štev. 101. f mm, f pon«aoueK, iu> man travna wn, temne xu. Irhaja vsak dau, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. LrcdniStvo: Ulic« Sv Frančiška AslŠkega 5t 20, L nadstr. — VH Otpisi raj k poSilJafo uredništvu lista. Nefnakirana pisma se nt sprejemajo fn rokoolsi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni m«dfiik Štefan Gcdfna. Lastnik konsordf lifta .Edfncstl". — Tisk tiskarne .Pdlnosti', vpisane zadruge s (irejeniic poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranČiSka AslŠkega it 21 Telefon utedniltva In oprave itn. 11-97. Naročnina znaSa: Za celo leto........K 24.— 7 a pol leta................. 12— za tri mesece, .......................6.— za nedeljsko isdajo za caio teto........5.20 ra pol leta •••••• • • • • a 2.90 flBKfrg^ k. U9K, u ■ j Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v žlrokostl ene koloma. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....rnm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20— vsaka nadaijna vrsta.......: . . . . > 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toli se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika Asiikega ŠL'20. — Poitnoliranilničol račun ŠL 841.652. Pregled najnovejših dogodko?. Zapadno bojišče. — Položaj neizpre-menjen. Ruska bojišča. — Položaj neizpreme- rjen. Uspeh nemških letal na otoku Oe- selu. Italijanska bojišča. — Mestoma topovski boji. Ostala bojišča. — Nič poročil. mM uradno poročilo. BERLIN, 9. (Kor.) Veliki glavni stan, 9. aprila 1916. Položaj je v splošnem povsod neiz-premenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški letalski napad na rusko letalsko postajo. BERLIN, 9. (Kot.) \Yoffiov urad objavlja : Dne 8. aprila so štir mornariška letala nanadla rusko letalsko postajo Papens-liolm pri Kieikondi na otoku Oesel. Postaja je bila obmetana z 20 bombami. Izmed štirih sovražnih letal, ki so se dvignila v obrambo, ste bili dve prisiljeni, da ste pristali. Vkljub močnemu obstreljevanju so se naša letala vrnila nepoškodovana. Načelnik mornariškega admiralnega štaba. BFROLIN. 9. (Kor.) Kakor poročajo listi, se je dogodil pri naskoku na Ter-mitski grič dogodek, ki je naše ogorčil do ^krajnosti. Francoska posadka prve črte te vzdignila roke v znamenje, da se hoče vdati. Komaj pa so Nemci, zaupajoči na to znamenje, ki ga je sovražnik spoštoval vedno, planili iz jarkov, so Francozi bliskoma zopet pograbili puške, ki so jih prej vrgli od sebe, in so začeli streljati našim v hrbet. Je pač prvikrat, da je sovražnik uporabil tako zahrbtno ravnanje. To kršenje lojalnosti so kršitelji plačali zelo drago. Hindenburgov jubilej. BERLIN, 9. (Kor.) Državni kancelar Bethmann-Hollweg je povodom Hinden--mrgovega jubileja poslal lc-temu prisrčno brzojavno čestitko, na katero je nindenburg odgovoril z zahvalo. Car na fronti. CARSKOJE SELO, 8. (Kor.) Car je odpotoval na fronto. Hafo uradno poročilo. DUNAJ, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: aorila 19lfc, opoldne. Rusko In jugovzhodno bojišče. — Položaj neizpremenjen. Italijansko bojišče. — Mesto-m a živahen to**ovskl ogenj. Sicer nobenih imenovanja vrednih bojev. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Potopljene ladje. LONDON, 8. (Kor.) Lloyds poročajo: Francoski ribiški parnik »St. Marie« je bil potopljen. KRISTIJANIJA, 8. (Kor.) Vicekonzul v Almeriji poroča, da izhaja iz zaslišava-nja pri pomorskem sodišču, da je ladjo »Norne« s streli potopil nemški podvod-nik, ko je podvodiiik vprašal, kam je namenjen tovor ladje in dal posadki časa, da je stopila v čolne. LONDON, 9. (Kor.) Angleški parnik »Adainton« z 2304 tonami se je potopil. VLISSINGEN. 9. (Kor.) Danes ni pri-snel noben parnik, jutri ne odide nobeden. Hlmemskc itoral ol HAAG, 8. (Kor.) Na željo raznih članov prve zbornice, se zbornica sestane v torek, da pozove vlado, da poda v prvi zbornici ista poročila, kot jih je podala v tajni seji druge zbornice. Vojaški ukrepi na Nizozemskem. HAAG, 7. (Kor.) Drugi zbornici se je predložila predloga, da se z ozirom na nenavadne razmere, če bo treba, da vladi prilika, da predčasno pokliče letnik 1917. Anglija in Holandska. ! LONDON. 8. (Kor.) »Daily Mail« iz-' javlja v uvodnem Članku, da ni nobenih sovražnih britskih namenov proti Ho-landski, da goji Anglija temveč čustva odkritosrčnega prijateljstva do Holand-ske, koje težavni in nevarni položaj je popolnoma znan. Govor nemškega kancelarja in angleško časopisje. LONDON, 9. (Kor.) »Times« pišejo v uvodnem Članku o kancelarjevem govoru: Tako v Belgiji kakor na vzhodni meji, od Severnega morja do Voiinjske hoče Nemčija za naprej nastopati v novi vlogi zaštitnice malih narodnosti. V tem kakor v mnogih drugih ozirih so aspiracije Nemčije enake kakor one Napoleona Ruska duma. PETROGRAD, 9. (Kor.) Duma je sprejela proračun. Redni in izredni izdatki znašajo 3.646,584.577, redni in izredni dohodki pa 3.191,149.318 rubljev. Priman-kljaj se pokrije s kreditno operacijo. (Primankljaj znaša 455,435.259 rubljev.) Vladna kriza na Grškem. ATENE, 9. (Kor.) Rhallis prevzame namesto odstopivšega Dragumisa finančno ministrstvo. MILAN, 9. (Kor.) »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Na mesto Rhallisa, ki prevzame finančno ministrstvo, je imenovan državni pravdnik Hadjakos za ju-stičnega ministra. Avstrijski poslanik v avdijenci pri bolgarskem kralju. SOFIJA, 8. (Agence Tel Bulgare.) Kralj je sprejel popoldne avstro-ogrske-ga poslanika grofa Tarnovskega v posebni avdijenci. Elementarne nezgode na Francoskem BERN, 8. (Kor.) Glasom listov je silen vihar opustoŠil Toulon in okolico. Povo-denj je povzročila znatno škodo. Prebivalce je bilo mogoče rešiti le s pomočjo čolnov. Plaz jih je zasul. BERN, 7. (Kor.) Število doslej dobljenih