II. tečaj V četertik 13. kimovca. TT11'list. 1849. II. polovice. Deklici z venčikam. i e deklica stala Pri hladni vodici, In milo jokala Po nježni cvetlici. Ali! venčik je imeMa Iz rožic blišečih, Vijolic in šmarnic In travic duhtečih. Je sap'ca zaveMa, Vsrdd pala vodice Je šmarnica bela Iz njene ročice. In valčki nemili So divjiga plesa Jo berzo podili V dol temniga lesa. Oj, deklica ljuba, Ustavi solzice I Le majhna je zguba Duhteče cvetlice. Naj mine te Miga I Glej, sjajniga lica Tam klije že druga Se lepši cvetlica, — Al rožca premila Nedolžnosti mlade — Za to ni zdravila, Ak cvetje ji vpade. Oj pazi I de strasti Velrio ne vsuši je, Nedolžnosti cvetka U drugo ne klije. Detumil. Poboljšani skopuh. (Povest.) Svoje dni je živel neizrečeno skop grajšak. Revne kmete je deri, da je bilo strah. Pri vsim bogastvu pa si ni vender še dobre jedi privošil. Denar je le na kupe spravlal in stradal, da se je skozi njega vi-dilo. Ko bi bil ženo in otroke imel, naj bi že bilo. Tode je samec — neoženjen. Samo eno staro žlaht- 82 nico in njeniga sina ima pri sebi, ki mu prav marljivo strežeta. Zlasti si prizadevata, mu v hudi bolezni vse po volji storiti. Poverh ga tako milujeta, da eniga dne ona s solznimi očmi reče: Ko bi bilo mogoče, jaz in pa moj sin z veseljem vsak polovico Vaše bolezni na-sev prevzameva. Čez dva dni gospod kar na enkrat oterpne. Kerv v žilah mu zastane. Ne gane se več. Merzel je kot led. „Si se stegnil, starec?" zarezi zdaj baba s spremenjenim obrazam nad njim. „Jaz s i m djala, da ne boš k sodnimu dnevu trobil!" Sinu pa: „Zdaj pa le! Nar poprej moramo denarje poskriti. Ga bova potlej preoblekla. Saj nama ne bo ušel." Poskrijeta. Nato ga začneta preoblačiti. Hudobna baba mertvimu take pod nos brusi, da je strahota. Kakor kako merho ga prevrača. Kar se ji zasveti zlati perstan na merličevi roki. „Snemi mu perstan! čemu mu bo v grobu?" Sin poskuša, pa se ne da, ker je bil perst zatekel. „Odlomi perst, če ni drugači" mu svetuje po-tuhnjenka. Sin, ki se je bil ves po malopridni materi zvergel, zagrabi in z vso močjo zavije perst, ki je nosil grajšak zlati perstan na njem. Ali, o groza! Komaj hudobnež perst zavije, ga odlomiti, . . , . se mer-Jič zgane in po koncu postavi. — — Kot strela iz jasniga neba verze nečloveško ženo in sina neizrečen strah na tla. Ko se savešta, padeta na kolena in prosita z milim obrazam za odpušanje. Tode grajšak ju zaverne: „Poberita se mi spred oči, nesramna potuhnjenca! Vse do besedice sim slišal, kar sta govorila. Denarje pa le mahoma nazaj pripravita, sicer bo druga pela!" Razokrita slinjenca in hlinjenca prineseta s pobešenimi očmi vse nazaj, Nikdar ne smeta več h gradu ne prislediti ne. V velikim siromaštvu morata zdaj živeti. Grajšak srečno ozdravi. Sprevidi, kolika neumnost da je skop ost in se ves spreoberne. Kmetam, ki jih je popred tako žulil, vse dvojno poverne, in jih 83 poveril še tlake, kakor vsili grajskih davkov osvobodi. Za revne da veliko bolnišnico, za otroke svojih podložnih pa lepo šolo sozidati, ki jim' je bila v veliko veliko korist. Z eno besedo: bil je po povedani zgodbi nar boljši človek. Kako pa se je zgodilo, da je od smerti vstal in če tudi mertev, vender zasramovanje potuhnjene žlaht-nice slišal? — Grajšak ni bil zares mertev. Le oterp-nica (Stankrampf) ga je bila zgrabila. Ta bolezen je namreč tako hud kerč , da ne more