če- prav so naši najvišji politič- ni voditelji večkrat poveda- li drugače, marsikje vseeno prihaja do te tako zgrešene enačbe. Dobra volja, ki jo je moč zaslediti na obeh stra- neh, mora prežeti tudi vsak- danje življenje. Potem bodo izginili tudi strahovi, ki me- čejo sence na našo družbo kot celoto. DRUŽINA SEKCIJE NAJ BODO REŠETO, NA KATEREM SE ZRNJE LOČI OD PLEV Nekako tri leta je tega, kar so bili v krajevnih konferencah SZDL ustanovljeni sekretariati sekcij, namen njihove ustano. vitve pa je bil, da bi se v družbenopolitično dele vključil čin-, širši krog občanov. V svoji kratki življenski dobi so si sekcija pridobile različne izkušnje. Ponekod so se sestajali predvsem njihovi sekretariati, drugod o delu sekcij in njihovih sekreta. riatov ni bilo sledu. Ne glede na to pa se je v teh letih vendarle utrdilo spoznaje, da je ravno sekcijsko delo bistven pogoj zj uresničevanje celotne družbene vloge socialistične zveze, ki si seveda mora prizadevati, da bo njeno delo obrnjeno k proble. mom ljudi, k delu delegacij in delegatskih teles. Zakaj sekcijski način dela še ni zaživel? Odgovor je preprost: marsikje še ne razumejo pravega smisla in pomena sekcij, zato največkrat obstajajo ta telesa le formalno. To pa pomeni, da v socialistični zvezi največkrat razpravljajo i žgočih družbenih^ problemih predvsem forumi, kot sta na primer predsedstvo in konferenca SZDL. Jasno je, da ne bi smeli tovrstno aktivnost obeh forumov povsem izključiti, toda težišče aktivnosti bi bilo vendarle treba prenesti na sekcije socialistične zveze, v katerih bodo lahko enakopravno sodelovali vsi tisti družbeni dejav- niki, ki so zainteresirani in kvalificirani za razpravljanje o tekočih problemih. In kar je izrednega pomena: razprave v sekcijah bi morale biti naravnane predvsem k praktičnemu lotevanju problemov. Kdaj torej oblikvati sekcijo in kako naj deluje? Se enkrat velja naglasiti, da sekcije oblikujemo predvsem zato, da bi v^ njih lažje poenotili različne interese in oblikovali enotna stali- šča o problemu, ki se porodi v krajevni skupnosti. Sekcija je v; bistvu nakakšen problemski sestanek, ki se ga skliče zato, da bi na njem rešili konkretno vprašanje. Zato seveda morajo v j sekciji sodelovati vsi, ki so za rešitev vprašanja zainteresirani. Na osnovi razprave sprejme sekcija določene sklepe, ki peljejo v akcijo. Seveda pa je pomembno, da neposredno po dogovoru v sekciji sprejmejo ustrezno odločitev o reševanju problema tudi samoupravna delegatska telesa. Sekcija deluje toliko časa, dokler ni vprašanje, oziroma problem, zaradi katerega je ustanovljena, rešen. Sekcijo ustanavlja krajevna konferenca j socialistične zveze, sekretariat sekcije pa imenuje izvršni od- bor krajevne konference SZDL. Delovanje sekcij torej mora biti pogojeno z izrazom potreb občanov po obravnavanju in reševanju določenih problemov. To pa brati pomeni, da nekatere sekcije lahko delujejo tudi občasno, od tedaj, ko v krajevni skupnosti evidentirajo pro- blem in se dogovorijo, da ga bodo obravnavali v okviru sekcije in v njej dogovorili pota za njegovo reševanje, pa vse dotlej, ko je problem rešen. Možnosti za organiziranje in delovanje sek- cij, je torej v krajevnih skupnostih zelo veliko. Le primer: v občini Celje se pripravljajo na uvedbo tretjega samoprispevka, ki bo naravnan predvsem v reševanje žgočih komunalnih pro- blemov v krajevnih skupnostih. Ali ni ravno sedaj, ko so se šele pričele razprave o programu tretjega samoprispevka pri-, ložnost, da bi v krajevnih skupnostih organizirali sekcije za j komunalna vprašanja, ki bi lahko učinkovito preverile inte-! rese, potrebe in želje ljudi in dogovorile akcijo za hitro in učinkovito reševanje najbolj žgočih problemov, ob tem pa imele pred očmi dejstvo, da je uvedba tretjega samoprispevka pomembna opora pri reševanju teh problemov. Ali drug pri- mer: v novih stanovanjskih soseskah se pojavljajo veliki pro- blemi z varstvom predšolskih otrok. Zakaj ne bi zastavili ak- cijo za učinkovito reševanje tega vprašanja skozi sekcijo za otroško varstvo? V okvirih krajevnih konferenc SZDL so predpisano usta- novljene sekcije za informiranje, za kulturo, za družbenoeko- nomski položaj žensk in v pretežno kmetijskih krajevnih skup- nostih tudi sekcije za kmetijstvo. Vendar pa so ob teh dane krajevnim konferencam SZDL še številne možnosti za organi- zirano reševanje problemov skozi sekcije, kajti vsi prav dobro vemo, da je problemov, ki žulijo občane v krajevnih skupno- stih, še zelo velko. DAMJANA STAMEJCIC NEVEMA CMOK Ob srečanjih z Nevenko Cmok iz Šentjurja se člo- vek velikokrat vpraša, kje nosi to skrito energijo za delo in delovanje na toli- kih področjih. Odgovor je skrit v nji sami. V njeni ljubezni do poklica, do mladih, do zainteresira- nosti za nekatera skupna področja v družbenopoli- tični skupnosti. In še je treba najti čas za dom, družino. Odraščajoča otroka. Izobraževanje. Nevenka Cmok je pred- stojnica Kmetijske šole v Šentjurju, kamor je prišla pred 25 leti iz ljubezni do dela z mladimi. V času vi- sokošolskega študija jo je najbolj zanimalo živino- rejsko področje in proiz- vodnja mleka in to svoje znanje, ki ga Nevenka Cmok prav v tem času dopolnjuje še na tretji stopnji študija, že vrsto let deli med mladi rod. Zna se veseliti uspehov mladih, kot bi bih njeni lastni in prav to je last- nost, ki ni dana vsako- mur. Mladi pa jo znajo ce- niti in tako neskaljeno zaupanje v odraščajoči mladini napolnjuje člove- ka z optimizmom, pravi Nevenka Cmok. In še do- da, da bi si vselej, če bi imela na izbiro, izbrala prav ta poklic, prav to delo. Njen delovni dan je če- sto dolg. Zelo dolg. A ob vsem tem, pravi, ji je naj- večja nagrada, ko se k njej vračajo nekdanji učenci, zdaj že zreli lju- dje, trdni kmetje, umni kmetovalci, ki so si nabi- rali teoretično in praktič- no znanje na kmetijski šoli v Šentjurju. Oni so potrditev njenega razda- janja in dejstvo, da je zna- nje, namenjeno mladim, padlo na plodna tla. Kme- tijstvu dajemo vedno več pozornosti, tehnologija se spreminja, gre svojo pot. O vsem tem se na kmetij- ski šoli veliko pogovarja- jo, saj se mora to prepri- čanje vrasti v mlade ljudi, bodoče kmeti j ce. Človek mora biti odprt, dejaven, vsestranski, raz- mišlja Nevenka Cmok, ko beseda ponovno nanese na funkcije v šoli, krajev- ni skupnosti, v občini, na bližnje volitve. Spomladi se ji obeta še nova dolž- nost in odgovornost, saj je predlagana za namest- nico predsednika družbe- nopolitičnega zbora skupščine občine. Zave- da se, da je sprejeti funk- cijo eno, kaj doprinesti za določeno področje pa drugo. Ce bi le tako ra- zmišljali vsi zdajšnji in bodoči delegati! MATEJA PO D JED LIK SAVINJA CELJE Seja predsedstva sindikatov v bazi Družbenopolitične organi- zacije v LIK Savinja Celje se dobro povezujejo z vodstvi teh organizacij v občini. Ta- ko je bila zadnja seja pred- sedstva občinskega sindikal- nega sveta Celje v tej delovni organizaciji, torej v bazi v pravem pomenu besede. To je praksa, ki se je v celjski občini vse bolj poslužujejo, tako v sindikatih kot tudi v zvezi komunistov. Vsekakor dobra praksa, v kateri so že v začetku marsikdaj odprav- ljene mnoge nejasnosti, ki so še vse prevečkrat posledica komunikacijskih kratkih sti- kov med vodstvi družbeno- političnih organizacij s poli- tičnimi »terenci« v politični in samoupravni delegatski bazi. Tako so se tudi člani pred- sedstva celjskih sindikatov lahko na svoji seji dodobra seznanili z aktualno proble- matiko delovne organizacije LIK Savinja in njenih te- meljnih organizacij združe- nega dela, še posebej, ker so te probleme obdelovali skozi očala resolucije za izvrševa- nje družbenega plana obči- ne. Po razpravi pa so si ogle- dali tudi proizvodne obrate v LIK Savinja. Z vodstvom občinskega komiteja ZK Celje, sekretar- jem komiteja Alešem licem in izvršnim sekretarjem Ivom Potočnikom pa so se v LIK Savinja sestali vsi se- kretarji osnovnih organizacij in člani samoupravne poli- tične koordinacije. Tudi na teh razgovorih je bila ospredju problematika pf' izvodnje in poslovanja v P' sameznih tozdih in priprav na programsko-volilno ko^ ferenco celjskih komur stov, ki je danes. Na njej delegat iz LIK Savinja Fral ci Mlinarič poročal o vidn«? ših dosežkih delovnega k lektiva, tako na področju ^ moupravljanja, proizvod nega dela in poslovanja. I.M. LAŠKO: ODLIKOVANJA BORCEM v začetku februarja je bila v Laškem slovesna pode- litev odlikovanj 52. borcem NOV. Na predlog komisije za podelitev odlikovanj pri OO ZZB NOV Laško je borce odlikovalo predsedstvo SFRJ. Odlikovanja so prejeli tisti borci, ki so, kljub visoki starosti, še vedno aktivni v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, še posebej pri podružbljanju SLO in DS. Odlikovanja je podelil Jože Rajh, predsednik skupščine občine La- ško in ob tej priložnosti zaželel vsem odlikovancem še veliko zdravih let. ___ gt 8 - 25. februar 1982 NOVI TEDNIK - stran 3 VOLITVE SO PRAVICA IN DOLŽNOST VSEH S tem, ko so delegati na 1. seji občinske kandida- cijske konference v Celju sprejeli predlog kandida- tov za opravljanje vodil- nih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samouprav- nih interesnih skupnosti ter določili kandidata za predsednika izvršnega sveta občinske skupšči- ne, se je sklenil krog po- stopkov v pripravah na volitve tudi na občinski ravni. Poslej čaka po- membno delo še občin- sko volilno komisijo in volilne komisije v tozdih in krajevnih skupnostih. O tem, katere so te nalo- ge, smo se pogovarjali s predsednikom občinske volilne komisije v Celju Marjanom Beletom. »Najpomembnejša na- loga občinske volilne ko- misije je, da opravi nepo- sredno tehnično delo v zvezi z volitvami delega- tov v družbenopolitični zbor občinske skupšči- \ ne, je dejal Marjan Bele. •Sevida pa je občinska volilna komisija po /.ako- . nu dolžna dajati pomdč tudi volilnim komi.^ijam v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Zaradi tega smo v tem mesecu že opravili in- štruktaže za predsednike in člane teh komisij. • Kaj torej morajo vse storiti volilne komisije v tozdih in krajevnih skupnostih? »V času do volitev mo- rajo komisije storiti vse. da bi čimbolje uskladili volilne imenike z dejan- skim stanjem. Dejstvo je namreč, da ljudje ob seli- tvah ne javijo novega na- slova, to pa lahko povzro- či ob volitvah določeno zmedo. Zato bi bilo prav, da bi se občani oglasili na sedežu volilnih komisij, kjer so na vpogled ti volil- ni imeniki in uredili po- datke o stalnem bivali- šču. No, volilne komisije bodo imenovale tudi vo- lilne odbore, ki bodo za volitve pripravili volišča, poskrbeli, da bodo slav- nostno okrašena in da bo imel sleherni občan in de- lavec možnost, da voli de- legate na tajen in demo- kratičen način, torej tako, kot predvideva zakon. »Seveda pa volitve niso le domena volilnih komisij. Zato naj ob tej priložnosti pozovem vse delovne lju- di in občane, naj se voli- tev udeležijo polnošte- vilno.« DS KLUB SAMOUPRAVLJALCEV CELJE ŠE BLIŽE DELAVCEM Novo izvoljen predsednik kluba je Božo Skale Kot je bilo razbrati iz poro- čila o delu kluba samouprav- Ijalcev, ki je bilo podano na nedavni programsko volilni skupščini, je Celjski klub v preteklem obdobju opravil vrsto pomembnih nalog. Ob številnih pogovorih in raz- pravah, ki jih je organiziral, je vzpostavil tudi oblike so- delovanja s knjižnico Edvar- da Kardelja v Celju, povezal se je s številnimi klubi izven občine in sodeloval z mnogi- mi društvi, predvsem pa z Delavsko univerzo kot izva- jalko izobraževanja samo- upravljalcev. Ob številnih pozitivnih iz- kušnjah pa . se še vedno po- javljajo problemi, ki zavirajo polno uveljavitev Kluba sa- moupravljalcev v občini Ce- lje. Verjetno je glavni razlog za to iskati v dejstvu, da klub, s svojim delom še ni segel do vseh samoupravnih celic, ki so se nanj tudi pre- malo obračale, da obveznosti podpisnikov sporazuma o ustanovitvi kluba niso bile v celoti poravnane (članarina je bila zbrana le v polovič- nem znesku), delo kluba pa so pestili tudi prostorski in kadrovski problemi. Zato je razumljivo, da so delegati na programsko volilni skupšči- ni kluba samoupravljalcev sprejeli kot najpomembnej- še vodilo bodočega dela prav to, da se mora klub bolj kot doslej povezati s samouprav- Ijalci ter posvetiti posebno pozornost področju pridobi- vanja in razporejanja dohod- ka in sredstev za osebne do- hodke, združevanju dela in sredstev, področju delegat- skega odločanja in drugim nalogam. Se posebej pa bi moral klub zastaviti delo tu- di v uresničevanje stališč in sklepov 3. kongresa samo- upravljalcev Jugoslavije. Na skupščini kluba samo- upravljalcev so delegati izvo- lili tudi novo vodstvo. Tako so za predsednika Kluba izvolili Boža Skaleta iz Libe- le, za namenstnika predsed- nika pa Frida Gradišnika iz železarne. Na zasedanju so podelili tudi vrsto plaket in priznanj posameznikom in društvom, Občinski svet ZSS v Celju pa je izkoristil skupščino kluba samo- upravljalcev za to, da je po- delil pet plaket tistim, ki so se v pripravah na 3. kongres samoupravljalcev najbolj iz- kazali. Plakete so pr^eli: de- lovna organizacija Železar- ne Štore, krajevna skupnost Dečkovo naselje, Občinska raziskovalna skupnost, predsednik občinskega pri- pravljalnega odbora na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije Igor Ponikvar in dosedanji predsednik Kluba samoupravljalcev Frido Gradišnik. DS USTAMO KRONIKO 19. februarja 1944 je v Črnomlju zasedal prvi Slovenski narodnoosvo- bodilni svet. ki je to ime dobil na tem zasedanju, saj se je dotedaj imenoval Slovenski narodnoosvo- bodilni odbor. Izvoljen je bil na Kočevskem zboru. Kočevski in Črnomaljski zbor pomenita v zgodovi- ni slovenske državnosti pomembne mejnike. 21. februarja 1848 je v Londonu izšel Komuni- stični manifest. Izdala sta ga Marx in Engels in v njem razložila družbeno- politično in nazorsko usmeritev komunistične- ga gibanja. S programsko volilne skupščine kluba samoupravljalcev Celje. VELENJE: ZAPLETI OKOLI PREDSEDNIKA IS v ponedeljek je bila v Titovem Velenju seja občinske kandidacijske konference. Udeležba je bila dobra, saj se je je udeležilo 85 odstotkov delegatov. Razprava je bila burna, podanih pa je bilo veliko pritožb de- legatov iz temeljnih kandidacijskih konfe- renc. Posebej so izpostavili komplicirane postopke za evidentiranje ter ogromno šte- vilo obrazcev, ki zahtevajo veliko papirja. Po besedah predsednika Občinske konfe- rence SZDL Toneta Šelige so ljudje dobese- dno ogorčeni zaradi takšne nepotrebne za- pletenosti. Na same predloge za kandidate vodilnih funkcij v občini ni bilo bistvenih pripomb, niso pa uspeli s kandidatom za predsednika Izvršnega sveta skupščine ob- čine Velenje. Pripravili so sicer ožji izbor, s katerim pa se prisotni niso strinjali, tako da bodo morali postopek ponoviti ter ga razši- riti z novimi možnimi kandidati. Po seji kandidacijske konference se je se- stala še Občinska konferenca SZDL, kjer so obravnavali listo za družbeno-politični zbor skupščine občine Velenje. Lista je bila v glavnem sprejeta, razen pri dveh kandida- tih, za katere so menili, da imata preveč funkcij in ne bi zmogla dobro opravljati zahtevnega dela. Pri teh dveh predlogih bo- do poskušali najti ustrezno rešitev. Vse pripravljeno gradivo so zdaj odstopili volilnim konferencam. Predsednik občin- ske volilne komisije je Milan Topolovec. T.VRABL SLOVENSKE KONJICE: VSEBINSKO BOLJ POGLOBLJENO Na prvi seji Občinske kandidacijske kon- ference v Slovenskih Konjicah so delegati soglasno potrdili skupno poročilo volilne komisije in KO za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL o opravljanih kandi- dacijskih postopkih v TOZD in krajevnih skupnostih, ki ga je podala predsednica vo- lilne komisije Anica Brumec. Temeljne kan- didacijske konference so svojo nalogo opra- vile vsebinsko bolj poglobljeno kot v prete- klih obdobjih, razprava in udeležba pa je bila boljša tam, kjer so konference združili z obravnavo drugih aktualnih vprašanj in tam, kjer so se v razprave vključili tudi vod- stveni in vodilni delavci in občani. Volilna komisija in KO sta ob pomoči Ob- činskega sindikalnega sveta opravila po- membno delo pri oblikovanju delegacij pri obrtnikih in delavcih, zaposlenih pri obrtni- kih in pri kmetih. Na konferenci so soglasno potrdili vse predloge kandidatov za opravljanje vodil- nih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS ter Janka Kovača kot kandidata za predsednika izvršnega sveta. Kandidatno listo za družbenopolitični zbor so soglasno potrdili na OK SZDL že v četr- tek. Delegata za prvo sejo republiške kandida- cijske konference sta Franc Hlastec in Ani- ca Vehovar. MRP CELJE: IMENA KANDIDATOV SO POTRJENA s. 1. sejo občinske kandidacijske konfe- rence se je v občini Celje zaključil krog kandidacijskih postopkov pred volitvami. Delegati konference so namreč na ponedelj- kovem zasedanju potrdili predlog kandida- tov za opravljanje vodilnih funkcij v občin- ski skupščini in skupščinah interesnih skupnosti, določili pa so tudi kandidata za predsednika izvršnega sveta ter opredelili postopek za izvolitev ostalih članov izvršne- ga sveta občinske skupščine. Potrdili so tu- di dve spremembi, ki sta nastali zaradi od- stopa prej evidentiranih kandidatov. Tako je za novega predsednika zbora izvajalcev kulturne skupnosti občine Celje predlagan Gustav Grobelnik, za novega predsednika skupščine občinske zdravstvene skupnosti pa Bojan Vovk. j^g f^RED VOLITVAMI . Na seji občinske kandidacijske konference v Šentjurju, ki J^ bila v torek opoldne, so ocenili potek aktivnosti za mar- ^evske volitve. Menili so, da so le-te potekale v vseh okoljih živahno in demokratično. Z dvema spremembama so nato s tajnimi volitvami potr- aih delegate za družbeno-politično zbor. Potrdili pa so tudi ^se predlagane možne kandidate za vodilne funkcije v ob- republiki in federaciji. Dva delegata so izvolili za prvo s^io republiške kandidacijske konference. M. PODJED POGLED V SVET S kovinot^hno DVOJE POMENLJIVIH DEMANTIJEV v zadnjem tednu dni smo bili priča dveh demantijev, vezanih na dva zelo znana državnika sodobnega sveta. Prvi je Deng Xiaoping, drugi imam Homeini. Prvi je podpredsednik kitajske partije, predsednik vojaške komisije CK in sploh v marsičem prvi mož na Kitaj- skem. Drugi je verski in posvetni vodi- telj Irana, koder so te dni slavili tretjo obletnico islamske revolucije, s katero so strmoglavili 2500 let staro monarhič- no ureditev v tej državi. V obeh primerih je šlo za to, da se državnika dalj časa nista pojavila v jav- nosti. Ker je prvemu 78, drugemu pa 82 let, so bila razumljiva ugibanja v teh dveh deželah, pa tudi širom po svetu, kaj se z njima dogaja. Nekateri so si ob tem - zato da bi novice dobro prodali ali iz čiste škodoželjnosti pa spletkarstva - privoščili divje špekulacije, češ, Denga so vrgli i' državnem udaru, ni ga več med živimi, drugi so spet namigovali na Homeinijevo hudo bolezen. Pokazalo se je, da je Deng Xiaoping za svoja leta čisto čil in zdrav, Homeini pa je kar sam zanikal poročila, da je umrl. Tako zdaj in za zdaj lahko zapišemo, da sta oba državnika še naprej trdno v sedlu v svojih državah, da je Deng na čelu kampanje zoper razraščeno biro- kracijo na Kitajskem, kar je sila zaplete- na naloga v tej velikanski deželi. Debi- rokratizacija je neogiben pogoj da se Kitajska modernizira, otrese relativne zaostalosti, da postane razvita industrij- ska država. Izvajanju te naloge se po- stavljajo po robu številni funkcionarji, saj bi zanje to pomenilo izgubo oblasti, vpliva, pa tudi privilegijev. Saloga je orjaška, kar ponazarja že dejstvo, da ima vlada v Pekingu kar 1.000 ljudi z nazivom minister in pomočnik ministra, da imajo nekateri ministri tudi po 20 pomočnikov. Ofenziva zoper birokracijo in birokra- tizacijo družbe bo vsekakor dolgotrajna, vmes je pričakovati zastoje, pa tudi po- raze. Ob tem pa velja, da je Deng Xiao- ping še naprej v prvih vrstah tega boja, povezanega z drugo hudo nadlogo - izko- reninjenjem zlorab položaja, gospodar- skega kriminala. Imam Homeini je živ in še naprej na čelu Irana. Iran je zdaj politično v rokah šiitske duhovščine, potem ko so od lan- skega poletja naprej neusmiljeno obra- čunali z opozicijo iz vrst pristašev str- mogla vljenega predsednika republike Bani Sadra in levičarskih mudžahedi- nov. Toda po treh letih je na dlani, da vodstvo iranske islamske revolucije ni bilo zmožno začeti velikih družbenih preobrazb, ki bi prinesle boljše življenje milijonom revežev, ki so bili izvajalci revolucije, v kateri so strmoglavili šaha Rezo Pahlavija in njegove. Vzrok tiči i' dejstvu, da sama šiitska duhovščina ve- čidel ni voljna vgrizniti v kislo jabolko agrarne reforme, delitve zemlje kmečke- mu proletariatu, bajtarjem in kajžarjem - zato ne, ker sama posreduje dobršen del iranske zemlje... Sadaljnja preglavica, ki tare Homei- ni ja in njegove, je dejstvo, da sosedje nikakor niso navdušeni nad ^-izvozom iranske revolucije-, nad poskusi, da bi tudi v drugih islamskih oziroma arab- skih državah uvedli islamske republike, kakršno je zasnoval Homeini r Iranu. Posledica tega je dokajšnja osamljenost teheranskega vodstva v sodobnem sve- tu. Zdaj želijo zboljšati vtis o sebi in tako so poslali na tuje celo vrsto delega- cij, ki skušajo popraviti zamujeno. Ob tem pa visi v zraku vprašanje, koliko je iransko vodstvo v resnici pripravljeno prispevati k prenehanju vojne z Irakom, koliko pa to vojno potrebuje iz notranje- političnih razlogov. Dvoje demantijev v zadnjem tednu to- rej razkriva zanimivo panoramo dogaja- nja dveh državah, ki sta središču pozornosti svetovne javnosti. Piše: JOŽE ŠIRCELJ 4. stran - NOVI TEDNIK Št. 8 - 25. februar 1982 y TOZD BOR LAŠKO »Inovatorje je treba poiskati« Občinska raziskovalna skupnost Laško je bila usta- novljena s samoupravnim sporazumom, ki ga je kon- cem leta 1978 podpisala veči- na ustanoviteljev. Od takrat pa do danes so potekla dobra tri leta, vendar skupnost do- slej, kljub velikemu pome- nu, ki ga ima, zlasti na po- dročju pospeševanja razvoja raziskovalnega dela, ni zaži- vela tako, kot bi morala. Ra- ziskovalna dejavnost se je v laški občini komajda izvila iz povojev. Vzroke za to je v prvi vrsti pripisati zakoreni- njeni splošni miselnosti, da je raziskovalna dejavnost ne- kakšna »višja kategorija de- la«, domena le profesional- nih raziskovalcev in usta- nov. Ponekod ta razvoj zavi- ra tudi sam odnos do delav- cev, predlagalcev izboljšav, novosti. Organizacije združe- nega dela se do njih obnaša- jo še premalo spodbujeval- no. Ne nazadnje pa sta tu pri- sotni še nevoščljivost in za- vist, saj se dogaja, da posta- ne neposredni proizvajalec- inovator kar nekakšna črna ovca, ki »se nekaj gre«. V laški občini je vendarle nekaj organizacij združene- ga dela, ki raziskovalni de- javnosti posvečajo več po- zornosti. Od teh velja pose- bej omeniti temeljne organi- zacije Predilnica Laško, Pa- pirnica Radeče, Sopota Ra- deče, Elektrokovinar Laško in Bor Laško. V TOZD Bor Laško smo o dosežkih na področju razi- skovalnega dela povprašali Jožeta Ojsterška, ki ima ne- dvomno veliko zaslug za to, da je kar precej inovacij, ko- ristnih predlogov in izlaolj- šav zaživelo tudi v praksi ozi- roma v proizvodnji. Prva inovacija je bila v Bo- ru prijavljena leta 1978. Z njeno realizacijo so dosegli, da se je onesnaževanje voda zmanjšalo. Naslednje leto sta bili prijavljeni dve tehnični izboljšavi in v letu 1981 en koristen predlog ter ena teh- nična izboljšava. S temi ino- vacijami se je izboljšala ka- kovost izdelkov, skrajšal čas izdelave ter izboljšala var- nost pri delu. Skupno vre- dnost omenjenih inovacij so v Boru ocenili na 495.218 di- narjev. "Inovatorje je treba poi- skati. Inovacije se pojavljajo tako rekoč vsak dan, nepo- sredno ob delu, za stroji, ko si. delavci sami prizadevajo izboljšati kvaliteto izdelkov in skrajšati čas izdelave. Ta prizadevanja delavcev pa ostanejo največkrat skrita. Precejšnji uspeh smo v Boru dosegli s tem, ko smo uspeli, da lahko inovacije ovredno- stimo. Bolj uspešno tiste, ki pridejo iz vrst neposrednih proizvajalcev, kvalificiranih delavcev, mnogo manj pa inovacije tako imenovanega tehničnega, strokovnega ka- dra. Med delavci še vedno prevladuje mišljenje, da vsa- ka inovacija tehnika in inže- nirja sodi že v opis njegovih vsakodnevnih delovnih na- log,« je v razgovoru povedal Jože Ojsteršek. V TOZD Bor Laško si pri- zadevajo, da sleherna inova- cija čimprej zaživi v proiz- vodnji, saj novost le na pa- pirju ničemur ne služi. Raziskovalna skupnost občine Laško razpiše vsako leto akcijo »Inovator-razi- skovalec občine Laško«. De- lavci-inovatorji temeljne or- ganizacije Bor Laško so do- slej vedno prejeli priznanja za svoje dosežke, leta 1980 pa je Bor Laško prejel tudi priz- nanje republiškega odbora sindikata delavcev gozdar- stva in lesarstva SRS Slove- nije. Za poenotenje kriteri- jev nagrajevanja inovatorjev je v okviru laške občinske raziskovalne skupnosti tre- nutno v pripravi enoten pra- vilnik. Praksa je namreč po- kazala, da so bile približno enake inovacije v sorodnih delovnih organizacijah ra- zlično ovrednotene, inova- torji pa s tem različno nagra- jevani. MARJELA AGREŽ OBČINSKA KONFERENCA SZDL CELJE in OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST CELJE objavljata RAZPIS o podelitvi nagrad in priznanj »inovator celje 1981« 1. Za nagrado »Incvator 1981« lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Celje, ki so v letu 1981 uresničili dosežke inovacijske in raziskovalne dejavnosti. 2. Nagrade in priznanja podeljujejo: - inovatorjem množične inventivne dejavnosti in inova- cijske dosežke, - strokovnim, vodstvenim in vodilnim delavcem za po- membne dosežke pri razvijanju in uvajanju novih tehnolo- gij, novih izdelkov, nove opreme ali nove organizacije v proizvodnjo in poslovanje, - razvojno raziskovalnim delavcem za pomembnejša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe organizacij zdru- ženega dela občine Celje ali za potrebe občine kot družbe- nopolitične skupnosti. 3. Kandidate za nagrado in priznanje lahko predlagajo: - komisije za inventivno dejavnost - delavski sveti in drugi samoupravni organi - družbenopolitične organizacije - društva - posamezniki. 4. Prijava mora v pismeni obliki vsebovati: - osebne in splošne podatke prijavitelja, - opis, elaborat ali drugače zadovoljivo predstavitev ino vacijskega dosežka ali raziskovalne naloge, - podatke za vrednotenje: korist in pomembnost, upo- rabnost ter izvirnost. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj bo podeljeno največ: - pet nagrad po 9000 din s plaketami in 10 nagrad po 4500 din s priznanji inovatorjem množične inventivne de- javnosti, - tri nagrade z diplomami po 9000 din strokovnim, vodstvenim in vodilnim delavcem za razvijanje in uvajanje novosti v proizvodnjo in poslovanje, - tri nagrade po 9000 din z diplomami razvojno razisko- valnim delavcem za razvojno-raziskovalna dela. 6. Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Celje - Skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Celje, Gregorčičeva 5/a do 30. marca 1982. Razpis, rezultati in nagrajenci bodo objavljeni v sred- stvih javnega obveščanja. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na Občinski raziskovalni skupnosti Celje. MOZIRJE: DOBRO DELO ALI REDNA ZAPOSLITEV Storitvena obrt v mozirski občini nazaduje. To so meni- li tudi na eni izmed zadnjih sej izvršnega sveta občinske skupščine. Da bi temu na- pravili konec, bi jo naj po nekaterih predlogih podpi- rali z davčnimi olajšavami. Tu so omenjah še zlasti ugo- dnosti v kreditni politiki, pri čemer naj bi dva odstotka povečanih davkov namenili razvoju storitvene obrti. Konkretne spremembe v ekonomskih spremembah pa bi bilo treba vgraditi v od- loku o davkih občanov. V občini Mozirje je preveč avtoprevoznikov. To je ko- nec koncev, tudi rezultat neustreznega dajanja obrt- nih dovoljenj. V bodoče bo treba pri tem misliti na oskr- bo z reprodukcijskim mate- rialom, možnost prodaje ter na razvojna hotenja. Proiz- vodna obrt ne dosega ustrez- ne donosnosti tudi zaradi te- ga, ker zanjo ne veljajo druž- beno priznani normativi, ki določajo, koliko dohodka je mogoče ustvariti z živim in minulim delom. Tiste, ki ne dosegajo ustreznega dohod- ka, bi jih bilo treba preusme- riti v redno zaposlitev, so menili na seji. Komite za gospodarstvo in planiranje naj bi v kratkem proučil tudi možnosti, da bi nekatere organizacije zdru- ženega dela nudile storitve občanov. Tu še zlasti mislijo na Elkroj, Savinjo, Glin, Smreko in Vez. JANEZ VEDENIK ZAPOSLOVANJE MINIMALNO POVEČANJE Združeno delo letos potrebuje 1207 delavcev V celjski občini se bo pre- dvidoma povprečno število zaposlenih v tem letu pove- čalo za 366 delavcev, kar znaša 0,9% rasti zaposleno- sti. Povprečna rast zaposle- nosti v gospodarstvu bo znašala 0,7% (234 delavcev) v negospodarstvu pa 2,4% (132 delavcev). Ta predvidevanja so vpisa- na v besedilo občinske reso- lucije za letošnje leto, teme- ljijo pa na podlagi uresniče- vanja zaposlovanja v prete- klem letu, bilanca kadrov- skih virov v tem letu ter smernic o možnosti zaposlo- vanja in predlogov ukrepov, ki jih je potrebno upoštevati pri oblikovanju načrtov za- poslovanja v posameznih de- k)vnih okoljih. V postopku usklajevanje je bilo vključe- nih 280 nosilcev planiranja (TOZD, TO, DS), ki skupaj zaposljujejo 38.631 delavcev. Združeno delo bo letos po- trebovalo 1207 delavcev od tega 608 delavcev za dodatne potrebe, 373 za nadomestne (namesto delavcev, ki gredo v pokoj ipd.) in 266 priprav- nikov. OZD in DS predvide- vajo, da v 242 primerih ne bodo pokrivale naravnega odliva in fluktuacije, ampak bodo na ta račun odpirale nova dela in naloge, zato tudi v končni bilanci nastaja ra- zlika med potrebami (608) in povečanjem števila zaposle- nih (366). Kvalifikacijska struktura kadrovskih napo- vedi z 84,7%, deležem stro- kovnih kadrov med novoza- poslenimi je ugodnejša od predvidevanj srednjeročne- ga plana. Od skupnega števi- la novozaposlenih se bo 70,2% zaposlilo v neposredni proizvodnji. Skupne kadrovske potre- be bodo krite iz priliva v de- lovni kontingent, ki je za celjsko občino 890 kadrov (129 delavcev brez poklicne izobrazbe, 383 delavci z 2-3 letno poklicno šolo, 192 de- lavcev s 4-5 letno srednjo šo- lo, 196 pa z visoko in višjo šolo, ostalih 317 potreb pa bo kritih s kadrovsko vezanimi štipendisti iz drugih občin in iz vrst obstoječih iskalcev za- poslitve). Zaposlovanje je neločljivo povezano z ekonomskim po- ložajem delovne organizaci- je. Po ocenah združenega de- la bo dohodek na delavca v letošnjem letu porasel do 12% (glede na cene iz lanske- ga leta) in bo 0,9 odstotna stopnja zaposlovanja krita s povečanim dohodkom na delavca, kar je v skladu z opredelitvijo občinske reso- lucije o 3% rasti realnega družbenega proizvoda. Nad- povprečna rast zaposlenosti je dovoljena le v gospodar- stvu in znotraj tega v organi- zacijah združenega dela, ki proizvajajo za izvoz in ki bo- do aktivirale nove investicije oz. proizvodne zmogljivosti za katere nimajo dovolj raz- položljivih kadrov. Zaposlenost pa se ne sme • povečati v Delovnih skupno- stih državnih organov. Druž- benopolitičnih organizacij, strokovnih službah ter v ad- ministrativnih in drugih re- žijskih službah na področju gospodarstva in negospodar- stva. V te službe pa ne štejejo vojne službe in teame. V dru- gih strokovnih službah pa se zaposlenost lahko poveča le z zaposlitvijo visoko stro- kovnih kadrov na področju zunaj trgovinske dejavnosti. Za vsako povečano zaposli- tev na področju administra- cije in režije mora dati so- glasje skupščine občine Ce- lje. Razvoj zaposlovanja in za- poslenosti je podrobneje opredeljen po DO in DS, v načrtu zaposlovanja, ki ga skupaj s samoupravnim spo- razumom o letnem načrtu zaposlovanja v tem letu spre- jemajo OZ in DS Skupščine občinske skupnosti in skup- nosti za zaposlovanje. V.V.EINSPIELER POTRES VZNEMIRIL OBČANE v torek zvečer, natančno ob 20.52 je dokaj močan po- tresni sunek vznemiril prebi- valce Celja in širše okolice, predvsem v Savinjski dolini. Epicenter potresa je bil 65 km oddaljen od ljubljanske- ga seizmološkega zavoda in je nastal na prelomnem si- stemu celjske kotline in je dosegel peto stopnjo Mercal- lijeve lestvice. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST CELJE objavlja NAGRADNI RAZPIS »MLADI ZA NAPREDEK CELJA« Namen razpisa je vspodbuditi mladino k ustvarjanju inovacijskih dosežkov in k raziskovalnemu delu. Predlogi so lahko: tehnične in druge inovacije, dela raziskovalnih krožkov in druga raziskovalna dela mladih. Na razpis se lahko prijavijo: - učenci srednjih šol v občini Celje, - ostala mladina v občini Celje, organizirana v šolski in izvenšolski dejavnosti, - študentje višjih in visokih šol v SFRJ, če so njihovi inovacijski predlogi in raziskovalna dela vezani na organi- zacije združenega dela v Celju ali na problematiko celj- skega območja, - kmečka mladina. Podelili bomo: - prve nagrade v višini 6000 din - druge nagrade v višini 3500 din - priznanja. Nagrajene in druge predložene naloge so last predlaga- teljev in jih lahko nagrajenci ponudijo v odkup OZD v Celju ali drugim interesentom. Inovacijski predlogi morajo biti opremljeni z načrtom, opisom postopka ali s predstavitvijo izdelka. Raziskovalna dela morajo biti tipkana, navedeni morajo biti viri, stro- kovna pomoč in uporabljena literatura. Kriteriji za ocenjevanje predlogov so pomembnost in koristnost, izvirnost in pogoji nastanka. Rok za prijavo predlogov je 10. maja 1982, podelitev bo izvršena v okviru »Dnevov mladih raziskovalcev««. Prijave sprejema Občinska raziskovalna skupnost Celje, Skupne strokovne službe SIS Celje, Gregorčičeva ulica 5/a. gt 8 - 25. februar 1982 NOVI TEDNIK - stran 5 (ONJIŠKA MLADINA VKLJUČITI VSE MLADE! dogovor s predsednikom O K ZSMS Božom Punčuhom Tako kot se mladi v konji- či občini ne razlikujejo od Ltnikov v drugih občinah, Iko je tudi njihovo delo po- lobno. Posamezniki in snovne mladinske organi- Lcije se različno vključujejo ^^elo, bolj ali manj uspešno, rar velja tudi za občinsko [^jiferenco ZSMS. O tem lelu in o vlogi mladine v te- meljnih organizacijah zdru- jp^ega dela, v krajevnih topnostih in v občini, pa o »roblemih, ki jih premaguje- jo in o njihovih ciljih smo se jogovarjali s predsednikom Občinske konference ZSMS Božom Punčuhom. Kakšno je delo mladih ko- ijiške občine v tem času? »Naše delo se ne razlikuje )d dela v drugih občinah. V ;em času smo vpeti v pripra- ve na 10. kongres ZSMS in na zvezni kongres. Z eviden- tranjem za republiški kon- jres smo že pričeli, ostale priprave nanj pa segajo v de- cember, ko smo na mladin- jki politični šoli obravnavali (kongresne dokumente. Po- sebno pozornost namenjamo Izgradnji takšne organizacije eSMS, ki bo resnično front- na organizacija vseh mladih In seveda metodam in obli- kam dela, ki bi nas do tega pripeljale.« Ste od tega cilja v občini te zelo oddaljeni ali ste se mu že približali? »To skušamo oceniti na programsko-volilnih konfe- rencah osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela, to pa je tudi cilj priprav na programsko volilno konferenco Občin- ske konference v aprilu.« V nekaterih osnovnih or- ganizacijah so že imeli pro- gramsko volilne konferen- ce. Kako jih ocenjujete? »Priznati moram, da so bi- le programsko volilne konfe- rence v nekaterih osnovnih organizacijah samo zato, ker pač morajo biti. V večini pa so druge, tiste, kjer je v tem Času zaradi programsko vo- lilnih konferenc, zaradi pri- prav na volitve in sodelova- nja v vrsti drugih dejavnosti delo izredno živahno.« Mladi ste vpeti v življenje v krajevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah in v občini. Ali ob tem obstoja tudi vaša lastna, mladinska dejavnost? »Mladinska dejavnost ni "ikoli samo naša. Značilne pa so na primer priprave na fnladinske delovne akcije v občini in republiki in pripra- ve na sprejem mladih med mladince prostovoljce. Pri- pravljamo tudi tekmovanje Mladi v kmetijstvu, na kate- rem bodo poleg mladih iz občin celjskega območja so- delovali tudi mladi iz drugih občin, kot na primer iz Slo- venj Gradca. Tekmovanje bo 6. marca v Slovenskih Konji- cah, z njim pa želimo pribli- žati kmetijstvo vsem mladim in spodbuditi mlade, ki se združujejo v konference mladih v kmetijstvu in akti- ve mladih zadružnikov, da prikažejo svoje delo in spoz- najo, da se zanj zanima tudi širša družbena skupnost. Mladi kmetovalci v konjiški občini sodelujejo v vseh ak- cijah osnovnih mladinskih organizacij, še zlasti bogato pa je delo aktiva mladih za- družnikov.« Pri svojem delu se mladi- na srečuje tudi s problemi, ki jih ni mogoče razreševati zgolj z večjim ali manjšim delom mladinske organiza- cije. Takšno je tudi zaposlo- vanje mladih. Kako je z njim v konjiški občini? »Zaposlovanje mladih pri nas še ni tako pereče, kot drugje, menimo pa, da je problem prisoten, tudi če je nezaposlen en sam mlad člo- vek. Sprotno spremljamo število iskalcev zaposlitve in nezaposlenih v občini, na Skupščini občine in pri Skupnosti za zaposlovanje pa smo zahtevali, da poleg bilance zaposlovanja izdela- jo tudi bilanco nezaposlenih, v kateri mora biti opredelje- no, kdaj bo mlad človek brez zaposlitve v občini imel mož- nost ustrezne zaposlitve in s tem možnosti za normalno življenje. Pri nas se v zadnjem času težko zaposlujejo mladi iz osnovnih šol, ki se niso vključili v usmerjeno izobra- ževanje, zlasti še mladi iz osnovne šole Pohorski odred, torej mladi brez ustrezne izobrazbe ali z zmanjšano delovno sposob- nostjo.« Ali lahko organizirana mladina stori še kaj več, kot da na probleme opozarja? »Mora. Z vključevanjem mladih v samoupravne orga- ne temejnih organizacij, v delegacije za zbor združene- ga dela in skupščine samou- pravnih interesnih skupno- sti... Veliko je odvisno od tega, koliko mladih je vanje vključenih. V pripravah na volitve je bilo evidentirano sorazmerno število mladih, pri kandidiranju se je po- slabšalo, verjetno pa se še bo tam, kjer imajo odprte kan- didacijske liste.« Med številnimi nalogami, ki jih mladina ima, niso vse enako pomembne. Kaj je za- te najpomembnejše? »Zame je glavni in prvi cilj vključiti v delo čim več mla- dih, vse mlade, tudi če orga- niziramo le proslave, kultur- ne in zabavne prireditve, tu- di če se bomo manj ukvarjali s strogo politično dejav- nostjo.« MILENA B. POKLIC CELJE Na Lavi obrtne delavnice Na svoji zadnji seji je izvršni svet skupščine obči- ne Celje potrdil spremembo odloka o zazidalnem načrtu Lava 1 - S. Zaradi opuščene gradnje prvotno predvidene bencinske črpalke ob Cesti na Ostrožno in velike garaž- ne hiše severno od Pucove ulice so po novem namenili ta prostor za obrtno cono, kjer bodo zgradili deset sta- novanjskih hiš in prav toli- ko obrtnostoritvenih delav- nic. Sprejeli so tudi spremem- bo odloka o zazidalnem na- črtu Dolgo Polje I in CRC ter zazidalnega načrta go- spodarske cone Celje. Gre za spremembo na trasi ma- gistralne ceste Zahod od Medloga do Mariborske ce- ste. Po novem načrtu bi speljali Kersnikovo ulico v podvozu pod magistralo Za- hod in savinjsko železnico. Prvotno je načrt predvide- val le desno zavijanje s Ker- snikove ponovno na Kersni- kovo ulico. Manjše spre- membe bodo tudi pri ureja- nju kolesarskega in peš pro- meta, kar pa ne bo vplivalo na celotne cestno-tehnične elemente na štiripasovnici. Obe spremembi zazidal- nega načrta bodo v prihod- njih dneh v javni razpravi. VVE SKUPNE SLUŽBE SIS V ŽALCU NOVA ORGANIZIRANOST Večja racionalnost dela Eden izmed osnovnih ci- ljev nove organiziranosti skupnih služb samouprav- nih interesnih skupnosti v občini Žalec je bil tudi ta. da bi odpravili neutemelje- no širjenje števila delavcev v teh službah. Z novo orga- niziranostjo pa bodo pokrili tudi vsa tista področja dela, ki v dosedanjih strokovnih službah niso bila pokrita ali pa so bila premalo sistema- tično pokrita. Z novo orga- niziranostjo pa bodo ločili dvoje del in nalog, ki se bi- stveno razlikujeta po kako- vosti in teži zahtev: stro- kovna opravila na eni ter administrativna, pomožna in druga opravila na drugi strani. Nov sistem bo omo- gočil bolj poglobljeno delo na posameznih področjih. Po novem bodo delovno skupnost skupnih služb SIS s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti sestav- ljali vodja skupnih služb, strokovne službe, splošna dela ter računovodstvo. Vo- dja skupnih služb bo rned drugim zadolžen za koordi- nacijo dela med organi skup- nosti in občinskim izvršnim svetom, občinsko skupšči- no, delegacijami OZD in KS. Poleg tega bo skrbel za koor- dinacijo sej posameznih or- ganov SIS, sodeloval pri pri- pravah osnutkov delovnih programov, spremljal izvaja- nje finančnih načrtov SIS ter seveda odgovarjal za izvaja- nje del in nalog v okviru skupnih služb posameznih SIS. Strokovne službe bodo se- stavljali vodja enote, stro- kovni delavci in strokovni sodelavci. Strokovni delavci in sodelavci niso funkcionar- ji skupščin, za svoje delo pa odgovarjajo vodjem. V posa- meznih interesnih skupno- stih bo zaposlen pa en stro- kovni sodelavec. V interesni skupnosti za izvajanje pravic zdravstvenega varstva pa bo- sta dva strokovna delavca. Kot novost velja omeniti ob- činsko cestno komunalno skupnost, ki združuje seda- njo komunalno in stavbno zemljiško ter predvideno cestno skupnost. Enota splošna dela vključuje admi- nistrativna dela za potrebe SIS, za lastno delovno skup- nost. pravna opravila za SIS, skrbi za pripravo samo- upravnih splošnih in norma- tivnih aktov, reševanje prav- nih sporov ter drugo. Sestav- ljajo jo vodja enote, delavec za pravna dela, pravnik, pet admuiistratorjev, telefonist in razmnoževalec. kurjač in gospodar ter dve snažilki. V računovodstvu bo zaposleno devet delavcev. JANEZ VEDENIK ČRNA PIKA Črno piko si zaslužijo pešci, ki ne spoštujejo promet- nih predpisov, saj menijo, da ti veljajo samo za kole- sarje, pa za tiste na motornih kolesih in kolesih na 'Motorni pogon in seveda za avtomobile. Pri prehodih za pešce so neprevidni, kadar je cesta poledenela sto- Pijo pred avto, kot da bi se lahko v trenutku ustavil, ne spoštujejo semaforjev pa tudi po pločnikih ne hodijo v smeri levo - desno. Pri tem prednjači mladina, saj jih gre včasih kar po sedem drug ob drugem. , ^^ezdico si je brez dvoma tokrat prislužila krajevna ^upnost Dečkovo naselje. Je v celjski občini naj- ^'ajša, pa je dobila ob letošnjem zborovanju Kluba amoupravljalcev celjske občine edina od krajevnih KUpnosti za svoje delo plaketo in priznanje. To je še Posebej razveseljivo zato, ker venomer poudarjamo, ako pomembno je za delo krajevne skupnosti razvija- J^.samoupravnih odnosov, ki brez dvoma vplivajo na medsebojne človeške odnose. tednikov intervju TONETA ZORKA PETDESET KULTURNIŠKIH LET Srečanje z Abrahamom na kulturniških cestah ni maj- hna stvar. A Tone Zorko, prvi celjski lutkar in zvest ljubitelj velikega odra, svo- jih sedem križev jemlje z lah- koto. Z lahkoto tako, kot jemljemo v življenju stvari, ki jih imamo radi, zanje dela- mo in z njimi živimo. Zato še opazil ni, kdaj so ta leta pre- tekla, pa tudi časa nima, da bi se preveč oziral za tem. Še vedno namreč trdno stoji na odru, če ne kot režiser pa vsaj kot svetovalec, mentor, človek, h kateremu hodijo mlajši in ga vprašajo za na- svet. In to mu je v največje zadoščenje, da je pustil pri svojem delu za seboj mlade, ki njegovo delo hočejo nada- ljevati. Sicer pa je tudi že osem let predsednik področ- nega združevanja gledali- ških skupin. NT: Letošnje priznanje celjske občinske kultur- ne skupnosti ob kultur- nem prazniku slovenske- ga naroda - kaj ti pome- ni ob doslej že doblje- nem redu dela s srebr- nim vencem, redom re- publike z bronastim ven- cem, redu zaslug za na- rod s srebrno zvezdo, me- dalji za hrabrost, Lin- hartovi plaketi in Lin- hartovi znački za 50 let dela v kulturi? Tone Zorko: »Brez dvoma pomeni vsako priznanje ne- ke vr.ste zadoščenja za vse ti- sto, kar v življenju počneš. Mislim, da je omenjeno priz- nanje namenjeno ne samo meni, ampak tudi vsem, ki so ob meni delali in delili do- bro in slabo, obojega pa je v kulturi dovolj. Ce bi bil star kakšnih 45 let, bi ob tem priznanju še čutil tudi poziv k nadaljnjemu delu. S tem seveda nočem reči, da ne bom ničesar več delal, ven- dar so leta tu in nisem tako drzen, da bom zdaj trdil, ka- ko bom zlasti v gledališkem amaterizmu še gore premi- kal.« NT: Petdeset let dela v kulturi ni malo, zlasti še na gledališkem odru... Tone Zorko: »Od leta 1938 sem bil povezan z odrom. Najprej v Vojniku, kjer sem bil režiser in igralec pri dramski sekciji Sokola. Med vojno sem bil član pevskega zbora vojnih ujetnikov v nemški vasici Dossel v West- faliji. Zboru je dirigiral Fer- do Skok, pozneje pa Boris Ferlinc. Se leta 1941 so nas v jeseni vse Slovence izpustili, vrnil sem se v Zagreb, kjer sem bil prej študent višje pe- dagoške šole. Od tam sem odšel k staršem v Paračin in delal v steklarni kot brusilec stekla. Leta 1944 sem šel v I. Krajiško brigado in postal član kulturniške skupine kot režiser, igralec, pevovodja in navsezadnje tudi kot novi- nar. Bil sem namreč zadol- žen, da sem z nemškega ra- dia poslušal vesti in smo jih potem prirejali za naše po- trebe. Takoj po vojni sem bil v Šoštanju, kjer sem režiral Nušičevega Dr. Leta 1946 sem prišel v Celje in se takoj priključil celjskim gledališč- nikom. NT: Režiral si prvo predstavo v poklicnem gledališču v Celju... Tone Zorko: »Da, to je bila Pucova Operacija, igrali so tudi trije sedaj že pokojni igralci in sicer Cervinkova, Furman in Marija Goršičeva. Bil sem tudi eno leto na praksi v Drami, kjer sem asi- stiral pri Gavelli in Žižku, kratek čas pa tudi pri Janu. Leta 1952 sem odšel v moj poklic, torej nazaj v šolo in ostal tam do leta 1969, ko sem bil upokojen.« NT: Prva povojna leta so bila zelo pomembna za gledališki amateri- zem v Celju. Kako je bilo tedaj? Tone Zorko: »Najprej smo imeli prostore, kjer je danes kino Metropol, potem pa smo se selili tja, kjer je danes kino Dom. Nič nam ni bilo nerodno prevažati kulise in ves naš inventar na vozičku skozi Celje. Sam sem se naj- bolj zavzemal za ustanovitev ljudskega gledališča, ki je pozneje dobilo naziv Delav- ski oder. Ta se je pozneje preimenoval v Amatersko gledališče Zelezar Celje-Sto- re in to ime je zraslo na mo- jem zeljniku. Zdaj sem bolj vezan na Vojnik, toda tu sem tudi že predal vodstvo dram.- ske sekcije mladi pedagoški delavki na vojniški šoh Hele- ni Muhi.« NT: Kako pa je bilo z lutkami? Ob zadnjem srečanju lutkovnih sku- pin smo namreč videli tudi vojniško skupino v tvoji režiji? Tone Zorko: »Ze pri De- lavskem odru smo imeli lut- ke in ob drugih kolegih sem se najresneje ukvarjal z nji- mi prav jaz. Zdaj imamo lut- kovni oder tudi v Vojniku. Lutke delamo sami, ali toč- neje Marija Santl, marsikaj pa nam seveda še manjka. Toda to bomo počasi dogra- jevali. Na srečanju smo na- stopili s Cenčino zadevo, sam sem napisal tekst, imam pa že tudi novega. Na lutke moramo biti bolj pozorni, to je prvo srečanje najmlajših z odrom.« NT: Ob številnih reži- jah pred vojno in po njej, pa seveda tudi v času tvojega bivanja v I. kra- jiški brigadi (Mati, Pu- ške gospe Karar), tudi li- kovno življenje ni šlo mimo tebe... Tone Zorko: »Vsaka kul- turniška dejavnost je tako ali drugače povezana z različni- mi umetnostnimi dejavnost- mi. Do likovnega izražanja sem imel že od nekdaj pose- ben odnos, vedno sem rad risal in slikal, pa zato tudi ni naključje, da sem tudi v Voj- niku ustanovil likovno sek- cijo v okviru kulturno pro- svetnega društva France Prešeren, ki ima danes z lut- kovno - kar devet sekcij?« NT: Načrti? Tone Zorko: »Včasih se mi zgodi, da si rečem: saj je do- bro ali pa se mi kaj ne ljubi. To seveda ni dobro in dokler se bom tega zavedal, bom tu- di delal. Pač to, kar počnem že vse življenje." DRAGO MEDVED 6. stran - NOVI TEDNIK Št. 8 - 25. februar 1982 MOZIRSKO ZDRAVSTVO ZLATI DRUŽINSKI ZDRAVNIKI Prava pot za okrepitev osnovnega zdravstva Za osnovno zdravstveno varstvo 15.600 prebivalcev Zgornje Savinjske doline skrbijo zdravstveni delavci te- meljne organizacije velenjskega zdravstvenega centra Splošno zdrav- stvo Mozirje. 43 zdravstvenih delav- cev - med njimi je 8 zdravnikov, je razporejenih po zdravstvenih posta- jah v Mozirju, Nazarju, Ljubnem, Lu- čah, Gornjem gradu, enkrat tedensko pa tudi v Solčavi. Na izredno razgiba- nost Zgornje Savinjske doline je ve- zan način dela in načrti za nadaljnji razvoj osnovnega zdravstva. Njihov cilj je takšna okrepitev osnovnega zdravstva (tudi z uvajanjem zdrav- stvene nege na domu), ki ga bo pripe- ljalo do položaja, kakršnega je imelo včasih, ko so zdravniki v osnovnem zdravstvu uživali ves ugled in zaupa- nje. Za še večjo strokovno delo, teh- nično opremljenost in kadre pa je še en pogoj - nov zdravstveni dom v Mozirju. zdravstvena nega na domu Mozirski zdravstveni delavci se sku- šajo organizirati tako, da bi zadostili vse potrebe po zdravstvenih storitvah ob omejenih finančnih sredstvih Ob- činske zdravstvene skupnosti. To bo- do skušali doseči z uvajanjem zdrav- stvene nege na domu. Z njo so pričeli že lani, letos pa so jo že močno okrepi- li. Tak način dela zanje ni novost, saj so vse leta razvijali princip hišnega zdravnika. To je na razbitem območju največje slovenske občine tudi edini uspešni način dela. En sam zdravnik nikakor ne bi mo- gel pokrivati območja cele občine, za- to posamezniki vsakodnevno skrbe za svoj del območja - za nudenje nujne medicinske in zdravstvene nege na do- mu. Dežurni zdravnik v zdravstveni postaji Mozirje pa je na razpolago za nujne primere, ko drugega zdravnika ni mogoče dobiti. Med vsemi opravljenimi hišnimi obiski med dežurno službo odpade na nujno medicinsko pomoč 30-35 od- stotkov vseh obiskov, 65 do 70 odstot- kov pa na zdravljenje in nego na do- mu. Zdravstveno nego na domu so do konca leta 1918 izvajali v glavnem zdravniki in le deloma višje medicin- ske sestre v patronažni službi, v tem letu pa so pričeli izvajati zdravljenje in nego na domu timsko. Seveda oprav- ljajo le zdravstveno nego na domu, laično nego in sosedsko pomoč pa bo treba še organizirati v dogovoru s kra- jevnimi skupnostmi in organizacijami Rdečega križa. K razširjanju zdravstvene nege na domu ne stremijo zgolj zato, ker je najustreznejši način dela na njihovem območju, temveč tudi zaradi zmanjše- vanja dragega bolnišničnega zdravlje- nja. Zato skušajo doseči z bolnišnični- mi zdravstvenimi ustanovami spora- zum, po katerem bi te odpuščale bolni- ke, ki bi lahko enakovredno nadaljeva- li zdravljenje na domu v oskrbi osnov- ne zdravstvene službe. Precejšen del zdravstvene nege na domu je name- njen tudi vzdrževanju določenega zdravstvenega stanja starejših obča- nov in bolnikov s kroničnimi degene- rativnimi obolenji. Seveda ni vse tako preprosto. Enot- ne doktrine za zdravstveno nego na domu pri nas še ni. Mozirčani so si ogledali, kako jo organizirajo in izvaja- jo v Mariboru, kjer imajo na tem po- dročju že dolgoletne izkušnje, pa kaj dosti novega niso odkrili, saj so bili sami že davno prisiljeni v podoben na- čin dela. uvajanje obratnih ambulant Do konca leta 1981 v mozirski občini še ni bilo obratne ambulante, pred- vsem spet zaradi oddaljenosti zdrav- stvenih postaj. Gotovo je skoraj nemo- goče skoncentrirati večino od 4500 de- lavcev v občini na eno samo zdravstve- no postajo. Sedaj so že podpisali sa- moupravne sporazume o svobodni menjavi dela z delovnimi organizacija- mi Glin Nazarje in Gozdnim gospodar- stvom, v Elkroju pa je samoupravni sporazum še v obravnavi. O sami organiziranosti obratnih am- bulant še razmišljajo. Se najbolj spre- jemljivo izgleda predlog, da bo vsak zdravnik še naprej zdravil prebivalce na svojem območju, torej tudi delavce, ki tu žive, dispanzer za medicino dela, ki ima sedež v zdravstveni postaji v Nazarju, pa bo stalno spremljal zdrav- stveno stanje aktivne populacije. To pomeni, da bo imel pregled nad bolni- škim staležem, predvsem pa tudi nad zdravstveno preventivo delavcev (od sistematskih pregledov do ocen delov- nih mest). Pomembno bo večje sodelo- vanje z delovnimi organizacijami tako pri urejanju delovnih pogojev kot pri zagotavljanju primernega dela ob zmanjšanih delazmožnostih. Sam bol- niški stalež v mozirski občini ne pred- stavlja posebnih težav, saj je s svojimi 3,7-3,8 odstotki pod repubhškim in re- gijskim povprečjem. Na podoben način, kot nameravajo organizirati obratne ambulante, so lani organizirali tudi dispanzer za borce. Preprečevanje in zdravljenje obolenj borcev opravljajo vsi zdravniki po svo- jih zdravstvenih postajah, delo na tem področju pa nadzira dispanzer za bor- ce v Gornjem gradu. Tak način dela ne zagotavlja le lažjo dostopnost delavcem, borcem in dru- gim do uslug zdravstvene službe, am- pak zagotavlja tudi zdravstvenim de- lavcem, da ohranjajo koncept družin- skega zdravnika, ki do potankosti poz- na zdravstveno in socialno stanje dru- žin na svojem območju. naporno in zahtevno delo Zdravniki v mozirski občini nimajo lahkega dela, pa tudi ostali zdravstve- ni delavci ne. K sreči so se v zadnjih letih tako številčno okrepili (po repu- bliških normativih imajo 90-odstotno kadrovsko zasedbo), da lahko zagoto- vijo vse potrebe in oblike osnovne zdravstvene dejavnosti. Vsak zdravnik se tu srečuje dejansko z vsemi oblika- mi zdravstvene dejavnosti - od pre- ventivne do kurativne, od skrbi za otroke, matere, borce, delavce in osta- rele. Zavedajo se, da lahko odgovorno delo opravlja le strokovno usposob- ljen zdravstveni delavec, zato name- njajo tudi vso skrb dopolnilnemu stro- kovnemu izobraževanju. Le tako bodo tudi lahko dosegli svoj cilj - zares celo- vito osnovno zdravstveno varstvo, takšno, v katerega bodo ljudje zaupali kot v časih, preden nas je zajela mrzli- ca po speciahstičnih pregledih, po zdravljenih v bolnišnicah... Pravza- prav takšno osnovno zdravstvo v Mo- zirju že imajo. Radi bi ga le še bolj razvili. Zanimiv je podatek, da je od tisoč pregledanih, sprejetih na bolnišnično zdravljenje le 6-6,5 pacientov. Malo je to in gotovo odraz usmerjenosti v zdravljenje na domovih. Sicer pa naj- več prebivalcev mozirske občine oda- haja v bolnišnice v Celju, Topolščici in Slovenj Gradcu. No, organizacija Zdravstvenega centra v Celju na šte- vilne temeljne organizacije tudi zno- traj bolnišničnega dela, jim povzroča kar precej preglavic. Podatkov, ki bi jim zagotavljali pregled nad zdravlje- njem enega bolnika (koliko je to stalo) nimajo, saj vsaka temeljna organizaci- ja pošilja svoje račune. Dogovorili so se, da bodo za vse občane pri Občinski zdravstveni skupnosti nastavili karti- ce in sami vodili pregled nad cenami bolnišničnega zdravljenja, kar za skupnost, ki se stalno otepa s pri- manjkljaji sredstev, ni nepomembno. prostori za razvoj Dobra volja in pripravljenost za delo niso vedno dovolj. Potrebna je tudi opremljenost (najnujnejšo opremo - tudi EKG, vse za osnovne laboratorij- ske preizkave... zdravstvene postaje imajo) in seveda prostori. S temi pa so na .tesnem, zlasti v Nazarju, kjer delajo v dobesedno nemogočih delovnih po- gojih (fizioterapijo imajo na primer v 2. nadstropju). Tri leta so se borili in izborili prizidek k tej zdravstveni po- staji. Desetletna prizadevanja za nov zdravstveni dom v Mozirju pa iz najra- zličnejših razlogov niso rodila sadov. Tak centralni zdravstveni dom, ki ga sedaj ni, bi omogočil tako kadrovske izpopolnitve kot boljšo tehnično opremljenost, vse tisto, kar bi jim omogočilo doseči celovito osnovno zdravstveno varstvo. MILENA B. POKLIC Vodja splošnega zdravstva Mozirje dr. Ivan But ter medicinski sestri Slavica Petkovič in Pavla Plesec. V Motirju ai zdravstvenega doma - le skromna zdravstvena postaja. V BESEDI iN SLIKI v novi štifti mladi in kmetijstvo Občinska konferenca Zveze socialistične mladine 1 zrije in kmetijska zadruga Mozirje sta pripravila kvizf naslovom Mladi in kmetijstvo. Udeležili so se ga ml aktivi zadružnikov iz Šihela, Luč, Gornjega Grada, N( Štifte in Ljubnega. Kviz je bil v Zadružnem domu v N Štifti, dvorana pa je bila za obiskovalce skoraj pramajh Mladi so odgovarjali na vprašanja iz kmetijske zako daje, sadjarstva, živinoreje, rastlinske proizvodnje, vi gradništva in družbenopolitične prakse. Največ pravil odgovorov so imeli mladi zadružniki iz Ljubnega (Buc Primož, Franc Zaleznik, Edi Jurjevec) sledijo pa mlad Nove Štifte, Gornjega Grada, Luč in Smihela. Ekipa Lj nega bo meseca marca zastopala mozirsko občino na gijskem tekmovanju v Slovenjskih Konjicah. Daje bile srečanje mladih zadružnikov Zgorr^jesavinjske dol bolj pestro, so iz vsakega aktiva mladih zadružnikov] pravi tudi po eno kulturno točko. T. TAVC, setev v snegu 2e od nekdaj velja, da je treba znati sejati koren Ponavadi ga sejejo pod pšenico in sicer že, ko je še sn( da lahko s posebnimi grabljami napravijo vrste. Ti vetra ne sme biti, sejalec pa mora zelo paziti, saj je koi njevo seme zelo drobno in se rado zgodi, da je pote pregosto. Na sliki: Zadnji sneg, ki ga je bilo le nel centimetrov, je bil kot nalašč za to delo, zato sta ga Je nova iz Orove vasi tudi izkoristila. T. TAVC^ vodi emo pred zlatarno V zadnjem kolu občinske sindikalne hokejske lige bili doseženi naslednji rezultati: Zlatarna - Železarna I in Opekarna - EMO 3:5. Na lestvici vodi EMO z osmi točkami (33:11) pred Zlatarno 6 (37:18), Opekarno 6 (25:1 in Železarno O točk (2:36). Najboljši strelci: Strubej (EU in Cvetko (Zlatarna) 12 ter Bernjak (Zlatarna) 11 zadetke Pari prihodnjega kola: ponedeljek, 1. marca ob 18.30 E^ - Zlatarna in ob 19.30 Železarna - Opekarna. velika pomoč za smučarski šport Smučarji Celja so dobih novega mecena, to pa je P lovna organizacija Toper. Tako se odslej smučarski k^ ki ima že več kot 1000 članov, imenuje SK Toper. akcijo delovne organizacije Toper je ob podpisu spoj zuma pozdravil tudi Boris Rosina (na sliki levo) v im^ TKS in ZTKO Celje. To bo velika pomoč športni pano ki je v Celju zaenkrat na robu znanih prioritet, k^J otežkoča normalno delo. Ob tem je Boris Rosina še iz? stavil, da je dobro če je Toper svetovno uveljavljena^ lovna organizacija za smučarsko opremo, je pa tudi P^ da se ob vsem tem vključuje v pomoč v domačem okoj in to manjšim športnim kolektivom. Osnovna usmen^ SK Toper bo tudi v bodoče delo z najmlajšimi ter v s^ za množičnost tako v alpskih disciplinah, tekih in sko^ Sporazum sta podpisala direktor Topra Zvone DežnaK predsednik smučarskega kluba Zvone Mirt. ^ februar 1982 NOVI TEDNIK-stran 7 REŠITEV V POVEZA VIS SOCIALNO IN KRAJEVNO SKUPNOSTJO RADA žS Terezija Ratej iz Draže vasi v konjišld občini se trdovratno upira vsaid pomoči, Icer želi samostojno živeti Začelo se je kot v krimi- j^gllii. Sredi Slovenskih {Conjic smo avto v vsej br- zini zavrli, ker smo na eni strani ceste zagledali so- cialno delavko Vesno Slo- kar, ki dobro pozna zade- vo okoli Terezije Ratej ali kakor jo vsenaokoli pozna pod imenom teta Treza. Socialna delavka je takoj izjavila: »Pustite jo pri mi- j-u, ona je vendar duševni bolnik, sicer pa gre ta- mle!