Posamezni Izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 šilingov.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt	Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Kagenfurt 2
P. b.

■7w“.S%55
i m * ■
SLOVERSKI
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagcnfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Rlagenfurt 2, Postfach 124.
Celovec, petek, 21. oktober 1960
Avstrijska zahteva v Združenih narodih:
»Pravičnost za JužnoTirolsko!”
je naletela na slab odmev posebno pri zahodnih državah
Govorniški dvoboj Krcisky-Segni bi Ichko imenovali začetek dela v posebnem političnem pododboru Generalne skupščine OZN, ki je v torek kot prvo točko dnevnega reda začel obravnavati vprašanje avstrijske pritožbe proti Italiji glede položaja nemško govoreče manjšine na Južnem Tirolskem. Oba ministra sta v daljših govorih precej temperamentno zastopala stališči svojih vlad in ni manjkalo več ali manj ostrih opomb, za katere sta po argumente segla tudi daleč v zgodovino.
Avstrijski zunanji minister dr. Kreisky je najprej podal pregled zgodovine Južn, Tirolske cd 13. stoletja dalje, nato pa je govoril o trenutnem položaju tamkajšnjega nemško govorečega prebivalstva, o odrekanju posebne avtonomije za Južna Tirolsko in o načrtnem poitalijančevanju nekdaj popolnoma nemške pokrajine. Govoreč o c vttriisko-ilali jonskih pogajanjih glede Južne Tirolske je minister Kreisky poudaril, da so doživela neuspeh zato, ker Italija ni hotela upoštevati osnovne avstrijske zahteve o avtonomiji.
Italijanski zunanji minister Segni pa je avstrijski predlog po avtonomiji zavrnil koi ^nesprejemljiv od začetka do konca". V njegovih izvajanjih je bilo govora tudi o „velenemškem duhu" ter o grozodejstvih, ki so jih nemški vojaki med drugo svetovno vojno zagrešili v Italiji. Konkretno proti Avstriji pa so bile naslovljene besede o nedemokratičnem režimu v nekdanji habsburški monarhiji.
V razpravi o južnotirolskem vprašanju so doslej govoriil le nekateri delegati, tako v sredo predstavnica ameriške delegacije ter argentinski zunanji minister. Oba sta zavrnila avstrijsko zahtevo ter izrazila mnenje, da gre pri južnotirolskem vprašanju za izključno pravni problem, katerega pa ne more reševati Generalna skupščina OZN, marveč ga je treba predložiti Mednarodnemu sodišču v Haagu.
Posebno stališče Amerike je močno vplivalo na ostale delegacije in prevladuje v političnih krogih prepričanje, da se bo večina držav izrekla proti avstrijski zahtevi. Dejansko je minister Kreisky že pred začetkom razprave izrazil mnenje, da bodo Avstrijo po vsej verjetnosti podprle le afriško-azijske dežele, medlem ko bodo zahodne države pod vodstvom Amerike glasovale proti, dočim pričakujejo od vzhodnih držav, dc se bodo vzdržale glasovanja.
Adenauer ščiti obremenjene naciste
Letnik XV.
JVevarna pot
»Pri spominskih proslavah plebiscita n.i Koroškem sem na primer opazoval, da so le še posamič nosili odlikovanja iz druge sve ■ lovne vojne in sicer samoumevno brez kljukastega križa.*
Tako je izjavil notranji minister Afritscb na nedavnem predavanju pred dunajskimi socialističnimi juristi, ko je zavzel stališče do vprašanja nacističnih odlikovanj in izrecno poudaril, da se je tozadevni zakon dobro obnesel.
Ne vemo, kaj je delal minister Afritscb med povorko v Celovcu, ko so mimo častne tribune, na kateri je sedel v krogu najvišjih predstavnikov Avstrije, strumno korakali »stari bojevniki*, bogato dekorirani z najrazličnejšimi nacističnimi odlikovanji iz druge svetovne vojne, na katerih je bilo v številnih primerih čisto točno razpoznati tudi — kljukasti križ. Prav tako tudi ne vemo, zakaj ni videl — ali morda ni hotel videti? — tistih »junakov*, ki so po mimohodu zasedli rezervirane sedeže na častni tribuni, prav tako z odlikovanji in prav tako s kljukastimi križi!
Če se gospod minister ne more zanesti na svoje lastne oči, potem bi mu svetovali da bi se pred izjavami, ki bijejo resnici v obraz, pozanimal pri tistem policijskem oficirju, ki je bil med povorko izrecno opozorjen vsaj na tri nosilce odlikovanj s kljukastimi križi in je na opozorilo odgovoril: »Tu bi bilo pravzaprav treba ukrepati!*, vendar kljub temu ni »ukrepal*, marveč se je odstranil z brezpomembnimi besedami, ki. bi verjetno naj veljale kot opravičilo, ker ni ravnal v smisla zakona.
Zakaj pišemo ponovno o teh podrobnostih5 Ne zato, da bi napadali ministra in ga dolžili, da je govoril neresnico. To je pač več ali manj njegova stvar, kakor je stvar vseh drugih, če mu verjamejo ali ne. Z vso odločnostjo pa ponavljamo in bomo ponavljali, da tiči v takih izjavah uradne osebe velika, zelo velika nevarnost za nadaljnji obstoj svobodne in demokratične Avstrije. Že enkrat je podcenjevanje nacističnih izzivanj pahnilo Avstrijo in za njo vso Evropo v strašno gorje in morje krvi. Nočemo, da bi se kaj takega še enkrat ponovilo, zato menimo, da je stvari treba imenovati pri pravem imenu, kajti izbegavanje pred dejstvi ni le nevarno, marveč je tudi neodgovorno. Če so bile plebiscitne proslave na Koroškem zlorabljene zc. velenemško in nacistično manifestacijo, potem je to treba tudi priznati, ne pa govoriti o »veličastnem prazniku domovinske zvestobe*, sicer pade soodgovornost za morebitne posledice tako na tiste, ki so take izgrede dopustili, kakor tudi na one, ki jih skušajo zdaj ogrniti s patriotičnim plaščem.
Nevarnost takega potvarjanja ali zamolčanja resnice pa je tudi v tem, da daje nacističnim elementom potuho in jih s tem vzpodbuja k nadaljnjim dejanjem, kar gotovo ni v korist, marveč le v škodo ugledu Avstrije v svetu. Temu ugledu na znotraj in na zunaj prav gotovo tudi ne koristijo družni nastopi visokih državnih in deželnih predstavnikov z bivšimi funkcionarji nacizma, da omenimo le nekaj primerov: v Vovbrah minister Graf z bivšim SA-Standartenfuhrerjem Steinacher jem, v Krivi Vrbi prav tako Steinacher z namestnikom deželnega glavarja Krassni-gom, v Šmohorju pa podpredsednik dežel nega zbora in župan Tillian z bivšim SS-Sturmbannfuhrerjem __ Fritzem, istim Fritzem, Za katerega je svoječasni zvezni prezident dr. Renner obljubil, da bo zaradi sodelovanja pri izseljevanju koroških Slovencev kot vojni zločinec postavljen pred ljudsko sodišče. Potem se pač ne smemo čuditi, da Steinacher na taki prireditvi lahko poziva na budnost, da manjšine pri nas ne bi zlorabljali tujci; to tisti Steinacher, ki je kot »Bundesleiter VDA* (torej najvišji vodja nemške pete ko Ione) manjšine v drugih državah zlorabljal za velenemštvo in nacistični rajh.
Ne nazadnje pa škoduje tak razvoj Avstriji tudi v njenih prizadevanjih za pravice Južnih Tirolcev. Zadnjih protiavstrijskih demonstracij v Italiji gotovo ne odobravamo, toda mnenja smo, da ne gre na eni strani govoriti o neofašističnem izzivanju, na domačih tleh pa dopuščati, da nacionalistični krogi v izrazito velenemškem in nacističnem duhu slavijo zmago močnejšega nad slabejšim.
Pred takimi dejstvi sramežljivo zapirati oči pa pomeni hoditi po nevarni poti. pred katero ni moč dovolj resno svariti!
Po neslavnem odhodu Adenauerjevegc ministra Oberldnderja je na visokih in najvišjih položajih Zahodne Nemčije ostalo še dovolj obremenjenih nacistov, ki bi zaradi storjenih vojnih zločinov spadali pred sodišče, v resnici pa uživajo zaščito celo s strani kanclerja Adenauerja.
Tako je Adenauer pred nedavnim izjavil: „Pod nobenim pogojem ne bom dovolil, da bi se širile govorice, ki bi lahko škodile časti g. Globkeja." Kdo je ta Globke, za katerega čast je Adenauer tako zaskrbljen? Trenutno je šef kanclerjevega kabineta, in njegova preteklost?
V Berlinu so bili novinarjem predloženi dokumenti, ki obtožujejo dr. Globkeja, da je v nacistični dobi iztrebljal Žide. Bil je eden izmed pobudnikov rasizma, njegov teoretik ter avtor raznih antisemitskih zakonov, ki so bili osnova za rasistična preganjanje v Evropi ter izhodiščna točka za ustanavljanje koncentracijskih taborišč in taborišč smrti. V komentarju proslulih niirnberških zakonov je dr. Globke zapisal: „Židovstvo je tuje telo v organizmih vseh narodov Evrope, zato zahteva židovski problem za vedno rešitev v političnem, gospodarskem in sociološkem smislu." Praktična izvedba te teorije je zahtevala življenja več milijonov Židov.
Samo na Poljskem so nacisti na osnovi teh zakonov umorili 2,900.000 Židov; iz Grčije so poslali na prisilno delo 60.000 Zidov, od katerih jih je v plinskih celicah Auschvvitza našlo smrt 46.000; v Romuniji je bilo ubitih 110.000 Zidov iz Bukovine in Besarabije; strošni so podatki o pobijanju Židov tudi v vseh drugih državah, kjer so nacistični zločinci izvajali nurnberške zakone.
In vloga dr. Globkeja? Iz dokumentov •** razvidno, da je neposredno sodeloval ali bil celo pobudnik pri izdelavi več kot 20 najvažnejših zakonov in predpisov, ki so se v tretjem rajhu nanašali na rasna vprašanja. Iz pisma nacističnega notranjega ministra iz leta 1940 se vidi, do je Globke odgovoren za preseljevanje poljskih Zidov. Leta 1942 je dal Globke vojnemu zločincu
Medenu dovoljenje za preseljevanje grških Zidov. Istega leta je poslal Hitler Globkejj v Romunijo, .da bi uredil židovsko vprašanje", kjer je „za dobro opravljeno delo" prejel najvišje odlikovanje Antonesca. Leta 1944 pa je postal Globke desna roka krvnika Himmlerja.
Kljub temu pa uživa dr. Globke zaupanje in zaščito kanclerja Adenauerja!
Parlament je pričel z delom
V sredo se je parlament sestal k prvi seji jesenskega zasedanja ter je dodelil razne zakonske osnutke posameznim pododborom. Tako je ustavni odbor parlamenta sestavil poseben 11-članski pododbor, ki bo obravnaval osnutek zakona o uradnem jeziku v upravi za Koroško. (Kakor poročamo na drugem mestu, sta k temu osnutku podali izčrpno stališče tudi obe osrednji organizaciji koroških Slovencev.)
Prihodnja seja parlamenta bo v sredo, dne 26. oktobra, na kateri bo finančni minister dr. Heilingsefzer govoril o proračunu za leto 1961.
Manifestacija za sklenitev miru v Alžiru
Med francoskim ljudstvom vedno bolj narašča odpor proti vojni v Alžiru in se množijo zahteve po sklenitvi miru. Tako so le dni številne množične organizacije naslovile na francosko ljudstvo poziv, naj se 27. okfobra udeleži manifestacij za sklenitev miru v Alžiru. Med temi organizacijami so Nacionalna unija francoskih študentov, Federacija prosvetnih delavcev, Generalna konfederacija dela in Konfederacijo krščanskih delavcev. Poleg teh se za mir v Alžiru zavzemajo tudi še druge velike organizacije, vendar se zaradi štorih nasprotij niso pridružile skupnemu pozivu.
Doslej še ni znono, ali bodo oblasti dovolile to manifestacijo, vendar je pričakovati, da bodo desničarske organizocije priredile protidemonstracije.
Štev. 43 (962)
Stališče koroških Slovencev
k osnutku zakona o uradnem jeziku v upravi
Na osnovi sklepa ministrskega sveta z dne 16. 9. 1960 in dopisa koroškega deželnega glavarja z dne 3.10. 1960 sta prejeli obe slovenski osrednji organizaciji — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — kot predstavnici koroških Slovencev osnutek zakona o uradnem jeziku v upravi v vpogled, da k osnutku zavzameta svoje stališče. Skupno stališče obeli organizacij z dne 11. oktobra je bilo dne 14. oktobra predano deželnemu glavarju s prošnjo, da ga posreduje zvezni vladi.
Slovenski osrednji organizaciji / uvodu opozarjata, da osnutek nikakor ne odgovarja tozadevnim jasnim določilom člena 7 državne pogodbe, nato pa konkretna povesta svoje mnenje k posameznim paragrafom predvidenega zakona. Predvsem odklanjata tako imenovano ugotavljanje manjšine kot osnovo za krajevno veljavnost zakona in kot osnovo za manjšinsko zaščito na splošno.
Dan Združenih narodov ...
Pred 15. leti je bila ustanovljena Organizacija združenih narodov, ki si je v Ustanovni listini zastavila nalogo, da bo pomagala mednarodne spore reševati mirnim potom. Če pogledamo na njeno delo v zadnjih petnajstih letih, potem lahko ugotovimo, da ie ta svetovni forum v mnogih vprašanjih uspešno izpolnjeval svoje dolžnosti, da pa je hkrati v konkretnih primerih tudi odpovedal.
