Proletarci vseh dežel, združite se!
PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Čim več delovnih ljudi bo sodelovalo z ljudskimi odbori, tem hitrejša bo naša pot v socializem Delegat FLRJ Sava Kosanovič razkrinkal dvolično Tero sovjetske vlade Naše velike hidrocentrale v malem FizknMura — Objave
Leto X. — Štev. 286.
Ljubljana, nedelja, 4. decembra 1949.
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.—
Cena din 4.—
Čim več delovnih ljudi
bo sodelovalo z ljudskimi odbori tem hilrejša bo naša pot v socializem
Zmagovita pot naše ljudske revolucije je našla še prav posebej svoj odraz v 'načelih organizacije in dela naše ljudske oblasti. Pri nas ni uradnikov, ki bi jih na odgovorna mesta oblasti diktiralo notranje ministrstvo, kot so prakticirali v Romuniji, ali velikih županov, mestnih, okrajnih in občinskih načelnikov ter vaških knezov, prav tako postavljenih od notranjega ministrstva, kot na Madžarskem. Naša ljudska oblast je rastla pod vodstvom Partije od spodaj navzgor, iz aktivnega udejstvovanja najzavednejših delovnih ljudi v boju za osvoboditev in nov družbeni red. V tem se vidi zaupanje naše Partije v delovne množice 'in zato ne poznamo in odklanjamo nalin postavljanja raznih maršalov Rokosov-skih, bodisi v malem ali velikem.
Socialistična revolucija ne more zmagali, če ne dvigne najnižjih plasti ljudstva iz teme in zaostalosti ter jih ne pretvori v neposrednega nosilca oblasti. Zato v socializmu razvijamo in utrjujemo vsestransko krajevne organe oblasti, tiste organe, kjer naše delovne množice neposredno -in konkretno sodelujejo in se uče upravljanja svoje države. Delo in funkcija krajevnih ljudskih odborov je zato posebno sedaj, pred volitvami, predme! najširše diskusije. In skoraj povsod tam, kjer v teh d.neh naši delovni ljudje razkrinkujejo odbornike, ki so ravnali v nasprotju z ljudskimi interesi, kjer ugotavljajo neaktivnost in slabe rezultate dosedanjega dela krajevnih ljudskih odborov, je vzrok v tem, da niso množične organizacije in sploh vsi volivci dovolj široko sodelovali pri delu krajevnih Ijud-ikih odborov, da odgovorni funkcionarji volivcem niso odpirali vpogleda v delo l]udskih odborov in jih mobilizirali za pomoč pri sodelovanju. Marsikje so izolirali volivce od sodelovanja v ljudski oblasti razni prikriti špekulantski elementi, ki so imeli vpliv v ljudskih odborih in so se bali obračuna pred volivci.
Na predvolivnih sestankih v neštetih krajevnih ljudskih odborih obračunavajo z dosedanjimi slabostmi. Diskusija o novem zakonu o ljudskih odborih, o poli, ki jo kaže Partija v razvijanju demokratičnosti ljudske oblasti, je dala nove sklepe, ki so izraz zahtev naših delovnih Ijicdi, da so seznanjeni z vprašanji in nalogami ljudskih odborov in da sodelujejo pri njihovem reševanju. Marsikje so delovni ljudje ostro kritizirali nekatere nezakonitosti, zahtevali zaostritev boja proti vaškim špekulantom, razkrinkali birokrate, na drugi strani pa z novimi delovnimi obveznostmi, s ustanavljanjem obdelovalnih zadrug, s sklepi o gradnji Ce*t, vodovodov, razširitvijo lokalne gospodarske dejavnosti itd. pokazali svojo Pripravljenost za sodelovanje pri še hitrejšem političnem, gospodarskem in kulturnem razvoju svojih krajev. V Cerknici so na predvolivnem sestanku, ki te Oa je udeležilo okrog 400 volivcev, sklenili, da bodo skupaj s Rakovlani ustanovili frontno brigado in obnovili 6 km ceste Rakek-Cerknica, v Ajševici so sklenili, da bodo prostovoljno delali 1500 ur pri gradnji Nove Gorice in da se bo šest ljudi vključilo v produkcijo, v goriškem okraju so ustanovili 10 novih obdelovalnih zadrug in k že obstoječim je pristopilo še 54 novih gospodarstev. Podobne Uspehe bi lahko ugotovili po vseh krajih Slovenije. Ti sklepi delovnih ljudi na predvolivnih sestankih zgovorno pričajo, da je le hitrejši in vsestranski razvoj v socializem nujna zahteva in želja naših delovnih ljudi.
Novi zakon o ljudskih odborih jasno določa nujnost najširšega sodelovanja volivcev z izvoljenimi odborniki. Do sedaj se je marsikje dogajalo, da so dva *li trije aktivni ljudje, ali pa včasih celo *am administrator, kjer je bil ljudski °dbor neaktiven, padali iz ene kampanjske naloge v drugo, izvrševali naloge Prakticistično ali celo protizakonito, samo da so jih izpolnili, pri tem pa zanemarili vrsto važnih vprašanj v razvijanju komunalne dejavnosti, lokalnega gospodarstva, socialne zaščite itd.
Sveti in komisije državljanov so po zakonu o ljudskih odborih ena stalnih *blik sodelovanja širšega kroga volivcev
z ljudskim odborom. Svete in komisije ustanavljamo za uspešno izpolnjevanje lokalnih in splošnih nalog, zato, da se volivci sami udeležujejo lokalne uprave. Ti sveti, ki jih vodijo poverjeniki ljudskega odbora za razne sektorje dela, so sestavljeni iz zastopnikov, ki jih izberejo množične organizacije, ustanove in podjetja na področju ljudskega odbora. Prav tako so za pomoč v lokalnem gospodarstvu, kulturnem delu in komunalnem napredku predvidene komisije državljanov, ki naj za izpolnitev svojih nalog postavijo še posebne skupine po ustanovah in podjetjih, da je zagotovljen še širši krog sodelavcev. Zelo velik pomen imajo tudi skupine ljudskih inšpektorjev, ki so v teh nekaj mesecih, odkar so bile izvoljene in že delajo, v mnogih krajih pomagale odkriti nepravilnosti v menzah, industrijskih magazinih, prodajalnah, pomagale povečati skrb za varčevanje z materialom, dale pobudo za izboljšanje socialne zaščite itd. Zgleden primer je skupina ljudskih inšpektorjev v >Iskrit v Kranju, ki je bila kol najboljša v Sloveniji tudi nagrajena.
Poleg rednih zborov volivcev bo ustanovitev potrebnih komisij in svetov državljanov, aktivizacija skupin ljudskih inšpektorjev, predvsem pa prav aktivizacija odborov Osvobodilne fronte, ki so sami ob sebi najboljša oblika za sodelo■ vanje delovnih množic z organi ljudske oblasti, ena važnih političnih nalog. Bogate dosedanje izkušnje naj bodo napo tilo za izvršitev te naloge. Le s širokim sodelovanjem delovnih ljudi, ki se z vsemi silami bore za zgraditev socializma, bo zagotovljen hiter socialistični razvoj in dvig življenjske in kulturne ravni našega delovnega človeka.
•kupimo jugoslovanskih izsel jencev
iz ZDA
Beograd, 3, decembra:
Predsednik vlade FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel včeraj popoldne skupino jugoslovanskih izseljencev iz ZDA, ki so pred nekaj dnevi prispeli v Jugoslavijo, da bi se na lastne oči in neposredno seznanili z resnico in dejstvi o njeni stvarnosti. V skupini so Mirko Kuhelj, tajnik SANSA (Svet ameriških Slovencev) in glavni blagajnik Slovenske narodne podporne enote v Chicagu, Katarina Payer iz Detroita, ena izmed naprednih ameriških Hrvatic, Milan Medvešček, blagajnik SANSA in pomočnik urednika lista »Prosveta«, uradnega glasila Slovenske ilarodne podporne enote, Milan Biga, predsednik nadzornega odbora Jadranske straže ter sodelavec novega izseljeniškega lista za mesto Chicago »Novi list«, Simo Popovič, predstavnik napredne skupine ameriških Srbov Millwaukeeja, Djuraj Sugič, predstavnik klube za novi izseljeniški časopis v Chicagu, ing. Jože Zavrtnik, predstavnik jugoslovanskih organizacij v New Yorku.
Maršal Tito se je dalj časa razgovar-jal s predstavniki naših izseljencev v Ameriki, ki so ga prisrčno pozdravili. Naši rojaki iz Amerike so izjavili, da so med svojim bivanjem v Jugoslaviji v stiku z ljudstvom. Med obiskom na številnih gradbiščih, v ustanovah, kmečkih obdelovalnih zadrugah, množičnih ljudskih organizacijah ter v razgovoru s predstavniki ljudstva so imeli priložnost videti ne le ogromen delovni polet naših ljudi ter novo socialistično življenje, ki ga gradijo, marveč so se prav tako seznanili z vsemi perečimi političnimi in gospodarskimi vprašanji naše države. Neposredni vtisi, ki so jih dobili, so jim omogočili, da so še bolj dojeli vso veličino in upravičenost borbe, ki jo vodita danes naša država in naša Partija. Prizadevali si bodo, da bodo te svoje vtise in sliko naše stvarnosti kar najbolj vemo in popolno prenesli ostalim našim rojakom, ki so sedaj ponosni na to, da so Jugoslovani.
Predstavniki naših izseljencev iz ZDA so bili maršalovi gosti pri večerji.
TOVARNA PLASTIČNIH MAS
JUGO VINIL
je pričela obratovati
€4
Na Dan republike je začela obratovati velika tovarna plastičnih mas »Jugovimi« in nova termoelektrarna, ki eo jo postavili v okviru tega obrata. Slovesnosti sta se udeležila zvezna ministra Josip Cazi in Vicko Krstulovic. Prišli pa so tudii številni predstavniki Jugoslovanske vojne mornarice s komandantom viceadmiralom Josipom Černijem na čelu ter predstavniki' ljudske oblasti ter množičnih organizacij.
Zvezni minister lahke industrije Josip Cazi je v svojem govoru poudari:! velik pomen tovarne umetne mase, —- polivinil klorida, ki pomeni velik korak v razvoju naše moderne kemične industrije. Z zgraditvijo te tovarne smo stopili v vrsto tehnično naprednih držav, ki iz preprostih surovin izdelujejo umetne surovine za tehnične potrebe. Minister Cazi je poudaril pomen polivinilne mase za našo industrijo, za elektrifikacijo naše dežele, za razvoj radijske industrije itd. Polivinil n a masa je važna za proiz-
vodnjo predmetov široke proizvodnje, zlasti podplatov in obutve, dežnih plaščev, umetnega galanterijskega usnja in najrazličnejših potrošnih predmetov. Po planu bomo zadnje leto petletke iz polivinila izdelali okrog 6540 ton raznih izdelkov, deloma v sami tovarni »Jugovinil«. Govor ministra Cazi ja so vsi navzoči pozdravili z burnimi vzkliki maršalu Titu in Centralnemu komiteju KPJ.
Po končani slovesnosti je bilo odlikovanih 12 najzaslužnejših graditeljev, nagrajenih pa 157 graditeljev z zneskom 1 milijon dinarjev. Tudi gradbeni podjetji »Gradnja« in »Lika«, sta razdelili med svoje delavce 550.000 dinarjev.
Ob 11.20 je minister Cazi premaknil vzvod, obratovati je začela nova termoelektrarna, ki je pognala stroje »Jugovinila«. Tovarna »Jugovinil« je začela obratovati s 500 delavci, kar je razmeroma majhno število, saj obsega celotni kombinat »Jugovinila« okrog 30 prostornih tovarniških zgradb.
V Zenici sta zagoreli nova visoka in globinska peč
OKOVJE ZA LADJE - NAŠ NOVI PROIZVOD
Delovni kolektiv »Bane Sekulič v Som-boru, kjer izdelujejo železno okovje, je izpolnil letni plan 32 dni pred rokom. V omenjenem kolektivu so letos pričeli izdelovati nove proizvode, katere smo prej uvažali, in sicer okovje za ladje.
PRI NIŠU GRADE NAJMODERNEJŠO KLAVNICO
Podjetje za promet perutnine in jajc v Belotincu pri Nišu gradi novo klavnico. Po zmogljivosti in notranji ureditvi bo klavnica največja in najmodernejša na Balkanu. Imela bo tudi hladilnico, le-darno in bazen za konzerviranje jajc. Zmogljivost klavnice bo tako velika, da bodo lahko sprejemali perutnino še iz drugih oblasti. Stroje za klavnico in za druge prostore so že postavili.
NOVA SUŠILNICA V TOVARNI VŽIGALIC
N® Dan republike so v tovarni vžigalic »Drava« v Osijeku dali v obrat najmodernejšo sušilnico za les. Cena za izgradnjo sušilnice je bila dvakrat manjša od cene, katero so zahtevala podjetja iz Češkoslovaške. Z obratovanjem nove sušilnice se bo proizvodnja vžigalic povečala za 22%.
Delovni kolektiv železarne v Zenici je proslavil šestletnico razglasitve republike s tem, da je dal v pogon novo Siemens-Martinovo peč velike zmogljivosti in prvo globinsko peč v naši državi. Te velike slovesnosti 60 se udeležili tudi pomočnik ministra za težko industrijo inž. Guštin, član Politbiroja CK KP Bosne in Herce-! govine, predsednik Planske komisije LR I Bosne in Hercegovine Hasan Brkič in ! drugi zastopniki Partije ter ljudske oblasti. Na slovesnosti je govoril Hasan Brkič. Pomočnik ministra težke industrije ing. Guštin je v imenu ministra Franca Leskoška čestital kolektivu železarne k tej veliki delovni zmagi. Ravnatelj železarne ing. Kazimir Boras je govoril o
borbi delovnih ljudi železarne za izpolnitev nalog pred rokom. Kolektivu železarne je čestital tudi predsednik mestnega ljudskega odbora Ibrahim Čerkez, ki ]e prebral imena najboljših delavcev in strokovnih voditeljev, ki so se odlikovali pri graditvi objektov in ki jih je Prezidij Ljudske skupščine odlikoval z redom za zasluge za narod,
S slovesnosti so poslali pozdravne brzojavke CK KPJ in tovarišu Titu. Po zborovanju so iz velike Siemens-Marti-nove peči ob veselem oznanjanju tovarniških siren spustili prvo >šaržo«. Desetine ton topljenega jekla 6e je zlilo iz nove peči v velike kotle ob navdušenem vzklikanju zbranih delavcev in meščanov.
V Mariboru tekmujejo tudi za čim prejšnjo
izpolnitev letnega plana po količini in sortimentu
V večtedenskem tekmovanju v čast Dneva republike so mariborski delovni kolektivi močno dvignili storilnost in v marsikaterem primeru zboljšali izpolnjevanje dnevnih planov za 5, 10 in več odstotkov. Zaradi tega je več tovarn pa tudi mnogo posameznih obratov že izpolnilo in preseglo letni proizvodni plan po vrednosti, ni pa še izpolnilo plana po količini in sortimentu.
Tako je mariborska tovarna poljedelskih strojev presegla novembrski plan za 21%, njena livarna pa kar za 32%! To je mnogo pripomoglo k temu, da je do Dneva republike celotno podjetje izpolnilo letni plan po vrednosti za 104.2%, sama livarna pa že za 122.8% 1 Kljub vsemu temu pa plan po sortimentu še ni dosežen. Doslej so delavci in delavke izdelali vse planirane motorne slamoreznice »Drava«, mline za grozdje in ročne črpalke, dosegli plan uehig in plan proizvodnje strojne litine, povrh pa izvenplansko naredili še okrog 130 različnih kmetijskih strojev. Prav to izvenplansko delo, ki 60 ga morali opraviti zaradi zamude pri nabavi materiala za plansko proizvodnjo, je povzročilo, da so zaostali z izpolnjevanjem plana po sortimentu. Zato pa livarji vlagajo v svoje delo še večje napore kot pred izpolnitvijo svojega letnega plana, da bi tako omogočili ostalim delavcem in delavkam pravočasno izdelavo vseh planiranih slamoreznic »Mura«
in motornih črpalk, torej pravočasno izpolnitev letnega piana po sortimentu.
Od mariborskih tekstilnih kolektivov so se v tekmovanju v ča«t Dneva repub-
Šestkratna udarni ca Marija Viharjev že več mesecev presega normo za 26 d>
28%. Na njenem pr stančevem predil sketn stroju visi prc hodna zastavica nai boljše predice obra ta. Vedno je med pr vimi v borbi za stopnjevanje medbrigad nega tekmovanja in v borbi proti neopravičenim izostan-karicam. Pred nedavnim je skupno z drugimi odličnimi predicami mariborske Predilnice in tkalnice začela gibanje pod parolo: »Niti na najnovejših, niti da bi zaradi pretrganih niti — vretena
Uke najbolj izkazali delavci in delavke Tovarne volnenih in vigogna izdelkov. Letni plan po vrednosti so dosegli že 26. novembra, novembrsko plansko nalogo pa so presegli za 8.3%! Pred dnevi eo se obvezali, da bodo do konca leta presegli letni plan po vrednosti za 12%! Ko pa so 6e podrobneje seznanili 6 planom, so uvideli, da bodo morali krepko napeti svoje sile, če bodo hoteli do konca leta občutno preseči tudi letni plan po , količini in sortimentu. Zato so v minulem tednu še poživeli medbrigadno tekmovanje, v katerem 6e posebno odlikujejo tka-I lec Anton Rampre, tkalki Rezika Lahova in Neža Vindiševa ter predice Vera Ro-toškova, Avgusta Auda in Angela Rojso-va, ki so si v tem letu večkrat priborile naslov udarnice in so prve izpolnile svoje 'etne planske naloge.
Podobno je z izpolnjevanjem letnega ;)roizvpdnega plana v mariborskih združenih tovarnah svile. V tkalnicah te tovarne •o novembrski plan (surovo blago) pre-egli kar za 46.8%, celotna tovarna pa
ga je izpolnite 100%. Spričo visokega preseganja planskih nalog v prejšnjih mesecih je delovni kolektiv že izpolnil letni plan po vrednosti za 103%, čaka ga
na starejših strojih ne smemo dovoliti, stalal Letni plan moramo izpolniti!«
pa še približno dvajset dni težke borbe, da ga bo izpolnil tudi po količini.
Nekoliko boljše stoje v tem pogledu v Predilnici in tkalnici. V tkalnici eo doslej izpolnili letni plan po vrednosti za 100.9%, po količini 100%, po sortimentu pa za približno 92%. Tkalke 6a tega dobro zavedajo in se bore, da bodo čimprej nudile potrošnikom večjo možnost izbir d blaga. V predilnici, kjer so novembrski plan presegli za 1%, pa se odvija vedno ostrejše medbrigadno tekmovanje in vedno ostrejši boj proti neopravičenim fo-ostankarjem, ki vsekakor nosijo pomemben del krivde, da je obrat v zaostanku z izpolnjevanjem letnega plana.
Borba za občutno presego letnega plana po sortimentu teče tudi v mariborski tovarni umetnih in naravnih bru-' sov, ki je 6pri5o racionalnega izkoriščanja keramičnih peči in zaradi uvedbe nekaterih strojev, ki so jih delavci izdelali v lastnih delavnicah — presegla novem-; brski plan kar za 38%, letnega pa doslej ! izpolnila že skoraj za 106%! Vj. K.
29. novembra sta prispela z vlakom v Beograd z zasedanjn Generalne skupščine Organizacije združenih narodov vodji jugoslovanske delegacije podpredsednik vlade in minister zunanjih zadev Edvard Kardelj in minister zvezne vlade Milovan D ji las, kakor tudi člana delegacije Veljko Mičunovič in Vladimir Dedijer
Minister za zunanjo trgovino lilentije Popovič bo nadomeščal finančnega ministra Dobrivoja Radosavljeviča
Beograd 3. decembra. Na predlog predsednika vlade FLRJ in z ukazom I Prezidija Ljudske skupščine FLRJ bo nadomeščal ministra za finance FLRJ tovariša Dobrivoja Radosavljeviča med njegovo boleznijo zaradi avtomobilske nesreče minister za zunanjo trgovino FLRJ, tovariš ing. Milentije Popovič. — (Tanjug)
Uspeh graditeljev Nove Gorice
Graditelji Nove Gorice so izpolnili svojo obveznost ter 29. novembra prebili predor skozi Panovec, dolg 225 metrov.
