List slovenskih delavcev T Ameriki. TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 3 ur —O US TELEFON CLAY 6189 NO. 100. — STEV. 100. NEW YORK, MONDAY, APBIL 29, 1929. — PONDELJEK, 29. APRILA 1929. VOLUME xxxvn. LETNIK XXXVII. "Fašizmu so ure ITALIJA JE DOSPELA NA ROB FINANČNEGA PROPADA Bivši italijanski ministrski predsednik in finančni minister Francesco Nitti, ki se mudi v izgnanstvu, pravi, da bo v dog lednem času konec fašističnega režima. — Skoro milijon ljudi je brez dela. — Pogajanja z Vatikanom. PARIZ, Francija, 27. aprila. — Tukajšnje časopisje bo objavilo jutri izjavo bivšega italijanskega ministrskega predsednika in finančnega ministra, Francesca Nittija, ki se mudLv pregnanstvu v Franciji. M i Bp: j Nitti pravi, da bo v dogledni bodočnosti konec fašističnega režima, kajti Italija je dospela na rob finančnega in gospodarskega propada. — Nobena vlada, ki temelji na sili in nasilju, se ne more vzdržati, — pravi Nitti. — Menda ga ni človeka na svetu, ki bi vedel boljše kot jaz, kaj bo strmoglavilo fašizem. Gospodarstvo je izpodko-pano iz finančnih zagat pa ni nobenega izhoda. Zadnje italijanske volitve, ki naj !bi prikazale fvetu, da je vsa Italija strnjena za Mussolinijem, je označil Nitti kot nekaj tako smešnega, kar je le v Italiji pod Mussolinijem mogoče. — V sedanjem času, — pravi Nitti, — je v Italiji več finančnih in gospodarskih polomov kot v katerikoli drugi deželi na svetu. Trgovskemu ravnotežju preti nevarnost deficita, stabilizacija lire je pa tudi nemogoča. — V Italiji je skoro milijon brezposelnih. Sama vlada priznava, da jih je 800,000, toda ta številka je dosti prenizka. — Italj la ima zaenkrat tri glavne vire dogodkov: trgovska moranrica; tujski promet; denar, ki ga pošiljajo Italijani iz inozemstva v domovino. To so bili nekoč jako mogočni viri, ki so se pa v zadnjem času strahovito zmanjšali. — Italija se je zadolžila v Ameriki za 450 milijonov dolarjev. Za to vsoto garantirajo najboljše italijanske industrije. Toda kaj je ta vsota v primeri z ogromnimi stroški, ki jih ima Italija. Vso silo denarja požro privatne špijonažne organizacije, policija, armada ter gigantski sistem propagande po vsem svetu. Glede pogodbe z Vatikanom pravi Nitti, da je Italija kratkega potegnila. To si je treba na ta način tolmačiti, da Vatikan ni silil v pogodbo, pač pa Mussolini. Ko je bil Nitti ministrski predsednik, je bil Vatikan pripravljen obljubiti dosti več, in Nitti baje to lahko dokaže z dokumenti kardinala Gasparrija. Teh dokumentov pa ne bo objavil brez izrecnega dovoljenja Vatikana. Ko so Nittija vprašali, 'kakšne stališče bodo zavzele prihodnje italijanske vlade napram Vatikanu, je odvrnil: — Ne vem. Rečem pa le toliko: — Odkar je Mussolini poteptal italijansko ustavo, niso njegovi sklepi več obvezni za bodočnost. Bodoče italijanske * lade bodo šle svojo pot in se ne bodo niti najmanj brigale za Mussolinijeve odloke. Cigani so jedli človeško meso. RRAOA, Cehoslovaika, 27. apr. V Sz«»i>si na -Slovaškem so -zagovarja "pred sodiščem devetnajst ciganov, ki so obtoženi kanibaliz- Cigarai, nuni njimi dve ženski. Iiriznali, da so usmrtili kakih .deset Ljudi ter jih pojedli. Njihovo pričevanje je "bilo tako gorostasno, da se je eelo državnemu pravd ni ku odelo nevr- pretakava na mestu zločina je kmalu dogna- — Najprej smo mislil:, — je izjavil državni pravdnik. — da se hočejo eijrani postavljati z dejanjem, 'katerega niso zakrivili. Pozneje smo pa iK>leof eiganskega taborišča res našli ostanke človeških kosti >u pečenega mesa, na katerem so se še vedno poznali ugrizi človeških zob. O Ijndožr-tftvn ciganov ni potemtakem no-bega dvoma. MEHIŠKI AVIJATIKI SO METALI BOMBE NA AMERIŠKI KONZULAT Podkonzul je le s težavo ušel. — Bomba je prodrla streho. — Ameriške oblasti ne bodo protestirale, češ, da dejanje ni bilo namenoma izvršeno. — Mehiški vstaši beže v gorovje. — Zvezna kaValerija je dospela v Navajoa. NEP0STAVNI PRISELJENCI Najnovejša odredba se tiče kakega pol miljo-na oseb, ki se niso postavno priselile pred letom 1921. WASHINGTON, D. C., 28. aprila. — Podkonzul Earl Wildert Eaton je sporočil državnemu de-( partmentu, da so mehiški zvezni zrakoplovci metali bombe na ameriški konzulat v Ciudad Obregon. Podkonzul je dostavil, da se je le s težavo rešil. MEŠETARENJE BREZ VSAKEGA KONCA IN KRAJA Države smejo imeti toliko vojaških rezerv kolikor hočejo, dasi so iz-vežbanje rezerve v vc jni odločilni faktor. ZEXEVA. Švica. 28. aprila. — Delegat je, ki sestavljajo določbe za bodočo razorožit veno konferenco, so se kljub protestom Ilolamlske. Nemčije in sovjetske Kusije sporazumeli. da sme imeti vsaka država kolikor hoče izvežbanih ar-madnih rezerv. Ta sklop j«' temeljil m* izjavi ameriškega zastopnika Gilbsona, da nimajo Združene države ničesar proti takim rezervam. A«nglija in Francija sta se gl'1-de tejra vprašanja že tedaj zedi-nili, ko sta sklepali in nkler*'"! zloglasno mornariško pogodbo. Predlogu so od loč nor nasprotovali zastopniki sovjetske Rusije. Holandske in NVmčije. Nemški delegat Bernstopff je poudarjal, da igrajo izvžbane rezerve v vojni silno važno vlogo, toda njegove besede so zadele na gluha ušesa. Istotako je pogorel s svojim predlogom kitajski delegat, k", je predlagal, naj se prisilno vojaško službo odpravi. Načelnik sovjetske delegacije Litvinov je rekel: — Ker večina noče sprejeti tega našega predloga. dokazuje, da ji resna razorožitev ni mar. Jaz nimam nobenega upanja, da bi bila razorožitve-na konferenca uspešna. Vlada Združenih drŽav ne bo izvajala iz tega nobenih posledic, ker -se dogodek ni namenoma za-za vršil. Državni department je objavil: — Mr. Eaton poroča, da so dne 25. a-prila ob -štirih popoldne trije mehiški zvezni zrakoplovci metali bombe na Ciudad Obregon. Dve bombi sta padEi pred poslopje ameriškega konzulata, tretja je pa prodrla streho ter eksplodirala v konzulatu. Konzul se je le s težavo rešil. Povzročena škoda je precejšnja. K drevesu privezan deček. ALBION. Mich., 27. aprila. — 15-1 et nega Lawrenca M i lisa so že en teden pogrešali. Včeraj so pa zaslišali iz gozda klice na -pomoč. Prebivalci so šli v smer, odkoder so prihajali kl'ci, ter našli fanta privezanega k drevesu. Fant je pozneje izjavil, da ga je odvedlo pet mož, ki t*> ga imeli zaprtega v neki samotni hiši. Predvčerajšnjim so ga pretepli in privezali k drevesu. Odvedli so ga bill, ko je čakal na neki samotni ceKti na bus. Oblasti so uvedle obširno preiskavo, toda dosedaj nima o odvajaleih še nobeneg^ sledu. t -- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "QLA8 NAHODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK T AMERIKI. WASHINGTON, I). ('., 27. apr. Podkonzul Eaton je zoj>et otvo-ril konzulat, ker so ga t a mošnji A meri kanci prosili za pomoč in zaščito. Mesto Ciudad Obregon le-žil v ozemlju, skozi katem se umikajo v.staši pred federalnimi četami. MEXICO CITY, Mehika, 28. aprila. — Vstaška armada Južne Sonore. katero rso še pred dobrim mesecem smatrali za največjo in najpopolnejšo vstaško silo, se je jmčela drobiti. Vojaki zapuščajo •svoje poveljnike, Kakih dvesto konjenikov je pod vodstvom generala Roberta Oni za pobegnilo v okolico Sahuaripe, vzhodno od Hermosillo. V gričevju se bodo poskrili ter se do konca upirali zasledovalcem. rajši kot da bi pobegnili v Združene države. I>osti vstaških oddelkov se je že vdalo. Po mnenju vojnega ministra Oallesa, bo v -d oglednem času konec r e v o luci j o n a r n e ga gibanja. Bežeče vstaše zasledujejo avi-jatiki in federalna kavalerija. Iz Gaudalajare poročajo, da so vstaši napadli vlak v bližini Villa Nueva ter usmrtili dva ]>otinika. BACAVACHI. Sonora. Mehika. 28. aprila. — Kavalerijski regiment pod vodstvom generala -Tu-ventina Espinoza je dospel v Navajoa danes zjutraj ob treh. Opoldne je ta kavaJerijska ek-spedicija dospela do reke Mayo ter zasledovala umikajoče se vstaše. Zvezni vojaki niso nikjer naleteli ma kak odpor. WASHINGTON, D. C., 28. apr. Dne 1. julija tekočega leta stopi v veljavo nova postava, tikajoča se oseb. ki so se priselile v Ameriko nepostavnim potom pred letom 1921. Generalni priseljeniški komisar Harv E. Hull je storil že vse potrebno, da se takim osebam ne ho delalo nobenrh -ovir pri dobavi državljanstva. Taki 'priseljenci morajo dokazati, da so izza 3. junija 1921 živeli neprestano v Združenih državah, da so neoporečnega značaja in da nimajo na svoji vesti ničesar, za kar bi jih vlada lalliko de-por tirala. Takih priseljencev je v Združenih državah nad pol milijona. To so večinoma mornarji. ]>eki, kuharji itd., ki so pobegnili z ladij, ko no se mudile v ameriških pristaniščih ter so enostavno ostali v tej deželi. Dosti jih je prišlo tudi iz Kanade in Mehike. Znižanje pristojbin za United Mine Workers. PITTSBURGH COAL COMPANY ZOPET ZNIŽALA PIČLE MEZDE SGRAXTOX, Pa., 27. aprila. — Ko j." izbruhnil štrajk kopačev premoga, so morali plačevati vsi unijski kopači trdega premoga dva dolarja mesečno kot posebno poil|>oro svojim štrajkujočim tovarišem. Asesinuni so bili seveda le tisti kopači trdega premoga, ki rso delali jm> pet ali več dni v ted-_nu. Meseca novembra je bila ta pristojbina znižana na en dolar, z mesecem majem bo pa popolnoma odpadla. Tako je odredilo vodstvo .United Mine Workers. Kapitalisti so demnevali, da bodo delali boljše kupčije, če bodo pregnali unijo, pa so se urezali. — Mezde so ziržani za sedem odstotkov. — Premolar skoro istotoliko zasluži kot neizučen delavec v jeklarni. — Delavci so zapretili s štrajkom. PITTSBURGH, Pa., 28. aprila. — Premogovne družbe v pittsburškem okraju, katere kontrolira Mellon, SO domnevale, da bodo delale boljše kupčije, če preženejo unijo. Unija je pregnana, biznea je pa slabši. Družbe so enostavno razveljavile pogodbo, ki jih je vezala z United Mine Workers. Posledica tega pa ni bilo povečanje obratovanja. Trgov je vedno manj, dohodki padajo, navzlic temu, da so bile majnarjem že ponovno znižane plače. Plače pa niso bile znižane samo v bivših unftjskih poljih, pač pa tudi v neunij-skih okrajih West Virgin i je. Bas te dni je bilo objavljeno, da bo znaišalo znižanje približno sedem odstotkov. Premogar, ki bo delal pod zemljo, bo zanaprej zaslužil po $4.