človek čisto nič — z nobenim udam — prav kakor bi bil mertev. Sliši pa vse, kar se okoli njega in ž njim godi. Taka se je godila tudi našimu grajšaku. Vse je slišal. Ali ne oglasiti, ne zganiti se ni mogel. Ko mu je pa perst zavil, je bolečina vse ude iu čutnice pretresla, in ga tako k življenju obudila. Ogenj huda reč. Pastirji imajo navado v jeseni na paši kuriti- Ne bom omenil, koliko krega in tepenja se je že dostikrat zavoljo tega storilo. Grejo namreč pastirji na bližnje njive, si na-kopljejo krompirja, ali pa turšice nalomijo, kar potlej pečejo. In če koga gospodar zaleže, se ne gledata ravno lepo. Pa pomislimo le nevarnost take kurjave. Kaj lahko, ako je blizo ktero poslopje, se pripeti, de veter vstane; ogenj v streho zatrosi, in gospodarja na beraško palico pripravi. Pa tudi nevedni pastirji, ki se z ognjem pečajo, znajo kaj naleteti. Cujte, kaj se ne davno zgodi. Sedelo je okoli ognja na nekim pašniku več pastirjev. Zdaj privleče eden izmed njih celo naročje smerekovih vej iu naloži jih na ogenj. Hudo se začne kaditi. Otroci to vidit se veselijo, in začno skozi dim čez ogenj skakati. Z besedami: „Stara baba cvirn *) krade", skoči edin, drugi, tretji i. t. d. Zdaj pride versta na neko pastarico. Tudi reče: „Stara baba cvirn krade" in misli skočiti čez ogenj. Ali — revca se *) Cvirn je nemška beseda. Tukaj je mogla ostat!, ker1 so lastne besede navedene, Prav po slovensko se pravi cvirnu konec. Yredn, 84 spodtakne in ravno v ogenj pade. Berž je vsa v ognji. Pastirji vpijoč v stran bežijo. Ljudje, ki so prihiteli, jo najdejo na pol mertvo vso sožgano in mehurjasto. Komaj jo zdravnik smerti reši. Pastirji! ako si že zavoljo mraza morate zakuriti, nikar nikomur škode delati. To ni lepo, je greh. Ne igrajte se z ognjem, de kdo kaj taciga ne skupi kot nesrečna pastarica. Ogenj ni igrača. In blizo kakiga stanja (poslopja) ga zagernite pred odhodam s perstjo ali s kam-njem, ako ni vode, de bi ga pogasili. Nace Dolinar. Kokoš. Kokoš, kura ali puta je pred kot ne iz jutrove Indije v južni Aziji doma. Tam namreč še zdaj divjih najdeš, ki so vse rujavkaste. Veliko kurjih plemen poznamo. Domača, navadna kura je prav pohlevna žival. Čudna lastnost te domače ptice je, da po znesenim jajcu svoje veselje s kokodakanjem ali kokodajsanjem celi hiši ozanuje. Ako se ji jajca zaporedama iz gujezda pobirajo, jih znese na leto po 60 do 100. Nar manj eno pa se ji mora pustiti, sicer rada gnjezdo zapusti. Skoraj celo leto nese. Samo tačas preneha, ko se skube, mlade vali in dokler jih vodi. Skubenje se začne večjidel na jesen in terpi po 6 tednov, tudi čez. Berž ko je pripravljena na jajcih sedeti, da bi mlade izvalila, dokler jih ne zvodi, ta ves cas koka. Od tod imeni kokoš, koklja ali kdčka. Mlade izvaliti, mora na jajcih tri tedne sedeti. Zdaj mladički lupino prekljujejo, starka nekoliko pomore, in se izvale. Egipčani pa devajo kurje jajca v umetno narejeno peč, da jih njena gorkota v kratkim izvali. Kura na jajcih sedi le zato, da jih greje. Toraj izvali tudi raca iz kurjih jajc piščeta, kura iz račjih račice. Ko bi ti jajce varno v gorkih nederjih nosil, bi čez več dni mladiček iz njega pričivkal. — Ni popisati materna skerb, s ktero kokoš svoje piščeta vodi, varuje in brani. Da začne koklja poprej nesti, 85 napoje v nekterih krajih kopuna z žganim vinam in ga posade pijaniga po noči na pišeta. Zjutraj