«! Hitro smo se ozrli in res zagledali ženičko, drobne srednje postave, čedno oblečeno, ki je hitela po cesti navzgor. Kaj urnih korakov je bilo potrebno, da smo jo dohiteli. Pa nas je takoj odslovila: »Pusti- te me pri miru, jaz nika- mor ne grem, sicer pa mo- ja knjiga leži že od 1942 leta na postaji milice in tam je vse zapisano o me- ni. Zdaj ne grem več tja, ker me ne poslušajo in mi nočejo pomagati, čeprav mi ljudje nagajajo in kra- dejo.« Komaj smo jo ustavili in dopovedali, da nismo »službeni« ljudje in da ji nič nočemo. Radovedno nas je motrila, tehtala ali bi nam verjela in ko smo jo povabili v avto, da bi jo odpeljali na njen dom je bila tako nezaupljiva, da skraja sploh prisesti ni ho- tela, rekoč, da je ne bi morda odpeljali v dom za ostarele, kot so jo enkrat na tak način že hoteli zva- biti. Končno, po dolgem pregovarjanju, da želimo videti njen dom, se je vda- la. Iz avta je skrbno motri- la vso pot našo vožnjo in ko smo po pomoti zavili proti Mariboru, je takoj skočila pokonci, češ, da jo ne peljemo v Dražo vas, kjer je doma. Pomirili smo jo in kmalu pristali pred ostanki nekdanje prijetne domačije, ki pa zdaj in že vrsto let nazaj vidno propada. Popravila potrebna hiša, podrto go- spodarsko poslopje, neob- delan vrt in njiva - to je le del nekdanjega ogromne- ga, menda največjega po- sestva Ratejevih v Draži vasi. »Imeli smo pet konjev, jaz sem pa furala naokoli ter delala na kmetiji. Dva- najst otrok je bilo pri hiši, od tega šest sester. Ena mi še živi, imam pa dalnje so- rodnike v Slovenskih Ko- njicah in bližnje še tudi v Draži vasi. Teta Treza nam je to povedala čisto umirjeno. Ona živi zdaj na delu tega posestva, lastni- ki tega dela pa so trije. Njej, naj bi po Trezinem mnenju pripadala hiša, marof ter tri njive, vsega skupaj dva hektara in 21 arov. »Dvakrat sem že od- pisala, v tretje pa nočem, ker bi mi radi vse vzeli, mene pa dali v dom za ostarele.« Iz tega vzroka tudi ne pusti geometra zraven, sploh pa ne zaupa sodišču in roki pravice. zdaj so mi obsekali še lipo Terezija Ratej postaja počasi zgovorna. Njenih enainosemdeset let bi ji človek sploh ne prisodil, kjvečjemu nekaj čez šest- deset. Je pa verjetno, da lojena starost pogojuje ne- katere njene reakcije, ta- '^o do sosedov in »obla- sti«. Čuti se ogroženo in zaničevano, predvsem pa i^e želi oditi iz svojega ne- primernega bivališča, če- Prav bi ji bilo kjerkoli udobneje. Rada bi videla samo, da bi ji sosedje ne IJagajali, ji ne pobirali oro- dja in jo ne podili iz njene njive. »Pred tednom dni (tu se je Treza spustila v |ok, ves čas samo ta trenu- so mi obklestili še moje najljubše drevo, li- po. Pred kakimi šesdese- timi leti sem jo vsadila in ves čas je rastla pred hišo. Pa da bi mi vsaj kaj pove- dali! Kar prišli so, vejevje pa mi nametali pred hišo, da še vanjo nisem mogla, dokler vej nisem sama od- stranila. »Res je, lipo so morali obžagati zaradi električnega voda, vendar bi Trezi to lahko povedali in ji družno tudi pomagali odstraniti oviro. Mimo vejevja pred hišo smo vstopili vanjo. Streha pušča, sicer pa smo videli še veliko hujših bivališč, kjer živijo ljudje. Prostori v notranjosti izdajajo, da tukaj ni toplega družin- skega ognjišča. Že pet- najst let Treza ni zakurila! Štedilnik stoji v predsobi, ker čuva vhod v dve sobi, ki sta zaklenjeni in Treza nima dostopa vanje. Pred leti so bivali v njih delav- ci, ki so gradili cesto, od takrat pa stoji vse zaprto. Razpelo so ji takrat vrgli dol in ji ga postavili v kot pred vrata. Se zdaj same- va tam ter gleda vse reve, ki jih Treza prenaša. Po Trezinem mnenju so ji sla- bi ljudje sneli tudi okna, nekako jih je sama nata- knila nazaj, seveda pa povsod piha skozi, na po- steljo so ji nametali tudi kamenja. To vse zato, da bi ji onemogočili bivanje v hiši, ji vzeli zemljo ter jo spravili v dom. Ona pa vsemu kljubuje, čeprav že osemnajst let nima vode, ker so ji tudi vodnjak za- mašili. Zaradi tega je Tre- za bolj malo doma, samo prespat pride in gre. Kam? K dobrim ljudem, kjer najde toploto, lahko plete, se umije. treza ne sprejme nobene pomoči Samorastniška Treza kljub svojim letom ni so- cialni v konjiški občmi v nobeno breme. Nasprot- no! Odklonila je vsako materialno pomoč, ni vze- la zdravstvene knjižice, čeprav bi zdravstveno po- moč potrebovala. »Nočem ničesar, dokler se lahko še sama preživljam. Naj dajo tistim, ki so pomoči po- trebni, jaz je še nisem. Naj mi pomagajo popraviti hi- šo, da bom v njej lahko živela, dostojno živela in svojo življenjsko pot kon- čala kot se človeku spodo- bi in tam, kjer bom jaz ho- tela. Samo mir si želim. na] me pustijo v miru. Po- zimi pietem un res preču- dovite pletenine kljub svojim letom izdeluje), poleti pa še pomagam pri kmetih, pobiram krompir in ostalo. Delam samo za hrano, denarja ne rabim. Obleko dobim pri dobrih ljudeh, drugega pa ne ra- bim. Da sem nora, pravijo? Nora sem toliko, kolikor se jim pustim, drugače pa ne! Se znam potrkati na prava vrata.« To je tudi dokazala pred nedavnim. Na komisijo za pritožbe pri občinski skupščini v Slovenskih Konjicah je vložila pritož- bo, v vednost pa jo je po- slala na isto komisijo v Ljubljano. V njej je na- vedla, da ji mislijo vzeti opravilno sposobnost in ji postaviti skrbnika. V tem primeru bi potem on odlo- čal o njej in njenem pose- stvu. Socialna služba v Slovenskih Konjicah je namreč skupaj s krajevno skupnostjo Draža vas sto- pila v akcijo, da bi Trezo, ki sicer ni pravi socialni primer, pač pa jo ne more- jo pustiti kar tako, v takih neprimernih razmerah, od katere pa je zdaj odstopi- la. Treza je odklonila celo pomoč sorodnikov, ki so ji hoteli pomagati. Svaki- nja ji je nesla mleka in ko- lin, pa je vse odklonila, češ, saj vem, radi bi me spravili od tod. Socialna služba je po- tem konec koncev razmiš- ljala o tem, da bi jo res dala v dom za ostarele, se- veda pa bi se morala Treza odpovedati deležu svoje- ga posestva. Pa smo spet bili tam. Od tod tudi Tre- zin srd na socialno službo, na sodnijo, na postajo mi- lice. Na Trezino pritožbo je prišel iz Ljubljane odgo- vor, naj njen primer še en- krat prouče. Spet so sedli vsi prizadeti dejavniki skupaj in se zmenili pa- metno, da ne rečem, do- bro. Trezo bodo pustili tam kjer je ter ji skušali urediti skrbništvo doma, pri tem pa bodo bedeli nad njo. Krajanom Draže vasi res ni vseeno, če bi jo enkrat našli doma mrtvo. Morda pa bi se zmenili z Marijo Vizjak iz Draže va- si, kateri zaupa, da bi ji ta nudila vso potrebno oskr- bo, za to dobila plačilo, Treza pa zato seveda ne bi smela vedeti, »kajti drža- ve nočem izkoriščati,« kot pravi sama. Soseska po- moč bi bila vsekakor naj- bolj umestna, ali pri Vizja- kovi ali na Trezinem do- mu. Kajti kljub temu, da se Trezi vse naokoli podi- ra, se od tod ne more loči- ti, kajti prirastla je s to zemljo. A vstrajnost in lju- bezen sta močnejši. Sku- šajte izruvati iz skal vihar- nik, ki kljubuje zobu časa! Človek se ustavi pred njim, ga gleda in vidi, da raste iz samih skal. Globo- ko doli pa je pognal kore- nine, v zemlji tiče, druga- če bi odmrle. Noben vihar mu ni kos, nobena ujma ga ne podre. Taka je zaenkrat še tudi teta Treza iz Draže vasi, ki jo zelo dobro poznajo vsi naokoli. Mnogi si ob po- govoru o njej vrtijo kaza- lec v čelo, pa je to čisto odveč. Dokler Treza, takš- na kot je, ne ogroža okoli- ce, je njena izključna pra- vica, da živi tam kjer hoče. ZDENKA STOPAR DRAGICA VUCEJ, Trezina najbližja soseda: »Nihče sosede Treze ne podi z njene zemlje. Štala se je res podrla, a niso je sosedi. Načel jo je zob ča- sa, bila je nepokrita, časie napravil svoje, podrla se je pod snegom. Zdaj pro- pada dalje. Včasih je Tre- za res imela dve kravi, te- leta, potem pa ju je proda- la. Kar vse po vrsti dolži, da ji kradejo. Tudi orodje, da zato ne more njive ob- delovati. Pa ni res, to si izmišlja. Je pač stara in se čuti ogrožena od vseh strani. Kaj ji ne bi bilopri- jetneje v domu upokojen- cev, kjer bi bila na toplem. Tako pa vandra od hiše do hiše, ker v svoji res ne mo- re živeti. Pa to je delala vse življenje.« MARIJA VEZJAK, h kateri se teta Treza naj- večkrat zateče: »Teto ima- mo vsi radi in se zanjo tu- di bojimo. Nora ni, saj vi- dite, kako govori. K meni se zateče, ker je tu toplo in doma ne kuri. Pri meni plete, prinese prat in se tudi umije. Je pa priletna in zato se ji mora iz njene- ga govorjenja tudi kaj od- pustiti. Ne pusti pa se ne, to je že res. Uprla se je selitvi v dom, ker svoje zemlje noče zapustiti. Ni čudno, da je povsem tem do marsikaterega nezaup- ljiva. Je pa še tako pri mo- čeh, da SI za življenje sa- ma zasluži. Eno edino že- ljo še ima - plesala bi še enkrat rada. Morda pa siji bo ta želja še izpolnila! TONE PILPAHER, predsednik KS Draža vas: »Naša Treza je in ni social- ni primer. Kolikor je, je sama kriva, ker nobenega ne pusti k hiši. Že 1975 smo ji nudili socialno podporo, pa jo je odkloni- la. Hoteli smo ji napeljati vodovod, pa ni pustila. Ker ji uradno še ni prepi- sano posestvo, smo to ho- teli storiti, geometra je nagnala. Hoteh smo ji po- staviti varuha, sorodnika Vilija Rateja. Spet se ni strinjala. Ko smo se hoteli s socialno delavko o tem z njo pomeniti, jo je zlasala. Od takrat tudi nobene ni več blizu, niti mladincev ne, da bi ji kaj pomagali. Odkar sem jo silil v dom, pusti mene pri miru. Ko bo potrebno, bomo že pri- skočili na pomoč.« VESNA SLOKAR, so- cialna delavka na referatu za varstvo odraslih oseb: »Pobuda za obravnavo Terezije Ratej je prišla iz KS Draža vas in od takrat smo sodelovali. Vsako na- šo in tudi zdravstveno po- moč odklanja, hoče pa, da bi kaznovali sosede, ki ji (po njenem) vse pokrade- jo in nagajajo. Je pač sta- rejša oseba in tu imamo že opraviti s starostnimi motnjami. Predlagali smo odvzem opravilne sposob- nosti in ji hoteh dati varu- ha. To je odločno odkloni- la. Ko smo zadevo po nje- ni pritožbi ponovno prou- čili (pritožila se je pri nas na občinsko skupščino in v Ljubljano), smo posto- pek za odvzem opravilne sposobnosti ustavili. Tudi v dom je ne bomo šilih.. 8. stran - NOVI TEDNIK Št. 8 - 25. februar 1982 ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ ŽALEC V OBČINI NAJRAJE PREPEVAJO Dramske skupine v dvanajstih krajevnih skupnostih Zveza kulturnih organiza- cij Žalec je tudi v lanskem letu povezovala, usmerjala in izvajala kulturno jubitelj- sko dejavnost v 20 krajevnih skupnostih in 21 šolskih kul- turnih društvih ter kulturnih skupinah. Posebno skrb je namenila kvaliteti in utrjeva- nju šolskih kulturnih dru- štev. Dejavnosti v Zvezi kul- turnih organizacij so bile: glasbena, dramska in lutkov- na, plesna, knjižnična, likov- na, literarna ter kinemato- grafska. Najbolj je bila prisotna vo- kalna glasbena dejavnost. Delovalo je 26 odraslih pev- skih zborov s 750 pevci in 18 pevskih zborov osnovnih šol s 1500 pevci. Pripravili so 21 samostojnih in 17 skupnih koncertov ter sodelovali na številnih proslavah in prire- ditvah v občini ter izven nje. V vrste odraslih pevskih zborov se vključuje vedno več mladih pevcev. Instru- mentalna glasbena dejav- nost zajema 4 pihalne orke- stre z 200 glasbeniki, 5 naro- dnozabavnih in 4 zabavne ansamble ter 2 tamburaška orkestra. Pihalne orkestre v občini uvrščajo na posebno mesto, saj ni brez njih nobe- ne večje kulturne prireditve. V Preboldu je bilo področno republiško srečanje pihalnih orkestrov, kjer je nastopilo 7 godb na pihala iz različnih krajev Slovenije. Dramske skupine so delo- vale v 12 krajevnih skupno- stih. Pripravljenih je bilo 9 celovečernih del, 3 enode- janke ter 27 recitalov. Pripra- vili so 12 ponovitev in 33 go- stovanj. Na reviji Naša bese- da 81 se je predstavilo 5 odraslih in 1 mladinska gle- dališka skupina, skupini iz Vrbij in Braslovč pa sta se uvrstili na področno sreča- nje gledaliških skupin. Lut- karji so pripravili 5 premier in 15 ponovitev. Plesna de- javnost je organizirana pre- težno v šolskih kulturnih društvih. Lani je delovala 8 folklornih in več ritmičnih skupin, za kar gre priznanje predvsem učiteljicam na po- sameznih osnovnih šolah. Knjižnice, ki jih je v občini 10^ so materialno in strokov- no vezane na matično knjiž- nico v Žalcu. Ponovno jim je uspelo odpreti knjižnico v Libojah in pridobiti nove prostore v Braslovčah. Orga- nizirali so srečanje in podeli- li priznanja najprizadevnej- šim članom za marljivo bra- nje in delo na področju knjižničarstva v osnovnih šolah. Vsako leto tudi nara- šča število tekmovalcev za bralno značko. Likovna dejavnost je lani dosegla lep napredek. Raz- stave so bile v Savinovem sa- lonu v Žalcu, razstavišču Ko- menda na Polzeli, v avli ho- tela Prebold, in Nami Žalec. Skupno je bilo 27 razstav, obisk pa zadovoljiv, saj je vsako razstavo obiskalo pov- prečno 500 občanov. Dejavnost mladih literatov vključuje v svoje delo šolska kulturna društva. Odraža se predvsem v ustvarjanju del v prozi in poeziji. Da bi to de- javnost razgibali, so razpisali natečaj za najboljše literarna dela. Prejeli so številne pri- spevke, najboljše pa so na- gradili in objavili v glasilu mladih. Šolska kulturna društva letno izdajajo svoja glasila, organizirali so kviz o poznavanju življenja in dela slovenskega pisatelja Fran- ceta Bevka. Osem kinematografov de- luje v okviru kulturnih dru- štev. Njihov program je bil povprečen, prevladovali pa so komercialni filmi. Ob te- dnu domačega filma v Celju so na Polzeli pripravili Te- den mladinskega film.a, po vseh ostalih kinematografih pa so predvajali premierne filme, ki so bili na sporedu v Celju. Zveza kulturnih organiza- cij Žalec je v lanskem letu pripravila vrsto najrazličnej- ših kulturnih prireditev, po- sebno skrb pa je namenila izobraževanju vodij posa- meznih kulturnih skupin. Sodelovanje z zamejskimi Slovenci je potekalo preko kulturnega društva Braslov- če in Žalec. Izmenjavali so kulturna gostovanja s slo- venskima kulturnima druš- tvoma v Šmihelu in Bilčov- su. Preko OK SZDL Žalec so imeli stike z društvom naših zdomcev »Oton Župančič« iz Salzburga. Zaradi dobrega sodelovanja jim je uspelo, da je bilo minulo leto eno naj- bolj razgibanih na področju amaterske kulturne dejavno- sti, posebno še v krajevnih skupnostih Griže in Prebold, kjer sta kulturni društvi sla- vili 60 in 50-letnico delova- TONE TAVČAR ESPERANTO ZAČETNI TEČAJ {20) v današnji lekciji boste spoznali aktivne in pasivne participe - deležnike - kvaliteto in dejanje istočasno. Kion vi farus, se vi estus riča? - Se mi estus riča. mi ačetus automobilon kaj mi ofte vojagus per la automobilo. Mi vizitus multajn landojn, rigardus belajn urbojn kaj čarmajn regionojn. Mi vojagus tra la tuta mondo kaj trans oceanon - če bi bila bogata, bi kupila avtomobil in bi često potovala z avtomobi- lom. Obiskala bi mnogo dežel, gledala lepa mesta in lepe pokrajine. Potovala bi po vsem svetu, tudi čez ocean, (ofte - često, večkrat; vojagi - potovati; lando - dežela; čarma - lju- bek, očarljiv,; regiono - pokrajina, področje). Iz pridevnika »riča« lahko napravimo samostalnik, tako da dodamo pripono »ul«: ričulo - bogataš. Pripona »ul« označuje bitje z lastnostjo, ki jo izraža koren besede. S pripono »ul« poosebljamo, (granda - velik, grandega - velikanski, grandegulo - velikan; bela - lep, bela knabino - lepa deklica, belulino - lepotica). Kaj nun ni komencos lerni pri la participoj. In sedaj se bomo začeli učiti o deležnikih. Participoj estas la vortoj, kiuj espri- mas samtempe kvaliton kaj agon. - Deležniki so besede, ki izražajo istočasno kcikovost in dejanje. Jen la eksemplo: Knabo, kiu skribas estas skribanto. Besedi skribas smo name- sto »as« dodali končnico »anto« in tako je postal glagol delež- nik - participo - ki izraža dejanje in kakovost istočasno. Pri- meri: la knabo, kiu skribas estas skribanta knabo - deček, ki piše, - pišoči deček. Imamo dve vrsti deležnikov. To so tvorni in pasivni - trpni deležniki - aktivaj kaj pasivaj participajoj. Skribanta knabo »pišoči deček estas aktiva participo. Ce be- sedi dodamo končnico »ata« in dobimo »skribata« je to trpni deležnik. Če deček napiše pismo, je torej pismo napisano - skribata letero. Primeri: la viro kondukas la čavalon - mož vodi konja, la čevalo estas kondukata de la viro - konj je voden od moža. La časisto pafas la vulpon - lovec strelja lisico, la vulpo estas pafata de la časisto - lisica je streljana od lovca. La kato kaptas la muson - mačka lovi miš, la muso estas kaptata de la kato - miš je ulovljena od mačke. La suno lumigas la teron - sonce osvetljuje zemljo. Aktivna oblika: La suno estas lumiganta la teron. Pasivna oblika: La tero estas lumigata de la suno. (lumiganta - osvetljujoč, lumigata - osvetljena). La knabo rompas la vitron - deček razbije steklo. La vitro estas rompata de la knabo. - Steklo je razbito od dečka, (rompata - razbito, rompantatisti, ki razbija). La viro bruligas la leteron - Mož zažge pismo; la viro estas bruliganta la leteron. La letero estas bruligata de la viro. POPRAVKI: 9. lekcija: mang -t- i = mangi (17 vrsta zg.); pago in ne pego (zadnja vrsta v drugi koloni); rakonteto in ne rakontente, (prva vrsta v tretji koloni); por in ne per akkapti (20 vrsta sp:); v, meditas in ne: rakonteto in ne: rakontento (3 kol 6/7 vrsta 29. meditas (3. vrsta sp.) 10. lekcija: ni estis in ne ni estas (1. vr. zg. v prvi koloni; decembro in ne decembre (5. vr. zg. v drugi koloni); Bialistoko in ne Bialistok (10/11 vr. zg. v drugi koloni); bone, bone = dobro (6. vr. zg. v tretji koloni). 11. lekcija: alproksimigas in ne alproksimi gas (9. vr. zg.) 12. lekcija: gi in ne ga (15. vr. zg.); šranko in ne sranko, gia in ne gia (22. vr. zg.); potem je predmet in ne: da, to je predmet (26. vr. sp.); vizago in ne vizago (15. vr. sp.) viroj in ne veroj (11. vr. sp.); pomeni roko in ne: pomeni levo roko (3. vr. sp.). 13. lekcija: longa in ne longo (2. vr. zg.); - as in ne - os (5. vr. zg. v drugi koloni); kelkajn in ne kolkajn (13. vr. sp. v drugi koloni). II. SREČANJE ZBOROV SEDEM JIH JE Odlična organizacija v Štorah sredo, 17. februarja je bi- la v Storah pevska revija odraslih zborov, ki delujejo v različnih delovnih organiza- cijah celjske občine. Organi- zator revije je bila Zveza kul- turnih organizacij Celje sku- paj z Amaterskim gledali- ščem Žalezar Celje-Store in komisijo za kulturno dejav- nost pri konferenci zveze sindikatov Železarne Store. Prireditev je tekla brezhibno in organizatorji so nalogo, ki ni bila majhna, opravili z od- ličnim uspehom, to pa je še dokaz več, da je ideja CLO- VEK-DELO-KULTURA že našla svojo uresničitev in prav to je bilo v Storah zopet potrjeno. Ob nabito polni dvorani se je zvrstilo sedem zborov in vsak je zapel po tri pesmi, ki so si jih sami svobodno izbrali. Nastopili so nasled- nji zbori: Mešani pevski zbor Železar-Store - dirigent Bo- jana Jurkovnik, Mešani zbor Aero Celje - dirigent Alenka Koželj, Moški pevski zbor Libela Celje - dirigent Ivan Knez, Moški pevski zbor PTT Celje - dirigent Bojan Gorič, Mešani pevski zbor Gostinskega podjetja Celje - dirigent Tone Volasko, Mo- ški pevski zbor Avto Celje - dirigent Ciril Vertačnik in Mešani pevski zbor Kovino- tehna - dirigent Milan Kase- snik. Srečanje je bilo zak- ljučna prireditev v okviru le- tošnjih prireditev ob kultur- nem prazniku slovenskega naroda. Namen pevskega srečanja je omogočil zborom, da po- kažejo kaj in kako delajo in da izrazijo svoje zmogljivosti čeprav prireditev ni imela tekmovalnega značaja in tu- di ni bilo nobenega uradne- ga ocenjevanja ali razvršča- nja zborov po kategorijah in sposobnostih. Pevsko izvaja- nje je bilo na primerni ravni, saj so vsi zbori svoj program dostojno odpeU. Zbori so si izbrali dokaj lahke pesmi, kar pa je predvsem posledi- ca pogojev v katerih dqlajo, ne pa ravnodušnosti dirigen- tov do repertoarne politike. Večina zborov vadi v težjih razmerah, po službi, ko so pevci utrujeni od dela, mar- sikje samo enkrat tedensko. Vehka ovira normalnemu delu je deljen delovni čas in če upoštevamo, da se pevke in pevci združujejo izključno iz ljubiteljskih nagibov do pesmi in družabnosti, je nji- hovo petje vredno priznanja in pohvale, če ne bi upošte- vali omenjenih vzrokov, pa bi ob zelo ostri presoji lahko rekli nekaj o labilni intonaci- ji, ki je bila pogojena tudi z neakustično dvorano in ner- voza pevcev in dirigentov, o prepevanju kritičnih pesmi, ki so bile zapete dokaj mono- tono, da je bilo petje tu in tam nesproščeno, dinamično neizrazito z neizpetimi fraza- mi in da so bile glasovne skupine med seboj neizena- čene. Pri mešanih zborih so bile ženske bolj prepričljive. Med nastopajočimi sta pose- bej izstopala Mešani pevski zbor Železar Store, ki je pre- senetil s svežim zvokom in izgleda, da njihova dirigent- ka ve kaj hoče in da bo zbor ob skrbnem delu lahko dose- gel lepe pevske uspehe. Od- likoval se je še zbor Libele, ki je svoje tri pesmi zapel izbrano in prepričljivo, z do- kaj zlitimi glasovi - morda nekoliko šibki so le v prvih tenorjih. Ostali zbori so se širši javnosti že večkrat predstavili, zato bi ocenjeva- nje prepustili poslušalcem, medtem ko ta dva zbora de- lujeta šele kratek čas in je bil to njun prvi javni nastop. Prof. MARJAN LEBIC pogled na platno POBESNELI BIK Scenarij: Paul Schrader, Mardick Martin, po knjjgj Jaka LaMotte. Režija: MARTIN SCORSESE. Igrajo: Robert DeNiro, Cathy Moriarty, Joe Pescj idr. Film Pobesenli bik je bržkone ena hajbolj neroman. tičnih in surovih biografij, kar jih je svetu ponudil Hollywood. Gre sicer res za biografski film o Jaku La Motti, pretepaču in boksarju, ki je 1948. leta postal prava boksarska legenda, ko je v svoji polsrednji kateJ goriji osvojil svetovno prvenstvo. Toda, ta film je vef, kot le biografija in predvsem več kot le film o boksu. 2 zelo nasilnim filmskim jezikom, ki mu daje pečat odlično črno-bela fotografija, je namreč ta film ostal na čvrstih nogah. Izognil se je kakršnemukoli idealizira, nju boksarskega idola in prav tako je ubežal sentimen- talni melodramtičnosti ob La Mottovi žalostni usodi. La Motto prikaže takšnega, kot je bil - nasilneža in pretepača. Tako postane film pravzaprav študija o člo. veku, ki je imel v življenju le en cilj - osvojitev svetov, nega prvenstva. Pri tem ni znal biti nenasilen izver. ringa. Svojo nasilnost je prenašal tudi na ulice, v dru- žino, kjer mu je propadel zakon. Njegov nasilniški značaj in silni izbruhi ljubosumja so odbijali od njega vse ljudi. In zato sklepni del filma ni in ne more biti neprepričljivo meldoramtičen. La Motta je pričel sode- lovati z gangsterji, sodeloval je pri lažiranju nekega boksarskega srečanja in končal v zaporu. Ko je prišel iz kaznilnice, je bil drug človek, zavaljen debeluh, kije za drobiž predstavljal na odru sumljivega nočnega za- bavišča striptizete. Robert DeNiro, ki se je moral za to vlogo pošteno zrediti, je v njej znova dokazal vse svoje igralsko moj- strstvo, Scorsese pa je med svoje uspešne filmske stvaritve (Taksist, Alice na živi več tukaj, New York, New York idr.) prištel še eno uspešnico. Njena glavna vrednota je silna neposrednost in avtorski pogum, ki se je v celoti osredotočil na negativno osebnost in jo brez nepotrebnih olepšav kot takšno tudi predstavil. DeNiro je za svojo vlogo dobil lani Oskarja, film pa je dobil Oskarja tudi za odlično montažo. Za ogled priporočamo: V prihodnjem tednu ljubite- lji filmov ne bi smeli zamuditi revije Minifest, v kinu Union. Med filmi, ki prihajajo na spored posebej pripo- ročamo ogled filmov Bye, Bye Brazil, Trije bratje, Priča in Mister Montenegro. BRANKO STAMEJCIC ŽMAVČEVA SEKIRA V TITOVEM VELENJU Člani amaterskega gledališča iz Titovega Velenja so f novno poskrbeli za lep kulturni dogodek, ko so v pet zvečer odigrali premierno predstavo groteske Jane Žmavca z naslovom »Sekira«. Režiser predstave, Bogomir Veras, se je z uigrano igrals skupino dokaj drzno lotil dramskega teksta. Z učinkoviti; zvočnimi in glasbenimi efekti, svojevrstno dramaturško! snovo, aktualizacijo in igralsko interpretacijo je dosegel, je predstava prevzela gledalce in v njih zapustila snov globoka razmišljanja. Na odru smo videli carja dežele Temanije, slaboum infantilnega tirana (Leon Cižmek), njegova brezhrbtenič privrženca: vojno ministrico Ciprijanko (Marija Kolar) generala Baldomira (Karel Cretnik), poosebljenje spred njenega sveta brez vojne in grobosti, carjeviča Marka (Jc Kotnik) pogumnega dvornega slugo Simona (Milan Tin nič), Zorislavo, naše upanje in hrepenenje po svetu bi vojne in po ljubezni (Milena Urnaut), trdoživo in kruto p( sebljenje zla in smrti (Jana Hej-Turnšek) ter temperament in aktivno spremljevalko celotnega dogajanja, igralko j bobnu (Majda Gaberšek). Amatersko gledališče iz Titovega Velenja je pokazalo, nadaljuje svojo dolgoletno tradicijo iskanj izvirnih in gle< liško zanimivih odrskih stvaritev. M. AGRI O KRIZI VREDNOTENJA Prejšnji petek zvečer je potekala v Klubu kulturnih delavcev Ivan Cankar v Celju okrogla miza na temo Kriza kriterijev v vrednotenju umetnosti. Tema je nedvomno tako široka, da je ni mogoče izčrpati v enem samem večeru, kljub temu pa je zaradi svoje aktualnosti dovolj izzivalna 2a razgovor, ki je lahko le uvod v načrtnejše in pogostejše obravnavanje vprašanj s področja estetike in sociologije kulture. V to smer so bila obrnjena tudi hotenja organizatorjev in pobudnikov razgovora. Izhodišče razgovora je bilo zasidrano v splošnejših ugotovitvah, da se je položaj umetnosti v sodobni družbi opazno spremenil zlasti po zaslugi novih množičnih občil, ki omogočajo bolj hitro, množično in pestro umetnostno proizvodnjo in distribucijo kot kdajkoli, torej tudi v načelu večjo dostopnost umetniških del. Te^a razvoja medij- ske tehnologije ni dohajala sistematična in celovita umetnostna vzgoja, zaradi česar prihaja danes tudi pogosteje do nesporazumov med umetnostjo in občinstvom, ki izhajajo iz različnih izhodišč v samem razumevanju umetnosti. Hkrati je treba upoštevati tudi dej- stvo, da se sodobna civilizacija srečuje s krizo na vseh področjih materialnega, moralnega in duhovnega življenj." 