Ravno trenutno 15. zasedanje Generalne skupščine je najboljši dokaz, da Združeni narodi niso vedno kos nalogam, ki jih jim narekuje položaj v svetu. Obe veliki sili — Amerika in Sovjetska zveza — sta hladno voino vnesli tudi v ta mednarodni forum, v katerem se še vedno vse preveč uveljavlja vpliv velesil, ki skušajo male države izrabljati za orodje svoje sebične politike.
Vendar se Organizacija združenih narodov, ki šteje zdaj že okoli 100 članov, razvija v močno silo miroljubnih držav, katerim ni do blokovske politike, držav, ki se prizadevajo za zmanjšanje mednarodne napetosti in s tem za zagotovitev in utrditev miru v svetu.
Povsod tam, kjer bodo 24. oktobra obhajali Dan Združenih narodov v tem smislu, bo to res praznik mednarodne solidarnosti in spoštovanja, praznik mini in prijateljstva med narodi.
... in Dan avstrijske zastave
Prihodnjo sredo, 26. oktobra, bomo / Avstriji spet obhajali Dan zastave in se spo-miniali tistega zgodovinskega dneva pred petimi leti, ko je po desetletni zasedbi zadnji tuji vojak zapustil našo domovino. S tem ie postala Avstrija tudi praktično svobodna in neodvisna država.
Po vsej pravici bi ta dan obhajali kot največji praznik nove Avstrije, vendar je opažati. da tako praznovanje nekaterim ni po volji, kakor raje molče preidejo tudi spominski dan zmage nad nacifašizmom. Mnogo bolj pri srcu so jim nacionalistične manifestacije, kot se je pokazalo pri telošnjem 10. oktobru, ko so bili celo najvišji predstavniki Avstrije priče izrazito nacionalistično in nacistično pobarvane parade v Celovcu.
Koroški Slovenci, ki smo nacistično nasilje občutili na lastni koži, s takimi »proslavami* nočemo imeti nič skupnega, ker vemo, da je ta pot že enkrat pripeljala do »zmage v nemški noči« in do propada Avstrije. Zato pa toliko bolj zavestno praznujemo dan, ki pomeni rojstvo nove svobodne in demokratične Avstrije, za katere osvoboditev smo tudi mi doprinesli svoj delež!
Slovenski mladinski dan v Trstu:
Uspelo srečanje zamejske mladine
Stadion „Prvi maj' v Trstu je bil zadnjo nedeljo prizorišče velikega srečanja mladine iz slovenskega zamejstva. Te množične mladinske manifestacije so se poleg tržaških gostiteljev udeležila številčno močne zastopstva iz Slovenske Benečije in Goriške, z manjšo delegacijo je bila zastopana slovenska koroška mladina, navzoča pa je bila tudi mladina iz Nove Gorice ter h Kopra in okolice.
Namen tega srečanja mladine iz slovenskega zamejstva je bil, da se čim bolj utrdijo vezi in stiki predvsem med slovensko mladino iz posameznih predelov Italije, kajti italijanske oblasti stremijo za tem, da bi slovensko manjšino razdelile na več delov in jo tako slabile v njenem boju za enakopravnost in narodnostne pravice. V takih razmerah je tesna povezava tcliko bolj potrebna in je prva mladinska manifestacija v tem oziru doživela popoln uspeh. Zastopniki mladine iz vseh predelov so lahko navezali nove stike ter spoznali probleme, s katerimi se bori manjšina tu in tam.
Mladinsko srečanje je v prvem delu obsegalo razne športne prireditve in je športni program obsegal tekme v odbojki, streljanju z zračno puško, namiznem tenisu in nogometu. Zaključilo pa se je s pestrim kuiturnim sporedom, med katerim so predstavniki iz posameznih predelov slovenskega zamejstva pozdravili navzočo mladino in jo seznanili s cilji mladinskega gibanja.
V okviru mladinskega srečanja je bila odprta tudi razstava mladega tržaškega slikarja Klavdija Palčiča, ki je s svojimi slikami prijetno presenečil vse navzoče.
Za zastopnike slovenske koroške miadine je bilo bivanje v Trstu še posebno koristno. Ne samo, da so se seznanili z načinom borbe tamkajšnje slovenske manjšine, marveč so si poleg tega ogledali tudi razne kultumo-prosvetne ustanove, tako moderni Dijaški dom ter novi Kulturni dom, v katerem bodo imeli tržaški Slovenci pc dograditvi tudi svoje gledališče. Zanimiv je bil tudi obisk pri „Primorskem dnevniku" in njegovi tiskarni, poseben vtis pa je zapustil spomenik v Bazovici, kjer so pred tridesetimi leti pod streli fašističnih pušk padle prve štiri žrtve slovenskega ljudstva v Italiji.
Vprašanje rent še vedno sporna točka
v pogajanjih med obema vladnima strankama
iMnen/e drugih:
Nun miissen zvir uns eine zvichtige Tatsache vor Augen halten: Es zvaren slozvenische Stim-men, die fiir Osterreich den Ausscblag ge-geben baben. Denn das Abstimmungsgebiet der siidlichen Zone batte damals eine zu 70 Prozent slozvenische Bevblkerung. Wenn zvir die Inzabl der Slozvenen in den vier Bezirken des Abstimmungsgebietes nach der osterreichi-schen Volkszdhlung von 1910 mit den Abstim-mungszahlen von 1920 vergleichen, finden wir: Bezirk Rosegg: Slozvenen 82 Prozent, Stimmen fiir Osterreich 46 Prozent; Bezirk Ferlach: Slozvenen 59 Prozent, Stimmen fiir Osterreich 56 Prozent; Bezirk Bleiburg: Slozvenen 84 Prozent, Stimmen fiir Osterreich 49 Prozent; Bezirk V olkermarkt: Slozvenen 56 Prozent, Stimmen fiir Osterreich 77 Prozent. Siidkdrnten ist also durch die Slozvenen fiir Osterreich gerettet zvorden.
Wir konnen deszvegen die Kdrntner Abstim-mttng am besten feiern, zvenn zvir das Gc-meinsame in den V ordergrund stellen, das alle Kdrntner verbindet, ob sie jetzt Oster-reicher deutscher oder slozvenischer Mutter-sprache sind. Das ist leider nicht immer ge-schehen. Man hat zviederholt bei Feiern in der Zzvischenzeit die Kdrntner Slozvenen un-sanft in den Hintergrund geschoben und so , getan, als ob die Erhaltung Kdrntens ein Werk deutschnationaler Krdfte gezvesen zvare. Nichts davon ist zvahr. Die lautesten deutsch-nationalen Schreier haben am zvenigsten fiir die Erhaltung Kdrntens getan, zveil sie immer nur versucht haben, zu trennen und Hass zu s den.
.Arbeifer-Zeitung”, 8. 10. 1960 Dunaj
Proslava, ki razdvaja
... Koroška proslavlja, Slovesne izdaje časopisov so prenatrpane z reminiscencami, ki govore o jugoslovanski grabežljivosti, nasilju, o slovenskem šovinzmu. Puške iz »obrambnih bojev*, razstavljene po izložbah, plebiscitni propagandni otok in vsepovsod tisto strastno obujanje spominov, kako da je bilo takrat, a tudi kakor so prvič po zadnji vojni razbili zborovanje OF in kako bi takšne lekcije morda bile primerne ob kakšni drugi priložnosti! — Vse to daje okvir. Vzdušje slavja, ki že samo zaradi tega ne more biti v prid pomir-jenju v deželi, ampak drami spomine na nekdanje spore in s tem znova razpihuje narodnostno mržnjo.
V tem okviru slavi Koroška in v ta okvir sodijo kot nalašč razna »domovinska združe nja*, fanatiki, »domovinska zavest«, ki dajejo vsebino in temo proslavljanju tako močan ton, da se ob njem izgubijo v veter, preslišijo trezne, strpne in pomirjenju namenjene besede državnega poglavarja na današnji slavnostni seji ali nekaterih redkih politikov, hi bi tem odvečnim proslavam vsaj do neke mere želeli dati drugačen značaj... Koroška proslavlja, toda ne slavi zbližanja med obema narodoma, k: tu živita. Videz koroških mest je sicer svečan in provincializem ima svoj spektakel, toda vzdušje ni zbližujoče, je moreče, vse to, kar se tu te dni dogaja, oba naroda samo še bolj razdvaja.
..Delo", 10. 10. 1960, Ljubljana
Verschweigen hilft nichts
Aber die Ritterkreuztrdger, die Kamerad-schaftsbiindler, Landsmannschafter, die »frei-heitlichen* Farbstundenten (und »Alten Her-ren*), die »Hed*-Schreier und ezvig gestrigen Marschierer, die der grossen Landesfeier mil betrachtlichen Erfolg ihr Geprdge zu geben suchten — wer sind denn das anderes als die Vertreter dieser gegen Osterreich gerichteten grossdeutschen Hysterie?
Die Kdrntner SP-Fuhrer mogen sich viel-leicht vor dieser Veranstaltung der Illusion hingegeben haben, sie konnten durch ein mas-sives »Einsteigen* in diesen ganzen 10,-Okto-ber-Rummel der OVP und FPO etzvas »Wind aus den Segeln* nehmen. Sie bezvilligten ir. der Landesregierung das Geld, sie schropften die Gemeinden, sie sicherten sich auch .in dei Pcrson eines Mannes, der in der Hitlerzeit in der NS-Uniform in der LB A Krainburg den grossen Ton angegeben hatte!) einen »Ein-fluss* auf die Gestaltung der ganzen Landesfeier.
Aber was kam herausf Das »Einsteigen* der SP bzw. der Landesregierung konnte zwar erreichen, dass annehmbare offiziclle Reden gehalten zvurden, dass zehntausende Mcnschen aus Klagenfurt und ganz Kdrnten an den Feiern teilnahmen — aber die alten Nazi, die unverbesserlichen P angermanisten die sich lieber die Zunge abbeissen, als das Wort »Osterreich* auch nur auszusprechen, sie zeigten ihre Hitlerorden und ihren alten Stech-schritt, sie schrien ihr »Heil!* iiber den Neuen Platz und sie fiihlten sich als die Sieger an diesem 10. Oktober .. .
.Volkswille-, 13. 1«. mo. Celovoc
Pogajanja o državnem proračunu za leto 1961 so prispela do kritične točke, ko je kancler Raab že zagrozil, da bo vlada morala odstopiti, če do jutri ne bi uspelo doseči sporazuma. V socialističnih krogih poudarjajo, da težave niso toliko pri pogajanjih o državnem proračunu, marveč iih je treba predvsem iskati v notranji krizi, ki že dalj časa vlada v OVP.
Josip Vidmar 65-letnik
Za 65-!etni življenjski jubilej je bi!
slovenski književnik, politični delavec in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar odlikovan z Redom junaka socialističnega dela. Hkrati mu je bila priznana letošnja nagrada za življenjsko delo, ki jo podeljujeta Zveza književnikov ter Združenje založniških podjetij in organizacij FLRJ; dodelitev nagrade za življenjsko delo nalaga jugoslovanskim založbam obveznost, da tiskajo zbrana dela nagrajenega pisatelja.
Josip Vidmar ne velja le za emi nentno osebnost v slovenski kulturi, marveč je v najhujših dneh slovenskega naroda zavzel tudi pomembno mesto v političnem življenju, ki go je vodilo od predsednika Izvršnega odbora Osvobodilne fronte mimo AVNOJa do vodilnega dela v vodstvu mlade Ljudske republike Slovenije.
. . . Das der Gezvdhrung des nationalen Selbstbestimmungsrechtes an Siidkdrnten die Gezvdhrung des individuellen sprachlichen Selbstbestimmungsrechtes an die Bezvohner Siidkdrntens hatte folgen miissen, Leider hat die in der ersten Republik vorherrschendc deutsch-volkische Denkzveise eine derartige grossziigige Auslegung des Abstimmungsergeb-nisses verhindert . . . Die Unentuiegten tun jetzt so, als ob die 20.000 bis 25.000 Slozve-nen in Siidkdrnten drauf und dran zvaren, die sieben Millionen Osterreicher zu slozveni-sieren. Diese Flysterie zvare Idcherlich, zvenn sie nicht als Motor einer zviederauflebenden grossdeutschen Aktivitdt dienen zviirde, die sich gegen Osterreich richtet. . . Die verblen-deten P angermanisten zvollen nicht sehen, dass Osterreich nichts mehr schaden kann, als die V erquickung der Siidtiroler — aber auch der Siidkdrntnerfrage mit grossdeutschen Ambi-tionen . ..
.Tagblatt', I. IS. 1»»0, Uns
Sind die Karntner so egoistisch?
. .. Nun gut, die Kdrntner sollen sich freuen und zvir Tiroler zviirden uns gerne mit ihnen freuen, Dass sie aber so instinktlos zvaren, in
Dejansko je bilo o odstopu Raaba govora že v zvezi z reformo v OVP-jevskem vodstvu in je biio slišati, da je prevzel vodstvo vlade le pod pogojem, da bo tekom leta odstopil. Zdaj pa izgleda, da je stvar že toliko dozorela in bi bilo treba, najti le še primeren .vzrok".