mrličev iz vojašnice v Arnosee, ki jo je pred nekaj dnevi zasul plaz, znaša 70, ranjencev 60; pogreša se še 20 vojakov. Stžirgkh v avdijenci pri cesarju. DUNAJ, 9. (Kor.) Cesar je sprejel danes dopoldne v Schonbrunnu ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v daljši posebni avdijenci. Avdijence pri nadvojvodinji ZitL DUNAJ, 8. (Kor.) Nadvojvodinja Žita je sprejela predsednika najvišjega računskega dvora, barona Becka, v njegovem svoistvu kot predsednika pomožnega odbora za begunce z juga, predsednico delavnice za bolnišniško perilo v Augartnu, mejno grofinjo Pallavicini, tajnega svetnika Matajo v svojstvu predsednika za varstvo proti mrazu, ter kiparja Henrika Kautscha, da nadvojvodinja vidi kleč s soho nadvojvode Franca Jožefa Otona, ki jo je ustvaril kipar in jo namenil omenjenim preskrbnim namenom. Gospa nadvojvodinja je izrekla svoje zadovoljstvo, da podoba njenega najstarejšega sina o-tvarja tako važnim namenom vojne o-skrbe nove vire. ' Pogreb gaiiškega namestnika. 1 DUNAJ, 9. (Kor.) Pogreba gališkega namestnika, generala pehote barona Collarda se bo v zastopstvu cesarja, deželnobrambnega ministra barona Ge-orgija in v zastopstvu vlade udeležil minister za Galicijo, p!. Moravski. Maksimalne cene na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 9. (Kor.) Uradni list objavlja vladno naredbo, ki določa maksimalne cene za koruzo, fižol, grah in lečo letine 1916. Nadalje objavlja uradni list naredbo trgovinskega ministrstva, po kateri prihaja na mesto § 34. odst. 3. zakonskega člena XXXVII iz leta 1895. o patentih na iznajdbe naslednja odredba: »Objava se na željo stranke odgaja do t oka, ki se določi po vojni.« PODLISTEK Lepa Anka. Spisal Avgust Šenoa. »Ne perite si roke. velečastni,« je za-klical Milan, donesši na skrivnem steklenico vina in čašo, »perite jezik in grlo. Bog va Da, milostljiva! iz Pokupja.« »In spominjate se, mislim, nekoliko iz napoleonskih časov, da-si ste duhovnik.« Kakor da sem granatir stare garde. Kdo ne bi se divil temu veščemu vofsko-vodli m državniku?!« »Vi ste, kolikor sem čula, »natanko proučili njegov životopis in njegova dela.« »Znam vse to na pamet.« ^Ste torej strateg in diplomat.« »Nekoliko, mislim.« i Ne verujem!« »Milostljiva.« »Dokažite!« »Jaz? Ali za božjo vodjo, saj ne živimo več v tistih časih, ko je dubiški opat pod oklop šel proti Turkom.« »Ne pošiljamo vas na Turke.« »Na koga pa?« »Na mojega moža,« Je izpregovorila gospa Lackovićeva >Na vašega gospoda soproga, mojega dobrega prijatelja,« je vprašal prebendar osupnjeno. »Saj }e to, kakor vidim, žen-sHici zarota ^ »Nekaj takega,« se je nasmehnila gospa Miličeva. »Saj to je strašno, milostljivi gospi. Ali ne vesti, da je gospod Bog Evi v raju ukazal, naj bo možu pokorna, da je mož ženi gospodar? A jaz naj bi bil pomočnik take zarote, ki nasprotuje naredbi svetega pisma?« »Krivo ste naju razumeli, velečastm,« mu ie Lackovićeva prestrlgla besedo. Razglas. Na podlagi razpisa c. in kr. vrhovnega vojnega poveljništva z dne 6. prosinca 1916 in razipisa c. in kr. 5. vojnega poveljništva z dne 6. svečana 1916, se sledeče javno razglasa: 1. Vse sirove kože goveje živine (telet, krav, volov, bMfov, bivolov) in konj, ki se zakoljejo v civilnih klavnicah v Trstu in o-kolici, postanejo odslej last vojaške u-prave na podlagi § 24 zakona o vojnih dajatvah z dne 26. grudna 1912, štev. zak. 236. 2. Vse pod točko I. označene kože morajo lastniki izročiti za to določenim vojaškim sprejemnim mestom in sicer: a) nabirališču c. in kr. prejemnega mesta (k. u. k. Fassungsstelie) v Trstu (Silos »Adriatica«) ali b) mestni klavnici pri Sv. Soboti. 3. Vsaka drugačna uporaba, poraba, prodaja ali oddaja pod točko 1. navedenih kož je strogo prepovedana; kdor namenoma kaj podobnega napravi, je kriv pre-greška v smislu § 4 točka l cesarske naredbe z dne 25 julija 1914. štev. drž. zak. 155., ki ga kaznuje sodišče s strogim zaoorom od enega meseca do treh let in razventega eventualno še z denarno globo do 20.000 kron ker je s tem kršil predpis 55 24 zakona o vojnih dajatvah. 4. Ta določila stopijo v veljavo z dnem razglasa Trst, 9. aprila 1916. Dr. Pabrizi 1. r. Donat* vesti. Odlikovanje. Nas državni poslanec, g. dr. O tokar Rybaf, , sedaj 4 , črnovofnik-nadporočnlk 4 je bil odlikovan z Najvišjim cesarskim pohvalnim priznanjem za svoje službovanje. Čestitamo gospodu poslancu! Iz okupiranih krajev. Iz Kreda pri Ko-baridu je pisala Marija Danjelič potom »Zuricherbureau fiir Aufsuchung Ver-misster« sledeče pismo: »Dragi! Sporočim Vam par vrstic. Pri ljubem zdravju smo vsi v naši družini, kakor ga želimo tudi Vam. Hrane imamo zadosti; nam ne manjka do sedaj nobene reči. Vas prosim, ako dobite to pismo, odpišite, kako vam gre? Ali ste zdravi? Ako veste kaj za Jaka, pišite mu, da smo zdravi tukaj doma in pošljite nam njegov naslov. Mi nismo dobili nobenega pisma od njega. Vaše sestre so zdrave. Pozdravljamo vsi skupaj.« — Oni Jaka, po katerem vprašuje, je njen soprog Jakob Danjelič iz Kreda št. 4, kateri je bil vpoklican majni-ka meseca laniskega leta. Da jej bo mogoče ustreči, so naprošeni bralci »Edinosti«, ako kdo ve za njegov naslov, da bi ga blagovolil sporočiti na naslov: Anton Urbančič» Noghera 593 p. Zavije pri Trstu. »Ne gre tu za uikako revolucijo proti svetemu pismu, marveč sve vas pozvali, da s svojo glasovito diplomacijo in strategijo storite dobro krščansko dela« »Gladke in slaidke besede, fine mreže,« je odgovoril prebendar z dvomljivim glasom.« »Živa resnica,« je nadaljevala Lackovićeva, »samo poslušajte me!« »Prosim.« »Moj dragi Lackovič, ali, kakor mu drugače pravijo, »zagorski Cincinatus,« je gopodarski norec in nor gospodar.« »Cul sem nekaj o tem.« »Po glavi se mu motijo razna ogromna podjetja.