St. 240. Trsi, v soboto 30. avgusta 1913. L XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih lobakarnah t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ičini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE t širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 30 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »daljna vrsta K. Mali oglasi po * stot. beseda, naj-manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In ftoZIJivo v Trstu. GPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v sta. NAROČNINA ZNAŠA , V edino iti je m*i /■ sa Celo let«. 24 K, pol leta 12 K, 3 me>ece O K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. laraonlat na nedeljsko Izdanje „KBIV08TI ' atace : M. eele lete Kron 5-30, la pol Utt Kron 2 OO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredaiitvo lista. Nefranko- ▼ana pisma ne eprejemajo in rokopisi ee ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : ulic« Giorgio Galatti 20 (Narodni citat) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .tdmoat", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoŠtao*hranllnl?nI raJun Steu. 841-652. TELEFON It 11-57. Polit, društvo ,Edinost v Trstu sklicuje v ponedeljek, dne I. septembra t. I. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma" v Trstu 1IIVEN SHOP z dnevnim redom: „Namestnitovi odloti ia Slovenci". SLOVENCI! Vladni odloki glede na-stavljencev, ki so tuji podaniki, so velikega pomena za domače delavstvo in urad-ništvo; zato je potrebno, da mi kot domačini spregovorimo resno in energično besedo, ker gre za naše življenske interese. Vsi zavedni Slovenci in Slovani, okoličani in meščani, zlasti pa naše vedno naredno delavstvo, se morajo udeležiti tega shoda, da nastopimo proti nakanam naših narodnih nasprotnikov, ki se trudijo, da preprečijo izvršitev vladnega odloka. Vsi na krov! Politično društvo „Edinost". u i'"i.: BRZOJAVNE VESTI. Pogajanje velesil glede finančnega boj kotiranja Turčije. DUNAJ 29. (Izv.) 1 £ zanesljivega vira smo izvedeli, da se med velesilami še vedno nadaljujejo pogajanja proti Turčiji. Vse velesile so v principu že pristale na ruski predlog, da naj se proti Turčiji organizma finančni bojkot, Če ne bo respektirala sklepov londonske k>rference. Najdalje se je upirala Francija, Češ da se nameravana boj-kotna akcija faktično ne bo dala izvesti, £ konečuo se je na intervencijo Rusije udate tudi Francija. Vendar pa se bodo bojkotirala le državna posojila, ki se kutirajo na borzi, do-Čim se privatnih bank ne bo siiHo, da se tudi one udeleže bojkota. Velesile bodo o tem svojem sklepu obvestile Turčijo v posebni demarši. Kedaj se ta izvrš*, še ni znano in tudi še ni določeno. Bolgarska se ne vmešava v drlnopoljsko vprašanje. CARIGRAD 29. (Izv.) Carigrajski dnevnik „Stamboul* prinaša iaterwiew z bolgarskim delegatom Načevičen, ki je med drugim izjavil: „Bolgarska vlada zavzema slej-koprej stališče, da se drinopoljske vprašanje tiče le velesil, ki morajo gledati, da je rešijo za Bolgarsko ugodno. Bolgarska se v rešitev tega vprašanja sploh ne bo vmešavala in v tem oziru tudi ničesar ne ukrene. Bolgarska ima le eno željo, da se namreč vsa sporna vprašanja med Turčijo in Bolgarsko čimprej rešijo in da pride kmalu do tra|nega, sigurnega miru. Razsajanje kolere v rumunskl armadi. BUKAREŠT 29. (Kor.) „Agence Tele-graph:qje Romaine" poroča: Do 24. avgusta je umrlo v rumunski armadi za kolero 1155 vojakov, med njimi 6 tf cir|ev. Uradaa poročila zatrjujejo, d3 kolera polagoma po-jenjuje. PODLISTEK. izobčenka. Kriminalni roman. :z nngiedčlne prevel Ivan Dolenec. Pavel Challis ni odgovoril ničesar; bilo mu je tako pri duši, kakor da ga je objel težak sen, iz katerega bi se mogel, prebuditi vsak čas. Dora soproga tega čioveka ! Ne, to ni mogoče! Čutil je, da ga hoče objeti omedlevica, ko ga je zopet osvestil gias onega tujca. — Vse do pičlce je to resy gosped moj, — je rekel nekoiiko prijazneje nego prej. — Morem vam dokazati, da je ženska, ki jo iščem, moja žena, in kaznovati jo hočem za vse, kar mi je storila. Stotniku Chaliiiu se je s^ba vrtela ž njim vred in mislil je, da se vsak trenutek zgrudi na tla. — Da, gospod, pojdimo sedaj, — |e rekel policijski uradnik. — Povedala sva gospodu, da vi sami ne veste, kje se nahaja dama ; toda ni nama hotel verjeti. — Izprevidel sem seda| svojo zmoto, — je rekel Bregnet čemerno. Stotnik Challis je zamahnil z roko — Promet med Belgradom in Zemunom. ZEMUN 29 (Kor.) Paroplavoi premet med Belgradom in Zemunom, ki |e bil že od 26. julija ustavljen radi kolere v Srbij', ie sedaj zopet vzpostavljen. Nove srbske železnice. BELORAD 29. (Kor.) Semka} je prispel ravnatelj orijentske železnice, Mlller, da prične s srbsko vlado poga|an|a glede zgradbe železnice od stare srbske meje do Qjevg|el!j». Albanska komisija na Dunaju. DUNAJ 29. (Kor.) Semka] Je prispela albanska komisija, ua čelu ji zunanji minister. Turška subvencija Črnigori. ČETI NJE 29. (Kor.) Uradno se poroča: Vest nekega carigrajskega lista, da so član) črnogorske kraljevske rodbine pro sili Porto za izolačilo kake subvencije, je popolnoma izmišljena. Grške ladje smejo skozi Dardanele. CARIGRAD 29. (Kor.) Porta je ukazala danes ?sem pristaniškim oblastim v Darda-nelah, naj podnevi in ponoči puste skozi Darda iele vse grške ladje, ki bi prišle iz Egejskega ali Črnega morja, vendar pa samo pod tem pogojem, da imajo ladje pri prehodu skozi Dardanele grške zastave in da se ne ustavijo v nobenem turškem pristanišču. _ f Dež. odbornik dr. Robič GRADEC 29. (Kor.) Danes je umrl v mariborski splošni bolnišnici slovenski štajerski deželni odbornik, pref dr. Robič. Bil je star 72 let. Profesorja Robiča je, kakor znano, zadel pred približno tremi tedni, mrtvoud. Češka kriza. Plenarna