Št. 270 (16.307) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do i maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojs 7. r. .1945 pa v otonem ' st: "ka. .ki DNEvNIK v za- i' r<>)h ......_ GORICA ,. ČEDAD -Ul. Riston^d- ' '' 1500UR^-U OVM ostale 45% SOBOTA, 14. NOVEMBRA 1998 Pravljica brez srečnega konca Bojan Brezigar Novica je že nekaj Časa lebdela v zraku in zalo včeraj ni presenetila ?koraj nikogar: metoda “i Bella za zdravljenje j-aka se zdaleč ni Čudež, aj so ga nekateri raz-Slasali. To se pac dogaja, Saj ni prvič, da je znanost dokazala, da neko odkritje ni izpolnjevalo obetov. Znanosti ni mogoče Ogovarjati, in številke, ki so jih včeraj objavili na foinistrstvu za zdravstvo, jasno kažejo, da je zdravljenje po metodi Di Bella dejansko neučinkovito, oziroma vsaj mnogo •nanj učinkovito od tako razvpitih napovedi. Sam Di Bella pri vsej zadevi nima velikih zaslug in tudi ne veliko krivde. Pravzaprav se je sam znašel v središču Pozornosti po volji drugih, tako njegovih sodelavcev kot tudi sodnikov, ki so se tako iz periferne sodne dvorane prerinili na prve strani vsedržavnih dnevnikov. Svoj lonček so primaknili tudi politiki, predvsem se-yeda opozicijski, ki so izkoristili priložnost za nypad na vlado in na mi-•dstrico za zdravstvo Ro-sy Bindi. Celo vlada je delno klonila in uvedla eksperimentiranje, ki pa i?. kot rečeno, dalo negativne rezultate. Le kaj naj oi sicer naredila pod pritiskom javnosti, ki so jo •nediji tako moCno izkoriščali in tudi sami pod-pihovali.... Sedaj naj bi bilo jasno, da je bilo veselje prenagljeno. Stari simpatični zdravnik se je sicer potrudil, življemje je žrtvo-val za boj proti raku, vendar njegova odkritja ne prinašajo ozdravitve te bolezni. Njemu ni mogoče očitati prav ničesar, nasprotno, se vedno zasluzi vse spoštovanje. Drugače pa je seveda s tistimi, ki so to lepo Pravljico izkoristili za svoje namene, pa naj bodo ekonomski ah političen. Tako novinarji kot tudi politiki bi namreč morali vedeti, da znanosti ni mogoče določati po administrativni poti. To s° v zgodovini marsikdaj Poskusih in primer Gali-lea Galileia je le eden iz-•ned tolikih, Čeprav najbolj poznan. S svojim razglašanjem metode Di Bella so škodovali predvsem staremu zdravniku •n osmešili njegovo vztrajno delo, obenem pa S?. Številnim bolnikom vlili upanja, ki je bilo, kot se je sedaj izkazalo, neutemeljeno. Napove-dovah so pravljico, ki pa se ni končala srečno. BLIŽNJI VZHOD / CLINTON NI VEČ PRIPRAVLJEN SPREJEMATI HUSEINOVIH PRAZNIH OBLJUB Ameriški vojaški poseg v Iraku vse bolj verjeten VVASHINGTON - VeC znakov kaže, da se je Wa-shington že odločil za vojaški poseg proti iraškemu diktatorju Sadamu Hu-seinu.Predsednik Bill Clinton je včeraj dejal, bi to lahko preprečil edinole Husein s tem, da bi obnovil sodelovanmje s strokovnjaki OZN za iraško razorožitev. Tudi OZN je do Huseina slabo razpoložena. Pozno sinoči se je sestal Varnostni svet, tako da njegovih sklepov v tre-nutnu zapiranja redakcije ne poznamo, toda generalni sekretar Koli Annan (na sliki) je že poprej izključil možnost posredovanja, razen Ce ne bi Husein obnovil sodelovanja z OZN. Na 9. strani. KURDI / TURČIJA ZAHTEVA IZROČITEV, SAM BO ZAHTEVAL AZIL V Rimu aretirali voditelja Kurdske delavske stranke Za Višji zdravstveni inštitut je metoda zdravljenja rakastih bolnikov zdravnika Di Belle neučinkovita RIM - Za Višji zdravstveni inštitut so rezultati zdravljenja rakastih bolnikov z metodo zdravnika Di Belle povsem negativni, zato se eksperimentalno zdravljenje ne bo nadaljevalo, metode pa javna zdravstvena struktura ne bo upoštevala. Podatke zdravljenja so predstaviti na včerajšnji konferenci: 57 o ds. bolnikov je umrlo, pri 33 ods. pa niso zaslediti nikakršnega napredka. Pozitivne učinke so zasledili pri 3 ods., pri katerih je stanje ostalo nespremenjeno, medtem ko se je pri enem odstotku zdravstvena slika krepko izboljšala, vendar je za onkologe to preveč parcialen rezultat. Zagovorniki metode Di Bella osporavajo podatkom, Ceš da bolniki niso bili deležni »prave« MDB. Na 2. strani RIM - V Četrtek zvečer so na rimskem letališču Fiumicino aretirali voditelja Kurdske delavske stranke PKK Abdulaha Ocalana (na stiki AP) , ki ga išCejo v Turčiji, zaporni nalog zanj pa je izdala tudi Nemčija. Ocalan je karizmatični voditelj kurdskih gverilcev, ki hoCejo samostojno državo, za Turčijo pa je krivec za trideset tisoč žrtev in »terorist«. Turčija je že napovedala, da bo zahtevala njegovo izročitev, v Italiji pa se predvsem zeleni in Cos-suttovi komunisti zavzemajo, da se mu dodeli politično zatočišče in se ga ne izroči Turčiji, kjer mu grozi smrtna kazen. Ocalan je po nekaterih trditvah vCeraj že izrazil namero, da bo zaprosil za politični azil. Na 2. strani CENTER LANZA Drž. cesto 202 Križišče pri Proseku Tel. 040/2528005 ■Be? BAZOVICA Ul. S. Kosovel 19 (za cerkvijo) Tel. 040/226913 "‘sili Božično žrebanj« % Kupuj v trgovinah na Opčinah ki izobesajo ta znak in vprašaj po srečkah božičnega žrebanja 1998! Žrebanji1 EIII.IMI 1 Goli 4 Volksv/agen 1-4 Air ------------ = -*■* I & ». 1 Scooter Sonic Špice Aprilia 8 nakupnih bonov po 1 milijon toaroncelli moto cČ ' ® '•'i BANU OI CMBnO COONMIIVO Dil CAtSO 1 : zadružna kuska banka vs OOPStfSc Ulica Ricreatorio, 2 - Opčine (TrsD - Tel. 040 214'jl ; Veliki napori KGS za naravni park SESLJAN - Načrt za določitev obsega Kraškega parka je tik pred ciljem. Kraška gorska skupnost, ki ji deželni zakon poverja upravljanje naravnega parka, je po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi dejavniki sestavila okvirni projekt o obsegu parka, s katerim se bo v prvih dneh decembra ukvarjala t.i. servisna konferenca javnih uprav. Postopek je bil precej naporen, saj je bila perimetracija zaščitnega območja eden glavnih problemov, ki je sedaj, kot kaže, rešen. Na S.strani Čezmejni načrti koristni za širitev El i GORICA - Podpredsednik evropskega parlamenta Renzo Imbeni je vCeraj kot gost združenja »Dialoghi europei« na Goriški pokrajini predaval o procesu evropskega združevanja. Poudaril je strateški pomen odpiranja na vzhod, ocenil proces včlanjevanja Slovenije in drugih kandidatk ter poudaril skupne Čezmejne načrte kot sredstvo za preseganje razlik. S podpredsednikom pokrajine se je tudi konkretno pogovarjal o načrtu za skupno Čezmejno briško vinsko območje. Na 10. strani Skupščini v tovarnah Sitip in TVM TRST - Delavci tekstilne tovarne Sitip pri Orehu v miljski občini so na včerajšnjih skupščinah izrazili odločno zahtevo, da bi Cim prej prišlo do zamenjave lastništva in torej do ponovnega vzpona podjetja, še zlasti ker 21. t.m. zapade dopolnilna blagajna za 140 delavcev. Glede Tovarne velikih motorjev pa je vCeraj potekalo srečanje na deželnem odborništvu za industrijo v Trstu, na katerem so sklenili, da bodo problem podjetja TVM postavili na vladni ravni v Rimu. Na 5. strani Zaskrbljujoča slika nasilja nad žensko TRST - Današnja slika nasilja nad žensko je presunljiva: žrtev je vsaka deseta ženska, najmanj varno je domaCe in prijateljsko okolje, nad dekleti se najbolj znašajo oCetje, prijatelji in partnerji, sploh pa so partnerji in bivši partnerji radi nasilni. Podatke treh različnih italijanskih raziskav so avtorice posredovale na včerajšnjem prvem delu strokovnega simpozija o nasilju nad žensko in odzivu javnih institucij, ki ga prirejata tržaška občinska uprava in zdravstveno podjetje s podporo univerze in dežele FJK. Na 5. strani Železnice vse bolj zanemarjajo Trst TRST - Vožnja z vlakom do Rima in Milana postaja prava pustolovščina, da ne govorimo o Času, ki ga navadni potniški vlak rabi do Ljubljane, kar predstavlja že pravi škandal. Take in podobne kritike prihajajo iz vrst levih demokratov, ki so na včerajšnji novinarski konferenci obtožili italijanske železnice, da vse bolj izolirajo Trst od osrčja države. Od tod vrsta predlogov in posegov tako pri vodstvu železnic, ki so danes delniška družba, ter pri novem ministru za prevoze . Na 4.strani NOVICE Zakonski odlok za izničenje držal, ki jih je prizadel Mitch RIM - Tajnki LD VValter Veltroni je z zadovoljstvom pozdravil najavo vladnega zakonskega odloka o izničenju tujega dolga srednjeameriških držav, ki jih je pred nedavnim prizadel uragan Mitch. Veltroni je tudi dejal, da so levi demokrah tak ukrep zahtevali že pred dnevi. Preplah na petih sodiščih zaradi možnih atentatov SULMONA (L’ AQU1LA) - Sodna palača v Sulmo-ni je od včeraj zjutraj pod budnim nadzorom varnostnih sil zaradi možnosti atentatov na pet sodišč v osrednji in južni Italiji, od katerih dve v Abmcih. Preplah so sprožili v Sulmoni v okvim neke preiskave, ki jo je vodila Dia. Od včeraj zjutraj zato vstop v sodno palačo dovolijo samo skozi en vhod. Skrivnostni pajdaš v ozadju umora prijateljice? FOGGIA - Preiskovalci, ki raziskujejo okoliščine, v katerih sta dve prijateljici ubili Nadio Roccia, se nagibajo k prepričanju, da naj bi skrivnostni pajdaš obe prisilil, da se priključita k satanski sekti, ki naj bi imela za cilj tudi spolno izkoriščanje. Nadia Roccia naj bi na nek način to odkrila in zato naj bi ju dekleti tudi ubili. Policija in karabinjerji iSčejo avtorja pisma, ki ga je dobila Anna Maria BotticelUi junija letos v ječo. Avtor pisma naj bi bil isti, ki je obe dijakinji kontaktiral in prepričal, da se pridružita sekti. Botticellijeva je v zvezi s posnetki telefonskih pogovorov med obema obtoženkama in izrečenim stavkom »Lucifer je lep« trdila, da ni nikoli izrekla tega stavka, niti ga ni nikoli shšala. Branilci obtoženih pa trdijo, da v posnetem telefonskem razgovoru nekaj ur po umoru Nadie Roccia ni bila izrečena beseda »demonio« temveč »pande-monio«. Zagovornik druge obtoženke Marie Filo-mena Sica Raul Pellegrini pa trdi, da je posnetek popolnoma neuporaben, saj se nič ne razume. Zaradi premočnega dezodoransa za dva dni izključen iz šole CAGLIARI - Zaradi premočnega vonja dezodoransa je profesorica italijanščine na nižji srednji Soli De Planu v Selargiusu pri Cagliariju omedlela. »Krivec« je bil 13- letni učenec, ki je za profesorico očitno uporabljal premočan dezodorans. Obtožila ga je, da je to storil namenoma, ker naj bi vedel za njeno alergijo na parfume. Zato je zahtevala primemo kazen in razredni profesorski svet je dijaka izključil za dva dni. V obrazložitvi ukrepa je ravnatelja Sole zapisal, da naj bi dijak dezodorans razpršil tudi po razredu, ker se je na ta način hotel izogniti izpraševanju. Starši dijaka pa trdijo, da je njihov sin dezodorans razpršil samo po svojem telesu. Huda nesreča na delu v Maniagu MANIAGO - Pri opravljanju vzdrževalnih del na neki industrijski peči v Maniagu se je hudo poškodoval 38-letni Alessio Danuti iz Padove. Pri delu je padel z višine približno treh metrov. Zaradi zloma lobanjskega dna so odpeljati v videmsko bolnišnico, kjer so si zanj pridržali prognozo. POLITIKA / GNEČA V POLITIČNI SREDINI Kje so meje med levico in sredino? Zaostritev odnosov med Levimi demokrati in Ljudsko stranko - Prodi »zamrznil« Oljko Franco Marini na nacionalnem svetu Ljudske stranke (AP) RIM - Le dan po tem, ko je prelomil molk, v katerega se je bil ogrnil po odhodu iz palače Chigi, se je moral Romano Prodi že drugič umakniti. V četrtek je namreč napovedal relansiranje Oljke za spomladanske evropske volitve, sinoči pa je dokaj nepričakovano preklical za ponedeljek napovedan sestanek koordinacije zavezništva. V pismu članom koordinacije je bivši premier pojasnil, da stiki, ki jih je imel v zadnjem tednu, niso dali pozitivnega odgovora na njegovo iniciativo in da torej njegovi »predlogi žal niso poželi konsenza med koalicijskimi komponentami«. Ker pa je vsa moja iniciativa usmerjena v ohranitev enotnosti Oljke v službi skupnosti - dodaja Prodi v pismu - ne bi mogel sprejeti, da bi površni zaključek usklajevanja med različnimi stališči in predlogi povzročil prav okrepitev elementov razhajanja, proti katerim sem se doslej boril. Od tod torej opustitev poskusa dogovarjanja za evropske volitve, kar pomeni, da bo ostal projekt Oljke v predalu do morebitnih boljših časov. Usodno za Prodijev unmik je bilo najbrž odklonilno stališče Levih demokratov, saj je novi koordinator tajništva stranke Pietro Folena včeraj brez ovinkov naznanil, da skupne liste za evropske volitve niso mogoče. Po njegovih besedah jih onemogoča proporčni sistem za izvolitev evropskih parlamentarcev, vendar to ne izključuje možnosti sku- pnih programskih elementov med strankami, ki se razpoznavajo v Oljki. Kot rečeno, je Folena novi koordinator tajništva LD, saj je Veltroni včeraj imenoval svoje najožje sodelavce, med katerimi je tudi nekdanji predsednik katoliških delavskih združenj ACLI Passuello. S tem se je -po Veltronijevem poklonu na grobu katoliškega misleca Dosettija - še bolj razvnel polemični dialog med Levimi demokrati in Ljudsko stranko, ki je imela včeraj svoj nacionalni svet. Vprašanje meje med levico in centrom oziroma med socialdemokrati in katoliki je tako dobilo še večjo odmevnost, na Marinije-vo vabilo, naj se LD širijo na levo, pa je bilo iz ulice Botteghe Oscure slišati odgovor, da je njihova identiteta tudi katoliška. V ospredju Marinije-vega nastopa je bilo vsekakor vabilo Romanu Prodiju, naj se vendarle odloči in vključi v Ljudsko stranko, saj pripada evropski katoliški sredini, Se posebno odkar ga je na vladi zamenjal D’Alema in so se odnosi med LD in LS spremenili. Veltroni ni čakal z odgovorom na vabilo, naj utrdi socialdemokratsko identiteto svoje stranke, in je izrazil začudenje ned »nejevoljo« zaveznikov zaradi posebne pozornosti, ki jo LD kaže do demokratičnega katolicizma. Za tesnejšo vključitev Prodija v Ljudsko stranko so se zavzeti tudi ostali vidni predstavniki stranke, za katere je oživitev dialoga s profesorjem prioriteta, tudi zaradi nevarnosti, da se preveč poveže z Di Pietrom. RIM / RUTELLI ZADOVOLJENI Kljub stavkam sprejet pravilnik za taksiste v Rimu Medtem pa se nadaljuje razprava o divjih stavkah RIM - Kljub desetdnevni stavki taksistov, je rimski občinski svet včeraj z večino glasov odobril novi pravilnik za to vrsto voznikov v večnem mestu. Za novi pravilnik se je izreklo 35 svetovalcev levosredinske upravne koalicije z županom Francescom Rutellijem na čelu, proti pa je bilo 18 predstavnikov opozicije. Župan Rutelli je takoj po glasovanju izrazil veliko zadovoljstvo. »Danes se začenja novo poglavje v zgodovini javnih prevozov v Rimu. Prepričan sem, da smo napraviti nekaj pomembnega v prid vseh državljanov, ne da bi teptali pravice nikogar,« je dejal. Rutelli je v izjavi za tisk tudi z zadovoljstvom ugotovil, da je upravna večina ohranila trdno enotnost, kljub močnim pritiskom in raznovrstnim poskusom, da bi jo razbili. Novi pravilnik za rimske taksiste bo stopil v veljavo čez štiri mesece. Predvideva delno liberalizacijo delovnih urnikov in voznin, kar naj bi nekoliko povečalo konkurenco med taksisti ter prispevalo k izboljšanju njihovih storitev ob znižanju cen. Sicer pa velja poudarili, da gre le za delno liberalizacijo, saj novi pravilnik ohranja vrsto omejitev in garancij v prid teh voznikov, npr. to, da bo delovni urnik lahko nihal od 7 do največ 9 ur dnevno in da torej ne bo neomejen. Več takšnih popravkov je rimski občinski svet odobril med razpravo, ki se je pričela v četrtek in se je končala včeraj dopoldne. Rimski taksisti so se včeraj vrniti k delu, kar je končno nekoliko zmanjšalo kaos po ulicah že tako kaotičnega večnega mesta. Ce se je ta stavka končala, pa se v prihodnjih dneh obetajo nove sindikalne akcije bodisi na vsedržavni kot na krajevni ravni. Tako se bo v ponedeljek ob 21. uri pričela vrsta stavk v železnicah. V torek bodo stavkati uslužbenci državne finančne uprave, v sredo solniki avtonomnih sindikatov, v četrtek ladijski telegrafisti, v petek uslužbenci letališč itd. Ob tem pa se nadaljuje javna razprava o potrebi po omejitvi divjih stavk, zlasti v javnem sektorju, ki jo je odprl vsedržavni tajnik CGIL Sergio Cofferati. Njegova izvajanja so naletela na številne podpore, pa tudi na radikalne kritike. Tudi v samem sindikatu CGIL so se pojavili nasprotniki Cofferatijeve linije. Ni izključeno, da bo razprava obrodila kak konkreten sad. Tako je načelnik LD v poslanski zbornici Fabio Mus-si napovedal, da bo njegova skupina predlagala zakonski predlog proti divjim stavkam. Sicer pa bo o tem govor tudi prihodnji torek na sestanku na ministrstvu za prevoze, na katerega je minister Treu povabil sindikate prevoznikov in predstavnike prevozniških podjetij. RIM / TURČIJA BO ZAHTEVALA IZROČITEV RIM / VIŠJI ZDRAVSTVENI INSTITUT Na Fiumicinu aretirali voditelja PKK Ocalana Kurdski voditelj v Italijo prispel s ponarejenim potnim listom - Zaporni nalog za njim izdala tudi Nemčija RIM - Na rimskem letališču Fiumicino so v četrtek zvečer približno ob 22. uri aretirati voditelja Kurdske delavske stranke PKK Abdulaha Ocalana, ki je v Rim prišel z letalom iz Moskve. Do aretacije je prišlo pri redni kontroli potnih listov. Pri preverjanju Oca-lanovega potnega lista so ugotoviti, da je ponarejen. Izkazalo se je, da je bil potni list last nekega turškega delavca, ki živi v Nemčiji in ga je izgubil. Abdulah Ocalan je voditelj PKK od leta 1978, ko jo je skupaj s študenti in prijatelji tudi ustanovil. Za kurdsko independentistično gibanje predstavlja tik karizmatičnega voditelja, za Ankaro pa navadnega morilca. Kurdska delavska stranka je nastala iz ostankov kurdske osvobo- dilne armade KUK. Od leta 1980 je živel v izgnanstvu v Siriji ali v Libanonu, leta 1984 pa je začel s kampanjo za ustanovitev samostojne kurdske države. V bojih med Kurdi in turškimi silami je v teh letih umrlo nad 30 tisoč civilistov, kurdskih gverilcev in turskih vojakov. Marca 1993 je prvič oklical enostransko premirje v zamenjavo za politični dialog z Ankaro. Novo premirje je proglasil decembra 1995 in nazadnje 1. septembra letos. Toda turške oblasti so vse njegove pozive zavrnile. Po trditvah kurdske tiskovne agencije Dem pa naj bi Ocalan v teh dneh zahteval obnovitev vojaških akcij. Ko se je zvedelo za aretacijo, je Turčijo tudi napovedala, da bo zahtevala Ocala-novo izročitev. Zunanji minister Dini je dejal, da bodo zahtevo pazljivo preučili, vendar pa obstaja tudi možnost, da bi izročitev zahtevala tudi Nemčija, kjer so leta 1990 zanj izdali zaporni nalog pod obtožbo umora in terorističnega združevanja.. Kot običajno, so v Italiji mnenja deljena. Predstavnik zelenih Boco zahteva, naj Italija »spoštuje človekove in državljanske pravice« in Ocalana ne izroči Turčiji, kjer je v veljavi smrtna kazen, evropski poslanec Forza Italie Caccava-le pa je prepričan, da Italija »ne more popolnoma prezreti svojih obveznosti do svoje zaveznice v Natu, kot je Turčija.« Oglasilo se je tudi politično krilo PKK, ki v svojem sporočilu izraža prepričanje, da »prijateljska italijanska vlada Ocalana ne bo izročila Turčiji.