zbudivši se misli pijanec, da so njegove, ter jih vodi s toliko skerbjo, in koka kot koklja. Pišče komaj pivkaje na svet pride, že samo hodi, teka in zoblje. — Kure redijo posebno za-volj jajc in dobriga mesa. Otroci se posebno za kavso tergajo. Jesenske kokoši nar več jajc naneso. Spitana kokoš ne nese. Od gibanja in dela. #) v Človek se mora vedno gibati in delati. Po primer-jenim gibanji ali delu se želodec okrepča, okrepčajo se čeva. Vse prekuhanje in raztopljenje v njih, vse opravila života grejo bolj po godu. — Vsa mladina je že po svojih lastnih nagibih prav živa in se rada giblje. To jo veseli in ji dobro tekne. Otroci ! le skakajte, tekajte, lovite se, igrajte se take igrače. Tode se mora vse o pravim času, na pravim mestu in v pravi primeri brez škode zgoditi. Tega pa vi ne umete presoditi. Kar koli tedaj počnete, le pred očmi ali z dovoljenjem starišev ali učenikov. IVar bolj prav je, da se, kar koli se da, pod milim nebam in v zdravim zraku igrate. Gospod fajmošter Vertovc pišejo: Iz mertviga otroka, ki je kot lipov bog, ne bo nikoli nič prida. Mestni in gosposki otroci, desira-vno jih dobro in z dobrim pa večidel v senci in v spride-nim zraku pitajo, so dostikrat bledi, bolehni, šibki in su— hopetki; kmetiški pa, čeravno večkrat stradajo, se pa na soncu igrajo, so lepi, zdravi in krepki. Škodljivo je malim otročičam z zibanjem možgane vertiti in jih mamiti; brez vsiga zibanja se vsi clo lahko spali navadijo; vsim zibelkam gre tedaj — le dobro si to v glavo vtisnite ve ženske — nožice odrezati. — Vsako otroče se samo in rado, kadar si upa, na noge spravi; pusti ga tedaj le na tleh laziti in valjati se, dokler ne more še hoditi, in *) Po g. Yertovcovi kmetijski kemiji §¦ 12. 86 nikoli ga na hojo in nikakor ne sili, de zvežnjenihno-žic ne dobi. Dokler niso še nožične koščičice zadosti krepke, ne morejo še njih telesica nositi; s prisiljeno hojo se pa zvežijo. Kaj ne, vč deklice in vi dečki, ki morate svoje bratce in sestrice zibati, de ste vi tudi takih misel, kot gosp. fajmošter? Ce je taka, povejte doma, kaj da ste brali. Morebiti, da vender kaj zda. Vsi ljudje vse znajo. Posnemajte pa modre svete tudi vi, kader odrasete. (Konec sledi.) UTevošljiva soseda. Repenčnikovka je imela več lepih njiv, lepo živino, svojo hišo. Bila je, da v kratkim povem, izmed nar premožniših v vasi. Pa vender ni nikomur ničesar privo-šila. Zvečer, ko so pastirji živino domu gnali, se postavi na vezni prag, in se togoti, ktero lepo kravo sosedov vi-diti. Ce je na polji lepe konoplje vidila, ki niso bile njene, se repenči: Le ne vem, kako ljudje delajo, da jim gre vse po godu, meni pa nič! Eniga dne se razglasi, da je županovka tiste vasi po nepoznanim stricu, ki je bil na Francozkim vmerl, nekaj dosti v denarjih dobila. Re-penčnikovko nevošljivosti tako jeza stare, da žolčno merzlico dobi, ktera jo v malo dneh pod zemljo spravi. Ali je kaj nespametnišiga kot nevošljivost? Od nevošljivosti nima človek vender na vsim svetu nič dru-giga, kot da si življenje krati, kakor smo ravno slišali, Varanje samiga sebe. Dve sosedi, ki ste v sovraštvu živele, se srečate pri vodnjaku. Vsaka hoče perva vodo zajemati. Una pravi: Moja živina ne more ne trenutka več čakati. Ta se zadere: Moja tudi ne! — Začnete se kavsati, da je joj. Ena drugi v lase skočite. Nazadnje ju morata nju moža razko-pati. Dosti smeha je bilo. Živina, za ktero ste se poprej toliko skerbne delale, je pa več od ure žejo terpela. 