seja National-verbanda. DUNAJ 28. (Izv.) Danes sporazumno z dvema rutnunskima fan torai. Voznik je nalašč zapustil voz ia dal imenovanima junakoma s tem pr liko, da sta izvršila dogovorjeni rop. Oja tatova sta biia danes aretirana, a z mika vata vsake kri /do. Razjarjen oče ubil otroka. BUDIMPEŠTA 29. (Izv.) Kmet Ivan ko?ič v Pakracu |e skril več denarja 1 bankovcih. Njegov triletni sin je dobil par bankovcev v roke in jih raztrgal. IvankoviČ se (e vsled tega tako razjezil, da je otroku glavo odsekal. Mati, ki je pa med tem čase m majhnega dojenca kopala, je priletela otroku na pomoč, med tem pa spustila dojenca v vodo, ki je utonil. — O je ta so zaprli. _ Dr. Wilfan o nameščanju ino-zemcev v občinskih službah. To vprašanje, ki se ga Je c. k. na-mestništvo tržaško lotilo — in skrajni čas |e že bit — s hvalevredno energijo, Je izzvalo v predsJnDčnjl seji mestnega sveta tržaškega viharno debato in veliko razburjenje. Govornik Slovencev je bil svet. dr. W i 1 f a n, ki je rešil svojo nalogo ne le v naše največje zadovoljstvo, ampak tudi v ponos tržaških Slovencev. Se svojim pred sinečnjim govorom je dr. Wilfan sijajno potrdit vnovič, kar mu že davno priznavata prhatelj in sovražnik: izkazal se je enega najboljih debaterjev tržaške zbornice. In to po dikciji, po zistematlčnem nizanju misli, po strogi logiki izvajanj, po necdkloaijlvi sili argumentacije, posebno po iskrenosti in resnlčaosti globokega uverjenja, in slednjič po lepoti svole italijanščine, da mu v tem pogledu le malo članov tržaškega parlamenta sega do — ramen. Na tem, kar in kakor govori Wilfan, ni nič poziranega, nič finglranega, nič narejenega ; vse je naravno, resnično mišljeno in Čuteno: izraz udanosti do pravice, ljubezni do resnice — poštenega preprl čar1;!a. Tako je bilo tudi predsinočnjim. Bes-ni o nasprotnikov Je le pričalo o veljavnost] ia učinkovanju Wilfanovih argumentov. Kr?čd!i so, insinuirali in žalili; vzlic temu, ali prav za prav: ravno radi tega je bilo vendar očitno, kako se zvijajo v obnemogli lezi pod teže argumentov slovenskega govornika. Wilfan je izšel iz te debate kakor zmagovalec, ki Je prizadejal sovražnikom popu In moraličen poraz. Da bodo videli Čitatelji da ne pretiru-|emo. podajamo tu glavne misli iz govora d.ra Wilfana : Juridična komisija Je napravila lepo delo, |ako razsežno in — nadeja se — istotako temeljito. Vprašanje Je na vsak način sekundarne važnosti. Prepričao Je, da občinska uprava — ako bi ji bilo naloženo, nij izvrši kako veliko delo za |avno korist, ako bi jej bilo n. pr., ukazano, naj izvrši tekom enega leta vodovod iz Timava — ne bi bila napravila takega velikega dela, kakor ga je napravila sedaj, ker v tem slučaju ne bi bila raziskavala stvari toliko z Juridične, kolikor s praktične strani, bo-li to koristno ali ne, ali odgovarja vsaj interesom mesta ? I V konkretnem slučaju se ni prelska-vala stvar s praktične strani in vzrok temu Je na dlani. Občinska uprava ne razmišlja, ali javni interesi meščanov zahtevajo, da se napravi konec stanju stvari, škodljivemu za domače prebivalstvo. Vzrok Je v tem, d a se večina čuti zadeto na svojih najbolj življe nskih in najobčutljivejših mestih. Večina hoče vzeti Trst Triačanom in ga izročiti renjikolom. Večina je po teh besedah obsula govornika z žaljenji in insulti: ipljon, umazani špijon, policijst itd I Dr. Wilfan pa Je nadaljeval mirno : Nobenega vprašanja niste tako proučili kakor tega, ko gre za to, da bi preprečili odpustitev nekaterih .dragih" renjikolskih uradnikov. Da bi napravili Trst italijanski z umetnimi sreds vi... nadaljne besede so se izgubljale v viharju, ki je na vstal na strani večine. Ko se je vihar polegel, Je nadaljeval govornik: Zadet |e zisteml Vam ni avtonomija občine pri srcul Svet. Arch mehkočutno: Štirideset rodbin ! Dr. Wjlfan pa Je zaklical v hrup: Govoril bom tudi se stališča avstrijskega I Te besede so izzvale — kar je gotovo zelo karakteristično — nova žaljenja, na katera |e govornik odgovoril zelo odločno z vsklikom: Preziram z zaničevanjem vaše žalitve) Na to (e nadaljeval : Zistema importacije na občini tržaški ni smeti tolerirati. To je prava beseda 1 Naše stališče nI določeno samo po narodne n interesu, ampak tudi po postopanju, ki mu sledimo leta in leta. Ne dogaja se v avgustu 1913, v prvič, ko zahtevamo, naj se Trst pusti Tržačaaom in naj občinske posle opravljalo Tržačani. V ta namen so se stavljale interpelacije in bilo Je posredovanj. Mlnas: Kdo zahteva to? Dr. W.lfan : Zthteva naš interes, ia ako bi napravili „teferendum", bi bila z iami večina prebivalstva. Zgrešeno je. ako se hoče odredbo, naj se oni uradniki odpuste, kvalificirati kakor čin iznenađenja . V tendenci ni nič novega, ampak nekaj novega Je, da |e prišel enkrat vladen fiktor, ki ima toliko srčnosti, da | e storil svojo dolžnosti Po tolikih letih se !e našla oseba, ki je imela vesti ia korajže, da |e storila to, kar bi bila storila vsaka druga drŽava. Ničesar drugega ni obžalovati, nego to, da Je avstii|:ka vlada čakala do kta 1913., da vsaj deloma stori svojo dolž nost. Mi nimamo nobenega veleposlanika, nimamo nobenega ministra za vnanje stvari, ki bi tolmačil naše želje. Mi nimamo na razpolago izvestnih faktorjev, najmanje pa tistih žurnali stičnih agencl| — ki niso vredne imena: časopisje — ki pripadajo eni in edinstveni svetovni kamor i. Se bolj žalostno in sramotno je, da Je trebalo posredovanja od strani vnanjih faktorjev, da se opozori občina tržaška, da Trst pripada TrŽačanomll Govornik je govoril nato o relativni ia absolutni vrednosti občinske avtonomije sploh in specijalno o avtonomiji našega mesta, ter je izjavil s povzdignjenim glasom, da mu |e ljubše, da se občinska avtonomija tržaška nahaja v rokah avstrijske vlade, nego pa da Je