(>4 na dan, premogarji na površini pa po $4.00. Premoga rji bodo torej približno toliko zaslužili kot zaslužijo neizučen i delavci po jeklarmdi. Po jeklama.h dobe neizmVni delavci za deset urno delo $4.40. V Monongahela okraju je Bethlehem Mine <'orjwratoon objavila. da bo znatno znižala število rovskih čuvajev, ki so bili noč in dan na delu oziroma na straži, odkar je pred dvema letoma prekinila kompanijrt vse stike z unijo. Vsled zadnjega znižanja mezd bo izbruhnilo v rovih Carnegie & Pittsburgh Coal Co. več štrajkov. V Gallatin premogovniku je že zaštrajkalo 350 delavcev. BAŠ PLOSKATI JE BILO TREBA Dr. Brancatl je baje prostovoljno izginil. Tevkik be j se bo posvetoval z Mussolinijem. REM. Italija. 27. aprila. — Danes je dospel sem turški zunanji minister Tevkik Rudži bej. Njegov obisk označajo kot. j>oslanstvo dobre volje. Spremljala sta ga žena in podtajnik ministrstva za zunanje zadeve. Prihodnje dni ga bo sprejel v a.\\ I). C.. 27. apr. V bližini Kapitola je ustavil n,-ki policist domnevanega 27-letne ga but lega rja o. II. Fleming.. Fleming je pa skušal pobegniti, kar je dalo polie:>;u povod, d-j je streljal na njegov avtomobil iu Fleiuinga usmrtil. Ta nov k-a je povzročila med p<> slanei v poslanski zbomiei različna čustva. Xekateri so se zgražali nad brutalnim dejanjem, nekateri so p;« navdušeno ploskali. Posebno so ploskali poslancu Holadavu, ki je rekel, da polieis! ni mogel boljšega storiti kakor da je Flemi^ga ustrelil. Proti ploskanju je pa odločno protestiral demokrat Black i;i i/. javil: . — To je najbolj sramoten p» i-7or. kar sem jih doživel v posl.ui-.ski zbornici. L<* pomislite: 27-letni mladenič je bil ustreljen, j>o-slanci pa plotskajo. Tako početje spada v klavnico, ne pa v poslansko Zbornico. To je bil povsem o-bičaj-en, brutalen umor. Kdor se vesoli takih dejanj, je barbar, ne pa civiliziran človek. Republikanec O'Connor mu je' na butlegarja štiri strele name-zanieljivo odvrnil, da zasluži poli-, sto samo enega. Usodepolna igra. •SEATTLE, Wash., 27. aprila. Otroci so po indijanskem načinu napravili grmado ter {»osamili na-noj petletnega Phifipa Epsteina. Grmado so zapalili, nakar je potegnil veter, in fantič je bil mahoma ves v plamenih. Mimoidoči s:) ga le s težavo rešili. Zdravniki imajo le malo upanja, da bi okreval. cist najstrožji ukor, ker je oddal KO DAN J, Dansko, 26, apr. — Pri včerajšnjih volitvah je dobila delavska stranka veliko večino. Sedanja liberalna vlada bo najbrž preurejena. V novem parlamentu bo 61 članov tlelavske »stranke. 43 liberalcev 25 konservativcev, 16 radi-kaleev in 4 neodvisni. Strajk v bombajskih predilnicah. BOMBAY. Indija. 26. aprila. — V tukajšnjih pletilnkah je izbruhnil štrajk. Vnega skupaj je osemirištirkleset pletilnic, v osem-intridesetih pa že ]>očiva delo. Delav ci so se odzvali klicu delavskih voditeljev ter se po lun-ču niso več vrnili na delo. Sedaj »trajka kakih stotisoe mož. Povod štrajku je dalo izja-lovljenje pogajanj med delavskimi voditelji in gospodarji. J)elav-ski voditelji so 'zahtevali, naj dajo gospodarji zadoščenje onim delavcem, ki so bili oškodovani tekom zadnjega Štrajka. DENARNA NAKAZILA -1 ■ i . i Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din.' 500 ........ $ 9.30 1,000 ........ $ 18.40 M 2,500 ........ $ 45.75 5,000 ........ $ 90.50 " no,000 ........ $180.00 ▼ Italijo Lir 100 ................| B.79 200 ......................$11.80 M 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 M 1000 ......................$54.25 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; sa $50 — $1; za $100 — $2; sa $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodici ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih naka-silih priporočamo, da se poprej s nam rporazumete glede načina nakaiili. IZPLAČILA PO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREM TEDNI* NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETT KB ZA PRISTOJBINO 75c. 5AKSER STATE BANK 62 CORTLANDT STREET, NBW XO&K, S. tj TiUpkonts Barclay 0380. gaggi . .________..... ..____•__ »v- .....-1,..- . ..".............."_____ - _j— i >r j__* •r •GLAS NARODA, 2^. AP8. 19-29 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and PMkhed by JKjOVKNIO PUBLISHING COMPANY * (A Corporation) frank Satawr, President LouU Benedik, Treasurer BODOČI AVIJATIKI Plaae ot bosmem of the corporation and addresses of above officer«: 92 Cortland* St., Borough of Manhattan, New Tork City, N. Y. G L A 3 NABODAh (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. %a celo leto velja list ta Ameriko in Kanado________$6.00 Bo pol leta--------%3J00 tort leta________%t*Q Za New Tork ta celo leto —$7.00 Za pol leta_____________$5.50 Za inoeemetvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta -------%3.B0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Oku Naroda" iekaja vsaki dan ieveemh nedelj tn praenikov. Dopisi brez podpiaa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj k blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narodni-kor, prosimo, da se nam tndi prejfojo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. y '^ž T^^^M"'« AS NARODA'*, 82 Cortlandt Street, Telephone: Barclay 61W. New York, N. T. ŽENITEV BOLGARSKEGA KRALJA ^KtNlY WILL t R. w O- C , Merili Hamburg- (tretji x leve na desno) je spremil v trimotornem Fordovem zrakoplova iz Det oita v Washington, D. C., štiri fante, ki so "napravili najbolj '.e modele za aeroplane. Fantje so so bili predstavljeni predse miku Hoover ju, ki jim je iskreno Čestital. „ Čigav je Južni tečaj. Med Ameriko in Anglijo je j to, da je moralično v pravici pri-zadnje ca.se izbruhni] resen diplo- <>r:t-te. katere Amerika ne more ' matski __________ - por. ki .se tiče najnovej- izpričati. 'ših Bvrdovih odkritij in aneksije- 5 teli ozemelj. Tik preden je Byrd 1 „ * I * . • i . že danes jasno, odrinil na juzm tečaj. mu je an- triillštirideset-O gleška vlada potom .svojega diplo-,*0 evroI*ke države trenutno ne ____ __ ____:i__:____-:i_ ,: i utegnejo baviti .S problemom ZA DOM SLEPIH bo zadeva razvijala, je Amerika vidi, da TV dni smo odpremili v domovino pošiljate v za Dom Slepih. Tvorijo jo prispevki sledečih ix>-; matekega zastopnika izničila listi-' ' no, ki mu daje dovoljenje za pri-' ^ . ,ia v takšni meri jnz-kakor jakov: Ta je je londonska Frank Kerlan, H. 1, Box «7, Molalla, Oreg.............. ino Alidi, c o J. Sons Grove Co., Couklingsville, N. Y. . Ignac Oražem, 1410 Jefferson St., But t«, Mont.......... Jack Skala, 4911 Plinu Way, Pittsburgh, Pa............ Agata Kudolf, K. 1, Box 123. DeeHbrook, Wis....... John Mihelieh, P. O., Old Sprrnghill, Ala........... Alex Premrli, 3 Neptune Ave., So. Norvvalk, Conn...... John M awl o. Box 'J04, So. Dayton. X. Y................ Mary Miller, Box 924. Faii^banJks, Alaska ............. Mary Pet kovček, 1026 So. Leeds St., K ok orno, Ind...... V. Jbtiedei, 832 Amsterdam Ave., New York, N. Y., nabral svatbi g. Oh a s. Česa rek ........................... Skupaj Triiuštirideset pošilja t ev! Nekatere so bile majhne, !wkst^a luni. uiuu^i i ** " odgovor na angleško poslam- .. .$ 1.00 1.50 1.00, 1.00 1.00 , 1.00 1.00 1.00 50 40, pri 1 ♦ ... $22.75, in tudi za raziskovanje v kompleksu.ki spada zraven, i* ški državni d"partement je : i i i- • - pna in hoče izkoristiti lurodno i>ri- 'stanek na ozemlju južnega te<-aja p U) i"1 . - •»________- €eiem tt,r l)reh,teti črtale. Pri tem n,„ri. ne £re samo za prestiž, ampak za videl g0*!