'n je tcrcj kriza kriterijev v umetnosti le sestavTii del širše družbene krize. Ob tem pa se je treba izogibati enostranskemu razumevanju pojma »kriza«, saj nosi v sebi dinamiko prehodnega obdobja, torej tudi zametek razvoja in napredka. Zato so na neuspeh obsojeni vsi poskusi po razglasitvi nekakšnih absolutnih kriterijev vrednotenja umetnosti, saj so v svo- jem bistvu sprti z dialektiko družbenega razvoja. Tudi dnevna praksa kulturnega življenja na Slovenskem nam priča, da je ena od vrednot bogate umetniške tvornosti po vojni prav njena generacij- ska, slogovna, idejna in žanrska pestrost. Nič hudega torej, če nam vse, kar nam ponuja bogata umetniška tvornost, ni všeč. Dobro pa je, če se zavedamo, da ob različnih ustvarjalnih usmeritvah obstojajo tudi večji in manjši krogi občinstva in da torej ene same »prave« umetnosti in ene same »prave« publike ni več. SLAVKO PEZDIR VERONIKA SVETINA IN MARJAN VODIŠEK Obletnico smrti šoštanjskft rojaka, partizanskega pesnika narodnega heroja Karla DestC nika-Kajuha, so počastili tudi" Dobrni. V tamkajšnjem nov«' hotelu so v ponedeljek 22. ' bruarja svečano odprli razsta' likovnih del članov šaleškega kovnega kluba Veronike Svetf in Marjana Vodiška. Na otvorit so izvedli tudi krajši kultut^ program s pevskimi točkami' recitacijami iz izbora Kajuho^' pesmi. Veronika Svetina, uif' Ijica iz Zavodeni nad ."^oštariie' razstavlja oljne podobe por''' tov, tihožitij in pokrajinskih ''' tivov iz okolice Zavodenj, ^^^ jan Vodišek, tiskarski delavef Titovega Velenja pa razstavlj izbor prefinjenih perorisb iz jega obsežnega risarskega op^^^ Razstava v novem hotelu na brni je še zlasti zanimiva za vilne zdraviliške goste, kakor di za domačine, saj v tem zdra* liškem kraju ni ravno veliko k" turnih dogodkov. V.' gt 8 - 25. februar 1982 NOVI TEDNIK - stran 9 GLASBENI GOST IZ LONDONA Akustična glasba tudi pri nas dobiva vse več pristašev, ki v tej glasbi iščejo nekaj več kot samo bučno melodi- jo, saj je pri izvajalcih aku- stične glasbe velik poudarek tudi na besedilih. Chris Pearson, ki živi in dela v Londonu, je že eden predstavnikov te glasbe, saj ga smatrajo za enega najbolj- ših aktualnih avtorjev in izvajalcev na akustični kitari v Veliki Britaniji. Njegova glasba se opira na svetovno znane glasbenike kot so: Jo- ni. Mitchel, Paul Simon, Ralph McTell in drugi. Nje- gove pesmi so melodične in pogosto pripovedujejo cele zgodbe. Ravno zato so pri- ljubljene tudi pri širšem ob- činstvu, tako da jih pogosto prepevajo tudi drugi glasbe- niki. Chris Pearson je v Londo- nu znan glasbenik, saj njego- ve posnetke pogosto vrtijo na tamkajšnjih radijskih po- stajah. Sicer pa ta glasbenik snema za znano gramofon- sko družbo RCA. Centru za klubsko dejav- nost pri občinski konferenci ZSMS gre zato vse prizna- nje, ker je v serijo svojih koncertov vključila tudi tega zanimivega glasbenika. Kon- cert bo danes ob 19. uri v dvorani Narodnega doma. F. P. KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA F. PREŠEREN VSE MOŽNOSTI ZA VRH Odlično vodstvo dirigenta Vilija Trampuža Po dolgem času smo bili v sredo, 17. februarja priče za- nimivemu celovečernemu koncertu pihalnega orkestra "France Prešeren«. V izbra- nem dvournem sporedu je v celjskem Narodnem domu nastopilo 44 godbenikov ra- zličnih starosti, ki jih je vodil dirigent Vili Trainpuž. Pihalne godbe iz Sloveni- je, zlasti one iz Trbovelj in Titovega Velenja že nekaj let dosegajo lepe uspehe tudi na mednarodnih tekmovanjih. Koncert je dokazal, da bi ob vztrajnem delu z dobrimi or- ganizacijskimi prijemi ter ne nazadnje s široko družbeno podporo lahko tudi v Celju dobili orkester najvišje kva- litete. Porok za to so gotovo dober dirigent Vili Trampuž - sicer solist rogist v orke- stru Slovenske filharmonije - ter vrsta mladih godbeni- kov, predvsem članov celj- ske Glasbene šole. V dvorani je bilo precej po- slušalcev, prijateljev in znan- cev članov orkestra. Skratka publika, ki JO sicer na Kon- certih le redko opazimo. Za- to se tudi v prvem delu, ko so bila na sporedu nekatera resnejša dela, ni preveč ogre- la. Je pa bil tak spored mor- da tudi dobra »vzgoja« za ka- snejše poslušanje resnejših glasbenih del v drugačnih sestavah. V drugem delu je bil spored ubran bolj »zabav- no« in marsikdo je potihem zabrundal skupaj z orke- strom italijansko ali ameri- ško melodijo. Morda bi za- mrrhrali tudi kakšno sloven- sko, vendar je žal nismo sli- šali. Sicer pa orkester itak poznamo in vemo, da imajo na repertoarju tudi sloven- ske skladbe. Gotovo jih bo- do zaigrali kdaj drugič. Pi- halni orkester »France Pre- šeren« je namreč celjska mestna godba in stalno pri- sotna pri bogatenju celjske- ga kulturnega življenja. Te precejšnje razvojne možnosti so člani orkestra nakazali med drugim tudi v sami izbiri sporeda, ki je bil v prvem delu vse kaj druge- ga kot lahek. Zlasti v obeh suitah - »Istrski« in -Ruski« so z odlično skupno igro uspešno reševali zapletene ritmične primere, ki so dosti- krat trd oreh tudi za rutinira- ne godbenike. Nasploh je bi- la skupna igra odlika kon- certa »Prešernovih« godbe- nikov, enako kot tudi izre- dno lep, enoten in mehek ton pihalnih instrumentov. V nekoliko manjši meri bi to lahko trdili za trobila - zlasti trobente in krilne rogove, kjer je nakajkrat zašepala tu- di intonacija. Velike so še možnosti orkestra v dina- mičnem oblikovanju skladb, kjer bi se gotovo lahko ustvarjale še večje dinamič- ne razlike zlasti v smeri pia- nissimov. Dvorana Narodne- ga doma morda ni najbolj primerna za tovrstne koncer- te, nudi pa ravno v interpre- taciji tihih delov skladb veli- ke izrazne možnosti. EDI GORSIC ^kulturni ^ maraton v gimnaziji Danes poteka celjski gi- mnazijski kulturni mara- ton, ki ga je pripravilo kulturno društvo Anton Aškerc. Med 7. in 12. uro se bodo zvrstile predsta- ve, glasbene točke, raz- stave, razgovori in preda- vanja in še številne druge dejavnosti, ki se skozi ce- lo šolsko leto odvijajo po različnih krožkih. vi. abonmajski koncert Zavod za kulturne pri- reditve Celje je v okviru koncertne sezone 1981 82 organiziral VI. abonmaj- ski koncert. Včeraj so se namreč v Narodnem domu v Celju predstavili občinstvu Za- grebški madrigalisti pod taktirko Vladimira Kranj- I čeviča. M¥a SKUPŠČINA KULTURNE SKUPNOSTI CELJE Za 2. marca opoldne je sklicana seja Kulturne skupnosti občine Celje. Ce lahko v naprej predvidevamo, da bo seja sklepčna, bodo delegati med drugim obravnavali skupno poročilo o delovanju delegatskih odnosov v SIS družbenih dejavnosti, letno poročilo o izpolnitvi programa Kulturne skupnosti, finančna poročila za Kulturno skupnost. Celjski zbornik in revijo Obrazi ter zaključni račun Kulturne skup- nosti za minulo leto. Obravnavali bodo tudi predlog družbe- nega dogovora o zagotavljanju sredstev za delovanje objek- tov posebnega družbenega pomena in opravili razrešitve, volitve in imenovanja. Torej dovolj zanimivosti in pomemb- nih odločanj! DVE PREMIERI V VOJNIKU ^^ v soboto je na domači oder prvič stopila mladinska igral- ska skupina in se predstavila z delom: Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna. Delo je režirala Vlasta Kampuš. Polna dvorana je bila dokaz, da trud mladih ni bil zaman. Mladinska igra je bila namenjena osnovni šoli Vojnik. Pred- stavo bodo na domačem odru še ponovili. 2e naslednji dan, v nedeljo, pa se je z drugo premiero v svojem kratkem delovanju predstavila lutkovna skupina. Lutke, ki jih je izdelala Marija Santl, so oživele pod režij- skim vodstvom Toneta Zorka. Tudi ta igrica z naslovom Cenčina zadeva, je bila mladim nadvse všeč. PB DOBRO SODELOVANJE Prosvetno društvo Braslovče in PD Smihel pri Pliberku v Avstriji imata že več let prijateljske in Kulturne stike. Tako so letos, konec januarja, gostovali s komedijo Enajsta zapo- ved (nikoli ne zataji svoje žene) v režiji Anice Brišnikove. V Smihelu so bili lepo sprejeti, dvorana pa kot ponavadi, kadar gostujejo Slovenci, premajhna. V nedeljo 18. februarja bodo Smihelčani vrnili obisk in se predstavili s komedijo Florentinski slamnik. MLADO BRSTJE ^ ^ Literarno glasilo mladih gimnazijcev. Brstiči, izpopolnju- jejo in nadaljujejo tradicijo. Pred dnevi sta združeni v eno izšli prva in druga številka, ki se po svoji vsebini nekoliko razlikuje od prejšnjih. Opaziti je, da so se v literarni krožek vključili novi mladi literati in tako izpolnili vrzel, ki bi sicer ostala za nekaterimi tistimi dijaki, ki so odšli iz celjske gimnazije in bodo kakd drugače nadaljevali svoje literarno snovanje. Iz šole so odšli Ivan Dobnik-Navy, Gabrijela Skorja, Irena Klinar in še nekateri drugi, ki so lep čas dajali pečat Brstičem. Namesto njihovih, se zdaj pojavljajo nova imena, novi mladi pisci s polno mero optimizma in mla- dostne razigranosti. Poleg pesmi Adrijane Požun, Blanke Dečman, proze Polone Selič ter drugih prispevkov, je v Brstičih tudi spis Darje Novak, ki je bil nagrajen na republi- škem tekmovanju ob mesecu knjige v minulem letu. KULTURNO DRUŠTVO NA ^^ LJUBEČNI v krajevni skupnosti Ljubečna so v zadnjih dveh letih znova oživili kulturno dejavnost. Ta se doslej razvija v glav- nem v okviru gasilskega društva in društva upokojencev. Prav začetni uspehi pa so rodili razmišljanja o ustanovitvi kulturnega društva. Ta razmišljanja pravgotovo vodijo na pravo pot. Posebej še če pomislimo, da je v tej krajevni skupnosti v polpretekli zgodovini že delovalo zelo uspešno kulturno društvo in da je v mnogih okoljih še vedno živi prisotna misel o veliki škodi, ki je nastala po prenehanju delovanja. Pravgotovo bodo že letošnje leto v tej krajevni skupnosti bogatejši za novo društvo. V njem bodo pravgotovo našli svoje mesto pevci iz Smiklavža pa tamburaši pa tudi fol- klorna skupina, ki je prenehala z delom zaradi neustreznih razmer. Z ustanovitvijo društva bi se razmere zagotovo ure- dile. Delovanje društva bi zagotavljalo boljše pogoje pa tudi možnost večjega napredka in širjenja kulturne dejavnosti. Najbrž bodo že dnevi po volitvah prinesli v to krajevno skupnost prizadevanja za čim hitrejšo ustanovitev društva. MILAN BRECL JEZIKOVNO RAZSODIŠČE MEDVEDJE USLUGE AKTIVISTIČNEGA JEZIKA Delegati »SIS za kulturo« iz občine Ljubljana Center so jezikovnemu razsodišču poslali nekaj »delegat- skega gradiva« in zapisali svoje zgražanje nad jezikom, v kakršnem je to gradivo oblikovano. Jezik poslanega gradiva je res vse prej kot zgleden; na področju kulture bi morali nanj še posebej paziti.. Delegati imajo prav. V besedilu pa je še nekaj posebno zanimivih primerkov nesmiselnega, aktivistični zanos posnemajočega pisanja; na primer: »IX. kongres Zveze komunistov Slovenije in XII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije sta idejni navdih, znotraj kate- rih bodo posamezne zvrsti ljubiteljske kulture povezo- vale svoje delo še z revolucionarnim izročilom NOB in pomembnimi zaokroženimi obletnicami kulturnega ustvarjanja preteklosti in sedanjosti - svojega, naro- dov in narodnosti Jugoslavije kot tudi kulturna snova- nja obče človeške veljave.« Kar premislimo to dolgo »klobaso«: 1. Ali bodo »po- samezne zvrsti ljubiteljske kulture povezovale svoje delo« s kongresom ali z »idejnim navdihom«? 2. Na kaj se veže sklep o »kulturnem snovanju obče človeške veljave«? 3. Kaj je to, -kulturno ustvarjanje preteklosti in sedanjosti«? Ali gre za ustvarjanje v preteklosti in sedanjosti ali pa je treba reč razumeti dobesedno? 4. Kaj neki pomeni, da bodo »povezovale svoje delo še z revolucionarnim izročilom NOB«, potem ko so že »znotraj (!) idejnega navdiha«; kaj je pred izročilom NOB? Itd. Vsa ta zmešnjava ne pomeni nič drugega, kot da sestavljavec svojega stavka ni premislil in da do njega ni imel prav nikakršnega osebnega odnosa; »gradivo« je pač za uvod po aktivistični navadi »okrasil« z nekaj zvenečimi besedami in frazami, ki so mu iz različnih časopisov in govorov ostale v ušesih; tako zapomnjene jih je »porabil« - v škodo spisu in vrednotam, o katerih govori. Ena od naštetih uslug slabega aktivističnega jezika. VLADO SRUK KOMUNISTOVO DEJANJE IN MISEL 8 Takšna komunistična organizacija, ki se ne zbirokratizira, ki se ne odtuji od osnovnih množic (de- lavcev, kmetov, inteligence, obrtnikov i. dr.) neogibno vključuje mnogo delavcev neposrednih proizvajalcev; če pa v organizaciji odločilno prevlada t. i. uslužbenska struktura, vojska vseh mogočih uradnikov, in če se močno poveča vpliv poklicnih političnih, strokovnih in administrativnih delavcev v forumih, delavski ra- zred in drugi delovni ljudje, ne morejo kaj prida pome- niti... Tudi delavske večine ne kaže pojmovati eno- stransko količinsko (večina v številskem pomenu, več kot polovica), pač pa kakovostno (resnični vpliv, re- snična vloga in pobude neposrednih proizvajalcev). - V ZK skoraj ni kmetov... Bržčas so lahko vzroki za to, da je v neki komunistični organizaciji premalo kmetov, zelo različni. Morda so v določeni fazi revolu- cije imele kmečke množice sorazmerno nepomembno vlogo. Mogoče je v določeni fazi komunistična partija izvajala politiko, ki ni bila najbolj v skladu z željami kmečkih množic. Mogoče so se idejnopolitični tokovi revolucije izognili kmečkim okoljem tudi zaradi kon- servativnih in tradicionalnih ideologij, ki so še dovolj močne in odporne, še zlasti kjer je družbenoekonom- ska podlaga šibka. Bržčas tudi subjektivne sile (pred- vsem sama komunistična organizacija, za katero gre) v nekaterih dežalah niso napravile dovolj, da bi priteg- nile kmete s stališči, ki so v njihovem interesu ... Itn. - V ZK v določenih okoljih preveč prevladujejo ra- zumniki, intelektualci... Mogoče res. Vse je odvisno od tega, za kakšno inteligenco gre. Nekdanji stalini- stični izraz »poštena inteligenca« gotovo ni bil prime- ren; saj so nepošteni lahko tudi pripadniki drugih družbenih plasti; in nepošteni ljudje v komunistični organizaciji najbrž nimajo kaj iskati. Razumniki, ki morajo biti v komunističnem gibanju, so progresivni, revolucionarni, marksistični intelektualci. Brez teh no- bena komunistična organizacija ne more obstajati. Prav oni osmišljajo celotno gibanje, vso aktivnost. Kvaliteta inteligence v gibanju, njena resnična ustvar- jalnost, je eno izmed bistvenih določil določene komu- nistične organizacije; (tako npr. v močni samostojni evrokomunistični KP Italije deluje njena izredno šte- vilna inteligenca, ki je tudi v največji mogoči meri kritično misleča, nedogmatična; intelektualci seveda še zdaleč niso edini porok neodvisnost, moči, uspešno- sti, nedogmatičnosti in ustrezne usmerjenosti neke partije, so pa zelo pomemben sprecifičen dejavnik). Inteligenca predstavlja stik komunistične organizacije tako z avtentičnim (Marxovim in Engelsovim) marksi- zmom kot z drugo lastno in svetovno marksistično ustvarialnostjo. Inteligenca je nosilka znanstvenega raziskovanja, umetniškega ustvarjanja, publicistične dejavnosti, prosvetnopedagoških prizadevanj itn. An- tiintelektualizem v nekaterih komunističnih organiza- cijah (zlasti tistih, v katerih je prišlo do izrazitih stalini- stičnih deformacij) je škodljiva, sektaška pozicija, ki odvrača razumnike od progresivnega gibanja; nosilci in pobudniki antiintelektualizma nikoli niso delavci, pač pa birokracija, ki jo delovanje inteligence tako ali drugače omejuje v njenem družbenopolitičnem uve- ljavljanju. Antiintelektualizem je v svojem bistvu so- cialna demagogija, ki ima za komunistično organiza- cijo, v kateri se razpase, vedno težke posledice. - Ko- munisti nismo zgodovinsko izvorno samo proletarska partija, pač pa hkrati partija globljega spoznanja, kri- tične misli, ki omogoča korake napredovanja. Kakorkoli že, komunisti lahko postanejo ljudje iz vseh družbenih plasti. Nikomur ni vnaprej usojeno, da bo komunist, in nihče ni zaradi svojega družbenega izvora zapečaten kot nekomunist. Komunist se tudi ne rodi definitivno z rdečo (ali v drugih deželah s kako drugačno) izkaznico. Komunist nastaja dolgo v mark- sističnem (samo)izobraževanju, (samo)vzgoji in še po- sebej v progresivni, revolucionarni družbeni dejavno- sti. Povsem na koncu še o vprašanju, ki je bilo prej mimogrede že omenjeno, in ki je skrajno pomembno za dejavnost avantgarde... V časih ilegalnega dela in boja komunistov s protiljudskimi režimi buržoazne družbe je velik delež revolucionarne aktivnosti ležal na ramenih profesionalnih revolucionarjev, ljudi, ki so posvetili vso svojo aktivnost delu za stvar. Danes je profesionalni politični, strokovni ali administrativni delavec nekaj čisto drugega. Profesionalni kadri pov- sod kažejo težnjo »razmnoževanja«; tu in tam posta- nejo nosilci birokratskih teženj; njihove aktivnosti, ki pogosto niso nujne za množično politično angažiranje ljudi, tudi mnogo stanejo; forumsko delo neredko tudi predstavlja slab nadomestek za aktivnost v bazi... ZK mora dati vsem drugim družbenopolitičnim organiza- cijam pa tudi samoupravni strukturi zgled z deprofe- sionalizacijo. Samo maloštevilni profesionalni kadri so resnično lahko koristni, pa najsi gre za katerokoli po- dročje, za katerokoli družbenopolitično, upravno ipd. dejavnost. Ogromni birokratski dinozaver bi utegnil pomendrati občutljive mladike socialističnega samo- upravljanja in politične prakse ter misli, ki mu ustreza. 10. stran - NOVI TEDNIK Št. 8 - 25. februar 1982 CESTE NA ŠENTJURSKEM Kdaj združevanje sredstev po domicUnem načelu? Težav in problemov, ki jih občanom šentjurske občine povzročajo slabe ceste, kot kaže še ne bo tako kmalu ko- nec. Vzrok je en sam: po- manjkanje finančnih sred- stev. Za dokončanje števil- nih cest in cestnih odsekov ter novogradenj jih je zmanj- kovalo že prej, sicer stanje na področju izgradnje cest ne bi bilo tako porazno. Lju- dje, še posebej tisti iz odda- ljenejših krajev in zaselkov, ki se dnevno vozijo na delo v center občine, Štore ali Ce- lje, upravičeno negodujejo, se dušijo v prahu makadama ali pa se z veliko težavo pre- bijajo po strmih klancih. Vsakodnevno so izpostavlje- ni nevarnostim, četudi se vo- zijo z avtobusi, ki se prav ta- ko otepajo s problemom sla- bih cest. Delavci morajo priti na delo pravočasno, zato se je treba podati na pot ob vsa- kem vremenu, ne glede na sneg ali poledico. Resnično skrajni čas bi že bil, pravijo na občini v Šentjurju, da bi uspeli s podpisom družbene- ga dogovora na nivoju regije o delnem združevanju sred- stev po domicilnem načelu. Tako bi se nekaj več sred- stev zbralo tudi za cestno ko- munalno gospodarjenje v občini. Začeta dela, ki čakajo zdaj na dinar z nivoja občine in republike, bi hitreje do- končali. Od regionalnih cest je že vrsto let v gradnji planinski klanec, za katerega upajo, da ga bodo letos le dokončali. Narediti je potrebno samo še zgornji ustroj in asfalt. Fi- nancer te ceste je republiška skupnost za ceste. Tudi ce- sto Zegar-Prevorje bodo, če bodo, dokončali v letošnjem letu. Bolj slabo se piše šentjur- ski obvoznici, za katero so ugotovili, da je v letošnjem letu zaradi pomanjkanja sredstev v občini in republi- ki, ne bodo dogradili. V občini Šentjur je preko 300 km lokalnih cest in med njimi je nekaj takih, ki si še tega imena ne zaslužijo. Ob- nova teh cest se financira iz sredstev Komunalne skup- nosti za ceste, kjer bodo tudi letos del sredstev izločili za vzdrževanje, del pa jih bo šlo za odplačevanje anuitet. Kot vse kaže, se v občini Šentjur še dolgo ne bodo znebili slabih, ali pa vsaj naj- slabših cest, po drugi strani pa je tudi težko planirati, kdaj bo dokončana obvozni- ca in nekateri odseki cest. kjer tečejo dela tako kot gre tista zgodba o jari kači in ste- klenem polžu. To, kar nare- dijo na gradbiščih v enem časovnem razdobju, v dru- gem, ko dela spet zaspijo, na- grize zob časa, ki je po bre- geh proti Planini bolj znan pod imenom zemeljski plaz. Takih primerov ni malo in ljudje upravičeno negodu- jejo. MATEJA PODJED - na tehničnem oddelku bogato izbiro športne opreme in rekvizitov - na tekstilnem oddelku ugodno tovarniško zniža- nje cen metražnega blaga - ugoden nakup moških, ženskih jop in puloverjev, perila, srajc in pižam Tovarniško znižane cene do 40%. Za nakup se priporoča Emoni na Blagovnica v Zrečah. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA ŽALEC 7 MLADOLETNIH POROK Odslej večji poudarek preventivnemu delu. v strokovni službi žalske skupnosti socialnega skrbstva so zaposleni so- cialni delavec za varstvo odraslih, psiholog ter refe- rent za evidenco prejemni- kov socialno varstvenih po- moči. Njihovo delo je težav- no predvsem zaradi pro- storske stiske. Sicer pa je lani ta strokovna služba še vedno delovala največ ku- rativno. S kadrovsko okre- pitvijo, ko jo predvidevajo, pa bodo več poudarka daja- li preventivnemu delu. Lani so izvedli 383 revalo- rizacij preživnin, 106 ugotav- ljanj očetovstva, obravnavali 64 razvez, 77 je bilo primerov urejanja preživnin ter opra- vili še vrsto drugih nalog. Pomoč pri stikih otroka z ro- diteljem, s katerim ne živi, je bila nudena 15 družinam, obravnavali so 49 primerov, kjer sta oba roditelja ali pa eden izmed njiju zasvojena z alkoholom, 22 materialno ogroženih družin, sedem pa je bilo primerov, ko so mla- doletnice sklenile zakonsko zvezo in je bilo treba opraviti spregled mladoletnosti. Poleg tega so obravnavali 51 otrok in mladoletnikov - storilcev kaznivih dejanj ter 80 mladoletnikov, za katere je bilo treba dati poročilo so- dniku za prekrške. Trem mladoletnikom je sodišče izreklo ukrep vzgojnega za- voda. 51 so obravnavali pri- merov za namestitev v dom- sko oskrbo. 27 družinam. otrokom in starostnikom, ki so prišli v hujše stiske pa je bila dodeljena enkratna de- narna pomoč. Občinska skupnost socialnega skrbstva pa je obravnavala tudi 22 odraslih storilcev kaznivih dejanj, V postopku za razvrstitev zaradi motenj v telesnem in duševnem razvoju je bilo 19 otrok, 14 pa so jih vključili v šolo s prilagojenim učnim programom. V rejniške dru- žine so lani vključili 24 otrok. Nekaj od teh jih je le v začasni reji. V postopku za posvojitev je bilo šest otrok. V zakonski poslovalnici je bilo 387 kandidatov pred sklenitvijo zakonske zveze. JANEZ VEDENIK POLJE OB SOTLh PROPADAJOČ SPOMENIK MINULEGA DELA v šmarski krajevni skupno'^'d P ilje ob Sotli se ob- čani že dve leti ubadajo s problem^im. kako bi do- končno uredili cesto iz Polja proti vasi Brezovec. To cesto so namreč krajani z velikimi napori in obilico prostovoljnega dela ter ob gmotni pomoči cestno ko- munalne skupnosti šmarske občine pred dvema le- toma tako obnovili, da je bila vse do Brezovca pre- vozna. Toda, kaj se je zgodilo? Eden od domačinov je vsem drugim grdo ponagajal. Zasul je odvodni kanal ob cesti, kajti ležal je na njegovem zemljišču, to pa je pomenilo začetek hitrega propadanja ceste. Na njej se je namreč ob deževju pričela nabirati voda, ki je odna- šala dele prej urejenega cestišča. Danes je cesta na tistem delu tako poškodovana, da je še komajda pre- vozna. Krajani Polja so na ta problem večkrat opozarjali ustreznega inšpektorja Občinske skupščine, vendar pa s tem še niso sprožili rešitve. Dejstvo je namreč - tako razmišljajo tudi krajani - da je sredstva vlagala v cesto tudi širša skupnost in bi zato morala pomagati urediti ta problem. Cesto seveda krajani sedaj prav nič ne obnavljajo, saj bi bilo njihovo delo že ob prvem deževju sesuto. Vsak dan le z grenkobo gledajo nanjo kot na propadajoč spomenik nekdaj tako zagnanega in zavzetega dela. DS DELEGATI SLABO POZNAJO GRADIVO Takšen dokaz je bila tudi zadnja seja Občinske skup- nosti za varstvo pred požarom v žalski občini. Delegati so sicer sodelovali v razpravi, žal pa so se kasneje njihove razprave izkazale za netočne, neprecizne in ne v skladu z že mnogimi storjenimi dejanji. To je ob koncu tudi potrdil predsednik skupščine občine Žalec Vili Petek,ki je omenil, da je treba najprej pripravljene materiale dobro prebrati in potem razpravljati. Pri zadnji seji Občinske skupnosti za varstvo pred požarom pa je prišlo do še enega neljubega primera. Seja je bila po poslanih materialih napovedana za 19. uro, potem pa so to prestavili na 17. uro, vendar o tem vse prej vabljene niso obvestili. Tako se je zgodilo, da so nekaj minut pred 19. uro pri točki razno prišli še trije, ki bi s svojo navzočnostjo lahko dobro sodelovali v razpravi pri posameznih točkah, kot požarno var- nostni inšpektor, sekretar sekretariata za notranje za- deve in poveljnik občinskega štaba CZ. Oglasil se je samo požarnovarnostni inšpektor, ki je opozoril v se- danjem dolgotrajnem sušnem obdobju na nevarnost požarov na kmetijah, travnikih in gozdovih, za kar je potrebna popolna budnost, da ne bi prišlo do nesreče. Na seji je bilo pogrešano tudi obširnejše tolmačenje o letošnji republiški akciji NNNP 82, kjer je poleg prometa v ospredju prav požarna varnost. T. VRABL V" tem pozivu je med drugim zapisano: »Ne pusti se begati z dozdevno nemško nevarnostjo, saj so sedanje veličanstne spokome procesije na Gorenjskem dovolj zgovorno pokazale, da nemški narod spoštuje vero našo in to nam je najvarnejše jamstvo, da nam bo tudi s prihodom Nemcev ohranjena naša vera in z njo bo večno živelo tudi ime našega naroda... Vse za vero in domovino - Legija slovenskih fantov in borcev za svobodo* (Letak je shranjen v Narodni in univer- zitetni knjižnici v Ljubljani.) Po itahjanski kapitulaciji pa tudi Nemci niso mogli kaj dosti pomagati, saj so slabi dve leti kasneje kapitulirali tudi oni in zadnji zaščitniki Franca Glavača ter njegovih so prenehali gospodariti na slovenski zemlji. Za Glavača je ostala samo ena pot - čez gore v emigracijo. Odšel je po tej poti in na njej ostal dosleden samemu sebi. Njegovo pero je še leta dolgo pisalo najbolj strupene protijugoslovanske napade in obtožbe, kar si jih je mogoče izmisliti. »PETICIJE« IN PROTESTI Slovenska politična emigracija, zlasti njen »liberalni* del, se rada različno povezuje s sorodnimi organizacijami hrvatske in srbske politične emigracije, zbrane v zamej- stvu. Kadar le imajo možnost, iščejo stike z mednarodnimi emigrantskimi organizacijami, kjer se srečujejo tudi s predstavniki že omenjene srbske ali hrvatske politične emigracije. Nekaj podrobnosti o tem sem zasledil v različ- nih emigrantskih časnikih, ki so o tem objavili novice. Vsekakor se trudijo ohraniti stare (in včasih navezati nove) stike s političnimi strankami dežel, v katerih delujejo, pri čemer jim to uspeva zlasti pri tistih, ki imajo sorodne ali podobne politične programe kot oni. V paleti sredstev, s katerimi skušajo popestriti svoje delovanje, je tudi reagiranje ob kriznih situacijah v med- narodni areni ah pa poskusi, da bi bili prisotni pri reševa- nju nekaterih problemov, ki tako ali drugače zadevajo Slovenijo ali Jugoslavijo. Primer tega je »protest*, ki ga je predsednik Miloš Stare poslal v imenu »Narodnega odbora za Slovenijo* in »zako- nite slovenske vlade v izgnanstvu* avstrijskemu kanclerju Brunu Kreiskemu ob vrhu nacionahstične in revanšistične gonje proti slovenski manjšini v Avstriji. V tem »protestu* je rečeno, da terjajo Slovenci v »izse- Ijenstvu* ureditev problema koroških Slovencev v skladu s 7. členom avstrijske državne pogodbe. Seveda pa je bil v tem »protestu* tudi dodatek, zaradi katerega so ga sploh poslali. Avstrijskemu kanclerju so zatrdili, da so bili »dosedanji ukrepi jugoslovanskih komunističnih oblasti namerno neučinkoviti*, pa zato emigranti podpirajo samo samo- stojne akcije katoliške slovenske manjšine v Avstriji. slovtnska politična emigracija 48 Podoben protest je poslal »Narodni odbor za Slovenijo* tudi generalnemu sekretarju Združenih narodov dr. Kurtu Waldheimu, le da na njem ni bil podpisan predsednik Miloš Stare, marveč tajnik dr. Ludvik Puš, ki je hkrati podpredsednik »Slovenske krščansko demokratske stranke*. Take in podobne »peticije* in »proteste* imajo navado poslati ob različnih priložnostih tudi vladam nekaterih držav - in kajpak jih primemo razbobnajo v svojem časo- pisju. Nekaj takih objav sem videl v različnih časnikih. Vse to so sredstva in metode njihovih prizadevanj, da bi uresničili svoj osnovni smoter in cilj, ki ostaja slej ko prej in ne glede na siceršnje razlike med vodstvi posameznih emigrantskih organizacij - uničenje nove Jugoslavije, od- prava samoupravnega socializma in neuvrščenosti. Takoj zatem so na seznamu prednostnih nalog želje in poskusi, da bi se rehabilitirali zaradi sodelovanja z okupa- torjem in sprali s sebe sramotni madež slovenskih kvislin- gov. Ti poskusi so stari natanko toliko, kot je stara poli- tična emigracija, saj so menda že prvemu britanskemu vojaku, ki so ga srečali po begu iz domovine, zatrjevali, da so zgolj žrtve orjaške prevare. Ti poskusi imajo različne oblike. Včasih ponarejajo zgo- dovinska dejstva, včasih jih kratko malo zamolčijo. Kako je to videti v praksi, si je mogoče ogledati na naslednjem primeru, namreč pri tako imenovani »Izjavi in pozivu Na- rodnega odbora za Slovenijo* decembra 1974. »Po okupaciji Jugoslavije leta 1941 je bil med drugo svetovno vojno slovenski narod razdeljen med tri okupa- torje: Nemce, Italijane in Madžare. Nemški nacisti in itali- janski fašisti so ga obsodili na smrt.