« Negativni rezultati zdravljenja po metodi zdravnika Di Belle R, Bindi: Metode javno zdravstvo ne bo upoštevalo RIM - Rezultati poskusnega zdravljenja rakastih obolenj po metodi zdravnika Di Belle so negativni (na sliki zdravnik Di Bella, f. AP). Tako so sporočili včeraj na sedežu Višjega zdravstvenega inštituta, kjer so tudi predstavili podatke o zdravljenju v vseh tako imenovanih eksperimentalnih protokolih. V poštev so vzeli 386 bolnikov, od teh jih je 57 ods. umrlo, v 33 ods. primerov pa se je bolezen poslabšala. Pozitivne učinke so zabeležili pri 3 ods. pacientov, pri katerih je zdravstveno stanje ostalo nespremenjeno in pri enem (gre za tri bolnike), kjer je bilo zaslediti blagodejne učinke (rakasta masa se je zmanjšala vsaj za polovico). Pri nobenem od pacientov, ki so ga podvrgli eksperimentalnemu zdravljenju z metodo Di Bella (na kratko MDB), niso zasledili stoodstotnega učinka (ozdravitve). Glede na izide dosedanjega eksperimentiranja je ministrica za zdravstvo Rosy Bindi že napovedala, da zdravljenje MDB ne bo vključeno med metode, ki jih upošteva javna zdravstvena struktura. Negativna ocena metode in napoved o prekinitvi eksperimentiranja so že izzvali reakcije. Tako so na primer zagovorniki MDB izjavili, da podatki dajejo lažno sliko, ker cocktail, ki so ga nudili eksperimentalno zdravljenim bolnikom, ni bil pravilno pripravljen. Istočasno pa so drugi Se dejali, da bi pri globalni oceni morali upoštevati podatke o zdravljenju bolnikov, ki se že od vsega začetka poslužujejo MDB (ne torej samo omejeno število »eksperimentalno« zdravljenih). Vsekakor pa po mnenju onkologov predstavljeni podatki spodbijajo upanje o učinkih MDB in so, žal, popolnoma negativni. Samo pri nekaterih oblikah rakastih obolenj (na primer rak na pankreasu) so se pokazali pozitivni učinki, kar pa je zelo parcialen rezultat. TERITORIJ / PRED SKLEPI SERVISNE KONFERENCE LJUBLJANA / OBISK SKUPINE EVROPSKIH POSLANCEV KGS okvirno izdelala načrt za Kraški park Posvetovanja predsednika Maria Lavrenčiča Pridružitveni odbor prihodnji mesec Vodja delegacije Michl Ebnerje dejal, naj se pospeši delo tam, kjer prihaja do zastojev Predsednik Kraške gorske skupnosti Mario Lavrenčič H VIDEM / PREDČASNE VOLITVE U Zadnji pozivi županskih kandidatov volivcem SESLJAN - Načrt za določitev obsega Kraškega Parka je tik pred ciljem. Kraška gorska skupnost, lo ji deželni zakon poverja upravljanje naravnega Parka, je po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi dejavniki sestavila okvirni Projekt o obsegu parka, s katerim se bo v prvih dneh decembra ukvarjala M- servisna konferenca javnih uprav in ustanov. Postopek je bil naporen in težaven, saj je bila perime-dncija zaščitnega območja hn to ne od včeraj) eden glavnih problemov, ki je Sedaj, kot kaže, rešen. Predsednik KGS Mario Lavrenčič se je glede Parka najprej posvetoval z 2upani kraških občin tržaške in goriške pokraji-ne> s predsednikoma Pokrajin Trst in Gorica, Ren-z?m Codarinom in Gior-giom Brandolinom, ter tudi s predsednikoma rajonskih svetov za vzhodni in zahodni Kras Zoranom Sosičem in Zdravkom Bi-zrnom. To vprašanje pa so vsi zainteresirani upravi-lolji še enkrat ocenili Predsinočnjim na skupnem srečanju v dvorani tržiškega občinskega sveta. Lavrenčič bo zaključke teh posvetovanj strnil v sklepni dokument, s katerim se bo, kot rečeno, ukvarjala servisna konferenca. Predsednik KGS nam je dejal, da glede določitve obsega bodočega parka ni bilo večjih razhajanj. Edinole tržaška pokrajinska Uprava je formalno predlagala, da bi v medobčinsko zaščiteno področje vključili tudi del dolinske občine, ki ne sodi v Kraško gorsko skupnost ter istočasno tudi območje miljske občine, ki tudi ni sestavni del KGS. Predloga bosta vsekakor zelo težko sprejeta, saj je obseg gorske skupnosti točno določen na osnovi posebnega deželnega zakona. Decembrski sklepi servisne konference, v kateri sedijo predstavniki kraških občin, KGS, pokrajin in seveda deželne uprave, pa ne bodo zadnji v zapletenem postopku za ustanovitev Kraškega parka. Predloge konference bodo morale namreč sprejeti in odobriti vse občinske uprave s posebnimi programskimi dokumenti, ki sodijo v pristojnost občinskih svetov. Zadnjo besedo pa bo imela deželna vlada, ki bo uradno prižgala zeleno luč za park. Lavrenčič meni, da bo ta zaključni in odločilni postopek trajal nekaj mesecev, tako da se bo Kraški-park, če ne bo dodatnih ovir in zapletov, formalno rodil prihodnjo pomlad. In to ne glede kakšna politična in upravna koalicija bo takrat za krmilom Fur-lanije-Julijske krajine, saj gre v bistvu za izvajanje deželne zakonodaje, torej za tehnično, bolj kot za politično odločitev. Gorska skupnost je, kot vidimo, s predsednikom Lavrenčičem in z njegovim predhodnikom Ivom Širco opravila res zahtevno delo, saj je morala, poleg vsega, uskladiti težnje in načrte posameznikih občin, kar ni bilo lahko. Prišlo je tudi sicer do nekaj zamud, ki pa so razumljive, saj gre tudi za birokratsko zapleten postopek, ki je sedaj vendarle zelo blizu končnemu cilju. VIDEM - V Furlaniji se je včeraj končala volilna kamapanja pred jutrišnjimi občinskimi volitvami v Vidmu, Manzanu, San Giorgiu di Nogaru, Spilimber-gu, Zoppoli in San Giorgiu della Richin-velda. Videm so včeraj obiskali še Cesare Salvi, Silvio Berlusconi in Pino Rauti Županski kandidi Pierpaolo Businello (LD, Demokratični socialisti, Lega Friuli in Centro dei valori), Ser-gio Cecotti (Severna liga, lista »un impegno per la citta«, lista »per Cecotti, per Udine), Pie-tro Commessatti (Forza Italia, PPI, Unione Friuli, Liberalci), Emilio Gottardo (Zeleni), Mari-santa Di Prampero (NZ, CCD), Alessandra Ker-sevan (SKP), Paolo Zuc-coni (SOS Italia, Fiuam-ma) in Marco Belviso (U35) so na volilce naslovili še zadnje pozive. Volilne napovedi so tvegane, vsi pa se strinjajo, da bo za videmskega župana gotovo potreben drugi krog, za katerega naj bi se potegovali kandidat Businello, Cecotti, Comme-santi in Di Prampero. LJUBLJANA - Ustanovno zasedanje Pridružitve-nega parlamentarnega odbora za odnose s Slovenijo bo 16. in 17. decembra v Strasbourgu, na njem pa naj bi med drugim izmenjali stališča o poteku procesa približevanja Slovenije Evropski uniji in vtise pogajalcev, obravnavali poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije za pristop k povezavi, ena od pomembnih točk zasedanja pa bodo predvidoma tudi reforme znotraj EU. To sta po današnjem srečanju povedala predsednica slovenskega dela odbora Darja Lavtižar Bebler in Michl Ebner (na sliki) , vodja delegacije oziroma urada pridružit-venega odbora, ki se mudi na dvodnevnem obisku v Sloveniji. Slednji je omenjeno poročilo Evropske komisije ocenil kot kritično, vendar je po njegovem mnenju obenem tudi »konstruktivno in pozitivna spodbuda za nadaljnje delo«. Gospodarski položaj v Sloveniji je, kot pravi Ebner, ugoden, zato bi bilo potrebno pospešiti delo na tistih področjih, kjer prihaja do zastojev. Opozoril je tudi, da so pogajanja za vključevanje v EU zelo fleksibilna ter da »niso enkrat za vselej«. Beblerjeva je pojasnila, da so goste seznanili s prvimi vtisi državnega zbora o poročilu Evropske komisije. »Sogovornike smo seznanili tudi s težavami, ki nastajajo zaradi zahtevne procedure sprejemanja zakonov v DZ,« je nadaljevala in dodala, da so pri tem prišli do izraza tudi različni pogledi poslancev iz koalicijskih in opozicij- skih vrst. Beblerjeva je še zagotovila, da bodo pripravili poročilo o tem, kako različni dejavniki v Sloveniji (vlada, služba za evropske zadeve, parlament idr.) vidijo poročilo Evropske komisije. Michl Ebner se je dotaknil tudi prihodnjih srečanj, na katerih naj bi sogovorniki obravnavali poročilo Evropske komisije o napredku Slovenije za pristop k povezavi oziroma slovensko reakcijo na to poročilo. Na enem od srečanj naj bi raz-jDravljali o pravnih vidikih, pa tudi o razvoju v Evropski uniji, pri čemer bi bil poseben poudarek na Agendi 2000, širitvi EU, vidikih evra in politiki varnosti. Goste je dopoldne sprejel tudi predsednik DZ Janez Podobnik. Ob tej priložnosti je poudaril, da Slovenija pozorno proučuje pismo mnenje komisije EU, ki je podano predvsem na osnovi že doseženih rezultatov - torej potrjene »harmoniza-cijske« zakonodaje in njene implementacije v prak- si. Kritične pripombe zato po Podobnikovih besedah v Sloveniji razumejo zlasti kot vzpodbudo za pospešitev dela v vseh treh vejah oblasti, saj je končni uspeh Slovenije neločljivo povezan z dogovorjenim evropeiziranjem na vseh treh področjih - izvršilnem, sodnem in zakonodajnem. V zvezi z zakonodajno vejo oblasti naj bi se parlamentarne stranke čimprej dogovorile za politično soglasje, je še opozoril predsednik DZ. V notranjem političnem prostoru držav kandidatk poročila EU vnašajo tudi nov politični moment, je nadaljeval Podobnik, ki sam po sebi vzpodbuja različno politično odzivanje. Člani evropske delegacije pa so ob tem poudarili, da je vključevanje v evropske integracije cilj, pri katerem morajo vse parlamentarne stranke najti soglasje in državotvorne interse postaviti nad parcialno strankarske, sicer lahko pride do nadaljnjega upočasnjevanja slovenskega približevanja EU. V okviru tega obiska je v Sloveniji tudi Roberto Speciale, ki sicer ni član pridružitvenega odbora, je pa poročevalec za Slovenijo pri odboru za mednarodne odnose Evropskega parlamenta. Z njim so se že v četrtek sestali zunanji minister Boris Frlec in državni sekretar na zunanjem ministrstvu Franco Juri, namestnik direktorja vladne službe za evropske zadeve Andrej Engelman in vodja ožje pogajalske skupine Janez Potočnik pa tudi predsednica slovenskega dela pri-druzitvenega odbora Darja Lavtižar Bebler. (STA) MOKRICE / NEFORMALNI VRH Pogovor o reševanju vseh odprtih vprašanj Drnovšek in Mateša soglašala, da je problem Krškega rešljiv - Napredek glede meje MOKRICE - Na Mokricah sta se včeraj na delovnem neformalnem posvetovalnem sestanku srečali delegaciji slovenske in hrvaške vlade, ki sta ju vodila premierja Janez Drnovšek in Zlatko Mateša. Na Pogovorih so sodelovali še ministri za zunanje zadeve, finance in gospodarstvo. Namen neformalnega sestanka je bil oceniti trenutno stanje glede vseh odprtih vprašanj, dosedanji napredek od zadnjega sestanka obeh vladnih delegacij na Mokricah in dogovoriti aktivnosti za naprej, so sporočili iz kabineta slovenskega predsednika vlade. Stališče slovenske in hrvaške strani je, da je vprašanja Nuklearne elektrarne Krško rešljivo. Glede Ljubljanske banke Zagreb se bodo preučili pogoji mednarodne arbitraže za rešitev tega vprašanja. Obe delegaciji sta se strinjali, da je dosežen napredek glede rešitve vprašanja meddržavne meje in da se pogovori o tej temi nadaljujejo. Pravno-premoženjski sporazum med državama ni sporen in se bo sklenil vzporedno z rešitvijo omenjenih odprtih vprašanj. Predsednika vlad Slovenije in Hrvaške sta se strinjala, naj takšni sestanki postanejo redna praksa, ki naj pripelje do čimprejšnje rešitve problemov. Sicer pa sta delegaciji ugotovili, da pogovori na vseh področjih pospešeno potekajo, prišlo pa je tudi do realnega napredka. Strinjali sta se, da se pogovori še naprej pospešeno nadaljujejo in da se poskuša čimprej doseči dogovor o odprtih vprašanjih. Obe strani namreč verjameta, da še vedno obstaja dovolj prostora za sklepanje bilateralnih sporazumov. (STA) KOPER / SKUPNE VOJAŠKE VAJE Iz koprskega pristanišča proti Dolenjski transport vojaških vozil zveze Nato KOPER) - V koprskem pristanišču je včeraj ob 8.30 pristala prva od štirih tovornih ladij, s katerimi bodo v Slovenijo prispela vojaška vozila, ki jih bodo vojaške enote zveze NATO in Partnerstva za mir prihodnji teden uporabljale v vojaški vaji na območju Dolenjske. Tovorna ladja Saratosa je v luko Koper priplula natovorjena z vozili britanskih vojaških enot, ki bodo sodelovale na vojaški vaji. Prve kolone vozil iz Kopra' proti notranjosti Slovenije so krenile popoldne, skupno pa sta obe tovorni ladji v Sklovenijo pripeljali 278 oklepnih vopzil, vlačilcev in mehaniziranih enot. Že včeraj pa so preko Ljubljane (na sliki AP) potovali pripadnik britanske pehote. Kot je znano, bodo v vojaških vajah, ki bodo potekale od 14. novembra do 2. decembra, sodelovale tudi italijanske oklepne enote z 20 oklepnimi vozili, ki so na pot odšla včeraj. IZOLA Včeraj začetek obiranja oljk v slovenski Istri IZOLA - Z včerajšnjim obiranjem oljke županov v Oljčniku na Belvederju nad Izolo se je svečano začela letošnja trgatev oljk v slovenski Istri. Na prireditvi, ki so jo Društvo oljkarjev slovenske Istre, koprska kmetijska svetovalna služba in Znanstveno raziskovalno središče Koper letos pripravili že četrtič zapored, se je županom Izole, Kopra, Pirana, Kozine in Brd pri obiranju oljk pridružil tudi predsednik države Milan Kučan, ki je ob tej priložnosti v oljčnem nasadu odkril spominsko ploščo z napisom Oljka županov. V slovenski Istri se letos obeta dobra oljčna letina, saj naj bi na več kot 900 hektarjih oljčnih nasadov pobrali 1600 ton oljk in iz njih iztisnili 320 ton oljčnega olja, ki ga slovenski strokovnjaki uvrščajo med vrhunska. NOVICE DEŽELA / DEGANO IN ZVECH PREVOZI / KRITIKE LEVIH DEMOKRATOV Tržaška delegacija na posvetu o jusu in srenjah v Trentu Včeraj se je v Trentu končal 4. vsedržavni posvet o jusu in srenjah, ki ga je priredila tamkajšnja Ekonomska fakulteta. Na srečanju, ki je trajalo dva dni, je bil govor o teh kolektivnih lastninskih in užitninskih pravicah, ki postajajo vse bolj aktualne na italijanski vsedržavni in celo na evropski ravni. Posveta se je udeležila tudi številna delegacija s Tržaškega. O problemih uveljavljanja srenjskih in jusarskih pravic na Tržaškem je predvčerajšnjim govoril Marko Legiša, včeraj pa je v splošno razpravo posegel tržaški pokrajinski svetovalec SSk Vladimir Vremec. Siulp in SKR o pribežnikih Predstavniki sindikata policistov Siulp in Stranke komunistične prenove so se sestali za skupno razmišljanje glede vprašanja pribež1 nikov, ki je v zadnjih časih razburilo duhove v Trstu. Medtem ko so se popolnoma razhajali pri ocenjevanju izgredov, ki so bili na koncu protirasistične manifestacije prejšnjega 24. oktobra, so se predstavniki policistov in komunistični zastopniki strinjali pri kritiki dosedanjega pomanjkljivega reševanja problema, kot dokazuje nesrečni center v Starem pristanišču. Podpora De Feisu in obisk pri financarjih Po številnih kritikah zaradi centra, ki so ga ukinili po nalogu notranje ministrice, je prefekt Mi-chele De Feis včeraj bil deležen podpore Zveze industrijcev, ki opozarjajo na njegove zasluge pri reševanju drugih problemov, predvsem v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi in zaposlitvijo. Prefekt je bil na uradnem obisku pri poveljstvih finančne straže za Furlanijo-Julijsko krajino in za Trst. De Feis se je po srečanju s poveljstvom porazgovoril z zbranimi financarji o pomembni vlogi, ki jo opravljajo pri vzdrževanju javnega reda. Na Borznem Trgu politična pobuda SKP Stranka komunistične prenove bo danes med 10. in 18.uro pod šotorom izvedla pobudo, ki je namenjena aktualni politični situaciji. Pristaši Bertinottijeve stranke bodo obrazložili razloge, zaradi katerih je SKP umaknila podporo Prodijevi vladi. Prireditev sodi tudi v akcijo včlanjevanja za leto 1998. Kakšna pomoč Nikaragvi? Skupina humanitarnih organizacij opozarja javnost v zvezi z nedavnimi poplavami, ki so povzročile ogromno mrtvih in škode v Nikaragvi, naj dobro premisli, komu namenja svojo pomoč, in odsvetuje, da bi se sredstva stekala na tekoči račun veleposlaništva Nikaragve, saj je tamkajšnja vlada vse prej kot naklonjena revnejšim in najbolj prizadetim slojem prebivalstva. Manj polemik pri izvajanju reforme zdravstva Proti nevarnosti privatizacije Državne železnice zanemarjajo Trst Vse težavnejše zveze z Milanom in Rimom Z vlakom do Ljubljane pravo pustolovščina V Trstu je na področju javnega zdravstva vse preveč polemik in premalo načrtovanega razvoja: stališče sta orisala na skupni tiskovni konferenci deželni svetovalec Ljudskega centra za reforme Gristiano Degano, ki je tudi nekdanji deželni odbornik za zdravstvo, in deželni svetovalec Levih demokratov Bruno Zve-ch, ki je podpredsednik svetovalske komisije za zdravstvo. Oba sta kritično obravnavala zadržanje sedanje deželne vlade, ki nima jasnih stališč do javnega zdravstva: pristojni odbornik Ariis je zelo naklonjen zasebnemu zdravstvu, kot je neposredno dokazal s trditvijo, da naj se javno zdravstvo ukvarja s tistim, česar ne zmore zasebni sektor. Javno zdravstvo ni potratno, vsaj ne v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je na 2.264 milijard lir predvidenih stroškov beležil samo 46 milijard lir primanjkljaja (v Lombardiji, kjer desnosredinska vlada uveljavlja zasebno zdravstvo, je primanjkljaj znašal kar 1.800 milijard lir). V deželi se je z reformo, ki je stekla 1. januarja lani, začela obnovitev sektorja, ki je bil skrajno neurejen. Zgled daje tudi Trst, kjer se sedaj z zdravstvom ukvarjata dve glavni ustanovi, bolnišniško in teritorialno zdravstveno podjetje, pa še otroška bolnišnica Burlo. Bolnišniško podjetje prav te dni zaključuje preureditev organizacije bolnišnic z ukinjanjem nekaterih oddelkov, kar je bilo že zdavnaj predvideno v razvojnem načrtu, ne učinkuje negativno na oskrbi bolnikov ter je koristno za bolj smotrno izkoriščanje obstoječih sredstev: ni torej nobenih razlogov za razburjenje, ki ga zadnje dni skušajo vzbuditi v nekaterih krogih, češ da ukinjajo zdravstvene storitve. Odstopanje od začrtane poti bi spravilo pod vprašaj celotno preureditev tržaškega zdravstvenega sistema, kar bi lahko izkoristili drugi deželni centri, sta naglasila Degano in Zvech. Treba pa je uveljaviti boljšo koordinacijo med ustanovami, tudi s skupnimi urpavni-mi in tehnološkimi službami. Med drugim je potrebno več oskrbovanih domov za priletne občane, ki imajo več potrebe po negi kot pa po zdravniški pomoči in za katere je v najkrajšem predvidenih 40 novih mest. Pred časom je bil ustanovljen koordinacijski odbor, v katerem so zastopane tudi krajevne uprave, odbor pa je popolnoma zaspal, ker deželna vlada očitno nima interesa do tovrstnega razvoja. Namesto praznih polemik bi veljalo spraviti v pogon to strukturo, kar bi nedvomno bolj koristilo interesom občanov, sta poudarila Degano in Zvech, ki se zavzemata za dosledno izpolnjevanje ciljev, ki so jih začrtali v okviru reforme. Svetovalca sta tudi predlagala, da bi obdobje poskusne ločitve teritorialne od bolniš-niške ustanove nadaljevalo tudi po letošnjem 31. decembru vsaj še za eno leto. Vožnja z vlakom do Rima in Milana postaja prava pustolovščina, da ne govorimo o času, ki ga navadni potniški vlak rabi do Ljubljane, kar predstavlja že pravi škandal. Take in podobne kritike prihajajo iz vrst levih demokratov, ki so na včerajšnji novinarski konferenci brez dlak na jeziku obtožili italijanske železnice, da vse bolj izolirajo Trst in FJK od osrčja države in od glavnih evropskih prometnic. Od tod vrsta predlogov in posegov tako pri vodstvu železnic, ki so danes delniška družba, ter pri novem ministru za prevoze Enricu Micheliju. Igor Dolenc, ki v stranki odgovarja za organizacijska in gospodarska vprašanja, je dejal, da se v Italiji veča razkorak med prevozi na cestah in prevozi na železnicah. Prednjačijo seveda kamioni, prej ali slej pa se bo morala tudi naša država - podobno kot npr. Švica in Avstrija - prilagoditi naraščajočim potrebam po zaščiti okolja. Italijanske železnice pri tem močno zamujajo, pri tem pa zamuja tudi deželna uprava FJK, ki s sedanjo manjšinsko vlado Pola svoboščin nima ne ugleda in niti moči, da bi te probleme ustrezno reševala. Luigi Bianchi (srečanja z novinarji se je udeležil tudi tajnik Stelio Spadaro) se je navezal na zimski vozni red vlakov, ki močno oškoduje naše mesto in vso deželo. Do Milana vozijo vlaki v povprečju več kot pet ur (v šetdese-tih letih je vožnja trajala nekaj več kot štiri ure), z Rimom pa so zveze nemogoče, tako da železnica v teh pogojih sloh ni več konkurenčna ne letalu in niti avtomobilu. Komentar o vožnji z vlakom do Ljubljane (tri ure) pa je popolnoma odveč, zlasti če pomislimo, da je hitri vlak Eurostar (pendolino) med nedavno poskušno vožnjo od glavnega mesta Slovenija do Trsta vozil le eno uro. Levi demokrati so prepričani, da bi lahko vse mejne formalnosti opravili v vlaku, za kar je seveda potrebna dobra volja obeh držav, ki je danes očitno še ni. Bianchi in somišljeniki so predlagali državnim železnicam, da bi z novim poletnim umikom uvedle vsaj dva hitra vlaka Eurostar, ki bi povezovala Trst z Milanom in Rimom. Za Milan bi »pendolino« lahko vozil na relaciji Tr-st-Gorica-Videm-Porde-non-Treviso-Vicenza-Mi-lan (vožnja bi trajala tri ure in 45 minut), hitri vlak Trst-Rim pa bi vozil pet ur in pol. Levi demokrati menijo, da gre za resne in predvsem za tehnično izvedljive predloge, ki jih mora uprava državnih železnic vzeti stvarno v pretres. Ne gre, kot vidimo, le za pritožbe in običajne proteste. ASTRONOMIJA / VIDNI BODO S PROSTIM OČESOM V torek bo noč leonidov Kdor se bo podal na Kras, naj se letnemu času primerno obleče Prejeli smo s prošnjo za objavo Ce želite preživeti res nenavadno jesensko noč, vam'svetujem, da v torek 17. novembra (škoda, da ni sobota), spremljate srečanje meterorskega roja Leonidov z Zemljo. Ponavadi ni to nič posebnega in poleti je čarobno zreti v nebo ter pričakovati, da bo kak utrinek švignil čez naše zorno polje. Spominte se, če ste kdaj opazovali te zanimive utrinke v mesecu avgustu - t.i. Perzei-de. Res je, da nismo več avgusta in nam je Martinovo prineslo tudi nekaj mraza, ampak pomislite samo na to, da se bodo nekateri ljubitelji astronomije podali celo na Daljni vzhod, točneje v Mongolijo. Tam naj bi bilo, sodeč po izračunih, meteorjev res ogromno. Kakor pa vsi vemo, se včasih narava iz nas in naših izračunov ponorčuje. Obstaja torej možnost, da bomo tudi mi Evropejci deležni meteorskega dežja, kar pomeni močno povečano število utrinkov na nebu. Leta 1966 so v ZDA našteli kar 150.000 meteorjev v manj kot uri! Nebo je kar Žarelo! Ni nujno, da se bo kaj tako mogočnega ponovilo prav ta torek, vendar pogoji So kar ugodni. Letos se je namerec komet Temper-Tuttle po triintridesetih letih ponovno približal Soncu in tako pripomogel k naraščanju delcev imenovanih meteoroidi. Ko ti delci pridejov stik z Zemljino atmosfero na višini okoli 100 km s hitrostjo 71 km/s, se vžgejo, kar ljudje prepoznamo kot utrinek na nebu. Prav v torek, 17. novembra 1998, bo naš planet križal tirnico teh drobnih delcev! Pogoji za opazovanje bodo dokaj ugodni. Lunina svetloba ne bo motila opazovanja. Zal pa bo ozvezdje Leva, od koder prospektično vidimo prihajati meteorje, ob predvidenem maksimumu utrinkov (ob približno 21. uri) še pod obzorjem. Največ meteorjev bi lahko videli, če bi bil maksimum okoli polnoči, ko bo Lev Ze visoko na vzhodnem nebu! Kdaj bo dejanski maksimum, pa bomo izvedeli šele zvečer ali v noči na sredo! Ce se boste podali v kakšen temnejši kotiček na Krasu, se seveda primerno oblecite. Ce imate možnost, vzemite tudi ležalnik in se zavijte v odeje ali spalno vrečo! Izogibajte se lučem in... bodite vztrajni. Utrinki bodo prihajali iz severovzhodnega ali vzhodnega neba, glede na uro opazovanja. Za opazovanje utrinkov ne potrebujete daljnogleda, še manj pa teleskop, zadostuje dobra volja, jasno oko in topla kava ali čaj. Srečno, jasno noč in dobro opazovanje! Furio Pieri •l/liHit/u iz fr/osti- Folklorna skupina Breg leta 1954 V petdesetih letih je bila zelo aktivna folklorna skupina Breg iz Boljunca, Boršta in Ricmanj, ki je redno nastopala po naših krajih do leta 1958. Na sliki je posnetek pred nastopom na Opčinah leta 1954. Ob tej priliki tudi pozivamo bralce, ki hranijo stare fotografije, da nam jih pošljejo za objavo in jih opremijo s krajšim tekstom oziroma opisom, kdaj je bila fotografija posneta in kaj predstavlja. PODJETJA V TEŽAVAH / VČERAJ SKUPŠČINE V TOVARNI PRI OREHU Nejasnosti okrog prodaje obrata Sitip Za TVM krajevni dejavniki zahtevajo poseg vlade Tržaška sindikalna kronika je včeraj zabeležila dva pomembnejša dogodka. V tekstilni tovarni Sitip pri Orehu v miljski občini so se zvrstile delavske skupščine, ki se jih j6 udeležilo tudi 140 delavcev v dopolnilni blagajni in na katerih je bil govor o še vedno pričakovani zamenjavi lastništva. Na deželnem odbomištvu za industrijo pa je včeraj bilo novo srečanje o Tovarni velikih motorjev. A pojdimo po vrsti. Delavci tekstilne tovarne Sitip so na včerajšnjih skupščinah (bilo jih je 4, Po ena za vsako izmeno) dali jasno razumeti, da jim potrpljenje mineva. Že od julija je govor o tem, da naj bi grupa Pez-zoli iz Begama, ki je sedanja lastnica obrata, zaradi velike zadolženosti tovarno hotela prodati, a do tega nikakor ne pride, pa čeprav obstajajo konkretne ponudbe za odkup. Formalno sta ponudbo vložili družbi Parodi in družba Manconi. Prva ponuja 40 milijard lir, druga pa 50. Spričo dejstva, da sedanja lastnica grupa Pezzoli zahteva 50 milijard lir, bi človek rekel, da je rešitev tako rekoč že v žepu. In vendar do nje ne pride. Zakaj? Tržaški prefekt Michele De Feis, ki je pri zadevi prevzel vlogo posrednika, je predvčerajšnjim dejal predstavnikom sindikata, javnih uprav in industrij-cev, da na rešitev niso pristale še banke upnice. Toda iz drugih