Ni izključeno, da skuša OVP ta .vzrok’ najti prav v zvezi s pogajanji o državnem proračunu, pri katerih je slej ko prej najbolj sporna točka vprašanje rent. SPO je že pred časom izdelala podroben načrt, po katerem naj bi se rente avtomatično ravnale po razvoju življenjskih stroškov, je pa pri tem naletela na velik odpor pri OVP. kjer nočejo slišati o dodatnih sredstvih iz državne blagajne ter spet vrstijo staro ploščo o .nevarnosti za stabilnost šilinga’. Vendar ta pesem danes ne potegne več, ker je zelo nespretno, na eni strani govoriti o uspešnem gospodarskem razvoju, na drugi strani pa zavračati vsak poskus, da bi bili na prekomernih dobičkih soudeleženi tudi neposredni proizvajalci — delavci. Poleg tega pa je javnost tudi že precej obveščena o tem, da se je toliko opevan. .Kamitzev šiling" skokoma razvijal samo na kontu državnih dolgov, ki dosegajo že lepe milijarde.
Zato delavstvo nima nobenega razumevanja za argumente OVP in odločno zahteva, da morajo biti blaginje gospodarske konjunkture deležni tudi delavci in nameščenci. Sicer bo s 1. novembrom prišlo do gotovih izboljšanj pri rentah, vendar segajo upravičene zahteve delavstva mnogo dalj in bo te zahteve prej ali slej nujno treba upoštevati tudi pri pogajanjih o državnem proračunu.
ihrem Festzug die’ in Kdrnten keineszvegs so brennende Minderheitenfrage undelikat anzu-schneiden, das ist nicht zu entschuldi^en.
V/er ein bissehen Gefiihl fiir das diploma-tische Spiel bat, zveiss doch zvohl, dass die letzten Entscheidungen des Ministerrates be-ziiglich der slozvenischen Amtssprache in ge-zvissen Gemeinden Kdrntens nicht zuletzt eine Schiitzenhilfe fiir die osterreichische UNO-Delegation und ihren Kampf fiir Siidtirol zvaren. Denn nur, zvenn Osterreich der Welt zeigt, dass es fiir seine Minderheiten alles Menschenmdgliche zu tun bereit ist, zvird es fiir die Fordarungen der Siidtiroler Verstbnd-nis finden. Kaum aber zvurden diese Entscheidungen — die noch gar keine sind — in Kdrnten bekannt, da fanden sich auch schon Su-perkarntner, die daran herummdckeln mussten und sie haben sogar im Festzug ihre Transparente mitgeschleppt und diese noch moglichst sichtbar bei der Kundgebung aufgepflanzt. Bei einem solehen Landesegoismus hort sich zvirklich jede Gemiitlichkeit auf . . .
Ein Tiroler
.Oie Neue Zeif, 14. 10. 1910, Celovec
London. — Britansko obrambno ministrstvo je potrdilo, da se je med manevri v Zahodni Nemčiji smrtno ponesrečilo 9 britanskih vojakov, 125 pa jih je bilo ranjenih. Izvedli so preiskave, da bi ugotovili vzroke nesreče.
Salisbury. — Južnorodezijski premier Velensky je napovedal nove zakone za okrepitev sedanje rasistične diktature. Po teh zakonih bodo Afričane za vsak vrže-r.i kamen kaznovali s 5 leti ječe, predvideno pa je tudi množično preseljevanje domačinov. Čete premiera Velenskega so zasedle vsa mestna naselja afriškega p ebivalstva v Južni Rodeziji in imajo v načrtu množično .čiščenje” med domačim prebivalstvom.
Rabat. — Afriško glasilo .Al Alam" piše, da bi bila lahko januarja v Maroku konferenca najvišjih predstavnikov afriških držav. Po pisanju lista sta se princ Mulaj Hasan in predsednik Gvineje Sekou Toure sporazumela, da bosta zaprosila etiopskega cesarja Haileja Se-lasija, naj pošlje vabila šefom držav, ki bi lahko sodelovali na tej konferenci.
Istanbul. — Turška vlada generala Gursela je izdelala nov program, po katerem bo Turčija na zunanjepolitičnem področju nadaljevala dosedanjo politike. Odbora nacionalne enotnosti, ki se zavzema za .mir v Turčiji in na svetu". Sicer bo ostala Turčija zvesta Atlantskemu in CENTO-paktu, vendar poudarja prijateljstvo z arabskim svetom in daje podporo borbi alžirskega ter drugih kolonialnih in odvisnih narodov. Na notranjepolitičnem področju napovedujejo vrsto pomembnih ukrepov, med drugim agrarno reformo ter reformo v šolstvu.
Rim. — Pred kratkim je zasedala evropska konferenca organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo FAO, na kateri so sodelovali delegati 21 držav ter opazovalci organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje in skupnega tržišča. Na konferenci so proučili vprašanja svetovne kampanje prot lakoti in pozvali vse članice, naj takoj ustanovijo nacionalne odbore in proučijo možnosti za finančno ali drugo pomoč tej kampanji.
Kairo. — Stalni sekretariat organizacije solidarnosti narodov Azije in Afrike je objavil izjavo o Laosu, v kateri poudarja, da napeti položaj v tej državi, ki ga umetno ustvarjajo imperialistični krogi, povzroča resno zaskrbljenost narodov vseh afriških in azijskih držav. V izjavi zahtevajo prenehanje vmešavanja v notranje zadeve te države, izvajanje sporazuma o Laosu in obnovo delovanja mednarodne komisije za nadzorovanje teh sporazumov.
Kopenhagcn. — Med 20. in 30. oktobrom bo kakor vsako leto podeljena Nobelova nagrada za literaturo. Med najbolj resnimi kandidati za to visoko od!;-kovanje je tudi znani srbski pisatelj Ivo Andrič, ki velja poleg Miroslava Krleže za največjega sodobnega jugoslovanskega pisatelja.
Pariz. — Po vesteh iz francoske prestolnice se desničarski ekstremisti skupno s francoskimi kolonialisti iz Alžira bavijo z načrti, da bi odstranili predsednika De Gaulla ter uvedli .Aktivistično' vlado. V tej zvezi je zanimivo, da so bile policijske straže za Ge Gaulla v zadnjem času okrepljene.
Havana. — Revolucijsko sodišče v Santiago de Cuba je zadnje dni obsodilo skupino protirevolucijskih elementov, ki so stremeli za odstranitvijo predsednika Kube Fidel Castra. Med obsojenimi sta tudi dva Američana, ki sta bila takoj po obsodbi ustreljena.
Dunaj. — V sredo je prispel na Dunaj predsednik švedske vlade Erlander, ki se bo več dni zadržal na zasebnem obisku v Avstriji. Dan poprej je prispela na Dunaj skupina 79 funkcionarjev švedske socialdemokratske stranke ter švedskih sindikatov, ki bodo gostje SPO in Avstrijske sindikalne zveze.
■gpSUUto
Koroška je domovina dveh narodov
rO	z a imEodne
idmlt
V	času, ko se je v zvezi s proslavami 40-letnice plebiscita tudi nek avstrijski časopis spominjal, kako je bil odvetnik dr. Ferdo Miler po plebiscitu izgnan iz Borovelj, je prav, da se tudi mi spomnimo njega, ki je vse svoje življenje stal v borbi za naše narodne ideale in na braniku pravic našega ljudstva.
V	Borovljah je pred 110. leti stekla zibelka organizirani slovenski ljudsko-prosvetni dejavnosti na Koroškem. Borovlje in okolica so od tega časa naprej dale lepo vrsto slovenskih javnih in kulturnih delavcev. Mnogi med njimi niso več živi. Najstarejši med živečimi je odvetnik dr. Ferdo Miler, ki ima sedaj že nekaj let svojo odvetniško pisarno v Celovcu. 2e v svojih mladih dijaških 'n visokošolskih letih je dr. Miler stal v sredini narodnostnega in prosvetnega dogajanja v Borovljah in sosednih Glinjah, kjer so pred 70. leti ustanovili slovensko čitalnico. Pomagal je oživljati njeno dejavnost in obnavljat> prosvetno življenje v Borovljah, ki ga je od knjižnice prevzelo pred 90.leti nastalo slovensko delavsko izobraževalno društvo v Borovljah.
Pozneje je dr. Miler kot dozorel mož in odvetnik v Borovljah razširil svoja prizadevanja tud: na širšo okolico, lahko rečemo r.a Rož, Žilo in Podjuno. Mnogo je pisal in veliko predaval. Stalno je bil med ljudmi. Ustanovil in izdajal je napredni list »Korošec*, pri čemer ga nikakor ni vodila šovinistična misel, temveč se je le vztrajno boril za pravice koroških Slovencev. Po plebiscitu *o nemški nacionalisti razbili njegovo pisarno in sežgali njegovo knjižnico, njega samega pa izgnali iz Koroške. Dr. Miler se vendar rukoli ni odpovedal svoji Koroški in tudi ne avstrijskemu državljanstvu. Po letu 1945 se je vrnil spet v svojo ožjo domovino in po velikih težavah odprl svojo odvetniško pisarno v Celovcu. Istočasno pa se je zopet vključil v ljudsko izobraževalno delo med koroškimi Slovenci ter po svoje prispeval k ohranitvi slovenske besede in slovenskega značaja med našim ljudstvom.
Zaradi vztrajnega in nesebičnega dela v slovenski kulturi in prosveti na Koroškem mu je Slovenska prosvetna zveza ob priložnosti Božanskega srečanja v Borovljah 11. septembra t, l. podelila »Drabosnjakovo priznanje«.
V	zahvalnem pismu za odlikovanje je dr. Miler podaril Slovenski prosvetni zvezi svoj arhiv ter številne spise in popise dogodkov in doživetij v Borovljah in okolici. Arhiv in spisi so toliko bolj dragoceni, ker je bil celotni arhiv razvoja slovenske prosvetne in narodnostne dejavnosti na Koroškem med drugo svetovno vojno uničen od nacistov. Ko je Slovenska prosvetna zveza izrekla dr. Milerju zahvalo za to dragoceno darilo, mu je istočasno izrekla zahvalo koroških Slovencev za vse. kar je napravil in prispeval na svoji dolgi življenjski poti v njihov prid in dobro.
To nesporno dejstvo bi se moralo odražati v vsem javnem življenju dežele; posebno bi se moralo odražati povsocf tam, kjer pod velikimi naslovi govorijo o Koroški, njenih prebivalcih, njeni kulturi in njeni zgodovini. Kajti vsako prikazovanje Koroške kot domovine enega samega naroda je zlobno potvarjanje dejstev.
Da so plebiscitne proslave in posebno še povorka v Celovcu služile tudi takemu potvarjanju, se prav nič ne čudimo in smo to tudi že povedali. Saj so imeli vodstvo vseh teh prireditev v rokah ljudje, katerih nacionalistična in v veliki meri celo vels-nemška ter nacistična nastrojenost je splošno znana.
Po tej doslednosti je padla na nizko raven nacionalistično pobarvane manifestacije celo prireditev, ki bi zaradi svojega kul turnega programa lahko bila odnosno bi morala biti častna izjema: namreč tako-imenovani „Koroški slavnostni večer", ki go je na predvečer 10. oktobra priredila v Domu glasbe celovška mestna občina. Ven-
Pod geslom „Mladje“
Na prošnjo uredništva „Mladja" objavljamo naslednje vrstice:
Uredništvo „Mladja' se s tem prisrčne zahvaljuje vsem darovalcem za poslane podporo. Vendar se še mnogi niso odzvali. Ker smo odvisni od pomoči vseh, resno prosimo, da vsi čim prej plačajo ali pošljejo list nazaj r.a naslov: Uredništvo „Mladja", Celovec-Klagenfurt, Hauptposfamt, Postfach 307. Ljubše nam je seveda prvo. Pod tem naslovom sprejemamo tudi naročila.
Naša pravica in dcižncsf je, da napravimo nekaj ze slovenstvo. Koliko bi se dalo narediti, če bi našla ideje razumevanj? in zlasti izdatno podporo. Dajte mladim ljudem, ki hočejo nekaj ustvariti in se morajo dnevno ubijati z denarnimi skrbmi. Dajte njim, kar jim gre, in videli boste, da niste dali zastonj. Že so vam dokazali svojo življenjsko silo s prvo izdajo .Mladja”, in to v času, ko bi nekateri vre, kar je slovenskega, najraje obsodili nc smrt. Ali nas hočete (udi vi, sinovi naše skupne matere, obsoditi z molkom!
Mladi ljudje
KULTURNE DR OBTINE §H
% V letošnji sezoni Gledališče mladine na Dunaju je bilo skupno 258 prireditev, ki se jih je udeležilo nad 200.000 obiskovalcev.
£ Francoska pisateljica Francoise Sagan je za svoj gledališki komad »Grad na Švedskem” prejela nagrado „Prfx du Brigadier”, ki ga francosko združenje gledaliških ravnateljev in režiserjev podeljuje za najvažnejši gledališki dogodek sezone.
dar je imela prirediteljica ponesrečeno roko že pri izbiri osebe, kateri je poverila organizacijo prireditve, ker dr. Franz Ko-schier po svoji preteklosti ni ravno najboljše jamstvo za objektivno prikazano sliko Koroške, njenih ljudi in njene kulture.
Tako je prireditev, ki jo je s svojim obiskom počastil tudi zvezni prezident dr Schdrf, kljub slavnostnemu okviru in kulturnemu videzu izzvenela v staro melodijo o večno in edino nemški Koroški, ki jo z ali brez not prepevajo le tisti, ki hočejo načrtno zamolčati obstoj koroških Slovencev. Le tako je bilo mogoče, da so na primer iz Medgorij, kjer tudi z lučjo podnevi ne bi našli Nemca, predvajali .nemški" ples, medtem ko je bil Rož zastopan s plesi, ki sc vse prej kot rožanski. Slišati pa je bilo marsikatero znano slovensko narodno melodijo, le da so jo nasilno oblekli v nemško obleko in tako na nepoučenega poslušalca napravili vtis, da je na Koroškem vse nemško.