Pri prebijanju predora so minerji z južne strani povprečno presegali notmo za 90%, na severni strani pa kljub terenskim težkočam in nenehnemu vdirat ju vode s 30%.
Pri gradnji predora se je zlasti odlikovala mladinska brigada dvakratnega u-damika Ferdinanda Šeponje.
Delegat FLRJ Sava Kosanovič razkrinkal dvolično igro sovjetske vlade
Zgodovine narodov Jugoslavije in dela Tita
ne morejo likvidirati nobene resolucije Informbiroia
njrS IhpL,3: dec-, (Tanlu^->	propagandna	poteza	v	Združenih
S tih	i	resolucija o »obsodbi priprav nove vojne in sklenitvi pakta
f■■ le. '-'«lve,a neuspeh. Teži na neuspeha ni samo v tem, da so 5 7doef,aaf l!ft ,ako1 m (Klkrlt0 zavrnile sovjetsko resolucijo. Glavni ne-
proti sami sovjetiki vladT ’	“	J°	80VJeteIa Propagandni podvig obrnil
,	sklenila Generalni	nanje politike do Jugoslavije, politike, ki
upseiru Združenih	liarodov predložiti	nima ni£ skupnega z marksizmom,
svojo resolucijo o ^ »obsodbi priprav na Po drugi 6lrani pa sta dala današnja novo vojno«, je računala, da bo s svojo	politika Sovjetske zveze do Jugoslavije,
licemersko resolucijo	in govori, s kate-	pa tudi samo stališče sovjetske delega-
cije na tem zasedanju številnim delegacijam dokaze, s katerimi, so si prizadevale diskreditirali marksizem-leninizem. Razne delegacije, ki so enačile marksi-zem-leninizem in današnjo politiko sovjetske vlade, so poskušale na zgledu politike sovjetske vlade diskreditirati idejo socialistične družbene ureditve.
Nova sovjetska resolucija je prišla na dokončno razpravljanje pred plenum Generalne skupščine prav tistega dne, ko je bila v Ameriki objavljena vest o novem pozivu Informbiroja na nasilno strmoglavljenje zakonite vlade suverene socialistične Jugoslavije.
Ta zadnji poziv Informbiroja je izkoristil na plenarni seji šef britanske delegacije Mac Neil, ki je dejal, da je resolucija Informbiroja jasen dokaz o dejanskih namenih sovjetske vlade. Ta resolucija je v resnici pisana v jeziku, ki ni v skladu z resolucijami za mir in kampanjo za mir — je izjavil Mac Neil in dodal, »je mnogo bolj podobna vojnemu manifestu kot pa mirovnemu manifestu«.
Na dosedanji razpravi o sovjetskem predlogu pred plenumom Generalne skupščine so sodelovale številne delegacije. Večina izmed njih je ostro napadala sovjetsko politiko.
Delegati Belorusije, Ukrajine, Poljske in Češkoslovaške so ponovili v svojih govorih teze, ki so bile že navedene v govorih Višinskega.
rimi bi v političnem odboru in plenumu Generalne skupščine spremljala to resolucijo, dosegla velik propagandni'učinek. Toda špekulacija sovjetske vlade, da bi z lepimi besedami na tem zasedanju Generalne skupščine pokazala sebe pred svetovnim javnim mnenjem kot pobor-nika miru na svetu, se je opirala na nepravilno ocenitev mednarodnega položaja in na napačne domneve, da bi z običajnimi besedami in deklaracijami potlačila sovražno politiko ZSSR proti socialistični Jugoslaviji.
Višinski je v zadnjih govorilf ponavljal tezo, da je sovjetska politika miroljubna politika že s tem. da je to politika socialistične države. Družbeno-eko-nomski temelji ZSSR določajo značaj politike ZSSR, ki more bili potemtakem samo politika miru i,n mednarodnega sodelovanja. Višinski si je prizadeval branili sovjetsko zunanjo politiko s tem, da je poljubno citiral klasike marksizma-leninizma, uporabljajoč' tako veliko znanost Marsa-Engelsa za obrambo hegemo-nističnih tendenc sovjetskega vodstva. Višinski, ki ni mogel, kakor je znano, odgovoriti na dokaze, ki jih je navedla jugoslovanska delegacija, in ki je zalo menil, da je najbolje preiti mimo njih z nekaj nabuhlimi praznimi frazami o »Titovi kliki« in podobnem, si je prizadeval, da bi s plaščem marksizma-leni-nizma prikril pravo jedro sovjetske zu-
Govor jugoslovanskega delegata Save Kosanoviča
Pri razpravi o sovjetskem predlogu je spregovoril jugoslovanski delegat Sava Kosanovič. Kosanovič je v pričetku govora omenil, da je Višinski s tem, da je zamolčal neovrgljive dokaze jugoslovanske delegacije o čedalje večjem nasprotju med politično teorijo in prakso vlade ZSSR, menil, oa so ne le človeštvo, ampak tudi sami Jugoslovani pozabili zgodovino in se odrekli tistega, na kar imajo pravico biti ponosni ter razgalil poskuse, da bi se diskriminacijska politična, gospodarska in druga ravnanja ZSSR do Jugoslavije odela z ideološko obleko Jugoslovanski delegat je dejal:
»Kot predstavnik države, ki v socializmu išče in ji uspeva, da najde izboljšanje življenja za široke sloje prebivalstva in osvoboditev od izkoriščanja in zlorab, hkrati pa tudi želi ostati neodvisna in svobodna, in kot zaveden član skupnosti Združenih narodov — smatram za potrebno omeniti, da vsekakor ni to prvi primer v zgodovini, da propagatorji velikih idej škodujejo in kompromitirajo take ideje — ko sodijo, da imajo zaradi zgodovinskega razvoja in drugih okoliščin monopol na ortodoksna tolmačenja teh idej. V tem konkretnem primeru menim, da g. Višinski ne pomaga razvoju socializma s tem, da zahteva, da se morajo ravnanja ZSSR identificirati s socializmom. In zato menim, da je napačno, da po drngi strani več delegatov Združenih narodov pridaje to vlogo g. Višinskemu in politiki, ki jo zastopa. Ravnanja ZSSR na zgledu Jugoslavije najbolj dokazujejo, da smotri nove politike ZSSR niso uresničenje in uspeh te ideje na svetu, temveč ponavljanje napak, v katere so zapndali mnogi predhodniki g. Višinskega, prav tisti, ki so pošiljali ruske socialiste in revolucionarje v Sibirijo in v smrt.
Verjetno bo gospoda iz Kominforma nejevoljna zaradi ugovora, zakaj to govorim prav jaz, ki nisem marksist. Zato imam poseben razlog. Gospoda iz. Kominforma je skušala pred poldrugim letom ločiti vodstvo KPJ od članov KPJ, zatem tudi Komunistično partijo od jugoslovanskih narodov. Ti so celo tukaj menili, da je naziv »Titova klika« najbolj prepričljiv dokaz za opravičenje vseh nasilij in zlorab, napravljenih proti nam. Želim kategorično poudariti — ko jih že uspehi od junija 1948 do danes niso o tem prepričali da so v Jugoslaviji enotni ne snnio vodstvo Komunistične partije in Komunistična partija, ampak tudi sama Ljudska fronta, ki obsega tudi stranko, ki ji pripadam, to pa pomeni praktično vse ljudstvo pri graditvi nove družbene ureditve in obrambe svoje neodvisnosti.«
Kosanovič je nato opozoril na primere podobnega zadržanja jugoslovanskih narodov v preteklosti in je citiral dele pisem, ki eo si jih pisali ruski car Aleksander I. in Črnogorci, iz katerih se jasno vidi, kako so Črnogorci že ob pričetku preteklega stoletja reagirali na poskuse ruskega samodržavja, da bi majhnemu slovanskemu narodu vsilili skrbnika.
»Govorim še iz enega razlogu,« je nadaljeval Kosanovič, »pripetilo se jo, da sem postal 27. marca 11)11. (lan vlado, ki je prišla na oblast po ljudski revoluciji zaradi vstopa Jugoslavije v trojni pakt 25. marca istega leta. Komaj tri dni pozneje, 28. marca, so Hitler in najvišje politično in vojaško vodstvo Nemčije — kar je dokazano z izvirnimi listinami v Nilrnbergu — sklenili, da se Jugoslavija uniči. Z istim odlokom — to pa je za to našo razpravo še važnejše — je bil napad n« ZSSR odložen od 15. maja na 22. junij.
Meseca aprila je vlada, katere član sem bil, podpisala pakt o prijateljstvu z ZSSR.
6. aprila je os brutalno napadla Jugoslavijo z vseh strani. Stara Jugoslavija je bila uničena v dveh tednih, toda ta dogodek je imel sam po sebi, kar je zgodovina ugotovila, neprimerno širši pomen.
_ Vzporedno z zlomom stare Jugoslavije se je razvila pod Titovim vodstvom nova epska borba, edinstvena po mori, organizaciji, uspehu in podpori ljudstva.
Vse to je zgodovina, do katere nima g.
Višinski, kakor se vidi, prav nobenega interesa, kolikor se le-ta tiče nekega drugega naroda, kot je to zgodovina narodov Jugoslavije in delo Tita ter plejade tistih požrtvovalnih in nesebičnih voditeljev, ki so iz zloma in kaosa ustanovili državo in ohranili njeno neodvisnost.
Zgodovina ve za 1.700.000 grobov Jugoslovanov, padlih v drugi svetovni vojni.
Na to zgodovino Vinu ponosni, ta nas navdihuje in je ne morejo likvidirati nobene resolucije Kominforma niti obrekovanja, še manj pa falzifikati z Raikovega procesa — sredstva, kakršna so v preteklosti mnogokrat uporabljali za sumljive namene.
Gospoda iz Kominforma je menila, da bo izolirala Jugoslavijo in iz tega napra-
,"iLl"Z„k.0Jnt?rn0.1VP^!! e',ki bi S“ v^tilaT stanju'na o^dvhnih ozemljih. Po
brez težkih političnih problemov, z obnovljenimi vsemi pozitivnimi političnimi silami, z enotno fronto za zgraditev drža ve v miru. To priložnost, obletnico tega datuma, je Kominform uporabil, da je i resoluciji imenoval novo Jugoslavijo fašistično državo in izjavil: »Informbiro meni, da je borba proti Titovi kliki med narodna naloga vseh komunističnih in delavskih partij.«
Ne mislim temu pripisovati kake pretirane važnosti, vendar bi rad to pojasnil Verjetno bo g. Višinski dejal, da kot zu nanji minister ni odgovoren za take re solarije. Zato pa. ker se takim zaključkom nismo pokoravali, je bila izključena ne le Komunistična partija Jugoslavije iz Kominforma, ampak so vse mogoče politične, gospodarske in druge sankcije izvajali tudi proti vsej Jugoslaviji. Potemtakem je jasno, da morajo države, v katerih vlade poslušajo ukaze Kominforma, uporabljati vsa sredstva proti Jugoslaviji.
To verjetno niti v očeh g. Višinskega,« je zaključil Kosanovič, »ne pomeni čuvanje miru in neodvisnosti držav.«
Izvolitev Jugoslavije v FAO
New York, 3. dec. (Tanjug). Te dni je bila v Washingtonu konferenca Mednarodne organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Namesto Kitajske, Češkoslovaške, Nizozemske in Filipinov, katerih mandati so že potekli, so izvoljene v Svet FAO. ki ima 18 članov, naslednje države:	Jugoslavija, Pakistan,
Birma, Venezuela in Belgija.
Mednarodni dečji fond bo nadaljeval svoje delo
New York, 3. dec, (Tanjug). Na plenarni seji Generalne skupščine OZN je bila sprejeta resolucija o nadaljevanju dela Mednarodnega sklada za pomoč otrokom, Resolucija poziva države, naj s prostovoljnimi prispevki omogočijo Mednarodnemu dečjemu skladu, da uresniči svoj socialni in človekoljubni program pomoči otrokom vseh držav, ki so trpele med vojno, in otrokom nezadostno razvitih držav.
Proti resoluciji ni glasoval nihče. Sovjetska zveza, Belorusija in Ukrajina so se vzdržale glasovanja.
Generalna skupščina sprejela več resolucij o razvoju kolonij
New York, 3. dec. (Tanjug). Po zaslugi naporov malih držav je izdala Generalna skupščina OZN več odlokov, ki se nanašajo na vprašanja razvoja kolonij.
Na včerajšnji pleiTčrni sčji je sprejela Generalna skupščina z večino glasov deset resolucij, ki pomenijo vendarle določen napredek, čeprav še zdaleč niso popolne. Večina sprejetih resolucij se nanaša na vprašanje prosvete v kolonijah.
V resolucijah se pozivajo administrativne, se pravi, kolonialne države, naj bi izdale enake prosvetne ukrepe za vse prebivalce kolonij brez zapostavljanja domačinskega prebivalstva. Nato je poudarjena potreba po razvijanju domačega jezika na odvisnih ozemljih
V drugi resoluciji se upostavlja poseben odbor OZN, ki bo proučeval ob
lahko z uporabo silo likvidirali.
Jugoslovanska delegacija je v zvezi s sovjetsko resolucijo opozorila na nasprotja med besedami in dejanji, kajti v tem vidimo nevarnost za mir in neodvisnost malih narodov. Prav v času, ko začenja Generalna skupščina razpravljati o sovjetski resoluciji o krepitvi miru. prinaša Kominform novo resolucijo proti Jugoslaviji, in sicer prav na dan jugoslovanskega narodnega praznika. 29. novembra, na obletnico, ko so jugoslovanski narodi med vojno I. 1911). po političnih predstavnikih jasno formulirali program bodoče Jugoslavije — postavljajoč tako med vojno vprašanje bodoče politične ureditve pred ljudski plebliscit. Po zaslugi sklepov, ki so bili pri tem sprejeti, in Jugoslavija izšla iz vojne brez državljanske vojne,
tej resoluciji bo moral posebni odbor proučiti, ali je ljudstvo določenega ne-samoupravnega ozemlja doseglo stopnjo, da se samo upravlja ali ne
Predstavniki kolonialnih držav so se odločno upirali izdaji te resolucije, poudarjajoč, da pomenijo te resolucije vmešavanje v njihove notranje zadeve, se pravi, vmešavanje v njihovo upravo nad kolonijami. Toda doživele so neuspeh, ker je Generalna skupščina sprejela omenjene resolucije
Fobler odpotoval v FLRJ
New York, 3. dec. (Tanjug). Jugoslovanski delegat dr. Aleš Bebler je odpotoval z ladjo Mauretania iz New Yorka v Jugoslavijo.
Beblerjev odgovor na obrekovanja kuominianškega delegata v političnem komiteju Generalne skupščine OZN
Samo vlada Liudshcrcpabiiiie Hitafske fc opravičena zastopati hiioishi narod
New York, 3. dec. (Tanjug). V nadaljevanju razprave v političnem komiteju o obtožbah kuomintanške delegacije proti Sovjetski zvezi je jugoslovanski delegat dr. Bebler v odgovoru na obrekovanja kuomintanškega delegata med drugim dejal:
»Brž ko je politični komite začel razpravo o tem vprašanju, je jugoslovanska delegacija opozorila na dejstvo, da nam. dogodki, ki so se odigrali na Kitajskem v odnosu do fe dežele, zastavljajo vprašanje legitimnosti kitajske delegacije, ki je med nami.
Predsednik političnega komiteja je odločil, da ta komite ni pristojen, da bi obravnaval to vprašanje, marveč da je to zadeva verifikacijske komisije. Po mojem skromnem mnenju je imel predsednik prav samo formalno. Vendar je to vprašanje čisto politično vprašanje in je komite storil napak, da se že takoj od pričetka ni ukvarjal za njim, kajti mimo tega^ vprašanja ni mogoče iti molče.«
Ko je poudaril, da je kuomintanška delegacija s sprožitvijo tega vprašanja hotela dejansko napraviti novo spletko, je Bebler nadaljeval:
»V tem konkretnem vprašanju more biti tožitelj samo kitajski narod, če pa so mu napravili krivico, tedaj se mora kitajski narod sam pritožiti. Toda, kar smo 'Slišali tukaj, ni bil njegov glas. Pred seboj imamo delegacijo, ki nedvomno ne more več zastopati kitajskega naroda, delegacijo, ki je bila in je še vedno med nami. Poslala jo je vlada, ki ne uživa zaupanja svojega naroda. Je pa še druga vlada — vlada ljudske republike Kitajske, ki uživa zaupanje kitajskega naroda. Mnogo vlad, med njimi tudi moja, so priznale to novo vlado, druge vlade pa se pripravljajo, da bi enako storile in o tem obvestile svetovno javnost.«
Ko je poudaril, da je imela celotna razprava o tem vprašanju lažniv prizvok, zlasti zaradi poskusa, da bi diskreditirali borbo kitajskega naroda ter zmanjšali zgodovinski pomen zmage in uspehov ljudske kitajske revolucije in kitajske narodno-osvobodilne armade, je dr. Bebler naglasil:
»Pomena teh zgodovinskih dogodkov ni mogoče z ničimer zasenčiti. Ti dogodki, ki jih bo moral priznati ves svet, pomenijo velikanski korak naprej v zgodovini človečanstva. Številčno največji narod sveta je raztrgal verige preteklosti in sedanjosti ter se napotil v slavno
prihodnost, v prihodnost svobode in neodvisnosti, v prihodnost razcveta svoje civilizacije in kulture.
Suverena volja kitajskega naroda se vidi v konstituiranju ljudske republike Kitajske in v sestavi vlade pod vodstvom Mao Ce Tunga.
Tukajšnje obtožbe so imele smoter, da bi jeli dvomiti o tem nespornem zgodovinskem dejstvu, o zgodovinskem dejstvu in resnici, da so dali pobudo za to veliko ljudsko gibanje, ki se je začelo pred stoletjem z uporom Taipinga in se sedaj zmagovito končuje, plemeniti smotri napredka in nacionalne neodvisnosti.
Kitajski delegat se je že dotaknil moje prve izjave in mi zastavil vprašanje, ali mi je znano, da je nova vlada Kitajske zavzela sovražno stališče do jugoslovanske vlade. Ob tej priložnosti odgovarjam, da nam je to zelo dobro znano. Toda mi smo takšni ljudje, ki svojega stališča in svojega gledanja na zgodovinske dogodke ne naslanjamo na trenutni politični oportunizem. Priznavamo kitajskemu narodu, kakor tudi slehernemu drugemu narodu, polno pravico, da si sam kroji svojo usodo.
Potrebno bi bilo, da bi se politični komite opiral na to načelno stališče že od vsega ^začetka, ko je začel obravnavati vprašanje, s katerim se sedaj ba-vitno. Komite bi moral priti do zaključka, da bodo morda obtožili sam komite, da se vmešava v notranje zadeve Kitajske, če bi ravnali po predlogu, ki je v resnici manever kuomintanške propadle
~e ?roti svojemu lastnemu narodu.
. Je razl°g — je zaključil Bebler — zakaj jugoslovanska delegacija ne bo so-
,	.^a Pr‘ glasovanju o predložnih re-
solucijah.«
V dosedanji razpravi o Kitajski je bilo izrečenih mnogo obrekovanj na na-s!ov osvobodilne borbe kitajskega naroda. loda niti ena delegacija ni podprla resolucije, ki jo je predložila kuomintanška delegacija. Zato so na pobudo ZDA predložile delegacije Avstralije, Mehike, Pakistana, Filipinov in ZDA' skupno resolucijo o uresničenju politične neodvisnosti Kitajske, o spoštovanju sklenjenih pogodb s Kitajsko, o pravici kitajskega naroda, da sam odloča o obliki vladavine v svoji deželi itd. Toda tudi ta resolucija, v kateri mrgoli lepih besedi, prihaja v sklopu gonje, ki hoče diskreditirati osvobodilno borbo kitajskega naroda.
Ziliiacus izstopil iz Britanskega odbora za mir
London, 3. dec. Neodvisni laburistični poslanec Ziliiacus je podal ostavko na svoje mesto v britanskem odboru za mir. V pismu obrazložuje Ziliiacus, da n,i spremenil svojega stališča glede zunanje politike Velike Britanije in ZDA pač pa smatra, da se je izvršni odbor znašel v paradoksnem položaju ko protestira zaradi protikomunistične in protisovjetske hladne vojne, hkrati, pa zagovarja hladno vojno, ki jo vodita Kominform in Sovjetska zveza proti Jugoslaviji.
Etna ponovno bruha
Dne 2. decembra zjutraj je Etna začela nenadoma bruhati. Področja
Gn tani je ob "vnož ju Etne so zavita v
oblake pepela.