dobro obveščenih virov smo zvedeli, da naj bi pogajanja dejansko ustavljal tretji ponudnik, ki je svojo ponudbo predstavil edinole deželni upravi: šlo naj bi za skupino VVooltech, ki naj bi bila pripravljena odšteti celo 60 milijard lir in ki naj bi tudi uživala podporo nekaterih političnih krogov. Seveda pa vse to delavcev ne zanima: želijo predvsem, da bi čim prej prišlo do zamenjave lastništva in torej do ponovnega vzpona PREVOZI / PREDSTAVITEV Po Ul. Mazzini bo kmalu vozil električni avtobus podjetja, še zlasti ker 21. t.m. zapade dopolnilna blagajna za 140 delavcev (vseh je 270). Za 19. t.m. je vsekakor že sklicana nova skupščina, na kateri bodo delavci skupno s sindikati sprejeli, če bo potrebno, odločnejša stališča. A preidimo k Tovarni velikih motorjev. O njej je včeraj tekla beseda na srečanju na deželnem od-borništvu za industrijo, ki so se ga poleg odbornika Sergia Dressija udeležili predsednik tržaških indu-strijcev Federico Pacorini, predstavnikov sindikatov CGIL, CISL, UIL in UGL, tržaški župan Riccardo II-ly, dolinski župan Boris Pangerc in miljski občinski odbornik Ferdinande Parlato. Na srečanju so sklenili, da bodo problem TVM postavili na vladni ravni v Rimu, saj so tudi predstavniki vlade podpisali 18. februarja letos sporazum, ki predvideva, da bo večinski delež lastništva boljunskega obrata od družbe Fincantieri prevzela finska grupa VVatsila, in sicer v per-spektvivi okrepitve njegovih dejavnosti. Kot je znano, pa več znakov zdaj kaže ravno v na'sprotno smer in prav zaradi tega je potrebno ponovno angažirati vlado, bodisi pristojno ministrstvo za industrijo, bodisi zakladno ministrsvtvo, ki nadzoruje družbo Fincantieri. To bo tudi priložnost za formalizacijo dogovora o 80 bivših uslužbencih TVM, 60 od katerih bi moralo dobiti novo zaposlitev v tovarni cevi Ser-tubi, za zaposlitev ostalih 20 pa naj bi poskrbela družba Fincantieri. NASILJE NAD ŽENSKO / DVODNEVNI SIMPOZIJ Iz podatkov izšla zaskrbljujoča slika Po prikazu raziskav danes predlogi Na Tržaškem je v življenjskem loku ena ženska na deset žrtev nasilja, v vsedržavnem merilu so glede raznih oblik nasilja (ob fizičnem še psihološko in ekonomsko) nad žensko najbolj nevarna okolja domači in domovi prija-teljev-znacev, nad mladimi pa se najbolj znašajo očetje, prijatelji in partnerji, sploh je v večini primerov nasilnež poznani moški. To je nekaj najbolj presunljivih podatkov, ki so jih glede današnjega položaja o nasilju nad ženskami v Italiji jasno izpostavile tri različne raziskave, ki so jih v glavnih obrisih avtorice predstavile na včerajšnjem začetnem delu strokovnega posveta na to temo. Dvodnevni simpozij (zaključil se bo danes) so pripravile ženske, ki delajo v okviru socio-zdravstvenih služb in odborništva za enake možnosti tržaške občine V prihodnjih tednih bodo v Ul. Mazzini zaceli kopati, da bi v zemljo postavili traso prve poskusne linije Za električne avtobuse na magnetno privlačnost. Gre za povsem nov prevozni sistem, ki so ga izoblikovali tehniki neapeljskega podjetja Ansaldo. V Trstu ga bodo prvič udejanili v mestnem okolju, in sicer na poskusni progi od nabrežja po UL Mazzini vse do Trga Goldoni. Sistem so včeraj predstavili tržaškim tehnikom in izvedencem, prve poskusne vožnje pa bodo izpeljali v začetku prihodnjega leta. Avtobusi bodo vozili po posebnih voznih pasovih, v sredini katerih bodo izdolbli kakih 30 centimetrov globok in 60 centimetrov širok kanal, v katerega bodo namestili (primerno zaščiteno) elektromagnetno linijo. Posebni električni avtobusi bodo imeli pod podvozjem premično kobilico, ki bo pritegnila magnetno linijo in tako zagotovila vozilu pogon. Dejansko bo torej šlo za nekakšno »podzemeljsko« varianto starih trolejbusov. Nov sistem ima številne prednosti. Z ekološkega vidika bo občutno prispeval k znižanju onesnaženja zraka in tudi akustičnega onesnaženja, saj so posebni avtobusi zelo »tihi«. Vožnja po prednostnih pasovih (z največjo hitrostjo do 60-70 kilometrov na uro) bo zagotavljala hiter prevoz in bo privlačna za vse, ki se bodo zeleli izogniti običajnemu mestnemu prometnemu vrvežu. Podjetje ACT je že kupilo tri nove električne avtobuse. Vsak stane Čedno milijardo lir. Nagrade loterije sv. Martina na Proseku Na Proseku so ob prazniku vaškega patrona izžrebali srečke loterije sv. Martina, ki jo vsako leto prireja domače športno društvo Primorje. Izžrebane so bile sledeče srečke: L 0369 (enotedenski izlet za dve osebi v sPansko Costa Bravo); F 0648 (pralni stroj Ocean 5 kg); O 929 (TV color Phonola), L 0932 (mikrovalovna peci-ca Ignis 800 W); E 0805 (likalnik Philips); B 0887 (naprava za cvrtje); L 0868 (kuhinjski robot Philips); I 0944 (električni brivski aparat Philips); E 0735 (stroj za depiliranje Philips); G 0386 (sušilnik za lase Philips). ČRNA KRONIKA V mestu tolpa tatov-akrobatov Kradli so v središču mesta - Poskus tatvine na mestnem avtobusu V Trstu deluje tolpa akrobatskih tatov: v stanovanja v višjih nadstropjih se pritihotapijo s plezanjem s pomočjo vrvi in derez, ter odnašajo dragocenosti in denar. Tako domnevajo na tržaški kvesturi. V četrtek so tatovi s tako plezalno tehniko vlomili skozi okna in vrata na balkonih dveh stanovanj v Ul. Romagna 42, v stanovanje v Ul. Romagna 35, v Ul. Cordaroli 27 in v Ul. Cantil 15. Poskusili so tudi v Ul. Tibullo 4, a jim namera ni uspela. Lastnik stanovanja je ob 19. uri namreč med gledanjem televizije v dnevni sobi slišal trušč v kuhinji, kot da bi se razbila šipa. Ko je stopil v kuhinjo, je opazil moškega v črnem kombinezonu, ki je stikal po omarah. Komaj ga je neznanec zagledal, je takoj zbežal na balkon in skočil s 3. nadstropja. Očitno je bil pri tovrstnih skokih dobro izurjen, saj se je po padcu takoj dvignil in nadaljeval beg. Poskus kraje na avtobusu Na prepolnem mestnem avtobusu je skušal izmakniti potnici torbico, a mu ni uspelo. Ženska, 39-letna C.S. iz Trsta je o poskusu kraje takoj obvestila šoferja, ki je ustavil avtobus v Ul. Mazzini in poklical mestne redarje. Ob prihodu redarjev je ženska pokazala možem postave moškega, ki naj bi ji poskušal izmak- niti torbico, njeno pričevanje pa je potrdila tudi druga potnica, 38-letna P.F. Obtoženi moški, ki je ostal na avtobusu, ker voznik ni odprl vrat, ni hotel povedati svojega imena. Zato so ga prepeljali na tržaško kvesturo. Tam je skušal zbežati, a so ga kmalu spet ujeli. Policisti so ugotovili, da gre za 39-letnega avstrijskega državljana S.F.-ja. Prijavili so ga sodišču pod obtožbo poskusa tatvine in upiranja javnemu funkcionarju. Tatovi v stojnici s kostanjem Tatovom vse prav pride. V noči med četrtkom in petkom so se znesli celo nad stojnico v Ul. Battisti, v kateri pečejo in prodajajo kostanj. S kleščami so odšCipnili žabico in vlomili v majhno hišico ter odnesli generator električne energije znamke Airmax v vrednosti milijona lir. Čoln v težavah pri valobranih Včeraj dopoldne se je 52-letni P.V. znašel v težavah v svojem motornem čolnu v bližini valobranov pred vhodom v Novo pristanišče. Četrt ure po alarmu mu je že priskočil na pomoč čoln luške kapitanije, ki je privezal okvarjeno plovilo in ga privedel ob pomol Bandiera. in projektov za Zensko zdravje pri tržaškem zdravstvenem podjetju ob sodelovanju strokovnjakinj, pomenljivo pa je, da so javne uprave in ustanove organizacijsko in finančno podprle pobudo, ob že omenjenih še tržaška univerza in deželna uprava FJK, sodelovala pa je tudi EU preko evropskega projekta Daphne. Sicer pa je namen posveta, ki je -kot je .poudarila psihologinja Patrizia Romano, odgovorna za vsebinsko plat - pretežno znanstve-no-strokovno naravnan, -da osvetli sedanji položaj, istočasno pa tudi predstavi odziv in odnos javnih institucij do tega vprašanja. Kljub nedvomnim premikom v zadnjih 20 letih, je na primer naglasila Lorraine Radford z londonskega inštituta Roehampton, se v splošnem dejanja nasilja nad žensko še vedno minimizira oz. se vsaj del krivde skuša naprtiti žrtvi. Izkušnje žensk z javnimi inštitucijami namreč niso najboljše, v splošnem pa velja, da Zenske z višjo stopnjo izobrazbe in ekonomsko neodvisne veliko lažje prijavijo dejanje. Ob »klasičnih« pa se pojavljajo nove oblike diskriminacije, je opozorila Fanny Filosof z Ženske univerze v Bruslju, ki so še najbolj občutne na področju zaposlovanja in dela. Najnovejši podatki o položaju v Italiji pa so izšli iz treh zelo različno zastavljenih raziskav: Patrizia Romano je analizirala vprašalnike, na katere so odgovarjale uporabnice tržaških socio-zdravstvenih služb, Giu-si Muratore je orisala ozek izsek iz vsedržavne ankete statističnega urada Istat o odnosu žrtev do raznih oblik nasilja (vzela je v poštev »ženski del« z vprašanji o nasilju in nadlegovanju), Giuditta Creazzo pa je predstavila raziskavo žensk, ki delujejo v okviru 15 centrov za pomoč ženskam v stiski na območju dežele Emilie-Ro-magne. Pri raziskavah je bil pristop precej različen, avtorice pa so se tudi posluževale različnih metodologij, vendar pa je iz njih izšlo nekaj zelo pomembnih skupnih ugotovitev. V prvi vrsti, da glede nasilja nad žensko ne gre iskati nekakšne pošasti, ki v temni zasedi preži na svojo žrtev; domaCe in prijateljsko okolje je do žensk, predvsem mlajših, vse prej kot prijazno, Zenska pa je ogrožena tudi na delovnem mestu; ženske so danes pripravljene govoriti o nasilju, ki so ga utrpele, veliko manj pa, ko gre za družinske člane in prijatelje; v porastu je število partnerjev in bivših partnerjev, ki se znašajo nad »svojimi« ženskami; ekonomska neodvisnost je tudi glede tega vprašanja velikega pomena. Nikakor torej ne gre za naključna dejanja, temveč so slednja predvsem odraz pojmovanja vloge in vrednotenja žensk. Pobude, ki naj najprej zajezijo in nato odpravijo pojav morajo zato biti zelo razvejane in obsegati morajo različna področja. Sicer je to že stara teza žensk. V nadaljevanju posveta so udeleženke vzele v pretres sedanji odnos raznih institucij in njihovih služb do žensk, ki so utrpele razne oblike nasilja, danes pa bo poudarek na ženskih predlogih za »odpravo moškega nasilja« v EU in glede smotrnega izvajanja zakonskih določil oz. njihove nadgradnje. bip Jutri dan krvodajalcev V kongresni dvorani Tržaškega velesejma bodo jutri ob 10. uri proslavljali tradicionalni Dan krvodajalcev. Gre že za 35. izvedbo, ki je priložnost za nagraditev zaslužnih krvodajalcev, hkrati pa za pridobitev novih elanov, saj ni krvi za naraščajoče potrebe bolnišnic nikoli dovolj. V zadnjem letu so sicer pridobili kar 240 novih elanov, vendar to še zdaleč ne zadostuje potrebam. ŠOLSTVO / V PONEDELJEK Beriinguer in Gaber pri Sv. Ivanu Obiskala bosta šole v Ul. Caravaggio Italijanski minister za Šolstvo Luigi Beriinguer in slovenski minister za Šolstvo in šport Slavko Gaber bosta v ponedeljek obiskala slovensko šolsko poslopje v Ul. Caravaggio 4 pri Sv. Ivanu. Visoka gosta si bosta ogledala prostore osnovne šole Otona Zupančiča, kjer je tudi sedež svetoivanske-ga didaktičnega ravnateljstva, nižjo srednjo šolo Sv. Cirila in Metoda ter pedagoški licej Antona Martina Slomška, zatem pa se bosta srečala s predstavniki enotnega šolskega odbora, ki bodo ministru Berlin-guerju izročili spomenico z zahtevami slovenskega Šolstva v Italiji. To bo sploh dragi obisk italijanskega ministra za šolstvo na slovenskih šolah. Pred Berlinguerjem je slovensko šolo, in sicer licej Franceta Prešerna prav tako pri Sv. Ivanu, v začetku osemdesetih let obiskal takratni minister za šolstvo Guido Bo-drato. Prihod visokih gostov na slovensko šolo spada v okvir obiska italijanskega ministra Berlinguerja pri slovenskem kolegu Slavku Gabra. Ministra se bosta dopoldne srečala v Ljubljani. Na uradnih razgovorih bosta izmenjala informacije o temeljnih premikih v izobraževalnih sistemih obeh držav, med temami razgovorov pa bodo tudi možnost bilateralnega, regionalnega in skupnega sodelovanja v multilateralnih projektih, predvsem v sklopu Evropske unije, na področju izobraževanja ter problematika šolstva z italijanskim uCnim jezikom v Sloveniji in šolstva s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Popoldne bosta ministra odpotovala v Koper, kjer bosta obiskala italijansko osnovno šolo Pier Paolo Vergerio il Vec-chio in italijansko srednjo šolo Gian Ri-naldo Carli. Na razgovorih bo predstavljena problematika italijanskega šolstva v Sloveniji. Popoldne ob 16. uri se bosta preselila Čez mejo v Trst in obiskala slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu. Gosta bodo pričakali uCenci in dijaki tamkajšnjih šol, učitelji in profesorji ter jim izrekli dobro-došlico. Ministra se bosta zadržala v šolskem poslopju le eno uro, po srečanju s predstavniki enotnega šolskega odbora pa bosta podala izjavi o srečanju. SPREMENJEN PROGRAM SSG V Kulturnem domu potekajo obnovitvena dela Obnovitvena dela v Kulturnem domu v Trstu so se končno premaknila z mrtve točke, na kateri so obstala zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev. Stroške obnovitve namreč krijeta Dežela in Slovensko stalno gledališče v razmerju 1:3, vendar že odobrena deželna sredstva so lahko izplačana šele po zaključku posameznih faz del. Gledališče, ki je bilo samo v največjih težavah, pa doslej ni moglo zagotoviti sproti potrebnih sredstev in tako so v začetku sezone 1993/84 začeta dela kmalu zastala. Končno pa so Dežela, SSG in Nova tržaška kreditna banka našli možnost sporazuma, ki je omogočil nadaljevanje del. Njihov prvotni plan je predvideval neuporabnost velike dvorane Sele na pomlad, kar sta ravnatelj Miroslav Košuta in umetniški vodja Marko Sosič pri načrtovanju sezone tudi upoštevala. Odtod tudi dogovor s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine, da se zadnja obonmajska predstava, Pasijon v režija Antonia Calende, odi- gra v dvorani Rossetti, obenem pa vrsta zamisli za sporedno dejavnost. Dela pa niso stekla 20. avgusta, kot je bilo napovedano, in grozila je nevarnost, da njihov prvi sklop ne bo dokončan v obveznem terminu. Gledališkemu vodstvu ni preostalo drugega, ko da vzame stvar na znanje in podredi svoj program razvojnim stopnjam del. Moliere Mestnega gledališča ljubljanskega je bil predvidoma zadnja predstava na velikem odru v tem koledarskem letu, Čeprav ta hip ni povsem zamrlo upanje, da utegnemo decembra imeti za tri dni v gosteh Primorsko dramsko gledališče. Preložen pa je bil začetek študija novitete Dušana Jovanoviča Klinika KozarCky v avtorjevi režiji in med drugimi spremembami je treba omeniti tudi prenos nedeljske matineje Lutkovnega gledališča z malega odra v Finžgarjev dom na Opčinah. Vodstvo SSG se opravičuje in prosi gledalce za razumevanje, ki ga je tudi samo moralo izkazati gradbenim podjetjem. V DOLINI IN BORŠTU POBUDA SKUPINE 85 Martinovanja v Bregu v znamenju kulture Zgodovinsko-literami sprehod po pristanišču God sv. Martina ponuja odlične priložnosti za mnoge kulturne prireditve, sicer razvedrilnejšega značaja: v Bregu bosta jutri sočasno celo dve podobni srečanji, ob marti-novem pa se bodo že jutri zvečer srečali pri Domju. Na pobudo KD Fran Venturini bo namreč ob 20.30 večer s hramoniko, v katerem se bodo predstavili novopečeni svetovni prvak diatonične harmonike Denis Novato, Trio Venturini, društvena dekliška pevska skupina in gojenci šole za diatonično harmoniko. Prireditelji pa ob tem napovedujejo še neznano presenečenje. Kot običajno se bodo svetnika, ki mu je posvečena manjša vaška cerkev, spomnili v Dolini, kjer se na pobudo Mladinskega krožka vsako leto vrsti martinovanje, ob pesmi domačega zbora in pokušnji letošnjega vina. V dopoldanskih urah bo v cerkvi sv. Martina slovesna maša. Popoldanska prireditev pa bo letos posebno bogata, saj bodo srečanje, ki bo v nedeljo, 15. t.m. ob 18. uri, v dvorani Albina Grmeka, oblikovali pevke DPS Valentin Vodnik, Milan Gregorič, publicist in avtor knjige Politični ciklon nad Istro, in pa domači vinogradniki, ki bodo skupaj z občinstvom »uprizorili« družabno igro pod geslom Je duebro, ma mueje... Prav tako jutri, ob 18. uri, se bodo v veselem vzdušju zbrali tudi v dvorani srenjske hiše v Borštu. Martinovanje, ki ga prireja PD Slovenec, bodo ob pokušnji novega vina domačih pridelovalcev oblikovali elani MePZ Slovenec-Slavec, venderi-gli Vanka in Tonca in pa godba Long Zlunk. (dam) Na pobudo Skupine 85 in Kulturnega združenja Tina Modotti se bodo lahko Tržačani danes popoldne sprehodili po starem pristanišču. Zbirno mesto je ob 14.45 pred dvorano Tripcovich, od koder se bodo udeleženci podali v staro pristanišče. Ob 16.30 je predviden ogled fotografskega arhiva »Livio Saranz, ob 17. uri pa bo najprej razgovor o arhitekturi z An-tonello Caroli in Marcom Pozzettom, nato pa predstavitev pesmi Miroslava Košute in Umberta Sabe (brala jih bo Nikla Panizon). Slovenski obzornik jutri po radiu Postaja Radio Trst A bo v jutri ob 12. uri oddajala prvo številko Slovenskega obzornika v letošni sezoni. To oddajo pripravljajo skupaj Radio Slovenija, Slovenski spored radia O RF v Celovcu in Radio Trst A. V prvi oddaji z naslovom »Odpreti šolo« bo najprej prikazana šolska ureditev in naCin poučevanja v Sloveniji, na Koroškem in na Primorskem, v dragem delu pa bo stekel pogovor o vprašanju interdisciplinarnosti pri pouku. Pri okrogli mizi, ki jo bo vodil Mirko Bogataj iz Celovca bodo sodelovali iz Ljubljane prof. Marko Trobevšek, prof. Vasja Kožuh in dijakinja Manca Mascen, iz Celovca ravnatelj Regi-nald Vospernik in prof. Stefan Pinter ter iz Trsta prof. Majda MihaCiC. Oddajo bo radio Trst A ponovil v sredo, ob 8.10. Virtualno potovanje s prof. Sonjo Gregori po čudovitih prostranstvih Kanade Kanata Takakavv - Čudovita Kanada je bil naslov prijetnega večera, ki ga je v Četrtek svojim obiskovalcem ponudilo društvo SKD France Prešeren iz Boljunca. V sliki in besedi nam je o Kanadi, pravzaprav o svojem p op otovem ju po tej severnoameriški državi spregovorila domačinka, sicer vneta »vandrovka« prof. Sonja Gregori. Krožno pot po zahodnem delu Kanade, tistem ki meji na Pacifik, dolgo preko 7 tisoč kilometrov je prikazala z diapozitivi in opisala ta čudoviti svet. Gledalci so si lahko ogledali vec narodnih parkov, med katerimi sta izstopala dva najvecja in sicer Banff in Jasper, gorska jezera smaragdno-zelene barve in ledenike ter popeljali od otoka Vancouver do Calgaryja, kjer so se leta 1988 odvijale zimske olimpijske igre, proti Drurnhellerju, kjer je eno največjih najdbišč dinoza- vrov; od tu pa proti severu do otočja Queen Charlotte in od tam spet proti jugu na otok Vancouver, kjer se je njeno potovanje zaključilo. Naj še omenimo, da bo danes zvečer SKD France Prešeren go- stilo dramsko skupino SPD Borovlje iz Koroške, ki se bo predstavila z igro »Doktor Faust« ter da bo naslednje predavanje 26. novembra, ko bo o judovski skupnosti v Trstu spregovoril Filip Fischer. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 14. novembra 1998 NIKOLAJ Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 9.34 - Luna vzide ob 2.05 in zatone ob 14.50 Jutri, NEDELJA, 15. novembra 1998 ALBERT VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,6 stopinje, zraCni tlak 1013 mb ustaljen, veter 8 km na uro vzhodnik seve-ro-vzhodnik, burja, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Rodili so se: Leonardo Crozzoli, Giovanni Marti-nolli, Giacomo Ruzzier. Umrli so: 71-letni Ser-gio Crevatin, 78-letni Mario Covacich, 87-letna Giovanna Krizmancic, 76-letna Albina Babich, 94-letna natalia Riccobon, 64-letni Renato Velkaverh, 90-letna Laura Castaldi. OKLICI: kuhar Gian Piero Valente in uradnica Federica Mejorini, zdravnik Paolo Bordin in arhitekt Paola Mattei, trgovec Massimo Boscolo in trgovka Raffaella Buiatti, delavec Paolo Barbo in zlatarka Luisa Ramani, avtoklepar Lorenzo Bidussi in prodajalka Diana Pal-man, trgovec Mohammed Adnani in natakarica An-tonella Guastini, polagalec ploscic Vinicio Muratovi-ch in bolničarka Serena Carbone, inženir Luca Tomasi in študentka Katja Vallese. I ; LEKARNE Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. novembra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144), Ul. Revoltel-la 41 (tel. 040347797), Zavije - Ul Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Re-voltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARISTON - 16.00, 18.05, 20.15, 22.30 »Gatto nero, gatto bianco« r. Emir Kusturica. EKCELSIOR - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »La leggenda di un amore -Cindarella« - i. Anjelica Huston in Drew Barymore. EKCELSIOR AZŽURRA - 15.20, 17.30, 19.45, 22.00 »Tutti pazzi p er Mary«, i. Cameron Diaz, Matt Dil-lon. AMBASCIATORI - 15.45, 18.45, 21.45 »Salva-te il soldato Ryan«, r. Števen Spielberg, i. Tom Hanks, Matt Damon. NAZIONALE 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 24.15 »Out of sight« r. Števen Soderberg, i. George Cloo-ney in Jennifer Lopez. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »Omicidio in diretta« r. Brian de Palma, i. Nicolas Gage. NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »L’uomo che sussurrava ai cavalli«, r. -i. Robert Redford. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 21.15, 22.15, 24.00 »The Truman Show«, r. Peter Weir, i. Jim Carrey. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »X-Files«, r. Rob Bow-man, i. David Duchovny, Gillian Anderson. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Sli-ding doors«, r. Peter Hovvitt, i. Gwyneth Pal' trow, John Hannah. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »L’eternita e un giorno«, r. Theo Angelopulos, i-Bruno Ganz, Isabelle Renaulti. S PRIREDITVE SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca gostuje danes, 14. novembra ob 20. uri SPD Borovlje s Koroške z igro Dr. Faust. Vabljeni! KD IVAN GRBEC - Ske-denjska ul. 124 - vabi vse prijatelje danes, 14. novembra 1998 ob 20. uri na MARTINOVANJE. To sladko, zlato vince bo zbralo bratce nas, veselo bomo peli zdravice na ves glas! Poskrbljeno bo za lepo vzdušje in za zabavo... Vabljeni, vabljeni, vabljeni! KD LIPA Bazovica -danes, 14. novembra ob 20.30 v župnijski kinodvorani v Bazovici gostuje dramska skupina Tabor -Opčine z veseloigro Ivana Artača »Rusa riga Cjez uo-grade«. Rezija Igor Malalan. Vabljeni! KD FRAN VENTURINI vabi danes, 14. novembra 1998 ob 20. uri v Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju na Martinov večer s harmoniko. Nastopajo Denis Novato, Trio Venturini, dekliška pevska skupina Fran Venturini, gojenci Sole diatonične harmonike in ...preše- rip^pnip MLADINSKI KROŽEK DOLINA priredi jutri, 15. novembra tradicionalno Martinovanje. Ob 10.30 v cerkvi sv. Martina slovesna sv. maša, ob 18. uri kulturni program v mladinskem krožku - nastopa dekliška pevska skupina Valentin Vodnik. Knjigo Politični ciklon nad Istro bo predstavil in komentiral analist, publicist in avtor Milan Gregorič. Sledi družabnost - »Je dua-bro ma muaje ... Ob polnem kozarcu bomo mlado kapljico komentirali in ce si to zasluži, hvalili, zagotovo pa pili. Vabljeni! PD SLOVENEC priredi jutri, 15. novembra, ob 18. uri, v Srenjski hiši v Borštu, veselo Martinovanje. Nastopajo MePZ Slovenec- Slavec, Vanča in Tonca ter Godba Long Zlunk. Ob priliki bo tudi pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. ZAMEJSKI KVINTET prireja AVSENIKOV VEČER, ki bo jutri, 15. novembra, ob 18. uri v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo: ansambel Grega Avsenik, Gašperji in seveda SLAVKO AVSENIK. Predprodaja vstopnic poteka v baru Prosvetnega doma na Opčinah, v gostilni Grilanc v Salezu in v gostilni Peric v Doberdobu. Zainteresirani lahko dobijo vse potrebne informacije na tel. St. 0348-3821000. ZBOR JACOBUS GALLUS in VZGOJNO-ZAPO-SL1TVENO SREDISCE MITJA CUK v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja na Opčinah vabija na dobrodelni koncert, ki bo v openski župnijski cerkvi, jutri, 15. novembra, ob 19. uri. PROSVETNI DOM -OPČINE - v okviru OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ bo v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri, nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mouret, Bach, Pourcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gilles. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Nace Simončič VELIKI KIKIRIKI JUTRI, 15. T. M. OB 11. URI V FIN2GARJEVEM DOMU NA OPČINAH OTROŠKA MATINEJA! (P/J2) gmmW(§(£ =■ priredi jutri, 15. novembra, ob 18. uri v Srenjski hiši v Borštu V€S€lO MARTINOVANJE Nastopajo MePZ Slovenec-Slavec, Vanča in lonca ter Godba Long Žlunk. Ob priliki bo tudi pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. KD FRAN VENTURINI vabi danes, 14. novembra 1998 ob 20. uri v Kulturni center Anton Ukmar-Miro pri Domju na Martinov večer s harmoniko Nastopajo: Denis Novato, Trio Venturini, dekliška pevska skupina Fran Venturini, gojenci Sole diatonične harmonike in ...PRESENEČENJE! to Wm C3EBEC Škedenjska ul. 1 24 vabi vse prijatelje danes, 14. novembra 1998, ob 20. uri na MARTINOVANJE Poskrbljeno bo za lepo vzdušje in za zabavo Vabljeni, vabljeni, vabljeni! 23 OBVESTILA POSTAJA RADIO TRST A bo jutri, 15. novembra oddajala prvo Številko Slovenskega obzornika v letošnji sezoni. To oddajo pripravljajo skupaj Radio Slovenija, Slovenski spored radia ORF v Celovcu in Radio Trst A. V prvi oddaji z naslovom »Odpreti Solo« bo najprej prikazana Šolska ureditev in način poučevanja v Sloveniji, na Koroškem in na Primorskem, v drugem delu pa bo stekel pogovor o vprašanju interdisciplinarnosti pri pouku. IVO PETKOVŠEK - V knjigarni Borsatti, Ul. Pon-chielli 3 v Trstu, otvoritev razstave danes, 14. novembra, ob 17.30. KD VESNA prireja tečaj Šivanja narodnih noš. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 16. novembra, ob 20.30, v Domu Alberta Sirka. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 16. novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Do- r-*"Contemporanea 98 j Svinčnik in zgodba ' Madžarski animirani film Gledališče Mlela J sobota, 14. novembra m ) popoldne ob 18. uri: zvečer ob 21. uri: Pannoniafilm in Mar-celi Jankovics - prisoten avtor “1— nedelja, 15. novembra zy~k popoldne ob 18. uri; zvečer ob 21. uri: Studio Varga in Ferenc v J Cako - performance Ferenca Cako - animacija s peskom ponedeljek, 16. novembra >L/ popoldne ob 18. uri; zvečer ob 21. uri: »Sneguljčica« in Kec-- —— skemetfilm - prisotna Ferenc Mikulas in Zoltan Varga s prispevkom Tržaške trgovinske zbornice pod pokroviteljstvom Evropskega pariamento-Urad za Italijo, Predsedstva Mini-— mm strskega sveto-Oddelek za prireditve, Ministrstva za Kulturo Madžarske Republike, Avtonomne Dežele Furianije-Julijske krajine, Tržaške pokrajine vstop prost informacije 040/639187 - 040/311153 A.C.T. - TRIESTE Urgironje izraza interesa pri sodelovanju • v združenju v mešani participaciji - in pri predstavihi projekta. A.C.T. / Konzorcij za javne prevoze iz Trsta namerava ustanoviti združenje z mešano participacijo po čl. 2549 in nasl. Civ. kodeksa za upravljanje odstranjevanja parkiranih vozil, njihovo shranjevanje in Čuvanje, ter dejavnosti vezane s problematiko premikanja oseb in reči v skladu z lastnimi konzorcij-skimi strategijami. Zainteresirana podjetja morajo zaprositi za prejem celotnega razpisa licitacije s pismeno prošnjo, ki jo Podpiše legalni predstavnik, ali ga z istimi pogoji dvigniti neposredno pri A.C.T. - Direzione genera-le/Glavna direkcija - Ul. D’Alviano 15 - Trst. Sporočamo, da rok za predstavitev izjave o interesu na A.C.T., skupno z zahtevanim projektom in dokumentacijo, ki jo predvideva razpis, zapade ob 12.00 dne 4. decembra 1998. A.C.T. AZIENDA CONSORZ1ALE TRASPORTI TRIESTE KONZORCIJI ZA JAVNE PREVOZE TRST Zamejski kvintet Občina Zgonik prireja Avsenikov večer Ansambel Grega Avsenik, Gašperji in seveda SLAVKO AVSENIK Jutri, 15. novembra 1998 ob 18. uri v športno-kultumem centru v Zgoniku Vstopnice eno uro pred koncertom ZADRUŽNA KREDITNA BANKA ZADRUŽNA KREDITNA BANKA Sovodnje ob Soči Doberdob ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA OpCine Walter je postal doktor. Z novopečenim ekonomistom se veselijo Cibicevi in Krpanovi Jasni se je pridružil bratec Ivan Egonu in Maji prisrčne Čestitke, novorojenčku pa najlepSe zelje v Življenju kolektiv NTKB SIKE) FKANCtE FKEŠtEKEN gostuje SRD BOROVLJE s Koroške z igro dr. Faust danes, 74. novembra ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu ---------Vabljeni!------ nizettijevo ulico St. 3, na predavanje dr. Martina Žnideršiča, profesorja za založništvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani o »Slovenski knjigi danes«. Prisotni bodo slovenski založniki iz zamejstva. DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi elane, somišljenike in prijatelje na sekcijski kongres, ki bo v torek, 17. novembra, ob 20. uri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Na dnevnem redu je poročilo tajnika, poseg pokr. tajnika dr. Močnika o Masellijevem osnutku zaščitnega zakona, poročilo in problemi občinske uprave, razprava in smernice za bodoče delo, izvolitev delegatov za pokrajinski kongres in obnovitev sekcijskega odbora. Srečanje je odprtega značaja, zato so nanj vabljeni vsi, ki jih zanima vsebina zaščitnega zakona in občinska problematika. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za Barkovlje, Greto in Rojan prireja v sredo, 18. novembra 1998, ob 20.30 v župnijski dvorani v Barkovljah odprto srečanje o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji, o Šolstvu in o Masellijevem osnutku zaščitnega zakona. Prisoten bo tržaški občinski svetovalec SSk Andrej Berdon. Srečanje bo združeno s sekcijskim kongresom, kjer bo izvolitev delegatov na pokrajinski kongres. Vabljeni vsi člani in drugi občani, ki jih zanima vsebina zaščitnega zakona. MESTNA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI prireja v sredo, 18. novembra 1998, ob 20.30 na strankinem sedežu v Trstu, Ul. G. Gallina 5/HI odprto srečanje o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji, o šolstvu in o Masellijevem osnutku zaščitnega zakona. Prisoten bo pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Srečanje bo združeno s sekcijskim kongresom, kjer bo izvolitev delegatov na pokrajinski kongres. Vabljeni vsi člani in drugi občani, ki jih zanima vsebina zaščitnega zakona. SEKCIJI SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA VZHODNI IN ZAHODNI KRAS prirejata v četrtek, 19. novembra 1998, ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah odprto srečanje o aktualnih problemih slovenske manjšine v Italiji, o Šolstvu in o Masellijevem osnutku zaščitnega zakona. Prisoten bo pokrajinski tajnik SSk Peter Močnik. Srečanje bo združeno s sekcijskim kongresom, kjer bo izvolitev delegatov na pokrajinski kongres. Va- bljeni vsi elani in drugi občani, ki jih zanima vsebina zaščitnega zakona. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEZU in KULTURNO DRUŠTVO RDEČA ZVEZDA vabita v sredo, 18. novembra 1998, ob 20. uri v občinsko knjižnico v Sa-ležu na večer CILJ NI VRH (ob 100-letnici rojstva Klementa Juga). Večer bodo oblikovali prof. Loredana Umek, pisatelj Duško Jelinčič in recitatorji dramske skupine KD RdeCa zvezda. Vabljeni! KLUB PRIJATELJSTVA vabi prijatelje in elane na predavanje, ki bo v Četrtek, 19. novembra, ob 16. uri, v Ul. Donizetti 3/1. Dr. Danilo Sedmak bo govoril o alternativni medicini. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 25. novembra, ob 16. uri, v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, predavanje o kraSkih jamah PODZEMNI SVET NAŠEGA KRASA. Vanj nas bo popeljal z diapozitivi znani speleolog in raziskovalec prof. Stojan Sancin. Vljudno vabljeni! SKD PRIMOREC TREBČE ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kulturnem področju, da do 15. novembra lahko Se prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem Šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure, na tel. St. 040-212811 ali 0388-4482535 od 9. do 20. ure. SKLADNO S STATUTOM je pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško sklican v nedeljo, 22. novembra 1998 ob 14. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da sodeluje tudi letos pri pobudi COOP z nabirko koponov »Buono esempio« za nabavo računalniške opreme in se priporoča za sodelovanje. NOVOST! V občinski telovadnici v Dolini poteka razgibalna telovadba za odrasle, pod strokovnim vodstvom, v jutranjih urah in sicer ob torkih in četrtkih, ob 9.40. Za informacije pokličite na tel. st. 040-631300 - Divna (9.30 -12.30). JK CUPA prireja tečaj joge in vaje za sprostitev in pravilno dihanje v telovadnici CEO v Sesljanu (Na- V Četrtek, 12. novembra je na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dosegla doktorat znanosti iz jezikoslovja dr. Majda Kaučič Baša Ob življenjskem uspehu ji iz srca Čestita in vošči nadaljnjih uspehov na jezikovnem področju Tržaško tajništvo Sindikata slovenske Sole selje sv. Maura) ob torkih od 10. do 11.30 in ob petkih, od 19. do 20.30. Informacije na tel. St. 040-208869 (Lučka). ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26. decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142. KRUT nudi članom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072. KRUT-ova ambulanta deluje za člane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072. H ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA »F. PREŠEREN« sporoča, da bodo v Šolskih prostorih govorilne ure v ponedeljek, 16.11.1998 (za bie-nij znanstvenega liceja in klasično, ter v petek, 20.11.1998 (za trienij znanstvenega liceja) od 18. do 20. ure. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in četrtkih, od 16. do 17.30. s_____________IZLETI KMEČKA ZVEZA IN KMETIJSKA ZADRUGA obveščata izletnike na EI-MO v Bologno danes, 14.11.1998, da bo odhod avtobusa sledeči: 6.00 Boljunec - na trgu (Gorica); 6.15 Bazovica - pri spomeniku; 6.20 Opčine - Bar Centrale; 6.25 Prosek -društvena gostilna; 6.35 Se-sljan - hotel Posta; 6.40 Sti-van - gostilna Al Timavo. MO SP nudi informacije o novoletnih izletih za študente in mlade v Barcelono od 27. 12. do 2. 1. 1998 (v organizaciji Severnega sija), v London od 28. 12. do 2. 1. (Severni sij) in v Milan od 27. 12. do 1. 1. (Taizejsko romanje). Informacije in prijave od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure na tel. št. 040-370846 (vprašati po Alenki ali Nadji). S3 ČESTITKE Naša pevovodja Nataša je postala mamica. Staršema čestitamo, mali NASTJI pa želimo vse najboljše v življenju - cerkvene pevke iz Boljunca. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAJAMO prvovrstno naravno olivno olje iz Abrucov in Moliseja; hladno stiskanje, cena 10.000 lir za liter. Tel. št. 040-824443 ali 0347-2387477. PRODAM nemškega ovčarja starega eno leto brez rodovnika, starši z rodovnikom, delno zdresi-ran. Tel. 040-211207 ob uri obedov. GOSPA srednjih let išCe delo za nego starejše, osebe ali delo v gospodinj-stv.u tudi dvakrat tedensko. Tel. 040-820630, po 21. uri. PRODAM PASSAT VARIANT, letnik ’92, 18 GL. Cena 11.000.000 lir. Tel. 040-210164 ali 0347-8299615. AUDI A4 1.8 T, letnik ’95, ugodno prodam. Tel. št. 040-213667, v večernih urah. SAMOJEDO MLADICA z rodovnikom, cepljenega, tetoviranega »LOI« proda privatnik po ugodni ceni. Zainteresirani lahko kličejo na tel. št. 040-229213 (tel. tajnica). UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz matematike in angleščine. Tel. 040-213861. VDOVA, zanesljiva, dobra gospodinja, išče delo. Tel.: 0038666-73784. URADNICA s 14-letno prakso v sektorju import-export, z dobrim znanjem slovenščine, italijanščine, angleščine in srbohrvaščine ter vešča v rabi kompjuterja, išče zaposlitev. Tel. 040-200930, ob uri obedov. V PREDMESTJU TRSTA pri Domju dajem v najem stanovanje primerno za studio, laboratorij ali urad: tri sobe, kuhinja, kopalnica, svetlo podstrešje, ogrevanje samostojno. Tel. 040-828861, ob uri obedov. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA z izkušnjami nudi varstvo otrok in pomoč pri učenju. Tel. 040-412680. ISCEM DELO za nego starejše osebe, 24 ur dnevno s 15-dnevno menjavo. Imam že izkušnje. Tel. na št. 0038667-31229 od 18. do 20. ure. ODLIČEN KROMPIR prodajamo v Sovodnjah po 600 lir na kg. Tel. št. 0481-882413. DIPLOMIRANI BOLNIČAR nudi nego na domu starejšim osebam, tudi v nočnih urah. Tel. št. 040-231069, v večernih urah. ISCEM hišno pomočnico enkrat tedensko. Tel. št. 040-414531, po 20. uri. AKACIJEV IN KOSTANJEV LES, v sečnji na Kalvariji, primeren za vi-nogradske kole ali drva, prodajam. Tel. št. 040-575145 (raje v večernih urah). KUPIM JADRNICO, 11- 12 metrov, 3 kabine, tipa X 402, BA 40, Shovv 42-38, Dehler, 38-36. Tel. št. 0335-6552056 ali 0481-412804. ODDAMO v bližini Sv. Jakoba sončno stanovanje sestavljeno iz dveh' sob, kuhinje, kopalnice in shrambe, v celoti opremljeno, s samostojnim ogrevanjem. Tel. St. 040-213750. PRODAM KANARČKE Malinois, dobre pevce. Tel. ob uri obedov na st. 040-220189. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. št. 220722. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 040-229383. KUKUKOVI v Doberdobu so odprli agriturizem. Tel. št. 0481-78140. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. V BORŠTU ima osmico Igor Barut. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. OSMICO ima Drejce Ferfolja v Doberdobu. OSMICO ima Ušaj v Nabrežini št. 8 PURIC MILKO, Repen št. 15, ima osmico. OSMICO ima Miro Žigon, Zgonik 36. PRISPEVKI V spomin na moža in očeta Sergija Vatovca darujeta Cvetka in Lorena 100.000 lir za hematološko kliniko v Vidmu. Popravek: V spomin na Francko Foraus daruje Marija Cetin 50.000 lir za gradnjo SKC v Lonjerju. V spomin na dragega in nepozabnega brata Edija Rustje darujeta brat Nino in družina Polduzzi 100.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Francke Foraus darujeta Matilda in Marija Križ-manCič 50.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju. V spomin na rojstni dan dragega in nepozabnega moža in očeta darujejo družine Corbatti 80.000 lir za Stadion 1. maj. Ob 90.jubileju Karla Malalana darujejo Silvana, Anica in Marcelo Malalan 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 100.000 lir za SKD Tabor. Ob 90. jubileju Karla Malalana darujeta Milka in Viko Vidmar 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Milo Sosič in na Cvetko Raubar daruje Lucija Hrovatin 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na gospo Romano Krevatin vd. Blocca-ri darujejo soletniki z Opčin 50.000 lir za PD Lonjer, 30.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih in 30.000 lir za Zadrugo Ban. Namesto cvetja na grob Elde Vičič daruje družina Bencina 20.000 lir za SKD Tabor. Ob 4. obletnici smrti svoje drage mame daruje Sonja 60.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob drage Elde Vičič daruje Sasa z družino 60.000 lir za Sklad Mitja Cuk. 14.11.1997 14.11.1998 Sergio Vatovac Leto je minilo odkar si odšel od nas in pustil za seboj neizmerno praznino. Z ljubeznijo in žalostjo se te spominjajo vsi tvoji dragi Ricmanje, 14. novembra 1998 Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje odborniku Pavlu Colji člani Slovenskega lovskega društva FJK Doberdob TRŽAŠKA GALERIJA CARTESIUS / RAZSTAVA DO 19. NOVEMBRA Sodobnost in dostopnost umetnosti Jožeta Ciuhe Razstavo so pripravili ob nagradi Zoranu Kržišniku Ob podelitvi letošnje nagrade Sodobni Trst Zoranu Kržišniku, so v galeriji Cartesius odprli razstavo del slovenskega umetnika Jožeta Ciuhe (f. KROMA). Vzporejanje Kržišnika s Ciuho ne Čudi, saj sta oba, vsak na svojem področju, zelo vidna predstavnika slovenske grafike in likovnega prostora nasploh. Kržišnik, umetnostni zgodovinar, likovni kritik, publicist, večletni ravnatelj ljubljanske Moderne galerije in predsednik Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, spremlja Jožeta Ciuho že več let (med drugim je avtor obširnega poglavja iz Ciuhove monografije, ki je izšla v osemdesetih letih). Na razstavi pa se s Ciuho-vim in Križišnikovim imenom križa še tretje pomembno ime: razstava v galeriji Cartesius ni le »Ciuhova razstava«, ampak »Ciuho-Fallanijeva« razstava, posvečena Zoranu Kržišniku. Fiurenzo Fallani, izdelovalec Ciuhovih sitotiskov, je namreč nadvse povezan s slovenskim grafičnim centrom, kjer pod njegovo taktirko izdelujejo sitotiske. Razstava je torej temeljit dokaz in primer širšega likovnega prostora, ki presega državne meje, zaradi katerega si je Zoran Kržišnik zaslužil nagrado Sodobni Trst 1998. Sodelovanje Fallanija je za Ciuho nadvse primemo: sitotisk je namreč tehnika, ki omogoča Ciuhovemu delu popolno izraznost in uporabo široke palete barv in odtenkov. Brve - odločne, prekrivajoče in na isti površini tudi komaj zaznavne. Zahtevna tehnika omogoča obenem reliefnost površine. Dejansko je razstava v Cartesiusu dokaz, da je sitotisk enakovreden drugim grafičnim tehnikam. Fallani je nedvomno izvr- sten poznavalec tehnoloških procedur sitotiska, a obenem ne gre prezreti njegove občutljivosti za izpovednost in individualnost Ciuhove kreativnosti. Razstavljena dela segajo v osemdeseta in devetdeseta leta. Vsebinsko, Čeprav temeljito izpopolnjeno, umetnik ni daleč od svojih začetkov. Ciuha nadaljuje z raziskovanjem nekakšnih arhetipov, prerokov, ikon, ritualov (bolj temne barve), naprej se preroki spremijo v igrive, raznobarvne viteze, take, ki bi lahko spremljali pravljico o Cesarjevih novih oblačilih in ki navsezadnje spominjajo na srednjeveške slike, ko so barviti plemiči jahali s konjeniki pred gradovi, tik pred trenutkom nastanka mest. Ne glede na kam nas lahko popelje naša domišljija, je pečat, ki ga je umetniku vtisnilo raziskovanje vzhodnih mitov, še vedno neizbežen. Ciuha je bil v petdesetih letih kot praraziskovalec vzhodne poduhovljenosti, ki je v marsičem nasprotni pol zahodni filozofiji življenja, nekakšen predhodnik sedanjih teženj. Zato je njegov umetniški opus tako sodoben na pragu tretjega tisočletja, ko tudi na Zahodu začenjamo s ponovnim iskanjem globljih vrednot. Toda Ciuha se ni življenjsko oprijel nasprotnega pro-tipola. Znal je predvsem raziskovati razlike med vzhodnimi in zahodnimi težnjami in pri svojih potovanjih (Daljnji Vzhod, Južna Amerika) odkrivati večne arhetipe človečnosti. Njegova dela lahko navsezadnje pojmujemo kot iskanje sinteze, usklajevanja nasprotnega, mandale, ji-na in janga. Svoje iskanje resnic in prvin podaja na hudomušen, skoraj lahkoten, igriv naCin, zato je njegova vunetnost tudi sprejeta, dostopna širšemu občinstvu. JPC VIDEM / CERKEV BREZMADEŽNEGA SPOČETJA Liturgične pesmi Ivana Trinka Danes v izvedbi Gallus consorfa Danes ob 16. uri bo videmski cerkvi Brezmadežnega spočetja v ulici Treppo, 11 koncert liturgičnih pesmi Ivana Trinka. Izvajala ga bo skupina »Gallus consort«, ki bo nastopila v sledeči zasedbi: Barbara Tišler, Dina Slama - sopran, Irena Pahor, Erika Slama - kontralt in Devis Formentin -orgle. Gre vsekakor za izjemen kulturni dogodek, ki ga skupaj organizirata kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada in zavoda Nobile Collegio Di-messe iz Vidma. Pobuda je namenjena spoznavanju manj znane plati ustvarjalnosti beneškega duhovnika, pesnika in narodnega buditelja. Znano je, da je bil monsinjor Ivan Trinko izreno poliedricna osebnost. Med svojim veC kot tridesetletnim bivanjem v Vidmu je opravljal najrazličnejše zadolžitve. Bil je pokrajinski svetovalec, odbornik Ljudske stranke, svetovalec zavoda Banca cattolica, Častni elan stolnega kapitlja, Član videmske Accademia delle arti e delle scienze, porotni sodnik na sodišCu in tudi škofijski kolavdator cerkvenih zvonov. Trideset let pa je bil tudi ravnatelj omenjenega videmskega zavoda Nobile Collegio Dimesse. Vzgajal je redovnice in dijakinje ter zložil tudi veC nabožnih skladb, katerih avtentični in neobjavljeni rokopisi so ostali v varstvu zavoda. Njegove liturgične skladbe so redovnice prepevale med bogoslužjem, Olanda Mizzao pa je o Trinku leta 1956 kot prva naredila diplomsko nalogo. Nekatere izmed redovnic, ki jih je poučeval Trinko in so pele njegove skladbe, še živijo in bodo danes tudi prisotne na koncertu. Ta manj znani aspekt Trinkovega umetniškega ustvarjanja je prišel na površje po zaslugi zanimanja profesorjev Miloša Pahorja in Dine Slama, ki poučujeta na videmskem konservatoriju. Raziskala sta arhive zavoda in odkrila Trinko ve neobjavljene partiture ter se nato zavzela za to, da se tudi to delo beneškega buditelja spozna v javnosti. Lani je bil koncert Trinkovih skladb uspešno izveden v Ažli, danes pa bo točno na kraju, kjer so skladbe nastale. Obiskovalcem se vsekakor obeta nevsakdanji kulturni dogodek, koncert pa je tudi v zahvalo redovnicam, ki so Trinko ve partiture ohranile. (du) ZSKD / GORIŽKI KULTURNI DOM »Koroška« Opera za tri groše Žal bo skupina Teatra Trotamora gostovala samo v Gorici NOVICE Podelili nagrade »Antonio Fettrinelli« Letošnje nagrade »Antonio Feltrinelh« so bile namenjene umetnosti: glavno, mednarodno nagrado (300 milijonov lir) je prejel španski arhitekt Jose Rafael Moneo Valles, štiri, namenjene italijanskim ustvarjalcem (125 milijonov), pa so šle Michelangelu Antonioniju (film), Luigiju Squarzini (gledališče), Carlu Marii Marianiju (slikarstvo) in Giuha-nu Vangiju (kiparstvo). Nagrade je dobitnikom včeraj na sedežu Accademie dei Lincei podelil predsednik republike Scalfaro. Mednarodno srečanje umetnikov v Medani V ateljeju Klinec v Medani v Goriških Brdih bo danes srečanje s slikarji udeleženci mednarodne likovne delavnice MMM art '98. V galeriji Artes v Novi Gorici pa bodo v ponedeljek, 16. novembra, ob 19. uri odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na omenjeni delavnici. Na srečanju umetnikov v Medani ob Martinovem pričakujejo avtorje iz Avstrije, Francije, s Hrvaške, iz Italije, z Japonske, iz Španije, iz Slovenije pa so napovedani Bogdan Co-bal, Joco Snidaršic, Klavdij Tutta, Rado Jeric, Zmago Lenardič in Etko Tutta. (STA) Nova premiera v LGL - Krava v cirkusu Jutri zvečer bodo v Lutkovnem gledališču Ljubljana premierno uprizorili.drugo od štirih načrtovanih novih del na velikem odru v tej sezoni, predstavo Bine Stampe Smavc z naslovom Krava v cirkusu v režiji Marjana Bevka. Likovna zasnova "igrice s cirkuškimi vragolijami", primerne za starejše predšolske otroke, je delo Daniela Demšarja, glasbo pa je napisal Jože Privšek. Omenjeni ustvarjalci nadaljujejo z izzivom "postaviti cirkus na lutkovnem odru", in to na lutkovni način, kar pomeni, da lutke vseh vrst, na vrvicah, palicah in "lutke kar tako", pojejo, plešejo, letijo ter se družijo z živimi klovni, silaki, krotilci, Čarovniki in dreserji, kot je to v cirkusu pac običajno. "Ce bodo Časi naklonjeni", dodajajo v gledališkem katalogu sezone LGL, bodo Kravo v cirkusu priredili tudi za ulični program. Sicer pa se v lutkovnem gledališču ta Cas pripravljajo na Miklavževanje. (STA) Ob stoletnici rojstva Bertolda Brechta je v koroškem kulturnem prostoru nastal izreden gledališki načrt, s katerim se je skupina Teatra Trotamora iz Šentjakoba nadvse uspešno predstavila v svojem dvojezičnem okolju in na odrih osrednjega slovenskega prizorišča. V režiji Marjana Stikra je tako zagledala luC sveta Opera za tri groše, slavna Brechtova socialna komedija, eno najznametnitejših del nemškega pisca, s katero si je skupina 28 mladih gledališCnikov-pevcev zaslužila res laskava mnenja kritike in sploh odličen sprejem občinstva. Po posredovanju Slovenske prosvetne zveze v Celovcu si bomo Opero za tri groše lahko ogledali tudi v našem zamejstvu: in sicer na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev prihodnji petek, 20. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici,. Zal je predvideno sobotno gostovanje v Občinskem gledališču v Boljuncu odpadlo zaradi nenadnih in pravočasno nerešljivih tehničnih težav v zvezi z opremo dvorane. Drugih dvoran, ki bi bile za to primerne, pa na Tržaškem žal trenutno ne premoremo. Čeprav je to gledališka pobuda, ki raste iz ljubiteljske kulture, jo lahko po kakovosti in zahtevnosti vzporejamo poklicnemu gledališču, kar je pravzaprav značilnost vseh večjih projektov, ki nastajajo v koroškem kulturnem prostoru. V Šentjakobu in neposredni okolici so uresničili že več pomembnejših predstav, ki so veCzvrstno prepletale glasbeno in gledališko izraznost, obenem pa se odlikovale tudi v družbenem smislu, saj so v oblikovanje spodbudno vključile širok krog mladih poustvarjalcev. Prav v občinskem gledališču v Boljuncu smo si pred leti z užitkom lahko ogledali predstavo Ponižani in razžaljeni, vedno na pobudo ZSKD so se nam v gledališču Miela predstavili predvsem pevci in pevke z odrskim koncertom mašnih sklopov štirih najbolj razširjenih veroizpovedi. Sedaj je na vrsti Brecht: Opera za tri groše je prav gotovo najbolj poznano in tudi najbolj priljubljeno delo nemškega dramaturga, ki se je v prvi polovici tega stoletja proslavil s svojim epskim, razsvetljenskim pristopom, v katerem je strmel po uveljavitvi ljudskega gledališča. Tudi v Operi za tri groše, ki je nastala leta 1928, avtor ožigosa moralo meščanske družbe. Kot prepričani marksist pa noCe izzvati pretiranih Čustev, ampak želi gledalca soočiti z družbenimi problemi in ga vzgojiti k samostojnemu kritičnemu pogledu. Zgraža se nad dobičkarstvom, izpostavlja pa tudi moralo oz. amoralo, ki jo človek vsakega sloja nosi v sebi. Svojo sporočilnost Brecht vpne v zgodbo, ki se odvija v Londonu, med »najnižjimi« družbenimi sloji, povzeta pa je po satirični operi Johna Graya. Brechtovo prodorno jezikovno sporočilnost je v Operi za tri groše še glasbeno opomenil Kurt Weill. V predstavi Teatra Trotamora sta avtorsko obdelala režiser Marjan Stikar in glasbenik Jozej Stikar, ki sta posrečeno »rešila« vprašanje jezika, saj je predstava dvojezična, z nemškimi songi (z glasbo in petjem v živo) in slovenskim govorjenim besedilom. Po premieri, ki je bila lanskega junija, je »koroška« Opera za tri groše doživela veliko ponovitev, med gostovanji gre omeniti nastop v spremnem programu Borštnikovega srečanja v Mariboru. O uspešnosti pa priCa tudi odličen odziv, ki ga je projekt slovenskega Teatra Trotamora imel v nemško govorečem prostoru. DAMJANA OTA Predstavili knjigo spominov igralca Poldeta Bibiča V Mali drami SNG Ljubljana so sinoči, v okviru gledališkega večera s Poldetom Bibičem, predstavili njegovo knjigo, memoarsko-leposlov-no delo z naslovom Soigralci, ki je izšlo pri založbi Mladinska knjiga. Polde Bibič je popisal svoje spomine na ducat velikih, že pokojnih slovenskih gledaliških ter filmskih igralcev in režiserjev, ter na enega najtesnejših sodelavcev v gledališču, drugi del knjige pa je splet spominov na gledališke poti in srečanja od Ljubljane, Goriške, Koroške, do Madžarske itd. Knjigo je medil Aleš Berger, opremljena pa je s fotografijami iz arhiva Drame SNG Ljubljana in Slovenskega gledališkega muzeja. Pobudo za knjigo spominov je v Bibiču, kot je razbrati v prologu h knjigi, vzbudilo srečanje z beograjsko režiserko Vido Ognjenovič v Budimpešti leta 1993. Po dogodkih, povezanimi z razpadom prej skupne države, ga je režiserka, v obdobju pred tem precej aktivna v slovenskih gledališčih, povprašala o znancih, kolegih; Bibič pa ji je moral ob omenjenih imenih kar po vrsti odgovarjati: "Ni ga veC..., umrl je." Tako si nato v knjigi sledijo spomini na v zadnjih in v prejšnjih desetletjih umrle igralce, režiserje in druge Bibičeve sodelavce, ki so bili veC kot zgolj to. Nanizani so osebno izrisani spominski portreti Marjana Belne (1934-1993), dr. Bratka Krefta (1905-1996), Jožeta Babica (1917-1996), Janeza Cuka (1933-1964), Lojzeta Rozmana (1930-1997, Anteja Ceciča (1907-1994, masker in lasuljar ljubljanske Drame), Maksa Furjana (1904-1993), Draga Makuca (1924-1962), Berta Sotlarja (1921-1992) in Borisa Kralja (1929-1995). Zadnja tretjina knjige pa je nekakšen Bibičev dnevnik oz. Ce upoštevamo naslov knjige, posvečena igralčevim še aktivnim, tudi mlajšim odrskim sodelavcem in sopotnikom. Ti spomini, povezani z gostovanji, uprizoritvami, srečanji itd. so prepleteni z mnogimi, tudi zabavnimi in tragikomičnimi zgodbicami iz bližnjega, še ne pozabljenega obdobja preteklosti. (STA) BLIŽNJI VZHOD / CLINTON JE DAL RAZUMETI, DA SE NE BO ZADOVOLJIL S HUSEINOVIMI PRAZNIMI OBLJUBAMI Vojaški poseg ZDA v Iraku postaja vse bolj verjeten VVASHINGTON - Iraški predsed-^ Sadam Hussein je včeraj izjavil, da noče krize z OZN in da je pripravljen pozitivno odgovoriti na katero koli mirovno pobudo. Očitno je razumel, da tokrat v napenjanju odnosov z OZN in še posebej z ZDA veliko tvega, in je s tem izrazom dobre volje hotel vsaj nekoliko pridobiti na času. Toda iz VVashingtona s° takoj dali vedeti, da se ne nameravajo zadovoljiti z besedami in da Husseinu veliko ne verjamejo. Siri Se vtis, da je Clinton v resnici že sprejel svojo odločitev, da Bagdad yojaško napade in se dokončno reši iraškega diktatorja. Sicer pa je Clinton včeraj na tiskovni konferenci ponovno poudaril, da lahko Husein sam konča sedanjo krizo med Irakom in OZN, in sicer tako, da začne ponovno sodelovati s strokovnjaki posebne komisije OZN za iraško razorožitev. Tudi y stekleni palači v New Yorku so do iraškega diktatorja slabo razpoloženi- Generalni sekretar OZN Koti An- nan je včeraj izključil možnost, da bi sam poskusil novo posredovanje, razen v primeru, da bi Husein popolnoma obnovil sodelovanje z OZN. Sicer pa se je pozno sinoči po našem času sestal Varnostni svet, da bi ponovno vzel v pretres to zadevo. Rusija in Kitajska sta že poprej potrdili svoje nasprotovanje uporabi orožja, toda po drugi strani sta tudi obsodili ravnanje iraškega voditelja. In tako vse bolj narašča verjetnost, da bo ameriškega vojaškega posega naposled prišlo. ZDA nadaljujejo s koncentracijo svojih vojaških sil na območju krize. Poleg raznih letalonosilk se je proti Bližnjemu vzhodu v zadnjih dneh odpravilo iz ZDA več bombnikov vrste B-52 ter takšnih, ki jih radarji ne zaznajo. Včeraj je VVashington poslal v Perzijski zaliv dodatnih 3 tisoč vojakov in 139 letal. Toda poleg z vojaškimi pripravami so ZDA nadaljevale s svojimi političnimi pripravami na na napad. Predsednik Clinton je včeraj govoril po telefonu z generalnim sekretarjem OZN Kofijem Ananom ter z raznimi svetovnimi in še posebej evropskimi voditelji. Kot se je razvedelo, ji je vprašal za politično - in ne za vojaško - sodelovanje. Zunanja ministrica Madeleine Albright je po telefonu govorila z voditelji drugih prijateljskih držav, med temi s slovenskim zunanjim ministrom Borisom Frlecem. Skratka, mnogo znakov kaže, da je Bela hiša v resnici že sprejela svojo odločitev. In Albrightova je na tiskovni konferenci posredno odkrila, kakšen cilj si ZDA postavljajo. Dejala je namreč, da bo VVashington pripravljen sodelovati z iraškim vodstvom, ki bo nasledilo Huseinovega. To pomeni, da se ZDA hočejo v bistvu znebiti iraškega diktatorja. Isto stališče se uveljavlja tudi v ameriškem parlamentu. Kaže, da je kongres prižgal zeleno luč vojaškemu posegu, a pod pogojem, da ne bo »polovičen«, se pravi, da bo Huseina likvidiral. ŠVICA / SPET OSTRE POLEMIKE Nestle in »arijska potrdila« Zanimiva in pretresljiva odkritja švicarskega zgodovinarja ŽENEVA - Švicarska Nestle ni hotela imeti težav v trgovanju z nacistično Nemčijo in s fašistično Italijo, zato je svojim trgovskim partnerjem redno dostavljala potrdila, da so vsi zaposleni Švicarji arijskega porekla. To je odkril zgodovinar Daniel Bourgeois, čigar raziskave povzročajo hude polemike v Švici, ki je še pod vtisom znane afere o židovskem zlatu. Iz dokumentov, ki jih je v arhivih odkril Bourgeois, izhaja, da je hotela družba Nestlš s podobnimi potrdili na nek način »zaščititi« svoje podružnice v Italiji in v Nemčiji. Fašisti oziroma nacisti so se namreč bali, da se za švicarskim podjetjem skrivajo Angleži in Američani ali celo Židje. Ni jasno, če so »potrdila o pripadnosti arijski rasi« uradno zahtevali fašisti in nacisti, kar ni bistveno, medtem ko je obsodbe vredno dejstvo, da jih je Nestle sploh izdajal. Bourgeois je prepričan, da je to spet dokaz, kako so se tedanje švicarske oblasti nemo podrejale ter prilagajale diktaturam, kar ne velja le za bančne zavode, a tudi za podjetja in trgovske družbe. Zgodovinar je tudi odkril, da so sporna potrdila o rasni pripadnosti tudi vsebovala podatke o veroizpovedi zaposlenih delavcev in uradnikov. Nestle: doslej še ni uradno reagiral na ta pretresljiva arhivska odkritja. Glasnik multinacionalke je le dejal, da bo družba v pirhodnjih dneh pozorno ocenila vso zgodovinsko dokumentacijo, šele zatem bo zadevo, če jo sploh bo, uradno komentirala. RUSIJA — JAPONSKA Moskovska deklaracija o sedelovanju med državama MOSKVA - Vrhunec tridnevnega obiska japonskega premiera Keiza Obučija v Moskvi, sicer je bil to prvi obisk kakega japonskega premiera v zadnjih 25 letih, je bil podpis Moskovske deklaracije z naslovom "O vzpostavitvi konstruktivnega partnerstva med Rusko federacijo in Japonsko". V deklaraciji sta oba predsednika med drugim potrdila željo obeh držav, da bi do leta 2000 sklenili mirovni sporazum med država. Ovira za to je bil doslej spor glede Kurdskih otokov, ki jih je nekdanja Sovjetska zveza zasedla pred koncem druge svetovne vojne leta 1945. Moskovska deklaracija tudi predvideva vsakoletne uradne stike med ruskim predsednikom in japonskim premierom ter nadaljevanje neformalnih srečanj. Prav tako naj bi državi poglobili sodelovanje na področju varnosti in obrambe. Rusija se je tudi obvezala, da bo podprla namero Japonske za stalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov. Moskovska deklaracija predvideva tudi sodelovanje na področju jedrskega razoroževanja in prepovedi jedrskih poskusov. (STA/dpa) INDONEZIJA / MED PROTESTI PROTI IZREDNEMU ZASEDANJU LJUDSKE SKUPŽCINE Policija surovo napadla stavkajoče študente v Džakarti: najmanj 9 mrtvih Demonstranti ne verjamejo, da namerava skupščina zares izvesti reforme DŽAKARTA - Vojaki in policisti so z opozorilnimi streli. vodnimi topovi in palicami v središču Džakarte tudi včeraj ukrepali proti tisočim protestirajočim študentom. Pri tem je bilo po poročilih radia ubitih najmanj devet ljudi, več deset pa ranjenih. Med podobnimi spopadi sta bili v četrtek ubiti dve osebi, ko je kakih 20.000 študentov protestiralo proti vladi in spornemu zasedanju ljudske skupščine (MPR) v Džakarti. V včerajšnjih hudih spopadih med indonezijskimi silami in stavkajočimi študenti v središču Džakarte so trije študentje so izgubih življenje v streljanju varnostnih sil, medtem ko so demonstranti do smrti kamenjati neko osebo, ki naj bi po njihovih ocenah sodelovala s policijo. V uličnih spopadih s pohcijo, ki je skušala demonstrante razgnati s solzilcem, vodnimi topovi in streljanjem, pa je bilo ranjenih okoli 50 ljudi. Posvetovalna skupščina, najvišji zakonodajni organ v Indoneziji, ki trenutno razpravlja o reformah v državi, je včeraj z veliko večino glasovala za ohranitev navzočnosti oboroženih sil v pohtičnem življenju Indonezije. Indonezijski predsednik Bahrudin Jusuf Habibie je ob zakljucku štiridnevnega izrednega zasedanja parlamenta 1 Vrazi! obžalovanje zaradi žrtev policijskega posredovanja Proti demonstrantom. Predsednik Habibie je v nagovoru poslancem tudi poudaril, da bo nadaljeval z začetimi reformami za demokratizacijo države, vključno z maja napovedanimi parlamentarnimi volitvami in protikorupcijskimi postopki. (STA/dpa) Ročna granata na tržnim v Hebronu Najmaj šest mrtvih JERUZALEM- V Hebronu na Zahodnem bregu je neznanec sredi tržnice odvrgel ročno granato in ranil najmanj šest ljudi. Vojaki so na kraju nesreče potrditi dogodek in povedati, da so med ranjenimi Judi in Arabci. Podrobnosti o dogodku za zdaj še niso znane. Tržnica v Hebronu leži točno na meji med judovskim in arabskim delom mesta. Tukaj se končuje območje 500 radikalnih judovskih naseljencev, ki ga varuje izraelska vojska. Ostati del mesta s 130.000 arabskimi naseljenci je pod upravo Palestinskih avtonomnih oblasti. (STA/dpa) Na Kosovu uničenih 70 odstotkov hiš ŽENEVA - Na območjih spopadov na Kosovu je po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHRC) povsem ali delno uničenih skoraj 70 odstotkov vseh vasi. Kot je v Ženevi poročal UNHRC, je v krajih, kjer je prišlo do ropanja in bojev, za bivanje trenutno primernih le kakih 41 odstotkov hiš; 29 odstotkov hiš bi lahko z obnovo pripraviti na zimo, 30 odstotkov pa je povsem uničenih. UNHRC ocenjuje, da je na Kosovu na poti še okoli 100.000 beguncev. Le majhen del, nekaj sto, jih trenutno prebiva pod milim nebom. Begunska organizacija je izrazila skrb zaradi ponavljajočih se napadov jugoslovanskih enot na kosovske Albance. V vasi Ljubižda v bližini Prizrena so v začetku tega tedna za več kot 24 ur prijeti 2400 prebivalcev. Oborožene enote so grozile, da bodo požgale vas, če ti nemudoma ne bodo izročiti orožja. (STA/dpa) Španija odpisala dolg žrtvam orkana Milch MADRID - Španija je Nikaragvi, Hondurasu, Salvadorju in Gvatemali, ki jih je nedavno prizadel orkan Mitch, danes odpisala tretjino dolgov v vrednosti približno 100 milijonov mark. V skladu z današnjo odločitvijo španske vlade, bo prizadetim latinsko-ameriškim državam Španija poslala tudi približno 220 milijinov mark pomoči, namenjene predvsem obnovi in izgradnji pomše-nih hiš in stanovanj. (STA/dpa) Umik nadaljnih iz Ulstra vojakov iz LONDON - Britanska vlada je napovedala, da bo iz Severne Irske umaknila še 400 vojakov. Varnostni položaj dopušča, da se lahko vojaki prihodnji teden vrnejo v vojašnice v Anglijo, je v Belfastu povedal vodja severnoirske policije Ronnie Flanagan. Tako se bo število britanskih vojakov v Ulstru po informacijah varnostnih virov zmanjšalo na 15.000 mož, oziroma 2000 manj, kot jih je bilo tam poleti. Nadaljnje zmanjševanje števila vojakov v provinci je odvisno od tega, kako bodo oblasti ocenile teroristično grožnjo prebivalstvu, je dejal Flanagan. (STA/dpa) GORICA / PODPREDSEDNIK EVROPARLAMENTA RENZO IMBENI GLASBA / V OKVIRU NIZA »ACROSS THE BORDER« Čezmejni načrti koristni pri širjenju EU na vzhod Na Pokrajini razgovor o skupnem briškem vinskem območju Tudi »elektrorack« za preseganje meja Slovenske in italijanske hard čare skupine in med njimi tudi bend Centra za umsko zdravje Podpredsednik evropskega parlamenta, nekdanji bolonjski župan Renzo Imbeni, je včeraj v pokrajinski sejni dvorani predaval o procesu širitve Evropske unije na vzhod. Bil je gost združenja »Dia-loghi europei« na petem srečanju seminarskega ciklusa o evropskem združevanju. Pred začetkom predavanja, ki ga je uvedel predsednik »Dialoghi europei« Giorgio Rossetti, je uglednega gosta sprejel podpredsednik Pokrajine Vittorio Brancati. Ni šlo samo za vljudnostno srečanje, saj sta v kratkem razgovoru načela tudi vsebinska vprašanja evropskih načrtov, ki pobliže zanimajo Goriško. Imbeni se je tako pozanimal o vsebini in stanju izvajanje ti. načrta sprave med Gorico in Novo Gorico, Brancati pa mu je med drugim predočil načrte pokrajinske uprave za postopno poenotenje norm v kmetijstvu, posebej v vinogradništvu na obeh straneh meje v Brdih. Na srečanju se je izoblikoval predlog o posvetu na to temo, ki naj bi ga s sodelovanjem nekaterih evroparlamen-tarcev, ki pobliže sledijo problemom kmetijstva, priredili na Goriškem v začetku prihodnjega leta. Imbeni je nato slušateljem, med katerimi so prevladovali šolniki, podrobno obrazložil proces odpiranja EU na vzhod, ki se je začel po letu 1989. Ocenil je, da odpiranje novim članicam ni nesebična poteza pač pa predvsem nuja Evropp same, ki s sirjenjem svojega modela navzven utrjuje tudi stabilnost in demokracijo v lastni sredi. Proces je sintetiziral kot utrjevanje sožitja med različnimi in to na vseh ravneh. Podrobno je nato predstavil postopke sprejemanja novih članic, zlasti prvih šestih kandidatk, med katerimi je tudi Slovenija. Imbeni je pri tem podčrtal pomen skupnih čezmejnih načrtov, ki lahko anticipirajo mnoge aspekte pridruževanja, četudi je sočasno soglašal z Rossettijevo oceno, da morajo to birti res projekti in ne samo neke splošne nedorečene zamisli, s katerimi se kdo ponaša tudi v Gorici. Rezki in trdi zvoki hard rock in punk skladb so bili glavna sestavina sredinega drugega koncerta v okviru glasbenega festivala* Across the border«, ki ga prireja Kulturna zadruga Maja v sodelovanju z ZSKD, KGM, Kulturnim domom in MO KD So-vodnje, združenjema Via Libera in Informagiova-ni. Koncert z naslo-vom»Electro rock«so priredili tudi s sodelovanjem Centra za umsko zdravje, zlasti glasbenika Maura Radigne, ki je poklicno zaposlen v centru. Koncert je imel še poseben pomen: preseči ob drugih tudi miselno mejo, ki še ločuje umsko bolne od ljudi, ki se imajo za»normalne«. Na koncertu so se predstavile skupine z obeh strani meje, za katere so prav vadbeni prostori v parku nekdanje psihiatrične bolnišnice postali stičišče in priložnost za srečevanje raznih glasbenih in življenjskih izkušenj. Na odru so se tako predstavile skupine Straightforvvard iz Nove Gorice, Golem, Flexy G ang, Špik & Špan (na sliki - foto Bumbaca) in lononso iz Gorice ter Elvis Jackson iz Ajdovščine. Mauro Radi-gna je nastopal tako s Flexy Gangom kot s skupino Špik & Špan, ki jo ob njem sestavljajo uporabniki Centra za umsko zdravje. Kot nekoliko nenavaden a kljub temu dobrodošel gost v zasedbi, ki je ponujala ostre ritme in zvoke od soft punka do death metal glasbe, se je predstavil še goriški kantavtor Gino Pipia s skupino I Trovie-ri, ki izvaja izrazito melodično glasbo. NOVICE V Novi Gorici slovesnost ob 80-letnici konca svetovne vojne V Novi Gorici bo danes spominska svečanost ob 80-letnici konca prve svetovne vojne. Ob 12. uri bodo v Primorskem dramskem gledališču odprli razstavo z naslovom Prekleta vojna. Svečanosti se bo udeležil tudi predsednik vlade Janez Drnovšek. Prireditelja sta Mestna občina Nova Gorica in Goriški muzej. Poleg Drnovška bodo na spominski slovesnosti govorili še župan Špacapan, zgodovinar dr. Branko Marušič in ravnateljica muzeja mag. Slavica Plahuta. Kulturni spored bosta oblikovala zbor Provox in igralec Janez Starina. Danes ob 16. uri bo spominska slovesnost tudi pri Krnskem ježem, jutri ob 12. uri pa na Krnu. Posvetovanje o uvajanju evra Bančno združenje ABI (na Goriškem združuje 24 bank - članic) prireja danes na razstavišču simpozij o uvajanju skupne evropske valute. Srečanje se bo pričelo ob 9.30 s posegom goriškega