Res dobro preračunana taktika, s katero pa so se zamerili vsakomur, ki mu je do resnice; to ne samo Slovencem (kateri itak ne spadajo med izvoljeno ljudstvo in zato tudi niso bili deležni povabila ter vstopnic!), marveč tudi pri mnogih nemško govorečih sodeželanih, katerih eden je o prireditvi zapisal tudi naslednje besede:
Prebivalstvo Koroške sestoji iz ljudi dveh različnih jezikov, dveh različnih plemen, ki sta se v stoletjih mirnega sožitje medseboj obdarjalo in vseeno od doline do doline, od vasi do vasi ohra-
nila svoje posebnosti. Razen opozorila, da se imamo za mikavno ziljsko žensko nošo zahvaliti našemu .slovenskemu sosedu”, pa druga narodnost sploh ni bila omenjena. V času, ko začenja tudi največji bedak uvidevati, da sta prijateljstvo in sporazumevanje pač bolj važna kot vztrajanje pri omejenih predsodkih, se je moralo to pogrešati...
Tem besedam tiskovnega referenta celovškega magistrata H. Schneiderja bi dodali le še eno pripombo: Za prireditev s tako izrazito nacionalističnim obeležjem je bilo prekrasnih barvnih diapozitivov o naravnih lepotah Koroške in pestrih narodnih nošah res škoda!
15 let amaterskega gledališča na Jesenicah
Jeseniško gledališče, ki je bilo po osvoboditvi ustanovljeno kot Slovensko gledališče in je pozneje dobilo ime po jeseniškem delavskem književniku Tonetu Čufarju, je zadnja soboto otvorilo svojo 16. sezono s Shakespearovo pravljično komedijo .Sen kresne noči". V novi sezoni bo gledališče, pri katerem delujejo skoraj izključno jeseniški železarji, spet naštudiral 8 premier ter uprizorilo blizu 100 predstav na domačem odru in na gostovanjih izven Jesenic.
V zadnjih 15 letih je imelo jeseniško gledališče 117 premier in 1180 predstav, ki si jih je ogledalo okoli 400.000 obiskovalcev

! Avsenikov kvintet je spet navdušil Koroško
^ Polne dvorane — pester spored — navdušeno občinstvo.
Tako bi lahko na kratko ocenili turnejo Avsenikovega kvinteta po Koroški, ki so se mu tokrat poleg priljubljenega para Danica Filipčič-France Koren pridružili še štajerski humorist dr. Karl Panzenbeck ter jodlarska skupina Grubbauer.
Koroška v širšem merilu je poznala Avsenikovo skupino doslej le po radiu ter po gostovanjih, ki jih je posredovala Slovenska prosvetna zveza zlasti za južni predel ae-žele. Tokrat pa je daleč po Evropi znani in priljubljeni ansambel razširil svoje koncerte ^ tudi na severne kraje z nemško govorečim prebivalstvom, med katerim so Gorenjci ali »Oberkrainerji«, kakor jim pravijo, prav tako vzbujali splošno zanimanje ter navduševali staro in mlado.
Spored, ki ga je dr. Panzenbeck povezoval s svojimi deloma zelo duhovitimi besedami, se je odvijal v menjajočih se nastopih Avsenikovega ansambla z obema pevcema ter skupino štajerskih jodlarjev, izmed katerih sta nedvomno najbolj ugajali brhki sestri Grubbauer; za Gorenjce pa dovolj prepričljivo govori dejstvo, da so morali pri vsakem nastopu — ki je vsak obsegal po tri pesmi — ponoviti vsaj en komad. Spet smo slišali njihove že splošno znane pesmi: »Moj rodni kraj«, »Na zapravljivčku«, »Bila sva mlada oba«, »Rezika« ter mnoge druge narodne in poskočne melodije, pa vendar smo jih znova radi poslušali, kakor smo se iz srca smejali tudi humorističnim vložkom obeh »komikov«: Franceta Koširja in Levčka Ponikvarja.
Skratka, bili so to večeri lepih melodij in mnogo dobre volje. Bili pa so poleg tega tudi posrečena slika — vsaj v malem formatu — prijateljskega sožitja, ko^so se slovenske pesmi Gorenjcev spajale z nemškimi melodijami Štajercev v harmonično celoto.
RIHARD OREL:	12
Kanalska dolina in njeni slovenski prebivalci
Ob jezeru je nekam tajinstveno mimo, še ptičjega petja je le malo slišati. Hiš ni, samo ena gostilna je v bližini, ki pa obratuje samo v glavni poletni sezoni. Ostali čas pa je pokrajina tiha, kot da bi bila odrezana od ostalega sveta, ugreznjena v jezero.
Predno si ogledamo Belopeško področje, ki sega od Trbiža do državne meje pri Ratečah, hočemo spoznati še dolino, po kateri nadaljuje Žilica svao pot do avstrijske meie pri Trbižu, kamor je še osem kilometrov. Vmes imamo ob železniški progi malo naselje Kokavo (nemško Kokau, italijansko Coccau). Po tej progi vozi;o mednarodni brzovlaki in tovorni vlaki iz Italije preko Dunaja in Varšave do poljskega pristanišča Gdinja ob Baltiškem moru. Od Zabnic proti Trbižu se Kanalska dolina malo razširi tako da ni več podobna oskemu hodniku. Pri Trbižu se razide v tri smeri: južno proti Rajblu in jezeru, severno sledi Žilici do meje, tretja pa gre proti Fužinam ali Beli peči. Zahodno od Trbiža pelje cesta v lahnem klancu dalje do razvodja in državne meje pri Ratečah, spremlja pa jo železniška proga, ki se ji ponekod približuje, drugod pa spet odmika.
Dolina se odpre na obe strani in pogled se neovirano raztegne v daljave in gor do nebotičnih velikanov, posebno do Mangr-tove skupine. Tako nam ne uide nobena krajepisna zanimivost. Proti jugu, to je na
naši desni strani, vidimo mogočen sklop Mangrta z vsemi drugimi vrhovi. Njegove orjaške severne stene vpadajo navpično v kotlino k Belopeškim jezerom, pred njim pa vidimo vrh Schoneck (2062 m). V skupini Velikega Mangrta je na zapadu Mali Mangrt, ki ga lepo vidimo s Predela. V mogočnem grebenu gorskih sklopov, ki se vleče zahodno od Mangrtove skupine in tvori državno mejo od severa proti jugu,
imamo Visoko Pončo (2272 m), od koder se mera spušča v dolino pri Ratečah in prehaja na drugo stran, kjer so pobočja bolj položna, saj vrhovi v Karavankah na avstrijski strani niso tako visoki. Na razmejitveni točki treh držav imamo Peč (1511 m), na južni strani ceste pa se odpira več malih dolinic, ki segajo do podnožja gorskih sklopov. Prva je Remši dol (nemško Romertal, italijansko Val Romana), po kateri si utiia pot Beli potok, ki se pri cesti združi z ostalim iz naslednjih dolinic pritekajočim vodovjem ter odtokom iz Belopeških jezer, k: se vsi skupaj pri Trbižu izlivajo v Žilico.
Iz Trbiža v Fužine g e železniška proga do me:e pri Ratečah in malo prej je tudi zadnja postaja na italijanski strani Fusine-Laghi. Sem se iz Trbiža pripeljemo z avtobusom ter se spotoma naslajamo ob lepoti pokrajine, ožarjene v jutranjem soncu. Vse naokoli je poraščeno z lepimi gozdovi, nad katerimi se dvigajo razvaline Belopeškega gradu. Ta razvalina je za našo zgodovino posebno zanimiva. Grad je bil v 15. stoletju in še prej last Celjskih grofov. Razvaline so nekako sredi poti med prelazom pri Vratih in vasjo Fužine, in sicer na pobočju do 1000 m visokega gorskega grebena. V tem gradu se je odigrala znana žaloigra Veronike Deseniške. Onkraj razvaline je malo naselje Za gradom (nemško Hinterschloss).
(Nadaljevanje sledi)
Uspehi so le v složnem sodelovanju
Zbirka za Črni križ
Črni križ je ustanova, ki si je zadala nalogo, da neguje in oskrbuje grobišča žrtev prve in druge svetovne vojne. Javna sredstva ne zadostujejo za dostojno vzdrževanje vseh vojnih grobov, zato prireja Črni kiiž vsako leto denarno zbirko v ta brez dvoma lepi namen. Letos bo zbiralna akcija od 24. oktobra do 20. novembra. Gotovo bodo ljudje iz Spoštovanja do žrtev po svojih močeh tudi radevolje prispevali za to delo ljubezni in kulture, kajti neštete so družine, ki žalujejo za svojci, kateri so zgubili svoje najdražje, po večini mlado življenje v krvavih vojnah.
Na koroški slovenski zemlji so na 38 pokopališčih posejana grobišča, kjer počivajo junaki-partizani, ki so žrtvovali svojo najdragocenejšo dobrino, svoje življenje, za visoke ideale človečanstva, za trajen mir in demokracijo in ne nazadnje za zopetno vzpostavitev demokratične skupne domovine Avstrije. Skupno jih počiva okoli pet sto na teh pokopališčih. Ob tej priložnosti ne moremo mimo tega in povemo tudi, v kolikor nam je znano, da je Črni križ dostojno uredil edinole partizansko grobišče v Šmarjeti v Rožu, dočim se za vseh ostalih 37 grobišč ne zanima. V Železni Kapli pa je celo takore-koč likvidiral partizanske grobove in na njih mestu postavil križe Hitlerjevim oficirjem in policistom. Znano je, da je v Železni Kapli pokopanih nad sto partizanskih borcev, katerih grobove je domače ljudstvo z ljubeznijo in skrbjo negovalo ter jih vsako leto v začetku novembra ob Dnevu mrtvih okrasilo z venci in cvetjem ter na njih prižigalo lučke.
RAZNE VESTI
Tudi prejšnji teden je bilo posebno veliko prometnih nesreč na avstrijskih cestah in to kljub temu, da je glavni poletni sezonski promet že precej mimo. Skupno se je pripetilo 1526 prometnih nesreč s 1193 poškodovanimi in 39 mrtvimi udeleženci prometa. Med temi je bilo na Koroškem 113 prometnih nesreč z 90 poškodovanimi in 4 mrtvimi osebami. V 65 primerih prometnih nesreč so spet ugotovili žalosfno dejstvo, da so brezvestni vozači pobegnili, v 90 primerih pa so bili šoferji v alkoholiziranem stanju. Požarov je bilo minuli leden na Koroškem 7, v vsej državi pa 41. Doslej ugotovljeno skupno požarno škodo cenijo na okoli 23 milijonov šilingov.
Pred nedavnim se je delavec Franc Kap
iz Dolinčič pri Pliberku vozil z motornim kolesom v Mežiški dolini. Na cesti iz Prevalj proti Ravnam je imel nesrečo ter je trčil z osebnim avtomobilom. Kap je strmoglavil in se hudo ponesrečil. Po hitri prvi pomoči ravenskega zdravnika so ga najprej prepeljali v bolnišnico v Slovenji Gradec, kjer so se zdravniki zelo prizadevali za njegovo stanje. Iz Slovenjega Gradca so ga z jugoslovanskim rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico v Celovec, kjer ga nadalje zdravijo in upamo, da bo kmalu spet ozdravel.
le sedaj so priprave za prihodnji koroški velesejem v polnem razmahu. Velesejem 1961 bo v znamenju 10-letnega jubileje, odkar se je koroška gospodarska prireditev iz deželne razstave razvila v priznani velesejem, ki mu daje poseben pečat avstrijski strokovni lesni sejem. Vsako leto je sejem prikaz razvoja, obnove in marljivosti ter vztrajnosti v službi gospodarstva naše dežele.
Zastopniki koroškega velesejma so imeli na Dunaju več razgovorov na ministrstvu za trgovino in obnovo, na ministrstvu za kmetijstvo in gozdno gospodarstvo kakor tudi pri strokovnih zvezah za lesno industrijo. Za prihodnji velesejem so predlagali ustrezojoče pospeševalne ukrepe. V začet • ku novembra pa bo v Celovcu seja strokovnega sosveta za avstrijski lesni velesejem.
V okviru razgovorov na Dunaju je pre-
Libuče. — Občina je javna ustanova, ki lahko rešuje marsikakšne občinske zadeve v lastnem območju, to se pravi avtonomno. Prizadeva se za skupno blaginjo vseh občanov. Občina ni le občinski odbor z županom na čelu, temveč jo sestavljajo vsi prebivalci vseh poklicev. Ob volitvah izvolijo iz vrst občanov občinski odbor, ta pa iz svoje srede župana. Župan je pri izvajanju svojih dolžnosti vezan na sklepe občinskega odbora, ki na sejah po svoji presoji in uvidevnosti odloča, kaj je treba storiti v korist vseh, v kolikor pač dopuščajo potrebna sredstva.