« To je kajpak tisočodstotno točno in bi razumen človek ne oporekal, toda tem odstavkom in za njim ni v tej famozni izjavi niti besedice o tem, kako so sedanji slovenski poli- tični emigranti med drugo svetovno vojno prijateljsko so- delovali s prav temi nemškimi in italijanskimi okupatorji, ki »so slovenski narod obsodili na smrt*! Namesto tega je v »Izjavi* zapisano tole: »V času revolucije je (komunistična partija Slovenije in Jugoslavije - opomba avtorja) izvajala teror in fizično uni- čenje Slovencev ter se posluževala tudi okupatorjev pri uničevanju demokratičnih in narodno zavednih Sloven- cev.* In odstavek naprej: »Slovenski narod pa se je takoj v začetku postavil na stran zahodnih demokracij, ker je pričakoval svobodo ii^ rešitev samo od njih.* In še naprej: »Trd je bil boj proti nacizmu, fašizmu in komunizmu in v desettisoče gredo žrtve slovenskega naroda v tej dobi. Četudi se je druga svetovna vojna končala tako, kakoT smo si Slovenci želeli in pričakovali, to je s porazom naci- stične Nemčije in fašistične Italije, nismo dosegli svojega cilja. Bili smo prevarani. Narodni odbor za Slovenijo se je potem, ko je proglasil narodno državo Slovenijo v federa- tivni demokratični Jugoslaviji (to je storil decembra 1944- leta ustanovljeni »Narodni odbor* tik pred koncem vojne, namreč 3. maja 1945 - opomba avtorja), umaknil v emigra- cijo. * To je kar dober primer za ponazoritev poskusa ponareja- nja zgodovine, ki dovolj odkritosrčno osvetljuje sposobno- sti za prikrivanje dejstev, izpuščanje zgodovinskih resnic in izkrivljanje. gt 8 - 25. februar 1982 NOVI TEDNIK - stran 11 ponosen fantič Bil je mrzel zimski vetro- ven dan. Sonce kar ni hotelo pokukati izza oblakov. Lju- dje so se zadrževali v toplih stanovanjih, zunaj pa posto- rili le tisto, kar je bilo najbolj potrebno. Tudi jaz sem tistega dne sedela ob toplem ognjišču in pletla, ko je potrkalo na vra- ta. V kuhinjo je vstopil dro- ben fantič star okoli deset let. Lička so mu kar rdela od mraza. »Dober dan«, je po- zdravil. »Naročnino na Ne- deljskega pobiram«, je hitro povedal in začel iskati po torbici račun. »Pa ob takem mrazu hodiš naokoli, te nič ne zebe?«, ga povprašam. "Malo že, pa kaj hočem. Le da je pot suha, da ni treba gaziti snega«, se navihano nasmeje. Ko sem pogledala račun, sem videla, da znaša 190 dinarjev. Na mizo sem položila dvesto dinarjev. "Sto devetdeset za naročni- no in deset zate«, sem mu dejala, »ko v takem mrazu hodiš okoli.« Prijazni fantič pa je segel v žen in položil na mizo desetak. Se enkrat sem mu dejala: »Le vzami, saj ni veliko.« A ni se dal pregovo- riti. Medtem ko je skrbno zlagal v torbico račune in de- nar, so mu naenkrat zažarele očke in ponosno je dejal: »Veste, za delo, ko pobiram naročnino in ob četrtkih raz- našam časopis, sem plačan. Kar lepo zaslužim. Pa, hvala, in nasvidenje«, sem še slišala in že ga ni bilo več. Novčič je ostal na mizi, jaz pa sem sa- ma pri sebi vzkliknila: »Glej ga ponosnega fanta. Iz tega pa bo nekoč še kaj!« K. O. Gotovlje UREDNIŠTVO Hvala za prijazno pismo, ki smo ga bili silno veseli. Vsi zaupamo naši mladini in prepričani smo, da je po- dobnih primerov lepega ravnanja mladih ničkoliko. Žal pa nam v oči bolj bode- jo osamljeni ekstremi, ko nekateri mladi objestneži preradi kažejo v javnosti bolj neprimerne lastnosti. Pa tudi primeri, ko mladi, kdo ve zakaj, preradi skri- vajo svoje dobre lastnosti za krinko odraslosti, ki se izraža v načinu govorjenja, oblačenju in ravnanju. peš pot oo ooma upokojencev Dom upokojencev v Celju stoji na lepem in zračnem prostoru, blizu središču me- sta in tik ob Savinji. Do nje- pa ne vodi nobena pri- ncema dohodna pot. Pot ob Savinji je posuta z drobnim gramozom, preko parkirne- ga prostora pri Ojstrici še z debelejšim in povsod drči. Na obeh poteh je v suhem vremenu prah, ob dežju pa Velike luže in pozimi zmrzal, "se to pogojuje težavno in "nevarno hojo, še predvsem za starejše občane. pred štirimi leti je bila ^a sestanku upokojencev v ^omu izražena želja za ure- ditev teh poti, s položitvijo Asfalta in nekaj postavljeni- klopmi v podaljšku spre- •^ajališ^a na Masarykovem jjabrežju. Zastopnik krajev- skupnosti je takrat ome- nil, da je ta ureditev predvi- dena, toda šele takrat, ko bo- do položene cevi za odpadno vodo v Savinji. Ker kanalizacija ni več ovi- ra, pričakujemo, da bo kra- jevna skupnost ponovno pretresla možnosti za uredi- tev teh poti. Ta velika želja ne zadeva le upokojence v Domu, ampak vse občin na tem območju. Verjetno ne bo težko priti do potrebnih sredstev. KONRAD ZAJC, Dom upokojencev UREDNIŠTVO Gre za pereč problem, ki boleče zadeva vse prebival- ce na tem območju, še pose- bej pa, seveda, ostarele, ki prebivajo v Domu. Zato po- zivamo krajevno skupnost Kajuh, da odgovori na vpra- šanji, ali je v načrtu KS ure- ditev peš poti do Doma upo- kojencev in če je, kdaj se bodo dela pričela. Za odgo- vor že vnaprej hvala. kaj je z okoliškim pokopališčem v celju? Vprašanje je bilo ponovno zastavljeno v sredini decem- bra lani, vprašanje, ki je ak- tualno tudi zaradi skrajno slabega vzdrževanja tako imenovanega okoliškega po- kopališča na Golovcu v Ce- lju. Prosili smo za odgovor, kaj bo s tem predelom celj- skega mesta, in ga tudi priča- kovali. Toda, zaenkrat ga še nismo prejeli. Zato vnovič prosimo komite za urbani- zerh in varstvo okolja pri skupščini občine Celje, da pojasni zadevo in nalogo, ki je stara že precej let. Že v naprej hvala za odgo- vor. UREDNIŠTVO na prvem peronu Zapis bi si zaslužil tudi fo- to dokumentacijo. Sicer pa se slika ponavlja v eni ali drugi izvedbi, vendar vselej z enako vsebino, vsak dan, skoraj ob vsakem odhodu katerega koli potniškega vla- ka s prvega perona celjske železniške postaje. Oni dan je bila slika muč- na. Starejši možakar z obve- zano roko in nekaj zavoji prt- ljage se je trudil, da bi pre- magal visoke stopnice in sto- pil v vagon. Ni in ni šlo. Bil je potreben pomoči. Na srečo je prišla. Lahko pa bi tudi ne, in kaj potem? V tem, ko vstopi potnikov na vlak s tretjega in četrtega perona niso težavni, ker so pač peroni dvignjeni, je po- vsem drugače na prvem pe- ronu. Tu osnovni teren ni dvignjen, zato so stopnice vagona toliko višje, za mno- ge starejše ljudi velikokrat skoraj nepremagljive. Ob tem dejstvu tudi vpra- šanje, ki ga zastavljamo celj- ski železniški transportni or- ganizaciji - ali so v načrtu kakšna dela za modernizaci- jo celjske železniške postaje, zlasti pa za ureditev prvega perona? MB UREDNIŠTVO: Vpraša- nje ne potrebuje še našega komentarja. Pismo ni ano- nimno, sicer pa tudi opisani dogodki niso zastrti v temo. Vsak dan ali skoraj vsak dan so pred očmi številnih potnikov in bržkone se tudi njim zastavlja isto ali po- dobno vprašanje. Zato že v naprej hvala za odgovor. v domu upokojencev za praznik Tudi oskrbovanci Doma upokojencev v Celju smo le- po praznovali kulturni praz- nik - 8. februar. Za prazno- vanje ima največ zaslug pev- ski zbor Društva upokojen- cev. Za udeležbo se je pev- cem lepo zahvalil predsed- nik hišnega odbora Jože Bauer. Za uvod so nam zape- li Zdravljico, nato so sledile še druge pesmi. Nastop je ži- vahno komentiral upokojeni učitelj, tov. Križnik. Petje je bilo dovršeno in občuteno. Oddolžili smo se jim s šop- kom rož. Tudi oskrbovanci smo za- peli ob spremljavi harmoni- ke naše neutrudne in požr- tvovalne fizioterapevtke, ki se večkrat na teden ukvarja z našimi pevci in žanje lepe uspehe. Nekdo od upokojen- cev nam je nato orisal žalost- no usodo dr. Franceta Pre- šerna. Seveda pa ni šlo brez recitacij njegovih pesmi Le- pa Vida, Povodni mož, O Vrba..., in Nezakonska ma- ti. Nato smo skupaj peli. Bilo je prisrčno, domače. Mimogrede naj omenim še, da smo 27. januarja praz- novali tisti, ki smo rojeni v januarju. Bilo nas je osem in bili smo imenitno postreženi s palačinkami z orehovim nadevom in smetanovimi kapicami, kompotom in vi- nom. Sledil je sproščen kle- pet in veselo petje. Bilo nam je všeč. PAVLINA KLANCNIK, Dom upokojencev UREDNIŠTVO: Veseli nas, da ste kulturni in osebne praznike tako le- po proslavili. Res malo je potrebno, da Dom zaživi v skupnem življenju in spro- ščenem vzdušju. Želimo si, da bi podobnih prireditev pripravljali še več in da bi vam bilo v jeseni vašega življenja toplo, domače in prijetno. Oglasite se še s kakšno novico iz domskega življenja. »firbec me matra« Dolgčas mi je, ker sem od- povedala Novi tednik in ni- mam česa brati, pa vam pi- šem. Tako, bolj na tiho vam zaupam, da mi tednik le zač- nite spet pošiljati. Ne zamerite vsebinski po- manjkljivosti tega pisanja, a rada bi vam opisala nek se- stanek, ker nečesa ne morem razumeti (kot kmetica imam v glavi bolj slamo, kot kaj drugega). Ne želim pa, da bi me zaradi tega pisanja vrgli s kakšne kandidacijske liste, kot se je zgodilo Jožetu Mastnaku. Gre za sestanek krajevne organizacije SZDL na Bla- govni, za kandidacijsko kon- ferenco, ki je bila 6. februar- ja. Bilo nas je menda manj kot polovico, pa smo konfe- renco vseeno opravili. Pote- kala je tako, kot pač poteka- jo sestanki - nek^jih je go- vorilo, drugi pa sn*>-posluša- li in kimali. Vse je še šlo, zataknilo pa se je pri nekih 23 milijončkih krajevne skupnosti Blagov- na. Jože Mastnak je namreč vprašal, kaj je s tem denar- jem in kje je. To pa je zelo neugodno vplivalo na tu- kajšnje organe krajevne skupnosti in ker je to vpra- šal, so ga, razumljivo, izklju- čili iz kandidacijske liste. Mene, ki imam v glavi sa- mo krompir, pa le »firbec matra«, kaj neki je bilo v tem vprašanju tako pregrešnega? Kako je s tem ustrelil tako velikega kozla? Ali je kdo osebno prizadet, ali pa je ta- ko strašno žaljivo, če volilec in povrhu še kandidat, na se- stanku kaj vpraša? Da ne bo kdo ob funkcijo, je torej naj- boljše molčati. Zakaj pa se to vprašanje ne bi do konca odvilo, saj še knjiga ostane nezanimiva, če je.ne prebe- reš do konca. Zato prosim za odgovor in pojasnilo o zgodovini teh (vsaj) 23 milijončkov. Upam, da s pismom nisem koga užalila, izključencu, ki je ta- ko prišel ob funkcijo pa mo- je iskreno sožalje. ROZI MIHELCIC, Goričica 19, Šentjur UREDNIŠTVO: Zanimivo zgodbico ste nam opisali, a odgovora na- njo vam sami ne moremo dati. Dvomimo sicer, da bi zaradi neprijetnega vpraša- nja kdo zdrsnil s kandida- cijske liste. Bržkone gre za vprašanja evidentiranja v prvi fazi, ki je že samo po sebi pomembno družbeno priznanje in kandidiranja v drugi fazi, ki prvotno listo močno skrči. Toda, da ne bomo ugibali, pozivamo KS Blagovna in njeno krajevno organizacijo SZDL, da zade- vo pojasni. In da ne pozabi- mo, kaj je že s tistimi mili- jončki? kdaj bo avtobus? Pišem vam v zvezi z avto- busom. Vas Crešnjice leži dobre 3 km od Frankolove- ga. Zaselki pa so oddaljeni tudi po 5 do 7 km. Lahko si zamislite, kolikšno pot mora opraviti človek, da pride do prve avtobusne postaje na Frankolovem. Crešnjice so lep kraj, njihova zgodovina seže v čase Turkov, med NOB pa je skozi kraj šla XIV. divizija. Nekdaj so bili griči pod Konjiško goro pol- ni vinske trte, zdaj pa rasteta tu le trava in grmičevje. Veli- ko je tudi privlačnih izletni- ških točk. Avtobus nam ob- ljubljajo v ta kraj že dolgo vrsto let, a od obljub se ne da živeti. Sprva je bil izgovor most pri Srebotu in slabo stanje ceste. Zdaj je most nov, cesta pa obnovljena in prevlečena z asfaltom. Res je nekoliko ožja, vendar pa do- bro pregledna. V najslabšem primeru bi lahko bila eno- smerna v času, ko bi vozil avtobus. Videvamo razne izletniške avtobuse vseh vrst, ki vozijo v Crešnjice, le za redno progo ni posluha. Upam, da bodo odgovorni pri Izletniku in na KS Fran- kolovo tole pismo prebrali in morda le našli skupen jezik za uvedbo redne avtobusne proge. KRAJANI CREŠNJIC UREDNIŠTVO: Izjemoma smo to pot ob- javili pismo, ki ni podpisa- no z imenom in priimkom avtorja. A zadnjič, saj ni ra- zloga, da bi se v javnih vprašanjih skrivali pod plašč anonimnosti. Izletnik pozivamo, da na vprašanje odgovori, bržčas pa je to tu- di priložnost, da odgovori tudi na vprašanje o voznih redih. Prepričani smo, da v naši razpredelnici ne bo dveh vprašanj, na katera Izletnik ne bi hotel odgovo- riti. DEŽURSTVA zdravstveni dom Dežurstvo med tednom: po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob nedeljah je dežurstvo od 12. ure do nasled- njega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa od 7. ure do nasled- njega dne do 6. ure zjutraj. lekarne celje Do sobote, 27. februarja do 12. ure je dežurna lekarna Center v Stanetovi ulici, nato prične z de- žurstvom Nova lekarna na Tom- šičevem trgu. trgovine v tednu od 22. do 27. februarja je dežurna samopostrežba RIM- SKI DVOR v Zidanškovi ulici, vsak dan do 20. ure. V tednu od 1. do 6. februarja pa bo dežurna samopostrežba RIOV v Prešer- novi ulici. PRIREDITVE knjižnica edvarda kardelja v okviru proslav ob sloven- skem kulturnem prazniku prire- ja knjižnica Edvarda Kardelja razstavo Osvobodilni boj v slo- venskem leposlovju, v avlah I. in II. nadstropja. Razstava bo odpr- ta do 20. marca v času ko knjižni- ca posluje za bralce. razvojni center v avli razvojnega centra raz- stavljata v teh dneh slikarja ama- terja Andrej Krevzel in Peter Matko in Smartnega ob Paki. Razstava olj bo odprta do konca meseca februarja. likovni salon v Likovnem salonu v Celju je odprta razstava karikatur Remi- gija Bratoža, ki jo je omogočila hči Remigija Bratoža, Marija Zlender in bo odprta do 27. fe- bruarja. V torek, 2. marca pa bo v Li- kovnem salonu ob 18. uri otvori- tev razstave likovnih del Pera Šantiča in bp odprta do 17. marca. kino vojnik V kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 28. februar- ja ob lO. uri matinejo Popajeve norčije, ob 17. in 19.30 uri pa ameriško komedijo Zadnji za- konski par v Ameriki. V soboto, 27. februarja pa bo ob 19. uri predstava mladinske skupine z igrico Čarovnica, ki ni mogla biti zlobna. razstavni salon rogaška slatina v razstavnem salonu v Roga- ški Slatini bo danes ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del Društva likovnih amaterjev iz Celja. Razstava bo povezana s kulturnim praznikom, ob otvori- tvi pa bo nastopil tudi Godalni orkester iz Celja. zdravilišče dobrna v avli hotela na Dobrni so v ponedeljek odprli razstavo likov- nih del amaterjev, članov Šale- škega likovnega kluba Svetina Veronike in Vodišek Marjana. Razstava bo odprta do 13. marca. V petek, 26. februarja bo v dvo- rani Zdraviliškega doma ob 19.30 uri koncert slovenskega okteta. Vstopnice so v predprodaji pri portirnici zdraviliškega doma. ROJSTVA CELJE Rodilo se je 29 dečkov in 31 de- klic. ŽALEC Rojstev ni bilo. ŠMARJE PRI JELŠAH Rodili so se 4 dečki in 2 deklici. SLOVENSKE KONJICE Rodili so se 3 dečki in 4 deklice. POROKE CEUE Poročilo se je 22 parov, od teh: ŽNIDAR Albin in VOGRINEC Vida, oba iz Celja, BRACKO Da- nijel iz Imenega in KAUCiC Ma- rija iz Celja, JESENICNIK Mar- jan in ROZMAN Marija, oba iz Gorice pri Smartnem, STEFA- NEC Drago iz Celja in JELOV- SEK Bernarda iz Petrovč, BRA- TOVCAK Jožef iz Vojnika in PODBORNIK Anica iz Železne- ga, CEPIN Franc iz Klak in KO- VAClC Anica iz Gubnega, KO- STEVC Milan iz Lesičnega in KOVACiC Anica iz Gubnega, MOSKON Anton iz Podsrede in LUPSE Marija iz Lesičnega, 2VIKART Darko iz Otiškega vrha in KVAS Melanija iz Celja, ARZENSEK Srečko in KNEZ Edita, oba iz Gorenja, RAV- NJAK Marjan in HAUPTMAN Vesna, oba iz Celja. ŽALEC Poročili so se: PUSTO- SLEMSEK Franc iz Kaple in VI- TANC Alenka iz Smatevža, DE- LAKORDA Darko in KOLENC Darja, oba iz Celja, PUNCER Mi- lan iz Loke pri Mozirju in PUN- CER Marjana iz Dobriča, BA- NOVSEK Janko iz Studencev in MEDVED Marija iz Janškovega sela, GMAJNIC Stevo iz Žalca in CADEJ Sonja iz Pongraca, KRO- PIVSEK Jožef iz Ložice pri Vranskem in VRANIC Terezija iz Sela pri Vranskem, PRISTA- LIC Janez iz Vrsmskega in VAS Matilda iz Gomilskega. LASKO - KRAJEVNI URAD RADEČE Poročili so se: MOCILAR Leo- pold iz Zagozda - Dole pri Litiji in DOLINSEK Marija iz Počako- vega, BLATNIK Franc in Me- dved Vera, oba iz Jagnjenice. ŠMARJE PRI JELŠAH Poročilo se je 6 parov. SLOVENSKE KONJICE Poročili so se: JELENKO Raj- ko iz Križevca in VERHOVSEK Tatjana iz Draže vasi, SLAPAR Vojko iz Domžal in STRMSEK Matilda iz Zg. Laž, HVALEČ Ka- rel in Peček Helena, oba iz Loč, CERNEC Marjan in BOGARTIN Ivana, oba iz Dobrave pri Konji- cah. SMRTI CELJE TURNSEK Mihael, 87, Celje, Gajšek Terezija 64, Ljubečna, KROFLIC Anton, 82, Jankova - Vojnik, REDNJAK Ivan, 42, Strmec nad Dobrno, RAZNOŽ- NIK Antonija, 79, Celje, GRILEC Silvana, 4, Hum na Sutli, Pilih Franc, 79, Tmovlje pri Celju, FLIS Marija, 78, Celje, MACUR Marija, 73, Lstinič, GOLOB Pa- vla, 76, Sevnica, GRMEK Ivan, 40, Kompole, KOVAČ Terezija, 88, Socka, POLUTNIK Terezija, 83, Celje, VERDINEK Anton, 67, Svetli dol, POTUSEK Ivana, 77, Ogeče, SIKOSEK Ivan, 56, Celje. LAPORNIK Branko, 46, Creš- njevec ob Sotli, BOHN Marija, 84, Petrovče, ANTOLINC Fran- čišek, 68, Završe pri Grobelnem, MULEJ Terezija, 63, Pletovarje, SUMLJAK Berta, 74, Šentjanž - Nazarje, PRASNIKAR Vinko, 68, Razbor, SPEGEL Anton, 73, Sp. DoUč, JELEN Mirko, 64, Re- čica pri Laškem, PETEK Franči- ška, 87, Laško. ŽALEC Umrli so: KOVCE Anton, 63, Loka, PODPECAN Jožefa, 82, ŽALEC, PODGORŠEK Anton, 94, Robanov kot, SKERLIN Leo- pold, 85, Cmova. LASKO - KRAJEVNI URAD RADEČE Umrh so: GOLJUF Franc. Jagnjenica, JAZBINSEK Jurij, Veliko Sirje, PAVLIN Janez, Brunška Gora. ŠMARJE PRI JELŠAH Umrli so: LAH Jožef, 88, So- dna vas, STRASEK Marija, 84, Kristan vrh, STRMECKI Franc. 74, Podsreda, DVORSAK Jožef, 53, Dvor, JECEL Franc, 78, Stra- nje, MENHART Maksimilijan, 89, Zastranje, KOCJAN Antoni- ja, 75, Osredek pri Podsredi, SLOVENSKE KONJICE Umrh so: VODNIK Martin, 70. Slovenske Konjice, OPRESNIK Andrej, 24, Zreče, Stermšek An- ton, 92, Breg pri Konjicah. Pustne prireditve v li/lozirju, Titovem Velenju, Radečah in eksperimentalni program v Celju, Pust je za nami, živel pust! Letošnji in tudi vsi prihodnji! Pa ne za vse ena- ko. Nekaj imamo v Mozirju pa Titovem Velenju in Radečah ter morda še kje, v Celju pa životarimo in se gremo bolj kislega pusta... Pred leti smo imeli karneval, potem so našo čast reševali Kozjanci (tudi teh žal ni več), vztrajajo še Radečani. Celjani pa smo ostali na organizaciji pustne (ali »puste«) prire- ditve, kjer je bilo humorja celo manj kot kave, ljudi pa več kot denarja! Se sreča, da vztraja tudi trnoveljska Zarja. Tako smo Celjani v letošnjem pust- nem obdobju ostali na nivoju večjih in manjših pustnih prireditev, ki so jih zelo dobro izpeljali v hali Golovec. To velja za sobotno maškarado, za obe otroški (to je bilo nekaj odličnega!) in torkovo, ko je nastopil Moped šou z Andrejem Šifrerjem. Za posebno pustno rajanje so beli v celjski Turški mački, kjer vabili v goste Milana Povška z Ljubljane, ki je dobil nagrado' žanke pustno večerjo in toliko kot je težak. Dobil jih je 85! Zra bila še voditelja TV križanke p, na Mišika in mariborski Jakec. ški mački so domiselno napravil no osebje, ki je bilo oblečeno v in mačone ter se je tako Mišika 21 težkih krempljih. Pa se povrnimo k celjski oj pustni prireditvi. Ta ni bila tis] smo za ta smešni dan potreba pričakovali. Po informacijah \ bolj iznajdljivi drugje. Ljudi je bi ko, da bi že zdaj morali začeti r Ijati o tem, da bi obnovili kai Kljub hudim časom se ljudje še\ zelo radi smejejo... Letos žal nisi dosti možnosti... Mozirčani so večino pustnega sprevoda namenili zdra vstvu. Pacient je v komi in nihče še ne »'e ali bo ostal živ... V Sarajevu bodo nastopili Jugoslovani tudi v bobu, ki ni naša specialna disciplina. Ker bi Mozirčani tudi radi sodelovali na olimpiadi so si umislili takšen savinjski bob! V Celju se je pojavil tudi Švejk, ki je s svojimi domislicami nekoliko ogrel hladne Celjane! Kuharski nasveti so bili tako komplicirani, da so še delegatski odnosi in vse kar sodi zraven, eno- stavni kot pasulj... Veleajčani so si omisliti zeleni vlak, zdaj pa so »zeleni" od njegove nerentabilnosti. Ali pa so premalo poslovni... V cetjskem programu je nastopil tudi ansambel Savinjskih 7. Tokrat je poleg Anke Hribovšek zapel ain očeta Franca Korena Braco Koren. Zvečer so nastopili v Trnovijah na maškaradi. V REČICI PRI LAŠKEM VESELO PO PUSTU Maškarade so po različnih krajih trajale domala ves mesec in tako ni bilo sobote ali nedelje, da se ni bilo možno poveseliti ob pustnih dobrotah in nasmejati ob bolj ali manj posrečenih ter smešnih maskah. Med zadnjimi se bodo v (po) pustovanje vključili v Rečici pri Laškem, kjer bodo pripravili pustno rajanje tako kot vsako leto nekaj dni po uradnem Pustu. To bo v soboto, 27. februarja s pričetkom ob 19. uri v njiho- vem sindikalnem domu v Hudi jami pri Rečici pri Laškem. Igral bo ansambel Francija Zemeta iz Voj- nika, za željene najboljše maske pa pripravljajo tako kot povsod lepe nagrade. Seveda pa bo možno večer preživeti tudi ob samih dobrotah in dobri kapljici. VESELO V CELJSKEM DOMU UPOKOJENCEV Med letošnjim pustnim praznovanjem je bilo zelo zanimivo in prijetno tudi v Domu upokojencev v Ce- lju, kjer so pripravili maškarado za vse, ki v tem domu preživljajo jesen življenja. Prostor so za to priložnost primerno opremili, nekateri pa so se tudi našemili. Bil je prijeten večer, za katerega so s svojim brezplačnim nastopom poskrlaeli tudi člani tria Henrija Kuzme ter celjski humorist Poldek. Slednji je imel konkurenco v Sraufncigerju, ki pa za spremembo ni bil iz Maribora, ampak iz Radeč. Oba pa sta bila skupaj tudi na letošnji ladji za pripravo TV križanke. In to ni bil Sraufnciger, te m. več Straufencigerica, saj je bila v slavnega Jako oblečena Jakica... Zdravko Čas iz Kinopodjetja v Celju (pred dnevi je slavil 50 rojstni dan! Čestitamo!) je med maškarado narisal več domovancev ter jim podaril slike, ki so jih kar na licu mesta uokvirili pri Steklarju v Celju. Zra- ven je bil tudi Novi tednik in Radio Celje z nekaj skromnimi darili za ljudi v Domu upokojencev. Veselo rajanje v Domu upokojencev v Celju je minilo bolj v vzdušju prijateljskega srečanja (kako smo ga po- trebni!), kot pa pustovanja. Kakorkoli že, bil je to eden izmed najlepših in najpristnejših večerov ob letošnjem šaljivem Pustu... Posnetek je nastal v t razočarani, pa ne zarad Med najbolj simpaticttU seveda najmlajši. Postt Velenju, tako prijetno P Ta skupina je kot nalif občini... fgt Še ne premore karnevalske povorke OBLAST V ROKAH PUSTA V MOZIRJU Letošnje, trideseto pustovanje so v Mozirju pripravili še posebno skrbno. Rajanje se je pričelo že v nedeljo z mladin- sko maškerado, v ponedeljek pa so proslavili prihod Pusta. Ta dan so Pust in njegovi spremljevalci hodili po hišah, voščili veselo pustovanje in vabili na torkov karneval. Tisti, ki so si ga ogledali, so lahko ugotovili, da je bil zares pester. Slo je predvsem zato, da je Pust za en dan prevzel oblast v trgu, s tem pa so bile povezane številne pridobitve, ki si jih sicer Mozirčani in okoličani lahko le žele. O vsem je domače gledalce in ves svet obveščala lokalna televizijska postaja preko satelitov. Prenekateri domislici so se gledalci, ki jih je bilo nekaj tisoč, od srca nasmejali. V njih je bilo skrito mnogo bodic, za katere bi bilo prav, da jih tudi potem, ko je Pust mimo, ne bi pozabili. Včeraj so se Mozirčani od Pusta poslovili. Zaradi številnih težav je umrl in so ga slovesno pokopali. Njegovo oporoko, v kateri so bile seveda želje krajanov, so prebrali popoldne in s tem pustno slavje zaključili. 'k? ureditev zdravstva so priltazali takole. Akupunktura, to je )kar v Mozirju potrebujejo. Zlasti še za reševanje turističnih Tudi tokrat so se sredi pustnega dne ustavili v Celju Radečani, ki so bili tudi letos tako duhoviti in prisrčni, kot vsa leta prej. Vsaj nekaj veselja za Celjane! f- kongresa. Dovolj je zgovoren, kako si Celjani želijo veselih prireditev. Letos so bili malce tako kot vsako leto bili maškarade v Titovem ^'^^Ijskem Golovcu. KROFI MAŠA PUSTNA JED Koliko krofov smo med letošnjimi pustnimi prazniki pripravili samo na različnih področjih celjskega ob- močja? To verjetno nihče točno ne ve. Dobili pa smo dva podatka, ki nazorno govorita o tem, koliko krofov smo spekli v Celju in Slovenskih Konjicah. FRANCI LAH, Slaščičarna Ada Celje: »Na pustno soboto in ponedeljek smo pripravili okoli 28 tisoč kro- fov, na pustni torek pa kar 35 tisoč ali celo nekaj več. Pri tem so nam pomagali tudi v Pekarni v Storah. V teh pustnih dneh smo v našem obratu ustavili celotno proizvodnjo drugih izdelkov, samo da smo lahko nare- dili veliko krofov. Cena je enajst din za komad. Naj- večji naročniki so bili prodajalna Ada 6000, Aero sku- paj s Cetisom 1520, pa osnovne šole, LIK Savinja okoh 700 itd.