avstrijska vladaodvisna od italijanske vlade, kajti v tej .državi bo narodai mir možen tedaj, ko pridejo na nje vlado sposobni možje. Svetovalec Ara je hotel prispodabljati Avstrijo s Turčijo, ne ve pa, ali z ozirom na civilizacijo, ali pa na slabotnost Sprejema to poslednje domnevaaje spričo posredovan) izvestnih veleposlanikov. Govornik se je skliceval tu na izgled Francije, ki ne do pušča t u 11 h podanikov niti po privatnih službah, na izgled Prusije, ki izganja stotine in stotine vnanjih delavcev, na izgled Ujedinjenih držav ameriških, ki se upirajo importa-clji Japoncev In priseljevanju Evropejcev. Svet. Llebmann: Tudi opic? Dr. Wiifan (promptno in sarkastično): Tovariš Liebmann, vi napredujete! — kar je izzvalo hrupno veselost v vsej zbornici in Je še povečalo konfuzijo v vrstah večine. Dr. WJtfan Je izjavil, da bodo S!ovenci glasovali proti predlogu |uridične komisije i a se nadeja radi svojega interesa kakor avstrijskega državljana, da bo utok zavrnjen videč, kako tujci kradejo kruh domačinom izpred ust. Odklanjajoč vse invektive in žaljenja izjavlja, da se poleg Slovenca, čuti tudi avstrijskega državljana, in kakor tak mora dajati prednost državljanom te države, Id morajo nositi vsa bremena, vse žrtve, dajati svoje sinove v armado, za kar pa smejo zahtevati od vlade podpore in zaščite. Domače vesti. Avstrijska specijaliteta. Premestili so ga bili v Trst. Baje za kazen, ker Je na prejšnjem mestu, v neki nemški deželi preveč rogovllii. Tako vsaj so govorili drugI uradniki, njegovi tovariši. AH njegovo nastopanje v Trstu je kmalu pokazale, da so s oremestltvijo vrgli raka — v vodo 1! Seda) še le Je začel prav živeti v svojem panger-manskem elementu. Saj mu višje oblasti niso štele več v zlo njegovega rogoviljenja, marveč |e užival vedno večjo blagonakk>-njenost njihovo. Smel Je rogoviliti, ker je rogoviiil proti — Slovanom. Po vseh nemških društvih |e bil na|glavnejši. Na sestankih Je dižal provokatorične politične govore. Mnogo smo pisali o nJem, mnogo protestirali proti taki drzni propagandi od strani državnega uradnika. Izdalo nI nič, saj smo — Slovenci in biči, ki pada|o na nas, smejo dobivati v naši Avstriji te — na grado... A slednjič Je vendar-le odšel, a nam ostane v spominu sedanji poštni kontrolor Pavel Pogatschnigg. ta veliki German s slovenskim imenom in slovensko krvjo. Ia z leti je narastel tudi njegov nemški furor; njegovo sovraštvo proti Slovanom se pojatija v Še hujših oblikah, odkar Je postal predsednik državne zveze nemških poštnih uradnikov. Kakor nekdaj proti Slovencem, tako znaša ta človek sedaj v nemške liste najnesramnejše in lažn|ive napade na češke poštne uradnike. Početje tega človeka je postalo že tako infamno, da je moralo oficijelno nastopiti društvo čeSIdh poštnih uradnikov z javno izjavo v listih, v katerih, podaja karakteristiko tega rogovileža In podaja zrcalo, v kateri gledamo sliko tega človeka v vsej njeni zoprnosti. Že uvodoma protestujejo češki uradniki proti temu, da Jih kontrolor Pogatschoigg imenuje svoje — kolege. Kajti človek — tako naglsiajo —, ki na tako nezaslišan način insultira češko uradništvo in ves češki narod, prispe d abljajoč ga s poplavo umaza-nosti in blata, ki da nosi v sebi kali pokvarjenosti In |e hujskajoč element: tak človek nima pravice do častnega naziva — kolege, da, niti ne do naziva državnega uradnika. Kajti le človek z najnižjimi strastmi se more ponižati do takih zasramovanj in žiljenj, kakor Jim ni primer v dosedanjem ž -ljenju uradništva. Kontrolor Pogatschn?gg je moral, čredno je podpisal taka surova žaljenja, zavedali, da napada nedolžne in ničesar sluteče češke kolege, sedaj pa — post fistum —, ko je Javno oblatil čast tisočem poštenih, pridnih In vestnih urad nlkov, nima pravice do sklicevanja na kako kolegijaliteto. Kontrolor Pogatschaigg je podpisal ta panfiet s polnim imenom ia si je moral biti kakor mož v letih in državni uradnik v svesti konsekvenc svojega ravnanja ter pričakovati odločnega odpora. Mari pa Je menil, da so češki uradniki tiko iaferi|ozni, da bodo mirno prenašali taka žaljenja?! Kdor trdi taka umazana dejstva, mora imeti v roki zadostnih do-cazov, češki poštni uradniki dajejo kontrolorju Pogatschniggu priliko, da dop 'nese dokaze za svoje obdolžit ve. Mini str s t predsednik Je naložil poštni upravi, naj Izvede »trogo preiskavo In če ta uprava ne prisili Pogatschnigga k preklicu, bo to zsakom, da smatra Pogatschniggove trditve za dokazane. Češki uradniki pa verujejo v pravičnost poštne uprave, ki ne dopusti, da bi tako brezprimerno zasramovanje obvlselo ns češkem uradaištvu brez vsake satisfakcije. _ Izjava zaključuje: Če bi molčali tudi nasproti takemu zasramovanju, bi to po-menjalo, da se odpovedujemo naslovu poštenih in pravičnih IJudlj. Mi ne hujskamo, mi se denunciramo, ne zahtevamo tudi ni-kakih kazni, zahtevamo pa varstva in satis-fikcije, do kakršnje Imamo neoporečno pravico, kakor pristoja vsakemu avstrijskemu državijanu. Tako karakterizuje velika korporacija čeških poštnih uradnikov, človeka, ki je Dravi tip zagrizenega nemško-nacijonalnega avstrijskega državnega uradnika. Mi pa bi nenill, da se z njegovim početjem — in v Jem je teža tega slučaja — identifikujejo vsi oni, ki so ga postavili na Častno mesto predsednika zveze nemških poštnih urad aikov. Tako fanatizirani in — favorizirani c. kr. uradniki so prava specijaliteta na gredicah avstrijskih sistemov. Avstrijski podaniki v Italiji. Te dni se razpravlja tudi o tem. da bi Italija, v odgovor na odloke tržaškega namestništva odslovila vse avstrijske podanike, oziroma, vse osebe, ki v Italiji opravljajo kako javno o, da si so avstrijski podaniki. Nekateri iahonski prenapeteži celo groze s tem ter prikazujejo stvar kot veliko nesrečo za — Avstrijo I Mi, ki poznamo precej dobro one, ki imajo v sosednji državi kako službo, lahko rečemo, da teh ljudi ne bodo odpuščali že zato, ker so po 99% že postali laški podaniki in ker so bili spreleti v službe le kot iredentisti, ki so, ali zbežali pred avstrijsko policijo, aH pa jih je srce vleklo ven iz te tako grozno obsovražene države! Takih junakov ne bodo izganjali, oso bito, ker bi potem ne imeli raznih klubov in demonstrantov, ki delajo po nekaterih mestih Italije — Javno mnen|el Mnogi imajo poravnati tukaj .račune" ; zato so se rešili v blaženo kraljestvo, kjer jih proslavljajo kot mučenike, a narodnih mučenlkov se ne preganjal Ni misliti torej, da bi Lahi izgnali, alt vzeli kruh svojim »najboljšim* sinovom, in je Avstrija od te stvari lahko brez vseh skrbi 1 Tudi treba pomisliti, da Avstrija ne izganja vseh renjikolov, katerih Je v naši državi stotlsoče. Ako bi pa druga država ubrala tako struno, bi biii mi na vsaki način mnogo na boljšem, ker bi za morda par tisečev semkaj izgnanih avstrijska vlada — odgnaia nad dvestotisočev tujcev, ter tako napravila prostor vsem svojim podanikom; tudi tistim, ki danes gledajo gladni, Kako tujec odjeda domačinom kruh. To so fakta, ne pa čakole I Tfžačan. Svoji k svojim! Će kje velja to gesio, velja gotovo za našega nar. urarja in zlatarja ^.Alojzija P o v h a, ki nI samo znan našemu občinstvu kot pošten in soliden mež v svoji stroki, tem eČ tudi kot pravi narodnjak, ki mu narodnost nI reklama, temveč globoko prepričanje, kar dokazuje ob vsaki >ri iki, kedar se obračajo nanj naša narodna druStva za narodni davek. Smatramo torej za svojo doižnost, da priporočamo tega našinca i3Šemu občinstvu In to posebno še sedij, ico je z današnjim dnem otvoril novo trgovino na trgu Barriera vecchia Št. 3. G ej tozadevni oglasi Koncert .Zveze avstr. jugosl. učit. društev", ki ga priredi učiteljstvo, zastopano v tej zavezi, v proslavo srebrnega jubileja, dne 6. sept. v veliki dvorani .Narodnega doma4* v Ljubljani, obeta po svojem orogramu, ki ga priobčimo v prihodnjih dneh, izreden užitek. Sodelovali bodo poleg ad hcc sestavljenega učiteljskega zbora nekdanja tovariš?ca ga. Costaperaria-D e v o v a, Ljubljančanom dobro zaana izborna koncerta pevka, ki bo izvajala 6 prelepih sopravskih samospevov, koncertni pianist in glasb, učitelj g. Anton Trost ter njegov brat, sedaj gojenec c. kr. akademije za glasbo in uprtzarjajočo umetnost, g. Ivan Trost, ki sta po svojih britja nt nih nastopih slov. občinstvu znana doma k^kor že drugod. — Napredno občinit/o opozarjamo na ta koncert že sedaj, ter mu priporočamo, da ga obišče v obilnem številu, da tako izkažemo svoje simpatije do m-piednega učiteljitva. —t. Razpisana Stipendija. Z začetke m prihodnjega šolskega leta se odda štlpendi|a iz ustanove vladike dr. J-irlja Djbrile v znesku 224 K za istrske dijake slovanske narodnosti. Prošnje do 30. septembra name s:-ništvu. Javen shod tukajšnje patrijotlčne s ranke, ki se je vršil snoči v druitvenih prostorih, Via Belvedire št. 2, je bi! dobro obiskan. Otvorivši shod, je omenil gosp. Milost« da moramo kar najenerglčnejše protestirati proti kampanji, ki |o je zagnala Kamora In za njo capljajoče, neinformirano časopisje. Protestirati moramo vinenu 50()0 brezposelnih avstrijskih domačinov, ki Jim odjeda 50.000 renjikolov vsakdanji kruh. Gosp. Marolt je v zelo posrečeno pre-čltanem referatu izval cele izbruhe protestov. Oraenii Je, da tržaško ljudstvo, po gostilnah, po kavarnah, društvih, na ulici, doma >n sploh povsod glasno odobrava Hohealojeve dekrete, le kamora, ki Je napravila iz vseh »a/aih naprav zavetišči xa kamorine ljubljence renjikole, čuti, da ji teče voda v grlo, ter poziva vsled tega vso neinformirano javnost v boj proti demokratičnemu princu, Jc* je posvetil dei svojega življenja razjašnjenju razmer v zastrupljeni tržaški |avnosti. Zveza z Italijo da je interesom države same, tu na jugu biia vedno le na škodo. Koliko bolj pa ta zveza šizcduje pravemu domačemu prebivalstvu, to se še povedati ne da. ttaj se pri teh takozvanih namestnikovfh dekretih nikar ne govori o ubpg'h odpu-ščencih, ker med n[ini so tudi taki, ki so imeli 60 000 K letnih dohodkov. Za take „reveže- se ml ne bomo borili. Bori naj se zavedeno avstrijsko časopisje, ki se bo še kesalo, da je ugriznilo v kamoristično jabolko. Tu oa čaka na tisoče uradnikov, a na desettisi'.čč delavcev — kruha in dela. Princa Hohealoha so obdolžili, da je ubil furlansko kamoro, ono v Pulju, a sedaj da hoče ubiti še naš slavni partito liberale. Ml pa mu moramo v teh dneh stati cb strani, ter mu kot prava tržaška |avaost pomagati, da zmaga v boju za pošteno stvar. Povsod so nastavljeni renjikoli, a naše ljudstvo se izseljuje v tujino. Hočemo vedeti, da ti smo še v Avstriji, da ii je še pri nas kruha za nas, ail naj bo oholi tujec pred nami ? Vlada je dosedaj vedno grešila proti interesom domačinov, seda] pa jo kličemo, da brani naše interese, sicer bomo tudi o nji mislili čisto drugače. Časopisje pa naj popravi, kar je v tem smislu zagrešilo. (Dolgotrajen aplavz.) Drugi gorornik je podal nekol ko prav trepkih izrazov ogorčenja. Vprašanje, je rekel, ni važno ne za renjikole, ne za kamoro, ne za Hohealoha, nego za nas, za Tržačane. (Burno odobravanje.) Na meji niso čepeli celih deset mesecev renjikoli, čepeli so avstrijski fantje, tem naj se da *ruha. Šs vedno je tu v sistemu mišl|enje onih Časov, ko so c. kr. namestniki, Če niso imeli lova na Koroškem, napravili lov za patrijotično mislečimi državljani, ki so |ih kakor zajce lovili po tržaških ulicah. To oiora prenehati. Tretji govornik je zahteval, naj se shod orincu Hoheolohu brzojavno udanostno zali ?a!i, ter na| se skliče shod na velikem tfgu, in ustanovi ljudsko obrambeno društvo, ki