Gost steber rdečkastega dima od Sasu do časa meče živo luč v oblake. Nastajajo nova stranska žrela, iz katerih se izteka lava v tri smeri, in sicer v smer Adrano, dva tokova pa v smeri Randazzo. Pri tein nastajajo silne eksplozije. V višini 1650 m se je odprlo novo žrelo in nov tok lave znatnega obsega se vali ob pobočjih vulkana s hitrostjo 2 km na uro. Obširno poljedelsko področje je ogroženo, dri tokove, ki so nastali ob začetku bruhanja ognjenika, je absorbiral nov tok.
Vojna fevdu Guerra al feudo
'
"ti i $»
Šolske oblasti na Koro kem
ra narodujeio kokoške Slovence
Celovec, 3. dec. (Tanjug); Glasilo koroških Slovencev »Slovenski vestnik« piše v zvezi z diskriminacijsko politiko avstrijskih oblasti na Slovenskem Koroškem, da sabotira večina avstrijskih n-Čiteljev zakon o dvojezičnih šolati ter da podpira, denacionalizacijo slovenskega prebivalstva, zlasti pa slovenske mladine. Koroške šolske oblasti sistematično premeščajo slovenske učitelje v nemške kraje, nemške učitelje pa jmšiljajo na slovenske šole.
»Slovenski vestnik' opozarja na dejstvo, da je otrokom koroških Slovencev danes onemogočeno, da bi se učili v šoli v svojem materinem jeziku in poudarja.
Demokratična fronta Slovencev v Italiji protestira protii napadom na slovenske šole v Goriški pokrajini Gorica, 3. dec. Iz Gorice je odpotovala v Rim delegacija predstavnikov slovenske manjšine v Italiji pod vodstvom občinskih svetnikov, članov Demokratične fronte Slovencev v Italiji Andreja Paglavca in Milana Pavlina ter člana glavnega odbora demokratične fronte Slovencev v Italiji Nežice Vižintin. Delegacija bo predložila italijanskemu vladnemu predsedniku De Gnsperiju protestno resolucijo proti poizkusu italijanskih oblasti, da bi uničile slovenske šole v go-riški pokrajini.
da koroške oblasti opravičujejo to stanje s tem. da je baje premalo slovenskih učiteljev. Toda dejstvo je — piše list — da so prav zavedni slovenski učitelji j dane« izpostavljeni šikaniranju zaradi tega, ker vzgajajo učence v ljubezni do materinega jezika in svojega naroda S tem v zvezi navaja list zadevi Eich-holtzerja in Domnika, slovenskih ravnateljev osnovnih šol v Logn in Lobniku, ki so ju koroške oblasti premestile na nemški šoli v Beljak in okolico, ter ugotavlja, da pomeni tako početje nadaljevanje tiste politike, ki so jo nacisti prekinili ob zlomu fašistične Nemčije.
Društvo Francija—Jugoslavija
bo še nadalje delalo na poglobitvi prijateljstva med Francijo in Jugoslavijo
Pariz, 3. decembra. (Tanjug). V Parizu je bil sestanek upravnega odbora Društva Francija-Jugoislavija, na katerem so člani o-dbora, ki so nedavno obiskali Jugoslavijo, podali poročilo o delu društva.
Po sestanku so objavili sporočilo, v katerem upravni odbor poudarja, da bo društvo brez obotavljanja nadaljevalo z utrjevanjem prijaieljstva med francoskim in jugoslovanskimi narodi in da bo posebno podpiralo sodelovanje na kulturnem področju.
-v.-
Guerra al foudo, ta klic odmeva danes po Siciliji in Kalabriji pa tudi na severu, v Padski nižini. Tako imenovana agrarna reforma, ki jo De Gasperijeva vlada že
družbe toda z zelo skromno uporabo me*
hanizacije.
Italijanski listi poročajo zelo obširno
nekaj čas« obljublja, ni' namreč nič dru- | 0 velikem gibanju, ki je zajelo južne gega kot poskus nasuti naivnim ljudem 1 province Italije. Ne da bi čakali na raz-
nekaj peska v oči. l’o tej reformi bi kmetje že v najkrajšem času izgubili tisto, kar bi dobili na osnovi te reforme. Razdelitev zemlje bi prevzeli birokratski organi, v kol eri h ne bi bili zastopani kmetje.
Nekaj desettlsoč bogatih latifundistov na jugu Italije dol - na osnovi zakupnin nad 500 milijonov lir letno, Ta veleposestva fevdalnega tipa so prave male
delifev zemlje, so kmetje sami aačeii delili veleposestniško neobdelano zemljo-Da bi preprečila to, je italijanska vlada-pod pretvezo borbe proti banditizmu na Siciliji, zbrala tam znatne policijske sile-Italijanski progresivni listi poročajo, da glavna nalogu teh oddelkov sploh ni borba proti banditu Giulianu, marveč proti kmetom, ki zasedajo zemljo veleposestnikov, ki jim že zdavnaj pripada.
Naše velike hidrocentrale v malem
Z razstave vodograd benega laboratorija univerze
Pri gradnji hidrocentral v Sloveniji in v ostalih predelih naše države dela na tisoče delavcev, tehnikov in inženirjev. Se preden pa sploh začno graditi hidrocentralo, sodeluje pri zamisli, projektiranju in izdelavi končnih načrtov veliko Število najboljših strokovnjakov. Ti strokovnjaki do potankosti proučijo projekt in ugotovijo njegove dobre in slabe strani. Pri proučevanju projektov se usposabljajo novi strokovni kadri, ki že uspešno rešujejo vrsto zamotanih nalog. Veliko in važno vlogo pri proučevanj\l projektov naših bodočih hidrocentral ima ^odogradbeni laboratorij univerze, člani vodograd benega laboratorija univerze so na razstavi, prirejeni v čast 30 letnice ljubljanske univerze pokazali vse dosedanje delo laboratorija in izboljšave, M bodo gradnje hidrocentral pocenile in jih Bospodarsko izboljšale.
V dvorani vodograd benega laboratorija univerze so naše velike hidrocentrale, kot so Jablanica, Moste, Medvode m dru-
so podaljšali tudi iztočno krilo, tako da bo odstranjeno vrtinčenje vode ob zidovju, ki bi lahko leto za letom počasi izpodjedalo temelje. Model hidrocentrale Medvode so delala iz betona. Do sedaj so delali modele iz lesa, ki pa imajo slabo stran v tem, da pri preizkušanju v vodi menjajo svojo velikost. Slaba stran modelov bo na ta način odpravljena.
V sredini razstavnega prostora je odtočni kanal hidrocentrale Moste takšen, kakršen bo, ko bo zgrajen. Poleg modela hidrocentrale so razstavljeni trije načrti, od katerih pa je prišel v poštev le zadnji, ki so ga Hani laboratorija skupno s projektanti izboljšali. Prvi in drugi projekt sta imela pomanjkljivost v tem, da je voda padala v prepad in imela preoster udarec na podnožje, kar bi razbijalo tla. Po prejšnjih projektih bi voda padala v bazen in šele iz tega v strugo. Po tretjem projektu je tok vode vezan s podnožjem. Voda pada po hidrodinamičnem kanalu, ki ublažuje vodno energijo. Tre-
Del hidrocentrale Moste v miniaturi na razstavi vodogradbenega
instituta univerze
Re, razstavljene v zmanjšani obliki. Naj-večji od modelov na razstavi je model Pregrade in pretočnih objektov naše bodoče velike hidrocentrale Jablanice. Pregrada zabranjuje odtok vode in usmerja vodo po dolgem odtočnem kanalu, kakršnega že grade na gradbišču liidro-ceotrale Jablanice. Na dnu modela so doline, ceste in železniški most, ki l»o ob začetku obratovanja Jablanice odpadel in bodo novega postavili vrhu pregrade. Model, kakršnega imajo na razstavi, nam kaže prvo fazo 35 m visokega stanja vode, ki bo lahko že poganjala dve turbini. Medtem ko bosta obratovali ti dve turbini, pa bodo hidrocentralo še nadalje gradili. Pri proučevanju projekta jabla-niške hidrocentrale so poleg drugih stvari inženirji laboratorija predlagali, dal je potrebno zaradi boljše utrditve in trdnosti graditi zemeljsko pregrado s kombinacijo težkih skal. Prvi načrt gradnje pregrade je bil zamišljen tako, da bi bila pregrada vsa iz zemlje, ki pa bi jo voda Preveč izpodjedala in rušila. Zaradi tega so predlog naših strokovnjakov upoštevali in bodo sedaj gradili kombinirano Pregrado.
Za nekatere hidrocentrale, kakor na primer za hidrocentralo Medvode, napravijo v vodogradbenetn laboratoriju pred-model. Za hidrocentralo Medvode so naredili predmodel v steklenem žlebu. Ko so dobili projekt hidrocentrale, so začeli domnevati, da bi s skrajšanjem podslapja projekt tudi gospodarsko izboljšali. Pred-tnodel je pokazal, da lahko podslapje skrajšajo z gradnjo betonskih odbijačev. Z odbijači bodo vodno silo ublažili, tako da ta ne bo mogla več Izpodjedati beton-skega podslapja. Tako bodo prihranili kub metrov betona. Denar, ki je bil vložen v te poizkuse, je malenkostna
VUAtn  n. 11	•
tji projekt so izboljšali tudi s tem, da so podaljšali srednji nos, ki boljše minerja tok vode. V razstavnem prostoru eo še modeli hidrocentrale Mariborski otok, Vuzenice in drugih
Odsek hidrotehnike je razdeljen na institute industrijske hidrotehnike, gospodarske hidrotehnike, zdravstvene hidrotehnike in eksperimentalne hidrotehnike. Vsi ti, vsak zase proučujejo vprašanja 6 svojega področja dela, v laboratoriju pa izmenjujejo misli in napravijo skupne zaključke.
član instituta industrijske hidrotehnike raziskujejo vsa večja vodna področja, kako bi lahko sedaj ali v bodoče čimbolj izkoristili vodne sile. Zemljevid Slovenije, ki so ga razstavili člani industrijske hidrotehnike, je zaznamovan z večjimi in manjšimi krogi Velikost krogov pove, koliko energije v raznih delih vodnega toka lahko izkoristimo in kje so večje ali manjše možnosti za gradnjo hidrocentrale. če bi hoteli nekje graditi poslopje nek6 industrijske panoge, ki je zainteresirana na vodni sili za svojo porabo, ali bi bilo za njeno obratovanje potrebno zgraditi novo hidrocentralo, lahko da svoje mišljenje že industrijski institut hidrotehnike. Člani instituta so raziskali že vsa vodna področja in tako že vnaprej pripravili ves potreben študijski material za gradnjo novih hidrocentral v Sloveniji. Slušatelji 60 za svoja dfplomska dela izdelali že deset podrobnih projektov bodočih hidrocentral. Med temi kraji so Bregana. Krško, Zidani most, Tacen, Bohinjska Bela, Mavčiče pri Medvodah in drugi. Da so člani instituta to stvar pravilno predvideli, nam kaže že naročilo, da je treba za hidrocentralo Mavčiče izdelati projekt. Za hidrocentralo Mavčiče so izdelani
glavni podatki in bodo kaj kmalu začeli s preiskovanjem,-
Strokovnjaki industrijskega instituta hidrotehnike so tudi proučil že načrt, kako bi dobili po najkrajši poti plovno zvezo z morjem in zvezo Drave z Donavo preko Rabe. če bo v doglednem času prišlo do gradnje takšnih kanalov, bomo imeli za vsa dela že pripravljene osnovne načrte.
Vodogradbeni laboratorij ima v modelnih preizkusih pet naših velikih central. To so Jablanica, Moste, Mariborski otok, Vuzenica in Medvode. Te naše nove hidrocentrale bodo dajale 355.000 k\v električne energije.
Razstavljene so tudi znanstvene publikacije, ki so jih slušatelji poslužujejo. Večino teh publikacij je spisal vodja laboratorija univ. prof. dr. Mile Goljev-šček. Jnstitut eksperimentalne hidrotehnike ima razstavljene različne bakrene priprave, s katerimi merijo pritisk vode.
institut zdravstvene hidrotehnike proučuje naše pitne vode, vodovode, kanalizacijo in drugo. V veliki stekleni posodi je voda rumenkaste barve in delajo poskuse, kako bi jo pripravili do tega, da bi bila pitna. To vodo. bodo izboljšali z zračenjem in tako odstranili velike količine železa, tako da bo lahko nova tovarna koles in pisalnih strojev »Rog« imela pitno vodo. Član instituta tehnik tov. Perkon je z dvema svojima novima proizvodoma institutu dosti pomagal. Izdelal je načrt za magično oko, ki z njim lahko v laboratoriju pri poskusih čitajo dotikanje vode. Po njegovi zamisli in z njegovo pomočjo so izdelali v laboratoriju laboratorijsko centrifugo, kakršne še doslej nismo izdelali pri nas. Centrifugo rabijo za preizkušanje vode. Z njo odstranijo vse najmanjše fine delce, ki jih drugače ne bi mogla filtrirati. Centrifuga deluje s 3500 obrati v minuti1.
Člani instituta so opravili veliko delo ko so proučevali vprašanje ljubljanskega vodovoda. Pri ugotavljanju toka podtalnice so ugotovili, da ljubljansko podtalnico napaja Sava in ne Skaručna, kakor so ugotovili nekateri strokovnjaki pred več desetletji. Ta ugotovitev je pomembna za ljubljanski vodovod zaradi tega, ker voda Skaručne zaradi nekaterih snovi zdravstveno ne_ odgovarja za napajanje podtalnice. Institut se peča še z vprašanji zajezitve Drave in v koliko bi se j spremenil tok podtalnice na področju : Maribora.
Naloge, ki so jih do sedaj opravili člani vodogradbenega laboratorija univerze, so velike Projektantom so poma-
j gali izboljšati načrte v gospodarskem in j znanstvenem pogledu. Tu sp praktično in j znanstveno delo združujeta ki drug dru-I gega izpopolnjujeta. Delo instituta pa bo sedaj nedvomno še dosti uspešnejše, ker imajo za vse poskuse tudi primerne potrebne prostore.
Teden denarnega varčevanja
Kako so v Tržiču pristopili k načrtnemu DENARNEMU VARČEVANJU
Že takoj v začetku, ko je izšla uredba i o ustanovitvi hranilnih blagajn, so se na j pobudo predstavnikov Narodne banke v Tržiču sestali vsi zainteresirani funkcionarji podjetij iz množičnih organizacij, da na skupnem sestanku prediskutirajo uredbo in pristopijo k ustanovitvi hranilnih blagajn po podjetjih. Sama ustanovitev hranilnih blagajn po podjetjih je šla kaj hitro. Zbuditi je bilo treba čut varčevanja pri našem delovnem človeku.
S stalnimi posveti z vsemi predstavniki množičnih organizacij in sindikalnimi j funkcionarji je bil s pomočjo uprave pod- ■ jetij led prebit. Pričele so prihajati prve ! vloge, ki so se potem vsak mesec stopnjevale. Od prvih hranilnih blagajn se je 1 ustanavljanje vse bolj razvijalo in končno zajelo vse delovne kolektive v Tržiču, ' tako da imajo sedaj ustanovljenih osem obveznih hranilnih blagajn in 5 neobveznih hranilnih blagajn. Vse hranilne blagajne tudi delajo. Borba za čim večji uspeh se je pričela zaostrovati. Vsi kolektivi so hoteli biti prvi. Sledila je napoved medsebojnega tekmovanja, kateri kolektiv bo zajel največ članov v krog stalnih varčevalcev na hranilne knjižice. Kratek posvet, najboljša hranilna blagajna dobi prehodno zastavico. Delavska zavest se je širila, svoj višek je dosegla v predpripravah za teden denarnega vaopevanja. Lična, na usnju, umetniško izdela na prehodna zastavica bo krasila na; boljšo hranilno blagajno mesta Tržiča.
Tržiški delovni ljudje se v polni mer: zavedajo, kako velikega je pomena denarno varčevanje za pospešitev našega planskega gospodarstva in s tem tudi boljšega življenja vseh delovnih ljudi. Ponosni so na dosežene uspehe, saj so do sedaj že vključili nad eno četrtino vsega
zaposlenega delavstva v krogu stalnih vlagateljev, med njimi sta kolektiva Tovarna finega pohištva in sindikat^ trgovskih uslužbencev v hranilno varčevanje zajela že 100% zaposlenih, tovarna lepenke pa 98%. Pravijo pa, da prej ne bodo nehali, dokler se vsi delovni ljudje
po podjetjih ne vključijo v krog varčevalcev. Dokazati hočejo, da se z visoko zavestjo, vstrajnim in požrtvovalnim delom da vse doseči.
Za dvig denarnega varčevanja napoveduje KSS Ljubljana vsem KSS*om in OSS-om v Sloveniji tekmovanje
Letos v februarju je izšla uredba, ki predpisuje, da je treba v vseh sindikalnih podružnicaih, kjer je zaposlenih več kakor sto delavcev, ustanoviti hranilne blagajne, ki imajo nalogo, da sprejemajo in izdajajo vloge na hranilne knjižice vlagateljev.
V Ljubljani je 400 sindikalnih podružnic, od teh pa je 138 takih, ki imajo več kakor sto članov. Zato so v teh spomladi ustanovili hranilne blagajne. Po zadnjih poročilih pa je razvidno, da v večini teh podružnic člani ne razumejo velikega pomena hranilnih vlog v socialističnem gospodarstvu.
Sindikalne podružnice v Ljubljani pa se niso zavedale niti razumele pomena varčevanja, sicer ne bi bilo mogoče, da 37 sindikalnih podružnic, in od teh celo največje, kakor so Litostroj, Gradis, Ljubljanske opekarna, papirnica Vevče, Kar-tonažn.a tovarna, Tovarna kovinske galanterije in dTuge nimajo niti enega vlagatelja.
Da bi pospešili in razvili široko agitacijo za dvig števila vlagateljev in ustanovitev novih hranilnih blagajn, je KSS Ljubljana napovedal vsem KSS in OSS v Sloveniji tekmovanje v tednu varčevanja, in sicer:
1. V območju katerega KSS oziroma OSS bo ustanovljenih največ hranilnih blaigajn v podjetjih do 100 ljudi.
2. V katerem KSS bo največji odstotek zajetega članstva v krog vlagateljev na hranilne knjižice svojih hranilnih blagajn.
Evidenco o tem tekmovanju bo vodila republiška komisija pri Narodni banki in ob zaključku razdelila nagrade.
Sindikalna podružnica Tobačne tovarne pa je ob izpolnitvi plana napovedala tekmovanje vsem sindikalnim podružnicam v Ljubljani za dvig števila vlagateljev na hranilne knjižice svojih hranilnih blagajn.
Novatorii in racionalizatorii
v Tovarni avtomobilov
Obnova pristanisc
na Jadranu
Vzdolž vse jadranske obale od Pulja do Ulcinja obnavlja pomorsko gradbeno Podjetje naša pomorska pristanišča, od katerih so bila nekatera v času okupacije skoraj popolnoma uničena.
Najobširnejša dela so izvršili doslej v reškem pristanišču. Popolnoma so obnovili pomola Keršovanija in Ive Lole -Ribarja, delajo pa tudi v reškem petrovskem pristanišču. Obrambne zidove gradijo pri sušaškem valolomu in na pomolu »Prvi majt, s čimer bo prihodnje leto vse reško pristanišče popolnoma obnovljeno.
V šibeniškem pristanišču je popravljena obala pred carinarno, skoro popolnoma obnovljen pa je pomol Vrulje. Večja dela so izvršena tudi na obali Šipada, »ier nakladajo les.
V Splitu so popolnoma obnovili pomol Sv. Duje in Stalinovo pristanišče,
je bilo v sorazmerno kratkem času po dvigu potopljenih ladij obnovljeno za promet. Da bi olajšali pristajanje, tudi večjim potniškim ladjam, bodo pomol Sv. Duje, ki je v središču splitskega pristanišča, podaljšali za nadaljnjih 50 m,
V severnem splitskem pristanišču Bedijo novo obalo, ob kateri bodo lahko Pristajale tudi ladje z največjo tonalo.
Severno pristanišče je tik ob železniški progi Split—Zagreb ter bodo z nje-
govo razširitvijo in modernizacijo napravili velik korak pri razvoju našega pomorskega gospodarstva.