Naloge občine so mnogostranske, kakor so različne tudi potrebe občanov. Občina mora skrbeti za vse mogoče gospodarske, socialne in tudi kulturne potrebe v kraju. Posebno važna naloga občine je socialno skrbstvo, v občini naj ne bo nikogar, ki bi moral beračiti in biti navezan le na miloščino drugih, kajti vsak naj vsaj skromne živi človeka vredno življenje. Skrb za šole. kjer naj se mladina uči in vzgaja, da bo sposobna reševati prožnejše življenjske naloge in postala koristen član v občestvu človeške družbe, je eminentna naloga občinskega zastopstva. Izgradnja občinskin poti in drugih naprav, ki so v skupno korist vsem, je prav tako pomembno področje občinske dejavnosti. Razen tega nalagajo občini ogromne naloge nadrejene instance ter mora reševati vsakovrstne zadeve uradnega značaja. Občina je prva instanca, kamor se ljudje obračajo, če hočejo kaj doseči. Občinski urad s svojimi pripombami posreduje različne prošnje in zahteye na višja pristojna mesta. V neštetih vprašanjih slišiš ljudi, ko pravijo: Grem na občino, da mi to ali ono uredi.
Zadovoljivo in uspešno delo v občini pa je omogočeno le, če vlada v občinskem odboru razumevanje za koristi skupnosti in potrebe posameznikov in če sodelujejo vsi brez razlike strankarskega prepričanja ali različne narodnostne pripadnosti. Socialistični župan v občini Libuče Kristan se je v tem smislu prizadeval ter so uspehi vidni in razveseljivi. Bodisi kmet, delavec ali obrtnik priznava lep napredek na različnih področjih. Če omenimo na primer samo izgradnjo poti, ki odpirajo tudi gorskim kmetom in naseljem ugodnejšo povezavo s svetom, je to že lep in zelo koristen uspeh. Razgledan župan in pameten odbor, ki mu je načelo nepristranost in strpnost, lahko občini neprecenljivo veliko koristi.
V zadnjem času je posebno pomembno asfaltiranje libuške ceste, k čemur je občina prispevala znatno vsoto 286.000 šilingov. Koristna je tudi moderna razsvetljava ceste skozi Libuče, kar olajšuje promet tudi v nočnih urah. K obnovi pliberške osnovne šole je libuška občina prispevala 70.000 šilingov, kar omenimo zaradi tega, da ne bo kdo mnenja, da so jo obnavljali le Pli-
zidenta koroškega velesejma Novaka in velesejmskega direktorja Gutschmarja sprejel tudi zvezni minister za kmetijstvo in gozdno gospodarstvo ing. Hartmann. Obširno so razpravljali o programu za jubilej-n! velesejem 1961, posebno o sektorju kmetijskega in gozdnega gospodarstva. Minister je pokazal veliko razumevanje za vse predloge.
Načrt za jubilejni velesejem 1961 v Celovcu, ki bo od 10. do 20. avgusta, obsega naslednje udeležbe: Sodelovanje ministrstva za trgovino in obnovo ter ministrstva za kmetijstvo in gozdno gospodarstvo kakrr tudi Avstrijskega zveznega lesnogospodar-skega sveta, lesnopredelovalne industrije in drugih sektorjev lesnega gospodarstva. Razen tega so v načrtu različna zasedanja lesnogospodarskih organizacij ter bodo pri-rejena posebno tudi srečanja tu- in inozemskih izvoznikov ter uvoznikov in nakupovalcev lesa.
berčani. Za svetlobno skupnost Senčni kraj, kjer je ob koncu prejšnjega leta zasvetila električna luč za okoliške vasi in se kmetje že okoriščajo z električno energijo, je občina prispevala 30.000 šilingov. Zo svetlobno skupnost v Šmarjeti, kjer trenutno gradijo električno napeljavo, je prispevala 20.000 šilingov. V druge pomožne svrhe pa je izdala 18.000 šilingov.
Omenimo še, da si je libuška občina pridobila pred nedavnim pravico do občinskega grba, ki ga ji je slovesno izročil deželni glavar Wedenig.
Lepi so uspehi skupnega sodelovanja v medsebojnem upoštevanju in spoštovanju ljudi različnega nastrojenja in izločitvijo narodne nestrpnosti. Podoba pa je, da v zadnjem času nekaterim vedno včerajšnjim lepo in mirno sožitje ni všeč. Ne more biti drugače, da je tudi to sad razpihanih nacionalnih strasti ob prireditvah 40-letnice gla-sovonja in smatrajo za potrebno, da znova sejejo razdor in sovraštvo v občini. Spotaknili so se med drugim tudi nad obratnim izletom občinskega odbora, ki ga je letos napravil v Jugoslavijo. Duška svoji nevolii so dali v Karntner Nachrichten, ki je seveda radevolje ustregla. V dopisu pa so si dovolili trditve, ki nikakor ne odgovarjajo resnici, kakor izvemo od občinskih odbornikov. Pravijo na primer, da sta proti izletu glasovala odbornika Wetschko in Tscher-nitz. Bilo pa je tako, da je Wetschko za izlet glasoval, Tschernitza pa na seji sploh ni bilo. Prav tako je na razpis vožnje ponudila avtofirma Sienčnik v Dobrli vasi najugodnejše pogoje, zato je tudi ta vozila. Medtem ko trdijo, da libuška šola za izlet v Salzburg ni dobila od občine nobenega prispevka, izvemo iz zanesljivega vira, da je občina k temu izletu prispevala 600 šilingov.
Mnenja smo, da tako zavijanje dejstev nikakor ne služi koristim občanov, koristi edinole tistim elementom, ki hočejo s svojim hujskanjem motiti mir in prijateljsko sožitje v deželi!
SELE — KOT
Dalj časa se že nismo oglasili v Vestniku, kar pa ne pomeni, da smo mu postali nezvesti. Prav v zadnjem času smo ga posebno natančno in z zanimanjem brali, kajti odločno nam je pokazal prizodevanje vseh protislovensko usmerjenih elementov v letošnjem jubilejnem letu. Ob tej priložnosti je bil vsak nacist „domovini zvest", kakšni pa so v resnici, jih poznamo iz pretekle dobe.
Radovedni smo, če bodo naši humperški gozdarji tudi ob dnevu avstrijske zastave poskrbeli, da bodo goreli kresovi po naših gorah in če bodo za to tudi tako nagrajeni kot sedaj, ko so jih prižigali ob plebiscitnem jubileju. Dan avstrijske zastave naj nas opominja vendar na čas, ko smo zmagali nad tistimi, ki so Avstrijo prodali krvavemu fašizmu in s tem povzročili toliko gorja, predvsem tudi v naših krajih.
Kresovi na Grlovcu, Macnu in na Setičah so nam zares razsvetlili oči, čeprav sta veter in dež plačane junake prav kmalu odgnala. Pripomnimo, da se je takrat, ko smo gradili telefon, gospodu Niederederju zelo škoda zdelo nekaj smrek, ki bi jih morali posekati ob cesti, medtem ko sedaj nikakor ni štedil. Ko smo prosili za majhen prispevek za našo skupno potrebno napravo, so prošnjo na Humperku gladko odklonili. Niti enega delavc* za en dan niso dali, kar je zmogel vsak revež iz Kota. Izgovarjali so se, da niso zainteresirani, ker nima jo gozdarja v Kotu. Toda, ali drvarji ne štejejo nič? Menda so na svetu samo zato, da jih izkoriščajo. Vprašanje je, kdo ima tedaj les v Malejevi planini, za Gornikom ali za Mlečnikom? Za koga so pravzaprav postavili žičnico pri Hirsovem križu? Čigav je les, ki ga vozijo vsako leto humperški tovorni avtomobili od Ribjaka in kraja na Razpotju? In kljub temu: Humperk nima interesa v Kotu!
Prihodnje leto jubilejni koroški velesejem
PREBERI IN PREMISLI!
Današnji kmečki naraščaj je splošno in strokovno najmanj izobražen.
Le 23 od 100 ljudskošolskih otrok s podeželja obiskuje glavno šolo, medtem ko jih v Celovcu obiskuje 79 od 100!
V kmetijstvu pride na vsako 42. kmetijo le 1 kmetijski vajenec, dočim ima v obrtništvu vsak drugi obrtnik enega vajenca!
Le kmetijska šola še lahko nadoknadi sinu manjkajoče znanje iz glavne šole!
Le kmetijska šola nudi sinu ono znanje, ki ga bo jutri in pojutrišnjem kmetija od njega zahtevala!
ZATO: Pošlji čez zimo svojega sina v kmetijsko šolo Podravlje. Prijavi ga takoj pri upravi šolel
BISTRICA V ROŽU
Zelo neprijetno vreme je bilo — padai je sneg in dež —, ko smo 12. t. m. ob veliki udeležbi žalnih gostov od blizu in daleč spremili bivšega skladiščnika tovorne akumulatorjev rentnika Karla B I a t n i g a k zadnjemu počitku na pokopališče v Sveče. V sedemdesetem letu starosti je nenadoma preminul. Na domu žalosti in ob odprtem grobu mu je delavski pevski zbor, katerega član je bil tudi on, zapel žalostinke, lovski tovariši pa so vrgli v grob smrekov lam kot zadnji lovski blagor.
Dne 9. oktobra je šel zgodaj no lov in ko se do večera ni vrnil, so ga svojci šli iskat. Ta večer ga niso našli, šele drugi dan ga je neki lovec, ki je vedel, kam rad zahaja, da bi streljal divje golobe, našel sedečega pod drevesom. Bil je mrtev, zadela ga je kap. Puško je imel naslonjeno ob strani.
Pokojni Karl Blatnig je v svojem življenju veliko prestal. V prvi svetovni vojni je bil ujet v Rusiji, lani pa so mu v bolnišnici odvzeli želodec. Bil je strasten lovec in ribič, vse življenje pa zelo muhast in velik šaljivec. Marsikoga je rad »potegnil" in to j© tudi znal, ne da bi ga žalil. Bil je splošno priljubljen, zelo rad je prepeval slovensko pesmi.
Sploh je bil vseskozi značajen mož. V osvobodilni borbi proti nacističnemu nasilniku se je tudi pridružil temu gibanju in do zadnjega osebno podpiral partizane. Bilo je že po vojni, ko sta Blatnig in Weiss v imenu partizanov kot parlamentarca zahtevala pri poveljniku nemške posadke takojšnjo oddajo orožja in umik iz kraja. Poveljnik sprva zahtevi ni ugodil in šele ko sta mu zagrozila, da bo osvobodilna vojska, ki je pripravljena za tovarno, napadla posadko, se je udal. S tem sta preprečila nadaljnje prelivanje krvi.
Blagi Karl Blatnig naj v miru počiva v domači zemlji!
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
POTUJOČI KINO SPZ —
predvaja slovenski umetniški film
DOLINA MIRU
v petek, 21. oktobra ob 20.00 uri pri Cin-gelcu na TRATI v nedeljo, 23. oktobra:
ob 11.30 uri v kinodvorani v ŽELEZNI KAPLI
ob 15.00 uri pri Kovaču na OBIRSKEM ob 20.00 uri pri Šercerju v ŠMIHELU v sredo, 26. oktobra ob 20.00 uri pri Kreuz-wirtu v PODJERBERGU v petek, 28. oktobra ob 20.00 uri prt Miklavžu v BILČOVSU
v soboto, 29. oktobra pri Ravšu v LEDINCAH
maSBBEHEIf
Petek, 21. oktober: Uršula Sobota, 22. oktober: Kordula Nedelja, 23. oktober: Severin Ponedeljek, 24. oktober: Rafael Torek, 25. oktober: Krispin Sreda, 26. oktober: Evarist Četrtek, 27. oktober: Frumencij
MATIJA LIPU ŽIČ :
Nedodržana beseda
Na nekem dvorišču, kjer je bilo mnogo raznovrstnih živali, so se nekega dne se-šli k posvetovanju puran, gosak, petelin in racman. Zbrali so se za gnojiščem, da se pogovore o neki zelo važni zadevi. Puran je globoko povesil nos, gosak je nagnil glavo ter z enim očesom gledal v oblake, petelin pa je zaokrenil vrat. Le racman je kimal z glavo.
Začel je gosak:
—	Mi smo se, bratje perutnincrrji, zbrali, da rešimo neko zelo resno vprašanje. Mi štirje, kakor tudi naše spoštovane soproge in številni naraščaj, smo neprestano v strašnem položaju. Zmerom nam preti nevarnost od naše gospodinje. K njej prihajajo večkrat gostje, in mnogokrat se znajde marši-kak naš sorodnik rumeno spečen na njeni mizi.
—	Kaj pa naj ukrenemo? — so ga vprašali tovariši.
—	Da zbežimo na varnejši kraj, kjer nam ne bo neprenehoma grozil nož pod vratom.
—	Toda kam?
—	V gozd! Tam živi toliko živali brez skrbi in strahu!
—	Ne, ne, tja pa ne grem niti za živo glavo! Tam so lisice! — je zaklical petelin.
—	In volkovi! — je zagodrnjal puran.
—	Potem pa nekam ven na polje. Bomo že našli kako primerno drevo, kjer bomo lahko prebivali kot druge ptice.
—	Pa jaz? — je vprašal racman.
—	Poiskali bomo drevo, v katerega se boš skril, — mu je odgovoril gosak.
In so se odpravili. Sporazumeli so se, do ne morejo vzeti s seboj svojih mnogoštevilnih družin, ker bi se med seboj ravsali.