« »Tudi to sem cul. Vaš župnik mi je govoril o tem. Svila in kis, ne res?« »Tako je. V to norenje ga v prvi vrsti zavaja baron Otmar Lilienfeld.« »Tisti bivši palatinalski huzar?« »Da, tisti- Prilepil se ie mojemu možu kakor pijavica, ne vem, čemu. Zaprosil je celo roko moje Anke, a Lackovič hoče po sili, da deklica vzame barona.« »A Ančica ga noče?« je vprašal stari prebendar. »Noče ga,« je odgovorila Lackovićeva, »ker si je izbrala sinu gospe Miličeve, moje prijateljice.« Madjarski list »Szlavonai Magyar-Ujsaga« v Osjeku, ki ga je vlada ustavila, ker je žalil hrvatski narod, je začel zopet izhajati. Vlada je prepoved razveljavila, ker se je list obvezal, da prekliče vsa žaljenja. Banke in industrijalci za vojnooskrbne namene. Na poziv vlade se je nedavno med bankami in veleindustrijalci izvedla akcija, ki daja razveseljivo izpričevalo o vojnooskrbnh stremljenjih naših finančnih zavodov in industrijelnih združenj. V polnem razumevanju nalog in ciljev vojne oskrbe, ki ob svojem presenetljivem razširjenju ne more pogrešati dejanske so-pomoči vseh posedujočih, so darovale banke 2 milijona, industrijalci pa skoro 3 milijone kron, skupno torej 5 milijonov, svoto, ki je omogočila, da se je karitativnim napravam, ustanovljenim za časa vojne, ki so razvijale blagonosno delovanje, dovedlo financijelno ojačenje in se je tako zagotovil njih nadaljnji obstanek. Po enem letu. Leto dnij je minilo, odkar sem bil zadnjikrat na dopustu v svojem domovinskem kraju v Trstu. Koprnel sem, da bi zopet enkrat videl to lepo mesto in njegovo okolico in pa svoje dra^e. Zelja se mi je uresničila. Stopivši s kolodvora, sem opazoval življenje in gibanje v pristanišču in vi>rašaL sem se: ali je to tisto mesto, ki sem je zapustil pred letom dnij? Kje je nekdanje življenje in vrvenje ljudi, kočij, tovornih voz. Tiho in mirno je postalo po tržaških uiicah. Le tu pa tam ropota kak tovorni voz, ali drdra po tlaku lepa kočija. Zamišljeno sem stopal proti svojemu domu. Zatopljen v misli na nekdanje srečne dni. izbruhnil Je bojni vihar in v trumah so odhajali možje in mladeniči pod orožje v obrambo domovine. Ali tudi po hišah in rodbinah se je mnogo izpreme-nilo. Glavarjev in hraniteljev rodbin ni doma, a oni, ki so ostali, žive v skrbeh in v strahu za očete, sinove, brate, izvoljence. V tolažbo pa mi je bilo, da tudi v teh usodnih časih ni popolnoma prenehalo vsako delovanje med tržaškimi Slovenci. Udeležil sem se v nekem kon-sumnem društvu prireditve slovenske šolske mladine. Vzkipevalo mi je srce, ko sem poslušal sveže in mile glasove iz mladih grl. Tudi sedaj, ko sta jim oče in brat tam zunaj na bojišču, oznanjajo otro-čiči s slovensko pesmijo globoko rodoljub je tržaških Slovencev. Ali neizbrisen vtis je napravljala na me še neka druga muzika: gromenje topov s soške fronte odmeva po tržaškem ozemlju. Kmalu bo dvanajst mesecev, kar nas je zemljelačni sovražnik zahrbtno napadel, hoteč ugrabiti nam južnim Slovanom monarhije krasna mesta in pokrajine na obalih Adrije. Soča gleda neštevilne žrtve, ki jih zahteva ta vojna, ali sovražnik ne more priti do uspeha Vsi njegovi napori se razbijajo ob neporušnem in neomajnem jezu, ki ga tvorijo junaška prsa junaških branite-Ijev. Trdno stoji naša južnozapadna straža. In stala bo! Tako smo prisegli dne 23. majnika 1915. lolaži nas in povzdiga zavest, da v nedoigetn času napoči dan, ko poruši nesrečnega izdajalca naša in božja roka! S to tolažilno in blažilno zavestjo sem se vračal z dormsta — po letu dnij. I. M. Razne politične vesti. Nekoliko črtic o vojvodi Avarna. Mi- nole sobote je umrl v Rimu v starosti 73 let vojvoda Avarna, italijanski diplomat in bivši italijanski veleposlanik na Dunaju — do izbruha vojne z Italijo. Pokojnik ni bil le prototip italijanskega diplomata, ampak je imel na sebi in v sebi vsa glavna karakterna svojstva —Italijana, kar danes, po njegovi smrti, italijanski listi posebno slavijo. Hvalijo njegovo spretnost, njegovo bistrovidnost, njegovo tak-tnost, posebno pa njegovo veliko spret- nost, s katero je-znal prikrivati svoje vroče italijansko čustvovanje. Ali razumete tor' Nu, pokojni Avarna je užival na Dunaju največji ugled in prisrčne simpatije, ker je bil silno gladek, ljubeznjiv in se je kazal najgorečnejšega in najprepričane-jega pospeševatelia — dobrih odnošajev med Italijo in Avstrijo. Znal je torej u-stvarjati najsiiiipatičneji in najpriljublje-neji — videz. Sedaj ovajajo italijanski listi, da je ravno ^Avarna v svojih tajnih poročilih najbolj zavajal Italijo in jo vzpodbujal k napadu na Avstrijo. On je bil, ki ni le izročil napoved vojne, marveč jo zistematično in preračunjeno pripravljal morda najbolj s tem, da je s svojo jjubeznjivostjo prcmainljal tudi dunajske kroge. Bil je — z eno besedo: neiskren, zavraten. Imel je torej na sebi in v sebi vse glavne karakterne poteze svojega rodu. Ravno to mu štejejo italijanski listi v največji čast in slavo. — Vojno napo-ved je izročil Avarna baronu Burianu dne 23. maja lanskega leta. Nosila je — njegov podpis. Ze leta 1866 je prišel na Dunaj kot vojaški ataše. Leta 1S67 se je z italijansko legacijo udeležil kronanja cesarja in kralja Frana Josipa v Budimpešti. Leta 1904 je bil imenovan italijanskim veleposlanikom na Dunaju in je na tem mestu — z malim presledkom _ ostal do usodnega 23. maja lanskega leta. \sled dolgoletnega bivanja na Dunaju In po ze označenih svojstvih je imel v naši prestolnici mnogo poznanstva in prijateljstva, ki pa je menda sedaj temeljito revidiralo svojo sodbo o nJem. Bil je gladek, zelo gladejc — sovražnik. »Mar Milana, bivšega bogoslovca?« »Tako je,« je odgovorila Miličeva.« »To je torej tista kljuka, na katero je ta hinavski grešnik obesil svojo reveren-do? To so čudne historije, jako čudne historije, milostljivi gospi.