*0-1«**^ vprašanja. V spor-v tem prejudikacijo in ščitenje nekakšne angleško posesti, ki je seveda Američani ne prizna korak je bil tem pr vlada nedvoum-ito -re ^^ nnvih Bvrdovih od-priznava ameri- Vse fl<» > Bvrdova +nr,.i; , efcspedicija na široko zasnovana in nem ozemlju so namreč rudninska ležišča, v morju, ki obdaja južni , V . , . , 5ftU MJ ,rianavajo.ltecaJ- *)a Z1V€ k,t- kl donasaJ° ri" v obph rozornejšij,,olovcem ^h-Klke. Za vse, v V Sofiji so upali, da se bo poslaniku Vlkovu, ki je šel v Rim kot poseben zaupnik kralja Borisa, posrečilo pridobiti vatikanske kroge za kompromis, ki bi obstojal v tem. da bi se bolgarski kralj oženil najprej rpo rimsko-ka-toliškem, potem pa še po pravoslavnem obredu. Papež je baje vzitrajal samo na tem, da mora ostati -princesa Oiovanna ttidi kot bolgarska kraljica rimska katoličanka. Izjavil se je pripravljenega trpeti, da se morebitni priirc iz tčga za'kona krsti po obredih pravoslavne cerkve, glede drugih morebitnih otrok pa je ipostavil zahtevo, da morajo (biti. 'kakor nji-ho"a mata, rimski katoličani. Xa tej podlagi je bil že skoro dosežen sporazum, kar poseže vmes bolgarski metropolit Ste van in zahteva, da bodi bodoča bolgarska kraljiea pra vosiavnega vero-izpovedanja. Vatikan pa ni mogel iti tako dalev v popuščanju in tako je ženete v bolgarskega kralja Boriisa z italijansko prm-eeso Giovanno dokončno razbila. Pri načrtu za to bračno zvezo so bili kakor toliko merodajni tudi zunanjepolitični motivi. Jasno je namreč, da bi imel takšen zakon tudi nekaj vpliva na politiko Bolgarije. Zato sta se v imenu evraprfkih velesil oglasila v Sofiji Paniz in London, ki sta kralju odsvetovala j>oroko z italijansko princeso in namignila, da bi centrih evropske politike j se videli, če bi se kralj ozrl po kakšni drugii nevesti. Dopis skill asp rictj na južni Teeaj, česar bi logično sledilo, da ne priznala tudi aneksi j, ki jih bo ___izvršil komander Riliard Byrd. 15 ^ Washingtonu pripravljajo se-'daj, ko se je dejansko izkazalo, ila na južnem tečaju nov teren. Oče ikralja, bivši car Ferdinand nekatere pa naravnost presenetljivo velike1 za naše malen-j„0 Ameriška vlada, velijo infor- kostne razmere. macije, bo izjavila, via takisto ne 'priznava angleških aspiraeij na Zbiranje denarja za Dom slepih je najplememtejse! eelotno Ozemljo južnega tečaja. delo, kar jih vršimo ameriški Slovenci. To je prostovoljni Opozorila bo londonski kabinet na narodni davek, posvečen plemenitemu namenu. ] dejstvo, da ima Amerika tudi v zgodovinskem pogledu prednost Kakor nam poročajo iz domovine, so se vse slovenske (»red Evropo, kajti že 1. 1840. je ustanove, ki skrbe za slepce, strnile v naporu, da dobe naj- iatlral in Postajal okrog južnega . . Ampriein Wilkes ter _ie a- večji slovenski reveži cimiprej svoje prepotrebno zavetje. Rojaki, izpreglejte in darujte v ta preblagi namen! KOMEDIJA I tečaja Američan Wilkes ter je i nektiral razne ]>redele za Ameriko. Komander Bvrd bo zatega-deli z mirno vestjo nadaljeval svoje delo in raziskoval južni tečaj . naprej, po potrebi pa proglasil vsa novo odkrita ozemlja za ameriško last. tt fi m^- i• , i-- i i - -i x l Anglija seveda kaže v tem di- \ Zenc*vi se odigrava komedija, kakorsnili smo v tem1 , . , ° ° 7 : piomatskem sporu na svoje ra- caš 11 Ze vajeill. zLskovalce ki so jadrali po morju V Ženevi namreč zboruje komisija, ki namerava iz- v bližini južnega tečaja in se u^ta- dclati program za bodočo razoroži t veno konferenco. ,vIjaH ob robu. eeline ter anektirali odkrita ozemlja zanjo. To so bili Že štiri dni debatirajo zastopniki o temeljih, na ka- v prvi vrsti Ross. Graham in terili bi temeljilo razoroževanje velesil. , Shackleton, pozneje pa tudi ka- petan Seott. Sklicuje se tudi na — Sestali smo se, — je rekel lord Cusliendum, za-'_____ stopnik angleške vlade, — da ustvarjamo svetovno zgodovino. Ta konusija bo zgradila temelj, na katerem bo <-talo najponosnejše poslopje, kar jih je kdaj videlo kulturno človeštvo. Mi nastopamo kot prostovoljci v velikem boju člo-vestva, _v boju proti vojni, v borbi za mir, za trajni mir. RAZVALINE, KI SE PODI-' RAJO Iz Beiruta poročajo, da je zadela svetovno znano kraljevske Tii --t -ji, t , , , grobove v Palmiri, ki so stari nad In ko bomo za vršili svoje delo? bomo lahko zaklicali sve- 5000 let, velika nesreča. Večji tu: dosegli smo nekaj, kar je še pred par leti smatralo vse del ogromne dvorane, ki se je raz- človeštvo za nemogoče. Mi bomo svetu diktirali mir in ga tezaia ceI kaometer claleC'- se i? bomo zavedno osvobodili vojnega moloha. " ,zrušiI- i? popokalo m . v. . . , ,=«e zvalilo na tla. Zdi se, da bo ^ SI navzoči SO mu baje navdušeno ploskali. jWr ostanek te prastare zgradbe In Šli so na delo ter začeli sestavljati resolucije. zadela ista usoda. Med prebival- Nobena resolucija pa ni zahtevala popolnega razoro stvom vlada velika razburjenost, a. pač pa le nekako znižanje oborožene sile. tZTu^ Ko je sovjetski zastopnik Litvinov predlagal naj se konec sveta' Zanimivo J1'- lia l>rc-j konkretnega ukrene ter naj so napravi^ouec obrože-'" l>od°bnf ne?rnof t.uogumno izvršil prvo stir pačijo na kot kraljica na bolgarski pre-krhlja. prvo resekcijo želodca, on stol. razmnoževala in 'proilajala z je tudi utemeljil kirurgijo čreves. j lepim dobičkom. Ker je bila aseptična praksa šele vse pri starem ostalo. Gospodje so le z besedami radodarni, ko bi bilo pa t reba kaj vddjstviti, vsak odločno zagovarja lastnino svo- • ^'sdfc čas zrušili, ker so jim nepoklicani zbiratelji starin in obiskovalci odnesli brončene temelje. Nad tem van dal iz mom vlada v Beirutu razumljivo ogorčenje, saj predstavljajo ti ostanki kot zadnji ostanki starokaldejske kulture Siriji velikansko ^ogipo F v povojih, je Billroth prvi upeljal na dunajski kliniki takrat najmodernejši danes povsod uzuelni način operiranja, ki z aseptičnimi metodami obvaruje bolnika pred infekcijo operacije. Njegova klinika je postala vzor vseh bolnic in je imela velik vpliv na preureditev bolnie v nekdanji avstro-ogrski monarhiji. Billroth je zapustil za sabo odlične medicinske spise, ki so mu zasiguraii trajno mesto v zgodovini zdravilske vede in mnoge operacijske metode, ki so mu zanje lah-fco hvaležni še danes tisoči in tisoči bolnikov. Bil je tudi vzor Iju-ilomilega zdravnika: strog napram sebi, mil in prijazen nasproti drugim. Bil je odločen zastopnik etičnih in človekoljubnih teženj v zdravilstvu, vpliven učitelj večih zdravniških generacij in velik člo-Fek, čigar sponfm ne bo živel samo v njegovih spisih, temveč tu-di v njegovem dobrem vzgledu. .. . *.. i j... - 'S "Istarski list", glasilo Hrvatov v Istri! je izšel ta teden v Gorici. List inia prav tako obliko kakor "Novi list", pisan je tudi v istem duhu. Odgovorni urednik je dr. E. Besednjak. Poduredništvo in uprava se nahajata v Trstu. VODNIKOVA DRUŽBA V LJUBLJANI bo izdala za leto 1930 štiri krasne zanimive in poučne knjige. Knjige 'bodo izšle to jesen. Naročila že seldaj sprejemamo. Vse štiri knjige stanejo en dolar. Naročite do 1. junija. Na poznejša naročil^ »e ne bomo mogli ozirati. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York City. ADVERTISE in QLAS NARODA S pota. Zadnjič sem poročal Lz Arkan-* sasa. danes pa nekoliko o Kan-sasu. Iz okolice Pittsburg, Kan«., se je izselilo mnogo ljudi, tudi naših rojakov. Dosti lepih hiš je praznih ter jih je mogoče dobiti, ako človek plača zaostale davke. Prontenac, Kansas, ima kakih 3000 prebivalcev. Ob glavni ulici je dosti praznih hiš. Kot sem slišal, dolguje mestna uprava delavcem nad $70,000. Doisti slabše je po drugih manjših mestih. Vsi je sicer lepo in moderno urejeno, toda kaj se hoče, ker ni dela. Ljudje se niti preživeti ne morejo, ne tla bi še davke plačevali. Prej e skupaj izgubljeno. Na ta način je bil« naloženih na tisoče dolarjev. Nedavno je propadla tudi Prva tNarodna Banka v Frontenae Mož-banrkir je biL ugleden pobož-njak ter je imel za soprogo župnikov o sestro. Slovenci in Nemci sf izgubili na tisoče in tisoče dolarjev. Možak čaka milostne sodtoe, vlagatelji se bodo pa pod nosom obrisali . V okolici Mineral. Fleming in Pittsbung so na delu parne lopate. ki bjtikajo zemljo ter odkrivajo premog kar poti zemeljsko površino. Na tisoče akrov rodovitne zemlje, ki bi zborno rodila, je na ta način uničene. Zahteve, naj bi kompanija poravnala zemljo, potem bo pobrala premog, so glas upijočega v puščavi. Fronte no je nekako središče Slovencev v premogovnem okrožju Kansasa, Slovenci imajo lepe društvene prostore. Zgodovinskega pomena je tudi dvorana slo-vensko-avstrijrske organizacije, u-stanovljene leta To je ena prvih te vrste v Ameriki. Ako^bi pri ustanovitvi napravili pravila, da je lahko sleherni sprejet ne pa samo rojaki iz Kansasa, bi bila to ena najbogatejših organizacij. Tako pa stari mro, mladina pa pristopa k ameriškim organizacijam. V Frontenacu sem bil več ted-i»ov pri dbčeznani družini Franka Markovicha. ki je tukaj že 40 let. Rojak Markovich se je bas vrnil iz bolnišnice, kjer je srečno prestal nevarno operacijo na glavi. Želim mu.