prefekta, med 9.45 in 11.45 bodo udeleleženci lahko sledili podobni, vsedržavni manifestaciji v Rimu, ob 11.45 pa se bo pričela okrogla miza pri kateri bodo sodelovali Predsednik Pokrajine, Predsednik Trg. zbornice in glavni ravnatelj Goriške hranilnice Milocco. Posege bo usklajeval Antonino Barba. DEŽELA / V TRŽIČU IN DOBERDOBU Odbornik Franzulfi obiskal nekatere slovenske ustanove Deželni odbornik za kulturo Franco Franzutti se je seznanil z dejavnostjo nekaterih slovenskih društev in prisluhnil željam njihovih predstavnikov po izdatnejši finančni pomoči deželne uprave. Kot piše v sporočilu z deželnega tiskovnega urada se je srečal s predstavniki društev Hrast, Ratsloga in KTD, ki jih je vodila Marija Ferletič. Franzutti je najprej obiskal sedež televizijske postaje Tele Mare v Tržiču, kjer so zaposlene tri osebe. Ferle-tičeva je v imenu lastništva opozorila na pričakovanje, da pristojni vladni organi poskrbijo za spremembo oddajne frekvence, kar bi omogočilo obnovitev oddajanja in bi sprostilo dostop do deželnih financiranj. Odbornik je nato obiskal Doberdob, kjer so mu prikazali župnijsko dvorano, potrebno obnove v vrednosti 300 milijonov lir (dodeljenih je bilo 52 za leto 1994), ter sedež (v najemu KTD) bodoče glasbene šole društva Hrast, za načrt katere pričakujejo deželno financiranje. Franzutti je glede tega spomnil na zakon 46/91, ki poverja 8-članski paritetni komisiji dodeljevanje sredstev za kulturne dejavnosti slovenske manjšine v FJk. Kot alternativo je nakazal možnost najetja bančnih posojil, pri čemer bi Dežela lahko krila obresti. Teater kot terapija V Javnem večnamenskem središču v ulici Baiamonti bo danes in jutri gostovala skupina sodelavcev združenja Giolli, ki se ukvarja s posebno obliko gledališča, ki odpira in sprošča komunikacijo in hkrati "zdravi” nastopajoče. Torej teater kot terapija. Dvodnevni tečaj je namenjen vzgojiteljem in osebam, ki delajo v raznih skupnostih, pa tudi posameznikom, ki se za to specifično področje zanimajo čisto osebno. V priponi zaradi posesti mamila Karabinjerji so v sredo nataknih lisice trem domnevnim razpečevalcem mamil: 27-letnemu D. M. iz Gorice, 25-letnemu M. M. iz Gorice in 20-letni E. B. iz Gorice, ki pa živi v Manzanu. Zasegli so tudi 150 gramov hašiša. Skupino so že dalj časa nadzorovali. Prestregli so jo na avtocesti, ko se je vračala iz Veneta, kjer se je, kot vse kaže, oskrbovala z mamilom. Moška sta v pri-pom v Gorici, E. B. pa so spravih pod ključ v Vidmu. BANCAGRICOLA KMEČKA BANKA GRUPPO CAER AGENCIJA 1, ulica Kugy 22 posluje tudi ob sobotah zjutraj od 8.20 do 13.00. ure. RONKE /PREDLOG Teiminal za vlake pred letališčem Deželni svetovalec SL Gianpiero Fasola je z odprtim pismom pozval župana Ronk Enza No-vellija, naj se zavzame za uresničitev novega železniškega terminala pred ronskim letališčem. Sklicujoč se na časopisne vesti, po katerih se glede tega načrta nekaj premika tudi pri vodstvu državnih železnic, Fasola predlaga, naj bi preverili troje zamisli: združitev železniških postaj Tržiča in Ronk v novi pred letališčem; tam naj bi bil terminal za vlake Intercity in Eurostar, ki bi bil s Trstom in Gorico povezan z "metropolitansko” povezavo; z novim terminalom naj bi preuredili tudi blagovni železniški prevoz in s tem odpravili danes pereč problem železniških prehodov na cestah med Tržičem in Ronkami. NOVA GORICA / PRISELJENCI 43 Kurdov v vlačilcu Odkrili so jih no mejnem prehodu Vrtojba Na mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi se je v četrtek zgodaj zjutraj (okrog 2. ure) zaenkrat prenehala pot za 43 turških državljanov kurdske narodnosti. V vlačilcu zagrebške registracije so namreč ob natančnejšem pregledu in s pomočjo posebnega aparata, ki meri koncentracijo ogljikovega dioksida, v posebej prirejenem prostoru našli 43 ilegalnih potnikov. Vsi so bili polnoletni moški. Pre-bežnike so s posebnim avtobusom prepeljali na mejni prehod Obrežje in jih izročili hrvaškim oblastem. V Slovenijo so namreč prišli s Hrvaške v omenjenem tovornem vozilu. Voznika, hrvaškega državljana, so predali v postopek preiskovalnemu sodniku v Novi Gorici. Dotok ilegalnih priseljencev v manjših skupinah ali posamično se medtem nadaljuje. Največ je še zmeraj državljanov ZRJ albanske narodnosti, ki bežijo pred bedo in revščino ter vojno. Pri prehodu meje jim pomagajo - seveda za mastne denarje - vodniki, kljub strogim kaznim, ki so predvidene za tovrstna dejanja. Kljub poostrenemu nadzoru in zagroženi kazni, je riziko še kar sprejemljiv. Včeraj so v Gorici obsodili dva vodnika, ki so ju priprli 1. novembra v Gorici. Obsojena sta bila na 1 leto zapora in 4 milijone lir denarne kazni ter izgnana. Sezonske novosti moških ° oblačil F GORICA ul. Carducci 24 tel. 537561 KINO GORICA VITTORIA 1 18.45-20.30-22.20 »Snake eyes - Omici-dio in diretta«. Rež. Brian De Palma, i. Nicholas Gage. VITTORIA 3 17.45-20.00-22.10 »Tutti pazzi per Mary«. I. Cameron Diaz. CORSO Rdeča dvorana: 18.30- 21.45 »Salvate il sol-dato Ryan«. R. S. Spielberg. Modra dvorana: 18.00-20.15-22.15 »Radio Frec-cia«. I. Ligabue. Rumena dvorana: 17.00- 18.30- 20.30-22.30 »Gallo ce-drone«. I. Carlo Verdone. TR22C EKCELSIOR 17.30-21.00 »Salvate il soldato Ryan«. R. Števen Spielberg. COMUNALE 17.30-19.45-22.00 »Tutti pazzi per Mary«. J PRIREDITVE KD SOVODNJE, DRUŠTVO KRVODAJALCEV IN LOVSKA DRUŽINA vabijo jutri na praznovanje sv. Martina. Ob 11. uri bo blagoslov pridelkov in kmetijskih strojev, zatem družabnost. V Kulturnem domu bodo odprli razstavo ročnih in likovnih stvaritev domačinov. V GLEDALIŠČU V KRMI-NU bo v ponedeljek, 16. t.m., ob 21. uri prvič slovenska predstava, igra R. Cosse Nona. Gostovalo bo PDG iz Nove Gorice. Za rojake iz slovenskega dela Brd bo mejni prehod Plešivo izjemoma odprt do 24. ure. Predprodaja vstopnic je v gostišču Sirk na Subidi. AVSENIKOV VEČER bo jutri ob 18. uri v športno-kul-turnem centru v Zgoniku. Nastopili bodo Grega Avsenik, Gašperji in Slavko Avsenik. Vstopnice so na Goriškem v predprodaji v gostilni Peric v Doberdobu. Informacije: 0348/3821000. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da bo avtobus za jutrišnje martinovanje v Ga-glianu odpeljal ob 16. uri izpred gost. Primožič v Drev. 20. septembra skozi Podgo-ro, Standrež in Sovodnje. Povratek ob 23. uri. KSD KRAS DOL-POLJA-NE priredi v soboto, 21. tm., ob 20. uri martinovanje v šoli na PalkišCu. Vpisovanje do 18. t.m. na tel 78354 (Cri-stian) vse dni razen sobote in nedelje od 17. do 19. ure. fc KONCERTI SKPD F.B. SEDEJ iz Ste-verjana vabi na koncert Komornega moškega zbora Ptuj jutri ob 15.30 v Sedejevem domu. Sledi tombola. B IZLETI MO KD SOVODNJE priredi 8. decembra avtobusni izlet v Laško z ogledom pivovarne Laško in okolice. Rok vpisovanja: 20. novembra. Za informacije: Magda Tomšič, tel. 882032 in Edi Pelicon, tel. 882214 (ob obrokih). IŽ3 OBVESTILA SPDG - SMUČARSKI ODSEK priredi v ponedeljek, 16. t.m., ob 20. uri na sedežu v Ul. Malta 2 srečanje na temo Tehnična priprava in vzdrževanje smuči. Praktične nasvete bo dajal Mauro Rus-sian. EU ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke GORICA IP-U1. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL -Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL-Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich RONKE AGIP - Ul. Redipugtia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giuha GRADIŠČE MONTESHELL-Ul. Trieste STARANCAN AGIP - Ul. Trieste LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Carduc-cijeva ulica 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI DANES: 10.10, Onorina Zuppet vd. Bucchini iz bolnišnice Janeza od Boga v Iso-lo Morosini. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo Jn druoimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 BANKE / NAČRTI ZA ŽIR1TEV MREŽE IN ODPRTJE NOVE AGENCIJE NOVICE Nova Tržaška kreditna banka bo od ponedeljka tudi pri Sv. Ivanu Zavod ohranja precejšnjo samotojnost tudi po spojitvi z Antoniano Veneta TRST - Generalni direktor Nove Tržaške kreditne banke Gianluigi Bal-dassi je očitno zadovoljen: nekaj vec kot mesec Po odprtju podružnice v Gorici, se zavod iz Ul. Filzi pripravlja na odprtje nove agencije pri Sv. Ivanu. Delovati bo zadela v ponedeljek, in sicer v Ul. S. Cilino 38, nedaleč od svetoivanskega trga. Do prihodnje pomladi pa bo NTKB razpolagala z desetimi sedeži: poleg glavnega sedeža v Ul. Filzi bo namreč banka prisotna tudi v Rojanu, pri Domju, na Stari Mitnici, v Čedadu, na Opčinah, v Gorici, pri Sv. Ivanu in v načrtovanih oddeljenih sedežih na Proseku in v Sesljanu. Direktor Baldassi poudarja, da je bilo odprtje svetoivanske agencije načrtovano že dalj Časa, in to z namenom, da bi bila banka prisotna na območju, ki je gosto poseljeno in kjer je pomembna navzočnost slovenskega prebivalstva. Glede sedeža na Proseku predvideva, da ga bodo odprli že sredi prihodnjega meseca, v Sesljanu nameravajo odpreti agencijo pred februarjem, preverjajo pa tudi odprtje agencije v Križu spomladi prihodnje leto. Seveda pa NTKB ni v središču pozornosti zaradi novih agencij, ampak zaradi napovedane združitve z banko, ki je lastnik tržaškega zavoda: Banca Antoniana Popola-re Veneta iz Padove. Za Baldassija je združevanje splošna perspektiva bančnega sistema, ki mora težiti k racionalizaciji in krčenju upravnih Stroškov. Antonveneta si je že pripojila nekaj drugih manjših bank po Italiji, sedaj pa so na vrsti Se tri, in sicer, poleg tržaškega zavoda, še banki iz Faenze in Kalabrije. Vendar, poudarja direktor Baldassi, se je padovansko vodstvo odločilo za drugačen pristop do tržaške banke: spojili jo bodo z osrednjim zavodom, vendar bo ohranila znatno več samostojnosti in tudi pristojnosti kot ostale pripojene banke. Gre za pozornost, ki so jo pokazali do posebnosti Nove Tržaške kreditne banke glede na okolje, v katerem je banka nastala in se razvija, nam je dejal dr. Baldassi. Kaj pa bo to pomenilo poleg bolj formalnega dejstva, da bo banka ohranila svoj zaščitni znak? Tudi formalna dejstva niso nepomembna, vendar bo NTKB tudi v novih razmerah ohranjala znatno avtonomijo: imela bo lastno osrednjo strukturo s službami, ki so značilne za generalno direkcijo banke, imela bo svoj kreditni odbor, ki bo v bistvu imel pristojnosti upravnega sveta, ohranila bo značilno dvojezično delovanje za tukajšnje stranke in za tujino. Ne bo torej podružnica, pač pa prava banka, zagotavlja direktor NTKB, saj bo lahko nudila strankam storitve velikega bančnega koncerna; k temu pa lahko pristavimo Se to, da bo ohranila sedanje uslužbence in jim vrnila plače na sindikalno raven, pod katero so znatno padle ob ukinitvi stare TKB. S.P. Gianluigi Baldassi Vabilo ob odprtju agencije Ob odprju novega svetoivanskega sedeža bo v ponedeljek ob 11. uri v prostorih v Ul. S. Cilino 38 Nova Tržaška kreditna banka priredila neformalno srečanje, na katerega so vabljene stranke banke, pa tudi prijatelji in vsa svetoivanska skupnost. r DAVČNA REFORMA / NEPREMIČNINE n Za 60% lastnikov prvega stanovanja nič več 730 Odbitna raven zanj se bo namreč prihodnje leto zvišala od sedanjih hi00.000 na 1.400.000 lir RIM - Prihranek davkoplačevalcev kot posledica znižanja davčnega pritiska na prvo stanovanje se bo gibal med 57.000 in 138.000 lirami, odvisno pač od specifičnega položaja posameznega davčnega obvezanca. Novost, ki vnaSa zvišanje odbitne stopnje za prvo stanovanje, bo začela veljati prihodnje leto, kar pomeni, da bo njen učinek otipljiv v davčni prijavi dohodkov spomladi leta 2000. Ker se bo »popust« apliciral na nepremičninski donos, bo rasel glede na višino celotnega prijavljenega dohodka, kar. pomeni, da bo omogočil prihranek, ki bo sorazmeren z višino davčne stopnje Irpef, veljavne za posameznega obvezanca. Novost pa ne bo imela samo strogo davčnih posledic, saj bo zvišanje odbitne ravni za prvo stanovanje od sedanjih 1.100.000 na 1.400.000 lir povzročilo tudi povečanje števila državljanov, katerim ne bo več treba vlagati davčne prijave. To bodo vsi tisti odvisni delavci in upokojenci, ki nimajo drugih dohodkov razen plače oziroma pokojnine in katerih nepremičninski donos od prvega stanovanja ne presega 1.400.000 lir. Tem ne bo treba več vlagati prijave na obrazcu »unico« ali prijave 730, kar pomeni, da bodo prihranili tudi pri stroških za strokovno pomoč pri izpolnjevanju prijave dohodkov. Tehniki finančnega ministrstva so izračunali, da bo z zvišanjem odbitne ravni za prvo stanovanje oproščeno plačila davka Irpef na nepremičnine kar 60 odstotkov državljanov, ki živijo v lastniških stanovanjih, kar pomeni približno 8 milijonov in 800 tisoč davčnih obvezancev. Ta novost pa ne velja za samostojno delo, saj bodo morali avtonomni delavci in podjetniki še naprej prijavljati dohodke, četudi njihov nepremičninski donos ne presega 1.400.000 lir. Čeprav novost Se ni uzakonjena, je znižanje davčnega pritiska na prvo stanovanje s prihodnjim letom že gotovo, finančno ministrstvo pa napoveduje, da se bo v naslednjih letih ta pritisk postopno Se sproščal. PODJETJA / HOLDING Pirelli širi svojo dejavnost in krepi proizvodnjo kablov Dobiček gre v nove naložbe MILAN - V velikem italijanskem holdingu Pirelli je v zadnjem času prišlo do korenitih sprememb. Podjetje je nastalo kot proizvajalec gum za vse vrste vozil, a je postopno spreminjalo svojo proizvodnjo in se utrdilo tudi na področju izdelave vseh vrst kablov. Ze nekaj časa je njihova proizvodnja kablov vrednostno na enaki ravni kot proizvodnja pnevmatik. V letošnjih prvih devetih mesecih so prodali za 3.993 milijard lir gumijastih izdelkov in za 3.956 milijard lir kablov. V obeh primerih je bila prodaja na skoraj enaki ravni kot v enakem lanskem razdobju oziroma le za las manjša zaradi znanih težav v Rusiji. Sedaj je Pirelliju uspel Se en podvig. Od nemškega Siemensa je za 1.700 milijard lir kupil petnajst tovarn kablov. Te so v Nemčiji, v Madžarski, Slovaški in v Južni Afriki. Letno fakturirajo 1.300 milijard lir. Ce številko prištejemo zgornjim, to pomeni, da bodo pri Pirelliju že kmalu fakturirali veliko več za kable kot za gume. Skupni dobiček holdinga je v zadnjih devetih mesecih dosegel vrednost 505 milijard lir, kar je veliko in jim omogoča zahtevne nove investicije. V zadnjem obdobju je Pirelli povečal poslovanje v srednji in vzhodni Evropi, vključno s Slovenijo. Marko VValtritsch Slovenija ostaja prva na lestvici Dun&Bradstreet LJUBLJANA - Slovenija tudi v novembrskem poročilu britanske agencije Dim & Bradstreet ostaja na prvem mestu lestvice kazalnikov tveganja v srednjih in vzhodnoevropskih državah. Analitiki te agencije so glede slovenskih ekonomskih gibanj in političnih dogajanj zmerno optimistični, vendar opozarjajo, da so tokratno revijo pripravili pred neugodnim poročilom EU. Dun & Bradstreet ocenjuje, da gospodarske razmere v Sloveniji ostajajo stabilne, država pa rahlo napreduje tudi pri vključevanju v EU. Kljub temu, da v agenciji pričakujejo znižanje slovenskega izvoza v prihodnjem letu, še vedno ocenjujejo realno rast bruto domačega proizvoda za 3, 6%, prihodnje leto pa za 3, 9%. Ob tem pa se nadaljuje tudi krepitev tolarja, kar znižuje domačo stopnjo inflacije. Podjetja in banke skupaj v osvajanju novih trgov PORDENON - Po krizi velikih trgov v Aziji in Rusiji se mala in srednja podjetja iz severovzhodne Italije ozirajo po novih možnostih na trgih srednje in vzhodne Evrope, s posebnim ozirom na države onkraj Jadranskega morja. Pri tem pa podjetja potrebujejo večjo pomoč bančnega sistema in italijanskih finančnih institucij, je bilo poudarjeno na seminarju, ki ga je preteklo sredo v prostorih trgovinske zbornice v Pordenonu organiziralo Združenje trgovinskih zbornic za države onkraj Jadrana (ACCOA). Organizacija, ki ji predseduje Gian Carlo Murkovic, pokriva trenutno ozemlje nekdanje Jugoslavije in Albanijo, čeprav je treba reči, da v gospodarskih odnosih s sosednjo Slovenijo ACCOA nima posebne vloge. Na pordenonskem seminarju so sredstva, Jci jih nudi bančni sistem podjetjem za njihove udejstvovanje na tujih trgih, orisali predstavniki tržaške CRTrieste Banca (ki ima predstavništva v Kopru, Budimpešti, Pragi in lastno banko v Zagrebu), milanske banke Comit, hrvaške podružnice BNP-Dresdner Bank in italijanske družbe za zavarovanje izvoza SAGE. V Centru Brdo forum o znanju in konkurenčnosti KRANJ - V Centru Brdo je bil včeraj tradicionalni letni Forum najvisjih vodilnih, ki so se ga udeležili Številni menedžerji iz domačih in tujih podjetij ter predstavniki tujih diplomatskih predstavništev v Sloveniji. Osrednja tema letošnjega foruma je bila Z znanjem do konkurenčnosti. Forum je vodil profesor na London Business School John Stopford, ki je predaval o negovanju znanja v organizaciji za doseganje strateških inovacij. Sodelovala sta Se direktor razvojnega instituta farmacevtske družbe Bracco iz Milana Christoph de Haen, ki je predstavil njihove izkušnje pri ustvarjanju tehnološkega znanja, in direktor Hermes Softlaba Rudi Bric, ki je izdelovanje programske opreme prikazal kot enega najbolj konkretnih primerov industrije, ki temelji na znanju. Znanje kot vir konkurenčne prednosti pridobiva na pomenu in zato zahteva dolgoročno in konsistentno vlaganje, so poudarili predavatelji. Kljub temu, da podjetja in vlade prisegajo na predanost izobraževanju in raziskavam, še vedno ni dovolj informacij o tem, katera znanja so najbolj pomembna pri izgrajevanju konkurenčo-sti ter o tem, kako graditi skupine, ki sočasno učinkovito uporabljajo obstoječa znanja in razvijajo nova, potrebna za naslednjo generacijo izdelkov in storitev. (STA) 13. NOVEMBER 1998 v URAH valuta nakupni prodajni 2E ameriški dolar 1653,00 1679,00 03 ^ nemška marka 981,00 997,00 funt Sterling 2.744,00 2.799,00 S 0 švicarski frank 1188,00 1213,00 co N H- belgijski frank 46,91 48,91 <(0 0) ■francoski frank 289,00 299,00 danska krona 255,00 265,00 !<£ u non/eška krona 217,00 227,00 < i. švedska krona 201,00 211,00 SE TJ kanadski dolar 1.057,00 1.097,00 N (0 portugalski eskudo 9,12 10,02 S N nizozemski gulden 861,00 886,00 oc avstrjski šiling 138,40 142,75 Q španska pezeta 11,12 12,22 NI grška drahma 5,59 6,39 irski šterling 2419,00 2499,00 japonski jen 13,18 14,08 avstralski dolar 1009,00 1079,00 iLlTU madžarski florint 6,50 8,00 F hn/aška kuna 240,00 265,00 slovenski tolar 10,10 10,40 13, NOVEMBER 1998 v LIRAH 13. NOVEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1652,00 1682,00 ameriški dolar 1670,580 nemška marka 981,00 996,00 EKU 1947,060 francoski frank 290,00 300,00 nemška marka 989,390 nizozemski gulden 862,00 887,00 francoski frank funt šterling 295,060 2784,860 belgijski frank 47,10 48,90 nizozemski gulden 877,450 funt šterling 2721,00 2811,00 belgijski frank 47,964 irski šterling 2419,00 2514,00 španska pezeta 11,636 danska krona 256,00 266,00 danska krona 260,210 grška drahma 5,70 6,17 irski šterling 2461,600 kanadski dolar 1060,00 1095,00 grška drahma 5,879 švicarski frank 1190,00 1215,00 portugalski eskudo 9,650 kanadski dolar 1081,350 avstrijski šiling 138,40 142,90 japonski jen 13,710 slovenski tolar 10,16 10,45 švicarski frank 1201,860 hrvaška kuna 252,00 272,00 avstrijski šiling 140,630 - norveška krona 223,120 švedska krona 206,470 finska marka 325,350 MILANSKI BORZNI TRG 13. NOVEMBER 1998 INDEKS MIB 30: -0,08 delnica cena var. % delnica cena Alleanza Ass. 20.383 -1,00 Mediolanum 45.846 Bca di Roma 2.940 +0,78 Mediaset 11.388 Bca Fideuram Bca Intesa 9.464 8.592 -0,01 +2,33 Mediobanca Montedison 18.255 1.787 Compart 1.315 +1,38 Comit 11.274 + 1,42 Olivetti 4.143 Benetton 2.864 +0,70 Parmalat 2.946 Edison 16.148 +0,08 Pirelli Spa 4.990 Eni 10.001 +1,38 Ras 21.018 Fiat Generali 4.691 59.953 + 1,51 -0,22 Rolo 35.019 Imi 25.011 — San Paolo To 24.869 Ina 3.893 + 1,67 TIM 10.022 Italgas 7.663 +0,13 Telecom Ita 12.532 m ljubljanska banka Podružnica Milano var. % + 1,42 + 1,77 +0,75 + 1,13 + 1,76 +3,51 -0,51 + 1,54 -0,57 + 1,55 + 1,39 +2,78 ODBOJKA / MOŠKO SVETOVNO PRVENSTVO NOGOMET / V SALERNU SMUČANJE / SVETOVNI POKAL »Azzurri« začeli z lahko zmago Proti Kanadčanom le lažji trening - Giani je okreval -VI. kolu brez presenečenj Zoff izbral kandidate za Španijo Na seznamu tudi Romin član Tommasi Nadaljevanje belega cirkusa v ZDA in Kanadi Italijani najbolj računajo na Compagnonijevo in smukače Italija - Kanada 3:0 (15:10, isto, 15:2) ITALIJA : Gardini 4+5, Meoni 1+0, Gravina 3+8, Papi 5+6, Bracci 9+9, Giani 10+15, Rosalba 0+1, Sarto-retti 0+0, Corsano (libero). KANADA: Sanheim 0+3, Greves, Duerden 1+15, Ballard 4+10, Gra-pentine 4+8, Haldane 1 + 11, Koskie, Kantor. Chung (libero) Sodnika: Salonen (Fin) in Djerad (Tun). Trajanje setov 33, 34 in 16 minut. KOBE - Najboljši komentar o krstnem nastopu italijanskih odbojkarjev na svetovnem prvenstvu na Ja-ponskme je podal kapetan kanadskega moštcva Jason Haldane: »Za nas je bilo to dobra priložnost, da vidimo, kako je treba igrati odbojko.« Prva tekma proti Sever- noamericanom je bila torej za »azzurre« le dober trening, še lažje pa bo danes, ko se bodo prvič pomerili s Tajsko, medtem ko naj bi jutrišnji dvoboj z ZDA odločal o prvem mestu v skupini. »Kanada je pokazala dobro tehnično osnovo, čeprav ne gre za izredno moštvo. Res pa je, da so se nam približali takoj, ko smo umaknili nogo s plina,« je pojasnil kapetan »azzurrov« Andrea Gardini. V 83 minutah, kolikor je trajala tekma, so Kanadčani le enkrat resno ogrozili Italijane in sicer v drugem setu, ko so se jim približali od rezultata 7:13 na 12:13. Andrea Giani, ki so ga Japonci takoj osvojili za svojega ljubljenca, je saniral infekcijo na nogi in je zaigral v začetni postavi. Tudi Rosalba je prebolel gripo, Gravina pa je po petih mesecih odmora zaradi poškodbe igral s povito desno nogo. V prvem krogu so brez večjih težav zmagala tudi ostala favorizirana moštva. Vse tekme so se končale s 3:0 razen dveh.. Izidi, 1. krog: Skupina A: Južna Koreja - Egipt 3:0 (10, 7, 6), Španija - Japonska 3:0 (11, 9, 13). Skupina B: Italija - Kanada 3:0 (10, 13, 2), ZDA -Tajska 3:0 (3, 9,1). Skupina C: Kitajska - Ukrajina 3:1 (-14,13,12, 8), Nizozemska -Češka 3:1 (9, -13, 13, 4). Skupina D: Argentina - Iran 3:0 (9, 3, 7), Kuba - Poljska 3:0 (10, 9, 11). Skupina E: Bolgarija - Alžirija 3:0 (6, 12,13), Brazilija - Grčija 3:0 (6, 13, 6). Skupina F: ZRJ -Avstralija 3:0 (14, 5, 4), Rusija - Turčija 3:0 (6, 7,6). RIM - Za zahtevno prijateljsko tekmo med članskima nogometnima ekipama Italije in Španije prihodnjo sredo v Salernu je Dino Zoff prvič poklical tudi Ro-minega nogometaša Damiana Tomma-sija. To je 28. igralec, ki ga Zoff pokliče v reprezentanco. V primerjavi s prejšnjim nastopom proti Švici je italijanski selektor zamenjal le tri igralce. Peruzzi je zamenjal Tolda, poškodovanega Del Piera pa ne bo zamenjal nihče, saj je Zoff poklical enega branilca več kot v Vidmu, to je luliana. Tommasi je v bistvu zamenjal Giannicheddo-, ki ga je trener pustil doma. Seznam reprezentante je sledeč: vratarja Buffon (Parma) in Peruzzi (Juven-tus); branilci: Cannavaro (Parma), Favalli (Lazio), luliano (Juventus), Maldini (Milan), Panucci (Real Madrid), Pessotto (Juventus) in Torricelli (Fiorentina); vezni igralci: Albertini (Milan), Bachini (Udi-nese), Dino Baggio (Parma), Di Biagio (Roma), Di Francesco (Roma), Fuser (Parma) in Tommasi .