« »Milan ne ve nič o nameri baronovi, a moj Lackovič ne ve nič o željah Milanovih.« »To je dobro!« si je mislil prebendar. »Pomagajte nam vi! Rešite srečo najinih otrok,« ga je zaprosila Miličeva »Ali kako?« je vprašal prebendar. »S svojo napoleonsko strategijo ven- da>>Hm!« se je začel prebendar praskati po nosu, napoleonska strategija, to je vse izve za to, osmodi mi ušesa in nos — in semeniška juha za vedno.« »Za kanonika vam jamčim jaz«, ga je hrabrila Miličeva. ^Bene,« je udaril prebendar z dlanjo po kolenu, »bene! Fiat! Udajam se vajni volji, milostljivi gospi, ali pravim vama: subordinacija, stroga subordinacija! Meni je, med nami govoreč, ljubo, da se mi je kosa enkrat namerila na tega baron-čiča. Imam ga že davno na piki. Na nekem kanoniSkem obedu sva se bila ne- Vesli iz Gorice. Kako je v Kobaridu. Kobaridski dekan g. J. Peternel, o katerem se je raznesla svoj čas vest, da so ga Italijani aretirali zaradi vohunstva v korist Avstriji in ga potem ustrelili, je pisal nekemu svojemu duhovniškemu tovarišu naslednje pismo: »Kobarid, 29. febr. 1916. — Nekdo je pisal v laškem časopisju, da sem izdal dne 26. maja s pomočjo telefona za glavnini oltarjem v Kobaridu Avstrijcem laške postojanke. Ta dopis ni bil samo neresničen, ampak tudi nespameten; kajti iz Kobarida se kraj, kjer Je bila omenjenega dne laška armada, prav nič ne vidi in zato nisem mogel premikanja niti izdati, tudi če bi bil imel na razpolago 100 telefonov. Zato me je vojaško (laško) poveljstvo pustilo popolnoma pri miru, četudi je tukaj poveljeval zelo strog general. — Zgorajšnjo napačno vest sem vzel malomarno na znanje. Bolelo me je le. ko sem slišal, da so radi tega v Italiji nedolžne duhovnike zaničevali. — Toda naj gledajo obreko-valci. Moje gmotno stanje je »pasabeh. Dohodki so sicer manjši kot prej, in vse je dražje — toda živi se! Najžalostnejše med žalostnim ie moralno poglavje. Vojaštva polno, otroška vzgoja zanemarjena, očetov v veliko hišah ni doma, ženstvo vedno v nevarnosti. K sreči je ostalo tu še več dobrih družin, in mnogi vojaki so tudi še dobri. To je moja tolažba. Pred 14 dnevi sem pisal Prevzvišenemu v Zatičlno. Gg. Reja, Fon, Shejbal, Andryšek in Knavs so še na svojih mestih. G. Štolfa je v Candida-Kalin v Frigento, oba Prov. Avellino, Filipič v Diano Marina, Prov. Ligoria, Leben, Badia di Cava, Prov. Sa-lerno. Medveš v Ventotene, Prov. Napoli, Franke ml. v Firenci, Milanič in Gerbec v Fordongionus-Cagliari v Sardiniji, Božič Izajija v Ascoli. O njem se je govorilo, da je obolel na umu. Pisal mi je dvakrat, toda obakrat pri popolni zavesti. Bogo-siovec Berginc z Vrsna se nahaja v Kredu št. 10 (pri Kobaridu), kjer je bil po okupaciji interniran. Sedaj sem nekak dekan (Vicarius foraneus) za zasedene kraje od Plavi do Predela. Toda prestar sem in preslabega zdravja za to službo in želim, da bi me skoraj oprostili.« milo pograbila, jaz in ta blaženi palatinski huzar. Dela se, kakor da je sam Sokra-tes, a vsaka druga, tretja beseda mu je bila: Kaj vi Hrvatje? Kaj vi Hrvatje? Vi ste še Kitajci I Tega Kitajca mi plača palatinski huzar drago. Seveda Kitajci, mi smo Kitajci, to nam govori vsak noreo, in psuje in grdi našo zemljo, naš narod, ali vendar se usiljuje v hrvatsko gnezdo, pa se širi, pa se šopiri in greje kakor kukavica v tujem gnezdu in bi hotel še svojo mizerijo zakrpati z imetjem hrvatskih hčeri. Mi Kitajci! Ali ni Veliki Napoleon rekel, da bi z eno vojsko hrvatskih sokolov osvojil ves svet, a Veliki Napoleon je bil menda fineja glavica, nego ta palatinalski huzar! Nu, naj le počaka, potol-čem ga do tal.« »Živeli, velečastni! je vzkliknila gospa Miličeva. »Živel oživljeni Napoleon!« je pritrdila Lackovićeva. »Dobro, dobro!« se ie nasmejal prebendar, toda nadaljeval, dvignivši kazalec: »slepa subordinacija«. »Slepa subordinacija! c ste pritrdili gospe«. »Amen,« je zaključil prebendar, pose- gnivši globoko v škatljo za tobak. (Dalje priti.) 5fr»n H. »EDINOST« štev. 191. V Trstu, dne 10. aprila 1916. Francozi» Mane. Poročevalec »Berliner Ta^eblatta«, Emil Lud\vig, poroča svojemu listu iz Aten 30. marca: Francozje komandirajo v Solunu in okoli Soluna z vsak dan naraščajočo nevarnostjo. Zahtevali so zopet dovoljenje za nadaljno razširjenje svoje fronte na gričevju Lingo^and do Lachane, da bi tamkaj uredili improvizirano prvo bojno črto, o čemer se vrše sedaj pogajanja v Atenah. Danzadnevom zaplenjajo poštne vreče, ki so naslovljene v Sofijo, Berlin, Carigrad, a so v Kavali in v Solunu večkrat tudi že odprli poštne vreče grškega generalnega štaba, čitali in potem, kakor se jim je zljubilo, ali poslali dalje ali pa uničili. DoČim so nemško letalo, ki je pristalo na otoku Thasscs, najbrž vzeli s seboj, o čemur se ne ve nič gotovega, so sami istega dne popolnoma nemoteno pristali "z nekim svojim letalom pri Larisi, popolnoma v notranjosti dežele, daleč od ozemlja, ki jim je določeno. Po sicer brezpomembnem obmejnem spopadu je francoski glavni stan odposlal tri divizije na fronto pri Mazikovem. Toda tudi že Rusi se čutijo gospodarji v tem grškem kotu. Menihi samostana Panteleimon na gori Athos, na poluotoku Chalkidiki, so se po svojem poslancu pritožili v Atenah zaradi motenja s strani bližnjih grških čet. Na energični protest ruskega poslanika v Atenah, ki mu ni ugajalo tako svobodno kretanje grških čet na grškem ozemlju, je v resnici morala obljubiti vlada v Atenah, da zopet vzpostavi mir pobožnih ruskih menihov. Francoska pa je okrajšala vse to vprašanje tako, da je ponovno zahtevala iz- Sraznitev celega poluotoka Chalkidike in tcer v teku osmih dni. V tem pa se udo-mačuje običaj, da tuji generali na grških tleh oadajo svoje posetnice pri