na| vodi vse, istotako je zahteval gosp. Bitežalk tak shod in pa sestavo tozadevnega odbora. Nato je predlagal gosp. Milost resolucijo, v kateri se med drugim omenja, da |e vsa t'žaška javnost na strani princa Ho-henlcha, nakar se je sklenilo istega brzojavno pozdraviti In sklicati sejo pripr. očbora za obširno akcijo na uveljavljenfe znanih dekretov In za akcijo proti renjikolom. Z živio klici na ces. namestnika se je shod razšel. Karnoristi so si dovolili zelo ponesrečen »scherzo*. Poklicali so na Belveder o^njegtsce, ki pa niso Imeli kaj gasiti. Mogoče bi bilo boljše iti gasit gorečo slamo v butfcah slavnih — kamoristov. Cvetlični dan v Barkovljah. Kakor drugod po Tržašsem, priredi ak. fir. društvo B3l*an tudi v Barkovijah 7. (?) septembra cvetlični dan. Vsi, kise zanimajo za prireditev, posebno cenjene dame, se vljudno vabijo, da se udeleže sestanka dne 30. t. (v soboto) zvečer ob 7 v zgornjih prostorih Narodnega doma v Bsrkov'jah. Izpred sodišča. Pometaj pred lastnim pragom. Ni dolgo temu, kar je „P^colo" z neko posebno slastjo na dolgo in široko raztezal neko stvar, v katero je b!l kot privatnik izven služb« zapleten neki uslužbenec naše tiskarne. Pripomnili smo tedaj, da se s tem „Piccolo" ni pač preveč odlikoval in stopil na precej nevarno polje, ka|ti le prerad se v t?kih stvareh uresničuje znani pregovor: .Danes meni, jutri tebi*. In zgodilo se je tudi tako. Ni bilo namreč dolgo po onem ziobnem »Piccolovem11 namigavanju, da je bil aretiran „Piccolov" korektor, neki Attilo Friielli, iz Falconare v Italiji, zaradi — tatvine. Poročali smo že o tej stvar! in danes naj Jo ponovimo le na kratzo. Frltelli, ki je star 44 let. je imel ljubavno razmetje z neko Ido Ene:nansovo, ki je rcjena nekje V Trstu, dne 30 avgusta 1913. „EDINOST" St. 240 Stran Tli. na Š:ajer?kem in [e bila v službi pri tukaj šnjem trgovcu Nikoli Buranellu. Meseca Julija so Buranellovi odšli na letovišče in služkteja je ostala v Trstu sama. Med tem časom pa Je Fritelli prav pridno zahajal k njej, oziroma se takorekoč popofaoma preselil v Buranellovo stanovanje. Jedla sta in pila, kakor bi bila gospod in gospa, spala sta v gosposki spalni sobi in ko je po dobrem zajutrku Fritelli odhajal iz Bura-uellovega stanovanja — bilo je to 24. julija — Je izginil žnjira uhan z briljassti ge. Bara-nellove, ki ga Je par dni prej prinesel g. Buranello v Trst, da bi ga dal popravili. Buranello Je tatvino naznanil policiji, fn aretirana sta bila Ehemannova in Fritelli kot osumljena tatvine. Ehemannova pa se je še prej s ušala usmrtiti sama sebe s strupom in je izpovedala tedaj, da si |e hotela sama vzeti življenje, ker je Fritelli ukradel uhan, a je bila ona cbdoižena tatvine. Eiemanaovo so tedaj prepeljali v bolnišnico, a ko je ozdravela, je pred poli ci}o izpremenila svojo prvo izpovedbo in je pt i znala, da ]e sama ukradla uhan, ki Je bil vreden 300 K, in ga potem izročila Friteliiju. Fritelli je bil aretiran v „Piccolovi" tiskarni. Sedaj pa se Je vršila razprava pred deželnim sodiščem proti Ehemannovl in Friteliiju. Fiiielli je zafrje?al, da mu je Ehemannova darovala uhan, ne da bi bil on vede', da {e uhan ukraden. Uhan je dal v popravo zlatarju Pomplliju. Nesel ga je tjakaj sluga pri „PiccoJu*, neki Amedeo Battich. Pozneje da mu Je Ehemannova pisala, da se zastrupi, ker so j) obdDlžiii tatvine uhana. Na vpra-šan.e, zakaj ni vrnil potem uhana, je deja*, da {e izgubil Pompiiijevo sprejemno potidilo, brej katerega PomplHo ni hotel izročiti uhana. Ehemannova je odkritosrčno priznala svo o krivdo, da je ukrala uhan in gi darovala Friteliiju. Buranello Je dobii uhan nazaj in je izjavil, da odpušča obema. Fritellijeva domovinska občina v Italiji Je dala o nJem najboljše podatke, tržaška policija pa zelo slabe in ga je opisala kot političnega agitatorja in nagnjenega k tatvini. Sodišče je proglasilo razsodbo, po kateri je bila Ehemannova obsojena zaradi tatvine na dva meseca ječe, Fritelli pa zaradi sokrivde na šest tednov. Ker policija navadno izganja zaradi tatfine obsojene inozemce, bo najbrž moral tudi „Piccolov" korektor nazaj v blaženo Italijo.__ Društvene vesti. Šentjakobska Čitalnica priredi jutri v dvorani „Kons. društva" plesno zabavo, pri kateri svira dobroznana gospa Sully. Vstopnina za dame 30 stot. Začetek ob 7 uri zvečer in traja do polnoči. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Mandolinistična skupina »Viktor Parma" vabi na II. redni obč. zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 31. t. m. ob 10 dopoldne v društvenih prostorih gostilne ».Jadran* pri Sv. Jakobu. Po obč. zboru se razdele slike. Prosi se za polaoŠlevilno udeležbo. Odbor. I. primorsko veteransko društvo Cesar Fran Josip I. naznanja, di se vrši pogreb umrlega člana Franca Piščanca danes popoldne ob 5 iz mestne bolnišnice. Pokojnik je bil član I. tržaške slovanske godbe, ki ga tudi spremi k večnemu počitku. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi jutri, dne 31. avgusta dirko hitrosti na progi Opčine—Sežana—Opčine (14 km). Pri tej dirki je dovoljeno dirkati vsem kolesarjem, ki niso še dobili 1. ali II. darila. Dirka se vrši ob pol 3 popoldne. DAROVI. — Za Šentjakobski semenj so darovali Še sledeči: Ljudmila Lapanla 1 šartel, Jelisava Ou lič 2 steklenici refoSka, Marija Vovk biško-tine, Marija Lah sladčice, Olga Lapanja bi-Škotine, Amalija vd. Krizman 1 šartelj, Fran Staačič trgovec omot čokolade, Križmaačič & Breičak 5 otroških mai, Mungerle Ivana 1 steklenico francoskega vina, Ana Bavdaž 1 steklenico francoskega vina, Kristina Vovk 20 paketov čokolade ia Marija Vovk slad-čice. — Vsem dorovalcem najsrčnejša hvala J Vesti iz Goriške. Velike Žablje. V cedeljo 31. t. m. prirede narodni fantje iz Vel. ŽabelJ veliko vesilico s plesom, pri kateri bo igrala so kolska godba iz Prvačine. Spored veselice Je skrbno sestavljen, tako, da bo ugajal še tako razvajanemu gledalcu. Pevske točke, Šaljivi nastopi, igre, ter razni kupleti bodo nudili občinstvu mnogo zabave. Omenimo „Popotnika iz Palestine", igro „Ohcet po marelo", pa tudi: „Moževa kuharska umetnost,,, in karkoli-sibodi. Pri sporedu igra diletantski orkester. Vsi tisti, ki hočete uliti par uric v veselju in zabavi, pridite v nedeljo v Velike Zabije. — Začetek veselice točno ob 3. uri pop. Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici priredi v nedeljo dne 7. septembra t. 1 na obširnem prostoru „Batjel" Tržaška užica, veselico. Ob 3 in pol popoldse se vprizori igra „Kovačev študent" v tren dejanjih, pri kateri bo sodeloval pevski od iek .Sokola" iz Podgore. Med igro bo svirala sokolska godba iz Prvačine. Na sporedu so razne pevske točke. Vstopnina k veselici: sedeži I. vrste 1 krono, II. vrste 60 vin. stojišča 40 vin. Po igri se bo vršil javen ples. Iz Nabrežine. Naš kraški kmetič se je ^eseili obile trgatve. Jako lepo je kazalo AH prišla Je dne 12 t. m. nevihta, ki Je v okoiišu Nabrežiae in Sv. Križa pobrala pol ietlne. Tako je en hip uniči! velike trude vsega leta in odvzeta je kmetu nada, da si s pridelkom olajša bremena, ki so postala že neznosna vsled draginje in velikih davkov. V Nabrežini imamo Jako lepo in širom sveta znano kamnoseško industrijo, ki se je v ZEdnjih letih kaj uspešno razvila. Ali tudi ta trpi sedaj radi dogodkov na Balkanu in vsled hude denarne krize, posebno tudi stavbene. Veliko delavcev ne more dobiti dela, čemur sta v posledico beda in po-raajkanje, da Je ceiih družin, ki nimajo potrebnega kruha. Dne 14 t. m. so se uložili oferti za dobavo kamnoseških del za gradbo justične palače v Trstu. Med temi sta tudi podjetj* dveh renjikoiov iz Trsta in pa podjetje nekega Švicarja, ki |e prišel v Na-brežino z namenom, da uniči konkurenco domačih avstrijskih podanikov, da bi potem, ko uniči domačine, izkoriščal kamnolome, last — Nabrežincev, ne pa njegova, tujčeva. Vladni gospodje in činitelji na) le vza mejo naznanje, da imamo ml avstrijski državljani, Avstrijci, v prvi vrsti pravico do dela in zaslužka. Naši sinovi so morali ca v.Šji poziv na mejo ter tam več mesecev trpeti in — kakor nam pravijo vladni možje — braniti avstrijske Interese. In i stota ko bomo le mi avstrijski državljani pozvani, ko bo treba zopet braniti državne interese, da žrtvujemo zdravje In življenje za ces^ria In domovino. Ali ne bi bilo potem vnebovpijoče ako bi imeli pri oddajanju državnih del prednost pred nami tujci, ki prihajajo k nam le v to, da se okoriščalo in da odna šajo bogate plene z naSih tal v svoje, n&m tuje kraje?l Roko proč torej — požrešni tujec od naših pravic in naše lasti 11 Roko proč od avstrijskega dela, do katerega imata pravico domači obrtnik in domači delavec 11 Nabrežina je kraj, kjer živimo v glavnem od kamnoseške industrije in dolžnost držav&ih činiteijev je, da se pri oddajanju del ozfrajo najprej na to domaČe prebivalstvo. Posebno pa sedaf, v tej hudi krizi, ko primanjkuje dela in Je veliko delavcev brez zaslužka. Ču jemo, da Je vložil oferto tudi neki Žid, stanujoči v Trstu. Sicer ne pod svcj m imenom, ampak pod onim svojega zastopnika, nekega V. L. Ta (e tudi že veliko škodoval se svojo konkurenco naši industriji v Nabrežini, da-si glasom koncesije nima pravice sprejemati dela Izven svojega okraja. Zato pozor 1 Avstrijski krogi bi pač morali priti že enkrat do spoznanja, da vsem tem tujcem ni namen, da bi varovali avstrijske interese, ampak da jim hočejo le Škodovati. Trst Tržačanom! To je sedaj parola v Trstu I Mi pa kličemo: avstrijsko delo domačinom 11 Tomaj. Ob priliki izleta tomajskega bralnega in pevskega društva „Tcmaj" v Štor je se Je nabralo potom dražbe 1 s motke 12 K 71 vin., ki smo |ih poslali Ciril in Metodovi družbi v Ljubljano. Vesti iz Istre. Iz Kozine. — Pri železnici — gorje nam. Včera| je bilo živahno na naši po staji. Ko je beli dan zazotil, so zgodni ljudje zagledali, da so ošabni nemški in iaški napisi lepo, popolnoma okusno pcla-kirani ter vrše službo le skromni, zapostavljani slovenski. Treba |e priznati, da so jo vršili brez „Austanda" ves dopoldan, dokler ni skrbna in goreča roka zopet uveljavila nemške in laške. Da, v splošno zadovoljnost je bilo to storjeno, vsem je Iz srca govoril dotičnik. V vtži postaje Je ta dobrodošli neznanec pred odhodom še pribil z lakom: »Tako hočemo imeti 1 Slovenci, zavedajte se!" — Da, tako hočemo imeti, je vsakdo vzkliknil, ftdor je to videl. Vzrok temu dejanju Je tisto splošno, neizmerno ponižanje, ki ga mora čutiti vsak Slovenec, ko plačuje železnico. Nikjer ni germanska ošabnost in prevzetnost tako doma, kakor tu. Celo natakarji v postajnih restavracijah, ki so vendar popolnoma odvisni cd dobrohctnoitl gostov, se tako drzno in žaljivo vedejo, če človek zahtev? po slovensko. To se mi Je zgodilo v Trs u. Odgovor Je bil: niti vinarja na-pttnire. Človek, ki živi delj časa v tujini, ko zasanja o solnčni domovini in se širokih prs spravi na pot, začuti vse naše slovensko ponižanje in sramoto, takoj, ko železnica prestopi slovensko zemljo. O naši postaji se Je veliko pisalo radi tega. Bilo je vse Šikacirano cd nemških in >8$*ih uradnikov: občinstvo in slovensko uslužbenstvo. Šele g. revldent Handier je napravil normalne razmere, ko Je še tu na-čelnlkoval. Tako Je poskrbel, Čisto umestno, F IS ODVETNIK DS JANKO ŠAVNIK je otvoril svojo p'sarno v Trstu h, □E Nova ulioa št. II, K nad. □□ ES! :mi □□ ! ■IIL ODVETNIŠKA PISARNA Pi FEM« CERN ETfl se je preselila v ulico Caserma štv. 13, I. nadstr. i » . Gostilna N. D na vogala ul. Carradori-Ohega je pod norim rodit* o tu g. JOSIPA ŽIGONA po-polnom. preurejena