Srečno so prešli skozi vrt in se izmuznili na polje. Hodili so že dolgo. Gosak in racman sta postala kmalu žejna in sta na široko odprla kljun. Toda kako bosta našla vodo in pripravno drevo za svoje bivališče. Ker je racman le polagoma racal na koncu sprevoda, so prišli po dolgi hoji do kmetije, kjer so se sprehajali kokoši, purani, race in golobi. Prispevši štirje begunci so se pomešali med nje. Napili so se vode, dobili pa so tudi koruzo. Toda medtem, ko so se gostili in spoznavali z novo družbo, je gospodinja, ki ji je pomagal pes, ujela dva večja piščanca in ju odne-
'Pogumni lovec
(Korejska
Bogataš je oklical:	»Vse svoje imetje
edino hčer dam tistemu, ki mi dokaze, da je pogumen.*
Na oklic se je oglasil mlad lovec. Bogata's mu pravi: »Čez mesec dni mi prinesi sto tigrovih kož.*
pravljica)
je porinil nož v tigrovo srce. Nato je prisc. iz trebuha kralja tigrov.
Tako je bogataš dobil st0 tigrovih kož. Prepričal se je o lovčevem pogumu, dal mu je svoje premoženje in svojo edinko za ženo.
sla, kljub močni graji ostalih živali, v hišo.
Potniki so se prestrašeni spogledali. Nato pa so se odstranili in se odločili, da zbe-že proč. Toda kam naj zbeže? V gozd ne smejo, na polju pa ni niti vode niti bivališča!
— He, zdaj pa sem se domislil nekaj pametnega, — je gosak zaklical veselo. — Vrnili se bomo nazaj, toda jedli bomo samo toliko, do bomo ostali pri življenju. Opazil sem, da gospodinja nikdar ne lovi mršavih živali, temveč samo rejene.
— Tako je, tako je! — so pritrdili petelin, puran in racman.
In — so se vrnili.
Že se je bližal večer. Velika armada njihovih soprog in otrok je bila zbrana pred hišo, kjer so čakali na večerjo. Na pragu se je pojavila gospodinja s korcem koruze. Razmetavala jo je polne pesti na levo in desno, samo da bi vsakdo dobil svoj del.
Ko so potniki videli, kako rumena zrna padajo po tleh kakor toča in kako se vse živali pode za njimi, so popolnomo pozabili na svojo obljubo. Gosak je kar legel na tla in začel zobati, racman je razprostrl peruti in požiral kar po tri zrna naenkrat, petelin je tako naglo kljuval po zrnih, kot bi tiktakala ura, puran pa je preskakoval piščeta in račke in jih podiral po tleh 'n zrna lovil kar v zraku. Ko so si že dodobra napolnili svoje golše, so odšli leno z ostalo družbo spat.
In tako je ostalo vse, kakor je bilo pred njihovim begom, pri starem.
In mladi lovec se je odpravil v gozdove, kjer so živeli tigri.
»Ne hodi,* so mu rekli ljudje »sedaj je v gozdovih na tisoče tigrov s svojim kraljem.*
»Na to sem čakal,* odgovori lovec in odide
Ko ga kralj tigrov ugleda, se začudi njegovi drznosti. »Kaj naj naredim z njim? Na\ ga raztrgam ali živega požrem?*
»Požri ga,* so rekli tigri. In kralj tigrov je lovca požrl. To pa st je lovec želel.
Čim je začutil, da je v želodcu tigra — kralja, je jel z nožem vrtati po njegovih jetrih. Kralja je bolelo pa je zatulil: »Moram stresti svojo jezo nad komerkoli.* In pričel je ubijati tigre kar po vrsti.
VLADO FIRM:
PRIRODA JE TRUDNA
Mrzli vetrovi so posneli zadnje listje in ga nakopičili med praprotjo. Veliko mravljišče pod hrastom je izumrlo in vhodi so zaprti. Mravlje hočejo spati. Enakomeren dež šumi, drsi po mrzli drevesni skorji in pada na gnijoče listje. Debela slana pokriva mah in rejeno žuželko, ki je otrpnila in se ni več splazila v luknjico.
Le nemirna šolna frfota po spečem gozdu. Pod sivkastim lišajem so majcene žuželke. Žolna jih je našla in pojedla. Praprot se poveša k tlom in skriva odpadli črvivi želod. Lačna podlasica stika po še toplem zajčjem ložu.
Le potok še glasno šumi po močvirnem travniku. Po veliki krtini pa brskajo de-belokljune vrane, se prepirajo in vzletavajo.
Na bližnjem polju poskakuje star maček. Nikjer hrošča, nikjer miške.
Premraženi vrabci brskajo pod starim kozolcem med omlačeno pšenično slamo za zrnjem. Morda so ga pustile kokoši, ki zdaj ždijo v toplih kumikih.
Vsak tiger je zakričal: »Pusti me! Pusti!* Lovec pa je štel krike in ko jih je naštel sto.
Veter se je pripodil čez planjavo in napoveduje sneg. In zadnji četveronožnl zamudniki hitijo v zimovališča.
ŠPORTNI
Jesenice — jugoslovanska „prestol-nica“ hokeja na ledu
Lani je jeseniški hokejski klub že četrtič osvojil državno prvenstvo, letos pa se že pridno pripravlja za novo sezono, ki bo na iedu odprta okoli začetka novembra. Že doslej imajo Jeseničani dogovor s 16 inozemskimi moštvi, med katerimi so tudi vse avstrijske hokejske ekipe.
Kmalu bo zaživelo na umetnem drsališču pod Mežakljo in spet bodo romale množice Jeseničanov na tekme, za katere vlada posebno veliko zanimanje, saj se jih pogosto udeleži okoli 4000 gledalcev. Za bližnjo bodočnost imajo v načrtu, da bodo drsališče pokrili in bodo tako spet Jesenice prve v Jugoslavija, ki bodo imele pokrito umetno drs.t-
Avstrijski telovadci na Jesenicah
Prejšnjo soboto so telovadci ASKO iz Koflacha gostovali pri telovadnem društvu Partizan na Jesenicah, kjer so se v domu Partizana pomerili z domačim telovadnim moštvom. Moška ekipa Jesenic je zmagala z 260,41 točkami pred štajerskimi gosti, ki so dosegli 243,70 točke, medtem ko je bila pri ženskah zmagovita skupina iz Koflacha s 177,80 točkami in je domača skupina dosegla le 157,50 točke. Skupni rezultat je znašal 421,50:417,95 točke v korist telovadcev iz Koflacha.
Za zaključek gostovanja so priredili Jcse ničani gostom iz Avstrije izlet v Ribno pri Bledu.
Ivan Minatti:
Tih, samoten je svet
Tih, samoten je svet.
Kmalu bodo odletele še ptice.
In samo brzojavne žice bodo mrmrale otožno povest o umrli pomladi.
Od nekod
se bo z vetrom opotekel
truden list
čez blatno pot —
kot nekdo,
ki ne ve kam,
ne kod.
. _......... 1
Korenine
Dobriča Čosič
. . . Djordje ni presenečen, ko ga Tola kliče s plota. Včerajšnji prepir z njim zdaj ne pomeni nič več. Niti pomislil ni nanj, ko se je približeval visokemu plotu, ki deli njegovo bogastvo od Tolove revščine. Mora mu potožiti zavoljo Vukašina.
„Kaj ne skočiš sem?" reče, ko stopi k njemu.
.Božič je. .. Položajnik’ še ni prišel k vam," odgovori Tola brez čepice na glavi, stisnjeni med kolje.
„Ej, Tola moj ... Brat Vukašin me je pokopal stoje, sto aršinov pod zemljo. Čutil sem, da prihaja neko zlo zame, toda nisem mislil, da od njega ..."
.Meni je eden umrl . .. Levi ... Pa je bil velik, nesrečnež. Kakšen silen otrok bi bil to ..."
Djordje obmolkne. Oba gologlava se dolgo gledatu, pa samo vsak zase ve, kaj pokopava to jutro.
.Prosil bi te za nekaj deščic, da mu naredim hišico ... In še nekaj malega, veš ... človek je umrl."
.Dal ti bom vse, kar potrebuješ. Vse ti bom dal. Zlezi
‘ Molki, ki na boli« prvi prid« v hllo, volil trato in |a obdar|an. |Oo. b'»v.|
14 čez." Vzdrhti, čuti, da je odvisen od njega, da mu mora vse dati. Ne more mu reči nečesa, kar mu mora reči. Ko bi bila zdaj noč, bi mu morda rekel.
DRUGO POGLAVJE
Tola Dačič poteguje vrv cerkvenega zvona, da bi kmetje sodili kmetom, prevzet od zvonjenja k preplahu se upogiblje in vzravnava, drhti od hladu in mraza. Ačim mi je ukazal, gospodar, poslanec, oblast, cuka naglo in živčno, zvon v nepravilnem, pretrganem ritmu udarja po dimnikih; on mora ubogati gospodarja in oblast, vojska gre gre, skovika v zvoniku, tarna nad vasjo, stresa ivie z brestov, razbija svitanje v koščke čaš, litrov, kavarniškega stekla, tistega, včerajšnjega, tistega, ki ga je razbijal s kolčem, nič mu ni bilo potrebno, da razbijemo Le-vičevo kavarno, vsi do boga so slišali, zavpil je vsi so slišali, lisice so Prerovčani, vsi bodo pobegnili, Ačim je rekel razbijajte, razbijali so vsi, vsi, vsi zvon udarja ob gredo, on ima majhne otroke, on je siromak, če ga ubijejo, če ubijejo ubijejo buči po zvoniku, otroci se mu bodo zbudili, vsi otroci v vasi se bodo zbudili od bučanja, samo na veliki petek se zvoni ponoči, ni veliki pretek, vojska gre, četa vojakov-konjenikov, vojska seče tudi nepolnoletne, otroke, otroke, sinoči se ni poigral z njimi, vstaja, prišla je vstaja, kdo mu bo prehranil otroke in jih odpeljal na prot, nocoj so se pretelini oglasili samo enkrat, vse se boji cesarske sile, vedeli bodo, da je bil on za vojno stanje, toda siromak mora poslušati gospodarja, kaj je njemu mar, kdo vlada, vrv se bo odtrgala in zvon mu bo razbil glavo, sto ok je težek, tudi če vladajo Turki, samo njega naj pustijo pri miru, le kaj mu je hotela reč' Simka? Djordja ni doma, lahko bi bil. Zvon ječi, javka, straši noč z grozo vstoje; veliko, sivo oko neba se je
nagnilo nad vas, nad zvonik, pogleduje Tolo, ta vidi in še hitreje in močneje poteguje za vrv, da bi zvon zdrobil nebu zenico in da ne bi nikomur provedalo, kdo je zvonil za vojno stanje, bolijo ga roke, meša se mu v glavi, bobni, zvon je v njegovi glavi, veliki kot nebo, strah pa vleče za vrv, boječ se tišine, nekdo ga zgrabi za roke, jemaje mu vrv, bronasto tolkalce potrka po brončeni čaši in se umiri. Po močnih rokah in dihu začuti, da je ona, nasloni se na grede, spusti hrbet in sede.
Od zgoraj se zgrne po njem prah zvoka, zvok se cedi tudi po mrtvih lasnicah suhih hrastovih brun. On vdihava drobno rožljanje in izgubljeno piskanje brona, tudi sam sebi je povsem izgubljen, nečemu se čudi. Simka stoji nad njim in strogo šepeče. Ne sliši je. Ne želi je slišati.
Pri .Oraču" se je druščina menjavala, žene z vajenci so z grožnjami in očitki vodile pijane može domov, prihajali so novi, vračali so se stari, mačkasti, nestreznjeni. Ciganom so se potrgale strune, drgnejo samo še po majavi, brneči G, hripavo grgrajo nekakšne p>esmi in pogosto in zaman javkajo pri Djordju za napitnino. Nekateri skušajo od pijanega gospodarja izsiliti posojilo. Ta jih ne sliši. Opankar v stečaju prosi samo za desetak, kleči, objema mu noge, poljublja hlače in opanke; treznim se gabi, da mečejo nanj prst iz čebriča z oleandrom, pijani pa vreščijo od smeha. Potem opankar zajoče, dolgo in obilno se je jokal in pripovedoval nekaj o kopitih in neustro-jen' koži, p>a se je onemoglo zavlekel pod Djordjevo mizo in zaspal. Dva s fesi, oba sta krojača, sta vzela posodici z žganjem, pokleknila in mu sikaje nalila žganja v ušesa. Opankar ne čuti, ne sliši tuljenja tistih, ki so nagneteni nad mizo. Glava mu ostane v luži žganja. Opreka počasi pije.
V tišini, smrdljivi od žganja, dima in svetilke, smradu
NAPREDNIH GOSPODARJEV
Bogata letina krompirja in pogoji uspešnega pitanja
Krompir v zasipnici
Krompir v zasipnici bomo najbolje ohranili, če ga ne bomo prezgodaj docela zakrili. Izkušnje so pokazale, da je najbolje, če krompir spravimo v zasipnico šele, ko je temperatura padla na 2 do 4° C. Zasip-nica naj bo raztegnjena v smeri vzhod — zapad. Začetkoma zasipnico pokrijemo le s slamo in tanko plastjo zemlje. Sele, ko se je temperatura ponoči ustalila na manj kot 2° C in ko že prične zmrzovati, obdamo zasipnico z debelejšo zimsko plastjo zemlje. Temperatura krompirja v zasipnici naj na dnu ne bo večja od 4° C. Tako bo ostal krompir v zasipnici svež in ne bo gnil.