gospodarju teh tal, četudi nekoliko pozno. General Mahon, angleški poveljnik v Solunu, obišče te dni kralja, kot sta ga obiskala Kitchener in Sarrail. (Kakor se je javljalo, je bil že pri kralju. — Prip. ured.) Vesti o odpošiljanju francoskih čet na verdunsko fronto niso resnične, vsaj kolikor bi šlo za resne, odločilne ukrepe. Zasedaj gre samo za dva parnika, ki sta 19. in 21. dne meseca marca odplula v Marseille s 350 in 750 vojaki, ki so odšli na dopust. Je pa tudi tak ukrep v velikem slogu zasedaj neverjeten. Vkljub vsem poniževanjem tukajšnje vlade ostaja mišljenje nemškega in zveznih zastopnikov napram grški vladi docela prijateljsko, ker se je mogoče vsak dan 2 majhnimi dokazi prepričati o sicer onemoglem, toda prijateljskem mišljenju vlade, predvsem pa kralja. Ne moremo poudarjati dovoli, da je Grša le obžalovanja vredna žrtev nasilnih velevlasti, ki mora ubogati, ker je brez moči.__ zom Wiedom v Draču, a je sedaj popol-i noma prodan Lahom in obsovražen pri | Albancih. Odkar so Italijani tik ob grški meji u-j trdili črto od Dukatisa ob morju pa tjagor i do Tepelene, so Grki utrdili nasproti tej i črti Lagarsko pogorje. Obe cesti, ki so dvakrat popojnoma nadomestilo. To je pa, Vino, ki vsebuje škodljive glivice, pre-; <*.EŠKC - BUDJEVi^KA SESTAVI?A. seveda tudi le trditev. Komur se pa zdi izguba 20 odstotkov (30.000 mož na divizijo) previsoka, naj pomisli, da so tu všteie krvave in nekrvave izgube (po bolezni, sla botnosti, ujetništvu), da se isti posameznik šteje tolikokrat, kolikorkrat je izginil iz bojne iu Italijani začeli graditi meseca janu- vrste vsled bolezni, slabotnasti, ujetništva, iarja iz Vaione v Tepelene in Dnkatis, ste i pravkar dograjeni in ste prvovrstni gorski cesti za težke topove, toda morda ie j že prepozno. Nova cesta bo. za Italijani i pritiskajočim Avstrijcem rabila kmalu prav tako. kakor jim rabi sedaj cesta iz Drača v Fieri, kamor so porinili eno brigado, ko so Italijani v hitrici izpraznili Fieri. Samo s pomočjo te po sovražniku i pravkar zgrajene nove ceste so mogli Avstrijci tako hitro priti tjadol, v manje I kot desetih dneh. Vest, da so biii Italijani v Santi Qua-ranta. je napačna. Francoske torpedovke, ki so izvrševale tamkai merjenja, pol ure; onn od Krfa, so dale povod za to zmoto. Na- OKO1 °*DD J'KJUU I sprotno so se pa Italijani uredili v Ya-lonskem zalivu a la Solun, zgradili so iz-krcavalne mostove, morsko stran zaprli i z žičnimi mrežami in vsenaokrog močno točimo v močno žveplan sod. v knterem na CIJA (Bosakova uzoir.a češka gostilna v vsak hI vsebine zažgemo vsaj 1 trak az- Trstu) se nahaja u":cl rlc:!e Poste stav. bes;nega žvepla. Nekaj dni pozneje vino 14, vhod v ulici (Jior^j o Galatii, zraven filtriramo ali čistimo, da uds!ranimo iz nJega: glavne pošte. Sloven-sa postrežba in slo-po žvepleni sokislini uničene glivice. venski jedilni lisii. Po čiščenju vino zopet pretočimo ranj\nja in končno radi smrti. Poleg tega naj navedemo dva dokazana slučaja: V karpatski bitki je šla neka ruska četna divizija čez potok Ondavo po upogibajoči se deski. Divizija je štela 400 mož nares:o 17.000. Neki ob početku karpatske bitke ranjen podčastnik, ki je služil že dvanajsto leto in je vse moštvo svojega polka poznal osebno, se je po dvamesečnem bivanju v bolnišnici vrnil k svojemu polku in ni poznal nikogar več. Polk se je tekom dveh mesecev obnovil popolnoma. Če torej vel ajo naslednje številke: 570 četnih divizij po 15-000 mož in 200 odstot-j tem, da s pravi'nim ravnanjem spravi kov izgub, potem bi, k- r šteje toliko di izij žino beljakovin v vi:;u na najnižjo mt mož. teh 200 izgub znašalo 2 X 8,550.000, torej okoli 17 milijonov slučajev izgub v vseh vojujočih se armadah. To ogromno število se ne da porazdeliti .... , . e v „ , . _ .. > c_ na mrtve, ranjence, bolne in ujetnike, ker ni tozadevnih podatkov in se J da približno reči, koliko moz je v seznamih izgub nave- Italijani trdno odločeni, da drže Valono. Ta sklep pa je v • H. k; „ Hr^'l'n, denih po dvakrat" ali še večkrat upifamem. da bi se borili kje drugje koti v \ ,. , . . m.rr1a na italr-"^ 7,Cphna -tj*-! - vendar pa bi se le dalo morda triujejo ni, San Giovanni in Bariju pripravljeni za odhod močne mase čet. Posebno da so pripravljeni še nadalje vojaki iz KaJabri-je, ki govore arnavtski. Prigovor, da Italijanom manjka orožja za tako ekspedicijo, je napačen. Šele pred kratkim so dobavili zaveznikom 350.000 pušek, starejšega modela 88, ki so jih še kratko pred vojno hoteli prodati. Dopisnik pravi nato, da si Italija sedaj bolj kot kedaj želi dobrih odnošajev z Grško in da ji je obljubila najbrž bona fide, da italijansko vojaštvo ne prestopi grške meje. Nedostopnost severnoepir-skega gorovja in tamkajšnje divje prebivalstvo pa bi tudi preprečilo vsak poizkus prodiranja. Dežela postane dostopna le tedaj, ko Grška zgradi po njej železnice. Resnica je, da Grška potrebuje denarja in zdi se tudi, da se potrjuje vest. da se vrše pogajanja s francoskimi bankami za posojilo 150 milijonov, vendar pa je popolnoma neutemeljena vest, da bi bili s tem posojilom v zvezi kaki politični pogoji, prestopitev na stran entente ali izpre-memba kabineta. Ententa ve, da je kralj kar najodločneje za nevtralnost. i italijanski fronti. Zasebnapočila za-; domnevno ^ Beko c število, Ce namreč iuje,o z vso gotovostjo, da so v Me*- odračunamo od gornj€ga števila eno četrtino, torej 4-3 milijona na one slučaje, ki se tičejo iste osebe, nam ostane še 12*9 milijona izgub. Skoraj ena tretjina tega živi pač v ujetniških taborih, drugi, manjši del pa v raznih zdraviliščih, tako da bi mogli računati polovico teh 1Ž*9 milijona na krvave izgube. število mrtvih bi se dalo potem ceniti na 2-9 milijona, težko ranjenih (trajno