ln prenkrbljena s pijačo najrazličnejših vrst ter c fzborso kuhinjo za tople ln Birzle jedi. Sprejema abouement um hrano ln preskrbuje prenočišč«. — Totemski >n Inozemski časniki na razpolago. Za cenjeni obisk se naj topleje priporoča JOSIP Ž1GON, poslovodja. ZAHVALA. Vsem onim, ki so našo ljubljeno sorod-nico, gospo Beti Zalar spremili k zadnjemu počitku zlasti g. intendantu Šemrov, g. Dragotinoviću, g. Policu ter vsem članom Dramatičnega društva za prekrasni venec najsrčnejša zahvala. Trst, 30. avg. 1913. JoZalar. Odprla se je nova točilnica fur anskega vina, lastnega pridelka in se prodaja liter p" 88 stot., za družino 80 stotink. TRST - ULICA ISTRIA ŠT. 65 ■ TRST t Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je naša preljubljena hčerka in sestra VIKTORIJA ROJIO 29. t. m. ob 7 in pol zjutraj v nežni mladosti 18 let previđena s svetotajstvi za umirajoče po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo danes 30. t. m. ob 3 pop. iz mrtvašnice mestne bolnišnice k Sv. Ani. TRST-GORICA, 30. avg. 1913. Jožefa Rojic roj. Budihnja mati. Vid, Edvard, Andrej in Aagelj, bratje. Danes u soboto dne 30. avgusta odpre stoJo NOVO TRGOVINO narodni urar ln zlatar Alojzij Povh na trgu arrlera vecchia 3« svoji k svojim ! ~mm aar svoji k svoj uis P; |y Anton Breščak Gorico - Gosposko ni. 14 (v lastni hiši). Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. = 0 zalogi Ima vedno nad 50 modernih In ledllnlh spalnto sob. Cene od 300 do 3000 K soba. s Edina slovenska delavnica tapetari], s Veliko Izbero slik, stoik kokor tudi železnega pohištva. Sprejema naročila za opreme >11, hotelov i. t. d tH JI Stran IV. „EDINOST" St. 240. V Trstu, dne 30. avgusta 1SM3. da pridejo za nemškimi napisi takoj slovenski in potem laški. Tako |e to stalo celih 5 let. Pred nekaj dnevi pa (e to zbodle kontrolorja Polaka, da je ukazal — tako smo vsaj čuli — da se slovenščina zopet spravi na tretjo mesto, ker ni četrtega. Mi bi tega gospoda radi priporočili, ko bf imeli komu. Na Žalost smo prt železniškem ravnateljstvu velike sirote 1 Da je to vse občinstvo razburilo, je povedal tisti Imenitni neznanec, ki je nes>o venske napise polaklral. Napravil je lepo, kakor se spodobi. Celo razni velegermani. U so hoteli kar Iz kože skočiti od jeze nad to „nesramnostjo* — neki prožni mojster, ali kaj, je baje dejal, da bi ga kar v 10 minutah dal obesiti — so se Izi azili, da je to napravil inteligent. Zdaj pa se je zagrešil .na postaji naravnost neodpusten greh. Čujemo, da sc v poročilu na ravnateljstvo izrekli brez vsake podlage sum na postajno osobje in, ker |e bilo delo čedno, na inteligente. Naravnost s prstom se )e s tem pokazalo na štiri slovenske uradnike na postaji. To je škandal. Od slovenskih predstojnikov bi pač lahko zahtevali malo več opreznosti napram slovenskim uradnikom v tem oziru. Že tako so zapostavljani in šikaniranj da se bogu smili, kaj šele, če se jih tako l>-hkomišljeno sumnjiči pri ravnateljstvu. Tako se odkiaD|ajo slovenski prosilci. — V skrajni potrebi in po posebni protekciji |ih sprejemajo k prometu, h konceptu se seveda ne upa nikdo niti prosit, In sedal se še sami med sabo tafro podkopavajo. Tako ne bo sploh noben Slovenec več sprejet. Torej, pozor gospodje, odgovornost Je velika. Lahkomišljenost se zna grozno maščevati. Ponavljamo, da so osumnlčeni brez vsake podlage, „di sana pianta", kakor se pravi. V slučaju potrebe bomo seveda zainteresirali krege, ki ne dopuste, da se slovenskemu železničarju godi taka krivica. — Počasi se navadijo na to prakso tudi pri ravnateljstvu c. kr. železnic. Preiskavo so pa vodili s tako gorečnostjo, kakor bi Šlo za kakega vele-roparja. Iz Klanca 00 prikemandirali celo orožno postajo, da je vznemirjala ljudi s preiskovanjem. — Da so objublli celo 100 K, Če ga zasledijo, zločinca. Da bi bili v vsem tako goteči. MH DA Al A" Je pripozsano najbolje sredstvo „IflUVIHnA za uničenje stenic in dražega mrčesa. DobWa se po raznih mirodilnicah in pri zala ^ atelje S k r i n ja r. Ferriera 37. I. 1632 Iai4wi ob 7 urI E™čer v8i ntt PleB šentjakobske Julii Čitalnice ▼ dvorani „Konaumnega društva" pri Sv. Jakoba.__1662 »nin_ i n m o alf priporoča slavnemu občin- Mil ion LQIICon &tvu svojo zalogo istrskega in vipavskega vina ter kra&kega terana in apolto, v ul'ci Zonta 5tv. 5, kakor tudi znano gostilno .Al Gallo" na voja*kem tigu Rtv. 5, kier se točijo gor. imenovana vioa in vedno a veže BteinftlsVo pivo Na razpolago so vedno gorka in mrzla jedila. Za obiltn obisk se priporoča vodja gostilne J o« i p Krpan.______1863 Tovarna in trgovina glasovir- ■au FRAN SAKBIDa, Trst, ulica Fornace St 13, JO V Risorta 5. Raz p o Sil janje na v»e kraje. Sprejema vsakovrstna popravljanja. — Delo zajamčeno, cene zmerne. Fran Baksida. Svojim k svojimi 1864 VDfiinuiri 86 Proda W8a Pred dvemi leti DcIZOVIbl sezidana. 14 lepih prostorov, s koncesijo in inventarjem goatilne na lepi poziciji. Baldo cena K 5.000. Eventnelno se zamenja a zemljiščem ali malo hišico. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. _1S56 Dutovlje. fed£mCA' °""icm'tM"'Ia' Ženitna ponudba. V svrho prevz»t;a --------- ,---------večjega obrta v Ce- tinju (Črnagora), iščem pošteno od 20—30 let staro dekle s par Bto kronami v svrho možitve. - Tajnost zajamčena. 