(Roma); napadalci: Chiesa (Parma), Inzaghi (Juventus), Toth (Roma) in Ventola (Inter). BOČEN - Italijanska smučarska šampionka Deborah Compa-gnoni bo danes s svojim osebnim štabom odpotovala v ZDA, kjer se bo v četrtek nadaljeval svetovni smučarski pokal. Smukači bodo odšli jutri, ostali člani italijanske reprezentance pa že nekaj dni trenirajo v Kolo-radfu, da bi se privadili na snežne razmere na ameriških tleh. »Zdaj se prvenstvo pričenja zares, tekme v ZDA bodo pokazale, kaj resnično zmoremo« je povedal Gustav Thoeni, pri čemer je imel v mislih odprtje konec oktobra na avstrijskem ledeniku v Soldnu. Selektor »azzurrov« ni skrival razočaranja nad nastopom slalomistov, čeprav si nihče ni delal utvar, da bo Alberto Tomba takoj dobil naslednika. »V ZDA najbolj računam na Holzerja, Girardija in Rocco, smukači, zlasti Ghedina, Rung-galdier, Cattaneo in Fattori, pa imajo več možnosti, čeprav na Stelviu niso mogh dobro trenirati zaradi slabega vremena,« je dejal Thoeni. Deborah Compagnoni je zelo dobro razpoložena. »Hrbet me ne boh več, na Tonaleju pa sem trenirala odlično«, je dejala Italijanka. V Park Cityju bodo od 19. do 22. novembra na sporedu dva slaloma in dva veleslaloma za moške in ženske. Fantje bodo nato od 27. do 29. novembra tekmovali v Aspnu (slalom in su-per-G), dekleta pa iste dneve v kanadskem Lake Louisom (dva smuka), nato pa spet v ZDA v kraju Mammoth Mountain, kjer bosta 3. in 4. decembra slalom in veleslalom. Moška smuk in super-G bosta 5. in 6. decembra v VVhinstler Mountainu (Kanada). Beli cirkus se bo vrnil v Evropo 10. decembra, ko bo serija tekeme v Val d’Iseru. NOVICE KOŠARKA / JADRAN NUOVA KREDITNA V BASSANU Obvestila Prikrite milijarde MILAN - Finančni stražniki so prijavili sodstvu dvanajst Milanovih nogometašev zaradi neprijavljenih dohodkov v obdobju od leta 1991 do 1997, preiskovalni sodnik pa bo moral sedaj določiti, ah lahko ukrepa tudi prah pooblaščenemu upravitelju kluba Gallianiju. Seznam prijavljenih nogometašev je sledeč (v oklepaju višina neprijavljenih dohodkov): Gullit (18 mld), Van Ba-sten (41 mld), Rjikaad (8, 3 mld), Savičevič (400 mihjonov), Baresi (4, 5 mld), Maldini (4, 4 mld), De Napoh (1, 3 mld), Tassoth (500 mihjonov), Lentini 25, 5 mld), Papin (4, 8 mld), Eranio (1.560 milijonov), Panucci (1 milijarda). Zaradi noža igrišče VVisle diskvalificirano za eno leto VARŠAVA - Evropska nogometna zveza je za eno leto diskvalificirala igrišče poljske VVisle iz Krakova, potem ko je eden od navijačev tamkajšnjega moštva na pokalni tekmi s Parmo vrgel na igrišče kovinski predmet, najverjetneje nož in ranil Parmi-nega nogometaša Dina Baggia. Storilca so ujeli. Gre za poheistom poznanega nepridiprava. Rokomet: težka naloga Generalija v pokalu EHF TRST - Rokometaši tržaškega Generalijia morajo v današnji povratni tekmi osmine finala evropskega zveznega pokala EHF premagati norveški San-defjord z več kot sedmimi goh razlike. Tekma bo v tržaški športni palači, s pričetkom ob 18.30. Naloga Tržačanov je še toliko težje, če vemo, da za dolgo časa ne bodo morali računati na Micheleja Guer-razzija, ki se je na prvi tekmi na Norveškem poškodoval tako hudo, da smo mu morah odstranih vranico in še leži v bolnišnici v Sandfjordu. Adria jutri v Tržiču TRŽIČ - Odbojkarji tržiške Adrie bodo v 4. kolu BI lige jutri (nedelja) ob 17.30 gostih šesterko Atletica Sestese iz kraja Šesto Fiorenhno, ki ima na lestvici pet točk, se pravi točko manj od Adrie. Sestese je v preteklem kolu premagal Lugo. Gladek poraz prah Isoli della Scala je nekoliko ustavh zalet De Mar-chijevega moštva, ki bo skušalo jutri spet ubrati pravo pot, saj ne kaže, da bi bila toskanska šesterka nepremagljiva. V moštvo se vrača podajač Rigonat. Giulivi suspendiral samega sebe RIM - Predsednik amaterske nogometne zveze Eho Giulivi je zamrznil svoj mandat, potem ko ga je preiskovalni urad Nogometne zveze prijavil zveznemu sodišču zaradi kršitve prvega člena pravilnika o poštenosh in moralnosti članov. Kot znano, naj bi Giulivi pritisnil na sodnika Salvatoreja Mar-razza, da ponaredi zapisnik s tekme Rieri - Pome-zia, s čimer je vplival na stolpec totogola. Giulivi še naprej zavrača vse obtožbe, direktor športnega dnevnika Corriere dello Šport Mauro Sconcerh pa je v uvodniku čestital svojim časnikarjem, da so pr-> vi razkrih ozadje te afere. Včerajšnji glavni naslov dnevnika se glasi: »Giulivi je padel.« Ban: Priložnost, da izbrišemo domači poraz proti Gallu KOŠARKA / C2 IN D Domovci proti favoritu, borovci s tekmecem z dna gum, saj fantje na Jadranovi košarkarji se bodo drevi podali na tretje prvenstveno gostovanje. Njihov nasprotnik Bassano je Starta! s precejšnjimi ambicijami, vendar pa je do prvih točk prišel šele v preteklem kolu na gostovanju v Coneglianu in tega nasprotnika tudi dohitel na predzadnjem mestu na lestvici. Bassano in Jadran sta se doslej pomerila med sabo že šestkrat, vedno v C ligi. Obračun je izenačen 3:3, oboji so po enkrat slavili zmago v gosteh, doma pa dvakrat. Bassano je letos, tako kot Jadran, delno spremenil igralski kader, ne da bi bistveno spremenil svoje moči. V Castelfranco sta odšla Peloja in dolgin Lanza (2, 14, igral je tudi v A ligi v Trstu), prišli pa so izkušeni Fabio Bortolini (Piove di Sacco) in krilni center Andrea Cala-brese (Petovium, Bi liga). Boljši so še Andrea Bizzotto, Eros Peruzzo in centra Antonio Chi-nello (2 metra) in Ales-sandro Dal Bello (2, 02 m, 21 let), ki je lani iz kola v kolo igral vse boljše. Trener Vatovec je svoj recept za zmago že predstavil v torkovem komentarju za naš dnevnik: dobra obramba, brez katere v gosteh ne zmagaš, in organiziran napak. »Dosedanji rezultati Bassana pomenijo razočaranje, saj je igralski potencial zelo dober. Isto velja tudi za Cone-gliano, ki ga je Bassano premagal v prejšnjem kolu. Očitno je pri tem moštvu kaj narobe, mi pa moramo to izkoristi- Arena ni treniral, a bo verjetno igral ti, saj sem prepričan, da bo Bassano prej ali slej začel igrati mnogo bolj učinkovito. Z zmago bi tudi izbrisali posledice nepotrebnega poraza doma proti Gallu. V prvenstvu, s takšnimi pro-pozicijami (prvih osem v play off, op. ur.), moraš doma vedno zmagati,« pravi Marko Ban. Po njegovem mnenju je bilo z uigravanjem spremenjene Jadranove postave na začetku sezone kar precej težav, vendar pa moštvo predvaja zdaj iz tedna v teden bolj homogeno košarko. Nekaj skrbi pred dre-višnjo tkemo vnaša zdravstveno stanje Christiana Arene, ki se v moštvu vse bolj postavlja kot pravi lider. Zaradi bolečin na Ahilovi tetivi ves tedeh ni treniral, danes pa naj bi le stopil na igrišče, čeprav s stisnjenimi zobmi. Oba naša deželna tretjeligaša čaka drevi zelo težka preizkušnja, sicer iz različnih razlogov. Dom Kmečka banka bo namreč gostoval v Starancanu pri menda glavnem favoritu za napredovanje, Bor Radenska pa bo skušala v Spi-limbergu vknjižiti prvi točki proti ekipi, s katero trenutno deli nehvaležno zadnje mesto na lestvici. Domo nasprotnik Staranzano ni štedil s sredstvi, da bi sestavil izjemno konkurenčno peterko. 2e lani močno ekipo so letos še dodatno okrepili, v njej namreč igra (gotovo ne brezplačno) tudi nekdanji center Pall. trieste in Jadrana Za-rotti, tu pa je še bivši igralec Don Bosca Olivo. Razpoloženje v taboru Goričanov je po prvi prvenstveni zmagi, do katere so se dokopali v prejšnjem kolu, zelo dobro (sicer nikoli ni bilo slabo), vendar je njihova naloga drevi objektivno zelo težka. Borovci so se na tekmo z Vis Spilim-bergom dobro pripravili (odigrali so tudi tekma za trening z Jadranom). Kljub negativnim rezultatom borovcem še ni pošel po- vsaki tekmi dajo vse od sebe. Doslej so igrišče vsakič zapustili praznih rok, a jih ni nihče resnično nadigral. »Se naprej moramo zaupati vase in popraviti tiste malenkosti, ki so nam doslej preprečile, da bi zmagali, na primer slab odstotek v prostim metih in trenutki nezbranosti, ko nam nasprotniki pobegnejo, potem pa porabimo veliko energij, da jih spet ujamemo,« pravi trener Luka Furlan. Precej se govori o možnih okrepitvah igralskega kadra, vendar novosti zaenkrat še ni. V D ligi se bo Kon-tovel Nord Est nocoj v »Ervattiju« pomeril s Scoglietotm trenerja in bivšeha prvoligaškega igralca VValterja Forze. Nasprtnik našega moštva je nepredvidljiv, saj zna v enaki meri presenetiti in razočarati. V tem je precej podoben Kontovel-cem. Scoglietto je pretekli teden- proti Gradu dosegel svojo prvo zmago, na lestvici ima torej dve točki manj od Kontovela. Cicibona je igrala sinoči, v promocijski ligi pa se bo Breg jutri zjutraj pomerili z ekipo Al Gioiello. JK CUPA vabi člane na društveno večerjo v soboto, 21. novembra, v restavracijo Sardoč v Prečnik. Prijave sprejemajo do 20. t.m. na sedežu društva in pri Optiki Malalan na Opčinah, tel. 040-213957. SK DEVIN prireja od 16. do 22. novembra sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Kulturnega društva Pro-sek-Kontovel na Proseku. Od ponedeljka 16. do četrtka 19. sprejemanje opreme od 18. do 20. ure. Urnik sejma, petek, 20 t.m. od 18 do. 20.00, sobota 21. in nedelja, 22. t.m. od 10. do 12. in od 15. do 20.00. Vračanje neprodane opreme bo v ponedeljek, 23. trn. od 17. do 20. ure. SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI prireja v dneh 5. in 6. decembra 1998 predsezonski smučarski seminar na Nevejskem sedlu. Informacije in vpisovanje pri matičnih društvih do petka, 20. novembra. SK DEVIN sporoča, da bo zaradi velikega povpraševanje priredil Se ene smučarski tečaj za začetnike na plastični stezi v Nabrežini v četrtek, •19. novembra. Informacije nudi tajništvo vsak dan od 19. do 21. ure (tel. 2916004). SPDG - SMUČARSKI ODSEK vabi v ponedeljek, 16. t.m. ob 20. uri na srečanje z Maurom Russianom na temo Tehnična pripara smuči pred novo sezono. Srečanje bo na sedežu društva v ulici Malti 2. SK KRAS-ODSEK ZA REKREACIJO obvešča, da se redno vrši rekreacijska telovadba za odrasle v Sportno-kul-tumem .centru v Zgoniku s sledečim urnikom: jutranja skupina - torek in četrtek od 8.30 do 9.30; večerna skupina - torek in četrtek od 21. do 22.30. Za informacije pokličite v tajništvo društva ob ponedeljkih od 17. do 18.30, tel. St. 040-229477. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v PodkloStru (Amoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627. ~Cnamizni tenis / Al LIGA Enigma za krasovke Nasprotnice iz Messina z novo Kitajko - Danes ob 18.00 Po dolgem času bomo videli Krasove pingpon-gaše na domačem igrišču, zaposlene v četrtem krogu v različnih prvenstvih. Vse tekme bodo v sport-no-kulturnem centru v Zgoniku s pričetkom ob 18. uri. V veliki dvorani bosta igrali na dveh mizah Zenski ekipi A-l in A-2 lige. Ali bo Kras Generali, državni podprvak in punčica našega namiznega tenisa, iztržil točke proti gostujoči ekipi Enigma iz Messine, je odprto vprašanje. Ob navalu tujih igralk, oz. lahko bi rekli že kar toku, ker je ta tendenca postala stalna praksa zadnjih let italijanskega prvnestva, padajo zmeraj nove preizkušnje na rame Wang Xue Lan, prve tujke med prvimi, kot jo označujejo lestvice. Prva oo torej na udaru Krasova Kitajka, saj ji je naložena velika odgovornost, da osvoji vse tri točke. V dre-višnjem dvoboju bo naloga še toliko težja, ker no-vodošle rojakinje Chen Snan Wang ne pozna. Potem je treba videti, ali bo prva domača igralka Vanja Milič (st. 5) spravila v Žakelj Sabrino Moretti ___________ . _____sezoni pa je na individualnem turnirju igrala z njo Sonja Milič (precej uspešno). Morettijeva je kakovostna igralka, namiznoteniško sceno pa je razburila in Šokirala (zlasti sodnike) s svojimi novimi prozorni-uii športnimi oblačili. Tretja uganka je Giorgia Zampini, nekdanja članska reprezentantka. Njena zlata igralska doba so bila osemdeseta leta: od 1983 do 1988 je bila kar šestkratna državna prvakinja. Njeno serijo je presekala le Marina Cegol, ki je kasneje prestopila h Krasu, ki je takrat prvič segel po ekipnem državnem naslovu. Od svoje tretje igralke Nine Milic (st. 41), debitantke v prvi ligi, Kras Generali ne more (in se niti ne nadeja) pričakovati, da oi proti takim močnim igralkam napravila čudež. Vse breme bosta morali torej nositi VVang Xue Lan in Vanja Milič. Kraševkam se je že nasmehnila Športna sreča v prejšnjem krogu, ko postava Pink Cetvina ni bila popolna, da so dosegle drugo prvenstveno zmago (v prvi proti Muraveri je igrala še Katja Milič). Enigma je zaenkrat še brez točk, kar pa ni pravo merilo, saj se je doslej srečala z državnim prvakom Castellano in okrepljenim Cocca-gliom ter s Pink Cervinom, očitno v polni postavi. Ringi v Zgoniku bodo drevi zelo vroči. Proti postavi Torina krasovke v A-2 ligi štartajo s tremi točkami manj, ker igra za gostje Kitajka. Potem je tu še obrambna igralka Manuela Daniela (št. 15), fd na lestvici prekaša vsa naša dekleta ter št. 45 Su-sanna Csiki, teoretično dosegljiva. V minusu so tudi igralke Krasa Activa v B ligi. Federacija je razveljavila prvo in edino dobljeno tekmo prvega kola s Traminom, zaradi nedovoljenega prehoda igralke Sonje Milič iz A-2 na igrišče nižje hge. Drevi se bodo B-ligašice srečale z močnim Alto Sebi-nom (lani je bil drugi), za katerega igra še tujka. Moštvo v C-l bo gostilo Čampo San Piero iz Padove, ženske v C-l bodo gostovale pri Azzurri, fantje v C-2 pa pri videmskem CUS-u. (J.J.) ODBOJKA / MOŠKA C LIGA Priložnost za dober izkupiček Najtežje za Imso v Villi - Sočani in slogaši favoriti - Olympia Ag. Terpin mora reagirati V moški C ligi je po treh koli nepremagan le še II Pozzo, ki je i zjemno gladkimi zmagami upravičil vlogo nespornega favorita v boju za napredovanje. Ostali kandidati za vrh so se med sabo že začeli pridno »klati«, kar seveda le še olajša delo še-sterke iz Pradamana, ki se je letos okrepila s celo serijo bivših drugoligašev. Seveda pa je prvenstvo še zelo dolgo, zato je možen vsak preobrat. Podrobnejša analiza dosedanjega poteka vsekakor dopušča trditev, da se bo prvenstve- na lestvica bržkone »prelomila« na dva dela. Itely iz Fojde je na primer že dvakrta zmagal, čeprav je proti II Pozzu zbral v treh setih štiri točke (!), v polfinalu deželnega pokala pa so ga Sočani na primer premagali tako-rekoč z levo roko. Kaže torej, da je v ligi ob dobrih tudi veliko resnično povprečnih moštev. Prav z Itelyjem se bo drevi na Opčinah pomerila Mirna Eurospin, ki ne bi smela imeti težav, da po izjemno dragoceni zmagi v Villi Vicentir^i tretjič vknjiži poln izkupiček točk, mogoče pa se bo trenerju Peterlinu tudi ponudila priložnost, da pošlje na igrišče mlajše igralce, ki so že dokazali, da so lahko ekipi še kako koristni. Žal Mikolj zaradi bolezni sploh ni mogel trenirati, Drasič pa je opravil le dva treninga. Nasprotnik Soče Uni-tecno Prata je neznanka, saj je v preteklem kolu gladko izgubil proti povprečnemu Club Alturi a je v 2. kolu presenetljivo premagal Prevenire. Trener sočanov Stefan Cotič bi lahko spet računal na doprinos tolkača Aleša Kle-deta, ki že trenira, čeprav ni še gotovo, da bo tudi igral Prata je nepredvidljiv nasprotnik, vsekakor pa sočani računajo na zmago. V precej neugodnem položaju je goriška 01ym-pia Agraria Terpin, ki še ni okusila slasti zmage. Doslej je imela zelo težek razpored tekem, težka naloga pa jo čaka tudi drevi, saj je tržaški Prevenire nadvse neugoden nasprotnik, čeprav zanj že nekaj let velja, da je nevaren predvsem na domačih tleh. Varovancem trenerja Klokočovnika se torej ponuja priložnost za prvo zmago, nujno pa bo treba boljše sprejemah servis in reagirati. Zelo zahtevna je tudi naloga Imse, ki bo igrala v Villi Vicentini. To bo za varovance trenerja Luzarja zelo važna preizkušnja, saj bo menda končno jasno, kaj lahko pravzaprav letos pričakujemo od va-lovcev. Dosedanji nastopi namreč odgovora na to vprašnje še niso ponudili. V Villi Vicentini bi morah valovci nastopih v popolni postavi. - KI ODBOJKA / ZENSKA C LIGA ODBOJKA / D LIGA Slogašice in valovke bi z zmago vztrajale pri vrhu Olympia bo v Trstu preizkusila trdnost Volleya '93 V ženski C2 ligi so posledice novega načina podeljevanja točk že po treh kolih neverjetno vidne. Nihče ni osvojil polnega izkupička točk. Nepremagani sta le še Porcia in (presenetljivo) tržaški Virtus, toda vrh lestvice delita z Vollejem '93, ki je enkrat izgubil, tako kot Val, Nuova Kreditna, Vivil, Tolmezzo in Tarcento, ki pa zaostajajo za eno ali celo dve točki. Sodeč po začetku nas torej čaka izjemno izenačeno prvenstvo, v katerem zaenkrat liderja se ni videti, gotovo pa ni nobene Sesterke, kot je bil lani denimo Manzano, ki je dobesedno vedril in oblačil. V tem kontekstu so se torej spet precej povečale tudi kotacije slogašic, ki so na papirju naša najboljša šesterka v tej ligi. Po lepi zmagi proti Vivilu, ki naj bi bil eden glavnih tekmecev za vrh, ko bo spet lahko računal na svojo odlično napadalko Stabile (predvidoma januarja), jih danes čaka nastop v Tržiču proti Fincan-tieriju. Pred prvenstvom so Tržičanke veljale za eno slabših ekip, v derbiju so premagale novinca Staranzana, presenetile so s tesnim porazom prah Porcii, po štirih setih pa so klonile pred 01ympio. Ce bo šlo vse po predvidevanjih slogašice z njimi ne bi smele imele težav, tudi zato, ker bo klub zgodnji uri na tem gho-stovanju igrala tudi močna tolkačica Sri-chia, nekoliko z zamudo pa bodo v Tržič prispele nekatere mladinke. Igralke 01ympie Kmečke banke bodo v dvorani Suvich preizkusile trdnost »večnega« tržaškega Volleyja ’93, ki že vrsto let niha med drugo in tretjo ligo z istimi igralkami in pod vodstvom trenerja Manzina. Ekipo je zapustila Vat-ta, vrnila pa se je Tanja D’Ambrogio (ex Meblo). Šesterka je izjemno izkušena in uigrana, menjave pa so šibkejše. Goričanke bodo še vedno igrale brez standardne podajačice (Bulfonijeva se bo v najboljšem primeru vrnila decembra), vrzeli, ki so se odprle zaradi številnih poškodb, pa so delno zapolnili s povratkom Erike Skerk, ki je lahko se kako koristna. Valovke morajo v Fari odločno štarta-ti na tretjo zmago, saj so nasprotnice doslej osvojile le eno točko, njihova najboljša igralka Lipone pa je letos prestopila Srav v Valove vrste. Varovanke trenerja Stere so doslej izpolnile pričakovanja, od njih pa letos pričakujemo tudi kak vidnejši podvig in seveda višjo končno uvrstitev od lanske. Medtedensko kolo je prineslo kar precej sprememb Medtedensko kolo je v D ligi prineslo padec borovk z vrha lestvice in vzpon Našega prapora z dna. Med moškimi krojijo vrh tri tržaške šesterke (med njimi je nepričakovano tudi San Sergio) in Maniago, pri ženskah pa je položaj menda drugačen od pričakovanega. Za borovke, ki bodo danes igrale doma prod Gonarsu (šele 8. kljub trem zmagam v štirih kolih!), bi bila lahko pot do vrha težja od pričakovanega, saj kaže, da je število konkurentov kar precejšnje (pozor na Sattec). Naš prapor ima proti Majneseju (doma ob 18.30) priložnost, d doseže tretjo zmago zapored, borovci stoji proti vodilnemu Pallavolo Trieste pred izjemno težko nalogo. MOŠKI Izidi 4. kola: Corno - Majano 1:3, Casarsa - Naš prapor 1:3, Pallavolo Trieste - Azimut 3:1, Porcia - San Sergio 1:3, Maniago - Bor 3:1, Rigutti - Nuova Pallavolo TS 3:0, Torriana - Mossa 2:3, VBU Videm - Turriaco 3:1. Vrstni red: Rigutti, San Segio, Pallavolo Trieste in Maniago 12, VBU Videm 9, Nuova Pallavolo TS in Torriana 8, Naš prapor in Majano 6, Mossa 5, Azimut Rozzol 3, Turriaco 2, Porcia 1, Casarsa, Bor in Corno 0. ZENSKE Izidi 4. kola: Paluzza - Belfrutta Videm 0:3, San Lorenzo -Sattec PN 0:3, Gonars - Spilimbnergo 3:0, CUS Videm - Marti-gnacco 1:3, Cervignano - Bor Friulexport 3:2, S- Andrea - Mo-rocco 0:3, Bagnaria Arsa - Torriana 3:0, Cassacco - II Pozzo 0:3. Vrstni red: II Pozzo, Sattec Pordenon in Morocco 12, Cervignano 11, Bor Friulexport 10, Belfrutta Videm in Emmezeta Bagnaria Arsa 9, La Coloprea Gonars 8, Martignacco 5, Torriana 4, Teconinox San Lorenzo 3, Paluzza 1, CUS Udine, Cassacco, Spilimbergo in Computer Disconut S. Andrea 0. domači šport Danes Sobota, 14. novembra 1998 ODBOJKA MOŠKA C LIGA 20.00 v Sovodnjah: Soča Unitecno - Prata; 20.30 v Villi Vicentini: Latterie Friulane - Im-sa; 20.30 na Opčinah: Mirna Eurospin - Itely Fojda; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Agraria Terpin - Prevenire ŽENSKA C LIGA 18.00 v Trstu: SGM Consulting - Kmečka banka; 18.00 v Fari: Farra - Val; 18.30 v Tržiču: Fincantieri - Nuova Kreditna MOŠKA D LIGA 18.00 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor -' Majanese; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor - Pallavolo Trieste ZENSKA D LIGA 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Libertas Gonars MLADINKE 15.30 v Trstu, Don Milanu: Altura - Bor Friu-lexport; 15.30 v Trstu, Sola Rossetti: Oma -Sloga Pizzeria Veto; 17.30 v Trstu, Ul. Ginna-stica: Sgt - Breg Comec; 19.15 na Proseku: Kon-tovel - Altura B KOŠARKA MOŠKA C LIGA 21.00 Bassanu: Bassano - Jadran Nuova Kreditna MOŠKA C2 LIGA 18.30 v Spilimbergu: Vis - Bor Radenska; 20.30 v Starancanu: Staranzano - Dom Kmečka banka MOŠKA D LIGA 20.00 v Briščikih, Ervatti: Kontovel Nord Est -Scoglietto DEŽELNI KADETI 16.