Proti koprivam U 46
Koprive lahko uspešno zatremo in uničimo s hormonskim pripravkom U 46 Spezial oli pa s sredstvi, ki imajo podoben učinek. Stara rastišča kopriv najprej pokosimo in počakamo, da mlade koprive odženejo in so 25 do 30 cm visoke. Tedaj jih poškropimo z raztopino U 46 Spezial. Če škropimo na široko, moramo poškropiti vsaj 1000 I raztopine po hektarju. Posamezna razstišča uničimo če jih močno omočimo z 0,5 % raztopino U 46 Spezial. Čeprav ta pripravek za človeka, živino, perutnino in čebele ni škodljiv, je vendar priporočljivo, da nc poškropljena mesta 14 dni ne pustimo živali in perutnine, ker drugače lahko zmanjšamo učinek pripravka. Po škropljenju moramo škropilnico temeljito očistiti, pri čemer ne zadostuje le voda s Prilom, temveč je treba dodati še aktivnega oglja in sicer 10 dkg na 100 I vode. S to raztopino je treba očistiti toko škropilnico kakor tudi cevi in šobe.
Lani spet 64 °|0 preveč posekanega lesa
Lani je bilo na Koroškem posekanih 1,768.400 kub. metrov lesa. Ker bi ga po računih deželne gozdne inšpekcije smelo biti posekanega le 1,076.200 kub. metrov, znaša prekomerni posek v lanskem letu 692.200 kub. metrov ali 64 %. Pogozdenih je bilo lani 3.651 ha gozdne površine.
Na svetu skoraj milijarda ovac
Kakor poroča mednarodna zveza za volno, je bilo v preteklem letu v svetu 959 milijonov ovac. V primerjavi s predvojnim stanjem se je število povečalo za 226 milijonov. Največ ovac ima Avstralija, za njo pa sledijo po vrsti Sovjetska zveza, Kitajska, Argentina, Nova Zelandija in Južna Afrika. V zahodni Evropi imajo največ ovac Velika Britanija, Španija in Francija.
Svetovna proizvodnja volne je lani znašala 2,55 milijarde kilogramov; pred drugo svetovno vojno pa je znašala 1,7 milijarde kilogramov.
Letošnja bogata letina krompirja in hkrati težave pri njegovem vnovčenju postavljajo spet v ospredje zanimanja naslednjo vprašanja:
*	Pri kakšni ceni tržnega krompirja se bolj splača tega pokrmiti prašičem kakor ga prodati!
•	Kako naj krmim, da bodo prašiči krompir najbolj izdatno izkoristili!
® Kako bom letos, ko se obeta zimska poplava trga s pitanci, s krompirjem sploh najbolje pital!
Odgovori na ta vprašanja so bili sicer že večkrat dani in ponovljeni, zaradi aktualnosti in zaradi tega, ker prekomerna ponudba klavnih prašičev, s katero lahko že računamo takoj po začetku prihodnjega leta, zahteva že sedaj zelo stroge kalkulacije o sestavu krmnih mešanic za pitanje
prašičev, pa naj bodo v naslednjem na kratko osveženi in ponovljeni.
Za prodajo ali za krmljenje krompirja se bomo lahko takoj o d I o č i I i, če bomo upoštevali, da dosežemo pri pitanju s 4 do 5 kg krompirja (in potrebno beljakovinsko krmo) isti prirastek, kot pa z 1 kg koruze ali ječmena. Če moremo krompir spravit, po 40 in več grošev za kg v denar, potem ga prodajmo! V tem primeru bomo z manjšim delom in bolj uspešno krmili s koruzo in ječmenom, kot pa s krompirjem.
Če pa krompirja ne moremo spraviti v denar ali pa če ga po 40 grošev nočemo prodati, potem skrbno preglejmo, kako nam bodo prašiči pri pitanju krompir najbolje plačali. — Če pitamo s krompirjem, dodajmo dnevno v povprečju na prc-šiča 1 1/j kg beljakovinsko-žitne mešanice v kateri je 80 °/o žitnega zdroba, 10 c/t oljnih tropin in 10 %> ribje moke. V prvi polovici pitanja pa bo kct dodatek krompirju bolj odgovarjal 1 kg mešanice, v kateri je le 70 % žitnega zdroba, zato pa 30 °/o beljakovinske mešanice. Brez teh dodatkov bodo prašiči krompir po nepotrebnem slabo izkoristili in ga nam s prirastkom plačali slabše kot po 30 grošev za kg.
Ker zaradi obilnega pridelka krompirja lahko pričakujemo, da bo prišlo na trgu že po Novem letu do prave poplave s pitanci, bo sedaj prav, če se bomo odločili za naslednje:
prašiče, ki smo jih že pričeli pitati za prodajo, takoj naglo opitajmo in jih čimprej — še pred božičem — prodajmo;
za domači zakcij izberimo toke prašiče, ki bodo opitani šele v januarju
ali začetkom februarja, ko bo predvidoma ponudba na trgu največja, c e -na pa najnižja;
krompir, ki nam bo ostal preko teh potreb, spravimo takoj v zasipnico in se lotimo njegovega krmljenja šele v marcu, ko bomo spet pričeli pitati za prihodnjo poletno turistično sezono.
Le tako bomo letošnji rekordni pridelek krompirja najbolj racionalno izkoristili, še bolje bi seveda bilo, če bi mogli krompir sedaj silirati, zakar pa pc naših vaseh, žal, manjka potrebnih naprav.
Zakaj peša rodovitnost kmetijskih zemljišč?
(1. nadaljevanje)
Zadnjič smo na splošno govorili o vzrokih potrebe gnojenja z umetnimi gnojili in prišli pri tem do spoznanja, da moramo zemljo tembolj zalagati z umetnimi ali mineralnimi gnojili, čimbolj se naše kmetovanje usmerja na proizvodnjo za trg in za visoke donose poljščin. S tem pa nastane vprašanje:
Kakšno vlogo imajo umetna gnojila v rastlinski proizvodnji ter v prehrani za ljudi in živali
Ustavimo se najprej pri dušiku, katerega vsebuje hlevski gnoj 1,5 do 2 °/o, dušična umetna	gnojila — nitramoncal,	amonsulfat in apneni dušik — pa 20	do	21 °/o.
Vloga dušika	v rastlinski proizvodnji	je v tem, da začetkom vegetacije požene rast-
line v rast in zlasti pospešuje razvoj 1’stov in poganjkov; v poznejši dobi vegetacije pa dušik veča v rastlinah odstotek beljakovin kot najvažnejših sestavin rastlin, ki so istočasno na trgu najdražja hranila za prehrano ljudi in živali. Nekatere kmetijske rastline in sicer vse detelje in stročnice (fižol, grah, grašca, lupina in bob) imajo lastnost, da si s pomočjo bakterij v zemlji in zraku dušik same ustvarijo in poleg tega z njim še obogatijo zemljo. Žito, okopavine in trave pa te lastnosti nimajo in zato jim moramo z dušikom gnojiti. Pomanjkanje dušika spoznamo na slabi rasti, na majhnih in redkih listih ter na rumenenju rastlin. Take rastline ne dajo le pičel pridelek, temveč je ta tudi zelo reven na beljakovinah.
Fosforna	kislina za uspešen razvoj rastlin ni nič manj potrebna kot	pa	dušik.
Njeno vlogo	v rastlinski proizvodnji	bomo takoj spoznali, če opozorimo	na	to, da
imajo rastline v zemlji, kjer fosforne kisline manjka, slabo razvite korenine in gomolje, da zaostajajo v zorenju in je njihovo seme — pri žitu zrnje — drobno zgubano in po številu pičlo. Fosforno kislino pa prevzamejo rastline tudi kot svojo sestavino. Kot taka je zaradi svoje vloge zlasti pri tvorbi kosti za rast, trdnost in odpornost ljudi in živali neobhodno potrebna. Fosforne kisline je v hlevskem gnoju 1,5 °/o, v fosfornih gnojilih — Thomasova moka in superfosfat — pa 15 do 20 °/o.
Tretji v družbi rastlinskih hranil, ki pripomorejo k visokim in na človeških in živalskih hranilih bogatim pridelkom iz rastlinske proizvodnje, je kali, ki ga v hlevskem gnoju najdemo 1,5 do 3 °/o, v običajni kalijevi soli 25 do 40 °/o, v patentkaliju pa 21 do 30 °!o. Kakšna je vloga kalija v rastlinski proizvodnji? Kali je v pravem pomenu besede rastlinski z d r.avnik, ker jih napravi odporne proti boleznim in obolenjem. Po drugi strani pa kali '.zravnava rabo vode ter je soudeležen pri tvorbi sladkorja, škroba in vlaken v rastlinah, posredno pa še pospešuje tvorbo beljakovin v rastlinah.
Iz tega bežnega opisa spoznamo, da je fosforna kislina zlasti važna za tvorbo korenin in trdnost stebla, da dušik ustvarja obilo listov in poganjkov, kali pa je potreben za zdravje in odpornost rastlin proti boleznim in suši. Iz tega pa sledi — to naj bodi naše zaključno spoznanje, je — da morajo biti rastlinam vsa tri gnojila v izdatni meri skozi celo dobo rasti :ta razpolago. Kakor močne korenine s slabim listjem in brstjem ne morejo spraviti rastlin do tega, da bi dale dobre pridelke, tako mora tudi močno listje zakrneti, če rastlina nima močnih ter široko in globoko razpredenih korenin in če v zemlji ni zastopan kali kot zdravnik in regulator rasti, presnavljanja in tvorbe na beljakovinah, škrobu in sladkorju ter rudninskih snoveh bogatih gomoljev, zrnja in listnatih delov rastline.
(Se nadaljuje)
in bljuvanja, Djordje zaječi in z glavo, težjo od vrečice peska, omahne na mizo, z glavo polno cunj motnih spominov na pretekle dni in noči, iz katerih se je izvalil včerajšnji dan in ta noč.
... Tedaj, preden je prvič po božičnem večeru stopil v očetovo sobo, je dvakrat prišel do vrat, prikradel se je, in se s težkimi prsmi vrnil pod shrambo. Roka v žepu ni izpustila papirja. Papir je šuštel pod nemirnimi prsti. Lahko bi še bolj razjezil očeta, pa je hitro odšel v kuhinjo, da bi se posvetoval s Simko. Pod njo, sklonjeno, so se njene roke prepirale s posodo v plitvem lesenem škafu s toplo vodo.
Ne da bi umirila roke, je obrnila obraz k njemu:
.Ali ve?’
„Ve." Se bolj osramočen je odšel ven, s trdnim korakom stopil v očetovo sobo in sedel na divan, čudeč se, od kod je vzel moč in glas, da je tako ljubeznivo in ponižno pozdravil očeta.
Ačim sedi pri peči, kadi in ga zvedavo opazuje, on potegne papir iz žepa, kakor da mu odgovarja na neizgovorjeno vprašanje, pa spet naglo potisne papir na dno žepa, mireč se; na ta trenutek čaka, odkar nosi spomin v sebi. Sreča očetov pogled in se mu ne izmakne. Dolgo se gledata.
In zato, ker očetov pogled pade na pod, njemu zraste samozavest. Oče je bolj ljubil Vukašina tudi zato, ker je imel uporniške govore po Beogradu, on, Djordje, pa je pomislil na njive in travnike, ki jih je kupil s svojim zaslužkom, in je prepričan bolj ko kdaj, da Morava ne bo odnesla tistega, kar je dobljeno s tehtnico. Roka sama izvleče papir iz žepa.
.Politika je zelo pokvarjena reč," je potrdil z glavo.
.Kaj mi imaš povedati?'
Potem sname svetilko z zidu, približa jo očetu in mu pomoli letak, v katerem liberalci zasmehujejo Ačima zavoljo Vukašinove ženitve.
.Mijat ga je našel nalepljenega na naših vhodnih vratih,’ približa svetilko očetovemu obrazu.
.Vem,’ zmečka Ačim papir.
„Po vasi jih je veliko.’
.Tebe, sin, pa to veseli," porine letak v peč; papir pade iz nje, zvijajoč se in prasketaje zgori na opečnem podu.
Ačim vstane in se mu zagleda v obraz: .Spet ga imam rad. Bolj imam rad njega kakor tebe."
.Vem,’ si spusti svetilko ob nogi.
„Da boš spet vedel."
Trčila sta z očmi.
.Preberi pismo.” Po sobi so trepetale sence.
.Pojdi, ničesar nočem brati!"
.Tvoj Vukašin piše. Lepo te pozdravlja."
.Rekel sem ti: nočem brati! Pusti me!’ zavpije.
.Se sto zlatnikov hoče. Če rečeš, jih pošljem," je še naprej izzival Djordje in izkušal svojo usodo.
Potem je z bolniško hojo odnesel narastlo glavo v temo, ven. Ravno hoja mu je pririnila v zavest: spet je premagan. Tisto upanje, s katerim je po dveh poskusih tretjikrat odločno pritisnil ključavnico na očetovih vratih, tista sila se je vsa pretopila v strah. Dolgo so roke, topoglave in negotove, otipavale in pomikale zapah na vratih sobice z okni, ped visokimi. Zadišala je čebula, s svojim vonjem in z vonjem prsti, posušene v beli bradici žilic. Tu v večni temi, v čebriču, polnem pšenice, mirno prebivajo njegovi zlatniki. Obe roki je do komolca zarinil /
pšenico. Ačim je brezsrčnež in zverina, jaz pa sem potratil življenje za nič, je šepetal in rinil pesti v pšenico, glasno vdihaval njen vonj in vonj po čebuli, otipal je mošnjo, gnetel jo je s prsti, oni pa so bežali in popevajoče rožljali. Tudi zdaj ga ljubiš bolj kakor mene, tudi zdaj, tudi zdaj, po rokavu suknje se je vzpenjala ob roki pšenica, skozi srajco so ga zbadali drobni in hladni žužki, pod prsti globoko v pšenici so ropotali zlatniki. Pozneje, ko je odhajal iz sobice, si je obrisal pšenična zrna z obraza in brade.