« JOŽE FIDERŠEK, direktor Pekama slaščičarne Rogla v Slovenskih Konjicah: »Na pustni torek smo napekli 7000 krofov, sicer pa v vseh dneh skupaj okoh 18 tisoč. Cena je bila 10,50 din. Uvedli smo celo nočno delo ter opustili peko drugih izdelkov slaščičnih vrst, samo da smo pripravili dovolj krofov. Z marmelado seveda! Največ krofov smo prodali v delovne organiza- cije, šole. Slovensko Bistrico in drugam. Res je: krofe pripravljamo skozi vse leto, vendar v pustnih dneh so najboljši in najbolj iskani. In ker je tako, se tudi mi organiziramo, da zadovoljimo vse, ki želijo pust olep- šati s krofom.« Tudi v celjskem Mignonu niso počivah in spekh v teh dneh preko 10.000 krofov, nekaj podobnega pa tudi ostali večji gostinski lokali. Pa naj še kdo reče, da letošnji pust ni bil masten. V TITOVEM VELENJU TRADI- CIONALNI KARNEVAL V soboto, 20. februarja, se je v Titovem Velenju pred- stavil v svoji prvi izdaji mla- dinski pustni karneval, ki se ga je udeležilo izredno veliko pionirskih skupin vseh osnovnih šol, pa tudi vrtcev in šol srednjega usmerjene- ga izobraževanja. Bolj ali manj organizirano se je vsa pisana druščina v maskah in brez njih, v skupinah in po- samezno, navsezadnje zbrala v Rdeči dvorani, kjer sta jih nestrpno pričakovala kuhar pri violinskem ključu Rifle in Andrej Sifrer, oba s svoji- ma delavnicama, prvi s sla- ščičarno, drugi z gostilno. Mask se je pred odrom kar trlo, vsakdo je želel čimbližje odru, na katerem so vneto prepevali člani ansambla Amfore. Najbolj so mlade vspodbudile k plesu »rač- ke«, nato jih je Rifle razvese- lil z nagradami, ki so jih do- bile najbolj domiselne sku- pine in najboljši posamezni- ki, ob koncu pa jim je pel Andrej... Bilo je res zabav- no, izvirno, veselo, mnogim mladim se je uresničila želja in dobili so podpis Andreja in tudi kakšen krof iz Rifle- tove slaščičarne. V torek pa se je vesoljne- mu velenjskemu občinstvu predstavil tradicionalni pustni karneval, ki so ga vneti privrženci znova obu- dili iz lanskega spanja. Več kot štiri, celo pet tisoč obi- skovalcev je sledilo sprevo- du po ulicah Titovega Vele- nja, nakar se je karavana ustavila pred Rdečo dvora- no, kjer je bilo povedanega veliko aktualnega, resnega in zabavnega na račun druž- benega, ekonomskega, poli- tičnega, kulturnega in šport- nega življenja v velenjski ob- čini. Pošta 2000, politična občinska rotacija, nezasede- na direktorska in druga toz- dovska in kadrovska vpraša- nja, pa še številne druge ak- tualnosti so bile povedane danes, da bi jutri, pojutriš- njem, bilo boljše... V dolgem radeškem pustnem sprevodu je bilo veliko krepkih na račun našega življenja. Tudi tale, ki jo vidimo na fotografiji. Sicer pa je v radeškem sprevodu sodeloval tudi ansambel Vikija Ašiča. Za posebno presenečenje so poskrbeli v celjski Turški mački. Pustovanja se je udeležila tudi popularna televizijska Mišika, ki jo držita v krempljih turška mačka in mačon! . V Turški mački so na pustni večer za prijetno razpoloženje poskr- beli ^lani ansambla Kavalirji, medtem ko je bil tokratni gost Jaka Šraufciger bolj ozadju. Letošnje pustne strani so s skoraj vseh vetrov celj- skega območja pripravih v besedi in sliki: TONE TAV- ČAR, LOJZE OJSTERSEK, HINKO JERCiC, MI- LENA B. POKLIC, DRAGO MEDVED. VALENTIN DAVID, FRANJO BOGADI IN TONE VRABL 14. stran - NOVI TEDNIK Št. 8 - 25. februar 1982 CENE NA TRŽNICI Pm DOBRE ZALOŽENOSTI Občan najprej do tržnega nadzornika Dan preden so se na poli- cah celjskih trgovin pojavile pomaranče, za katere je ku- pec odštel še kar zmerno ce- no, nekaj nad 40 dinarjev, je na eni izmed stojnic na tržni- ci prodajalec prodajal poma- ranče po 70 dinarjev. Neka- teri kupci so to prijavili tržni inšpekciji. Se isti dan je tržni inšpek- tor, ker je bila tržnica že za- prta, zbral podatke pri tržnem nadzorniku. Zvedeli so, da je stojnica last skladi- šča Droge Portorož iz Zagre- ba. Naslednji dan so pregle- dali dokumentacijo, količino in označbo maloprodajne ce- ne pomaranč, ki je na dobav- nici bila določena s 70 dinar- ji. Dobavnica je bila izpolnje- na po predpisih, niso pa bili razvidni elementi kalkulaci- je oblikovanja cene: odvisni stroški in marža. Inšpekcija je intervenirala v upravi skladišča Droge Portorož iz Zagreba, uvozniku Import Eksport iz Zagreba, ki je te pomaranče uvozil iz Grčije in bo morda potrebno posre- dovati še kam. Skratka, za- deva je v postopku in bo te dni znano, ali je prodajalec naredil prekršek ali ne. Kajti možno je, da so te pomaran- če dejansko bile tako drage. To je bil tudi vzrok, da smo se oglasili pri Stanetu Gabr- šku, načelniku občinske in- špekcijske službe. Zanimalo nas je, kako je s prodajo na tržnici, zlasti pri tistih proda- jalcih, ki delajo kot pogodbe- ni delavci v okviru različnih delovnih organizacij. »Zaradi boljše založenosti celjske tržnice se je TOZD Javne naprave Celje, ki upravlja tudi tržnico, odloči- la za pogodbe z delovnimi organizacijami iz drugih kra- jev, ki se ukvarjajo s prodajo sadja in zelenjave. Vsak ob- čan pa lahko potrdi, da se je v zadnjih letih izboljšala izbi- ra na tržnici. Vrsto let so si v Celju prizadevali in nazadnje tudi dosegli to, da se pogod- be za prodajna mesta sklepa- jo z delovnimi organizacija- mi in ne s pogodbenimi pro- dajalci. Tako so delovne or- ganizacije odgovorne za de- lo, ki ga prodajalci opravlja- jo. Delovna organizacija tudi oblikuje cene za prodajo svo- jih izdelkov, ki so razvidne iz dobavnice. To imajo proda- jalci skupaj z vso ustrezno dokumentacijo. Kontrolo nad tem vrši nadzornik in če pride do nepravilnosti, lahko ukrepa. Kajti vse pogodbe morajo biti v skladu s tržnim redom, ki velja za celjsko trž- nico.« Občani pa tudi inšpekcija ve, da prihaja do nepravilno- sti, ki izvirajo iz različnih vzrokov. Pogodbeni delavci navadno od prevzemu blago plačajo vnaprej in s tem prevzamejo tudi rizik za bla- go. Zato si marsikdo lasti pravico, da ceno po svoje oblikuje. Ta bi morala biti še vedno v okvirih, ki mu jih določa pogodba. Čeprav imajo sklenjeno pogodbo z dotično DO, se nemalokrat zgodi, da prodajajo tudi bla- go, ki so ga na lastno roko kupili od drugih proizvajal- cev s katerimi nimajo pogod- be. Ugotavljanje izvora tega blaga kot tudi količine, pa je zamudno delo. Sadja in zele- njave pa se ne da spraviti za toliko časa, da bi ugotovili od kod izvira. Na tak način ti prodajalci kujejo svoj dobi- ček. Skratka, en tržni nad- zornik in trije inšpektorji v občini, ki imajo še drugega dela veliko, ne morejo redno spremljati delo prodajalcev. Kljub vsem težavam, na občinskem inšpektoratu preverijo vsako prijavo ob- čanov. Le-ti pa bi morali bo- lje izkoristiti možnosti za ta- kojšnjo intervencijo pri tržnem nadzorniku. Ce ku- pec sumi, da je dobil premaj- hno količino, jo lahko izmeri na tehtnici v upravi tržnice. Ce je blago sumljive kvalite- te ali če se mu zdi, da cena ne odgovarja ali, če opazi kakš- ne druge nepravilnosti, naj se takoj obrne na tržnega nadzornika in naj na licu me- sta preverita te nepravilno- sti. Kajti že drugi dan je lah- ko prepozno. Sele, če tržni inšpektor ne more ukrepati, naj se obrne na občinsko službo. S tem bi prej ugoto- vili vzroke in krivca za ne- pravilnosti. Nadzornik ali tržni inšpektorji bi tako lažje ukrepali v celotnem postop- ku, ki bo sledil po prijavi. Občani torej niso prepu- ščeni na milost in nemilost prodalalcem na tržnici. Z nji- hovo takojšno intervencijo pri tržnem inšpektorju pa lahko pripomorejo k izbolj- šanju razmer na tržnici in od- pravi nekaterih pomanjklji- vosti. V.V.E. JABOLKA IN VIŠNJE Sodobna plantaža Skrbnik pri Pristavi je privabila že mnogo obiskovalcev, poseb- no še v jeseni, ko je ob cesti napis, da prodajajo jabolka, a Skrbnik leži na lepem po, " bočju. Tu so bili včasih goz- ] dovi v lasti grofa Attemsa, ] gospodarja na gradu Podče- J trtek. Od leta 1956 pa so pri-! čeli teren urejati za sadno j plantažo. Danes meri sadov- i njak 52 hektarjev, kjer je za- sajenih 23.000 dreves. Sest ' hektarjev trenutno še ni ro- j dno ker so zasajeni na novo, dajali pa bodo sodobnejše vrste jabolk. Starejši nasadi j dajejo jabolka jonatan in de- lišes ter še nekatera druga, zasajenih pa imajo tudi dva hektara višenj. K Skrbniku sodi tudi nasad petih hektar- jev črnega ribeza, ki pa je si- cer že na območju Rogaške Slatine. Nasad daje tri vago- ne jabolk na hektar in ob na- šem obisku smo dobili pri delu tudi domačina Stanka Mlinariča, ki je ob toplem soncu obrezoval drevje. 100 KMEČKIH ŽENA NA MORJE Z NT - RC IN KOVINOTEHNO PREJELI SM01130 PRIJAV! Potujemo v petek, 19. marca, vračamo pa v soboto, 20. marca Zaključen je rok za sprejemanje prijav za jubilejni, deseti izlet 100 kmečkih žena prvič na morje in to z NT - RC in letos prvič tudi s Kovinotehnol Odziv je bil tudi letos izredno velik, saj smo za sto mest v dveh Izletniko- vih avtobusih do konca prijavnega roka do- bili kar 1130 pisem iz vseh občin celjskega območja, nekaj pa tudi izven njega! Ce bi hoteli popeljati vse, bi potrebovali kar 22 avtobusov po 50 sedežev in še enega manj- šega za 30! Ce bi vse znamke s prispelih pisem po- množili s 3,50, bi dobili lepo vsoto 3995 din. Vse skupaj pa je še večje, saj so mnoga pisma priromala kar priporočeno ali v zad- njih dneh celo pod nujno! V tem tednu bomo v uredništvu napravili podroben pregled, koliko pisem je iz posa- meznih občin ter prebrali vsa tista pisma, kjer so se kandidatke odločile poleg kupo- nov še kaj pripisati iz svojega življenja. Kar smo doslej odprli pisem, je iz domala vseh vela velika želja po tistem, da bi bile izžreba- ne in bi potovale z nami. Poštarji bodo osre- čili žal samo sto potnic že v naslednjih dneh! Trasa letošnjega izleta je pripravljena. Prvi večji postanek bo v gostišču Tomi v Portorožu, nato pa ogled solin v DO Droga. Stanovali bomo v Hotelu Eden v Rovinju. Popoldne bo vožnja z ladjo na Crveni otok, zvečer zabava z Vikijem Ašičem in Celjskim Poldekom. Naslednji dan povratek preko Pulja in Motovuna, kjer bo možno spiti ko- zarček znamenitega motovunskega terana. Samo toliko zaenkrat... Takole sta več dni opravljala pregled in štetje pisem Tone VrabI in Val ter Leten (letos že desetič na izletu!)... Foto: MBP DEMONSTRA- CIJA OBREZOVANJA Zadnjič smo prehitro obja- vili vest o demonstraciji obrezovanja Ta bo pa zares danes, ko vam bodo strokov- njak ing. Vid Korber in ing. Tone Jureš ter vrtnarji iz vrt- narije Medlog prikazali, ka- ko se pravilno obrezujejo vrtnice, sadno drevje in braj- de. Demonstracija bo danes popoldne na vrtu Franca Ikovca na Ljubljanski cesti 44 v Celju, priredilo pa jo je Hortikulturno društvo Celje. žmMNJENCI OD POHORJA mmODVOLOVLJEKA Dokler je bila Zgornja Sa- vinjska dolina osvobojena, je bila tudi hrana za tiste ra- zmere kar dobra in zadostna, ter redna vsak dan. Žal pa se je to stanje z začetkom nem- ške decembrske ofenzive na Zgornjo Savinjsko dolino močno spremenilo. Zato se je redna dobava hrane iz skladišč sanitetnega ekono- mata 4. operativne cone za bolnišnice prekinila. Tako se je celotna bolnišnica preživ- ljala samo iz rezervnih zalog, kolikor jo je pač bolnišnica slučajno imela shranjene v bližini. Ker je skrbelo vod- stvo bolnišnice, da bi prehi- tro zmanjkalo rezervnih za- log hrane - saj nihče ni vedel kako dolgo bo trajalo takšno stanje, se je tudi redni obrok od trikrat na dan zmanjšal, prvič na dva obroka in okrog Božiča na en obrok. Tako so dobivali topel obrok hrane samo enkrat na dan okrog 20 do 22 ure ponoči, večkrat so dobili tudi po pest suhih ja- bolčnih krhljev ali dve do tri jabolka. Tudi ta obrok je po- stal vsak dan slabši in manj- ši. Ker so hodile sovražniko- ve enote in patrulje že v bliži- ni, je bilo zabranjeno vsako kurjenje v barakah, ki bi lah- ko izdal bolnišnico, se je smelo kuriti samo ponoči in tudi kuhali so samo ponoči. Jasno, da se ogenj in luč ni- sta smela od zunaj videti. Za- to je bilo v baraki mrzlo in so ležali obuti tisti, ki so to uspeli, vendar je bilo zelo mrzlo, saj so se vrata stalno odpir^a in je mraz stalno vdiral v barako. Bolniki na gornjih pogradih so bili mnogo bolj na toplem kot spodaj pri tleh. Obrok hrane, ki so ga delili vsakih 24 ur, je vseboval pretlačen kuhani fižol razredčen v vodi in dva krhlja krompirja, vsak je do- bil po eno zajemalko, ki je držala ca. 7/dcl. Desetar 3. čete IV. bataljo- na Tomšičeve brigade Ivan Lesjak iz Vinske gore pri Ve- lenju, ki je bil 8. 11. 1944 v Krašnjah ranjen, se živo spo- minja božičnega večera, ko so dobili poleg navedenega obroka fižolove juhe - kot priboljšek pet jabolk - bobo- vec in pest suhih krhljev. To stanje se je nadaljevalo še naprej in za Novo leto 1945 so dobili ob 24 uri poleg fižo- love juhe še priboljšek kot za božični večer in ga je večina ranjencev jedla s solznimi očmi. Kuhar je bil Francoz Paule Buland roj. 6. februarja 1914 iz Tougnesencore - Monveil- le Seine Infv. v Franciji. Po poklicu je bil kovinar pri francoski kovinarski delni- ški družbi. V partizane je vstopil 29. 3. 1944 v Koroški VDV bata- ljon. Ranjen je bil 4. junija pri Železni Kapli. Od 15. 6. 1944 do 11. 9. 1944 se je zdra- vil v VPB v Robanovem ko- tu, od koder je bil premeščen v VPB »Nova Štifta«, kjer je postal kuhar. Večkrat je ob večernih urah, ko je opravil delo, prišel v bolniško bara- ko k Martinovemu sosedu, ki je znal francosko, italijan- sko, nemško, slovensko in bil zelo zgovoren. Ležal je na Martinovi desni strani, ra- njen v prsni koš. Paule Bu- land, ki je pobegnil iz nem- škega vojnega ujetništva, je bil politično razgledan in dolgoletni partijec. Na levi strani Martina je ležal borec iz okolice Meng- ša, srednjih let in redkobese- den. Volovšek Milan »Džo- ko« iz Maribora, ki je bil v propagandnem odseku IV. operativne cone, je imel s se- boj gitaro katero je pogosto razveseljeval ranjence, da so lažje prenašali bolečine. Tu- di dijak Italijan Napolitanec Ugo Scarpato roj. 11. 6. 1921, borec III. bat. 1. č. Tomšiče- ve, ki je prišel v VPB 15. de- cembra, se je z Martinovim sosedom rad pogovarjal. V bolnišnici je bilo veliko težko ranjenih. Hude boleči- ne je moral prenašati Franc Valte p. d. Koroščev iz Ljub- nega, namestnik komandan- ta mesta Ljubno ob Savinji, ki je prispel v VPB 1. 12. 1944 ranjen od domačina v levo stegno s prelomom stegnenice približno v sredi- ni. Projektilj ki je prelomil tudi stegnenico, je obtičal v stegnu. Stegno je imel moč- no otečeno in v gornjem delu temnomodro. Zaradi velikih bolečin je vpil in stokal, zato ostali ranjenci niso mogli spati. Pačnik Lovrenc-Kostja iz Leš pri Prevaljah, intendant II. ba. VKO je tudi imel pre- lom desne stegnjenice viso- ko v zgornji tretjini. Ranjen je bil 10. 6. 1944 na Obirskem tri dni po vstopu v partizane- 13. 6. 1944 so ga prinesli do VPB v Robanov kot, kjer se je zdravil do 11. 9. 1944, ko je bil premeščen v VPB »Nova Štifta«. Piše: ANTON IKOVIC Fran jo Taufer-Slarc, rojen 15. 5. 1905 v Zagorju. V bol- nico Sova Štifta je bil spre- jet 13. IL 1944. dan okrožja Revirji. Talec na Fludru pri Ljubnem, januar 1945. Vincenc Kreder, rojen 19. 7. 1913 v Gornji Ponikvi. Bo- rec prve brigade tretjega bataljona, druge čete. V bol- nico Nova Štifta sprejet 14. 9. 1944. Talec na Fludru, ja- nuar 1945. Anica Venišnik-Jelka, roje- na 12.1.1927 v Mozirju. Bol- ničarka in sekretarka v VPB Nova Štifta, odgovor- na za politično situacijo. Kdaj, kje in kako je padla? ^ ^^februar 1982 NOVI TEDNIK - stran 15 :SSDA O KMEČKEM DVORIŠČU njen obraz pri ognjišču, njegov na dvorišču ■ijo. da izjema potrjuje lo Zato naj ne bodo hu- Cti ki so izjema. Pri br- po 7-alogi fotografij, 'Ijaletel na dve - rekel bi L Ena je bila posneta v lici Gornjega Grada, dru- , zahodnem delu Kozjan- Ce velja za pretežni našega območja prva, 23 večino krajev vzho- da dela druga. gd in nered, smisel za le- jn urejenost, malomarna rjnost, to ni nič takega, bi bilo povezano s stro- Grablje, brezova metla jripomočki, ki jih je moč fditi doma. Pospravljeno jje, vsaka stvar na svo- , niestu, vse to je stvar Inih rok in občutka, ki ^eku ne dovoli, da živi v akšni ropotarnici, navla- rsega mogočega, da med ■oristnim še koristnega najdeš?! ečemo, da je ženin obraz jišče, možev pa dvorišče, j ognjišče mislimo na vso D, družinski red, na čisto- otrok, oblačila, obutev, čemer zakrpa ni sramota, i pa razcapanost in uma- tija. Tudi dvorišče ima šir- pomen, vanj sodi hlev, Biribe, skedenj, skratka I kar sodi k opremi kmeto- ca. [eprav dandanes delo že- jin moža, otrok ženskega Inoškega spola po delov- I dolžnostih ni več strogo eno, je vendar še vedno javen star izrek o ognjišču ivorišču. Za dvorišče mo- ) skrbeti tudi otroci, biti Ij zadolženi, odvisno od jgove (dvorišča) velikosti otrokove starosti. In kot Imlado drevo upogne, se staro oleseni, tako je tudi z redom in snago... In največ- krat je že tako, če nečesa ne narediš takoj, rekli bi sproti, boš odlagal do neskončnosti. Ce bi na primer ta gospodar s Kozjanskega drva nametal na kup na prostem, bi se mu izpostavljena slabemu vre- menu smilila. Tako pa so bi- la takole napol pod streho in že je pri roki izgovor - no saj so na suhem, je že dobro. Nered posega tudi v go- spodarnost. Na razmetanih dvoriščih rjavi orodje, včasih tudi stroji in priključki. Gni- jejo lesene priprave in leseno orodje. Takale mortarnica (posoda za nošnjo in meša- nje ometa) v eni zimi na moči razpade. Za novo bo treba ra- zrezati nove deske. Manjka- joče deske v opažih prepu- ščajo sneg, dež. Gniti začne- jo tramovi in čez leta je stre- ha pri zlodeju. Tako dvorišče je ena sama nevarna past, ki je lahko usodna človeku m živini, zlasti otrokom. Krpa na hlačah ni sramota, repišče za vratom in ušesi pa je. Tako tudi skromnejše dvorišče nikogar ne moti, le da je kolikor se da urejeno. Takole . lepo pod napusč zložena drva, večja in enako zložeha skladovnica je za ko- zolcem, so morda spomin tu- di na pomenek med delom, morda na kak pomemben dogovor med očetom in si- nom? Kmečki turizem. Red v hi- ši in na dvorišču neizogibno sodi zraven, kot prostor za gosta in vse kar pride na mizo. Sicer pa - kaj bi govorili? Skozi okno poglejmo! JURE KRASOVEC DEJAVNOST CELJSKIH PLANINCEV V LETU 1982 Sekcija za izletništvo in propagando pri Planinskem društvo Celje je pri- pravila osnutek programa dejavnosti za leto 1982 že v mesecu decembru. Program smo posredovali vsem sekci- jam v delovnih organizacijah in osta- lim planinskim društvom v občini. Na- ša želja je bila, da bi program uskladili z drugimi. Zaradi neusklajenosti naše- ga dela nastajajo težave in tudi nera- cionalna koriščenja prevoznih sred- stev. Naša želja je tudi bila, da bi dobili pripombe in-predloge k osnutku pro- grama, da bi bil to dejanski odsev želja članov. Kljub enomesečnem roku ni bilo od- ziva. Na zadnji seji sekcije smo sprejeli okvirni program dejavnosti, ki obsega naslednja področja: udeležba na spo- minskih pohodih (Stol, Snežnik, Pore- zen, po poteh I. celjske čete, XIV. divi- zije); - sobotni izleti - planinska sobo- ta; - mesečni izleti; - družinski izleti; - športno-rekreacijska dejavnost (vele- slalom na plazu pod Planjavo); - pre- davanja; - propagandni plakat (nazaj k naravi - pridružite se nam). Celoten letni program ni rokovno opredeljen. Delno je že v izvajanju (Stol). Sekcija bo v okviru tega spreje- mala mesečne programe. Tako je za mesec marec predvidena udeležba na pohodu na Snežnik in Porezen. J. K. NAJBOLJŠA JE OSEBNA AGENCIJA Marsikdo si predstavlja, da je najlažja pot za orga- niziranje letovanja (bodisi pozimi ali poleti) preko ene izmed mnogih pri nas obstoječih turističnih agencij. Zal pa ta trditev ne drži in v veliki večini daje nasprotne, neprijetne posledice. Velikokrat se zgodi, da se prvič za zimsko obdob- je objavljene cene v programih za letovanje v hote- lih na našem Jadranu ne UJEMAJO. Ene cene so objavljene, druge (višje!) ti povedo v agenciji. Na- daljni zaplet se začne s tem, kam bi človek rad šel in takoj ugotoviš, da velikokrat celo sam več veš, kot človek, ki ga sprašuješ za letovanje. Tretje: če greš na letovanje preko agencije moraš takoj plačati tret- jino in pred odhodom še vse ostalo. Spomnimo se morebitne rešitve in sami pokliče- mo nekaj hotelov ob morju ter povprašamo kako in kaj. Ne da bi nas poznali nam zahteve izpolnijo in vse rezervirajo. Ko jih pobaraš po plačilu, ti odgo- vorijo, da bomo to storili ob prihodu ali za časa bivanja pri njih. In tako se odpravimo za sedem dni v prijetni Portorož, kjer smo si uredili odličen aranžma za 3000 tisoč novih din po osebi! Stanovali smo v hotelu B kategorije Lucija, hranili se, poslu- šali vsak večer glasbo in kopali v tamkajšnjem ba- zenu pa v hotelu s petimi zvezdicami Metropolu!!! Za dve osebi je tako prišel sedemdnevni paket s pet odstotnim popustom, turistično takso in zavaroval- nino celo nekaj manj kot 6000 din! Ob tem ti obmorski turistični delavci še povedo, da je v vseh hotelih dovolj prostora, medtem ko na celini trdijo drugače in ti ponujajo tisto, kar imajo za najboljše sami. Ob tem portoroškem paketu je tako bil na slabšem gost, ki je stanoval v hotelu Metropol in plačal za sedem dni 5500 din! Pri vsem tem pa je bistveno to, da je vsaj v nekaterih prime- rih resnično najboljša osebna agencija. Samo znajti se je treba! TONE VRABL ^AMŽALEO ZGOJA NOVIH ŠOFERJEV \edavanja tudi na vseh šolah v občini Idruženje šoferjev in av- »ehanikov iz Žalca jučuje v svoj program Idavanj in izpitov iz cest- prometnih predpisov > žalsko občino. Lani je Nenje organiziralo ose- gjst tečajev za voznike A B kategorije. O delu smo r>g:ovarjali z vodjo avto- Jankom Mazzonijem. • Mazzoni:Združenje je »elozdelom leta 1971. Ta- je bilo zaposleno le ne- i honorarnih instruktor- [• leta 1976 pa smo dobili 'ega redno zaposlenega traktorja. Danes je redno l^oslenih šest instruktor- ' dvanajst honorarno, ^niti pa moram še dva re- ^zaposlena predavatelja z izobrazbo iz cestno umetnih predpisov.« ~ poučujete bodoče jn»ke praktično vožnjo? ^■'Mazzoni: »V začetku na nem avtopoligonu pri jjpetru, ki smo ga zgradili ,1 ^ern s prostovoljnim in prispevki, pomaga- nan^ je tudi skupščina J Tam zdaj gradimo , 'Prostore za tehnično ba- , ^^''ažo, manjšo delavnico .Popravila, učilnico in prostore.« L 1, poteka poučeva- •jl^andidatov? bo.^^oni: »Tečaj iz cest- 52 predpisov tra- Tečaje organiziramo » op^ Po uspeš- latiia preverjanju >žn C kandidat začeti z fet jjl poligonu, kjer vozi •"^didat nato gremo s r Katijavno cesto.« rani ' rezultati pou- Lo J® pri žalskem združe- J.Mazzoni: »Lani smo opravili 11.644 efektivnih ur na vozilih, ki so last združe- nja ter 4272 ur na vozilih, ki so last inštruktorjev. Od 609 prijavljenih kandidatov jih je izpit pred izpitno komisijo v Celju opravilo več kot pet- deset odstotkov. To je izre- dno lep uspeh. S tem se uvr- ščamo med najuspešnejše avto šole na celjskem ob- močju.« - Koliko avtomobilov imate pri avto šoli? J.Mazzoni: »Lani smo naš vozni park izboljšah in mo- dernizirali. Trenutno imamo dva Golfa, šest Zastav 101 in en avtomobil Zastava 750.« - Organizirate še kakšne druge akcije? J.Mazzoni: »Poleg teore- tičnega in praktičnega pou- ka kandidatov za voznike motornih vozil smo lani na- menili posebno pozornost tudi otrokom, udeležencem v prometu. V šolah smo or- ganizirali brezplačna preda- vanja o cestno prometnih predpisih, s tem pa seveda nadaljujemo tudi v letoš- njem letu.« ZVONE PETEK SREDSTVA PREBIVALCEV LANI IN LETOS Bilance, takšne in drugačne, še posebej če so povezane s številkami in v njih z vsebino dela, z uspehi in drugimi pokazate- lji, so vselej zanimive. To velja tudi za Ljub- ljansko banko Splošno banko Celje in za njene rezultate, ki se nanašajo na sredstva prebivalcev. Gibanje teh sredstev je izreden pokazatelj ne samo zaupanja delovnih ljudi in občanov v denarno ustanovo, marveč tudi zrcalo splošnega gospodarskega sta- nja. V primerjavi z 1980. letom so se vsa sred- stva prebivalcev, zbrana v Ljubljanski banki Splošni banki Celje, lani povečala, skupaj s pripisanimi obrestmi, za 40%, oziroma od 3.286,631.000 din na 4.588,619.000 dinar- jev. Pri tem so znašale pripisane obresti za 1981. leto skupaj 273,481.000 dinarjev. Priznajmo - lep porast, ki veliko pove. Pri vsem tem je pomemben še en pokaza- telj. Razveseljivo je namreč dejstvo, da so se v strukturi teh sredstev močno povečala dolgoročna, to so vezane dinarske hranilne vloge, prav tako vezana devizna sredstva, vezana sredstva za stanovanjsko gradnjo, dolgoročni depoziti itd V tem, ko so dolgo- ročna sredstva znašala v strukturi vseh sredstev prebivalcev v 1980. letu 21%, so se lani povečala na 24.7%. Prav zato so se zmanjšala kratkoročna s.edstva od 79 na 75.3 odstotka V kopici številk in podatkov, ki jih zajema sleherna bilanca, je pomemben tudi tisti o številu partij vseh sredstev prebivalcev. V primerjavi z 1980. letom so se lani povečale za 31.000, oziroma od 290.000 na 321.000. To pomeni, da se je za toliko skupaj pove- čalo število vseh vrst hranilnih vlog, teko- čih, žiro in deviznih računov ter depozitov računov, ki so pogoj za pridobitev raznih posojil občanom. In dalje, nobena skrivnost ni, da se je povprečna vloga pri vseh računih, ki zade- vajo sredstva prebivalcev, povečala lani v primerjavi z 1980. letom od 11.300 na 14.300 dinarjev. Kakšna so predvidevanja za letošnje leto^ Po načrtu Ljubljanske banke Splošne banke Celje bi se naj vsa sredstva prebival- cev v tem letu, v primerjavi z lanskim, pove- čala skupaj za 23%, oziroma od 4.588,619.000 dinarjev na 5.644,000.000 di- narjev. Gre torej za porast v skupnem zne- sku (zaokroženo) za 1.045,000.000 dinarjev. V tem povečanju gre za 716,000.000 dinar- jev neto sredstev ter za 329,000.000 dinar- jev obresti. V banki pričakujejo, da se bodo tudi le- tos. še posebej zaradi novih obresti, pove- čala dolgoročna sredstva. V strukturi vseh naj bi znašala že 28% (lani so bile 24,7%). Seveda je takšen predviden porast sred- stev prebivalcev povezan z večjo zavzetost- jo banke pri zbiranju vseh sredstev, še zla- sti pri zbiranju dolgoročno vezanih dinar- skih in deviznih vlog. Na ta porast bodo prav gotovo vplivale tudi nove obresti za dolgoročna sredstva. V to delo sodi še na- daljnje prizadevanje za povečanje števila tistih, ki prejemajo osebne dohodke ali po- kojnine preko hranilnih knjižic, tudi odpira- nje novih tekočih računov, sprejemanje raznih depozitov, namensko varčevanje, ki je pogoj za pridobitev raznih posojil, še zlasti za pospeševanje gospodarskih dejav- nosti, za obrt, za gradnjo stanovanj, zatem odobravanje posojil na osnovi prodaje kon- vertibilnih deviz itd. Torej, ob velikih načrtih tudi velike na- loge. MNOŽIČNO NA STOL Planisnko društvo Celje je tudi letos organiziralo ude- ležbo na spominskem pohodu na Stol. Prijavilo se je 90 pohodnikov. Največ udeležencev je bilo iz planinske sekcije Cinkarna. Celjskim planincem so se pridružili še planinci iz Rimskih Toplic, Dramelj in Velenja (zaradi prevoza). Iz Ce- lja smo odšli v soboto, dne 20. 2. 1982 ob 4. uri zjutraj. Na pot proti Valvazorjevemu domu smo odšli, ko je bila še tema. Za planince še posebej velja pregovor: »Rana ura - zlata ura«, vendar v navedenem primeru ni bila potrebna. Zaradi pove- čane nevarnosti nesreč so organizatorji odpovedali pohod na vrh Stola. Za te primere je že nakaj let na voljo variantna pod po planinah pod Stolom. Variantna pot ni zahtevna in je tudi krajša. Kljub temu smo bili vsi zadovoljni, še posebej, ker se ni nikomur nič primerilo. Pot v dolino je bila kar neprijetna zaradi spolzkosti. Dokaj so se namučili tisti, ki niso ubogali organizatorjev in so se vračali po običajni planinski poti - ta je bila zaradi shojenosti najbolj spolzka. J. K. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 8 - 25. februar 1982 MLADI PIŠEJO ŠOLA SMUČANJA Med letošnjimi zimskimi počitnicami smo imeli učenci 5. razreda šolo smučanja. Od začetka je kazalo, da bomo te- čaj opravili kar v domačem kraju, saj so letos v Dobrni postavili prvo vlečnico. Toda snega ni bilo, zato so se učite- lji skupaj s starši odločili za smučarsko središče na Rogli. Smučarsko šolo smo imeli od 8. do 12. februarja. Vsak dan smo se ob osmih zjutraj zbrali pred šolo in počakali na avtobus, ki nas je varno vozil na Roglo in nazaj v Dobrno. S seboj smo peljali tudi malico. Skrbne kuharice so se potru- dile, da nismo bili lačni. Na Rogli so nas vaditelji razdelili v štiri skupine. V prvi skupini so bili učenci, ki že znajo smu- čati, druga in tretja skupina je bila na smučkah še bolj nero- dna, četrta skupina pa je bila za začetnike. Jaz sem bila v drugi skupi- ni. V teh petih dneh smo se naučili plužni zavoj levo - de- sno, smuk poševno in parcdel- ni slalom. Najprej smo vadili ob manjši vlečnici, nato pa smo šli na zahtevnejšo progo ob Mašinžagi. Vsak dan smo smučali od devetih do enih, nato pa smo imeli kosilo v ho- telu Planja. Zadnji dan, v petek, smo pripravili zaključno tekmova- nje. Najprej smo imeli uro prostega smučanja, da smo se ogreli, nato pa je šlo zares. Na startu me je bilo strah, nato pa sem zbrala pogum in srečno zvozila do konca. V svoji sku- pini sem se uvrstila na 2. me- sto in ponosna sem na prizna- nje, ki smo ga dobili prvi trije uvrščeni. Imeli smo tudi srečo z vre- menom, saj bi ves teden son- čen in topel. Najbolj veseli pa smo, ker se nihče ni poškodo- val, česar so se starši bali. Bilo je res prijetno in vsem je bilo žal, da je teden tako naglo minil. BREDA VEGNUST OS XIV. divizije, Dobrna TEŽKO JE ZJUTRAJ VSTATI v šolo hodim že četrto leto. Uči me tovarišica Ivanka Podgajskij Sestrica hodi v drugi razred, uči pa jo tovari- šica Kristina Zalezina. Do šo- le imava tri kilometre. Ker se pouk začne ob pol osmih, morava zgodaj vstati. Zgodaj vstati pa ni lahko. Vsako jutro naju je zbudila mamica. Ko je prižgala luč in naju poklicala, sva se še ve- dno malo potuhnili. Radi bi še malo spali. Vedeli pa sva, da naju bo mamica prišla budit še enkrat. Tako se je najino vstajanje zavleklo tudi za de- set minut. Potem sva morali hiteti v šolo. Nekega večera pa nama ma- mica reče: »Od jutri dalje bo- sta vstajali sami. Klicala vaju bo ura.« To ni bilo nič prida. Prvo noč sva bili v velikih skrbeh, če bova slišali uro. Ob šestih sva slišali zvonenje ure. Oddahnili sva si. Toda zadre- mati nisva upali, saj sva vede- li, da naju ura ne bo še enkrat klicala. Takoj sva vstali. Tako je sedaj vsako jutro. Mamica pripravi zajtrk in po- gleda, če sva se dobro umili in počesali. Potem pa, hajd v šo- lo. Med potjo se pogovarjava in si ogledujeva stvari okoli sebe, saj sva vedno dovolj zgodnji. TONCI ARLIC, 4. a. OS Šentjur PO POTEH XIV. DIVIZIJE Ze vrsto let prirejajo spo- minske pohode XIV. divizije. Prihajajo iz raznih krajev pre- ko Paškega Kozjaka, do gro- bov na Brdcah nad Dobrno. Med potjo obiskujejo tudi kmete, ki imajo spominsko ploščo na hiši in ki so sodelo- vali in pomagali borcem. To so le spomini. Moja babica mi je povedala, da so vsi sodelovali in poma- gali partizanom. Vse njene se- stre so šle v akcijo, doma so pa kuhali in pekli kruh za par- tizane. Zaradi sodelovanja s partizani so bili izdani sovraž- niku. Tako so odpeljali moje- ga pradedka v Stari pisker v Celje in ga obsodili na smrt: Tako so ga obesili na Strani- cah pri Frankolovem, kakor vse ostale talce. Vsi, ki so doživeli takšno zlo, ga ne bodo mogli poza- biti. DARJA TIMPRAN, 6. b. OS XIV. divizije Dobrna V POČITNICAH BO TAKOLE: Ce bo sneg, se bom šel na Matičkovo smučat, če pa ne bo snega, bom igral šah in bom mogoče dal Petru kak- šen mat. ALES B. Mislim, da bo takole: zjutraj me bo zbudilo siničje petje, ptičkom bom dala hrano, ve- dno si mislim, da bom med počitnicami naredila ptičjo hišico, pa mi mora pomagati atek. SMILJANA Spala bom dolgo, gledala bom televizijo in učila se bom poštevanko. KLAVDIJA Citala bom Cicibana in šla zraven mame na obiske. MARIJA Ce bo sneg, se bom smučala in sankala, če pa ne, bom šla k teti v Slovenske Konjice, tam je tako lepo, ker je veliko trgo- vin. MARTINA Na Rogli se bom smučal, najprej pa se bova šla drsat na led, povem pa ne, kje je ta led, ker ga nisva midva našla, am- pak Andrej Set. ANDREJ M. Dolgo bom spal. nato se bom najedel in Sel delat. BRANKO Ce bom odličen, se bom šel smučat, če pa ne bom, bom pazil na Jureta. AMADEJ Sla bom k stari mami, po- magala ji bom krmiti živino. KSENIJA UČENCI 2. r. OS Stranice MALA MUCA Mala muca teka sem in tja, miško ulovi, jo med zobmi zdrobi. SMILJANA ADAMIČ, 2. r. OS Stranice MOJE MESTO Moje mesto veliko je, tu tovarna je, a tam prijazen že trgovec vabi te. Moje mesto meni vredno je zlata, saj tam lahko si kupim polno raznega blaga. Moje mesto tudi rada imam, saj vsak dan hodim vanj, se sprehodim, domov se napotim. BARBARA GRENKO, 4. c. OS Prve celjske čete, Celje SEM V PIONIRSKEM DOMU Hodim v pionirski dom Cvetke Jerinove. Tam sem pred poukom in po pouku. Dopoldan imam malico, ob dvanajstih pa kosilo. Tam pi- šem domačo nalogo, berem in se igram. Pri učenju mi poma- ga tovarišica Erika. Vsako sredo imam pravljični krožek, kjer poslušam pravljice. V pionirski dom hodim rad, ker imam tam veliko sošolcev. ALES LESKOSEK, 1. c. OS Prve celjske čete, Celje PLANINSKI KROŽEK 2e vrsto let deluje na naši šoli planinski krožek, vendar smo letos prvič začeli z inten- zivnim delom že kar na začet- ku šolskega leta. Program na- šega krožka se zelo razlikuje od drugih krožkov. Delo pote- ka na urah krožka v šoli in na izletih. Sestajamo se ob torkih. Ta- krat se pogovarjamo o poho- dih. Pregledamo pot, ki jo bo- mo prehodili, pogovorimo se o obutvi, obleki in prehrani. Premislimo, katera pot bo najbližja do vstopa na pohod in kako se bomo vračali. Do- govorimo se tudi katere stvari moramo vzeti s seboj, da ne bomo v zadregi, če nas bo pre- senetil dež ali nas bo prehitela noč. O teh in še mnogih dru- gih stvareh se pogovorimo na sestankih. Ogledamo si tudi kakšno knjigo, priročnik, dia filme ali filme. Letos bomo pričeli s planin- sko šolo. Usposobili se bomo za gorske stražarje. Skrbeli bomo za zaščiteno planinsko rastlinstvo in živalstvo. Mnogo nalog nas še čaka. Od vsega pa hodimo najraje na izlete. Tam se potrjujemo v samopremagovanju, tovariš- tvu, pomoči. Na izlete hodimo v spremstvu mentorice, tova- rišice Jožice Kranjc in planin- skega vodnika, tovariša Tine- ta Sivka. Včasih se dogovorimo za množičen pohod. Takrat se pridružimo osnovni šoli Velj- ka Vlahoviča. Srečali smo se že s planinci osnovne šole Griže. Vzponi so pogostokrat strmi in nevarni in vsaka ne- pazljivost bi lahko posamez- nika stala življenje ali vsaj kak zlom. Planinci pa nismo le običajni izletniki, ampak predvsem veliki prijatelji na- rave! ALJA KROFLIC, 7. b. OS Store BILO ME JE STRAH Ko sem šel iz šole, je v bliž- njem grmu nekaj zašumelo. Prestrašen pogledam v grm. Tista stvar se je čedalje bolj bližala. Ko je bila še kak me- ter od mene, sem odskočil. Ko pa sem videl, da še kar voha za mano, sem zakričal: »Ka- ča!« Tisto vražje seme pa še ni izgubilo moje sledi. Spet sem zakričal: »Kaj je to?« Na ta vzklik se je tista žival obrnila in kolikor je mogla, stekla od mene. Zdaj sem jaz začel teči za njo in opazil sem - ježa. »Kaj takega!" sem se začudil in se potem še dolgo smejal. JERNEJ LUKMAN, 4. r. OS Tabor v Sav. dolini OTROŠKO IGRIŠČE V Taboru smo dobili otro- ško igrišče. Naredil ga je tova- riš Zdenko, pomagali pa so mu tudi otroci in mladinci. Naredil je: zapornico, vlak, peskovnik, prodajalno, tri gu- galnice, hišico in gledališče. Okoli igrišča je postavljena mreža, da ne hodijo na cesto otroci iz vrtca. Otroci iz vrtca in taborski otroci smo novega igrišča zelo veseli. PETER PUNCER, 3. r. OS Tabor v Sav. dolini MOJA BOLEZEN Nekega dne sem zbolela. Nobeden ni prav vedel, kaj mi je. Mene pa je bolela glava. Nisem mogla v šolo. Tri dni sem ležala in nato šla k zdrav- niku. Tam sem slišala, da bo ena šla v bolnišnico in sem se razjokala. K sreči mi ni bilo nič in četrti dan sem že šla v šolo. MARIJA KODRIC, 2. r. OS Stranice KONCERT FOLKLORNE SKUPIN^ ŠMARTNEM V ROŽNI DOLINI Preteklo nedeljo je pro- svetno društvo »Dominik Hriberšek- Šmartno v Rožni dolini krajanom v nabito polnem kulturnem domu pripravilo lepo kulturno do- živetje. Folklorna skupina doma- čega društva je pripravila koncert folklornih plesov in pesmi iz Bele krajine, Prek- murja. Gorenjske, Kozjan- skega in Baranje. Koncert je dopolnil z lepim in zanimi- vim nastopom še otroški pevski zbor osnovne Šmartno pod vodstvo^ ke Verdevove in cJrj sekcija. Folkloristi so se zah za odlično mentorstvo Daniju Robniku in c folklorni skupini „p Prešeren« za vsestransl moč in nastopanje v Celju, Rogaški Slatini "Vinkovačkih jesenih, sebna zahvala velja tu(i monikašu Romanu ] niku. Občani Smartnega sj dušeni odhajali iz dvoj želijo si še posebnih nih užitkov. Folklorna pina bo vsekakor tudi hodnje skrbela za to. BOJAN DANES SEJA TKS CELJE , Delegati skupščine Tele- snokulturne skupnosti Celje se bodo danes, v četrtek, se- stali na 15. seji in to ob 12. uri v sejni dvorani skupnih stro- kovnih služb SIS družbenih dejavnosti v Gregorčičevi ulici. Delegati (upamo, da jih bo dovolj za sklepCnost in učinkovito delo!) se bodo najprej seznanili z izvedbo programa v lanskem letu in z zaključnim računom za lan- sko leto. Ena izmed najbolj zanimivih točk bo poročilo o stanju na področju prioritet- nih športnih panog v celjski občini ter predlog statuta skupnosti. V družbenem do- govoru bodo spregovorili o zagotavljanju sredstev za de- lovanje objektov posebnega družbenega pomena (Zavod Src Golovec), ocenili pa bo- do tudi delegatski sistem v SIS družbenih dejavnosti in ocenili delo organov TKS v obdobju zadnjih štirih let, to je od 1978 do letos. TV Komisija za delovna razmerja Hmezad Notranja trgovina TOZD Transport objavlja prosta dela ir naloge 1. avtomehanika 2. avtokleparja Pogoji: pod 1: končana pok šola za avtomehanik dve leti ustreznih del( izkušenj, poskusno di meseca pod 2: končana poi( šola za avtokleparja it leti ustreznih delovni kušenj, poskusno d( meseca Pismene ponudbe z ( žili pošljite kadrovski s Hmezad Notranja trg( Žalec, Celjska cesta 7, ku 15 dni po objavi. Zbor delovnih ljudi ČGP Delo - Tozd Novi tednik in Radio Celje, Trg V. kongresa 3/a objavlja po 17. členu pravilnika o delovnih razmerjih proS dela in naloge novinarja (en delavec-ka) Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevat naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri j - 2 leti delovnih izkušenj ! - smisel za novinarsko obdelavo informacij, kar d kaže kandidat z izdelkom na osnovi dispozicije - aktiven odnos do samoupravljanja Poskusno delo traja 3 mesece. Izbrani kandidat sklenil delovno razmerje za nedoločen čas s poli delovnim časom. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandii pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Novi tedni Radio Celje, Celje, Trg V. kongresa 3 a. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izt gt 8 - 25. februar 1982 NOVI TEDNIK - stran 17 IZOBRAŽEVANJE KADROV ZA TELESNO KULTURO OŽIVLJENO DELO CENTBA p/V/ tečaj za vodnike relcreacijskiit skupin 2veze telesnokulturnih or- janizacij celjskega območja o brez posebnih zapetljajev Lnsko leto jeseni podpisale fgaovor o ponovnem formi- ' ju območnega centra za Lbraževanje strokovnih ka- jj-ov na področju telesne tulture. Tako so v skladu s jtališči razprave o nadalj- (,em razvoju telesne kulture . SR Sloveniji, na novo oži- vili prepotrebno organizacij- jl{0 enoto, ki bi naj v prihod- jjjeiri obdobju prisluhnila potrebam telesnokulturnih lirganizacij in organizirala jgr vodila in usmerjala izo- t)raževanje strokovnih ka- jrov. Hkrati bi v skladu s .prejetim programom skrbe- la tudi za predavateljski ka- jer, organizirala, koordinira- la in razporejala izvajalce izobraževanja po občinah, iz- delovala plane potreb po ka- irih, vodila ustrezno eviden- co in seveda izdala priznanja ili potrdila za tiste profile strokovnih kadrov, za katere bi sama organizirala izobra- ževalne oblike. Eno izmed prvih izobraže- valnih oblik je Regijski izo- braževalni center poveril Partizanu Gaberje, ki ima na področju izobraževanja ka- jrov že kar nekaj izkušenj. Tako je tudi sedaj pripravil |0-dnevni tečaj (42 ur), ki bi haj bil izrazito praktično usmerjen in ki bi naj udele- tencem dal konkretna zna- nja za samostojno organizi- ranje vadbene ure upošteva- joč pri tem telovadnico ali paravo, orodje ali brez njega pziroma z uporabo priročnih orodij. Že vrsto let se namreč kaže izrazita potreba po ka- drih za konkretno delo z vad- beno skupino občanov sta- rejših od 18 let, pa naj si gre za delo v Partizanu, v krajev- ni skupnosti ali v delovni or- ganizaciji. Brez dvoma je šir- ši družbeni interes, da se čimveč oblik športno rekrea- tivne dejavnosti odvija orga- nizirano in pod strokovnim vodstvom, o čemer pa danes še zlasti v krajevnih skupno- stih in v delovnih organizaci- jah ne moremo govoriti. Da so ocene in predvideva- nja bila pravilna, kaže tudi ta prvi uspešni tečaj, ki je dal celjski regiji 18 novih vodni- kov rekreacijskih skupin. Osemnajst kandidatov je na- mreč uspešno izvedlo za- ključna testiranja in nadvse laskave ocene izreklo Parti- zanu Gaberje kot izvajalcu. Le-ta je ob podelitvi diplom Regijskega izobraževalnega centra organiziral tudi okro- glo mizo, ter nanjo poleg udeležencev tečaja in preda- vateljev povabil še funkcio- narje telesnokulturnih skup- nosti in zvez telesnokultur- nih organizacij. Prvi tečaj za »vodnike re- kreacijskih skupin« so uspešno zaključili: Marija Slatau, Silva Cagalj, Minca Sivka in Milan Turnšek (Par- tizan Store), Milena Muho- vec, Vlasta Žoher in Milena Lipovšek (Partizan Gaberje), Ksenija Tacer, Helena Zgoz- nik, Miran Zorko, Ivo Ro- zmarič, Janko Zupan in Du- šan Seruga (Partizan Pod gradom), Pavle Jerman (DO Metka Celje), Bojan Maneni- ca (Partizan Marija Gradec- -Laško), Anton Simunič in Stane Bevc (Partizan Kozje) ter Janez Skornik (ZTKO Šentjur). Pomembno je omeniti še to, da je Partizanu Gaberje omenjeni prc^ram tečaja ve- rificiral tudi Šolski center za telesno vzgojo pri Visoki šoli za TK v Ljubljani in da bodo tečajniki dobili tudi republi- ška potrdila. METOD TREBICNIK Tovarna usnja Kamnik, TOZD Usnjena konfekcija na osnovi OMRD RAZPISUJE prosta dela in naloge Šivilj in krojilj za obrat Špitalič Pogoji za zasedbo del ,in nalog so: - PK šivilja ali krojilja - 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalo- gah Prijave z dokazili pošljite v kadrovsko službo Tovarne usnja Kamnik, Usnjarska cesta 8, Kamnik. Razpis velja do zasedbe. najboljši športnik velenjske občine Jutri, v petek, 26. fe- bruarja, bodo tudi v ve- lenjski občini izbrali naj- boljšega športnika za lan- sko leto. Letošnja progla- sitev, ki jo pripravlja ure- dništvo Našega časa in ZTKO Velenje, bo v Do- mu družbeno-političnih organizacij v Krajevni skupnosti Konovo. Športnik leta je postal od- lični atlet AK Velenje Stanko Miklavžina (na sliki), ki je zlasti lani do- segel celo vrsto odličnih rezultatov in uvrstitev. Med drugim je bil drugi na Balkanskem prven- stvu v krosu, kjer je med člani osvojil drugo mesto in s tem edino medaljo za Jugoslavijo. V Torinu je na študentski olimpiadi v teku na 5000 metrov zase- del četrto mesto, na tro- boju Velika Britanija- -Norveška-Jugoslavija v Oslu pa je bil v močni konkurenci na 5000 m drugi! Trenira dvakrat te- densko, njegova letošnja želja pa je, da bi stalno tekel pod štirinajstimi minutami na 5000 m in čimvečkrat oblekel dres z državnim grbom. LOJZE OJSTERSEK »SLOBODA« DO »ERGAS« TOZD »ELDOM« ČAČAK Delavski svet TOZD ELDOM razpisuje NATEČAJ za izbor in imenovanje delavcev, ki opravljajo dela s posebnim pooblastilom 1. POSLOVODJA POSLOVNE ENOTE V CELJU Pogoji: VKV/KV elektromehanik in najmanj dve leti delovne prakse v stroki vozniški izpit B kategorije odslužen vojaški rok Razpis velja 15 dni po objavi. Prijave s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju razpisnih pogojev po- slati na naslov: »Sloboda« DO »ERDGAS« za kadrov- sko službo, Proleterskih brigada bb - Čačak. Nepo- polnih in nepravočasno dostavljenih prijav ne bomo obravnavali. Izbor bo opravljen v roku 30 dni. Rudarsko elektroenergetski kombinat Titovo Velenje DO Rudnik lignita Velenje Kadrovsko-splošni sektor Komisija za delovna razmerja pri DS TOZD Gradbena dejavnost OBJAVLJA dela in naloge 1. 10 KV zidarjev 2. 5 KV tesarjev Pogoji: - poklicna šola ustrezne smeri - zaželjene delovne izkušnje Kandidati naj vložijo pismene prijave z ustrezno do- kumentacijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 5, Titovo Vele- nje. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 30 dni po preteku objave. Srečno! Prodajalna DOM v Cankarjevi uiici v Celju vam nudi bogato izbiro raznih predmetov iz kristala, porcelana, lesa in drugih materialov, ki jih lahko uporabite kot darilo ali pa za popestritev vašega stanovanja, saj pro- dajajo tudi tapete in druge sorodne proizvode. 23 Od gospodične Senčarjeve se je hotel kasneje posloviti, bode razhod od Line. o tem si ni upal niti pomisliti, bilo niti treba. ^3jti ko je svoje poslednje stvari pospravljal, pride dekla njegovo sobo in mu prinese pisemce. Bilo je od "tete- carjeve in glasilo se je: :^Danes odhajate. Želim Vam srečen pot in zbogom. Ni lepo od Vas, da ste za mojih hrbtom začeli razmero. Ijitere ona, ki je še na pol dete, niti premeriti ne more in l^fera ne more v naših žalostnih razmerah nobenega do- uspeha imeti. Medve z Lino se odpeljeva. Ona ne ve '^jčesar. Za boga Vas prosim, prihranite ji bridkost ločitve, "^'te in pozabite. Pozabite vse, skrbela bodem. da Vas Pozabi tudi ona. Zakaj ste ji mlado srce vznemirili?« Lisec po prvem zares potirajočem učinku tega pisma j^^e in napiše dve pismi, eno Lini. drugo njeni starejši ^^arišici: prvo je bilo polno ljubezni, drugo izgovorov in P^avičevanj. Nujno zahteva odgovora na adreso v mesto, 'stni izroči dekli, potem se odpelje, uničen in potrt, brez '^ta in upanja v drugo nego v čudesnega starca. s^.'^olčjaku ga išče, ali ne najde ga doma. Starec je bil po navadi odšel na lov. Lisec mu napiše nekaj vrstic. P^'^injajoč ga včerajšnje obljube. ^ ^ brneti v Volčjaku je imel še nekaj ur posla, ki mu je bil ^jSočasen in mučen. popoldne se je vozil po cesti nazaj proti mestu, z lahkim srcem je po tem potu hodil pred ne mnogo a sedaj šel nazaj težak in poln! ^^zno ponoči je njegov voz pridrdral na mestni tlak domov - če je smel svojo najeto neveliko sobo svoj dom imenovati. Ko je v svoji sobici luč naredil, odpravil voznika, ki mu je njegove stvari z voza prinesel, in se ogledal okoli, zdelo se mu je, kakor da bi bil pol življenja iz te mirne izbe proč. In ko je svoje zaslužene novce spravljal k mali vsotici svoje prejšnje prištedine, moral se je bridko zasmejati: »Delavec sem. za kruh delam, nič nimam, kako bi sm.el nanjo misliti! Da, istina je, pozabiti! To je edina beseda. Kratke sanje so to bile, ki prihajajo proti volji človekovi in katere baš tačas ne more podaljšati, kadar bi rad, kakor so sladke, nego majhen šum človeka v resničnost vzbudi in iz duše veselje prežene.« Odreči se sreči, pozabiti - to je bil tako hiter sklep v njem, kakor je bila prej v ljubezni hitra in nenadna katastrofa v »vinogradu«. Vendar ko mu je njena podoba zopet pred očmi vstala, je ta sklep isto tako brzo padel, krčevito je, brez spanja na svoji postelji ležeč, prijel svoje mehko vzglavje in jokal kakor dete. Drugi, tretji, peti dan je pričakoval pisma. A nihče ni pisal, ni Senčarjeva. ni Lina. ni Zober. Ti dnevi so bih za Lisca polni muke in dvoma, ni mogel ni misliti, ni delati: dosadno mu je bilo v društvu znancev, še bolj pak v samoti. Sedmi dan mu je prineslo jasnoto. A kako? Zober je pisal sledeče: »Prijatelj! Vi ste osel. Kaj Vas je vrag motil, da dajete pisfna nezanesljivim osebam. Kar ste pisali dekletu, dobila je mati v roke in divja, da ni mogoče človeku besede držati. Tudi za Vas bi ne bilo varno sedaj priti sem. Sedaj moram jaz oditi. Na spomlad se vrnem sem. Tačas poskusim, če se Vaša nevesta pred pustom ne vda kakemu Vašemu sovraž- niku, ki ima nekaj krajcarjev več kot Vi in je za linijo lepši kot Vi, kar je pri vsaki ženski verjetno. Ce hočete pak moja pisma, pišite mi v Carigrad ,Grande rue de Pera, Hotel National'. To je: če hočete z mojimi dokumenti izsiliti bogato nevesto. Vi vidite, da več ne morem storiti. Sicer pa bodite pametni. Nikjer ni zapisano, da bi baš Vi morali srečni biti. če je tolika večina ljudi okoh Vas brez sreče. •< To je bila torej zadnja tolažba! Neusmiljena tolažba, ah vendar resnična! Se tisti dan sprejme ponudbo starega kolega, ki mu je pismeno ponujal mesto pri kopanju velikih vodotokov na južnem Ogrskem, kjer je bilo dela za celo leto. »Tedaj pozabim, lahko ali težko: tebi pa. draga devojka. daj bog tisoč sreč. zbogom domovina!- rekel je Lisec, vozeč se z železnico čez mejo. In v tem. ko je namene delal, ne vrniti se prej v domo- vino, nego bode njeno podobo pozabil, prihajala mu je vedno na misel; in ako je prisilil se misliti na drug predmet, težilo mu je nekaj dušo z neznano močjo. dvajseto poglavje Bilo je dve leti kasneje. Po široki Donavi ob hrvatsko-srbskem Sremu je plul navzdol proti srbskim zemljam mogočen parodbrod. Deže- valo je prej ta dan in predpoldne, zato je bila voda kalna in je drevila različno brstje in blato s seboj na jug proti morju nenasitnemu. Kapitan je na svojem vzvišenem pomostju stopical sem ter tam, madžarski klepetaje s črnorusim debelim potnikom, kormanuš je govoril nemški s svojim tovarišem pomagačem, dve dami sta sedeli na parobrodo- vem krovu in, meglene kraje ob sremskem bregu ogledo- vaje, francoski brbljaje, njim nasproti pak je srbski pop z dolgo črno, malo zamazano haljo razkladal po srbsko, kako se zove ta in oni kraj. mlademu gospodu v belem slamniku, ki je bil že dalje časa v pogovoru s sopotujočim popom - kakor se je videlo, iz dolgega časa, ker slonel je leno na ročaju in. ogledovaje rjave valove, katere so delala parobro- dna kolesa v vodi. le več poslušati nego govoriti hotel. »Oprostite, gospodine.« vpraša naposled pop. -vi niste Srbin^- "Ne, jaz sem Slovenec.- odgovori mladi gospod v tonu. kateri ni bil posebno vabljiv, dalje izpraševati. Vendar oznanjevalec pravoslavni vere se ni dal odpraviti. »To je tamo oko Ljubljane.« rekel je. da bi svojo učenost v zemljepisu in na rodoznanstvu pokazal. »Ja sam si od mah mislio. Vaš akcent ni je srbski, ja sam mislio, da ste kakav Hr\-at. A kažite vi meni. gospodin Pop je govoril ali vprašal še dalje, ali Ivan Lisec - kajti njega smo našli v tem gospodu z belim slamnikom čez dve leti tu na široki Donavi navzdolž plujočega - Lisec ga ni poslušal več. Drug človek je ves njegov pozor nase potegnil. Izza stopnic, po katerih se ide v podkrovno parobrodsko sobano prvega razreda, pomolil je bil star gospod s sivo brado glavo. A ker je baš sedaj mrzel veter popihal, mislil je menda starec: bolje je. da ostanem doli - kajti precej se je nazaj pomaknil. »Kje sem tega človeka že videV^" misli Lisec. Ker je bilo pasažirjev polno, bilo je naravno, da je Lisec tega sopotnika stoprv opazil, ko je že več štačij vozil se s tem parobrodom. Kdo je to? Ne more se domisliti. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 8 - 25. februar 1982 gt 8 - 25. februar 1982 NOVI TEDNIK - stran 19 ^OKEJ NA LEDU RAZLIKA SE MANJŠA [fspešen zaključek Celjanov Letošnje državno prven- Q v hokeju na ledu je kon- ® V zadnjem kolu držav- ^e^a prvenstva so igralci r.nkarne premagali beograj- vi partizan 8:5 (3:1, 2:3, 3:1). Rila je to razburljiva tekma, kajti gostje so tri minute ored koncem rezultat izena- čili na 5:5, da bi v čudovitem finišu potem domačini dose- gli še tri zadetke, ^predsednik HDK Cinkar- na Celje Milan Hohnec je ob altljučku takole ocenil pr- K-enstvo in uspeh celjske eki- pe, ki je že četrtič osvojila tretje mesto: „Tretje mesto je lahko uspeh ali pa tudi neuspeh. Tokrat pač moramo poveda- ti, da je letošnje tretje mesto velik uspeh za našo ekipo. Močno smo zmanjšali razli- ko med moštvoma Olimpije in Jesenic ter nami. Tako po rezultatu točk, kakor tudi po razliki sprejetih in danih za- detkov. Celo več, v letošnji sezoni nikoli niso bili igralci Jesenic in Olimpije sigurni, da bodo osvojili v Celju toč- ke. Torej kakovostna razlika se je zmanjšala nam v prid. Na drugi strani pa smo se le odlepili od zasledovalcev in imamo prednost 11 točk pred četrto Crveno zvezdo. Omenil bi le to, da sistem tekmovanja ni bil najboljši in bo potrebno v bodoče to spremeniti. Naš cilj in velika naloga pa je, da za prihodnjo sezono pripravimo dobro moštvo, kateremu je potreb- no dati vse pogoje za primer- no vadbo že poleti. Le tako bomo držali korak z najbolj- šimi in morda posegli celo v borbo za drugo mesto.