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom Si-mek - POM Tržič NARAŠČAJNIKI 17.30 v Pordenonu, Ul. Molinari: Amici del Basket - Bor Friulexport NAMIZNI TENIS ŽENSKA Al LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Generali - Enigma Messina ZENSKA A2 LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Torino MOŠKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Alto Sebino ZENSKA C2 LIGA 15.00 v Vidmu: Cus Udine A - Kras NOGOMET MLADINCI 16.00 v Križu: Vesna - Zarja/Gaja NAJMLAJSI 15.00 v Doberdobu: Sovodnje - Real Isonzo CICIBANI 14.15 v Gorici, Ul. Rabatta: Audax A - Juventi-na; 14.15 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Gorizia A; 14.15 v Tržiču, Ul. Bioto: Romana - Mladost; 14.15 v Ronkah: Ronchi B - Mladost; 15.00 v Trstu, Sv. Sergij: Trieste Calcio A - Primorje A; 15.00 v Domju: Domio A - Breg; 15,00 na Proseku: Primorje B - Montebello Don Bosco B Jutri Nedelja, 15. novembra 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Manzanu: Manzano - Zarja/Gaja; 14.30 na Proseku: Primorje - Lucinico; 14.30 v Škocjanu: San Canzian - Vesna 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Cervignano; 14.30 v Trivignanu: Trivignano - Juventina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Domju: Campanelle - Breg; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola; 14.30 v Trebčah: Primorec - Piedimonte 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Bazovici: Zarja/Gaja B - Romana; 14.30 na Opčinah Ul. Alpini: CUS - Kras; 14.30 v Malisani: Malisana - Primorje B; 14.30 v Dolini: Breg B - Sagrado NARAŠČAJNIKI 8.45 v Domju: Domio - Primorje; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Lucinico NAJMLAJSI 10.30 na Padričah: Zarja Gaja - Ponziana B ZAČETNIKI 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax - Juventina; 11.45 v Miljah, Zaccaria: Muggia - Breg NAMIZNI TENIS MOŠKA Cl LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Camposanpiero A ŽENSKA Cl LIGA 10.00 v Gorici, Ul. Bras: Azzurra - Kras KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Breg - Al Gioiello DRŽAVNI KADETI 17.00 v S. Marii La Longa: Dentesano - Kontovel La Nuova Edile; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Linel-tex DEŽELNI KADETI 11.30 v Briščikih, Ervatti: Jadran - Santos A; 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Soul Team GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Jutri, 15. novembra ob 11. uri, gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane z lutkovno predstavo Naceja Simončiča »Veliki kikiriki«. Predstava bo zaradi obnovitvenih del v Kulturnem domu prenesena v Finžgarjev dom na Opčinah. Gledališče Rossetti Danes 14. novembra ob 20.30, jutri, 15. novembra pa ob 17. uri: Go Igest Srl »Gaber 98/99 unhdiozia conquistata a fatica«, priredila Sandro Luporini in Giorgio Gaber, izvaja Giorgio Gaber. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Danes, 14. novembra ob 20.30, jutri, 15. novembra ob 16.30, 16. novembra ob 16.30 in ob 20.30, 17. novembra ob 16.30 in ob 20.30, 18., 19., 20. in 21. novembra ob 20.30, 22. novembra pa ob 16.30, Neil Simon »Stanno suonando la nostra canzone«. Režija Gigi Proietti. Kinodvorana Alcione Ciklus osmih filmov v francoskem originalu V sredo, 25. novembra, Erič Rohmer »Racconto d’autunno« (Conte d’automne). GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Obveščamo Vas, da je predstava Dan oddiha v izvedbi Odra 90 napovedana v nedeljo, 15. novembra 1998 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, odpadla. Kulturni dom V torek, 17. novembra, ob 9.30 in ob 10.45, bo v okviru Goriškega vrtiljaka Slovensko stalno gledališče iz Trsta podalo delo z naslovom »Palček«. V petek, 20. novembra ob 20.30, predstava »Opera za tri groše«, v priredbi ZSKD. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 17. in v sredo, 18. novembra ob 20.30 Oscar VVilde »LTmportanza di essere Erneste«. Rezija Barbara Nativi. VIDEM Sezona Gledališča »Giovanni da Udine« Danes, 14. in jutri, 15. novembra, nastop gledališča Metastasio in Stalnega gledališča iz Veneta s Pasolinijevim delom »Orgia«. Režiser Massimo Castri. KRMIN V ponedeljek, 16. novembra bo v krminskem gledališču ob 21. uri prvič slovenska predstava. Gostovalo bo PDG iz Nove Gorice z delom R. Cosse »Nona«. ' ______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij Danes, 14. novembra ob 20.30, gledališka predsta-va.-Bernarda Slade, »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. NOVA GORICA Kulturni dom 14., 18., 19., 20. in 21. novembra ob 20.00, gostovanje SSG iz Trsta z delom T. McNally, »Master Class«. Danes, 14. novembra ob 11. in 16. uri - Goriški vrtiljak. Gostovanje KD iz Deskel: »Razbojniki iz Kardemomme. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 15. novembra ob 20. uri v Gallusovi dvorani, dobrodelni gala koncert UNICEF-a »En svet eno upanje«. Do 19. novembra mednarodni filmski festival. Moste - Kulturni hram Danes, 14. novembra ob 17. uri, gostovanje na 6. Mednarodnem festivalu otroških predstav poklicnih gledališč Zlata paličica - M. Logar: »Kralj v časopisu«. španski borci Jutri, 15. nov. ob 17. uri, gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega Butalci. V ponedeljek v Ljubljani sloviti Dunajski filharmoniki V ponedeljek se Ljubljani obeta izjemen glasbeni dogodek, koncert slovitih Dunajskih filharmonikov pod taktirko dirigenta Ma-rissa Jansona. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo izvedli uverturo k operi Oberon C. M. von Webra, simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra R. Straussa in simfonijo st. 8 "Angleško" A. Dvoraka. Dunaj do prvega filharmoničnega koncerta 28. marca leta 1842 v Veliki re-dutni dvorani ni imel koncertnega orkestra s poklicnimi glasbeniki. Prvi "veliki koncert" je dirigiral Otto Nicolai (1810-1849), izvedlo ga je celotno orkestrsko osebje cesarsko kraljevega dvornega opernega gledališča. Ta Filharmonična akademija, kakršen je bil njen prvi naziv, velja za rojstvo Dunajskih filharmonikov. S Hansom Richterjem, legendarnim dirigentom Bayreuthske praizvedbe VVagnerjeve tetralogije Ni-belunški prstan, se je ana-sambel Dunajskih filhar- monikov dokončno uveljavil kot orkester s svetovno slavo. K temu je pripomoglo sodelovanje z Wa-gnerjem, Verdijem, Bruck-nerjem, Brahmsom in Lisztom, ki so s filharmoniki sodelovali bodisi kot dirigenti ali solisti. V času Richterja, imenovanem tudi zlata doba, je orkester prvič izvedel Brahmsovo Drugo in Tretjo simfonijo ter Brucknerjevo osmo simfonijo. Ansambel je prvič nastopil v tujini z Gustavom Mahlerjem, in to na svetovni razstavi leta 1900 v Parizu. Za drugi vrhunec orkester šteje sodelovanje z Arturjem Toscaninijem (med letoma 1933 in 1937) in VVilhelmom Furtvvaen-glerjem, glavnim dirigentom v letih 1933-1945 ter 1947-1954. Leta 1938 je politika na brutalen način posegla tudi v življenje filharmonikov. Nacisti so odpustili iz Državne opere vse judovske umetnike in razpustili Združenje dunajskih filharmonikov. Furtvvaengler je interveniral in dosegel raz- veljavitev odločbe o razpustu združenja. Po II. svetovni vojni je orkester nadaljeval svojo glasbeno pot in se povezal z vsemi pomembnimi dirigenti, kot so bili že omenjeni Furtvvaengler, pa Erich Kleiber, Klemperer, Knap-pertsbusch, Krauss, Mitro-poulos, Ormandy, Schuri-cht, Szell, VValter, Giulini, Solti, od mlajše generacije pa Abbado, Dohnanyi, Hai-tink, Carlos Kleiber, Levine, Maazel, Mehta, Muti, Ozawa in Previn. Poseben položaj v zgodovini orkestra po letu 1945 je imelo sodelovanje z njihovima obema častnima dirigentoma, Karlom Boeh-mom in Herbertom von Krajanom, ter s častnim elanom Leonardom Bernsteinom. Dirigent Mariss Jansons je glasbeni direktor filharmoničnega orkestra iz Osla že od leta 1979. Velja za enega najbolj priznanih glasbenikov svoje generacije in enega vodilnih dirigentov, ki prihajajo z območja nekdanje Sovjetske zveze. (STA) GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave in sicer od 10. novembra dalje pri blagajni gledališča od 9. do 12 in od 16. do 19. ure. Operna sezona 15., 17., 19., 22., 24., 26., 28. in 29. novembra Richard VVagner »Die vvalkure«. Dirigent Stefan Anton Reck, režija Frank Bernd Gottschalk. Dvorana Tripcovich V soboto, 28. novembra ob 21. uri, bo s svojim orkestrom nastopil Renzo Arbore. Gledališče Rossetti Sezona tržaškega koncertnega društva V ponedeljek, 16. novembra ob 20.30 otvoritev sezone 1998/99 z »L’American string quartetom« in klarinetistom Richardom Stoltzmanom. Trieste prima - Srečanje s sodobno glasbo Cerkev sv. Silvestra V sredo, 18. novembra ob 20.30, Chromas Ensem-ble - Adriano Martinolli dirigent, skladbe lannisa Xenakisa, Giacinta Scelsija. V sredo, 25. novembra ob 18.00 poklon Alfredu Schnittkeju, ob 20.30 Ensemble Viribus Unitis -LJ (Slovenija), skladbe italijanskih in slovenskih avtorjev. ZGONIK Športno-kulfurni center Jutri, 15. novembra ob 18. uri, prireja Zamejski kvintet Avsenikov večer. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 22. novembra, bo ob 18. uri v okviru Openskih glasbenih srečanj nastopil trobilni kvintet RTV Slovenije. Na programu Gallus, Mou-ret, Bach, Purcell, Haendel, Bernstein, Gershvvin in Gilles. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V soboto, 21. novembra ob 20.30 in v nedeljo 22. novembra ob 16.00 se bo v Veliki dvorani odvijala revija pevskih zborov »40. Cecilijanka« v priredbi Zveze slovenske katoliške prosvete. VIDEM Cerkev Marijinega Brezmadežnega spočetja Ul. Treppo 11 Danes, 14. novembra ob 16.00 koncert Gallusa Consort iz Trsta z liturgično glasbo Ivana Trinka, Gledališče »Giovanni da Udine« V torek, 24. novembra, nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma z violončelistom Matisla-vom Leopoldovic Rostropovich. Dirigent Anton Nanut. _______________SLOVENIJA____________________ SEŽANA KC S. Kosovel Danes, 14. novembra ob 18. uri, bo v veliki dvorani 16. srečanje obmejnih glasbenih Sol vzdolž avstrijske in italijanske meje. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana V sredo, 18. novembra ob 19.30, Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«. V Četrtek, 19. in v soboto, 21. novembra ob 19.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«. V četrtek, 26. novembra ob 20. uri, in v soboto, 28. novembra ob 19.30, druga slovenska baletna simfonija. Cankarjev dom V ponedeljek, 16. novembra ob 20. uri v Gallusovi dvorani nastop Dunajskih filharmonikov. Dirigent Mariss Jansons. V Četrtek, 19. novembra ob 22. uri, Štihova dvorana, Muze se muzajo... Nočna glasbena druženja. Janez Škof, harmonika in glas. 19., 20., 21., 26. in 27. novembra, v Gallusovi dvorani ob 19.30, nastop Orkestra slovenske filharmonije. V nedeljo, 22. novembra ob 20. uri v Linhartovi dvorani nastop tria Vlatka Stefanovskega. V torek, 24. novembra ob 19.30 v dvorani Slovenske filharmonije, Mednarodni mojstrski ciklus, Isabelle van Keulen, violina in Aleksander Rudin, klavir. Muzej novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli V sredo, 25. novembra ob 20. uri, nastop Godalnega kvarteta Tartini. _______________KOROŠKA_____________________ Mestno gledališče Celovec Danes, 14. novembra ob 14.30 - Aliče v čudežnem svetu (pravljica z glasbo). Jutri, 15. novembra ob 15.00 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V torek, 17. novembra ob 10.30 - Aliče v čudežni deželi (pravljica z glasbo). V sredo, 18. novembra ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). V četrtek, 19. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). V petek, 20. novembra ob 10.30 - Aliče v Čudežni deželi (pravljica z glasbo). Obl9.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). V soboto, 21. novembra ob 19.30 - Hoffmannove pripovedke (opera Jaquesa Offenbacha - v francoščini). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja). Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: od 16. novembra, do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. V palači Costanzi je na ogled razstava o Maksi-miljanovi ladji »Fatal Novara«. Razstava je odprta do 18. novembra in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Tržaška turistična agencija, razstavna dvorana, Ul. S. Nicold 20/III: do 17. novembra razstavlja Annamaria Ducaton. Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. V galeriji Cartesius bo do 19. novembra Ciuhova razstava. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob ponedeljkih zaprto. V galeriji Fenice bo do 24. novembra razstavljal Alfio Caucci. Umik: vsak dan razen ob nedeljah od 16.30 do 20.00. Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Balestra. Poklon Renatu Balestri si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž: do 25. novembra raztava del Avgusta Černigoja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 12.00. Kulturni center Lojze Bratuž: od sobote 28. novembra se bo odvijala v priredbi Skupine 75 »Skupinska razstava fotografskih klubov«. V Kulturnem domu bo v Četrtek, 19. novembra ob 18. uri otvoritev razstave goriskega slikarja Hija-cinta Jussa. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanFApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. • _____________SLOVENIJA_________________ PIRAN Mestna galerija: do 20. novembra na ogled ob 10-letnici galerije Insula razstava Likovna dejavnost med 1989-1998. PORTOROŽ Avditorij - bela dvorana: likovna razstava skupine Solinar iz Pirana. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. ure ter v Času večernih predstav. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikove Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob nedeljah in praznikih 13-17, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Musiča je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. _______________AVSTRIJA_________________ POTRNA Pavlova hiša 30 Do 21. novembra razstava fotografij fotoreporterja Maria Magajne. Urnik: vsak torek, četrtek, petek in soboto od 15.00 do 19.00. RAI 3 slovenski program 29 Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Prvi aplavz: pianistka Tanja Zorzut, trio flavt Ana Košuta, Petra Doljak in Elzabeta Caha-rija TV dnevnik, nato Utrip evangelija ® RAI 1 6.00 6.40 7.30 9.30 10.00 11.35 12.25 12.35 13.30 14.00 15.20 15.50 18.00 18.10 18.30 19.30 20.00 20.35 20.40 23.15 23.20 23.25 0.15 0.35 2.50 Euronevvs Nan.: Cuori al Golden Palače (i. Betty VVhite) Otroški variete La Banda dello Zecchino, vmes nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka, risanke Princesa Sissi Variete: Zgodbe «Plavega drevesa« Film: Giovani mariti (kom., It. '58, r. M. Bolo-gnini, i. Gerard Blain) Nan.: Una famiglia come tante - Družina kot druge Vremenska napoved in dnevnik Nan.: Matlock (i. A. Grif-fith) Dnevnik Aktualna odd. o morju in ljudeh, ki živijo ob njem: Lineablu - Lampedusa -Gargano (vodi Donatella Bianchi) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney club, vmes risanke Dnevnik Nabožna odaja: A sua immagine Variete: In bocca al lupo (vodi Carl o Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Variete: Carramba! Che fortuna! (vodi Raffaella Carra) Dnevnik Izžrebanje lota Posebnosti TGl Dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Film: Swann (krim., Kanada ’95, i. Miranda Ri-chardson, B. Fricker) Glasba: Nottemodugno, 3.50 Nottejukebox RAI 2 7.00 7.05 8.00 10.05 11.30 13.00 13.25 14.00 14.05 16.00 18.20 18.55 19.05 20.00 20.30 20.50 22.30 23.30 0.40 2.15 Jutranji dnevnik Družinski jutranji variete: Mattina in famiglia 9.00,10.00 dnevnik Aktualno: Domani e un altro giorno, 11.00 Evropski dnevi Variete: Ventanni (vodi Simonetta Martone) Dnevnik Rai Šport Dribbling Vremenska napoved Film: Nessuno mi puo giudicare (kom., It. '66) Aktualna odd.: Millenium, verso il 2000, 16.30 La giornata parti-colare Sereno variabile Vremenska napoved Nan.: J.A.G. Loto ob 8-ih Dnevnik TV film: La stanza del delitto - Stir (thriller, ZDA ’97, i. Trači Lords) Proza: Masaniello (i. M. Venturiello, L. Esposito) Dnevnik in vreme Film: Appuntamento con 1’ assassino (krim., Fr. '75, i. J.-L. Trintignant) Brezdelje utruja? ^ RAI 3 7.00 8.40 10.10 12.00 12.15 12.45 13.30 14.00 14.50 15.20 18.50 19.00 20.00 20.15 20.40 22.40 23.05 0.05 0.15 1.35 Film: Piu micidiale del maschio (krim., VB ’67) Film: La ninna nanna di Broadway (glas., ZDA ’51, i. Doris Day) Film: Doppio delitto (dram., It. ’77, i. M. Ma-stroianni, A. Belli) Dnevnik Avtobusna postaja Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Aktualno: Okkupati Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: kolesarstvo, odbojka Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Kulturni in umetnostni zbornik: : Art’e Variete: Blob Dok.: V kraljestvu živali Dnevnik in deželne vesti Vremenska napoved Aktualna oddaja: Harem Dnevnik, vreme Boks: Ciaramitaro-Sikall (SP v supermušji kat.) Fuori orario SS RETE 4 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Guadalupe Pregled tiska Aktualni odd.: Melaver-de, 9.30 Ditelo a Solange, 9.50 Sabato 4 Dnevnik nfffl Aktualno: Forum Dnevnik Kviz: Kolo sreče [HM Nad.: Sentieri - Steze Aktualne odd.: Chi c’e c’e, 16.30 Naturalmente su Rete 4 Variete o svetu filma: A£-fetti speciali Oddaja o zdravju: ES Dnevnik in vreme Risanke Film: La battaglia di Midway (vojni, ZDA 76, i. C. Heston, H. Fonda) V parlamentu Film: La banda del Truci-do (krimn., It. 77) Pregled tiska S CANALE 5 6.00 8.00 8.45 10.35 10.55 11.25 13.00 13.30 13.45 14.15 16.20 18.30 20.00 20.30 21.00 23.15 0.10 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Jutranja oddaja o dobrem počutju: Vivere bene magazine Variete: Affare fatto Aktualno: Nonsolomoda Nan.: Un detective in corsia (i. Dick Van Dyke), 12.30 Due per tre (i. Johnny Dorelli) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Aktualno: Informativni tednik Metropolitan (vodi Benedetta Čorbi) Film: Papa ho trovato un amico (kom., ZDA '91, i. Dan Aykroyd, Jamie Lee Curtis, A. Chlumsky) Film: Sua maesta viene da Las vegas (kom., ZDA '90. i. John Goodman) Variete: Superboll Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Variete: Ciao Damin (vodita Paolo Bonolis. Luca Laurenti) Aktualna odd.: Šali & Ta-bacchi - Potovanje po Italiji Nan.: N.V.P.D. (i. Dennis Franz, Jimmy Smits) ^)> ITALIA 1 Slovenija 1 fr* Slovenija 2 Nan.: Očetovi prijatelji Napovedniki Otroški variete, vmes ri- Zgodbe iz školjke, 8.30 sanke, Ciao ciao mattina Plesna šola Kazina, 8.45 TV film: Tarzan a Otroška oddaja, 9.00 Ne- Manhattan (pust., ZDA srečniki (ris. nan.) ’89, i. Tony Curtis, Joe Petka Lara, Kirn Crosby) Mladi skladatelji - Štu- Odprti studio dentje kompozicije AG Šport studio, 12.50 Fatti Tedenski izbor: Tednik, e misfatti 12.50 Dobrodošli doma Šport studio magazine Poročila, vreme, šport Risanke: L’ incorregibile Napovedniki Lupin Tedenski izbor: Prisluh- Aktualna odd.: Tempi nimo tišini, 13.50 Pol- moderni nočni klub Nan.: beverlv Hills Film: Življenje Emila Zo- Variete za najmlajše, vmes laja (ZDA) risanke Obvestila Nan.: Baywatch Obzornik, vreme, šport Odprti studio, 18.55 Euromusica v Solunu Šport studio Oddaja TV Maribor: Na Risanke vrtu Nan.: La Tata (i. Fran Ozare Drescher) Dokumentarna odd.: Na- Variete: Sarabanda (vodi tional Geographic - Lov- Enrico Papi) ci na dinozavre (6. del) Aktualno: Eroi per caso Risanka (vodi Marco Liorni) Dnevnik, vreme, šport Nan.: VValker Texas Ran- Utrip ger (i. Chuck Norris) Sou bo šel Inviato speciale Novice iz sveta razvedri- Šport studio la Italija 1 šport Oddaja o turizmu: Homo TV film: Le volpi nella turisticus notte (krim., It. ’86) Dokumentarna serija: Steklena džungla Življenje na robu (VB, 5. S TEIE 4 del) Poročila, vreme, šport Film: Past v pasti (krim., VB 1996, r. D. Lavvrence, 23.00 Dogodki in odmevi i. Colin Salmon. Ion Ca- Tfm Musichiamo ramitru, A. Donohoe) Film: Uno smeraldo per Iz muzeja (10. oddaja) non morire Na vrtu Konjske dirke Napovedniki Zoom šport Hluj Od A do Z Musichiamo Film TV PRIMORKA (?) MONTECARLO < 17.00 Videostrani m jjj* Videospot dneva lETrn 19.30, 22.45, 1.15 Dnev- ref, i Hitov trenutek ■ nik, 19.50 TMC Šport ngjj Pogovor z... Marto Kos Nan.: Quincy Oddaja o avtomobilizmu: mm Film: Una RoIls-Royce Srečno vožnjo gialla (kom., VB ’65) TPm Videostrani Film: 11 caso Thomas Videospot dneva Crown (kom., ZDA ’68) Duhovna misel Montanellijev tednik Veter nosi pesem mojo Film: I cannoni di Nava- Je igralništvo še molzna rone (vojni, VB ’61, i. G. krava? Pečk, D. Niven) Nad.: Sosedje (93. del) Montanellijev tednik Nogomet: Španska liga 1.20 Teletekst M Vremenska panorama Zlata šestdeseta: Nostalgija z Bracpm Korenom Animirana nanizanka: Jeklene ptice (VB) Film: Neli (ZDA) Euronevvs Državno prvenstvo v jahanju (reportaža iz Lipice) Teniški magazin Rokomet: Celje Pivovarna Laško - redberglids (Liga prvakov) Videoring Soul z Natalijo Film: Ribica (ZDA 1992, r. John Sayles, i. Mary Mc-Donnell, Alfre VVoodard, Vondie Curtis) V vrtincu Risana nanizanka: Don Kihot (10. epizoda) Sobotna noč Zenski glasovi ’98 rock 1.15 Otočec (10. del) Napovedniki 6/13 UMAG KOČEVJE -N V o ' V, ■e^RNOMEU OPATIJA PAZIN q REKA X r-O 7/10 V vzhodni Sloveniji bo večji del dneva še jasno, drugod se bo od zahoda postopno pooblačilo.Pihal bo jugozahodni veter. V krajih vzhodno in južno od nas bo večji del dneva pretežno jasno. V severni Italiji in v Alpah bodo zvečer že padavine. JUTRI TRBIŽ H CED, 3/9 O OVIDEM 3/9 mmm CELOVEC |SSg O -4/2 1/3 O KRANJSKA GORA Q /V TR21C j 0/3 O KRANJ fm r GRADEC -1/3 9 GRADEC -4/2 M. SOBOTA O -2/3 MARIBOR O -3/3 CELJE O -3/3 „N. GORICA 5/9 O •'LJUBLJANA 1/4 ZAGREB POSTOJNA o 1/7 y-V KOČEVJE N. MESTO O o ^BNOMEU V nedeljo bo oblačno s padavinami, meja sneženja bo na okoli 700 metrih. Proti večeru bodo padavine v zahodnih krajih že oslabele. V ponedeljek bo zmerno oblačno in povečini suho. Hladno bo, pihal bo severni veter. ® poudarek na kakovo&ti IZBRANE VRSTE SUROVE KAVE, OPTIČNA SELEKCIJA, NADZOROVANO PRAŽENJE, PRIPRAVA MEŠANIC, ZADOVOLJEN BARMAN Nova Podoba za Običajno Kakovost