87 Tako človek sam sebe vara, ako se v njem kaka strast zbudi. Te dve ženi ste mislile, da se tergate le iz gole skerbi za ljubo živinico. Pa ste se tergale samo zato, ker ste se sovražile. Vsakdanji pogovori v slovenskim in ilirskim jeziku. III. Od časa. Po slovensko. Koliko je ura? (Ob kolikih je?) Deset je ravno zdaj odbila. Sim mislil, daje že pol enajstih. Pree bo eetert na enajst. Se motiš (goljufaš). V tvoji prijetni družbi čas naglo preide. Ostani še malo tukaj. Že bije: ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem, devet, deset, enajst, dvanajst. Že poldan (poldne)! Po ilirsko. Koliko ima satih? Deset je bas sada izbilo. Mislio sam, da je več polak na jedanaest. Taki če četvertina na jedanaest biti. Varaš se. V tvojoj vgodnoj družbini vreme berzo prolazi. Ostani još malo tude. Več bije: jedan, dva, tri, četiri, pet, šest, sedam, osam, devet, deset, jedanaest, dvanaest. Več poldan (poldne) I HJove srajce. (Basen.) „Dragi gospod! glejte, kako so naše srajce razter-gane; prosimo dajte nam novih" rečejo hlapci svojimu gospodu. „„Moj Bog!"" zavpije gospod, „„kdo vam bo obleko špogal! vi me boste še na beraško palico spravili. Ali naj se pes obesi, brez srajc ne smete biti. Ivan! pokliče gospod svojiga nadhlapca, ,.„ko pride pomlad, vkaži na enim oralu zemlje lana nasijati, de moji hlapci nove srajce dobe"."" Kdor berž da, dvakrat da. šemerl. Sladka skorja. Sladka skorja ali cimet je skorja nekiga drevesa 88 na otoku „CejIon", ki je v indijanskim morji na južni strani Azije. Kadar je drevo že zadosti staro, ga olupijo. Zgorno skorjo veržejo vstran. Spodnjo pa na solncu posušijo, kjer se v podobo cevi zvije in lepo zarudi. Sladko skorjo devajo kuharce v jedi kuhati, ali jih pa s someljeno potrosijo, da so boljšiga okusa potem. Mastne madeže iz obleke spraviti. Mastni madež nar ložeje in brez stroškov odpraviš s cuzanjem. Spušaj slino nanj in nekoliko časa mast prav dobro iz sjikna cuzaj. Ko se posuši, boš vidil, da je madež zginil. Ce je madež star, moraš to delo enkrat, dvakrat ponoviti. To me je lastna skušnja učila. Smešnici. Neki bahač se je ustil, de je v nekim kraji tako veliko zelnato glavo vidil, de bi lahko 1500 konjikov pod njo stalo. Temu pa koj drugi odgovori rekoč: „Jez sim pa v nekim mestu tak kotel vidil, ki ga je moglo 100 mojstrov kovati, ki so pa tolikanj saksebi delali, de eden dru-ziga ni Llišal." „„Sembrano, čemu je pa bil tisti kotel"" zavpraša hitro uni. „Hotli so" mu ta odgovori, „tisto tvojp zelnato glave v njem kuhati. šemeri. Opomba vredništva. Dobili smo že več povest, ki so zlo enakiga obsežka s takimi, ki so bile že v Vedežu natisnjene. Zahvalimo se spoštovanim gosp. pisavcam za blagovoljno podporo. Ob enim pa jih prosimo za kratko poterpljenje, da nekoliko drugih pripo-vest vmes pride. Latinec pravi: Variatio delectat. (Mnogo-verstnost ali različnost veseli.) Ravno tako bodo — kakor smo že enkrat opomnili — popisi kmetiški mladosti še neznanih žival le s podobami, in povesti od takih žival le potem v Vedeža vzeti, ko bo podoba že pridjana. Prosimo gg. pisatelje se po tem ravnati. Uenavadne besede v tim listu. Varati; prevariti, to je goljufati; varanje, prevarjenje, to je goljufanje, goljufija. Rozalija Eger, založnica, J. Navratil, odgovorni vrednik.