nesposobnih) na 2*3 milijona, skupaj torej 5*2 milijona, in te je treba izločiti iz bodočega gospodarskega življenja Evrope kot proizvajalce. Poleg tega pa je še treba upoštevati zmanjšanje vrednosti udeležnikov vojne in izgubo onih ljudi, ki so bili z vojno v manj tesni zvezi. Trajna izguba za vseh 441 milijonov v vojno zapletenega prebivalstva bi znašala doslej potemtakem okoli 6*6 milijona, ali V/t odstotka. Iz vsega tega torej posnemamo, da število v sedanji svetovni vojni padlih še daleč ne znaša 1 odstotka prebivalstva vojujočih se držav; število mrtvih in v vojni ranjenih pa skupaj 1 do 2 odstotka. To majhno število preseneti marsikoga, ki se je prej ustrašil 200-odstotnih izgub pri posameznih armadnih krdelih, in tudi svari pred pretiranimi skrbmi za bodočnost in pred nesmiselnim besedičenjem. Italijani v Albaniji. Posebni poročevalec »Berliner Tage-blacta«, Emil Ludwig, poroča svojemu listu iz Aten: Dočim so se v severovzhodnem kotu Grške zakopali Francozi, da pričakujejo sovražnika, prodirajo Italijani v ogrožu-jočo bližino severozapadnega kota; toda Grki, ki so se že navadili začasnega za-sedenia Soluna, se tem bolj fcoie zasede-nja visokega Epira, ker gre tu za zavzeto deželo, ki bi se jim v vojni mogla vzeti lažie in sicer za vedno, če bi Italijani dospeli tjakaj. Celo ententi prijazni listi pišejo ostro proti Italiji. Dokler bi imeli Italijani zaseden Dodekanez, bi Grki smatrali to za ogroževanje neodvisnosti svoje dežele. Zato ie izjava ministrskega predsednika, podana 30. marca, vplivala zelo pomirjevalno. Na vprašanje epirske-ga poslanca je sporočil Skuludis uradno, da so italijanske čete pri Fayensu, kaka 2 kilometra od Chalasse, prekoračile novo grško meio in da se je pri protestu Italijanom tembolj moral dati 24urni rok za premislek, ker gre za sporne točko. Na drugi poziv so se Italijani umeknili z grškega ozemlja. Zelo spretno je ministrski predsednik ob tej priliki, kakor slučajno, naznanil zbornici in deželi zasedenje severnega Epira. Pred šestimi tedni, ko so se izkrcale italijanske čete v Valoni, je italijanski poslanik v Atenah izročil formalno obljubo svoje vlade, da italijanske čete ne prekoračijo nove meje. ki se je določila sporazumno z Italijo. To pomenja bistven uspeh tihe politike sedanje grške vlade. Ce se pa človek spominja slabih izkušenj, ki so jih imeli Grki z obljubami drugih vlasti tekom vojne, ni v tej obljubi mogoče videti poroštva, in da ima podobne dvome tudi grška vlada, se da sklepati iz previdne zaključne besede ministrskega predsednika. Rekel je namreč, da naj podano pojasnilo zadostuje poslancem vsaj za ta trenutek. Praktični interes centralnih vlasti na tem začasnem diplomatičnem vprašanju, je jasen; če proti Valoni poiinjeni Italijani v resnici ne prekoračijo meje. jih avstrijsko-bol-garska armada, ki jih ogroža sedaj, more vreči v morje. Ce bi pa Italijani vendarle prestopni mejo, bi jo prestopili tudi zasledujoči jih Avstrijci in bi morali računati s komplicirano gueriljsko vojno v e-pirskem gorovju. Posebne vesti mi omogočajo, da morem opisati položaj v Valoni in italijanske priprave, ki so v zvezi žnjimi. Danes stoji kakih 60.000 Italijanov v Valoni in pri Valoni, pri čemer je vštet oddelek, ki so ga pozimi porinili v Berat in se je u-meknil od tam pred Toskidi, albanskim plemenom, ki je sovražno Esad paši. Najvažnejši mož v Valoni je Zachos, gubernator, pustolovec, ki je Študiral v Nemčiji, bil nekdaj odvetnik nemške banke in bagdadske železnice v Carigradu, potem albanski finančni minister pod kne- Izgifie 9 stieM vojni. Torkova „Neue Freie Presse1- razpravlja • o izgubah v sedanji svetovni vojni in prav! med drugim : Pehotna četna divizija je najmanjše, za reševanje samosto-nih nalog sposobno, z vsemi vojnimi pomožnimi sredstvi opremljeno krdelo, najmanjša skupina, ki obsega vse vTSte orožja. Pehotna četna divizija ima (navadno) 4 pešpolke s strojnopušknimi oddelki, 3 škadrone konjice, planestrelne in strmostrelne topove (poljske topove in havbice ali možnarje), letalske, pijonirske, sa-perske, brzojavne, sanitetne oddelke ter delavnice, razne naprave in trene. Število bojnega moštva pehotne četne divizije je zelo izpremenljivo. Najmanjše je na Japonskem (12.000 mož), v Nemčiji in Italiji 13.000, v Avstro-Ogrski 15.000, na Ruskem in v Srbiji 17.000, v Belgiji 18.000 in na Bolgarskem 24.000 mož. Kako visoko je na Francoskem, se ne ve. Izpremenljiva, toda za presojo silnosti streljanja merodajna je oprema pehotne četne divizije • topništvom. Največja je bila ob začetku vojne pač na Francoskem, v Rusiji in Nemčiji; razlike pa so se najbrž izravnale odtlej in tako tudi večkrat razlike v bojnem stanju. Ne bomo se motili zelo, če računamo povprečno 15.000 mož na pehotno četno divizijo pri večini držav, za Bolgarsko, kjer šteje divizija tri brigade, pa polovico več. Koliko takih divizij se pa nahaja na bojiščih? Vse podatke, ki so se dognali v mirnem času o razporeditvi armad, so razveljavila dejstva in dandanes se more vse le še naslučevati Srbija, ki je v balkanskih vojnah Štela okoli 4*5 milijona prebivalcev, je baje postavila 12 divizij, torej 2*66 divizije na milijon prebivalstva, kar je izredno veliko. Samo Boigarska se približuje temu številu, če ga že ne prekaša. Za velesile bo pač veljalo, da so postavile na milijon prebivalstva 1*20 do 1 52 divizije, pri čemer je treba šteti šest konjiških četnih divizij za i eno pehotno četno divizijo. Ta postavek bo največji na Nemškem in Francoskem, najmanjši pa na Angleškem Povprečno bi torej prišlo 1 '30 divizije na en milijon prebivalstva. Število prebivalstva v vojujočih se državah (brez kolonij) znaša: v Belgiji 7*5, na Francoskem 396, na Angleškem 46*1, v Italji 36*3, v Črnigori 