-da bi kmalu popolnoma okreval. V bolnišnici v Kansas City je tudi rojak Marela, katerega je v rudniku pobilo. Rojak Marela je bil svoječasno priča krvavih dogodkov v Ludlowu, ko so delavci prosili pravice, pa so jim kapitalisti dali svinca v odgovor. Upati je, da bo Mr, Marela kmalu okreval. Njegova dobra soproga ga neprestano obiskuje in mu dobro streže, kar 'bo brez dvoma dosti pripomoglo k njegovemu zdravju. Pozdrav! Matija Pogorele. INTERNATIONAL PAPER COMPANY New Tork. 17. aprila 1529. Svet ravnateljev je proglasil četrtletno dividendo šestdesetih <60c) eentov za denico na splošne delnice te družbo, izplačljivo 15. maja 1&29 imejiteljem splošnih delnic, ki so na rekordu ob zaključku poslovanja 1. maja 1929. Čeki bodo poslani po poŠti. Prenosne knjige ne bodo zatvarjene. OWEN SHEPHARD, Pod pred. in blaga j. INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY Boston, 17. aprila 1329. Svet ravnateljev je proglasil četrtletno dividendo Šestdesetih (60c) centov ra delnico na splošne delnice te druibe, iz-plačUivo 15. maja 192?> imejiteljem splošnih delnic, ki so na rekordu ob zaključku poslovanji 1. maja 1929. Čeki bodo poslani po poŠti. Prenosne knjige ne bodo zatvorjene. R. G. L. ADD, Jfefnoini blaga j. Ko sem zadnjič razpravljal o tujih in nenavadnih izrazih, sem mimogrede omenil, da bom nekaj povedal tudi o kevdru posebne sorte. Ker so me že trije ojjozorili, kaj da je s kevdrom |>osebne sorte, moram z besedo na dan. Poudariti moram, da gre tudi v tem slučaju za neumevanje tujih izrazov, in takoj omeniti, da sem bil jaz tisti, ki je tuje izraze napačno tolmačil. Tako je bilo torej: Pred leti sem kibiciral mešeta-reraju za enodružinsko hišo. Ker sta bila oba, kupec in prodajalec jako kunštna, nisem segat v besedo. ampak sem inoh"e iu pazno poslušal iz razdalje treh korakov. Kupec: — Ali je vse inšurano? Prodajalec: — Vse j,« inšurano za tri leta naprej. Po treh letih bo treba iušureiis obnoviti. Kupec: — To vem. Tega mi ni potreba praviti. Vprašal sem le, če je inšurano. Prodajalec : — Ja. je vse inšurano. Kupoc: — Koliko vrat? Prodajalec: :— Tega pa ne vem natančno, koliko je vrat. Li- čakaj. sedem sob, kuhinja. V \xaki sob; 5»o vrata, v nekaterih po dvoje vrat. Kupec: — Kaj me brigajo ti--;ta vrata. .laz te vprašam, če so *iirii .zadaj vrata. Prodajalec: — O. tudi zadaj so v ra t a. Kupec: — Potem je olrajt. Prodajalec: — Hiša je v dva štuka. Spodaj je kuhinja, obed-niea in sjnvjemna i>oba, zgoraj so štiri spalnice. Cena je devet ta v žen t. Kupec: — Tudi za štuke in za ceno te nisem vprašal. Prodajalec: — Ali si s ceno zadovoljen Kupec: — Sem. Samo povej mi. kakšen je kevder. Prodajalec: — Kevnlir je modern. Peč na gas vroča voda za pomivanje, mrzla za hlajenje. Kupec: — To je olrajt. Kaj pa kevder v splošnem ! Prodajalec? — Kako misliš? Kupec: — No, če ta kevder tapeciran ? Mene je kar pri srcu zazeblo. — Za božjo volja. — sem pomislil, — kako ga lomijo nekateri naši ljudje. — Ali jim niti cemen-tiran je ne gre v glavo, da ga s tapeciran jem zamenjujejo. V moje največje začudenje je pa odvrnil prodajalec: — Ja, je vse tapecirano, kakor mora (biti. — No, to je pa že od sile. — sera pomislil. — Bože. bože. kam je privedla ljudi prohibicija. Kupec ; — Če je res kevder tapeciran, potem velja. In sta se poslovila ter šla naslednjega dne delal pogodbo. Letošnjo zimo sem se slučajno mudil v Brooklynu ter sklenil obiskati in nekoliko podražiti rojaka s "tapeciranim" kevdrom. Prijaano me je sprejel in mi hi-io razkazal ter rekel, da je prav zadovoljen. Ko sva ga nekoliko posrkala, sem rekel v šali. da bi rad videl "tapecirani" kevder. — Šur — je odvrnil. — zakaj pa ne. Kar za menoj stopi. Nekoliko je temno, pa ne boj se, ne boš se udaril in ne bo« se ubil. In sva šla in ress: na stopnicah se je udajalo. kakor da bi šel {>o perzijski preprogi : držaji vsi debelo tapecirani, ob vznožju pa prožna žimnica, na katero bi se človek lahko z vrha stopnie pognal z glavo naprej, pa bi na nji nepoškovan obležal. In vsa pot do vinske kleti — mehka in prožna, vrata t»o bila obita s pet inčev de"belo 'blazino. Pred *»odi in pod sodi vse meSiko in prožno narejeno. L'e bi se namenoma zaletel v steno, bi ods'kocil kot žoga. — To sem videl na West Skle — je pojasnjeval rojak. — kjer sem služH par let. In sem sklenil, da ne bom brez takega kevdra. če bom enkrat imel svojo hišo. Kajti pijača je močna dandanaišnji. In. če človeka vrže, že vsaj na mehko pade. . ■ l^fpS ■•i . ■■ ■ if ■ ■ L;. GLAS NARODA, 29. APR. 1929 Dora .Sophie: STRAH NV gr;ijtr .se nepret*auo s pr-hnnožino in pa položil v prstan —'gel dalje. Pomagal sem mu, toda lom, gospod profesor. Saj ve-'ali vidite to malo odprtino? Od solnce se je nižalo, obzorje se je temnilo, vedela sva, ako (nastopi megla, preden dospeva do sedla, ste, kako vam ga zavidam. Že j tedaj je stalno nosil pri sebi strup, pred leti tui je obljubil moj mož da bi se r skrajnem .slučaju rešiL rimski dragulj.... sploh je »ta na vas, da pa vr-pripoved ujete." Njegove slutnje so s* uresničile, sva izgubljena; vode nisva imela Pred petindvajsetimi leti se je pri-'več in {pred nami je ležala več Učenjak z levjo glavo m* je, ne- petiLa v Belgiji velika železniška nesreča. Tudi on je bil v vlaku. Voz, v katerem je sedel, se je sesedel kot harmonika, in roka, na kateri je nosil prstan, je bila ta- rn i mo premaknil na stolu ob kaminu. "Prav rfciJ, gospa Juta! Ko bi le mogel. Saj veste, da ->e nisem se nikdar upiral, odkar obstoja naš klub. Toda današnja tema mi je tuja. Že dvajset let ne vera vfč, kaj je strah. Mogoče je to pravzaprav v zvezi ft prstanom — " "Se hujše, torej eelo zgodbo ima ta prstan! Povejte nam jo, in z njo se boste za danes odkupili." "Vi ste gostiteljica, imate pravico ukazovati," je rekel tslavni mož. "Sicer pa ni niti zgodba — le mala anekdota. In ne izvira niti iz onega časa, ko je nastala ta mala umetnina. Ne zadeva niti njen'ga prvega lastnika, ki je bil mogoče kak senator, ali eelo cesar — mogoče pa tudi le kak trgovec, ki si je dal rahlo vtisniti v dragi kamen Hermesa, patrona svojega poklica. Temveč zadeva zgodba Parižana, ki je pridobil ta prstan pred dvajsetimi leti v Siciliji, ko je bil bas izkopan in ga O.lne.sol kljub prepovedi — saj poznate zakon o izvozu umetnin iz I-talije. Ta Francoz j«' imel že od mladosti trdno prepričanje, da bo nekega dne zašel v neugoden položaj, iz katerega se ne bo mogel rešiti. Ne vem, kaj je predstavljal. Mogoče, da bo živ pokopan ali kaj. Ko je dobil prstan, si je nabavi} cijankalija, baš primerno IW+WVWVVVH ZAUSTAVITE SRBENJE Ne praskajte. Je nevarno. Za hitro pomoč proti srbenju Je Severa'« Eako. Tako hladeče, pomirjajoče. Zauatavi srbečico. Do -Dite a« v lekarnah. SE VERAS ESKO ur dolga pot. Naj povem na kratko. Dospela sva končno do sedla, se zgrudila od utrujenosti in počivala. Imel sem čas, da sem pogledal nazaj na golo. mrzlo, veli? ko stisnjena med razvalinami, dajčastno skalovje. In tedaj sem se je ni mogel potegniti k sebi. Zgo-|nenadoma prestrašil, prvič v živ- rel je živ. Pozneje, ko so pospravljali razvaline, so našli prstan." Nastal je molk. Nato pa je rekla slikarica Dollv: "Ali si izgubila sedaj veselje do tega prstana, Juta!" * Juta je zrla z žarečimi očmi na prstan in ni ničesar odgovorila. "In od tedaj niste še nikdar doživeli groze?" je vprašal angleški poslanik. "Grozo mogoče —groza je pravzaprav nekaj drugega kakor strah. Groza nas je pred nečem. Strah pa nima predmeta." "Res je." je živahno rekel Anglež. "Doživel sem to v Pirenejih — ako smem pripovedovati, ne da bi bil na vrsti ? Bilo je to v preteklem stoletju. Moj spremljevalec 111 jaz sva hodila od zgodnjega jutra po najn^-pristopnejših krajih v planinah. Vroč in soparen dan je oznanjeval za večer meglo. Ne morete si ljenju; doživel sem smrten strah. Samota je legla počasi na moje srce, kakor kaka ogromno skala. Zakaj ? Zakaj baš v tem trenutku, ko sva bila na varnem? Ne vem. niku. Čez eno uro se bo vrnil. Le pripoveduj Dolly." "Stara sem bila deset let m sem se baš naučila plavati Bivali smo ob Vzhodnem morju, bilo je poletje in vedno sem čakala le na ugoden trenutek, da bi lahko neo-paženo odšla na obrežje in se brez nadzorstva kopale. Nekega dne, ko so vsi po kosilu spali, se mi je posrečilo. Bila sem krepka in pogumna in sem plavala mnogo dalje ven, kot ostali kopalci, ki v tej uri niso bili baš številni. Končno mi je bilo dovolj. Obrnila sem se jproti obrežju in sem zaprla oči ter sklenila, da jih bom po otroški navadi odprla šele, ko bom dospela do brega. Tako sem plavala že neskončno dolgo. Vedno sem poskušala z nogo, ali sežem že do tal. Pa ni šlo Minilo je precej ča'a. Nenadoma, ne vem vsled kakšnega strahu, sem odprla oči. Toda srce mi je zastalo in roke .so obstale kot okamenjene, zakaj pred menoj ni ležalo obrežje z rumenim peskom in zelenimi drevesi temveč — široko obzorje, odprto, neskončno morje. Pri plavanju sem se okrenila. kot se to cesto Strah pač nimai predmeta. Mo- zgodi in sem plavala ven na 0(lpr_ goče je bil to strah pred naravo, o katerem je