Dela pri obnovi pristanišča v Pločah, ki ga je sovražnik pred svojim umikom miniral, so bila zlasti težka. Delavci so izdelali armirane betonske bloke, dolge 18 m ter težke po 12 in pol tone, s katerimi so popolnoma zamenjali železne konstrukcije ter usposobili pristanišče za promet.
V Črnogorskem Primorju so zgradili pristanišče v Ulcinju, v Baru pa so obnovili valobran tri mesece pred določenim rokom.
Del« pri obnovi in izgradnji pristanišč se razlikujejo od drugih gradbenih del. V pristaniščih gradijo najvažnejša dela pod morsko površino ter mora biti zidar hkrati tudi dober potapljač.
Pri vseh pomorsko-gradbenih podjetjih so uvedli brigadni delovni sistem. Po normi dela sedaj več kot 83% delavcev.
Za izvršitev pomorskih del ima podjetje posebno ekipe morskih potapljačev in plovni park.
Za taka dela ima podjetje stroj, s katerim 8 do 10 m pod površino vode prebijajo do 8 m debel sloj kamna.
Po dosedanjih uspehih bo izpolnilo podjetje letni plan pred rokom.
Novatonetvo in raciona lizatorstvo se je začelo v Tovarni avtomobilov v Mariboru leta 1946, Leta 15*17. pa je že delovala komisija za iznajdbe in racionalizacije pri sindikalni podružnici- V začetku je komisija stvar vzela zelo široko ter se ukvarjala tudi z najmanjšimi prihranki v produkciji. Sami so si sestavili pravilnik o registriranju in nagrajevanju novator-skih in racionalizatorskih predlogov. Z delom komisije so se pojavile tudi napake, kot na primer ta, da racionaiiz-ator-jem in novatorjem niso podeljevali udarniških izkaznic in popularizacija ni bila zadovoljiva..
Z vse večjimi nalogami delovnega kolektiva TAM je bilo nujno preusmeriti tudi delo krožka novatorjev in racionali-zatorjev. V oktobru preteklega leta je bil v sklopu Ljudske tehnike formiran krožek novitorjev in racionalizatorjev. Kljub nekaterim napakam je opravil krožek častno delo z uresničitvijo velikega števila predlogov za pospeševanje in izboljšanje proizvodnje. Predlogi tovarišev Preloga, Kadrijana, Smeha, Ketlerja, Breznika. Paškulina ter še mnogih drugih racionalizatorjev in novatorjev so prihranili skupnosti čez sedem milijonov dinarjev. Samo v prvih osmih mesecih tega leta so nova tor ji s 6 predlogi prihranili en milijon dinarjev, racionaliza-torji pa 3,872.000. To so lepi uspehi, vendar bi bili Lahko še znatno večji. Tako je že od vsega začetka bila pomanjkljiva povezava racionalizatorjev in novatorjev s tehničnim vodstvom. Nadalje na delo v obratih tovarne in s tem tudi na delo novatorjev škodljivo vpliva pogosto spreminjanje delovnih nalog odnosno direktiv.
So tudi primeri, da Glavna direkcija avtomobilske industrije v Beogradu zavrača novatorske in raoionalizatorske predloge, ker jih tehnično vodstvo ni dovolj obdelalo in obrazložilo. Tudi vprašanje nagrajevanja novatorjev in racionalizatorjev ni pravilno rešeno. Za 4,872.000 dinarjev prihrankov v letošnjem letu 60 novatorji in racionalizatorji prejeli nagrad za 81.000 dinarjev, kar znaša 1.6% prihrankov za prvih osem ritesecev. Za vse leto bi bil ta odstotek še manjši, da ne govorimo o tem, da so mnoge iznajdbe trajnega pomena ter uporabne tudi za druge tovarne.
Delo novatorjev in racionalizatorjev zavira tudi zavlačevanje proglasitve, še potem ko eo njih iznajdbe priznali že odgovorni ljudje. Kakor je razvidno iz poročila za mesec april, ni bilo progla- . sitve racionalizatorjev in novatorjev na dan 1. maja. Referent se izgovarja v poročilu na odsek za delo pri MLO Maribor, ki je že meseca marca prejete predloge
poslal v prvih dnevih meseca maja nazaj z motivacijo, da jih je treba poslati prej Glavni direkciji v odobritev. Za to pomanjkljivost ne nosi odgovornosti samo omenjeni odsek za delo, ker predlogov ni takoj vrnil, temveč tudi personalni oddelek tovarne in sindikalna podružnica, ki bi tudi morala vedeti za postopek pri pro-glašanju.
Že prej je bil naveden približen prihranek novatorjev in racionalizatorjev v teh treh letih. Kakšen pa bi bil ta prihranek. oe bi v\si predlogi bili pravočasno rešeni in uresničeni?! Brez dvoma, da bi naši skupnosti bili prihranjeni težki milijoni in drage devize. Poleg tega tako delo ne dviga morale naših novatorjev in racionalizatorjev in jim ne daje podpore za nadaljnje delo. So že znaki, ki kažejo, da je uprava tovarne začela stvar jemati resneje, posebno sedaj, ko vodi biro za pospeševanje proizvodnje dnevno skrb o veeh problemih iznajdb in racionalizacij. Naloga samih novatorjev in racionalizatorjev pa je, da s kolektivnim delom v svojem krožku rešujejo naloge načrtneje in vztrajneje in pritegnejo tudi udarnike in najboljše delavce.	A.	N.
Pred popisom jesenskih posevkov
po velikostnih skupinah
Od 4, do 19. decembra bo po vsej Sloveniji popis jesenskih posevkov po velikostnih skupinah. Ta popis je izredne važnosti ea ustvaritev točne evidence v kmetijstvu, ki lahko edina omogoči pravilno izvajanje odkupov in odstrani dosedanje pomanjkljivosti. Zaradi tega, ker imamo za seboj izkušnje komaj preteklega popisa:, lahko popis po velikostnih skupinah izvedemo temeljitejše in z mnogo manjšimi slabostmi in nepravilnostmi. Prav gotovo je bila ena osnovnih slabosti že izvršenega popisa jesenskih posevkov ta, da pri njem množične organizacije skorajda niso sodelovale in da se je zaradi tega opravljal na uradniški, birokratski način. Popis so izvrševali iz pisarn IiLO in zaradi tega mnogi podatki tudi niso bili popolnoma točni, posamezni špekulantski elementi pa so izkoristili lak pisarniški način popisa za utajo dejanske količine posevkov. Vse take in slične napake in slabosti je treba pri sedanjem popisu jesenskih posevkov po velikostnih skupinah odpraviti.
Popis jesenskih posevkov po velikostnih skupinah sovpada z neposrednimi pripravami na volitve v krajevne ljudske it ..	,	.	, ,	odbore.	Zaradi	tega	ga je tudi treba iz-
V marjDOrSkl oblast! SO Zgradili koristiti in po izvršenih obveznostih ocenjevati delo posameznih KLO, kakor tudi odbornikov in kandidatov. Kdor ne izvršuje svojih obveznosti do skupnosti in države, in kakor nam kažejo dosedanji podatki, so to pretežno kmetje z večjimi površinami zemlje, brez dvoma ne bo zastopal v ljudskem odboru interesov delovnega ljudstva, marveč bo skušal svoj položaj izkoriščati v svoje osebne špeku-lantdce namene. S takimi ljudmi pa bo naše ljudstvo tudi tokrat pravilno obračunalo, razkrinkalo jih bo kot špekulante in škodljivce. Popis jesenskih posevkov po velikostnih skupnostih pa ima tudi izredno važno gospodarsko ozadje. Na osnovi točnih podatkov o posejanih površinah bomo dobili temeljno osnovo za pravilno izvršitev pomladanske setve.
nadaljnjih 7 zadružnih domov
Tekmovanje pred 29. novembrom je poživilo tudi v mariborski oblasti gradnjo zadružnih domov. V zadnjih dveh mesecih je tu delo tako napredovalo da na 40 domovih betonirajo temelje, na 10 zidaijo nadstropja, 2 krijejo; v surovem stanju pa je dograjenih 55 domov. Pred tekmovanjem je bilo popolnoma gotovih 22 domov, do 29. novembra pa so do-gotovili nadaljnjih sedem domov.
Člani OF mariborske oblasti 60 delali na zadružnih domovih 38,400 ur, AFŽ 8212, LMS 8193 in sindikati 4350 ur Med posamezniki se je najbolj odlikoval zidarski mojster Zakušek Drago, ki je na zadružnem domu v Kamnici delal 600 ur.
Društvo inženirjev in tehnikov »DIT« v Mariboru vabi vse člane, novatorje in raeionalizatorje na
OBLASTNO KONFERENCO INŽENIRJEV IN TEHNIKOV
ki se bo vršila v nedeljo, dne 4. decembra 1949 ob 10. uri v kazinski dvorani v Mariboru, Slomškov trg v SNG. Dnevni red: Dopeldne ob 10. uri konferenca. Za vse udeležence se bodo popoldne predvajali najnovejši tehnični filmi. — Po predstavi otvoritev novih društvenih prostorov v Vetrinjski ulici 16/1.
Stev. 280. I
- ,-r---
Pred volitvami v krajevne tiudske odbore
Kjer so odborniki prvi. tm fc uspeh nafvcCfl
O	Čepincih govorijo na okrajnem frontnem odboru, na odseku za delo in drugod Če pa se pogovor suče o Čepincih, omenjajo tudi ime Korpič. Korpič je tisti, na katerega se obračajo vaš Jani po nasvete, predsednik vaškega odbora Fronte, predsednik kmetijske zadruge in kar je najvažnejše, zgleden predsednik kra jevnega ljudskega odbora.
*
Našel sem ga v pisarni krajevnega ljudskega odbora. Ta pisarna je v novo-dograjenem zadružnem domu.
»Z vseh teh hribov,< je zamahnil okrog sebe, »prihajajo sem in vsem je enako daleč. Dom postaja središče vasi že v prvih dneh,< mi je povedal.
Našel sem ga sredi dela. Žene in dekleta in možje so bili v pisarni in Korpič j* vsakemu kaj pojasnil. Nisem ga hotel motiti in čakal sem, da ljudje odidejo. Ljudje pa so prihajali in nič manj jih ni hotelo biti. Korpič je mirno opravljal svoje delo in videli je bilo, da pričakuje, da mu povem, kaj hočem.
Najprej me je peljal v dvorano zadružnega doma.
»Kako se vam dopade?< je spraševal. »Lepša je od one v Soboti!« je ponosno pribil.
Pa tudi je. Prostorna in okusna z lepim balkonom. V njej je prostora za 500 sedežev. Prostor za oder so v zadnjih mesecih prizidali. V ozadju nad balkonom pa so pustili odprtino.
»Tam zadaj je sobica za kino-apara-turo. Obljubljena nam je.<
Čudno se sliši tukaj beseda: »kino«, ko pa ni elektrike in je vas tako daleč od mesta, celo od dobre ceste. Čepinoaoi pa bodo tudi to težavo prebredli. Tudi to je Korpičeva zamisel. Pojasnil mi je, kako so si zamislili tukaj kino:
»Na motorni pogon in na dinamo. Pri vhodu v klet smo zazidali primeren prostor.«
Ta dom so nameravali opremiti samo na znotraj do 29. novembra. Tak je bil načrt, pa so ga presegli. Tako je bilo tudi lani: dom je bil v najkrajšem Času dograjen v surovem stanju. Zdaj pa so ga veliko pred časom zgradili popolnoma. Za nagrado bodo sprejeli knjižnico, kajti vse točke tekmovanja, ki sta ga razpisala ministrstvo za kmetijstvo in IOOF Slovenije, so ne samo dosegli ampak presegli.
»Lani smo se nekaj dni pred pričetkom gradnje na tem mestu sestali in sklenili, da bomo dom gradili, rastla je še trava tod,« mi je pojasnil.
Tako dela jo v Čepincih. V drugih KLO pa se vedno izgovarjajo na to, da nimajo primernih prostorov in da zaradi tega ne morejo imeti rednih sestankov. Pripomnil sem, da je bila pač dobra uprava za
j gradnjo zadružnega doma. Pa se mi je
I	zopet nasmehnil:
j _ »Nismo imeli posebne uprave za gradnjo zadružnega doma. To delo je uspešno izvršil krajevni ljudski odbor. Sicer pa tudi frontni odbor ni ločen od krajevnega ljudskega odbora 1 Redno ee sestajamo in skupno izvršujemo gospodarske in politične naloge. Sicer pa je pet članov krajevnega ljudskega odbora tudi v frontnem odboru.«
Vsi prostori v zadružnem domu so okusno opremljeni. Vse so dobro predvideli in vsak kotiček bo pravilno izkoriščen. Imajo sobo za seje, za knjižnico in čitalnico, sobo za tujce, prostore za kmetijsko zadrugo, za krajevno gostilno, prostor za pisarno KLO-ja, za pisarno kmetijske zadruge, pod odrom pa bodo uredili mizarsko delavnico, katero predvideva KLO v prvih mesecih prihodnjega leta. Prav tako so mislili tudi na kovačnico, ki bo pričela z delom prav tako v prihodnjih mesecih.
*
»Vsi člani krajevnega ljudskega odbora razen dveh so naredili v tem letu po devetsto prostovoljnih delovnih ur. dva pa po šeststo. Prav tako tudi člani frontnega odbora po šeststo ur,« je pojasnil Korpič.
»Pa to je več kot dva in pol meseca delal« sem se začudil po kratkem preračunavanju.
»Da. tako je,« je z nasmeškom prikimal. »Pri gradnji pa so sodelovali vsi vaščani, predvsem pa vse množične organizacije.«
KLO Vuča gomila, kjer je okrog 120 hišnih številk, je vsega samo 14 člaijov Fronte. V Čepincih pa je 70% vseh prebivalcev včlanjenih v Fronto, to je 14-0 ljudi. Prav tako je vsa mladina vključena v mladinski aktiv in tudi organizacija žena je delavna. Korpič mi je, kot je pač njegov način, kratko in jedrnato pojasnil.
»Odbor mora začeti, potem pa vse uspe!«
Frontovci so pri gradnji zadružnega doma naredili 45.222 prostovoljnih delovnih ur. To pomeni, da je posameznik naredil povprečno 300 ur. Vsak odbornik KLO po tem takem dvakrat toliko. Že to je lep primer. Samo KLO in odbor Fronte sta dala za gradnjo doma 9.600 prostovoljnih delovnih ur. Mladina 2000 in AFŽ 1000.
»Pa pri odkupih?« me je zanimalo. »Tudi tam je prav tako. Člani krajevnega ljudskega odbora oddajajo prvi. Izvršujemo jih pravočasno in presegamo. Lani smo oddali en vagon krompirja več.
Vedel sem. da je bilo v letošnjem letu pri ocenitvi hektarskega donosa in odkupu žit precej narobe v soboškem okra-
ju, zato me je zanimalo, kako je bilo z odkupom žita, pa sem slišal istj odgovor:
»Prav tako! Kar je bilo napak jih je rešil odbor.«
Nisem se prevaril. Napake so bile pri hektarskem donosu. Tako je krajevni ljudski odbor pravilno znižal hektarski donos Gostonj Nikoli, kateremu je bil odmerjen donos 1400 kg na hektar, a je bil donos le 900 kg na hektar. Slično so postopali tudi pri drugih, kjer je bilo ugotovljeno, da lastniku nebi ostalo ničesar, če bi šli po odmerjenem donosu. Dvema pa, ki nista hotela izpolniti obveze pa je KLO izdal odločbe.
»In kako je z delovno silo?« sem z zanimanjem vprašal. Pa je odgovoril:
»Odvišne nimamo, ker so že vsi odšli v industrijo preden se je sprožilo večje povpraševanje oziroma akcija zbiranja delovne eile. Tudi v gozdne frontfle brigade in ostale frontne brigade smo dali svoje frontovce.. Tudi v tem smo presegli plan.«	'
Vedno z večjim zanimanjem sem opazoval tega vzornega predsednika. Zanimalo pa me je še nekaj: kako to, da tukaj še vedno ni obdelovalne zadruge in že sem pomislil, da se jim je, če nikjer drugje, pa tukaj zataknilo. Ko sem pa načel vprašanje pa je brez pomisleka odgovoril:
»Spomladi bo. Sicer čakajo naši ljudje, kdaj bodo za industrijske delavce dograjena stanovanja, da se potem preselijo za vedno z družinami v industrijske kraje, pa bo vseeno že spomladi tudi pri nas zadruga.«
V	tej vasi je pač tako. Veliko je ljudi in malo zemlje. 57 jih je v skupini, ki imajo zemljo samo za ohišnice. Korpič pa je po tem, ko je prej govoril z vaščani, preračunaj, da bo ekoraj polovica od teh odšla v industrijo. Kljub temu bo v Čepincih še vzorna kmetijsko obdelovalna zadruga in krajevni ljudski odbor bo v svojem delu zabeležil novo pomembno zmago.
*
Tako dela ljudski odbor v čepincih. Vsi partijci te celice so zgled ostalim in vsi so zato funkcionarji. Ljudje pa jim zaupajo, kar dokazuje njihovo delo in delovni uspehi.
. Takšen je najboljši krajevni ljudski odbor v soboškem okraju. Na predvoljv-nem sestanku, ki je bil pred dvema tednoma in katerega se je udeležilo 98% volivnih upravičencev, so to zaupanje potrdili, s tem, da so soglasno sprejeli kandidatno listo, kjer je kandidiral ves stari odbor s še štirimi novimi člani, med katerimi so tudi tri žene.
Naloge volivnih odborov pri volitvah v KLO
V	nedeljo 11. 12. 1919 bodo v prvi skupini okrajev volitve v krajevne ljudske odbore. Zato je nujno potrebno pregledati, če so vse priprave na volitve že izvršene.
Sestava in imenovanje volivnih odborov. Na osnovi zakona ima vsaka volivna enota svojo volišče, za vsako volišče pa 6e postavi posebni volivni odbor. Voliv-ne odbore imenuje okrajna volivna komisija na predlog pristojnega KLO. Volivni odbor je sestavljen iz predsednika in dveh članov, vsi pa imajo namestnike. Pri organizaciji volišč je treba skrbeti, da so volišča ljudstvu čim bližja. Volivni odbori morajo biti postavljeni in člani o tem obveščeni najpozneje 48 ur pred volitvami.
Delo volivnega odbora na dan pred
volitvami. Na dan pred volitvami se ob 15. uri popoldne zberejo vsi člani volivnega odbora ali njihovi namestniki v poslopju, kjer bo glasovanje ter prevzamejo od krajevnega ljudskega odbora proti potrdilu skrinjice, ustrezno število krogljic, stalni volivni imenik in vse ostalo, kar je potrebno za izvedbo volitev. Člani volivnega odbora se najprej prepričajo, če je vse v redu, na to pa predsednik zaklene skrinjice, odnosno zapečati ustja, tako da je vsaka skrinjici popolnoma zaprta. Nato se postavijo skrinjice kandidatur po istem vrstnem redu, v katerem so bile kandidature potrjene. K vsaki skrinjici da volivni odbor na vidno mesto kandidaturno listo, za temi skrinjicami pa se mora postaviti skrinjica brez liste.
Volivni odbor sestavi o svojem delu zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani. Nato zapre okna, zaklene in zapečati vrata in odredi stražo za poslopje oziroma za volišče.
Vodstvo glasovanja. Na dan volitev se ob sedmi uri zjutraj zbere volivni odbor, odpre volivni prostor in se prepriča ali je vse v redu. Nato odpre predsednik volivnega odbora ustje skrinjic in se o vsem tem zopet sestavi zapisnik, ki ga člani podpišejo. Predsednik razglasi, da se začne glasovanje.
Glasovanje traja v celoti dvanajst ur, to je od sedme ure zjutraj do sedme ure zvečer. Ves čas, dokler traja glasovanje, morajo biti navzoči vsi člani volivnega odbora ali njihovi nampstniki, ki dajejo volivcem vsa potrebna pojasnila in skrbe, da vsak volivec glasuje po svoji svobodni volji. Predsednik volivnega odbora ugotovi istovestnost volivca na podlagi osebne izkaznice, ugotovi nli je vpisan v volivni imenik ter naredi v volivnem imeniku znamenje, da je vpisani glasoval. Nato razloži predsednik ali kak drug član volivnega odbora volivni postopek in mu izroči krogljico, ki jo volivec spusti v skrinjico kandidata, za katerega glasuje. Volivec seže z roko, v kateri ima krogljico, v vse skrinjice po vrsti. Volivec, ki zajadi telesne hibe ne more glasovati
na opisani način, lahko pripelje s seboj osebo, ki odda glas namesto njega. Volivni odbor ne sme odreči glasovanja osebi, ki je vpisana v stalnem volivnem imeniku. 0 vsem poteku glasovanja se piše zapisnik, v katerga se vpišejo vsi važni dogodki. Potrebne kurirje za poročevalsko službo naj da na razpolago frontna organizacija.