0*4, na Ruskem (z azijskimi posestvi vred) 1638, v Srbiji 4*5 milijona; Gospodarstvo. Kako ravnamo z vinom, ki so noče uflstlti ? Dostikrat se zgodi, da imamo opraviti z vinom, ki se nikakor noče trajno učistiti. Vzroki so lahko različni. Ce hočemo tedaj priti do pravega zaključka in z vinom tako ravnati, da to napako odpravimo, moramo poznati pravi vzrok motnosti. Tega, da se vino noče učistiti, so pogostoma krive glavice ali bakterije, ki se v vinu razvijajo, v njem plavajo in ga s tem delajo motnega. Ako na primer vino kot moSt ni zadostno pokipelo, tako da vsebuje še večje množine sladkorja in kipelnih glavic, potem bodo te porabile vsako priložnost, da začnejo zopet delovati in vino se bode zmotilo. To se zgodi zlasti po pretakanju in vselej tedaj, kakor hitro pride vino v bolj gorko klet, oziroma kakor hitro postane v kleti bolj gorko, zato ker gorkota najbolj pospešuje razvoj glivic. Če imamo tako vino, prenesimo ga v kaki večji steklenici v toplo zakurjeno sobo (_}_ 14° R) ter zamašimo steklenico s kosom vate, to je z zamaškom, ki smo ga smotali iz čiste vate. V nekaj dneh bomo videli, da žačne vino šumeti in ko šumenje preneha, se začne vino čistiti. Če vino potem pokusimo, se pokaže, da je zaradi ogljikove kisline, ki se je razvila pri kipenju, sicer bolj rezko, drugače pa dobrega in čistega okusa. Ta preizkušnja nam pove, kaj moramo z vinom storiti, da se učistL Treba je, da ga pretočimo In spravimo na bolj gorak kraj, kjer sladkor v njem lahko dokipi. Če ima pa vino premalo droi, mu lahko pri tem dodamo nekaj čistih drož. Nekaj drugega je, če vino pri preizkušnji v gorki sobi v steklenici razvije slab okus ali duh na pr. če scika ali zavre. To je znamenje, da v njem prevladujejo škodljive glivice, ki bi ga v toplejšem letnem času prav gotovo pokvarile tudi v sodu. Tako vino moramo čim pre} mogoče Škodljivih glivic ozdraviti in potem kmalu porabiti. Najboljše sredstvo za to je pasteriziranje, to je segrevanje vina v zaprtih ceveh na 60° do 705 C in zopetno johlajenje na prvotno toploto. Pri tej toploti vino zopet pretočimo in prezračimo, da izgubi preobilo žvepleno sd-kisHno, potem je najbolje, da ga pomešamo z drugim, bolj rezkim vinom in ga kmalu nato spravimo v konzum. Sode, v katerih! je tako vino ležalo, je potem vselej treba j dobro zakuhati z močnim sodovim lugom (3 4 kg sode na 100 1 vrele vode). Končno imamo še en poglaviten vzrok vsled katerega vino najčešče postaja motno in to so beljakovine. Vsako vino vsebuje beljakovine, m ado vino več kot staro. Chn več ima vino beljakovin, tembolj nes'a'na bo njegova čistost, za;o strehi umni kletarstvo vedno za mno-mero. odstotkov To se zgodi zlasti z večkratnim in pravilnim pretakanjem. Po vsakem pretakanju se vino v sodu kolikor toliko zmoti. To pride odtod, ker se je pri preteksnjn vino navzelo zračnega kisika, kateri povzroči, da se en del belja kovin v njem strdi (zakrkne). Te strjene (zakrknjene) beljakovine delajo vino bolj motno. A kmalu po pretakanju pridno strjene beljakovine (zahrknine) padati na dno soda in vino postane čisto in bolj stanovitno nego poprej. Večkratno (v prvem letu vsaj trikratno) pretakanje spravi na ta način množino beljakovin na najnižjo mero tn vino postane na zraku stanovitno. Tako vino se p 3 pratakanju več ne skali in je torej zrelo. Večkrat pa se pripeti, da se zakrknjene beljakovine po pretakanju nočejo dovolj hitro vsesti na dno soda. V takem slučaju najhitreje pomaga čiščenje ali filtriranje vina. Dobijo se pa tudi vina, ki se ne s pretakanjem, ne s čiščenjem, ne s filtriranjem ne dado učistiti. Če niso krive glivice, o čemer se prepričamo aH z mikroskopom, ali pa z zgoraj navedeno praktično preizkušnjo, potem so krive beljakovine, ki se po vsaki teh manipulacij izločijo v podobi jako finih in lahkih zakrknin, kojih teža je premajhna, da bi padle na dno. Beljakovine se iz takega vina izločajo tako počasi, da traja !ahko tudi leta, predno se vino trajno učisti, ali se pa sploh nikoli ne učisti. Pri tem okus vina ni spremenjen, le motnost dela vino manj okusno in manj vredno. Vprašanje je tedaj, kako se dajo odstraniti beljakovine iz takih vin, ne da bi trpela kvaliteta vina. Najenostavnejše in najhitrejše učinkuje tudi v tem slučaju pasierizanje, če Imamo potreben aparat za to na razpolago. Za prav fina vina pa pasteriziranje ni, zato ker gre pri visoki toploti, na katero je treba vino spraviti, kolikortolifco tudi cvetica (buke) vina v izgubo. Zato se na Nemškem, kjer pridelujejo posebno fina vina (ob rekah Renu in Mozli) poslužujejo načina, ki ga je prvič priporočal ravnatelj višje vinarske šole v Geisenheimu ob Renu, prof. dr. Wort;nann. Ta manipulacija se namreč opira na piak-tično izkušnjo, da se izločajo beljakovine iz vina rajše pri mzki toploti in zlasti tedaj, če se vino stresa. To se je opazilo zlasti pri vinih, ki se na pr. v hladnem letnem času pošiljajo po železnicah. Taka vina pridejo navadno hudo motna na določeno mesto a tam se kmalu sama od sebe lepo učistijo. Na Nemškem ravnajo tedaj z vini, ki trdovratno postajajo vedno zopet motna na sledeči način. Iz toplih globokih kleti jih pretočijo najprvo s pomcejo sesalk (pump) v zimskem času višje, to je pritlično ležeče prostore (skladišča). Sodi se dobro zamašijo in se po zimi vsak dan po pol ure na dan kotajo v mrazu po dvorišču, nakar se zopet zavalijo v skladišče. To se dela kakili 8 dni, potem se vino! prepumpa zopet v klet, kjer se pusti kakih 14 dni ležati. V tem času se je vino vsled zgoraj opisane manipulacije hudo zmotilo, ker so zakrknile skoraj vse v njem nahaja-j g joče se beljakovine. jg 3ES HALI OGLI ■ H EB □□ □□ rr se računajo po 4 stot. besedo. Ddastao tiskane besede se računajo enkrat ve3. — Najman' a : pristojbine* zau^a 40 stotin k. : CD □□ Iščem uče: ea. T.Ii/.ar, nI Belvedero 10. 