govoril že Nietzsche. Toda doživel sem strah, kot ga nisem občutil nikdar preje, ne poz-nje." to morje, mesto proti bregu. Še nikdar se nisem ustrašila — tedaj pa. Mogoče bi lahko zdržala in dosegla obrežje — toda smrtni strah mi je vlil nekaj v ž:le, da "Skoraj vas zavidam," je re- ]sem kot ohromela, kel profesor. "Mnogo bi.dal za to,(na pomo- se pogreznila — ju da bi samo še enkrat mogel — to-|ko prigla na ^^je, ne vem Zakrila sem 1 da prestar sem. da bi se mogel naučiti trepetanja." "Ali bi dali za to prstan?" je hitro vprašala Juta. "Da, dal bi ga!" "To je neumnost, Juta," je rekel njen mož. "Ne, kaj ne, gospod profesor, prosila, da boste to ohranili zase. velja?" ker boste to sami uvideli. On ne 'sluti ničesar o tem. Četudi so od ©d tedaj sem še. mnogo plavala in dobro — a vedno lq vzdolž ob o-brežju, v morje ven me ni nihče več spravil." "Tudi jaz lahko sedaj, ko je Prane odšel, nekaj povem," j" rekla Juta. "Ni treba, da bi vas "Mogoče," je menil sodnik, 1110- — - le predstavljati mrke veličine te po-j k krajine. Pečine, po katerih sva v goče radi tega .ker je profesor ta tedaj minula že tri leta. -jko aktiven. Dokler je-človek dela- Torej da, kako se dogaja kaka grozna nate ga, ker ni pripadal našemu stvar, ti —1 ne da bi mogel pomaga- "Ne vem," je rekla Dolly. "Spominjam se — toda ako bi rada govorila dalje s svojim možem. Juta, rada počakam...." ( .vvj naj povem: bila sem tc-( en in se upira, ne pozna strahu, daj zaljubljena v nekega miadc-plczala, so pripadale Monies En- Toda ako človek mirno sedi in gle- .slikarja in 011 v mene. N: poz-cantados, "začaranemu gorovju" — še nikdar ni imelo nobeno gorovje primernejšega imena. Šele pred kakimi tridesetimi leti so odkrili dolino v njem. Malokdo je že hodil pred nama po teh pečinah. Ako sva hotela priti do sedla iu do ceste, sva morala prekoračiti pusto skalno planoto, ki je bila vsa razjedena. Posejana je bila s skalami, najbolj čudnih oblik, vmes globoke skalne zajede, da je bilo včasih treba skakati od skale do skale. Nenadoma se je moj tovariš zgrudil, bil je izčrpan in ni mo- Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk so. rodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko. modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik, Mr. John Krečič. Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Vam jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje. Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi -dober prostor. Glede nabave potnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. krogu. Prišlo ni do ničesar, ker sem bila preveč navezana na Franca — toda bila sva vedno skupaj in mnogo bolj prijatelja kot bi to smela biti, ako je zakon tudi duhovna in ne le telesna zadeva. ^Mogoče bi se tudi drugače izšlo. "Oprosti," je rekla Juta in od-1 Toda v odločilnem trenutku je bil maknila roko z zdravnikove rame, poklican slikar na Angleško, in "Franc mora oditi in ne bo dalje tako sva se razšla. Danes ne mo-motil. .Mora nujno k nekem bol-j rem več razumeti — toda tedaj 'sem bila kot mrzlična. Neprestano sem mislila nanj, ves dan nisem mogla ničesar delati, ker sem vedno čakala, kdaj me bo poklical ali kdaj se bova zopet videla. Seveda sem prirejala tudi običajne zaljubljene scene. In nekoč je tu-' d i prišlo do pravega poloma, odšel je, ne da bi rekel zbogom, zaloputnil vrata za seboj in tedaj sem občutila: sedaj si ga izgubila. Bila sem vsa iz sebe, vsa objokana! sem ležala na divanu, ko je prišel Franc domov. Takoj mi je dal zdravilo proti migreni in je hotel baš oditi iz obe. ko je zazvonil poleg mene telefon. Takoj sem vedela: to je on! In ko sem vzela slušalko, je bil vresni-ci on. I11 predstavljajte si moj položaj ! Ako ne bi odgovorila — potem bi bilo vsega konec za vedno. Vedela sem. da drugič ne l?o več klical. Nisem mogla namigniti, da je moj mož v sobi; zakaj ne bi verjel. Vedel je, da Frane sovraži telefonske pogovore in se v devetih slučajih od desetih umakne iz sobe. ako me kliče telefon. Toda to je bil baš deseii slučaj. Ostal je v sobi. Skoraj zajokala sem od strahu. Lahko bi naznačila. kot da me kliče prijateljica. Toda Franc je sedel tik poleg mene in bi lahko čul iz telefona moški glas. V tem trenutku mi padla v glavo genialna, odrešilna misel. Zakrila sem z roko slušalko in rekla tiho Francu: "Pazi — napačna zveza — ga bom malo navlekla." — "Da," sem govorila nato v telefon, "jaz sem; »tisočkrat hvala, dragi, da si me poklical. Seveda bom prišla; da. jutri, ob običajni uri. pri tebi." — Nato sem se obrnila zopet k Francu in rekla: "Škoda, da ne bova mogla videti jutri obraza, ko bo zaman čakal! Smejala sva se. K sreči ni zapazil, kako prisiljena in krčevita je bila moja veselost. Nikdar mi ne bi odpustil; vse. kar je v zvezi z lažjo in prevaro, smrtno sovraži. Toda kaj vam je; Zakaj vsi tako grozno strmite? Ali je to, kar sem vam povedala, tako hudo? Bila sem mlada, zelo zaljubljena in zelo neumna. Kaj pa je? Zakaj ne govorim dalje?" Za Jutinim hrbton^ so zaškripala tla; ozrla se je v oči svojega moža. Njena glava se je sklonila naprej. Nato se je obrnila k pri- Starokrajska porota. Maribor, 10. aprila, so imeli prekmurski orožniki mno- Prekmurski u»,or pred devetimi ^T*!« tatil*kimi W (Ub neki priliki so doznali od njih, tla bi utegnila biti umorjenka iz Poslednji dan letošnjega pom- leta 1021 neka Uršula Vincetič, ^danskega' zasedanja je danes mlada delavka iz Zebancev pri Ča-razpravljala mariborska porota o kovcu. Res so kmalu ugotovili, da umoru, izvršenem pred devetimi je odšla Uršula koneem leta 1920 leti v Prekmurju. Na ozemlju ob- z nekim mladim ciganom iz Med-čine Lipa. v okraju Murska So-'muQja proti Gradcu. 'Zaljub-bota. so našli lovci dne 2. januar- Ijenca sta namreč sklenila, da si v ja 1H28 v gozdu mrtvo truplo ne- Gradcu preskrbita kakšno službo znane ženske, ki je imela okrog in se poročita, čim si prihranita vratu kravjo vrv in bila priveza- nekaj novcev. na k drevesu. Bila je popolnoma j Ker so vedeli orožniki le za ei-gola in je ležala na trebuhu, gansko ime kršnega zaročenen, it Kljub marljivemu poizvedovanju bilo poizvedovanje za njim dokaj ni bilo mogoče ugotovit i istovetnosti otežkočeno. Kljub temu pa se jim umorjenke. Sodna komisija je u- je posrečilo že decembra 1928 gotovila, da je storilec udaril žen- najti "Bačkarja" v ciganskem sko z nekim topim predmetom taborišču Pušča v občini C'erne-preko levih senc, radi česar se je lavci. Že dejstvo, da je pri ob-morala napadenka onesvestiti; na- Lsku orožnikov v ciganski bajti to pa je storilec vrgel žrtvi okoli hotel cigan Bočkor — današnji vratu vrv in jo vlekel do mesta, obtoženec Anton Horvat — pobeg-kjer so jo našli in kjer je privezal niti. je vrglo nanj sumljivo luč. vrv za drevo, da bi se zdelo, da se Zato je orožnik Terbižau, ki je vo-je sama obesila. Sodna izvedenca dil te poizvedbe, nemudoma pričel sta ugotovila, da je bila ženska zasliševati Horvata, pozna li Ur-zadavljena. Odprto pa je ostalo šu'o Vincentičevo iz Medmurja. takrat tudi vprašanje, kdo je ona Cigan je zanikaj vse. Ko pa je zverina v človeški podobi, ki je orožnik pokazal obtožencu sliki mogla storiti ta zločin. 'pokojne Uršule, kakšna je bila Meseca novembra lanskega leta živa in kako je ležala v mrtvaški —^ krsti, jo Horvat prebledel in pričel jokati. Dejal je, da bo vse po-,vedal, kar mu je znano o umoru. Ko se je umiril, je pripovedoval: Nekaj ur po odhodu Uršule in jateljem. Sedeli so tu vsi bledi, kot okamenjeni. Na Angleževe-11111 čelu so stale velike kaplje, Dollvna usta so bila široko odprta, sodnik je povesil glavo in si z rokami zakril oči. Najhuje pa je zgledal učenjak. Kot k prisegi je stegnil roke, njegove ustnice so se premikale, ne da bi se čul kak glas, v obraz je bil smrtnobled. Juta pa je skočila pokonci in zaplesala po sobi: "Ujela sem vas, ujela sem vas!" je za vriskala. "Ali si videl, kako so se prestrašili? Skoraj jezna bi moral biti. da mi prisodite tako nesramnost. Toda vendar sem dobro napravila, kaj ne?'* Prvi si je opomogel profesor. Vstaj je. stopil k Juti, prijel njeno roko in jo dvignil. Na njenem sredicu se je pojavil prstan. "Ilermes, bog laži, pozdravi svojo mojsterico!" je rekel z enim solznim in enim radostnim očesom. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemp zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar IMe-te, mine ponavadi dosti Časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vpraSa-njih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ngotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Nafi STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima iest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dol* je IS. širok Da 25 inčev. Dostikrat ste ie čltali v časopisih ali kiftjlgah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večjo, če bi vedeli, kje se na-Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ucodeoo. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan ▼ petih barvah. Velik zemljevid Združenih drŽav, na katerem so ▼se železnice in oeste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi PacifiSnefi petina, otočja in amerUke lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU na to, če ie imate zemljevid aH atiani. ta STENSKI ZEMLJEVID bo boste dali niti za pet dolarjev. vas velike važnosti. Ko ca boste ea NAROČITE GA PRI: PUBLISHING COMPANY se ca«* at, New York, N. Y. Horvata z doma njene matere Marjete Vincetič, ki je živela/ z nekim Francetom Novakom, .sta ju došla ravno ta Novak in pa ci-gan Ivan Šarkezi. Horvat in Novak *ta se namreč domenila, da spravita Uršulo s sveta, ker je bila obema neljuba. Novak je že od nekdaj ni mogel trpeti. Ilorvat pa .se je je tudi že naveličal. Tako je bila torej pot "zaročencev" proti Gradcu le fingirana in je Horvat zavedel svojo nevihto namenoma iz Zebancev. da jo na so-motnem kraju umorijo.... Ko sta torej Novak in Šarkezi dohitela Horvata in Vincetičevo, je Šarkezi napadel z nožem Horvata, Novak pa Uršulo .s koloni. Horvat pravi dalje, daga je Šarkezi ranil v roko. radi česar je zbežal in se ni zanimal za nadaljnjo usodo Uršule .ki jo je Novak bil po glavi.... Današnji obtoženec neprestano dolži krivde na umoru Uršule — Novaka in Šarkezi ja, ki ga še do danes niso našli. Obtožnica pa ugotavlja, da iti vladalo med Novakom in Uršulo niti najmanjše nasprotstvo in da je po pričah dognano, da je bil Novak v času umora doma pri svojcih v Medjimurju. Še man| umljivo je, pravi javni obtožitelj, zakaj spravlja obtoženec cigana Sarke-zija na zatožno klop, ko slednjega ne pozna niti Novak niti kdo drug iz Zebancev. Iz teh in drugih 0-koliščin sklepa državno pravdni-atvo, da je morilec samo Horva itn da je iz same zlobe obdolžil nedolžna Novaka in Šarkezija izvršitve omenjenega umora. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je prejel ono l»oškodbo na roki Horvat nekoč v gostilni in ne ob priliki napada na Vincentičevo. Razen tega je za Horvata silno obremenilna izjava nekega Štefana Erdeca, ki je bil skupno z obtožencem v zaporih okrajnega sodišča v Murski Soboti; ko je hotel Horvat pobegniti iz celice, je zagrozil Erdecu, da ga ubije, kakor je neko žensko, ako ne bo popolnoma miren, ko bo Horvat pobegnil. Pri današnji razpravi je bil zaslišan samo obtoženec, čeprav je bilo povabljenih precej prič. Ker je Horvat navedel celo vrsto novih momentov, je sodišče na predlog obtožitelja preložilo razpravo. Tej poslednji razpravi tekočega zasedanja je predsedoval dss Žemljic, votirala sta dss dr. Tom-bak in dss dr. Senjor, obtožitelj je bil drž. pravdnik dr. Zorjan, zagovornik dr. Komavli. a&r® IS-'** . v* % • «. - - f . -.. - r -fSmzk ROJAKI, NAROČAJTE 8B NA. "GLAS NARODA», NAJYE&* JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. isft-Bv? : r ... ' > i-7. • f eče rože. E O M A H. Z* Glas Naroda priredil O. P. 16 (Nadaljevanje.) Ko je molčala, se je ozrl vanjo z resnim pogledom. — Draga Gerlinda, jaz znam ceniti, da govoriš z menoj na način, kot hi storil pošten ter odkrit prijatelj. Zahvaliti s? ti moram za to, ker wi lahko mwiim, 'kako aelo m se morala premagati. Ti bi se ibhko zadovoljila z navadno čestitko. — Ne, za to cenim najino prijateljstvo preveč visoko, moj dragi Rajner, — je odvrnila s hlinjeno ginjenostjo. On je bil preveč odlična ter pokončna narava, da bi mogel misliti na ozno. Boljše je uvideti svoje zmote kot pa vlačiti za seboj akaženo življenje, — je silila vanj, s pogumom obupa. On pa je mirno in določno zmajal s svojo glavo. — Ti se motiš, Gerlinda, kajti o kakem prenagljenju z moje strani ne more biti nobenega govora. Skrajni čas je za mene, da se poročim in pri meni je ibilo že davno odločeno, da bo postala Josta moja žena. — Z ljubeznijo do druge v svojem srcu? Ti varaš samega sebe! — je rekla, h r upava od razburjenja. On pa je smehljaje zmajal z glavo. — Ti se lahko pomir?š. draga Gerlinda. To, kar je bilo nekoč, je premagano. Odkar je velika vojvodinja 'kot srečna mati, našla v ("Vojem zakonu mir, se je tudi moja ljubezen umaknila mirnemu občutku. Moji mladi ženi ne bo težko zavzeti v mojem srcu meivto, l"i je nekoč pripadalo princetfrnji Heleni. Čeprav ne dogarinašam tvoji nevesti viharnih občutkov mladeniča, a ljubezen dogorelega moža ni raditega nič manj močna. Jo^ta je ljubezni vredna, spoznaj 20 in razumela me boš. Vroče, neapravljivo sovraštvo do bolj srečne tekmovalke je vstalo v srcu grofice Gerlinde. Njene oči so zrle mrtvo in prazno predse. — Mene je strah za tvojo srečo, Rajner, — je rekla kot s strahom. Ni mu bilo dobro pri njenih besedah. Dvomil je namreč še sam nad svojo srečo ter ono Joste. Odločno pa se je otresei eagavosti. Vroča želja, da postane s*rečen ter osreči 'Hila močno v njem. Njegove oči so vsled tega z ablest ele. — Vse bo postalo boljše kot si misliš, Gerlinda in na dejstvu samem ni mogoče iz.premeniti ničesar več. Najina zaroka je proglašena in naznanila so razposlana. — Tebe sem hotel osebno obves*titi. Tudi vojvoda in njegova žena sta naju že sprejela in nama čestitala. Za dan petnajstega maja so bila razposlana povabila. Minister ima obveznosti napram drulžbi ter želi ofieijelno slalvlje. Jaz lbi\te srčno rad prosil, da se udeležiš slovesnosti. Ono se je nala'hno stresfla. — Jalz? Ne, — tega ne moreš zahtevati, — je izustila. — Zakaj ne? — jo je vprašal. Ona se je nailahno stresla. — Kaj naj počnem pri taki veselici? Jaz sem žalujoča vdova, — ničesar več, — je r<4da trpko. — Ti si vendar odložila žalno obleko, Gerlinda. Ti sama si rekla, da- ni bila tvoja žolst tako globoka, kol- bi človek laih'ko domneval. Gerlinda se je ugriznila v ustnico. — Da, da, — vendar pa moraš pomisliti, da se postala v "tem žalnem letu tzelo {Vlaha. Oprosti mi, da nisem dobrega razpoloženja. Sploh pa se ne oziraj na moje nasprotno bistvo danes. Zbudilo se je namreč v meni toliko preteklega, — ter ne čutim jx>sebno dobro. Danes ne morem dati še nobenega določnega odgovora če bom prisostvovala tvoji zaročni slovesnosti. Jaz imaš še dovolj časa, da se odločim. Grofica Gerlinda je bila na koncu svojih sil. Čutila je, da bo storila kako neumnost, če bo (drsala govoriti še naprej o njegovi nevesti. 2 naj>orom se je dvignila ter mu obrnila svoj bledi obraz. —• Moram te jioslati proč, dragi Rajner. Moj glavobol se je neznosno povečal. Govorila bova jutri nadalje o tem. Danes nisem več /možna za Icaj takega ter moram iti počivat. Ti boš moral večerjati sam, —- laibko noč! Opazoval jo je iz gorkim sočutjem. — Ti izgledaš v resnici zelo slaba ter sem te predolgo moril s svojo družbo. Lahko noč ter dobro okrevanje! Poljubil ji je roko, ki je visela, mrzla in težka, v njegovi. Ona je le molče sklonila glavo. Ko so se zaprla vrata za njim. je omahnila brez moči nazaj na stol. S spačenim obrazom je prftisnila* oibe roki na sence ter zastokala v veliki srčni bolečini. Ti, — ti! Da si mi moral sioriti kaj tankega! — je iztisnila, kot v krču skozi žabe in tresla se je po celem životu. Vse njene iape sanje glede bodočnosti so se razblinile v nič. Tako nepričakovano je prišel ta udarec nad njo, da je potrebovala vse eneržije svojega bitja, da se je mogla vzdržati pokonci. Njena ljubezen do Rajnerja pa je postala le še bolj globoka, čim bolj je bil oddaljen od nje. Prav tako veliko pa je bilo njeno sovraštvo do Joste, katere ni niti poznala. TO sovraštvo pa se je zazrlo vanjo, ter jo napravilo trdo in okruto. — Plačati mi bo morala za to uro! Ona ne sme postati srečna ob njegovi strani, kajti drugače bom znorela. Nikdar ne sme najti svoje sreče db strani kake druge, razven ob moji! Te misli so jo pognale 'kvišku. Hitro je skočila pokonci ter pričela letati po sobi, goriiidol, kot zajeta divja zver. Ko je konečno pozvonila svoji strežnici, da ji pomaga pri oblačenju, je izgledala bleda in zmedena, 'postarana za lelC — Ali se ne počuti gospa grofica dobro? — je vprašala Hana, vsa prestrašena. — Molčite, dokler vas ne vprašajo! — je nahrulfta grofica de-. Potegnila je biserno verižico tako roolčno s svojega vratu, da niz pretrgala ter so biseri strkljali po tleh. Raztrgano niz pa na mizo. >, katero je nosila danes prvič, je vrgla nemarno vstran, jo proč, jaz je ne maram več videti. Strašna je! — ter jo poceptala z nogama. Strahote opojnih strupov. Po svetovni vojni se je zauži-vanje opojnih strupov strahovito razpaslo. Mornarji, ki so živeli po več let na daijnjem Vzhodu, so prinesli s seboj to navado. Pred vojno je bil center kadilcev opija na Kitajskem, kjer so razdrapane politične razmere olajševale raz-pečevalcem strupa njihov antiso-cijalni posel. Že leta 1812. so sklenile evropske sile v Haagu konvencijo zoper °PU> ki pa ni pokazala posebnih uspehov. Društvo narodov pa je začelo od vsega početka energičen boj proti opiju in ne le proti temu, temveč tudi proti kokainu in morfiju, ki prvega v Evropi polagoma izpodrivata. Napačno bi bilo misliti, da za-uživajo opojna sredstva