Ugotavljanje volivnih rezultatov. Ko je glasovanje končano prešteje volivni odbor neporabljene krogljice in jih shrani v posebno vrečico, ki jo zapečati. Po ugotovitvi skupnega števila oddanih glasov, začne volivni odbor odpirati skrinjice in šteti glasove. V zapisnik 6e z besedami vpišo številka skrinjice, kandidata oziroma kandidatne liste in z besedami število krogljic, ki so bile v skrinjici. Vsi člani odbora in zaupniki kandidatov oziroma kondidatnih list se nato podpišejo. Ko je končano štetje krogljic v vseh skrinjich ee zapisnik zaključi in ga podpišejo vsi člani odbora, pod podpisi pa se pritisne pečat KLO.
Ko je to delo končano, razglasi predsednik volivnega odbora javno pred vo-livnim poslopjem, koliko glasov je dobil vsak kandidat oziroma kandidatna lista. Nato zapisnike skupaj s potrdili tistih volivcev, ki so glasovali s potrdilom, da so vpisani v drugi volivni enoti, volivni imenik In seznam glasovalcev zapečati v poseben omot. Omot z volivnimi spisi se pusti v volivnem prostoru, ki se zaklene m odredi straža kakor prejšnji dan.
Delo volivnega odbora na dan po volitvah. Naslednji dan odpro člani volivnega odbora volivni prostor, se prepričajo ali je vse v redu in sestavijo zapisnik. Predsednik volivnega odbora odnese omot, ki obsega volivne spise, okrajni volivni komisiji.
Volivni odbor in njegovi člani uživajo posebno zaščito zakona. Razžalitev volivnega odbora ali kakega njegovega volivnega člana ee šteje za razžalitev volivne osebe. Člani volivnega odbora so kazensko odgovorni, če zlorabljajo svoj položaj, vplivajo na svobodo volivcev, če dopustijo, da gliasuje nekdo, ki ni vpisan v volivnem imeniku, da glasuje nekdo na tuje ime itd. Člani volivnega odbora so tudi kazensko odgovorni, da pridejo ob določenem času na določena mesta, ali da brez upravičenega razloga zapustijo svoja mesta.
Vest iz Pregari j
Da bi naši delovni ljudje čimbolj poudairilli velik pomen volitev v krajevne ljudske odbore, so na predvodivnih sestankih marsikje »prejeli pomembne obveznosti, ki jih bodo v korist svojih krajev izvršili! že pred volitvami ali pa na dan volitev.
Med drugimi krajii so mladinci tudi v Progarju na Primorskem na predvolivnem sr^tnnku sklenili, da jih bo šlo 44 na delo pri gradnji Nove Gorice.
PISATELJI, mladina bi rada iger
Če moremo kje govoriti o siroma-ščini našega književnega ustvarjanja, potem je brez dvoma res, da smo siromaki, ko gre za pisanje iger za naš mladi in najmlajši svet. Sreče s to zvrstjo dramatike prav za prav nikoli nismo imeli. Naši pesniki in pisatelji, od Levstika do Zupančiča, so ustvarili klasična dela za mladi 6vet, naj bo govorica o pesmi' ali o prozi (»Martin Krpan«), edino, kar se igre tiče, se nas drži zla sreča že od Stritarjevih čaisov.
Zakaj je pri nas ta že od nekdaj tako, zato bi lahko našteval; vrsto vzrokov; gotovo bo eden poglavitnih to, da nismo imeli' poklicnega otroškega ali mladinskega gledališča. Pri kakšni pesmi je kratka pot od ustvarjalca do bralca, vmes je samo tisk, za igro pa je potrebno več: mrtvo črko mora zamenjati živ soustvarjalec, igralec. S temi zadevami pa se ni začel pri nas še nihče resno ukvarjati. Brez dvoma bi poklicno gledališče za mladino močno vplivalo tako na kvantiteto kakor tudi na umetniško kvaliteto te zvrsti dramatskega ustvarjanja; hkrati’ pa bi tako poklicno gledališče dvignilo umetniški nivo mladinske igre. Brez osrednjega poklicnega gledališča za mladino pač ne moremo govoriti ne o kulturi igranja in do neke metre tudi ne o pisanju igre za otroke. To zadevo s poklicnim gledališčem gotovo ne bo težko rešiti v naši socialistični domovini.
Drugo so igre same. Gotovo ni ni-kaikšnih objektivnih vzrokov, zakaj ne bi naši književniki, ustvarjalci kvalitetne mladinske pesmii in proze, ustvarili kvalitetno igro za mladi svet. Sele umetniško književno delo bo izpodkopalo nekvalitetno plažo, s katero se morajo prečestokrat mrcvarita otroci. Koristi od takšne plaže pač nima mladina nobene.
Mladinska založba je v zadnjih letih razpisala več natečajev za mladinsko igro, ali' večina teh natečajev ni uspela. Kajti tisti, ki' bi bili edini in v prvi vrsti poklicani, da rešijo krizo naše mladinske dramatike, niso sodelovali alf pa so vsaj 6kopo sodelovali. Iger, ki 60 prihajale na natečaj, niso pisali naši' dramski pisatelji, ampak so 6e lotevali pisanja iger za otroke po večini netalentirani pisci, ki sta jim bila suha didaktika in vzgojni vatel prečestokrat edina budnika pri pisanju.
V	takih suhih letih so si pionirji po šolah in učitelji' ter mladinci po aktivih večkrat pomagali sami, prepisovali so stare oguljene času neprimerne in nekvalitetne tekste ali pa pisali sami' igre, kakor so vedeli in znali-Po svoje si je pomagala tudi mladinska založba. Pri tiskanju novih del 6e je moralo z izjemo nekaj del skoraj vedno zatisniti oko, naj se je tikalo ocenjevanja oblikovne ali vsebinske plati', ali pa se je segalo poleg domače tvornosti, ki je bila vedno pičla, po prevodih. Vrsta teh prevodov je po eni strani mašila vrzel domače neustvarjalnosti, na drugi strani pa je hotela pokazati na nekaj primerih, kakšna je mladinska dramatika drugod.
Vse to je bil 6eveda izhod v sili-Zdaj pa gre zato, da se prebrodi kriza naše mladinske dramatike. Naši otroci, naša mladina, bodoči graditelji' socializma, potrebujejo Iger, ki bodo pomagale graditi iz njih kulturno i® etično visoko vzgojene državljane. Vseeno je, ali je to pravljična igra, ali je igra, v kateri nastopajo živali, ali je igra z zgodovinsko ali sodobno problematiko našega mladega sveta, foto velja seveda tudi' za lutkovno igro. Skratka, pisatelji, naša mladina bi rada iger!	Ivan	Potrč
V ZAGREBU SO ODPRLI MESTNI MUZEJ
V počastitev/ Dneva republike so odprli v Zagrebu mestni muzej. Svečane otvoritve muzeja so se udeležili predstavniki ljudske oblasti, številni javni in kulturni delavci mesta Zagreba.
Glavno mesto Hrva-tske je imelo tudi prej svoj muzej. Ta muzej je nastal že leta 1906 iz neke majhne privatne zbirke, vendar se vse do osvoboditve, polnih 45 let, ni dosti storilo za njegovo ureditev. Številne njegove zbirke so bile v kleteh, kjer so se zaradi vlage kvarile, tiste pa, ki so imele svoj prostor v muzeju, so bile breznačrtno razstavljene.
Obnovljeni mestni/ muzej je dobil sedaj primerno in udobno poslopje, ki se bistveno razlikuje od prejšnjih. Vse to omogoča, da današnji zagrebški muzej nudi obiskovalcu resnično 6liko nastanka in razvoja mesta med najvažnejšimi razdobji njegovega življenja, socialnega, ekonomskega, upravnega, političnega in kulturno-umetni-škega, zlasti pa so naglašeni socialno-gospodarski momenti, katerim se prej ni' posvečala nobena skrb.
V muzeju je zelo zanimivo prikazan razvoj Zagreba od nekdanjega mesteca in Kaiptola d<> razvitega središča v 18. stoletju, to pa z reprodukcijami starih listin in pisanih doku-
mentov, ki' govore o življenju zagrebških prebivalcev.
Oalitki starih portalov, stebrov in spomenikov, originalna vzorci cehovskih zastav in grbov, vse to je kronološko povezano in izpopolnjeno z ob; sežnimi legendam!, skicami, zemljevidi in slikami. Razstavljena je spomenica ostrogonskega nadškofa iz leta 1234, v kateri prvič objavljajo ime Zagreba, dalje zlata bula Andreja H-* iz leta 1232, s katero je dobilo mestece stopnjo kraljevskega svobodnega me-s fevdalnimi privilegiji.
J' nnzeju je tudi najstarejši zagrebški grb iz 14. stoletja, odlitek dela portala cerkve sv. Marka, originalni stari krstni kamen iz zagrebške katedrale itd.
Zelo zanimiv vzorec v m ,Ue^ zbirki je originalna klop za mučenje, bič in sramotna maska iz 16. stoletja* ki' govorijo o takratnem sodstvu oziroma izvajanju kazni.
Iz razstavljenih dokumentov se vidi, da je imel Zagreb 1742. leta skupno 5600 prebivalcev, zagrebške ulice pa so v tem stoletju prvič dobile imena.
Sedanja ureditev muzeja ni do; končna in dovršena. Muzej bodo tudi' nadalje izpopolnjevali, da bi nudil najpoi>olnejšo in pravo sliko življenja glavnega mesta Hrvatske. (Tanjug)
Uredba o podpori za otroke delavcev in nameščencev
— Gospod Paničar, še ena panična vest — za Vasi Mladina našega kraja gre na prostovoljno del*,
Da bi izpolnila ustavno določbo o posebni zaščiti mater, otrok in družin na splošno, je izdala zvezna vlada tudi uredbo o gmotni podpori za otroke delavcev (nameščencev) in uslužbencev,-
S to novo uredbo o zaščiti družin delavcev, nameščencev in uslužbencev jim država zagotavlja posebno gmotno podporo za otroke, in sicer v obliki podpore za novorojenčkovo opremo, podpore za zboljšanje prehrane matere in novorojenčka ter v obliki stalne denarne do*-klade za otroke in enkratne denarne podpore družinam, ki imajo več otrok.
Do vseh teh vrst podpore imajo pravico tisti delavci, uslužbenci in nameščenci, ki so zaposleni najmanj šest mesecev pred otrokovim rojstvom ali skupaj 18 mesccev v zadnjih dveh letih. Stalna denarna doklada za otroka se izplačuje ne glede na trajanje zaposlitve. Če se rodi hkrati več otrok, ima družina pravico do podpore in doklade posebej za vsakega otroka.
PODPORA ZA NOVOROJENČKOVO OPREMO
Podpora za novorojenčkovo opremo znaša 2000 din. Izplača se praviloma mesec dni pred rojstvom na podlagi potrdila organa zdravstvene službe. Če se podpora ne dvigne pred rojstvom, se lahko dobi po rojstvu na podlagi potrdila pristojnega matičnika.
Za vsakega novorojenčka je zagotovljena celotna oprema tekstilnih in sanitarnih potrebščin, ki so potrebne za higiensko oblačenje in nego otroka v prvih šestih mesecih,
DOKLADA ZA ZBOLJŠANJE PREHRANE MATERE IN OTROKA
Da bi dobila podporo za zboljšanje prehrane matere in novorojenčka, bo prejemala vsaka žena — delavka, uslužbenka, nameščenka med vsem porodniškim dopustom in Se tri mesecc potem po 600 din mesečno. To doklado bo prejemal tudi vsak delavec, uslužbenec in nameščenec za 6vojo ženo, če ni zaposlena.
Razen denarne podpore ob rojstvu
otroka, pilspevka z ' plenice in r.iesečne doklade 600 din je cdvldeno, <!n bodo vsi otroci delavce., uslužbencev In na-
meščencev do šestega .meseca prejetpali razen splošne zagotovljene preskrbe dodatno preskrbo v živilih, ki so potrebna za pravilno prehrano in nego otroka, Dodatne obroke bodo dobivali po cenah/ po katerih dobivajo tudi redne obroke.
NOVE DOKLADE ZA OTROKE
Vsakemu delavcu, nameščencu in uslužbencu pripada po tej novi uredbi za vsakega otroka, k[ ga vzdržuje, doklada v stalnem mesečnem znesku, in sicer za enega ali dva otroka po 175 din zn vsakega otroka, od 3 do 6 otrok po 250 din, od 6 do 8 otrok po 350 din in za V in več otrok po 500 din za vsakega otroka,
Ta doklada se bo izplačevala za vsakega otroka, rojenega v zakonu ali izven zakona, za adoptiranega otroka, vnuka, pastorka in tujega otroka brez staršev, in sicer redno do izpolnjenega 17, leta, za otroke, ki se šolajo, pa naj' ■dalje do 23. leta.
PODPORA DRUŽINAM Z VEČ OTROKI
Delavcc, uslužbenec in nameščenec, ki ima dva ali več otrok, bo prejel odslej ob rojstvu tretjega oziroma vsakega naslednjega otroka še enkratno denarno podporo: če ima živa dva otroka, ob roi' stvu tretjega otroka 3000 din, če ima tri žive otroke, za novorojenega četrtega otroka 4000 din, če ima štiri žive otroke bo prejel zn petega otroka 5000 din, čc ima pet živih otrok, za šeslega otroka ' če jih ima šest, za sedmega 7000 din, če ima sedem živih otrrtk. za osmega 8000 din, če ima osem živih otrok, za devetega 9000 din, če ima devet živih otrok, zn desetega in vsakega
nadaljnjega po 10.000 din
Za prejemanje te podpore sc rsS'1'' najo v celotno število otrok tudi adopti' rani otroci, za adoptiranega otroka p® se smatra samo otrok delavca, uslužbenca in nameščenca.
Uredba predvideva za uveljavljeni® teh pravic lahek in hiter postopek, tako da ne bo pri izplačevanju nobenega **' vlačevanja.
Kakor vidimo, je tudi ta najnoveišj' uredba nov ukrep v vrsti ukrepov, ki i“’ je storila vlada FLRJ, da bi naše tial-mlajše, delovne matere in družine n* splošno socialno zaščitila.
Razprava proti bivšim belogardistom-sovietskim državljanom v Sarajevu
Bivši gestapovski agent in organizator nacističnega ,Schutzkora4 Knžko je delal za sovjjetsko obveščevalno službo
in bit povezan s sovieishimi predstavniki v Jugoslaviji
Sarajevo, 3. decembra
Na včerajšnji razpravi zpper ruske emigrante, obtožene, da so med vojno sodelovali z okupatorjem ter po navodilih sovjetske obveščevalne službe zagrešili zločine proti sedanji vladi ter ureditvi v Jugoslaviji, je bil zaslišan obtoženi Aleksej Križko. Križko, ki je organiziral prostovoljski zbor »Schutzkor« iz belogardistov, zagrešil med vojno težke zločine nad jugoslovanskim prebivalstvom ter sodeloval skupno z Nemci v borbah proti NOV, je skušal zanikati svoje aktivno delo za ustanovitev zbora. Zato je bilo treba večkrat zbrati izpovedbe, ki so jih dali obtoženi Križko in njegovi soudeleženci v preiskavi. Pod težo teh jzpovedi je Križko končno priznal, da je imel glavno vlogo pri ustanovitvi tega zbora.
KRIŽKO JE ORGANIZIRAL »SCHUTZKOR«, KER JE ŽELEL UNIČENJE SOVJETSKE OBLASTI • IN SOVRAŽIL PARTIZANE
Svojo propagando za ustanovitev »Schutzkora« skuša Križko pred sodiščem opravičiti z naivno trditvijo, da ni bila glavna naloga »Schutzkora« borba proti sovjetski oblasti in NOV, temyeč
borba proti Nemcem. Čeprav je priznal, ■ ,	.	.	i	...	 r-----------
da je ustanovil gestapovec Pankratov ta ,	, veleposianištvo oziroma predstavnike
zbor po nalogu Nemcev, je skušal Križ- yeleposlamstva o aretacijah različnih dr-
k	iv	i	i jivv <	.	.	,	73	I13T1AV	k	1	X_ .	_1.	.
o prepričati sodišče, da so hoteli pri-
I Predsednik: »Malo prej ste dejali, da niste agitirali a. vstop v prostovoljski .zbor, zdaj pa pravite, da ste v zasebnih razgovorih svetovali ruskim emigrantom, naj stopijo v ruski prostovoljski zbor Glejte, kako govorite pred sodiščem.
! Ali ste sodelovali z okupatorjem?«
Obtoženi Križko; »Tako je, sem.«
IZ GESTAPOVSKE V SOVJETSKO OBVEŠČEVALNO SLUŽBO
Po osvoboditvi je gestapovec Križko zamenjal svoje naredbodajalce in prešel v službo sovjetske obveščevalne službe. V številnih pismih in poročilih, ki jih je Križko pošiljal po Nehljudovu nekaterim uslužbencem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, je navajal zlagane podatke o 6tanju v državi, o dozdevnem preganjanju sovjetskih državljanov, težkem gospodarskem stanju, lakoti itd. Razen teh poročil je Križko tudi večkrat pozval uslužbenca sovjetskega veleposlaništva Jelisejeva, naj pride v Sarajevo, da bi 6e baje prepričal o »resničnem stanju«.
Predsednik: »Ali ste pozivali Jelisejeva, naj pride v Sarajevo?«
Križko: »V moji navzočnosti je dejal: .Prišel bom čez mesec dni'.«
Predsednik: »Ali ste obveščali sovjet-
padniki tega zbora »priti, čeprav s po močjo Nemcev, na ozemlje Sovjetske zveze, nakar bi pobegnili k Rdeči armadi in z njo nadaljevali borbo proti Nemcem«.
Na vprašanje javnega tožilca, kako je to mogoče, da bi šef Gestapa Heinrich, nemški konzul Gerdesch in drugi gestapovci pripravljali skupno z voditelji ruskih belogardistov belogardiste za odhod v Rusijo, da bi tam stopili na 6tran Rdeče armade, obtoženec ni ničesar odgovoril.
Javni tožilec’ »Kakšne so bile tedaj razmere v Srbiji in sploh v Jugoslaviji?«
Obtoženec:. »Bila je vstaja.«
Javni tožilec: »Ali so Nemci potrebovali 6ile za zadušitev vstaje v Jugoslaviji?«
Obtoženec: »Nisem mislil, da bodo te sile ostale v Srbiji in Jugoslaviji, ker so bile pripravljene za okupirane oblasti Sovjetske zveze,«
Toda pravi nagib, ki je Križka pripravil do ustanovitve »Schutzkora«, se »id.i iz njegove izpovedbe v preiskavi, ko je dejal: »Vodil sem tako agitacijo, ker sem sovražil sovjetsko oblast in želel njeno uničenje.«
Iz izpovedbe Križka, ki jo je dal'med preiskavo, se prav tako jasno vidi, koliko je bilo Nemcem do tega, da se ta zbor čimprej ustanovi.