19» nad. vr. št. 3. soba s pros'im uhodom se cdđa takoj v ul Commerci.ile št. 14. I. 317 hoče prodat volno po pošteni ce1-!, naj se obrne k trgovcu, kateri kupuje in plaća s^aro Heio volno ^o i.ajvišjih cenah. Trst, ul. Giorgio Vašari št. 18. 1>5 ftfcjojif«» ra ne vrste od K 2'50 do K « "»0 kg; sveži UPTATEIi hir v sodčkih od 5 kg K 3-40 za k, ; Č k BUL A I. vrs - v.a 1C0 kg K t>5; BIŠKOTI v š kalij ah od 30—70. 140 kesov. Sprejmem tudi natočila za izročitev od 15 aprila naprej. — SAMUEL D1CK3TEIN, ulica Vienna št. 17. S41 ume Mio naravno ima na prodaj Goriško vinarsko rtru'tvo sedaj v Prvačini, po zmernih cen;. . 13S (1 soba, mala dvorana, kuhiu.a, prt štor pod stopnjicami) z vrtom so odda takoj pri Sv. M. M. Zg. št. 796 iMo .tebollo). — Cena (saldo) 10000 K. Ponudbe na Ins. odd Edinosti pod „Gloriau. 170 tja deoala samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve j. .dpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, ko- fimi »vinčniki, zaponke, prstani rdečega križci, rema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, .^podnie hlače, <"- mla, ustnike, rame glavnike, zaponke „Patent K u pfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. štev. 19. 62 I Trgovci — Pozor ! 10.000 kg se še dobi od 10 kg naprej po K 2-20 kg. K. Bra&.gt v LJu&ljc*5)!( Celovška casta Zlatarnica CL Pin@ Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. ZDRAVNIK fM Br. Kurol Pemlilt ordinira oe£ 11-t pop. Trst, ulica Gitilia it. 7G E (zraven Dreherjeve pivovarne). Url Trst* Pissg® S, Gio^iinf 1 ■EP ^ tfvc kshinjcedfa in ki«tireeah potreb« Sum od leda in plotcain, škafov vreot, tefcrov in kad, Fodčekov, lopal rešet, sit io bssbavretaiSi ko&er, in metel ter ra-opo fpT^J. Priporoma svojo trzovmo s kahiajsko pr-sudo vedke vrate bodi od porcelana, zemlje emaila, kotiturja ali cinka, nadalje pas&inaritoije, klerl-e itd. Za gostilničarja pipe, krcglje, ses-.lj^ in ~te- loao poaedo za vino. ——IMI1III I na Bolgarskem 5, v Nemčiji 66 3, v Av- M vse Škodljive glivice zamore. Žal da |e •tro-Ogrski 51*4 in v Turčiji 20-1 milijona. Ententne države štejejo torej okroglo 300 milijonov, osrednje države pa 143 milijonov prebivalstva. Japonska z 52-2 milijona in Portugalska s 5*4 milijona prebivalcev ne štejeta tu. Vsega skupaj je torej zapletenih v vojno kakih 500 milijonov ljudi, če se Štejejo tudi kolonije, pa 1008 milijonov, od katerih pa je le 441 milijonov pravzaprav soudeleženih v vo ni. Prej smo rekH, da prihaja povprečno 130 divizije na en milijon prebivalstva. Potemtakem bi stalo sedaj na fronti kakfh $70 divizij, ali okoH 8,550.100 mož, če Štejemo na divizije 15.000 mož. Nadalje smemo reči, da se je bojno stanje treba za to posebnega aparata, ki je pri nas malokje na razpolago, dasi bi ga bilo ravno pri nas zelo treba, ker se vsled nepravilnega ravnanja z vinom, vsled nesnažne ali skvarjene posode ali pa sploh vsled nevednosti aH nemarnosti producentov al Na to se vino čisti ali filtrira ter postane potem trajno čisto, ne da bi najmanje izgu- g bilo na finem duhu ali okusu. Skalickyt vinogradniški nadzornik, v „Gostilničarju" ^ ZbIošh dalmafinskESu' uinn lastnega pridelka iz Jesenic pri Ornišu Filip Ivaniševic ulicu Carinila it 18. Telefon 14-05 Prodaj na drobno in na debelo. Gostiina-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. Darovi — Za Šentjakobsko podružnico CMD darovali oziroma preplačali so vstopnino pri prireditvi v nedeljo 2. 4. 1916 po K 4 Dr. Josip Abram, po K 3 Jakob Merhar, gospa Skok, po K 2 Josip Bizjak c. kr. redar, Maks Guiič, Anton Miklavec,po K 1.20 Josip Durnik, po K 1.40 Fran Počkaj, Solik, po K 1 Peter Može, Vales, Josip Šora, Dekark, Gregor Babič, Josip Bizjak I. in Josip Bizjak II, Vodopivec, po K 0.60 N. N., N. N^ po K 0.40 N. N^ N. N, N. N., po K 0.20 N. N., N. N^ N. N., N. N., po K C.10 N. N. Odbor se vsem darovateljem najprisrčneje zahvaljuje* Name&tnik baron Fries-Skene je ljudski kuhinji v Malem Lošinju, ki že mnogo mesecev prehranjuje veliko število ubož-nih, daroval znesek 200 K. Darovi, došli ces. komisarju. V poča- 2. 3. 4. prekupcev pri nas dobe bolj pogostorra stitev spomina Henrijete Rastelli: »Adri- , kjer Je kletar- atica«, špedicijska akcijska družba, K 100, vsake divizije zaradi izgub tekom vo}neiveplanje. pokvarjena vina kot drugod, stvo na višji stopinji. Po pasterisiranju je treba vino vselej čistiti ali filtrirati, ker postane motno vsled strjenih beljakovin. Da dobi bolj svež okus, ga lahko pometamo še z dragim, bolj rezkim vinom. Kjer nimamo pasterizačnega aparata, tam si moramo pomagali z drugimi sredstvi, ki gHvice un'čnjejo In to Je pred vsem Emerik Margoni K 50, Karel T. Arch K 30, vse v korist skladu za vdove in sirote padlfti vojakov; baron Rihard pl. Albori K 30 za okrepčevalnico v Stanjel-Kobdi-Hu. esarskis vetnik Alojz Schweiger na Dunaju K 100 v korist skladu za vdove in sirote padlih vojakov. Za isti sklad učiteljsko osobje mestne ljudske šole v Starem mestu K 10'60, da počasti spomin 'očeta tov ariši ce Pije Zarnnarchi. BfteuniR „Edinost" u Trstu ie izdal m založil naslednje knjige 1. »VOHUN«. Spisal 1. F. Cooper. — Cena K 1.60. »TRI POVESTI GtfOFA I.EVA TOL- STEGA*. — Cena 60 vin. »KAZAKI«. Spisal L. N. Toistoj. Poslo- venil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje- vič Turgienjev. Poslovenil dr. Gustav Gresorin. — Cena i K. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICF.VA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA«. Povest iz IS. stoieija. Napisal L E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.00. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil Ji. V. Cena K 3. 6. 7.