le nižje plasti'ljudstva, prostitutke in razni artlsti. Strup neredko uničuje voljo in moč tudi najvišjih intelektualcev ter sega tako v vrhove soeijalne zgradbe. Tako je zbudila nedavno tega smrt barona Pirqueta in njegove žene ogrom- VODNE POŠASTI V samotnih krajih Afrike, kjer nobena krogla ne vznemirja krokodilov, se ti ob dnevni vročini splazijo iz vode ■ na breg in tam solnčijo. Pogosto, če je na pesku premalo prostora, se splazijo te srdite živali druga na drugo. Pri najmanjšem sumu nevarnosti po-skačejo zopet v vodo. Kakor želve, kuščarice in kače ležejo tudi krokodili jajca. S kro-kodilsko pametjo si izbere samica primeren solnčni prostor na pesku, kjer v eno luknjo zakoplje 45 do 50 jajc. Ne da bi se dalje brigala za svoje potomstvo, gre samica po svojih krokodilskih opravilih in prepusti jajca žareči m žarkom tropičnega solnca, da jih z vale. Če bi mlad krokodilček na peščenem bregu srečal svojo mater, bi je prav gotovo ne spoznal. K sreči razne živali, hače, opice itd. uni-ijo številna krokodilčka gnezda, sicer bi se strahovito razmnožili. Videli so že mlade opice, ki so se igrale s krokodilovimi jajali, prav kakor naše mačiče s klopčičem. Ko se mladi krokodilčki zvale, si sami napravijo pot skozi pesek na površje. Od tega trenotka dalje so izredno živahni in .samostojni, kajti skrbeti morajo sami zase. S pametjo odraščenega krokodila si takoj poiščejo pot do vode. no pozornost. Nesrečnež, ki je bil univerzitetni profesor na Dunaju ter najznamenitješi zdravnik za otroške bolezni v Evropi, je postal žrtev "bele smrti". Njegova žena je bila strastna kokainistka in mož ne le da ji ni mogel pomagati, temveč je tudi sam polagoma zapadel strupu, proti katerega zlorabi se je bil boril vse življenje. Drug slučaj je slučaj znamenite berlinske igralke Marije Orske, ki se z obupno trdovratnostjo bori proti prekomernemu zauživa^ nju morfija. V zadnjem času se zdi, da ji je njen heroičen poziskus iznebiti se pogubonosne Navade uspel. Isto atko je razširjeno zauživa-nje opojnih strupev, predvsem kokaina, tudi v Parizu, kjer so mu zapadli ne le mnogi bivši vojaki, ki so zauživali morfij kot ranjenci, v olajšanje skeleč i h bolečin, ne le polsvet, prostitutke in sutener-ji, temveč tudi arisokrati, zlasi pisatelji in učenjaki. Kje tiči internacionalna nevarnost opojnih strupov! Odgovor na to vprašanje je: v Evropi in to v najvišje civiliziranih deželah so tovarne, ki proizvajajo opojne strupe v veliko večji, meri. kakor jiii potrebuje medicina. Toda fa-brikanti strupov vseh dežel se ne omejujejo le na njih tajno razpe-čavanje, temveč vodijo sistematično borbo proti vsem ukrepom, ki so naperjeni zoper njihovo zločinsko početje. Napačno je mnenje, da je prišel opij iz Kitajske. Beseda sama je grškega izvora in Arabci so bili tisti, ki so ga vpeljali na Kitajsko. Kitajci so se od početka borili z vsemi sredstvi proti njemu in v 18. stoletju ga je ce^ar Jong Ceng ofieijelno prepovedal. Pozneje pa so ga Evropejci začeli razširjati na Kitajskem iz kup-čijskih namenov. Zastopniki velesil ne le da niso ničesar ukrenili proti temu početju temveč .so ga skrivaj eelo podpirali. Današnja kitajska vlada je mnenja. da se ji bo šele takrat posrečilo energično se upreti zastruplje-vanju, ko bo Kitajska svobodna in se bo odpravilo pravo eksterito-rijalnosti. Poznavalec razmer pripoveduje, kakih sredstev se poslužujejo raz-pečevalei opojnih strupov v Aziji. Če nimajo spočetka dovolj od-jemlaeev. ponujajo kulijem in drugim delavcem strup zastonj, ie da se nanj privadijo. Tako zastrupljene pa potem neusmiljeno izkoriščajo ter si jih popolnoma zasužnijo., "Bela smrt" se torej ne širi le po Evropi, temveč pro., »-a tudi v Azijo, kjer postaja v rokah nasprotnikov "bele hegemonije" strahovito orožje proti belemu plemenu. Želeti je torej, da bi e-nergična akcija Društva narodov v borbi proti opojnim strupom dosegla kar najpopolnejši uspeh. 80. aprila: America. Cherbourg. Bremen 1. mala: Mauretanla. Cherbourg 2. mala: Dresden. Cher bo ura. Bremen S. mala: France. Havre Vu Iran la. Trst Homeric. Cherbourg Ryu dam. Boulogne Bur Mer. Rotterdam fl DNI PREK J OCEANA NaJkraJSa In r no to vanje n? JbolJ ugodna pot xa ogromnih parnikih: France 3. maja; 24. maja. He de Fr nce 10. maja, 31. maja ^aris 15. maja; 7. junija. fOb polnotl.) NaJkraJSa pot po Železnici. Vsakdo Je v posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti — Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vpraftajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. KNJIGARNA "GLAS NARODA 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 99 RAZNE POVESTI in ROMANI: Sin luedvedjega iovea, Potopisni roman ........................ Stric Tomova koča ............. Študent naj bo, V. zv........... Sveta Genovefa ................ Sveta Notburga ................ Sredozimei, trii. vez............. .30 .50 .35 .35 .35 .60 broš........................40 Spis je, male povesti .............35 Svitanje (Govekar) ............L— Stezosledec .............-........HO Šopek Samotarke ................ .35 Spomini jugoslovanskega dobre-voiea, 1914—1918 ............1.25 $Jike, Mož s raztrgano dušo Sveta noč ................. Svetlobe in sence ........... . ■ • "i SHAKESPEAREVA DELA: 1.— .30 1.20 .90 Machbet. trdo vez. .......... broširano....................70 Othelo ..........................«0 Sen Kresne noči .70 Krokodili se hranijo z ribami,* želvami, vidrami in drugimi živimi bitji, ki žive v vodi ali ob vodi. Imajo le malo sovražnikov in zdi se, da jim hrana kar sama pri-roma v žrelo. Treba je le, da leže mirno kot kos lesa v vodi blizu peščenega brega. Ko se kaka žival skloni ,da bi pila vodo, jo zgrabijo, potegnejo v vodo in toliko ča-t sa drže pod vodo, da utone. Če krokodili napadejo bivole, nosore-ge ali drmjfe večje živali, se pogosto razvije hud bolj. Večkrat so že našli mesta, kjer so razrita zemlja in krvavi sledovi pričali o srditem boju med štirinožnimi zemljskimi in vodnimi gladijatorji. Pogosto so opazili sledove, ki so kazali, kako je vodna pošast svojo, z vsemi silami se branečo žrtev vlekla korak za korakom proti vodi. Nesreče, ki jih povzročajo krokodili so najštevilnejše med domačimi ženami in otroci in čeprav so človeške žrtve v vkrajih, kjer je veliko krokodilov precej pogostne, se zdi, da se domačini dosti ne brigajo za to. Gredo se v vodo kopat ali prat sočivje ter polnijo svoje vrče z vodo tako brezskrbno, kakor da bi še ničesar ne čuli o krokodilih, katerim silno diši človeško meso. Večina domačinov nosi amulete, ki jih, kakor trdno in trdovratno verujejo, varjejo pred krokodili. Od časa do časa ujorajo obiskati čarovnika in mu izročiti znaten dar, da se moč a-muleta zopet osveži. Če krokodil zgrabi in požre koga, ki je nosil amulet, se čarovnik izgovori in pomnoži svoje dohodke -z izjavo, da dotičnik ni prišel pravočasno k njemu obnovit -mo&ttiftrrile^d. SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albreeht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str., broširano .....................35 Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 181 str., broš... J>0 Št. 3. (Ivan Rozman1) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strafii .................... .35 St. 110. (Jul. Zeyer) Gompaei in Komurasaki, japonski roman, iz češcine prevel dr. Fran Bradač, 154 str.. broS............. Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str. broš. ........................ Kreutzerjeva____ Valetin Vodnika izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemu narodu .........25 Vodnikova -pratika 1. 1927.......5« Vodnikova pratika I. 1928 ...... .50 ' Vodniki in preporoki ...........60 Vladka in Metka .............. J50 Zaroka o polnoči ...............30 Zločin in kazen (2 knjigi) ......1.60 Zmisel smrti ...................G0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povest ............ .35 Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, broš........... .50 Zgodba Napoleonovega Huzarja ..1.— Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne .................70 Zlatarjevo zlato .................9!) Za miljoni .....................90 Za miljoni .....................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skui«ij ... Zvesti sin, povest .......... Zlatokopi .................... Ženini naše Koprnele ...... i Zmote in konec gdč. Pavle .. .45 Zlata vas .................. Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 ; Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................10 60 Znamenje štirih (I>oyIe) ........50 Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem in mečem ..............3.— .30 Zaročenca, milanska zgodba iz 15. j stoletja „......................3.— I Zgodbe zdravnika Muznika...... .70 .80 Zvestoba do groba ..............1.60 . 