»Šef Gestapa Heinrich,« je izpovedal tedaj Križko, »je podpiral ustanovitev zbora. Preskrboval je vagone za odhod teh prostovoljcev v borbo. Skupno s Heinrichom je pri tem sodeloval tudi Pankratov, gestapovski agent. Meni se je Heinrich pritoževal in se celo jezil, ker Rusi niso hoteli stopiti v zbor. -Tedaj sem mu rekel, da smo imeli vsi namen stopiti v zbor, ker sem mislil, da gremo vsi v zasedene dele ZSSR.«
Ksenija Komad, bližnja sodelavka obtoženega Križka, je dala v preiskavi tole izpovedbo o delovanju obtoženega Križka: »Tako kakor večina ruskih emigrantov je tudi Aleksej Križko med okupacijo propagiral proti Sovjetski zvezi. Propagiral je pri svojih pridigah v cerkvi. To je splošno znana svar. Ko je leta 1941. izbruhnila vojna, so bili vsi ruski emigranti navdušeni, ker so vsi mislili, da bo nemška vojska okupirala Rusijo in zrušila sovjetsko oblast, mi emigranti Pa se bomo lahko vrnili. Seveda so emigranti pozdravili tudi prihod Nemcev v Jugoslavijo. Ko so Nemci prišli v Sarajevo, se j® začelo govoriti, da se bodo Poleti in jeseni bojevali s Sovjetsko zvezo. Ta, za na6 vesela novica se je hitro razširila v naših krogih. Iz tega se jasno vidi, da so bili vsi ruski emigranti Pripravljeni sodelovati in podpirati Nem-ce. Sodelovanje z njimi sem sprejela tudi jaz, o čemer sem govorila že v prejšnjih Zapisnikih, Sodelovanje z njimi je sprejel tudi Aleksej Križko.«
AGITACIJA V CERKVI ZA BORBO PROTI PARTIZANOM
V svoji izjavi je Ksenija Komad nadalje dejala: »Križko je tudi v cerkvi govoril, <la je treba ustanoviti ruski zbor za borbo proti /partizanom in narodnoosvobodilnemu gibanju. Križko je govo-	_______
ril, da je to borba proti komunizmu in poročila, kdaj ste vzpostavili da v tej borbi ni treba gledati na živ- Nehljudovim?«
žaljanov, ki so zagrešili različne zločine zoper naše narode in državo?«
Križko; »Pisal sem Nehljudovu o aretaciji Bernikova. To je bilo oktobra 1947. Pisal sem, da so razen Bernikova zaprli še druge.«
Predsednik: »Ali ste prenašali svojim znancem in svoji družbi vesti, ki jih je oddajala radijska postaja Moskva o Ju-slaviji, recimo o tem, da gre Jugoslavija v ™P.er'alizem, da	se	kulaki na vasi
utrjujejo itd. Ali ste	to	govorili?
Križko: »Govoril sem.«
Predsednik: »Ali	ste	govorili,	da	se
pri nas utrjujejo na	vasi kulaki,	da	gre
Jugoslavija v imperializem?«
Križkov: »Tako kakor je poročal radio, sem govoril tudi jaz.«
Predsednik: »Kdaj se ste povezali s sovjetsko obveščevalno službo?«
Križko: »Bil sem v zvezi z Nehlju-dovim.«
Predsednik: »In s kom je bil povezan Nehljudov?«
Križko: »Nisem vedel.«
Predsednik: »Ali ste pisali Nehljudovu kako pismo?«
Križko: »Da.«
Predsednik: »Ali ste v njem omenili nekega Jelisejeva?«
Križko: »Da.«
Predsednik: »Ali ste vedeli, kdo je Jelisejev?«
Križko: »Vem, da je bil sekretar ali konzul sovjetskega veleposlaništva v Beogradu.«
Predsednik: »Vzdrževali ste zvezo s
po Nehlju-
sami v so-
sovjetskim veleposlaništvom dovu?«
Križko: »Po Nehljudovu, če je bilo kaj potrebno.«
Predsednik: »Ali ste šli vjetsko veleposlaništvo?«
Križko: »Da.«
V svojih poročilih in pismih Nehlju-dovu 6e je Križko posluževal dogovorje-nih besed in šifer, da bi čimbolj prikril jvoje vohunsko delo.
Predsednik: »Če je bil kdo v Sarajevu aretiran, kako ste o tem obvestili Nehljudova?«
Križko: »S šifro.«
Predsednik: »Kako ste se izrazili v šifri?«
Križko: »Obolel je ta in ta.«
Predsednik: »Ali ste obvestili Nehljudova, ko ,6ta bila aretirana Sokolov in Oljševski?«
Križko: »Sem.«
BIVŠI GESTAPOVSKI AGENT KRIŽKO JE SODELOVAL S SOVJETSKIMI PREDSTAVNIKI V JUGOSLAVIJI
Razen z Jelisejevim je bil Križko v zvezi tudi z uslužbencem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu Ivanovim. Že ob njegovem prvem sestanku leta 1946., ki so se ga udeležili Križko in ruski duhovniki iz Subotice in Bele Crkve, so obvestili Ivanova o dozdevnih ovirah, ki jih povzročajo naše ljudske oblasti pri njihovem delu. Prav tako je imel Križko stike z drugimi sovjetskimi predstavniki. Tako se je povezal leta 1947. z oficirjema sovjetske obveščevalne službe Fjo-dorovim in Lovjaginom
Predsednik: »Kdaj ste začeli dajati
zvezo z
Ijenje. Govorili smo, da bodo Nemci okupirali Sovjetsko zvezo in da mora komunizem propasti. 0 tem smo se raztovarjali z navdušenjem, ker smo bili sovražniki komunizma, zlasti pa smo se razgo-virjali o zlomu partizanov kot nosilcev komunizma v Jugoslaviji, o tem, da so naši sovražniki in da jih bodo Nemci '»ničili.« Predsednik je nato prebral tole izpovedbo, ki jo je dal obtoženi Križko v preiskavi:
»V zasebnih razgovorih sem svetoval Tuskim emigrantom, naj stopijo v prostovoljski zbor. Tako so stopili po mojem nasvetu v zbor Nikolaj Samarski in njegov sin Aleksander, Gligorijev in njegov sin Georgij, ki sta se povezala z nfmškimi silami na zapadu, pa tudi števni drugi, katerih imen se sedaj ne spominjam.«
Predsednik: »Ali ste to izjavili?« Križko: »Morda sem rekel.«
skega veleposlaništva, naj posreduje, da bi se dozdevno težko stanje sovjetskih državljanov zboljšalo.
Vsa ta poročila so pozneje uporabili v celoti za protijugoslovansko gonjo Sovjetske zveze zoper našo državo, Tako n. pr. je pisal Križko v nekem pismu Nehljudovu: »Gospodarsko stanje v Bosni, zlasti v Sarajevu, je obupno in vlada splošna lakota.« Isto je povedal Križko ustno Nehljudovu, ko je ta prišel v Sarajevo, da bi imel predavanje o položaju cerkve v Sovjetski zvezi. Razen tega je Križko v svojih poročilih govoril tudi o odpadniških tolpah, splošni negotovosti v državi itd.
Predsednik: »Ali ste govorili to?«
Križko: »Morda sem govoril.«
Javni tožilec je nato prebral številna pisma, ki jih je pošiljal obtoženi Križko od leta 1946. pa do svoje aretacije po obtoženem Nehljudovu tajniku sovjetskega. veleposlaništva Pavlu Jelisejevu. Iz teh pisem se jasno vidi zveza obtoženega Križka s sovjetsko obveščevalno službo. To je samo del pisem, ki so jih našli pri obtoženem Križku ob njegovi aretaciji. Drugi del pisem je v sovjetskem veleposlaništvu pri Jelisejevu in Ivanovu.
Tako je s pismom, ki ga je pisal oktobra 1948, poročal o dozdevnih preganjanjih sovjetskih državljanov iz političnih razlogov. V pismu z dne 25. marca 1949 je sporočil o aretaciji Georgija Oljšev-skega in Petra Sokolova. V pismu z dne 7. decembra 1947 je poročal o ustanavljanju oboroženih tolp v Bosni.
V številnih pismih je obtoženi Križko izrazil željo, da bi se vrnil v ZSSR.
Javni tožilec: »Tako je obtoženi Križko, da bi zaslužil svojo vrnitev v ZSSR, izdeloval obrekovalno gradivo proti Jugoslaviji, toda kljub vsemu ni dobil dovoljenja za povratek. Obtoženega Križka niso poslali v ZSSR zato, ker je moral še nadalje ostati v naši državi, da bi se pečal po navodilu sovjetske obveščevalne službe z vohunstvom in drugim sovražnim delovanjem prosti naši socialistični domovini.«
Na vprašanje predsednika, če je pisal pisma »take vsebine, je obtoženi Križko odgovoril, da jih je.
Vsebino teh pisem so uspešno izkoristili za protijugoslovansko gonjo po moskovskem radiu. Tako je n. pr. pisal Križko v pismu z dne 14. marca: »Neugodna politična konjunktura za sovjetske državljane Razveljavljajo pokojnine, lahko izgube službo, lahko jih pošljejo v koncentracijsko taborišče in podobne represalije, ki jih še ne izvajajo v polnem obsegu. Toda vse zavisi od razvoja dogodkov.«
Vsa ta pisma, za katera je Križko pri zaslišanju priznal, da jih je pisal, je poslala sovjetska obveščevalna služba v Moskvo, od koder je širil moskovski radio na podlagi teh pisem in tudi danes širi kampanjo, da bi ovirali graditev socializma v Jugoslaviji. Ves proces izdelovanja teh zlaganih podatkov se je začel pri Križku in je šel po uslužbencu sovjetskega veleposlaništva v Beogradu v Moskvo, od koder se je v obliki in-formbirojevske propagande vrnil' v Jugoslavijo. Ta vesti so potem Križko in njegovi sodelavci sprejeli in širili naprej kot resnične.
ZASLIŠEVANJE KSENIJE KOMAD
Nato sc je začelo zasliševanje Ksenije Komad. Ta je v celoti priznala svoje sodelovanje z Gestapom med okupacijo, svojo udeležbo pri snubljenju emigrantov za »Schutzkor« in v propagandi med ujetimi ruskimi vojaki, naj ne gredo v partizane. Živela je v tesnih stikih z obtoženim Križkom. Njej so bile znane in tudi pri zaslišanju je potrdila že ugotovljene stike Križka z gestapovci Pankra-tovim, Burmom in drugimi. Med nadaljnjim potekom zasliševanja je obtoženka priznala, da se je udeleževal sestankov z ruskimi vojnimi ujetniki, ki jih je imela v svojem stanovanju in na katerih je agitirala za njihov vstop v »Schutzkor« in borbo proti partizanom tudi Križko, ki ji je pri tem pomagal.
Na koncu je obtožena Ksenija Komad potrdila zveze Križka s sovjetsko obveščevalno službo in njegovo delovanje pri širjenju zlaganih podatkov o Jugoslaviji.
Razprava se nadaljuje. (Tanjug)
Po Ljubljani..,
Odkriti® spomenikov padlim borcem
Mestni odbor Z-veze borcev je v nedeljo slavnostno odkril spominsko ploščo v Tavčarjevi ulici v spomin desetini padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Odkritju spominske plošče so prisostvovali številni prebivalci bližnjih terenov. Minister tov. Helij Modic je imel kratek nagovor, po recitaciji pa je godba JA zaigrala žalostinko.
V ponedeljek je mestni odbor Zveze borcev odkril spominsko ploščo na Rdeči hiši na Poljanski česti v spomin večji skupini borcev in žrtev fašističnega terorja, med katerimi je bila tudi narodni heroj Majda Šilc in pa prvi sekretar SKOJ-a tega terena tovariš Čop. Pri odkritju so nastopili pevski zbor »Tine Rožanc«, recitatorji in godba JA.
Na Dan republike dopoldne so se v Zeleni jami zbrali številni Ljubljančani in šolska mladina k slavnostnemu odkritju spomenika 79 padlim borcem in talcem.
Slavnosti so prisostvovali predsednik MLO tov. Matija Maležič, predsednik mestnega odbora Zveze borcev tov. Leopold Maček in zastopnik JA. Po govorih zastopnika MLO in zastopnika JA so spomin padlih borcev in talcev počastili z enominutnim molkom in žalnim programom pevskega zbora »Tine Rožanc-!.
Med polaganjem 30 vencev pa je igrala godba JA,
Tega dne so odkrili spomenik padlim borcem in talcem tudi v Št. Vidu nad
Ljubljano. Odkritju je prisostvovalo številno prebivalstvo in sorodniki. Spomin padlih so počastili tudi s pevskimi točkami in recitacijami, godba JA pa je odigrala žalostinko.
Za dan Armade pa mestni odbor Zveze borcev pripravlja po vseh rajonih slavnostne akademije, na katerih bodo članom Zveze borcev razdeljena odlikovanja.
V L1 tostrojn so odprli veliko kino dvorano, ki bo lahko sprejela do 1000 delavcev. Kino aparaturo .ie izdelala tovarna »Iskra« v Kranju. Na otvoritvi so igrali prvi jugoslovanski umetniški film.	D,	H.
Sindikalna kulturno umetniška društva in razne skupine po sindikalnih podružnicah se ie pridno pripravljajo na revijo, ki bo od 10. do 27. decembra. Nastopili.bodo pevski zbori, folklorne skupine, Instrumentalne skupine, godba na pihala, solisti. harmonikarji, tambnraški zbori, dra-matsko skupine itd. Na tem tekmovanju bodo Izbrane najboljše skupine, ki bodo januarja nastopile na republiškem tekmovanju. Od nanovo ustanovljenih društev sta najboljši duištvi iOton Župančič« iz Tobačne tovarne In »Janko Premrl-Vojko«, SKUD trgovske stroke, od katerega okrog 60 do 80 tovarišev in tovarišic obiskuje folklorne tečaje. Vendar ima ta ŠKOD težave s prostori, da bi se lahko vse sekcije resnično dobro razvijale. — V Ljubljani se je folklora v zadnjem času dobro razvila s pomočjo tov. Janka iz Ljudske prosvete, a tudi tečajniki, ki so pred kratkim absolvlra!! trimesečni folklorni tečaj, pridno pomagajo. Treba pa bo Se misliti na to, da bodo folklorne skupine v dovoljni meri oskrbljene z oblekami, da ne bo ovir pri nastopih, kar članom jemlje veselje do nadaljnjega udejstvovanja v SKUD-lh.
. . . in iz dragih krajev
CELJE
Razstava osvobodilne borbe
V domu OF v Celju so v sredo odprli razstavo NOB. Na razstavi je v prerezu prikazan podzemski bunker, kjer so naši borci ilvell ln delali, in delo tehnike z raznim materialom. S slikami pa je prikazana celotna borba v Celju in okolici, delo aktivistov ter razvoj ljudske oblasti do osvoboditve, ko je Celje obiskal maršal Tito. Slike ln ostali material kaže naše ljudi v celjskih zaporih, pred streljanjem. Izseljevanjem, pohod 14. divizije, partizanski dom url Jla,
POSTOJNA
Pionirji na obisku
pri oficirjih JA
Oficirji garnizona št. Peter na Krasu se zanimajo tudi za delo in življenje pionirjev Mladinskega doma Toneta Tomšiča. Na praznik 29. nov. je delegacija oficirjev obiskala pionirje v domu. V prisrčnem razgovoru z njimi so se seznanili z njihovim življenjem In delom ter jih hkrati povabili naj jim .10. novembra vrnejo obisk v vojašnicah. Pionirji so z velikim navdušenjem sprejeli to vabilo. Na dvorišču so jih pri-
,„,,,	 •................... sprejeli	to	vaouo.	i\a	uvoriscu so jin pri-
H!Sa-	“fJE.™:	t	?«kall	borel.	podoficirji	In oficirji z godbo.
Ljudske prav,ice, razstavljene so silke s prvegra osvobojenega ozemlja Itd. Razstava je dragocen dokument borbo celjskega in ostalega prebivalstva. Obiskalo jo je že mno so 'J borbo
Dar maršalu Titu. Tovarna sadnih sokov in marmelade v Celju jc poslala s svoje proslave Dneva republike maršalu Titu j lopo izdelano datuljo in v njej asortiment vseh svojih Izdelkov. Izdelki so bili tako razporejeni da je že razporeditev sama nazorno pokazala proizvodni razvoj tega podjetja od osvoboditve dalje. Darilu je kolektiv priloill tudi pozdravno pismo. — V. K.
Okrajno gradbeno podjetje Celje-okolica .ie izpolnilo letni plan 29. novembra s 101.5%. Pri tem je^ moralo premagati precoj&njo težavo zaradi pomanjkanja delovne sile. Pole? planskega dola .ie kolektiv opravil 1157 prostovoljnih delovnih ur Na Dan republike so proglasili v podjetju tri udarnike.
Pri regulaciji rek v Celju je delovni kolektiv iziholnil letni plan do 21). novembra. Največjo ovire je moral premagati pri regulaciji Savinje, melioraciji zemljišča ekonomije tovarne emajlirane posode in pri
jih prisrčno pozdravili In spremili v dom, kjer so si ogledali razstavo vsakovrstnega orožja in opreme V lepo urejenem kotičku
iSBiSnTl! cnLiv	pT«!	i	80 se mladi Sahist! pomorili z oficirji, nato
i,n !!L'j'!8 LTj,, L	„ea	teflro	I	pa so bili povabljeni v klub. kjer	jim je
bo našega ljudstva za svobodo. I. 15.	;	spregovoril tovariš komisar. V Imenu plo-
-	-	-	-	~	■	■	nirjev se je za lep sprejem zahvalil pionir
Godina Branko ter obljubil, da se bodo pridno učili In da hočejo tudi oni	»ostati
skrbni čuvarji naših meja.	E. P.
SEŽANA
Okrajno sodišče v Sežani je pred kraktim obsodilo Sav Ivano iz KLO Moravč, ki je po vaseh Slovenskega Primorja nakupovala in zamenjavala razne pridelke: jajca, sir, maslo itd., jih nosila na Beko, kjer jih je prodajala po visokih cenah ali pa zamenjavala za milo, olje in podobno. Te predmete je ponovno zamenjavala ali pa prodajala po pretirano visokih cenah. R tem je zakrivila kaznivo dejanje nedovoljene špekulacije in jo je sodišče obsodilo na sedem mesecev odvzema prostosti in na ,3(100 din kazni. Naša oblast se trudi, da bi pritegnila v produkcijo čim več delovne sile, nekateri
 	__ delomrzneži pa se delu odtegujejo in ukvar-
kopanju ribnika, na'ekonomiji Opravili so i -i?J° s špekulacijo. Taki primeri so pogosti  	  .Na	proslavi	zlasti v sežanskem in ilirskobistriškem okrn-
1653 prostovoljnih delovnih lir.
29 .novembra so že drugič proglasili 14 udarnikov.	F,	F.
Uslužbenci cinkarne so napravili strokovni Izpit. Dne 26. in 27. nov. je 13 uslužbencev iz cinkarne napravilo strokovni izpit iz finančne stroke. Tečaj je trajal nad dva meseca vsak dan 3 ure pred službo in 3 do 4 ure _ po službi. Z odličnim uspehom sta položili izpit. tov. Vida Selih in Cirilo Hod-žer. Prav dobrih uspehov je bilo 6, dobrih pa 5. Izpi.t je pokazal da si je cinkarna s tem tečajem vzgojila dobro kvalificirani kader.
J. F.
ju.	M.	V.
IDRIJA
Uprava za delovno silo v okraju Idrija ima
letos operativni plan vključevanja delovne sile 2680 stalnih delavcev. Na podlagi tega plana Je bil do danes vključen le 801 delavec ali 29,8% plana. Delavci to bili pritegnjeni s podeželja iz rezervne delovne sile. Poleg tega je bilo iz lokalnih podjetij in ustanov premeščenih v ložko industrijo in druga republiška prioritetna podjetja 127 delavcev, Na delu v raznih brigadah pa Jc sodelovalo 280 frontovcev.
VOJVODENA-SLOVENUA «0:10
Mladinska reprezentanca Slovenije je zmagala z 10:6
Ljubljana, 3. decembra. Včeraj zvočer so igrali v Domu sindikatov drugo kolo prija-toljskega šahovskoga dvoboja med reprezentancama AP Vojvodino in LR Slovenije. Reprezentanca Slovenijo se je tokrat revan-zirala za poraz v prvem kolu in zmagala z istim rezultatom kakor prejšnji dan Vojvodina 5*/i:4H.
Med najlepše igre drugega kola spada srečanje Kostič : Pirc. Pirc jo z izredno tehniko izkoristil v končnici prednost, ki jo jo dobil že v otvoritvi. Na drugi deski sta, ing. Vidmar in Tot ponovila rezultat iz prvega kola. Ing. Vidmar je sicer imel več izglo-dov, vendar se jo Tot dobro branil in ob blokirani poziciji izsilil remis. Mojster Puc so jo revanžiral za poraz Aviroviča in z žrtvijo trdnjavo prišel do odločilnega napnda na nasprotnikovo kraljevo krilo. Partija Kulžinskl : Germek se jo končala neodločeno. d asi jo ime! Kulžinski boljšo pozicijo. Najkrajšo partijo sta igrala Marič in Preinfalk, ki sta se že v 19. potezi sporazumela za delitev točke. Ing. Tekavčič jo s precizno igro v končnici premagal Popoviča. Mlinar je imel v partiji z Vitovskim nekoliko slabšo pozicijo, vondar se je pozneje dobro branil in^remizirai. Prav tako i se jo neodločeno končala tudi partija Fili-I povič : Levačič. Mojstrski kandidat SuSnik jo prišel v partiji s Carevim v boljSo po-
Križko: »Pisma sem začel pošiljati žc leta 1945. Pisal sem zasebna pisma in nisem računal na to, da jih bo komu izročal.«
. ?re(k®^n'k: * Ali ste bili v vsem času, •dokler ni bil aretiran, stalno z njim v 1 zvezi?«
Križko: »Da.«
V svojih poročilih je Križko zlasti poudarjal dozdevno težko gospodarsko stanje v naši državi in omalovaževal našo ljudsko oblast.