« Celju so uspeh priborili: vratarji Marjan Zbontar, Ko- madina in Avdič. Branilci Grabler, Burnik, Jan, Filipo- vič, Sendelbach in Kerkoš ter napadalci Poljanšek, Felc, Zbontar F., Vertovšek, Lesjak, Bratec, Bernjak, Per- čič, Zorko in Marčec. Celjsko moštvo je odigralo 28 srečanj za DP. Zmagali so 16 krat, 4 krat igrali nerešeno in 8 krat izgubili. Dali so 180 zadetkov in prejeli 126. Sku- paj so zbrali 36 točk. In še pogled rezultatov proti posa- meznim moštvom: Ta pregled potrjuje, da so Celjani premočno tretji v Ju- goslaviji. Zato bi bilo potreb- no za novo sezono pripraviti moštvo tako, da bi poseglo v borbo za najvišje mesto. S tem bi hokej pri nas pridobil, v Mestnem parku pa bi bilo tudi mnogo več prijateljev te hitre in dinamične igre. J.KUZMA OSVOJILI BLOUDKOV POKAL V odlični organizaciji HDK Cinkarna je bilo v Celju repu- bliško prvenstvo v umetnostnem drsanju za vse kategorije. Nastopilo je 51 tekmovalcev in več dvojic iz Ljubljane, Zaloga, Jesenic in Celja. Največ uspeha so poželi predstavniki HDK Cinkarna Ce- lje, ki so osvojih pokal Stanka Bloudka z 58 točkami. Špela Pere je bila najboljša pri pionirkah kategorije C. Jerneja Pere je zmagala med pionirkami skupine A, med- tem ko je v tej konkurenci izven konkurence dosegla naj- boljši rezultat Lea Vodušek. Klavdija Perčič je bila tretja in Barbara Novak četrta. Med pionirji je bil v skupini A najboljši Jernej Lakner. Naslov prvaka pa sta ponovno osvojila Metka Hladin med članicami in Matej Pangerl med člani. Prvič sta v dvojicah nastopila Metka Hladin in Stane Kavčič ter osvojila prvo mesto, kakor tudi Špela Pere in Jernej Lakner, toda izven konkurence. Pri mladinkah je naslov odšel v Ljubljano, sicer pa je bila izven konkurence najboljša Mateja Aubreht, toda ker je osvojila naslov že lani letos ni nastopila v tej konkurenci, kjer je najbolj presenetila Mateja Grenko, ki je bila četrta, medtem ko je bila Nataša Mežnarič sedma. Omeniti velja še nastop Petre Prodan, ki je bila druga in Iris Padežnik na petem mestu med pionirkami skupine B. J. KUZMA kros v mariboru Na letošnjem republiškem prvenstvu v krosu so se kot posamezniki odlično izkazali predstavniki AD Kladivar, žal pa tako uspešni niso bili tudi ekipno, kjer so osvojili drugo inesto za ljubljansko Olimpijo, medtem ko je bila ekipa Titovega Velenja peta. Med posamezniki so Celjani osvojili tri prva mesta: Mi- hovljanec v teku na 1000 m med pionirji, Zičkar med mlaj- |jimi člani na 4000 m ter Rozman med člani na krajši progi 7000 m. Velenjčani so osvojili dva naslova: Stajner na 1500 m med pionirji ter Milavžina med člani na najdaljši progi 10 kilometrov. TV delovno v atletskem klubu velenje AD Velenje je bilo ustanovljeno leta 1968, kar pomeni, da obstoja že 14 let. Društvo dobro deluje in je poleg AD Kladivar edino te vrste na širšem celjskem območju. Člani društva nastopajo po različnih reprezentacah Slovenije in Jugoslavije, pred dvemi leti so v celi sezoni izboljšali 48 rekordov, lani pa 38. Delovni pogoji so zadovoljivi, denarja in razumevanja (so v prvi prioriteti!) tudi sorazmerno dovolj, torej je treba samo delati in rezultati ne bodo izostali. Na zadnjem občnem zboru so izvolili nov odbor, ki ga bo kot predsednik vodil Teodor Jelen, podpredsednik pa bo Ivan Draušbaher. Zlate klubske značke so prejeii Jana Pe- čovnik, Klavdija Jug, Obad Lazič, Dragan Anič in Bogdan Makovšek, plakete pa atletski delavci in atleti za pionirsko delo v klubu kot Alojz Bole, Mirko Skaza, Fanika Pozvek, Ludvik Hojan, Karel Kožel, Vili Zekš, Jakob Grošelj in Stanko Koselj. I LOJZE OJSTERŠEK množično na golte h Na smučiščih na Golteh je bilo letošnje občinsko sindi- kalno prvenstvo v smučanju, kjer je nastopilo 419 tekmoval- cev. Tekmovanje je ob sodelovanju Smučarske šole pri Rdeči dvorani v Titovem Velenju odlično izvedla Zveza telesno kulturnih organizacij Celje. Dvodnevno tekmovanje se je kljub velikemu številu tekmovalcev končalo brez po- jškodb, žal je normalni potek tekmovanja zadnji dan motilo I slabo vreme, zlasti megla. ■ Rezultati ženske od 29 let: L Jovan (LB - Sb) 45,07, sledijo Lipovešk (PTT), Lončar, Kramer (obe Kovinotehna), Jereb (Razvojni center), Kolšek (Ingrad) itd. Ženske nad 30 •et: 1. Schmidt (Aero) 53,69, sledijo Pajk (Aero), Presinger )(RC), Padežnik (Blagovni center), Ažman (Cinkarna), Marin- Kek (Občina) itd. Ekipno: PTT, Kovinotehna, Železarna itd. Starejši člani nad 45 let: L Nunčič (Aero) 42,79, sledijo Uršič (Toper), Zgoznik (Aero), Koštomaj (Aero), Tanjšek (Libela), Veber (ZTKO) itd. Starejši člani od 40 do 44 let: 1. Rožič (Nivo) 41,74, sledijo Cesar (Izletnik), Kreutz (Občina), Razboršek (Izletnik), Ro- zman (Železarna), Ernst (Razvojni center) itd. Moški od 34 do 39 let: L Cvahte (Nivo) 45,08, sledijo Zimšek (Libela), Bornšek (PTT), Kajtner (Cinkarna), Rosina (Fotolik), Brečko (Razvojni center) itd. Moški od 26 do 33 let: L Jovan V. (PTT), 43,24, sledijo Jovan L. (Blagovni center). Vrečko (Razvojni center), Nun- (Aero), Jezernik S. (Toper), Meznarič (Nivo) itd. , Moški do 25 let: L Cater (Ingrad) 43.88, sledijo Kolšek , t^oper), Krajnc (Železarna), Kavka (Železarna), Horvat I ^^ma), Spiijak (Ingrad) itd. Ekipno: PTT, Nivo, Libela itd. T. VRABL i občinska liga se izteka Na celjskem strelišču so izvedli že 5. kolo občinske lige z «;ačno puško. V tem kolu so med posamezniki v posamez- ligah zmagali: Jože Jeram 373, Marko Kobale 267 in Lukanc 174 krogov. Po seštevku petih kol so med J^ipami v posameznih ligah v trdnem vodstvu strelske dru- »CELJE«, »FRANC STEKLIC« in »KOVINAR« II. I^^d posamezniki so v I. ligi med najboljšimi: Marjan Dobo- J^Jiik, Jože Jeram, Alenka Jager Tone Jager, Vili Dečman, ^•^in Seršen itd. V IL ligi vodi Željko Lamut, v III. ligi pa "^^fko Gorenšek. o^ue: medveščak 1456 : 1424 v okviru priprav na pomembna tekmovanja, so se v Celju ji^. P^^ijateljskem dvoboju pomerili celjski strelci z zagreb- krn ' '»medvedi«. Streljali so z zračno puško od 400 možnih I p Celjani so premagali goste dokaj prepričljivo. Med ! 37|^"^ezniki je zmagal Ervin Seršen z odličnim rezultatom • rek pri Zagrebčanih pa je bil najboljši Zlatko Gregu- s 362 krogi. Povratni dvoboj bo 7. marca v Zagrebu. TONE JAGER na kftatko DVOJNI USPEH V CELJU Kegljači in kegljavke Celja so dosegle v 2. kolu republiškega tekmovanja dvojni uspeh. Moški so z zmago nad Tekstil-Slova- nom celo povedli na lestvici re- publiške lige. Dekleta pa so v precej izenačenem dvoboju pre- magale Kamnik za 52 kegljev. Moška vrsta je premagala Tek- stil-Slovan 5561:5375. Celje: Urh 904, Kompan 921, Kačič 960, Siv- ka 917, Nareks 918 in Tomažič 941. Ženska ekipa je premagala Ka- mnik 2505:2453. Celje: Seško 416, Bajde 407, Gobec 420, Pečovnik 430, Lesjak 426 in Ludvik 406. V soboto se bodo celjski kegljači in kegljavke pomerila v Kranju pro- ti Triglavu. NESREČEN PORAZ PROTI DALVINU Košarkarji Libele so imeli po- novno izredno smolo. V po- membnem srečanju proti Dalvi- nu so imeli pobudo vse do 35 minute igre! Toda gostje so z agresivno igro uspeli tik pred koncem izenačiti in povesti. To je zmedlo domačine, ki niso naj- bolje nadaljevali in so srečanje izgubili z rezultatom 105:107 (57:51). Poraz je boleč, kajti vse kaže, da si je Libela močno pokvarila možnosti za boljši uspeh. Dva poraza doma proti Zaprudju in Dalvinu zahtevata za boljši uspeh v bodoče dve zmagi na tujem. In vprašanje je, če bodo Celjani v tem uspeli, ker vemo, kakšno je tudi sojenje izven Ce- lja. Koši za Libelo: Tovornik 43, Muha 20, Aničič 17, Kralj 11, Cencelj 7, Prodan 4, Kafedič 3. V prihodnjem kolu igrajo Ce- ljani v Zagrebu proti Novemu Zagrebu. J. K. INVALIDI ŽALCA NA REPUBLIŠKO PRVENSTVO V Slovenj Gradcu je bilo kvali- fikacijsko tekmovanje za nastop na republiškem prvenstvu za ša- hovske ekipe v okviru sloven- skih Društev invalidov. Največji uspeh so dosegli člani Šahovske sekcije Društva invalidov Žalec, ki so zbrali 30,5 točke ter se z drugouvrščeno ekipo Slovenj Gradcem uvrstili na republiško prvenstvo, ki bo 10. marca v Ljubljani. V zmagovalni ekipi so šahirali Marjan Crepan, Jože in Marko Ranzinger ter Jože Gro- belnik. Četrto mesto je v Slovenj Gradcu osvojila ekipa invalidov iz Titovega Velenja. J02E GROBELNIK NAJBOLJŠI STRELCI V REČICI PRI LAŠKEM Na strelišču SD »Dušan Pože- nel« v Rečici pri Laškem je bilo Občinsko prvenstvo v strelja- nju z zračno puško serijske izde- lave, kjer so nastopili tisti, ki so za to tekmovanje izpolnili nor- mo na družinskih tekmovanjih. Nastopilo je 20 najboljših. Re- zultati članov: 1. BORIS GORI- ŠEK (Zidani most) 363, Z. RO- MAN MATEK, (Laško), 356, 3. DUŠAN GRICAR (Zidani most) 349 krogov itd. Članice: 1. HE- LENA VIDEČ (Male Breze) 339, 2. MARINA POKLEKA (Laško) 301, 3. HEDA PEKLAR (Rečica) 285 krogov itd. Mladinke: 1. SA- ŠA VIDEČ (Male Breze) 308 kro- gov. Mladinci: 1. CVETKO PRIVŠEK (Male Breze) 340, 2. ALEKSEJ PEKLAR (Rečica) 339, 3. ALOJZ AJDIČ (Zidani most) 329 krogov. VINKO LAVRINC GRIŽANI NA REGIJSKO PRVENSTVO Na strelišču v Libojah se je s 6. kolom končalo žalsko občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. V zadnjem kolu je zmaga- la ekipa SD Griže I 1391, sledijo Liboje I 1381, Griže II 1350, Pre- bold 1348, Šempeter 1296 krogov itd. Posamezniki: zmagal Franc Kotnik 362 pred Rudijem Kotni- kom 358, Dragom Grešakom (vsi Griže) 356, Ivanom Novakom 353, Milanom Kvedrom 351 kro- gov itd. V skupnem vrstnem re- du je zmagala ekipa SD Griže I 8296 pred Grižami II 8082, Libo- jami I 8079 krogov itd. Posamez- niki: Kotnik Franc 1457, Jože Turnšek 1402, Ivan Novak 1397, Peter Turnšek 1388, Milan Kve- der in Drago Grešak 1384 krogov itd. PUŠČICA V ŠEMPETRU Na družinskem tekmovanju za zlato puščico je pri SD Šem- peter nastopilo 15 strelcev, nor- mo za nastop na občinskem tek- movanju pa je izpolnilo 8. Re- zultati: 1. ALOJZ KLOVAR 514, BERTA POVŠE 514, 3. RUDI CVIKL 499 krogov. ZA PUŠČICO V PREBOLDU je nastopilo 17 strelcev, normo pa je izpolnilo 6. Rezultati: JOZE PINTER 531, 2. MARTIN RA- ZBORŠEK 517, 3. MILAN STORMAN 509 krogov itd. DRAGO GRESAK OSMA ZMAGA KADETOV LIBELE je bila dosežena v hudi borbi s Cometom v Slovenskih Konji- cah. Celjani so sicer nastopili oslabljeni brez najboljšega igralca Turka, vendar bi tudi z njim imeli verjetno velike teža- ve, kot so jih imeli zdaj. Domači Comet je vseskozi vodil, ob kon- cu pa je prišla do veljave pre- moč in predvsem znanje gostov, ki so tako z malenkostjo zmaga- li 92:91. Strelci za Comet: Zdovc 31, Jelenko 2, Livk 4, Mlakar 15, Perčič 8 in Cešnar 31, za Libelo pa: Ulaga 13, Govc 6, Žvižej 4, Polutnik 26, Urbanija 18, Martič 16 in Radoševič 4. RUDI JERIC REPUBLIŠKA MOŠKA LIGA V 12. kolu je Elektra doma iz- gubila s Triglavom 81:89, Comet je premagal Kočevje 101:89, Ko- vinar pa Branik 87:86. Na lestvici je Kovinar šesti, Comet sedmi in Elektra osma. Pari prihodnjega kola: Comet bo igral doma z Ru- darjem, ki je četrti, Elektra go- stuje pri vodeči ljubljanski Iliriji, Kovinar pa pri drugouvrščenem Triglavu v Kranju. Po doseda- njih igrah sodeč je v naslednjem kolu malo možnosti za naše eki- pe, da osvojijo dragocene točke in si tako popravijo sicer nizko uvrstitev na lestvici. REPUBLIŠKA LIGA ŽENSKE Odigrali so 13. kolo. Rogaška je doma premagala Dravo 88:68, Comet Senožeče 57:56, medtem ko je Libela izgubila proti vode- čemu Pomurju 69:49. Na lestvici je Rogaška tretja, Comet peti in Littela sedma. V prihodnjem ko- lu gostuje Comet pri zadnjeuvr- ščeni Litiji, medtem ko bo v Ce- lju derbi med Rogaško in Li- belo. DERBI V CELJU bo v nedeljo, ko se bosta sreča- li kadetski ekipi v republiški ligi vzhod in to doslej neporažena Li- bela ter Šentjur, ki je v prejšnjem kolu nesrečno izgubil po podalj- ških z Mariborom 80:78 (68:68, 41:42). Za Šentjur so dali koše: Rozman 9, Skorjanc 41, Kajtna 22, Fidler 2 in Stelcer 2. ŠENTJUR IZGUBIL v 12. kolu v II. republiški ligi vzhod je ekipa Šentjurja izgubi- la v Novem Mestu proti Stražu 88:81 (44:42). Strelci za Šentjur: Polnar 5, Hernaus 12, Škorjanc 9, Puser 2, Bosio 2, Senica 4, Jug 11, Prezelj 20 in Esih 16. V 13. kolu bo Šentjur nastopil doma proti doslej neporaženi ekipi v tej ligi Dravogradu. DANILO RAZBORŠEK D.URŠIČ ODLIČEN NA LIBIČU Slovensko športno društvo v Pliberku na avstrijskem Koro- škem je pripravilo tekmovanja v veleslalomu, kjer je v različ- nih kategorijah nastopilo blizu sto tekmovalcev. Tekmovanje je bilo na lepem smučišču Libič nad tovarno Topsport, ki je po- vezana s celjskim Toprom. V svoji kategoriji je zmagal Ce- ljan Dominko Uršič in se tako uvrstil med 20 najboljših. V dru- gi vožnji pa je osvojil peto me- sto, pred njim pa so bili samo takšni tekmovalci, ki so naj- manj po dvajset let starejši od nekdaj odličnega celjskega in tudi jugoslovanskega smučarja Dominka Uršiča. OSLABLJENE CELJANKE ZADOVOLJIVO Košarkarice Libele so 2. kolu spomladanskega dela SKL go- stovale v Murski Soboto, kjer so s sicer izgubljeno tekmo kljub vsemu izpolnile svoj cilj. Proti ekipi Pomurja, ki se po lanskem izpadu iz II. zvezne lige bori za ponovno uvrstitev vanjo, so Ce- Ijanke igrale brez svojega prve- ga branilskega para - Aleksiče- ve in Kozeljeve. Predvsem zara- di te moštvene oslabitve so z dokajšnjim razumevanjem sprejele premoč domačink pri končnem rezultatu 69:49. Ome- niti velja, da se je med igralka- mi Libele enakovredno upirala nasprotnicam le Cerjakova, ki se je ponovno izkazala z izredno natančnimi meti iz igre. Svojo upravičenost v članski ekipi pa je potrdila tudi mlada Piberni- kova. Libela: Ferme, Pibernik 9, Bo- žič 6, Cerjak 23, Bozovičar 6, Cencelj 3 in Hajdinjak 2. JANA BOŽIC ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 26 V Titovem Velenju so imeli lani veliko šahovskih tekmovanj, tako tudi Medrepu- bliško tekmovanje v okviru prireditev Bratstva in enotnosti. Vprašanje: Katera od republik je osvojila prvo mesto na šahovskem tekmovanju v okviru prireditve Bratstvo in enotnost v Titovem Velenju v lanskem letu ali HRVATSKA SLOVENIJA SRBIJA Pravilni odgovor obkrožite, vse skupaj nalepite na dopisnico in pošljite najkasneje do 10. marca v naše uredništvo. Tokrat podeljuje nagrade RU- DARSKO ELEKTRO ENERGETSKI KOMBINAT Titovo Velenje. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 8 - 25. februar 1982 PUSTNI ZELENI VLAK >VSE KAR JE LEPO, HITRO MINE V organizaciji TTG, Novi tednilf - Radio Celje in Arenaturist ...Pa le naj nas pelja, pa le naj nas pelja, saj zeleni vlak še sapo ima / Pa le naj nas pelja, pa le naj nas pelja, saj bife zalogo dobro ima / Urno vozi se vlak, srečno vrne se vsak, TTG za to dober je znak j... Nikoli nam ni težko govoriti o pri- jateljih, ki so nam blizu, pripovedo- vati o dogodkih, ki so se nam zapi- sali v spomin, pa čeprav smo o njih govorili že velikokrat. Pripovedova- nje o njih je za nas in za tiste, ki nam prisluhnejo, vedno znova sveže. Da, mnogi, ki so se udeležili sobotnega potovanja s pustnim zelenim vla- kom, so že naši dobri znanci in pri- jetnih uric z njimi ne bomo zlahka pozabili. Krog naših znancev se je tokrat znatno povečal, kajti pustovanja v Medulinu so se udeležili izletniki iz domala vse Slovenije. Našemljeni in nenašemljeni so prišli iz Maribo- ra, Celja, Ljubljane, Postojne, Jese- nic, Kopra in od drugod. Bilo jih je štiristo šestdeset. Vsi so bili željni zabave, plesa, pesmi in smeha. Tako da celjskemu Poldeku, neutrudnim muzikantom, TTG Sneguljčici, princu in desetim palčkom niti ma- lo ni bilo težko, da jih v polni meri razvnamejo že na vlaku. Pričelo se je pustovanje. Nekoliko prej kot je v navadi. In kaj so dejali Izletniki po izstopu iz vlaka? »Organizacija kla- pa,« je dejal izletnik iz Maribora, udeleženka izleta iz Titovega Vele- nja pa je vskliknila: »V vlaku se nisem še nikoli tako zabavala.« De- ževale so izjave, kot je ta: »Čudovito se je peljati na izlet s tako veselimi ljudmi.« in ta: »Organizacija in za- bava številka ena.« Kaj naj še doda- mo, morda to, da je bil vlak čudovi- to okrašen, kar je nedvomno mnogo prispevalo k dobremu razpolože- nju. Prispeli smo v Pulj, kjer so nas že čakali avtobusi, ki so nas odpeljali v hotel Belvedere v Medulinu. Verjet- no ni potrebno poudarjati, da nas je tudi na tej kratki poti spremljala pesem in dobra volja. Nismo se še dobro oddahnili in že je bil pred nami večer z zabavnim programom, glasbo ansambla Nevera, zabava- njem celjskega Poldeka in s vse- splošnim rajanjem, ki je trajalo vse do ranega jutra. V programu so ho- teli sodelovati domala vsi. Ni manj- kalo ne humoristov, ne pevcev. Ne- kateri so se stežka ločili od mikrofo- na. Nagrade, ki so jih prispevale šte- vilne organizacije iz vse Slovenije, so hitro pošle. Res je, da smo se zabavali, kolikor so nam dopuščale moči in res je, da ga je veliko steklo po grlu. Nekaj tudi po naših, vendar smo kljub temu prisluhnili izletni- kom in slišali nekaj stavkov, ki so vsem hodili po glavi. »Vse, kar je lepo, hitro mine.« in:»S TTG nisem bil še nikoli na izletu, pa bom še šel.« ter »Ni mi žal, ker je noro, no- ro.« ali... Nedeljsko dopoldne je minilo v zatišju. Večina je počivala, nekateri pa so kljub burji stopili na piano in izkoristili lepo vreme za kratke sprehode. Trenutek, ko se je bilo potrebno posloviti od Medulina, je kar prehitro prišel. Z avtobusi smo se odpeljali na krožni ogled pulj- skih znamenitosti in ladjedelnice Uljanik. Nato pa zopet v zeleni vlak, da ugrabimo še zadnje utrinke vese- lja, petja in plesa med, nad in pod sedeži, prej kot nas le-ta pripelje v naš kraj. Dobrih šestintrideset ur zabave je za nami. Zopet smo pri svojem vsakdanjem delu, vendar nam je lažje premagovati nepredvidene te- žave, ker nas bodrijo vtisi z veselega potovanja in ker vemo, da se bomo zopet videli. Valči Košič je že na samem začetku poti zabavala svoje sopotnike z izvirnimi domačimi zasoljenimi in dobro zabeljenimi domislicami. Svoj ostri jezik je brusila tudi ob našem Poldeku. Zato ni niti čudno, da se je za veliki pustni ples preoblekla v čarovnico in še naprej do poznih nočnih ur skrbela za dobro razpolo- ženje omizja. Fanika in Ludvik Lončar iz Ložnice sta bila zakonski par, ki sta od vseh udeležencev najdalj poročena. V hotelu Belvedere bosta lahko preživela še en medeni teden. Darilo Arenaturista iz Pulja. Poldek je na tem izletu od samega govorjenja prišel ob dober glas. Ob slovesu so ga pozdravile brhke Mariborčanke z željo, da se še kdaj skupaj popeljejo na podoben izlet. Pavla Klajnšek iz Prožinske vasi je praznovala Abra- hama. Za spomin se je slikala v krogu svojih najbolj- ših prijateljev, Sneguljčice in princa. »Bilo je en- kratno, še kdaj bom šla z vami na izleti^ Tipična slovenska družina iz Ilirske Bistrice s teto in stricem iz Amerike ter sosedoma, ki sta skrbela za tekoče zadeve, je neumorno zabavala potnike od Po- stojne do Medulina in nazaj. Vesele Skotinje, manj in bolj srednjih let, nekatere stare znanke zelenega vlaka so se zabavale tako kot še nikoli. So čedne, mar ne. Tudi tokrat je hotel Belvedere iz Medulina pogostil naše izletnike tako kot se ob takipriloinosti spodobi. Slovenci so tudi tokrat pokazali, da se znajo zabavati, da je le prava priložnost in dobra družba. Preden smo se poslovili od Pulja, pa še kratek ogled ladjedelnice Uljanik. Težko je priti nezaposlenim v ladjedelnico, potnikom Zelenega vlaka pa so bila tudi tu vrata na s teža j odprta. Sestavni del večernega pustnega programa je bil šaljivi kviz, kjer ni manjkalo številnih na- grad, ki so jih velikodušno prispevale delovne organizacije: TOPER Celje, EMO Celje, CIN- KARNA Celje, HOTEL EVROPA Celje, KO- NUS Slovenske Konjice, TOLO Šentjur, ARE- NATURIST iz Pulja, TRGOVSKO PODJETJE iz Pulja in DALMACIJAVINO iz Pulja. Tudi nekateri obrtniki so prispevali svoj delež: Go- stilna GRACNAR Radeče, ARAN2ERSTVO ANA Celje, MARIJAN BRANCE, ArcUn, TER- MOPLASTIKA, Flis Edi iz Škofje Vasi. Se posebno se je izkazala KORA iz Radeč, ki je Sneguljčici in palčkom podarila blago za pustna oblačila. gt 8 - 25. februar 1982 NOVI TEDNIK - stran 21 \cfieča izletnikovega avtobusa Ijj/i v avtobusu tudi »slepi« potniki? „etek zjutraj je 25-letni ^ Volovšek z Vinskega Vi Slivnici peljal z av- soni celjskega Izletnika .g iz Obsotelja na delo rsko Železarno. Ob pri- P 5 uri je avtobus zane- 'jevem ovinku v Vonar- da je zadel v mostno 0 in se prevrnil skoraj etre globoko v Nezbiški . kjer je obležal na de- 1 boku. itniki so takoj po nesreči ^.jli nekaj osebnih avto- jlov, ki so prepeljali ranjence v šmarski i-stveni dom in celjsko išnico. V nesreči se je ra- 21 ljudi, trije: 22-letni t) Krajcar iz Velencev pri Klanjcu, 24-letni Ivan Lunko iz Tuheljskih toplic in 42-let- ni Božo Horvat iz Radkove- ga vrha pri Kraljevcu na Sot- li pa so bili huje ranjeni in so jih zadržali na zdravljenju v celjski bolnišnici. Miličniki sumijo, da je Ja- nez Volovšek vozil prehitro, med vzroki pa navajajo tudi utrujenost voznika, ki se je vrnil z vožnje šele prejšnji večer, nekaj pred polnočjo, za volan avtobusa pa je spet sedel v petek zjutraj ob 4. uri. Potniki se poteka nesre- če bolj medlo spominjajo, za- kaj večina je med vožnjo spala, voznik Janez Volov- šek pa kot vzrok nesreče na- vaja okvaro avtobusa. Pre- iskovalni sodnik je zato odredil tehnični pregled vo- zila. Po podatkih miličnikov je bilo v avtobusu v času nesre- če približno 80 potnikov, to- rej precej več, kot pa je sede- žev. Avtobus pa bi se moral ustaviti še na postajališčih v Emi in Kristan vrhu. Voznik avtobusa je po nesreči pove- dal, da ne ve, kako bi lahko v prepoln avtobus vstopili še potniki na teh postajališčih. Sicer pa se je že prej večkrat dogajalo, da so v delavski av- tobus vstopali potniki brez voznih kart in da tudi s kon- trolo kart niso naredili reda. Avtobus je najela štorska Železarna za prevoz svojih delavcev. Po podatkih iz Štor dela v Železarni iz Ob- sotelja 116 delavcev v treh izmenah, v petek zjutraj pa bi moralo biti v avtobusu največ šestdeset potnikov. Zato je povsem verjetno, da v času nesreče na avtobusu niso bili samo delavci Žele- zarne. S. SROT Dne 7. 2. 1982 je odšel od doma neznano kam PEVEC Anton, sin Fran- ca, roj. 19. 5. 1955 v Vin- skem vrhu, kjer je tudi stalno stanoval, št. 28. PEVEC je visok okoli 175 cm, srednje razvit, temno rjavih las, kratko pristriženih, gladkih, je izrazito rdečeličen. Oble- čen je bil v črne dolge hlače s tankimi belimi črtami, belo srajco, plav pulover in modro suk- njo. Nosi kapo s ščitni- kom, obut je bil v gumi- jaste škornje. Na sebi je imel tudi predpasnik. Kdor bi ga videl ali ve- del, kje se nahaja, prosi- mo, naj to sporoči naj- bližnji postaji milice ali UNZ Celje tel. 23-941. Iz pisarne UNZ s_____ _ ^^ INA-TRGOVINA OGUR NAFTNI DERIVATI ZAGREB Zagreb, Savska c. 41/XIII Komisija za delovna razmerja Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo razpis prostega delovnega mesta oslovodja encinske črpalke Laško za nedoločen delovni čas POGOJI: a) VK delavec s končano šolo ali opravljenim izpitom za VK delavca trgovske stroke b) eno leto delovnih izkušenj Prijave sprejemamo v roku 8 dni po objavi razpisa na zgornji naslov. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Iz Dobrne proti Vojniku je vozil brez dovoljenja osebni avtomobil VID DAIČ, 19, iz Titovega Velenja. Ko je pripeljal v Hrenovo, v blagi ovinek, ga je zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti takoj po prehitevanju drugega vozila, zane- slo na bankino, po njej je vozil 30 m, nato pa se prevrnil po nasipu in še nekajkrat po travniku. Daič se je težje poškodo- val, lažje pa tri sopotnice. PEŠEC NA PREHODU Na prehodu za pešce v Gregorčičevi ulici v Celju je voznik kolesa na pomožni motor VID BRINOVCAN, 49, iz Celja zbil pešakinjo, TEREZIJO PUSNJAK, 68, iz Celja. Pušenja- kova je padla in se pri tem težje poškodovala. ŠE TRETJIČ PRED SODNIKI Višje sodišče v Celju je razveljavilo že tretjo oprostilno sodbo, s katero je temeljno sodišče oprostilo 42-letnega Jožeta Kovača iz Celja. Le-ta je namreč pred približno sed- mimi leti in pol na Čopovi ulici v Celju s kombijem zadel takrat 8-letnega Renata, ki je bil hudo poškodovan. Ker je takrat javni tožilec odstopil od kazenskega pregona, je tožbo vložila mati otroka Marina Komerički. Prvostopenj- sko sodišče je do sedaj že trikrat izdalo oprostilno sodbo. Marina Komerčki se je trikrat pritožila. Višje sodišče pa je sodbo tudi trikrat razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje na prvo stopnjo. Tako se bo Jože Kovač po sedmih letih in pol po nesreči, še tretjič zagovarjal pred sodniki celjskega te- meljnega sodišča. Višje sodišče je menilo, da na prvi stopnji niso ocenili vseh možnosti oziroma ugotovili, ali je voznik Kovač lahko preprečil nesrečo. Zelo pomembno je, kje je mali Renato stal, ko ga je voznik zagledal, na temeljnem sodišču pa tudi niso poskrbeli za izvedensko mnenje o otrokovih poškod- bah, iz katerega bi se dalo ugotoviti, kot meni tožnica Ma- rina Komerički, ali je voznik Kovač s kombijem zadel ma- lega Renata medtem, ko je tekel, hodil, ali stal. S. S. POŽAR NA ROGU V ponedeljek, nekaj minut po polnoči je izbruhnil požar v počitniški hišici na Rogli, last Kmetijske zadruge iz Sloven- skih Konjic. Lesena koča je zgorela do tal, življenje pa je izgubil 25-letni Andrej Oprešnik iz Zreč, vodja vlečnic na Rogli, zaposlen pri zreškem Uniorju. V počitniški hišici so spali še štirje Oprešnikovi sodelavci, ki so v nedeljo, nekaj minut pred polnočjo, ko so se odprav- ljali spat, prižgali obe peči na olje. Kakšne pol ure potem, ko so legli, je izbruhnil požar - verjetno zaradi napake na eni izmed peči. Andrej Oprešnik, ki je spal v podstrešni sobici, ni takoj našel izhoda iz koče in je umrl v plamenih, medtem ko so se vsi štirje sodelavci pravočasno rešili. Ocenjujejo, da je v požaru nastalo za približno dva mili- jona dinarjev škode. S. S. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 8 - 25. februar 1982 fl , 25. februar 1982 |,.8---- NOVI TEDNIK - stran 23 TUOtS KOLESOM IZ MARIBORA DO NOVEGA MESTA Kljub temu. da sem doslej prekrižaril že deset tisoče ki- lometrov naše in drugih ce- lin z letali, vlaki, avtobusi in ladjami, so mi ostala v svet- lem spominu tista potovanja iz dijaških let. Pred mnogimi leti, ko sem še bil dijak mariborskega učiteljišča sem si tako silno zaželel videti morje. Na vož- njo z vlakom niti pomisliti nisem smel, saj zato ni bilo denarja. Ker sem že bil last- nik kolesa, ki je za takratni čas pomenilo celo bogastvo, sem se odločil za kolesarsko vožnjo do našega Jadrana. S prijatelji sem napravil načrt, da se bomo popeljali do Su- šaka - Reka je takrat bila še italijanska. Ob času odhoda prve dni julija pa sem ostal sam - vsak od prijateljev je rašel kak izgovor. Ostal sem sam in trmasto vztrajen sem pritisnil na pedale svojega železnega konjička, katere- mu sem nad zadnjim blatni- kom pritrdil majhen prtljaž- nik s skromno popotnico in »kapitalom« 150 din v žepu. Iz vasi Razvanje pri Mari- boru, kjer sem bil doma sem se prav brezskrbno odpeljal po takratni tržaški cesti proti Celju. Cesta je bila maka- damska, vendar lepo gladka in na njej ni bilo nobenega drenja. Levo in desno od ce- ste so se košatile polne jabla- ne - baje sta jih ob gradnji ceste dala zasaditi cesar in »cesarica za lačne popotnike. V tistem času, ko sem se jaz vozil so bila jabolka deputat ah delež v naravi cestarjev, ki so stanovali v ličnih ce- starskih hišicah po 5 km vsaksebi. Polskavski klanci so bili naenkrat za mano in že sem bil v Slovenski Bistrici, ki je bila takrat še sila skromno podeželsko mestece. Cez ko- njiške klance sem krepko pečačil, vendar sem kar kmalu bil v dohni Dravinje, kjer jo je po ozkotirni progi pripuhal »konjičan«, ki so mu pravili »kofe mhn«. Na račun »konjičana« je bila vrsta šal, ki pa gredo sčaso- ma v pozabo. Na Zbelov- skem mostu, kjer je bila ko- njiška proga speljana pod glavno je strojevodja »ta ve- likega vlaka« tako nerodno pljunil, da je pljunek padel naravnost v dimnik pod njim vozečega »konjičana«, ogenj v lokomotivi je ugasnil in vlakec je obstal. Baje je imel »konjičan« tako brzino, da če si iz prvega vagona iz- stopil in šel na malo potrebo, si še brez ihte ujel zadnji va- gon. Romantičnega »konji- čana« že vrsto leto ni več - tračnice in pragove so odpe- ljali in danes se skoraj ne pozna več, kje je bila spelja- na proga. V žičah sem se ustavil pri sošolcu Stanetu, čigar oče je bil v kraju nadučitelj. Bil sem seveda dobro postrežen, popoldan pa sva se s Stane- tom odpeljala na ogled ostankov Žičke kartuzije pod Konjiško goro. Pot sem nadaljeval naslednji dan pro- ti Celju - mestu belem in ve- selem, kar je za tisti čas res držalo. Poiskal sem gimnazi- jo, kjer je bilo možno v okvi- ru počitniške zveze prenoči- ti. Prenočnino v višini 1 din je pobiral šolski sluga, ki je kar pokazal, da je poleg rav- natelja najvažnejša oblast na šoli. Po ogledu ruševin celj- skega gradu sem se oglasil pri kiparju Hohnjecu, kjer sem zastonj kosil. Počitniška zveza je imela že takrat do- bro organizirano mrežo skupnih prenočišč in obro- kov hrane pri posameznikih. Podatki o prenočiščih in brezplačni prehrani so bili zbrani v posebni knjižici za vso Jugoslavijo. Preko stare- ga kapucinskega mostu sem krenil proti Laškem. Savinja je bila čista in razmeroma vi- soka - pri Rim. Toplicah sem celo videl nekaj splavov, ki so si krčili pot proti Zidanem mostu. Pri Sevnici sem kre- nil iz dohne Save ob Mirni proti Mokronogu in zvečer sem že bil v Novem mestu pri svojih znancih. Piše: ERNEST REČNIK SKRB ŽALSKIH LOVCEV ZA RAČKE Pod Plevno (ali kje v bližini, da ne bo za to vedel »sovražnik«!) je nov »račnik«, kjer uži zaslužen mir in prijetno okolje okoli 30 račk in racmanov. Vsi so veseli, če jih v tem čaj kdo obišče in ponudi zrno koruze ali košček starega kruha. V zahvalo za dobrodelnost« račke ne uprizorijo zdaj aktualnega »račjega plesa«, temveč se strokovnjaško popeljujejo|| ledu. Člani LD Žalec jih večkrat obiščejo ter zanje poskrbijo.