1.50 .25 .20 .45 .45 .50 Št. 22. (Tolstoj) sonata ....................... Št. 23. (Sopliokles) Antigone, žalna i«ra. poslov. C. Golar, C0 str., broširano .................... Št. 24. (E. L. liulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš.......................... Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja i II. dei .....................80 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske. poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. .........................35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš........35 št. 20. Tarzan sin opice .......90 Št. 31. Roka roko...............25 1. zv. Vojnomir ali poganstvo.....35 2. zv. Hudo brezdno .......... .35 3. z v. Vesele povesti.............35 4. vz. Povesti in slike...........35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh.......................35 .Zj SPISI ZA MLADINO: (GANGL) St, 4. (Cvetko Golar) Poletne I.lasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... .50 Št. 5. (Fran Milčinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina veselomodre črtice I., 72 strani, broširano .................25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš......... .50 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in | pesmi ........................ .50 zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ .50 Št. 32. Živeti Št. 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna z Jugurto. poslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš........... Št. 36. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ...................65 Št. 37. Domače živali...........30 Št. 38. Tarzan in svet ..........1.— Štev. 39. La Boheme ...........90 Št. 46. Magda .40 Št. 47. Misterij duše............1.— Štev. 48. Tarzanove živali .....90 i Štev. 49. Tarzanov sin .........90 6 št. 50. Slika De Graye..........1.20 ] Št 51. Slov. batade in romance .80 Sanin ..................1.50 i fmetni.ške knjige s slikami za mladino: V metežu................1.—' , Namišljen ibolnik ...... J>0 ; I?ravIjica s sIil-vesti ...........................50 Št. 52. Št. 54. Št. 55. Št 56. Št. 57. .30 To In onkraj Sotle . Tarzanova mladost . Štev. 58. Glad (Hamsun) .. Št 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del ..........1.— Štev. GO. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, II. del ........1.— Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Rdeča kapica: pravljica s slikami 1.— "jj'q Sneguljcica; pravljica s slikami 1.— *yQ Mlada greda ....................1.— Trnoljčica. pravljica s slikami ..1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Št. G2. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .90 ?Jike Št. 63. Idijot, II. del ... Št 64. Idijot, III. del ... Štev. 65. Idijot, IV. del Vsi 4 deli ...... .35 Štev. 8. Akt. štev. 113...........75 Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš. .........70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Teraoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 str., broš. ........ .25 Št 11. (Povel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str„ broš....... .35 Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni Mladi slikar .....................75 iz pravljic — ............75 ^0 Knjige za slikanje dopisnic, popolno JO 0 ...........3.25 Št. 66. Kamela, skozi uho šivan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. iv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................!.......2.50 na z barvami in navodilom: Mladi umetnik ..................1.20 Otroški vrtec ...................1.20 Zaklad za otroka ................1.20 Št 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broš.......... Št 13. (V. M. GarŠIn) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broš......... Št 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, na rodno-gospod a rskl spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., bog, Pomlad 2.50 .30 Tik z* fronto ...................70 iTaiič, (Bevk), trd. vez..........75 I Tri indijanske povesti...........30 .30 Tunel, soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ................ .50 Turki pred Dunajem .......... .30 Ura z angeli ....................1.20 broš. ......................... .80 V robsivu (Matičič) „............1.25 Št 15. Edmond in Jules de Gon- court, Renee Mauperin..........40 Št 16. (Janka Samec) Življenje, _ pesmi, 112 str., broš......... Št 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vleah, povest, prevel Mir. ko Pretnar, 80 str............. .45 .30 Št 18. (JarosL Vrchlicky) Oporeka lukovškega grajšeaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. .25 Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v pe-, tih dejanjiK 'poslovenil Anton Funtek, 124stra., brow. £9 V gorskem zakotju ............ .35 V oklopnjaku okrog sveta, 1. del .9Q 2. del .......................90 Veliki inkvizitor ................L— Vera (Waldova), broš. ........ .35 Višnjega repaiica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, I. zv... .35 V pustiv je šla, III. zv....... .35 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano .................75 broširano .................. .60 Vojaka na Balkanu, s slikami .. .25 Volk wokoroik in druge povesti L— Trdo vezano ••«••«»*..t.*..US5 IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Edela, drama v 4. dej............60 Marta, Semenj v Ricbmondu, 4 dejanja ...................... Ob vojski. Igrokaz v Gtirih slikah Tončkove sajne na Miklavšev večer .Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih .................. R. U .R. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), vez. .. ......45 .30 .30 .60 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street f. New York 4. mala: B«lffenland Cherbourg. Antwerpen Mlnnek&hda. Boulogne Pur Mer Hamburg. Cher bom k. Hamburg Leviathan. Cher bourn a mala: Auitania. Cherbourg Prealdent Harding. Cherbourg. Br*« men maja: Muencben. Boulogne Sur Mer. Bra-men Berlin. Cherbourg. Bremen 10. maja: lie de France. Havre. (Glavni pomladanski lzlel.) Rotterdam. Boulagno Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. mala: Minnewaska. Cherbourg Albert. Ballln. Cherbourg. Hamburg Conte Blancamano. NapolL R«nora 13. mala: Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. ma]»: Paris. Havre Berenearla. Cherbourg President Roosevelt Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam. Boulogne Bur Mer. Rotterdam Olympic. Cherbourg Lapland. Cherbourg. Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus, Cherbourg, Bremen Roma. Napoll. Genova 18. P"»la: St. L>ouia, Cherbourg. Hamburg 22. maja: President«. Whon. Trst (Islet) Mauretanla. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Sur M«r, Bremen 24. mala: Prance. Havre Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. mala: Minnetonka. Chprbourg New York. Cherbourg. Hamburg Leviathan, Cherbourg Conte Grajide. NaDoll. Genova 29. mala: Aqultanla. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland, Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen 31. mala: lie de France, Havre (latlef) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoll. Genova S6. junija: Paris, Havre (IZLET) t«, julija: ' Be de Franc«. Havre (IZLET) Kako se potuje ▼ stari kraj in nazai v Ameriko. Xdor je namenjen potovati v sta* ri kraj. Je potrebno, dm Je poučen « potnih Ustih, prtljagi ln drugih •tvareh. Vsled naSe dolgoletne ie-kuSnJe Vam ml samoremo dati naj* bolJSa pojasnila ln priporočamo vedno le prvovrstno brzoparnlke. Tudi nedrZavlJanl samorejo potovati ▼ stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Wasbingtona, bodisi za eno leto aH • mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred odpotovaojem 1« to naravnost v Washington, D. O* na generalnega oaaelnifikega komisarja. Glasom odredbe, U Je stopila v veljavo SI. julija 1926 se nlkomnr več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec oeeb-no, bodisi v najbližji naselnlškl u-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v proSnjl zaprosi. Kdor potuje ?en breg dovoljenja, potuje na avojo lastne odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCS IZ STABEGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi mk va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave aamorejo ameriški državljani dobiti svoje ien* In neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje mote s katerimi so bile pred 1. junijem 1028. leta poročene, izven kvota. Jugoslovanska kvota znaia Se va> dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlSi amerlSkih državljanov, moija ameriških državljank, ki so se pa 1. junija 1928. leta porodil ln poljedelci, odroma Seoe ln nepore* Ceni otroci igpod 21. *cta onih na-državljanov, Id so bili postavno pripoSčenl v to dešelo za stalno bi. vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča« kinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v iatl, pa ss at sprejema ni kakih profanj m —bi Hkanaka viae je. STATE BANK Ti . ■■•>- - '--ur, ...... "■ V-'"- . i • -v