» PREDVOJNI KOMUNISTI PRIPOVEDUJEJO
Težka, a pomembna in živahna leta
Daleč _v> že predvojna leta za vse tiste, ki o njih slišijo le pri-povedovati, bMzu pa so ustim, Id so jih doživljati sami. Zato pa jcza sledoje toliko prijetoejše vračanje v preteklost zdaj, ko je čas že deloma zabrisal spomine na težka doživetja. Pomembno in nepozabno dožtvetje za vsakega komunista je sprejem v ko-munistjčno partijo. Tudi v letih pred narodnoosvobodilno vojno ni bilo malo takih, Id so se odločili za organiziran upor proti takratnim poiitičnim in družbenim razmeram. V letih od 1932 do 1938 se je za vstop v partijo odločilo osem naših obča-nov. V tej in v prihodnjih številkah bodo povedali, kako so jim v spominu oslala ia leta.
Kot prvega iz te osmerice smo obiskali Staneta Židana. Že takoj v začetku pogovora je dejal, da ni bil nikoli dober govornik, kar naj bi najbrž pomenilo, da bo tudi tokrat bolj redkobeseden. Obenem pa je še pripomnil, naj ga nikar ne hvaiimo in ne opisu-jemo kot kakega izjemnega človeka.
Pa saj to sploh ni potrebno. Stane Židan je vse življenje preživel v »rdečem« Zalogu. Tu ga vsi dobro poznajo. Ze njegov oče je bil komunist. Tako se je, ko je rastel ob njem, navzemal tudi njego-vega mišljenja in pogledov na svet. V tistih letih je bilo težko dobiti zaposlitev. Takole pravi: »Sam ne vem, kdaj sem začel razmišljati o krivicah, na primer o tej, da niso imeli vsi dela in zagotovljenih pokoj-nin.«
Ker je želel tudi sam nekaj prispevati »za boljši jutri«, se je pridružil komuni-stom.
Spominja se, da ga je v par-tijo sprejel Ludvik Kukavica, in sicer pod kozolcem, ki je stal tam, kjer je sedaj za-družni dom. To je bilo v jeseni leta 1936. Kmalu po spre-jemu v partijo se je še z neka-terimi drugimi somišljeniki odpravil na otok Brač. Tam je bilo zbirno mesto za tiste, ki so se hoteli v Špani ji pridružiti borcem ter pomagati pri obrambi republike. Pa s tem ni bilo nič, kajti nekdo jih je izdal, tako da so jih precej ujeli, med njimi tudi njega in jih po več zasliševanjih poslali domov.
Komunisti iz Zaloga in okolice so se večkrat srečevali na sestankih, ki jih je vodil Adolf Jakhel. Na teh sestan-kih so obravnavali politične razmere doma in v svetu. Na-loga  vsakega   komunista  je
Stane Židan
namreč bila seznanjati Ijudi, da je pot, po kateri gre korau-nistična partijj, edina prava pot v prihodnost. Ob državnih volitvah leta 1937 so se zelo dobro odrezali, kajti prav v ZaJogu je večino glasov do-bila delavsko-kmečka stran-ka, ki so jo podpirali komuni-sti.
»To so bila leta,« meni Stane Židan, »ko je vsak dan prinesel kaj novega.«
Težka, a pomembna in ži-vahna Ieta. Stanetu Židanu se zdi, da danes ni več tako.
Besedilo in slika: D. J.