Predsednik: »Ali ste vedeli, da je dostavljal Nehljudov podatke, ki ste mu jih vi pošiljali- sovjetskemu veleposlani štvu?«
Križko: »Vedel sem, da poroča aretacijah, za drugo pa nisem vedel.
Obtoženi Križko je razen tega poši Ijal netočne' podatke o ravnanju naše ljudske oblasti z nekaterimi sovjetskimi , državljani. Hkrati je zahteval od sovjet- 1
zicijo, vendar jo po prekinitvi padel v matno mrežo in izgubil. Tudi Krivec je dosegel v igri v Tomašijem najmanj izenačeno pozicijo, a .ie pozneje forsiral igro i.n na koncu še izgubil.
Prekinjeni partiji iz prvega kola sta se končali ix> pričakovanju. Tomaši je premagal Krivca. Levačič in Filipovič pa sta se si>orazumela za remis. Končni rezultat dvoboja Slovenija: Vojvodina je torej 10:10. Rezultat je nedvomno uspeli za ekipo Vojvodine, saj jo reprezentanca Slovenije nastopila ž izjemo velemojstra dr. Vidmarja v najmočnejši postavi.
Mladinska reprezentanca Slovenije je tudi v II. kolu pokazala premoč nad tovariši iz Vojvodine in zmagala z istim rezultatom kakor prvi dan (5:3). Posamezni rezultati drugega kola so naslednji: Boškovič : Podkrajšek 1:0, Kiš : Njegovnn remis, Se*l: Blinc remis, Kotig : Ribarič 0:1, šereš : Petrič remis, Cvetkov : Kržin remis, Vajš : Vospernik 0:1. Sekulič : Kočevar 0:1.
Kratke vesti
V Zagrebu so je začel 27. novembra turnir za prvenstvo mladink LR Hrvatske. Iz LR Slovenije sodelujeta Nadja Furlan (Maribor) in Majda Kokalj (Ljubljana). .Na turnirju sodeluje 10 mladink, med njimi znane hrvatske šahistko Tomljenovič, Vinceljak in Bertok. Slovenski zastopnici sta v prvih treh kolih dosegli vsaka no 2 in pol točke.
Tradicionalni šahovski dvoboj med zastopniki srednjih seri Slovenijo in študenti univerzo na 50 deskah bo v nedeljo 4. decembra med 10—14 v prostorih kavarne Ne-I botičnik. Igrali bodo za prehodni pokal Komiteja za fizkulturo vlade LRS, ki ga brani moštvo univerze.
V počastitev Dneva republike je odigral mojstrski kandidat Levačič 29. novembra v Škofji Loki simultanko proli 35 šahistom. V 1 in poj urah je 27 partij dobil, 3 izgubil in 5 remiziral.
Turnir za mladinsko prvenstvo Slovenskega Primorja se jo ančel 2. decombra v Idriji. Prijavilo so je 18 igralcev. Vodja turnirja jo Vrhovec Slavko.
V Mariboru so odigrali v počastitev Dneva republiko brzoturnir 7 mariborskih ekip. med katerimi jo samostojno nastopila tudi žftnska ekipa. Po zanimivih borbah .ie zmagala ekipa mladincev Železničarja s 36 in pol točke. Slede Železničar 35, Polet 33, Polet' II 23 in pol itd.
V Ptuju »o ob Dnevu republike odigrali prijateljski dvoboj meri ekipama Ptuja ln Železničarja (Maribor). Zmagal jo Železni^ čar z rezultatom 9:6. Na prvi deski je Pod* krajšek Janez premagal Njegovana Dušana.
■\ Mariboru so pridno pripravljajo, da prekosijo lanskoletni rekord v številu tekmovalnih ekip za sindikalno prvenstvo mo* sta. Žrebanje toga najbolj množičnega tekmovanja bo 6. decembra v kavarni \storia.
V IJublJanRlirin sindikalnem šahovskem
Reprezentanci Vojvodine in Slovenije med igro v Domu sindikatov | ^»'^vaniu n n stopa 96 ekip, ki so do sedaj
wlq	t
Državna nogometna reprezentanca ie premaga a „Kege Solddub" s 7:0 (4:0)
Beograd, 3. decembra. — Tu je bila danes na stadionu CDJA pred 30,000 gledalci trening tekma naše državne reprezentance v danskim »JCego Ho 1 delu-bom«, igrati bi moral prav za prav Partizan, ki pa je odstopil 6vojo tekmo državnemu moštvu, ki se pripravlja za tekmo protti Franciji. Po lepi igri je zmagala naša reprezentanca z visokim rezultatom 7.0 (4:0).
»Kege Boldclub« spada med najboljše danske klube in je trenutno na drugem mestu danske prvenstvene lestvice, in sicer za eno točko izza prvega moštva na tabeli »K. B. 1876«, V moštvu so igrali Mirje reprezentanti, in sicer vratar Elting, srednji krilec Hans s en, srednji napadalec Peterssen in levo krilo S tal gard.
Gostje so posebno v prvem polčasu pokazali zelo slabo igro. Naši igralci so
bali ves čas igre v premoči, vendar bi lahko dosegli še več golov. Za naišo reprezentanco so bali uspešni Firm v 5. minuti, Mitič v 7., Firm v 21., Mitič v 32., Firm v 50., M-tii-č v 53, in Čajsovsfci II. v 8. minuti.
Tekmo je sodil Mika Popovič iz Beograda.
PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA
Sarajevo : Dinamo 3:1 Sarajevo, 3. decembra. — V Sarajevu je bila danes popoldne odigrana prijateljska nogometna tekma med domačim Sarajevom in Dinamom iz Zagreba. Zmagalo je z razmeroma visokim rezultatom 3:1 nogometno moštvo Sarajeva. Gole za Sarajevo sta zabila Zigman 2 in Svaljek 1, za Dinamo pa Dvomič.
Posvet atletske zveze Jugoslavije
V zvezni ligi tekmujeta Enotnost in Kladivar
V Ljubljani bo žensikd dvoboj Jugoslava;ja:Nizoz©m.ska
Na atletskem posvetu, ki je bil v zaSetku preteklega tedna v Beogradu, je bil že do-ločen spored tekem, v prihodnji sezoni, določene pa tudi propozieije za te tekme, ki so v nekaterih primerih nekoliko drugačne kot v pretekli sezoni. Določene so bile nekatere tekme pri prvenstvu, kot n. pr. da bo uvedeno moštveno prvenstvo v skoku v višino in v metu kopja za ženske in moške, ki bo izvedeno v sklopu tekmovanja za prvenstvo v Štafetah, mnogobojih in 6teeple-ohaseu. To tekmovanje ima predvsem namen dvigniti kvaliteto rezultatov v teh dwh relativno slabih disciplinah nase at-leulke^ kakor tudi dvigniti zanimanje za njfc. Ekipo v tem ekipnem tekmovanju bodo sestavljali štirje tekmovalci ali tekmovalke poedinega društva, zmagala pa bo trna, ki bo imela najboljši povprečni rezultat. Kot kvalifikacijski minimum za to tekmovanje so bili določeni naslednji rezultati: Za tekmovanje moških v metu kop-za vsaj povprečni rezultat četvorice 48 m, ali rezultati treh tekmovalcev najmanj 45 m, za tekmo žensk pa povpreček štirih 26 m ali treh tekmovalk namanj 24 m.
Za skok v višino je bil postavljen pri uoških povpreček najmanj 170 om ali rezultat trojico vsaj 165 cm in za ženske po-preček najmanj 135 cm ali rezultat trojice vsaj 130 cm.
Zanimivo je tudi, da so bili poostreni azen ^ v teh dveh primerih minimalni rezultati za kvalifikacijo za državno prvenstvo. Minimalni rezultati, ki so bili poostreni:
2,4,
Moški 100 m 11,4, 200 m 23.4, 400 m 800 m 2:01,0, 1500 m 4:10,0.
Ženske: 100 m 13,5, 800 m 2:35,0. vis 138, dalj 4,70, disk 31,00, kopje 31,00.
Nadalje je bilo sklenjeno, da se v spored državnega prvenstva za mladinke vključi tek na 600 m, da smejo na državnem prvenstvu tekmovati moški oba dneva v 3 disciplinah in 2 štafetah, ženske pa v 2 disciplinah in 1 štafeti. Mladinski spored z>a državno prvenstvo obsega: teke na 100, 200, 400, 800, 2000 m in 110 in 300 m čez ovire (ovire za 110 m s ovisoke 100 cm), suvanje krogle (6 kg) met kopja, diska (1,75 kg-) im kladiva ter vse sikoke, razen troskoka. Za mladinke pa so določeni teki na 60. 100. 600 in 80 m čez ovire.
Tekmovanje v partizanskem maršu, ki bo vedno na Kozari, je skrajšano na 35 km, dočim bodo republiška prvenstva izvedena na 25 km. Spremenjene so tudi propozicije za mnogoboje. Peteroboj za atletinje bo obsegal prvi dan tek na 200 m, skok v višino in suvanje krogle, drugi dan pa tek 80 m čez ovire in skok v daljino.
Glavni spored tekem bo tvorila prihodnje leto državna atletska liga. V moški ligi bodo sodelovali Partizan, Crvena zvezda, Mladost, Kladivar. Spartak, Enotnost in Pro-leter, v ženski ligi pa Kladivar, Enotnost, Spartak, Mladost, Crvena zvezda in Slobo-da, Poleg tega je bila ustanovljena tudi južna atletska liga. v kateri bodo tekmovala moštva Makedonije. Črne gore ter Bosne in Hercegovine.
o n v e. st b ca
Protestni miting
ljubljanskih športnikov
proti Kormnformu
Klevetniška in kontrarevolucionarna Kampanja, ki jo izvajajo nekajteri voditelji SZ in ostalih demokratičnih držav prot; naji državi, zavzema zadnje čase vedno večji obseg ter se bolj in bolj odraža tudi na športnem polju. Proti našim športnikom in fizkulturnikom uporabljajo kominformovske države vse mogoče metode, samo da bi uničile ali vsaj oslabile nažo fiz kulturno in športno dejavnost.
Zato sklicujejo ljubljanski fizkultur-niki ^ in športniki protestni miting proti kominformovskim diskriminacijam, ki bo v sredo, dne 7. t. m, ob 20. v Mladinski dvorani (Frančiškanska ulica).
Na tej manifestaciji hočejo ljubljanski 'tzktilturniki in športniki pregledati uspehe dosedanjega dela in še enkrat trdno poudariti svojo neomajno zvestobo Partiji, Centralnemu komiteju KPJ in tovarišu Titu ter pripravljenost, dati iz sebe vse sile za dvig našega športa in fizkul-ture ter izgradnje socializma v FLRJ,
KOŠARKA Crvena zvezda : Reier (Benetke) 51:34 (19:16)
Benetke, 3. decembra. Ko&arkafii »Crvene zvezde« so odigrali svojo drugo tekmo na umeji v Italiji z vodilnim italijanskim mo-Uvom »Reir«. Zmagalo je moštvo ~-Crveno zvezde« z visokim rezultatom 51:34 (19:16). ■Orvona zvezda« jo pokazala odlično igro, slasti v drugem polčasu, ko je povsem razbila nasprotnika ter z lepimi kombinacijami navdušila občinstvo. Koše za »Crveno sve-«lo« so dosegli: Popovič (10), Demšar (15), Kalember (9). Sokolič (5), Gec (4), Rokli-cor (4), Nikolič (2), Bogojevič (2).
»Crvena zvezda« se bo danes vrnila v Jugoslavijo.	. ,
BOLOGNA — Prijateljska tekma v košarki med državnim prvakom Crveno zvezdo iz Beograda in italijanskim državnim prva-kofti Virtusa se je končala z zmago Virtusa z rezultatom 82:22.
Košarkaška ekipa zagrebškega društva •Mladost« odhaja v Avstrijo, kjer bo imela 9., 10. in 14. decembra tri tekme, in sicer Ive proti prvaku Avstrije »Postsportverei-nu« im eno proti »Admiri«.
POZIV SMUČARJEM Smučarska zveza Slovenije poziva tekmovalce v alpskih disciplinah, in sicer: Mulej Tinček, Lukane Slavko, Lukane Matevž, Magušar Marjan, Cvenkeli Franc, Krmelj Jože, Krmelj Janko, Dcrnič Janko, Cetina Janko. Štofe Janko, Hladnik Damjan, Sevčnikar Ivan, Bizjak Ljubo, Hutter Zvonko, Kunšlč Jože, Dornik Ludvik, Cop Franci, Katnlk Vida, Lukane Darinka, Praček Lojzka, Oblak Meta. da ee v ponedeljek ob 7.30 zgiase v njeni pisarni, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6, zaradi speoialnega zdravniškega pregleda, ki bo v ponedeljek in torek.
Prav tako se pozivajo tekmovalo! v teku, sicer: Knific Jože, Razinger Tone, Pogačnik Tone. Sinko Braco, Bcm Ferdo, Klinar Anton, Kandare, Kersnik Lado, Stana Roman. Kordež Matevž, Antonljevlč Bosch, da se /.glasijo prav tam ob 7.30 v sredo. Ker je to edina možnost speoialnega pregleda pred zveznimi tečaji, je udeležba za pozvane strogo obvezna.
»Železničar«, nov športni kln-b v Kranjn
V četrtek 23. novembra je bil ustanovni bčni zbor SK Železničarja v Kranju, ka-i>rega se je udeležilo lepo število športni-ov. V klub se je vključilo članstvo bivSe-a društva Stražišče. Tako bo novi klub ostal resen nasprotnik mestnemu SK Ko-otanu.
V Jugoslavlij imamo 96 boksarskih «od-likov med katerimi so tudi štirje medna-odni In sicer:	Adamovi«. Radosavljevič, Mladenovič (vsi Beograd) ter ><ngy (Zagreb).
Plavalci Enotnosti so pričeli z zimskim treningom
Plavaloi ljubljanske Enotnosti so že 31. novembra pričeli s treningom v zimskem kopališču. Trening obiskuje okrog 50—60 plavalcev, med njimi ing. Pelhan, Hafner, Frič, Žvokelj, Mihalek. Jamnikova, Kuharjeva, Pelanova, Juvančičeva in Kavškova. Ponovno je pričel trenirati tudi mladi talentirani plavalec Pelan, ki zaradi bolezni eno leto ni plaval. Prav tako bo te dni pričel s treningom tudi državni rekorder v prsnem plavanju Tone Cerer. Trening plavalcev Enotnosti vodi Dušan Brozovič, plavalce izven-Ijubljanskih društev ter Železničarja iz Ljubljane pa trenira Mitja Prešeren. Tekmovalci trenirajo za uvod predvsem stil, pozneje pa bodo pričeli tudi s kondicijskim treningom.
Enotnost predvideva turnejo svojih naj-I boljših plavalcev marca ali aprila v Libanon, Sirijo ali Egipt. Zaradi pregleda forme posameznih plavalcev bo februarja plavalni dvoboj Ljubljana : Beograd ali Enotnost : Beograd. Kakor smo izvedeli od. vod-: stva plavalnega kljuba Enotnosti, bo pre-' vzel decembra vodstvo treninga nad plaval-j ci in vaterpolisti Enotnosti Kojakovič Vla-ho. bivši trener »Juga« iz Dubrovnika.
FIZKULTURNIKI .GRADISA< SO TEKMOVALI
Sindikalne podružnice posameznih gradbišč so z veseljem sprejele poziv direkcije za tekmovanje v šahu. krosu in namiznem tenisu, ki je bilo razpisano v okviru proslav Dneva republike. V šahu se je pomerilo 125 šahistov. Zmagal je šef-ing. gradbišča Šoštanj tov. ing. Čadež Vladimir. V krosu je zmagal med mladinci Malešič Janez iz Vuzenice, med starejšimi tovariši, ki so nastopili v samostojnem tekmovanju na Golovcu, pa je zmagal mehanik centralnih Gradisovih delavnio Olivieri Nero. V namiznem tenisu je zmagal med moškimi nameščenec avtoparka Škraba Andrej, med ženskami na knjigovodkinja direkcije Tome Ljuba.
Uspelo tekmovanje je zaključil flzkul-turni referent sindikalne podružnico direkcije, ki je objavil končne rezultate ter razdelil zmagovalcem praktična darila.
Turnir v hokeju na travi v Zagrebu
, Y^6ra-' ,se je začel v Zagrebu turnir ho-travi, katerega se udeležujejo Partizan, Zagreb, Ljubljana in Beograd. Rezultati Prvega dno so: Partizan : Beograd H’Jigreb : Unbljana 3:0. (2:0), Partizan: Ljubljana 9:«. Zagreb : Beograd 3:0.
Mednarodni šport
PARIZ - Nogometna zveza Franoije je določila nogometaše, iz katerih bo sestavljena reprezentanca Francijo za tretjo tekmo z Jugoslavijo, ki bo 11 decembra v Firemzi. Določeni so bili naslednji igralci-vratarji: Ibrir. Favre. Vignal; branilci: Fer-nandez, Froy, Grlllon, Marche: krilci: Cui-sard. Gregolre, Guortnon, Prouff; napadalci: .Baillot, Baratte, Laborde. Lechantre, Mea-no QuinoLle, Strapr>e. Var.dooren. Walter.
Hongkong 2f’	'	'►mbra. — Švedsko
nogometno moštvo Helsingborg je vHong. ! kongu premagalo danes kitajsko olimpij-I sko moštvo 6 7:1 (3:0). Kitajci so rabili j gnl s kazenskim strelom, i Madrid 'S ambra. *- V nogometni tekmi je »Real« (Madrid) premagal reprezentanco Mehike z rezultatom 7:1 (3:1).
LIKVIDACIJA RAČUNOV ZA INVESTICIJSKE DOBAVE V L. 1949
Opozarjamo na odredbo zveznega finančnega ministra po naslovnem predmetu, ki je izšla v Uradnem listu FLRJ št. 100 od 30. novembra 1949 in ki v glavnem določa:
1. Državna gospodarska podjetja morajo takoj, najpozneje pa do 20. decembra 1949 vnovčiti vse svoje terjatve za dobave drugim gospodarskim podjetjem, uradom in ustanovam, ki morajo biti izplačane iz investicijskih kreditov. Po tem roku bodo banke vnovčevale samo račune, pri katerih rok izdaje ni daljši od treh dni, računajoč od dneva dobave blaga in pa situacije državnih gradbenih podjetij, ki se predlagajo v vnovčenje po žo obstoječih predpisih.
2. Nalog za refundacijo obratnih sredstev, porabljenih za investicije morajo predložiti investitorji banki, pri kateri imajo investicijski kredit najpozneje do 15. decembra 1949. Nalogu je treba priložiti dokazne listine.
3. Odločbe o virmaniranju razpoložljivih proračunskih kreditov za investicije morajo predložiti odredbodajalci bankam najpozneje do 20. decembra 1949. Ta rok velja za virmane v razporedu izven proračunskih sredstev za financiranje investicij.
4. Operativni upravni voditelji morajo takoj, najpozneje pa do 15. decembra 1949 razporediti na neposredne investitorje vse zneske splošnega amortizacijskega sklada in dela dobička za financiranje investicij, ki jih imajo na svojih zbiralnih računih.
5. Zoper odgovorne osebe, ki se ne bi držale predpisov, se bo uvedel disciplinski postopek, ki je določen v 3. točki oziroma v 7. točki 2. člena Uredbe o finančnih prekrških.	Ministrstvo za finance LRS.