1833 Razne vesti. Avstrijsko železo na Japonskem ce-nejSe nego v Trstu 1 O priliki preiskave r?di oddaje raornaričnlh del v inozemstvo so priile na dan čedne stvari, ki kažefo, kako nesramno se država in državljani odf-rajo s strani ž dsvskega železnega k&rte!a. Za plavajoči dok, kakršnega vojna mornarica potrebuje, zahteva hamburika tvrd*a B'chm in Vos po 8 milijonov kron. Lad.t-delnica v Tržiču (MoDfafcont) je pa sprta zahtevala 9 7 milijonov kron In Daoubijeva !ad|edelnica na Reki celo 12 milijonov kron. Avstrijske ladjedelnice so zato toliko drtže, ker morajo železnemu kartelu, to se pravi judu Rothschildu, plačevati oderuške cene za železo. Rotschlldove fužine v Vitkovlcah so s prva hotele v Trst dobaviti pločevino po izjemni ceni, to |e po 17 K 100 kg; isie fužine pa isto biago izražajo v Hamburg po 15 K 93 vin., dasi morajo vrhu vsega plačati Nemčiji še uvozno carino. Dalje je poet-odsek proračunskega odseka dognal v tej stvari: Lad|edelnfci v Tržiču je železni kartel za dobavo volnomornaričnih dokov ponudil železo po 19 K, Isti karte! pa Isto že lezo izvaža na Japonsko po 13 K 50 * vozni cesti se odda v na jem gostilna s prodajalnico mešanega blaga pod ugodnimi pogoji. Tudi bi se lahko prodalo z lepim po- slopjem ^ red proti prvemu obroku E 3000, drug^ v mar jg h letnih obrokih. Več ustmeno pri načelniku Kons umnega društva v Ćežarjih vsaki dan. 1866 PloC v Pri bo v nedeljo dne 31. llc5 t. m. Svira godba na pihala iz Sežane. (24 mož). Začetek ob treh popoldne. 1834 Odda qa meblirana soba v uL Rog. Manna št 11, pritličje, na levo. 9000 Meblirano sobo cesca Denza 6, vrata 2. odda slovenska družiaa brez otrok. — Ul. Frar-1861 Veliki javni plesi na Trsteniku. Jutri in prihodnjo nedeljo Be bo vršil od 5—11 zvečer velik ples in veselica. 1808 M Priporočljive turdRe. fl Anton Novak, brivec vedere St. 57, >e toplo priporoča cenj. slovenskemuob činstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM i 2660 m cenjenemu Občinstvu svoj buffe-i ripui Ubdlll Točim prvovretno Dreherjevt pivo na pipo, brez aparata, in vsakovrstnega vin«.. Trst, ulica Sanftk štev. 24. (nasproti miseja Be^ol tella)._Lastnik: JOSIP TOMAŽIC. Josip Štolfa vsakovrstna mizarska dela. mizarski mojster, Trat, ulci Belvedere 10. — Izvr?ujr S9? Riccardo Baldassi, fE'iV sumoetra družtva") priporoča svojo mesnico Pohištvo in ta peta rije po Me mnano nt* kJh cenah, katere ae ne dob; drugje. Spalne s^be i* v tankov ratne ga lesa, rezane od 380 kron naprej. Jedilne aobe od 440 kron naprej. Not* me loga S. BROD, nI Squero nnovo 7, I. nadatr. na etrani poštne palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. 14 Urarna in zlatarna sJKttf^?. najnižjih cenah se popravljajore in zlati predmeti Popravljajo se budilnizi s garancijo po S 1*—. Caic Sguadrani.__90S Cevljarnica „Alla Sartorella" Titq4 ulica Arcata 6tv. 5. — Velika izbera obu-« ' obuvala za gospe in gospode. Sprejemajo ee naročila ter poprave. Pene zmerne.__1447 Incin kloP :rnl Trst> ulica CooU štev- 38 JUOip mdb^rUI Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po veri in sprejema popravila. Oeue zmerne Brivska dvorana. t+lHvnemu o: čin atrv, poanbno 2a Rojana in okolice, ae priporoča brivaka d p orana t ohci Montoraino 7. Za. dobro po strežbo Jamči Štefan Vnkomanovič, brivec. ZDRAVNIK led. Or. SCarol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Boaomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). Odlikovana to- dfe nDI J JI Sv. Ivan varna sodavice C8*^"1^!^ P^i Trstu. Via S- Cilino št. 541 (edina slovanska In izven kartela) Tel 566. •e priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in dragim odjemalcem »odaTičarakik.imdelkov v mestu in okolici. Anton Mahne, trgovec Priporoča si. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Trst, ulica deli' lstr?a št. 4 g podružnico na Greti ▼ hiši gosp. Gombača in Frluge št. 275. Vs&kovrstDa vina in likerji v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna .,Ai tre Rastelli" Trst, Campo Marzio štev. 4, pod finančno hišo in vojašnico rezervistov blizu državnega kolodvora, se priporoča sla^n. občinstvu za mnogobrojen obi^k. Udani ANTON MUROVEC, lastnik. a & •\ priredijo barkovljanski mladeniči - novinci ju- • tri 31. t m. na zemljišču tik Nov. Kons. Društva (pri Gabrijelu). Začetek ob 4. pop. | in traja do 11. zvečer. - Na obilno udeležbo; uljudno vabijo Barkovljanaki mlaflenlčl. | ^ Cenjeni odjemalci 1 Naznanja se Vam, da se je preselilo naše skladišče UTUKNITA m Danes se je odprla s: dobrosnana gostilna Alla „Ciustta VEcchia" ulica Valdirivo štv. 27, vogal ulioe Caserma. — Priporoča se slavnemu občinstvu udani lastnik DUA TEJ MESCHIK Podpisani priporočam cenj. svojo novo GOSTILNO občinstvu M Gacciatori" TRST, — ulica Chiozza štev. 5. Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik. za pokrivanje streh Alojzi] Boik Trst ul* Belvedere 3, Tel. 342 R.VIII Trgovina dellkstes, kolonijalnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — Razpo§il|a se tudi po poŠti In dostavlja na dom. — na — PlazzG delle Poste 4 TELEFON 22—42. U.Janacb&Comp. 1HB&IS Comp .m j::: NARODNA POSOJiLNICA IN HRANILNICA v TRSTU ::: reglstrovaria zadruga z omejenim Jamstvom. g s NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE a a sprejema m :: obrestuje vloge n* po 41|2--4:3[.--50|, Daje posojila na menj ce in vrednoto na mesečna ali tedenska oJplać'la. Eskomotuje trgovske meiijfce. Predaja srečke na mesečne obroke. pozna n hvali ves svet. Berson-pumi po.lpetrrki po trajnejši kot usnjeni in torej tudi centji. Beri-on-gumi podpet-tiki ^o jako prožni in varujejo Vase in Vaših sosedov živce. Berson-gfumi podpetuiki obvarujejo pred spolzlo stjo. Berson ^umi podpetaiki obvarujejo pcišepanje peti in ohranijo obutek trajno elegantno. Zahtevajte pri svojeir čevljarja izrecno le pristne Borsonove guml-podpetnike v lis tem V ur tonu in odklonite a - iko ponarejo. Berson Worko I>unaj VT MICHELE ZEFPAE ™ Glovano! 6 lo 2 v ^ v * - I T TELEFON Stev. 11-85 '4 Podružnica f Zrini. ' haloga t maiolM noči ii f stedUoT (»M lastnega Izdelka. Edino zastop. torarcr majoličnih peći: Car; Mayer't SChn®, Blansko 3zbcra plošč ca stene kakor tudi za Štedilnike, ■ajolt«, peli lz<«Ua« t« trajca og^aj^ ti41 mm ^UB. 573