DNEVNE VESTI
Pavliha sporoča svojim naročnikom ln bralcem, da Jih zaradi tehničnih ovir ta teden ni mogel obiskati. Zato pa pride v nekaj dneh precej zrejen.	3360
Mestni muzej v Ljubljani prireja v zvezi z razširitvijo svojih zbirk občasno razstavo, ki naj prikaže v splošnem prerezu osnovne zemljepisne, geološke, prirodoslovne, arheološke in kulturno-zgodovinske značilnosti Ljubljanskega barja. Vabimo ustanove in ljubitelje domačijskih znamenitosti in lepot Ljubljane na otvoritev, ki bo danes ob 11 v prostorih Mestnega muzeja. Gosposka 15-Razstava Šole za umetno obrt v Ljubljani. V razstavnih prostorih Umetniške zadruge v Šelenburgovi ulici so razstavljena dela dijakov Šole za umetno obrt v Ljubljani. Razstava je odprta dnevno od 8—12 in od 15—18 in bo trajala do 9. decembra. Ravnateljstvo vljudno vabi k ogledu razstave.
Prirodoslovno društvo je izdalo na željo obiskovalcev določeno število permaneiftnih vstopnic, ki veljajo za vsa poljudnoznanstvena predavanja v letošnji 6ezoni.Tako vstopnico si lahko nabavite pri vratarju na univerzi.	3365
O življenjskih pogojih v morju bo govoril prof. dr. Miroslav Zei na prvem poljudnoznanstvenem predavanju prirodoslovnega društva v torek ob 20 v fizikalni predavalnici na univerzi. Predvajal bo film, sniman pod morjem na Jadranu. Vstopnice dobite pri vratarju univerze.	3364
Strokovna sekcija zobozdravstvenih delavcev Slovenije vabi članstvo na redni množični sestanek, ki bo v ponedeljek 5. decembra ob 20 v predavalnici interne klinike. Dnevni red: Nadaljevanje predavanja dr, Palčiča in predavanje dr. Krušiča o fluorizaciji.	8362
O lastnih nihanjih nosilcev bo predaval na drugem debatnem večeru krožka za tehnično mehaniko ing. Ervin Prelog v ponedeljek 5. decembra ob 20 v Institutu za tehnično mehaniko. Aškerčeva 11. Vabljeni vsi, ki se zanimajo za probleme tehnične mehanike.
Planinsko društvo Trbovlje obvefi&a vse vso svoje člane in članice, da bo redni letni občni zbor v sredo 14. decembra ob
18.30 v Delavskem domu. Za člane in članice udeležba obvezna, vabljeni pa so tudi ostali prijatelji planinstva!
Razstava slikarskih del Gojroira Antona Kosa ln Franceta Pavlovca v Moderni galeriji v Ljubljani je odprta dnevno, od 9 do 19.	3348
Mestni odbor prosvetnih sindikatov v Ljubljani sklicuje za torek 6. decembra ob 20 v Domu sindikatov, Miklošičeva 22, protestno zborovanje zaradi okrnitve slovenskega šolstva v Trstu.
Planinci! Na svojem rednem občnem zboru, ki bo 8. decembra 1949 ob 20 v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici, bo podal odbor planinskega društva Ljubljana obračun o svojem delu v pretekli poslovni dobi. Pričakujemo od vsakega zavednega planinca, da ’ se občnega zbora svojega društva udeleži ter na njem seznani s problemi, ki jih je društvo reševalo v preteklem letu in z onimi, ki fih namerava, rešiti v letu 1950. — Planinsko drnštvo, Ljub-
ljana.
3300
DAJALCI KRVI
Naprošamo dajalce krvi vseh krvnih skupin, ki so dali kri pred dvema mesecema in nove tovariše-ice, ki žele prvič dati kri. da se zglase zaradi pregleda in odvzema krvi, in sicer:
v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani:
v torek, sredo in četrtek od 7.30—10 (razen dajalcev iz Celja in okolice);
v Transfuzijski postaji v javni bolnišnici v Celju: v sredo od 8—10 (dajalci iz Celja in okolice).
Na dan prijave ne zajtrkujte mastnih jedi ,tudi mlečne kave ne. Dajalcem krvi z dežele se povrnejo stroški za vožnjo (potniški vlak 3. razreda — velja za teritorij LRS) v obe smeri po predložitvi vozovnice. zato ne kupujte povratnih vozovnic.
Po odvzemu krvi pripadajo dajalcu posebni _ dodatki sladkorja, svežega mesa, maščob in bele moke ter denarna nagrada.
Telefon: Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani 41-08, Transfuzijska postaja v Celju štev, 12.
Zavod za transfuzijo krvi v Ljnbljani. Transfuzijska postaja v Celju.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 4. ob 14.30: Graw-D,U8seau: »Globoko so korenine«. Zaključena predstava za okraja Kamnik in Vrhnika.
OPERA
Nedelja, 4. ob 20: Puccini: »Tosca«. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Nedelja, 4. ob 20: A. T. Linhart: »Veseli dan ali Matiček se ženi«.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ
Nedelja, 4. ob 20: Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE - JESENICE Nedelja, 4. ob 19.30: Shakespeare: »Romeo in Julija«. Na razpolago so samo stojišča.
LJUDSKO GLEDALIŠČE - CELJE Torek, 6. ob 20: Mira Puc: »Ogenj in pepel«.
Premiera za I. abonma.
Četrtak, 8. ob 20: Mira Puc: »Ogenj in pepel«. Repriza za II. abonma.
Petek, 9. ob 20: Mira Puc: »Ogenj in pepel«. Repriza za III. abonma.
OKRAJNI ŠTAB ZA TEKMOVANJE SKUD NOVO MESTO Nedelja, 4 .ob 15: Tekmovanje orkestrov, pevskih zborov, solistov, follcloitaih in deklamatorskih skupin SKUD dolenjskega bazena v Domu ljudske prosvete v Novem mestu.
KONCERTI
Klavirski večer Melite Lorkovič iz Beograda bo jutri v ponedeljek 5. decembra ob 20 v Filharmoniji. Umetnica, ki zavzema eno prvih mest mod našimi glasbenimi re-
groduktivci, bo izvajala naslednji spored: ach: Italijanski koncert, Schumann: Karneval. Tajčevič: 24 varijacij, Liszt: 2 etudi, Bal&kirev: Islamey. Na koncert opozarjamo, predprodaja v knjigarni muzikalij. 3359 Godalni kvartet Slovenske filharmonije. Ministrstvo za kulturo in umetnost je ustanovilo pri Slovenski filharmoniji godalni kvartet, ki ga sestavljajo Albert Dermelj, Jelka Stanič^ Giusto Cappone in Sebastijan Baer. Godalni kvartet bo nastopil prvič v Ljubljani v petek 9. decembra ob 20 v Filharmoniji ter izvajal Boccherinijev, Beethovnov in Dvorakov kvartet. Vstopnice od torka dalje v knjigami muzikalij. Koncert je v abonmaju.	3359
V sredo 7. decembra začnemo z rednimi glasb enok ul turnimi prireditvami ob sred ali v mali filharmonični dvorani. V načrtu so glasbena predavanja, komorni koncerti z uvodno besedo, skladateljski večeri itd. Na prvi prireditvi bomo slišali dela skladate-ijev Pavla Sivica. ki jih bo izvajal po večini avtor sam. Vstopnice od torka dalje v knjigarni muzikalij.	3359
Abonenti naj dvignejo v koncertni poslovalnici na Kongresnem trgu nove abonma-legitimacue med 5. in 8. decembrom od
16—18.
3359
V Celju bo koncertiral v sredo 7. decembra komorni koncert godalnega kvarteta Slo-venske filharmonije.	33*59
KINO
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE
Stanje 3. dccembra: Evropa je še nadalje
pod vplivom atlantske cirkulacijo, ki dovaja j na kontinent hladne polarne zraftne mase. | Izredno globoko jedro nizkega zračnega pri-j tiska južno od Islanda se z veliko hitrostjo pomika proti severovzhodu in povzroia orkanske viharje v Angliji in ob zapadni obali Francije. Vreme v Sloveniji se bo moffnp poslabšalo.
Vremenska napoved za nedeljo 4. decembra: Pretežno oblačno s krajevnimi padavinami. V severozapadnih predelih Slovenije sneg. Temperatura od —2 do 6 stopini C.
Snežne razmere v Sloveniji so sledeče: , Planica 20 cm, Jezersko 13 cm, Ljubljana 3 cm. Postojna 1 cm. Novo mesto 2 cm.
Dekanat gospodarske fakultete obvešča
slušatelje ljubljanske univerze, da se prično predavanja Iz slovenske stenografije po Ka-kuševi metodi v ponedeljek 5. decembra za korespondenčno pismo ob 18.15, za debatno pismo ob 20 v prostorih gospodarske fakultete.
RADIO
Lfnbljana, Maribor in Slov. Primorje
Poročila ob 8.15, 12.30, 15, 19. 22 in 23.30 —
8 Veder jutranji spored — 9 Tako žive m delajo — 9.30 Glasbena oddaja za pionirje
— 10 Dopoldanski koncert, na sporedu dela Nikola Paganinija in Franz? Liszta — 11 O važnosti kmetijskih melioracij s posebnim ozirom na Prekmurje — 11.^0 l esmi Emila Adamiča pojo zbori — 11.40 Igra orkester mariborske radijske postajo (prenos iz Maribora) — 12.40 Zabavna glasba — 13 Pol ure za pionirje in cicibane, Puškin: Pravljica o ribiču In ribici. Jovan Jovanovič Zmaj: Zlata turška para, Branko Čopič: Ježeva hiša - 13.30 Želeli ste, poslušajte!
— 15.10 Drobne skladbe velikih mojstrov -15.30 Oddaja za podeželje, predavanja: Politični pregled, Podoba vzornega ljudskega odbornika Stefana Sambta.. Kaj bomo de-lali v decembru. Iz razvalin nekdanje to-varne raste na Polzeli veliko invalidsko gospodarsko podjetje, Kako se ie rodila, rastla ln krepila naša ljudska oblast. Stevan Src-mac: Pop Čira in pop Spira, odlomek, vmes pestra ln vesela glasba s plošč — 18.30 Deset minut klavirskih skladb — 18.40 Kaj je sultat — 19.15 Lahek večerni spored — 20 Radijski fejltoni — 20.15 Popularni oporni karMKt — 21 Najnovejša fizkulturna poročila — 21.10 Zabavna glasba — 21.40 Igrajo . mali orkestri — 22.30 Orkestralna glasba: -Simfonične pesnitve — 23 ^5a Ples in razvedrilo — 23.85 Zaključek oddaje.
ZAHVALE
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega dragega Andreja Gropajca. Posebna zahvala govornikom, pev-oem. železničarjem in darovalcem cvetja. — Klanec, 1. decembra 1949. — Žalujoča žena Kristina, sinova Silvo in Oskar.	3358
Ob prerani smrti našega nad vse ljubljenega brata, strica in svaka Alojza Mavriča se naj lepšo zahvaljujemo za izraze sožalja, za poklonjeno cvetje in vence. Posebno so zahvaljujemo vsem organizacijam, govornikom in vsem, ki so ga častno spremili do njegovega preranega groba. Žalujoči ostali.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spre-mili na zadnji poti našega Staneta Pečariča, orioirja UD V, do preranega groba. Posebno se zahvaljujemo UDV Maribora, Ljubljane iti Novega mesta, kakor tudi OK KP, 10 iz Novega mesta za poslovilne besede in prekrasne vence. Prav tako se zahvaljujemo godbi in vsem množičnim organizaci jam za udeležbo pri pogrebu. Prečna. 2. decembra 1949. Žalujoči: žena, mama, bratje, sestre in ostalo sorodstvo.	285
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so našega dragega očeta spremili k zadnjemu počitku, kakor tudi vsem za darovano cvetje. Ljubljana, 3. decembra 1949. Žalujoč« rodbina Jelenčevm.	491
Jugoslovanski film
neba«	f!lm	čuvarji
harvDi fUm »Ali-Baba
zadnjič?	tednik	(T
S FnTim Avstrijaki Ulm »Srce naj molči«, Predstave v vseh treh kinematografih ob
TTDTr«	’	111
?r6ruiera avstrijskega filma 6r. ® ramm®K slov. dok. film .'Slo-in 19 30 nmor:ie5- Predstave ob 15.30. 17.30
Avstrijski film »Otroci Pratra«,
MARIBOR: PARTIZAN: jugoslovanski film •zastava«, slov. dok. film »Bodoči čuvarji neba«.
UDARNIK: Ameriška barvna risanka »Guli-verjeva potovanja«, slov. dok. film »Jesen med trtami«.
POBREŽJE: Sovjetski film »Mlada garda«, I-T del. tednik.
CELJE: METROPOL: Danski film »Sirot« ktina« slov. dok. film »1. mai 1949«.
9. švedski film »Tujn luka« slov. dok. film »Ivan Canknr«.	t
KAMNIK: Slovenski film »Na svoji zem- I ljl«, tednik.
KRANJ: STORŽIČ:	Francoski	film	»Lju-
„ bavni sen«. FN. 192.
SVOBODA: Sovjetska pravljica »Zlati ključek«, slov. dok. film »Titova štafeta«. PTUJ: Ameriški film »DrSavljan Kane«, — Srbski mesečnik 12.
JESENICE: MESTNI: Jugoslovanski film »Planica 1949«, »Titovi fizkultumiki v Pragi«. Prestave ob 16, 18 in 20.
Naredba o nakladanju in razkladanju voz na železnici
Minister železnic je v soglasju z gospodarskim svetom uveljavil s 16. novembrom naredbo, ki zavezuje stranke, da morajo vagone v določenem roku (6 ur) na- ozir. razložiti. Za razkladanje je vpeljan za vse stranke na vseh postajah neprekinjen delovni čas, tudi ponoči in ob nedeljah. Vozovna zamudnina je povišana. Železnica mora prijaviti vsako zamudo pri na- ali razkladanju zaradi ugotovitve in kaznovanja krivca.
Za zamudo do 6 ur personalnemu organu stranke:
za zamudo od 6—18 ur pristojnemu OLO oziroma MLO zaradi kaznovanja po zakonu o prekrških z denarno kaznijo do 10.000 dint
za zamudo nad 18 ur javnemu tožilcu zaradi kazenskega postopka.
Obenem opozarjamo stranke, da je železnica iz tehničnih razlogov morala ukiniti svoječaano osnovane brigade, ki so razkladale vagone, kadar stranka ni pravočasno začela razkladati.
S tem preidejo vse obveiznosti po gornji naredbl na stranke, ki morajo v izogib težkim sankcijam skrbeti za pravočasno naložitev oziroma razložitev vagonov.
Direkcija železnic v Ljubljani
PRESKRBA
NAVODILA ZA NAROČILO ŽIVILSKIH NAKAZNIC ZA JANUAR
Delitev živilskih nakaznic kakor tudi sestavi spiskov potrošnikov za januar se bo vršila na isti način kot v decembru.
Podjetja, ustanove, organizacije in KLO sestavijo spiske potrošnikov in jih predlo-ze okrajnemu (rajonskemu) ljudskemu odboru do 10. decembra.
OLO sestavijo eumarje in jih do 13. decembra dostavijo oblastnemu ljudskemu odboru.
Oblastni ljudski odbori dostavijo sumar-na naročila ministrstvu za trgovino in preskrbo do 15. decembra.
Opozarjamo, da se v sporazumu z Društvom upokojencev vrši delitev nakaznic za ^P^Kojence na enak način kot za december. Kodbimski upokojenci prejemajo do nadaljnjega potrošniške nakaznice preko KLO oz. terena kot doslej.
Podjetja in ustanove, ki imajo zaposleno delovno silo izpod 10 ljudi, naroče živilske nakaznice na isti način kot podjetja z za<-•posleno delovno silo nad 10 ljudi.
MINISTRSTVO ZA TRGOVINO IN PRESKRBO obvešča: vso maloprodajno mrežo in potrošnike, da se (po odločbi zveznega ministra za trgovl-n.° -St -St*,.0’ objavljeni v Uradnem listu FLRJ st. 100 z dne 30. novembra 1949) za nakup 1 para ženskih nogavic iz umetne sviLe,,.Icz'':l0, .4 točke .namesto dosedanjih 8. Odločba veHa od dneva objave v Uradnem listu FLRJ.
5. decembra se mora v vsej maloprodajni mreži izvesti popis zalog nogavic. Do tega dne prodane nogavice se morajo obračunati po starem točkovanju. Popis zalog mora maloprodajna mreža dostaviti svojemu OLO (MLO) najkasneje do 7. decembra. Oblastni ljudski odbori in MLO Ljubljana dostavijo ministrstvu zbirne podatke popisa do 15. decembra.	Iz pisarne MTP.
VEST! f ? M a «? I B o R A
Preskrba. - Delitev maščob za november. Potrošnilp mesta Maribora prejmejo maščobo na odrezke živilskih nakaznic za november kakor sledi: R—la. R—lb in R—2a na vse odrezke. R—l na odrezke 1—6. R—2 na odrezke 1—5, R—3 na odrezke 1—5. D—1 na odrezka 1 in 2 D-2 na odrezke 1-3, D-3 na	.	vključno.	Maščobe so na
razjmlago v .vseh prodajalnah s prehranbe-mmi predmeti. Delitev so začne 5. decembra.
Delitev pšeničnega zdroba za november. Potrošniki mesta Maribora, ki imaio karte kategorijo D-l in D-2 prejmejo	*	,
ske nakaznice za november do zakljnRno 10. decembra dodatek pšeničnega zdroba v naslednjih količinah: D—1 na odrezek republiške dopolnilne preskrbe št. 3 november po 350 gr. D—2 na odrezek republiške dopolnilne preskrbe št. 3 november po 250 gr. Pšenični zdrob je na razpolago v vseh prodajalnah s prehrambenimi predmeti. Delitev so začne 5. decembra.
Delitev kakaovlh proizvodov za november. Potrošniki mesta Maribora, ki imajo karte kategorije D—1, D—2 in D—3. prejmejo na predpisane odrezke živilskih nakaznic za november kakaove proizvode v količinah, ki so označene na odrezkih. Ka-kaovi proizvodi s ona razpolago v vseh prodajalnah s prehrambenimi predmeti. Delitev es začne 5. in konča 10. decembra, podjetja pa dostavijo obračune 12. decembra.
Delitev sladkorja za december. Potrošniki mesta Maribora si lahko nabavijo sladkor na živilske nakaznice za december v količinah, ki so označene na odrezkih živilskih nakaznic. Sladkor je na razpolago v vseh prodajalnah s prehranbenimi predmeti. Delitev se začne 5. decembra.
Opozorilo. Opozarjamo vse potrošnike mesta Maribora, ki imajo še odrezek številka 11 potrošniške nakaznice za gospodinjske skupine K—2, K—3, K—4, K—5 in K—G, da si nabavijo premog v količinah, ki «0 bile že oklicane.
Dežurni lekarni: v nedeljo 4,: VI. mestna lekarna, Glavni trg 20; v ponedeljek 5.: III. mestna lekarna, Trg Rdeče armade 3.
Mariborčane opozarjamo na koncert eo-dalneea kvarteta Slovenske filharmonije v torek 6. decembra ob 20 v kazinski dvorani.
Odbor za postavitev spomenika padlim žrtvam fašizma v Laškem sprejme za dobo
treh mesecev
tri kamnoseke
M,60	z	obdelovanju	pohorskega e ra-
rit	),Cna	podjetja,	ki imajo kamno-
seke, pa niso zaposleni v svojem poklicu, prosimo, da nam jih odstopijo za navedeno dobo. Prijave je poslati na gornji naslov.
Uprava »Komunista«
poziva vse, ki žele prejemati revijo za leto 1950, da plačajo do 5. januarja 1950 naročnino v znesku 150 din. - Naročnino je plaSaii na naslov:
Cankarjeva založba v Ljubljani, Sv. Petra f. 31, £ek. ra5. št. 601-90603-5
GOSTINSKO PODJETJE HOTEL »SLON«
vabi
gostinsko razstavo
pod gesdom: »Kaj bo nudil« restavracija in slaščičarn« ,Slon‘ svojim pstom v zimski sezoni.« - Poskušnja 60 din - Odprto v ponedeljek, 5. t. m. od 9. do 12, ure in od 15. do 18. ure v GriM-roomu hotela >Slon«.
TRI PREMIJE
600.000, "500 000 in 200.000 dinarjev in 40.000 dobitkov v znesku nad 74,000.000 dinarjev
bo izžrebanih v ITT. razredu 13. kola srečk Državne razredne loterije od 7. do 31. decembra 1949
Ureja uredniški odbor —. Odgovorni urednik Dušan Bole — Naslov uredništva: Kopitarjeva 6 Uprava Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva in uprave; "2-61 do 52-65. Telefon naročninskega oddelka 30-30 - Telefon oglasnega oddelka 36-85 - Štev. ček. računa 601-90601-0