V topli postelji in dehteči vlagi Simkinih nedrij in stegen se je celo noč krčilo neko upanje in neki dvom: m rda se ga bog usmili. Ni ji zameril, da spi polno spe-nje; on je z rojstvom obsojen na muko, ona pa živi ob njegovem kruhu samo kot priča. Prsti so mehko obletavali čvrsto zrno na levi dojki, koleno je leglo v dolino njenih stegen, čutil je samo toplo in vlažno moč, kopico goste moči, o katere je odvisno vse v njegovem življenju in on sam. Tedaj je ljubil to moč, neodvisno, osvobojeno obraza, oblike in besed, ljubil jo je popolno, kakor se ljubi dobra njiva, jo spoštoval, kakor se spoštuje rodoviten cepič, in molil k njej brez besed, z drhtenjem, ki ni prihajalo iz njega. Ona mu ni vračala. Tako je ostri v boječi in proseči nežnosti do zore, ki je Simko potegnila iz postelje, pa tudi iz sobe, ne da bi izrekla le besedo. V njeno trohljivo ležišče zraven njega se naglo zavleče hlad, grozoten kakor odrt človek, in vidi Mijata, kako se dolg in suh kakor lovski pes preteguje v njegovi postelji. Do ranega jutra je ležal Djordje skrčen in z zaprtimi očmi. Sramoval se je dneva. In moral je pomisliti, da ima oče prav. Pravično je, da Vukašinu in njegovim otrokom ostane posestvo.
(Nadaljevanje sledi)

VINKO BLATNIK:
Konec nesodobne pravljice
Roke je dala na mizo, kakor ustrahovana Šolarka in jih gledala: na nohtih se je luščil lak.
»Konec?«
»Konec!«
S trepalnic so ji spolzele tri drobne kapljice: »Pa tri leta sem te čakala ...«
»Mene si čakala?« Priprl je oči.
»Odkar sem te srečala, sem te čakala in živela zate!«
»Čakala si moža!« je rekel suho.
»Moj mož si ti!«
Z rokavom je podrgnila po očeh in se skozi solze nasmehnila: »Pa dom sem čakala .. • Rada bi majhen in samo najin dom. Ti falot ti moj! Ko je nad griči le zarja in moja sobica v senci, ko pride med polknicami s ceste le toliko luči, da se ne razločiva več in sva sama, mi praviš vsako noč: ,Tinček bo imel v najinem domu tvoje oči.. .'«
»Tvoj mož? Že dva meseca me ni bilo!« je rekel.
»Kaj nočeš več Tinčka?«
»Ne!«
»Tine, reci: RAD BI TINČKA!«
»NOČEM TINČKA!«
Roke je dvignila in s prsti segla globoko o kostanjeve lase: »Kaj bo, kaj bo zdaj z menoj?«
»Nič!«
Segel je po kozarcu, polnem belega vina, in ga izpil do dna. Z dlanjo si je otrl kapljice z ust. »Tako Minka! Seziva si zdaj v roke!«
Zravnala se je, oči so ji zablestele:
»Katera je?«
»Nobene ni!«
»Da ni?«
»NI!«
Dlani je stisnila v pest: »Povej, katera te čaka!«
Umaknil je pogled in mislil:
Kriv sem. Bariča čaka in zemlja. Njene oči. Le zakaj so noči tako bele in žgoče, ko nad Pogorelcem zarja zaide. Po zemlji diši m črički pojo. Po senu diši. Na rob črnega gozda pridejo srne iz gozda in mladi zajci jedo mladike mladega zelja vso noč. Vso noč vise nad zrelo zemljo bele zvezde.
Bariča pride.
Seno je v kopicah.
Bariča! Njene oči! Roke! Vonj po zemlji!
žkngleški pregovori
•	Ako hočeš, da ti kokoš nese jajce, moraš prenašati njeno kokodakanje.
*
O Dober prijatelj je tovariš v nesreči.
*
•	Vsakdo more krmariti ladjo ob lepem vremenu.
*
•	Veliki boben nima v sebi ničesar drugega razen zraka.
*
•	Če hočeš spoznati vrednost denarja, ga zahtevaj na posodo.
Dlani! Zemlja! Nihče je ne boža. Zdaj rastejo na njej slak in osat in kopinje. Le vabi in čaka ...
»Katera te čaka?«
»Zemlja«.
Dlani je razklenila in zaihtela: »Ni res!«
»Je! Domov grem!«
»Kdaj greš?«
»Ob štirih. Poslovila pa se bova zdaj!«
»Pa jaz?«
»Tu boš živela!«
■ Ne bom! Brez tebe ne bom tu živela!«
»Kje pa boš?«
»S teboj!«
»Roke poglej: lak ni za kmetice... Pametna bodi, ti bi na kmetih kar gredoč ugasnila.«
»Ni res, da bi na kmetih kar gredoč ugasnila! Tako, praviš, ker me več nočeš! Povej, kako je pri vas!«
»Če boš jutri pametno prodajala. Kakor da ni nič.«
»Bom.«
»Kako?«
»Kakor vsak dan. Vsak dan sva se srečala. Pa sem večkrat gledala vstran; ti si prišel k meni...«
»Spet nisi pametna. Povej, kako boš prodajala!«
»Rekla bom: ,Dobro jutro, gospa!1 Šef posluša, če lepo rečem GOSPA. Rekla bom spet; ,Kaj želite, gospa?' Potem bo šef rekel: ,izvolite gospa!' in gospa bo želela in jaz bom prodajala. Zdaj pa ti povej!«
Tine je vzel iz žepa svinčnik in zamazan papir. S svinčnikom je potegnil po papirju krog: »Tu je vas. Tu, čisto na dnu doline. Sonce pa sije mimo vasi...«
»Mimo vasi?«
»Ja, na reber. Vidiš, sem! Tu so vinogradi.«
»Čigavi vinogradi?«
»Naši. Tu, v rebri, je sonce in življenje. Vsa vas gre vsako pomlad v reber, da bi lepo živela. Naprej pa ne.«
»Kam naprej?«
»V svet!«
»Pa ne, da ljudje v gorici žive?«
»Takole razumi: škoda je življenja, če brez haska gori in mine. Škoda je ljudi. Pri nas življenje vsako leto pljusne v gorico, nikoli čez; brez haska gori. Petdeset let hodi nas
Uredništvo znane moskovske revije Ogonek je pred kratkim skušalo intervju-vati štiri zahodnonemške vojaške voditelje, ki so podpisali sloviti memorandum o atomski oborožitvi Bundeswehra. Ta dokument je vzbudil v Evropi in po svetu veliko protestov. Intervju je (po Ogo-neku) potekal takole.
Začeli smo z viceadmiralom Ruggejem, poveljnikom vojne mornarice Zvezne republike Nemčije. Njegovo ime se blesti pod memorandumom. Telefonistka moskovske centrale nas je hitro zvezala z Bonnom. Zazvonil je telefon 20-161 na mizi enega izmed poveljnikov Straussovega cesarstva. Čez nekaj minut smo slišali odgovor: „Herr General se ne želi pogovarjati z Moskvo." To nas ni presenetilo. Rugge ima veliko izkušenj na področju »izogibanja stikov z Moskvo". Zviti pomorski lisjak se je skozi vso vojno izmotaval, da mu ne bi bilo treba na vzhodno fronto.
Herr General? Tukaj Moskva . . .
Zaprosili smo, naj nas zvežejo z drugim avtorjem memoranduma, poveljnikom vojnega letalstva generalom Kammhuberjem. Tokrat so v Bonnu vzdignili slušalko.
»Herr General? Dober dan. Tukaj Moskva, uredništvo revije Ogonek .. .”
Minuta molka.
»A tako, kaj pa želite?"
»Radi bi vas zaprosili, da bi komentirali pred kratkim objavljeni memorandum, ki ga je izdal generalni štab Bundesvvehra . . .”
Slišali smo nekaj, kar je zvenelo kot privolitev, in začeli naglo spraševati. Izgubljeni, jecljajoči glas na drugem koncu žice nenehno sprašuje, prosi, naj mu ponovimo vprašanja, črko za črko. Videti je, da mu slušalka gori v roki. To je razumljivo, saj je znano, da slehernega zahodnonemške-ga vojaka, od navadnega prostaka do generala, neutrudno »varuje” vojaška kontra-obveščevalna služba MAD, ki jo vodi nekdanji Hitlerjev polkovnik, sedaj brigadni general Wesselem. Kličejo pa naravnost iz Moskve! ... Na prvo vprašanje ni bilo odgovora. Ob drugem se je pripetilo nekaj zanimivega.
„Da-a," se je zategnjeno začudil naš sobesednik. »Ponovite, prosim."
»Prav radi, Herr General."
»Ampak jaz... jaz sploh nisem general!"
Prav lepo smo slišali, da je izrazito globoki bariton na nasprotnem koncu žice nadomestil vreščeč tenor.
»Oprostite, kdo pa ste vi?”
»Njegov pribočnik."
»Bi nam povedali svoje ime?"
»O tem . .. pa vprašajte gospoda generala."
„Pa bi lahko govorili z njim?"
»Trenutno ga ni tu."
človek v gorico; vsako leto hitreje ugaša. Čez petdeset let pa brez haska mine____«
»Zakaj misliš na ljudi? NAŠ ČLOVEK! Vsakdo mine. Vsakdo naj zase živi, dokler ne mine! Kaj nisi rekel, da sva na svetu samo jaz in ti?«
»Le kdaj?«
»Vsako noč. Ko pride med polknicami v mojo sobico le toliko luči, da se ne razločiva več in sva sama, mi praviš vsako noč: ,Na svetu sva samo jaz in ti.«
»Spet nisi pametna: nisi za kmete. Glej, spet si si dala rdečila na lice. Prelepa si za kmete. Kar poveš ljudem, da si lepa.«
»Kar povem?«
»Ja, kar poveš! Nekoč pa bo prišel pravi mož...«
»Nočem moža! Nočem drugega moža!«
»Nekoč boš imela svoj dom ...«
»Nočem svojega doma! Rada bi NAJIN dom...«
»Imela boš sina ali pa hčer.. .
»Tinček bo ali pa Tinka. . .«
»Zdaj pa pojdi!«
Vstal je in iztegnil predse roko.
»Zakaj si ti, Tine, tak? Zakaj ne rečeš: ,Imam te rad!'? Če bi tako rekel, bi šla.«
»Imam te rad!«
»Kdaj bo pa prišel?'
»On . . . prišel bo pravzaprav jutri ali pojutrišnjem."
Preostalo nam ni nič drugega kot to, da ga zaprosimo, naj zabeleži naša vprašanja in jih izroči generalu. Iz slušalke smo zaslišali nerazločne šume, nekaj glasov, nato pa odgovor:
»Oprostite, ni mi dovoljeno pogovarjati se z vami."
V slušalki je nekaj škrtnilo. Moskovsko telefonistko smo zaprosili, naj nam pomaga.
»Naročnik v Bonnu je odložil slušalko," nam je povedala. Ne bi mogli trditi, da se sodelavci gospoda Straussa odlikujejo s prehudo vljudnostjo. Pa vendar smo se odločili, da bomo poskusili še enkrat. Po desetih minutah prizadevanja nam je dekle iz moskovske centrale sporočilo, da je zveza spet vzpostavljena.
»Gospod pribočnik generala Kammhuber-ja?"
»Da, to sem jaz."
Glas je bil spet drugačen. Desetminutni premor ni minil zaman, saj je bil operativni sestanek med tem očitno že mimo. Tam so hitro izdelali »navodila za zavzemanje stališča".
»Nekdo je prekinil razgovor. Lahko zdaj zastavimo vprašanja?"
»O, seveda. Kar izvolite."
Človek v Bonnu je zabeležil vprašanja
in obljubil, da jih bo izročil generalu Kamm-huberju. Zapisal si je tudi telefonsko številko našega uredništva in obljubil, da nas bc jutri sam poklical.
Govori Heusinger
Na vrsti je bil poveljnik Bundesvvehra general Heusinger. Pribočnik Krieg je bojevito, kakor se spodobi njegovemu imenu (Krieg pomeni v nemščini vojno), odgovori!, da generala ni tu in da ga danes . . . prav gotovo ne bo.
»Če je že tako, vas prosimo, da bi bili tako ljubeznivi in si zapisali naša vprašanja."
»Od vas ne sprejemam nobenih vprašanj," je odbrusil Herr Krieg, »obrnite se na naše veleposlaništvo v Moskvi."
»Čemu na veleposlaništvo? Mi smo tisk ..."
Krieg se je, kot utapljajoči se človek slamice, ročno oprijel besede tisk.
»Ah, tisk . . . Potem pa počakajte, da vas prevežem na naš Oddelek za tisk."
Uslužbenec Oddelka za tisk Ronke je že vedel, kaj mu je storiti. Poslušal je naša vprašanja, si jih zapisal in obljubil, da jih
»Reci: ,Midva bova imela nekoč dom!' pa bom šla.«
»Midva bova imela nekoč dom!«
Minka je pogledala Tinetu v oči, po licih so ji spolzele drobne solze: »Tine, jaz ne grem!« Iskala je robec.
Tine je ulovil Minkino roko in jo za hip pridržal: »Kako lepe roke!«
Minka je potegnila svojo ozko in belo roko, z luščečim se lakom na nohtih, iz njegove žuljave in hrapave, kakor da bi jo speklo: »ZDAJ me pusti!« je rekla suho.
Šla je po sredi sobe proti vratom.
Preden je odprla vrata, se je ozrla nazaj, da bi videla, kaj bo.
Tine ni dvignil pogleda.
Spoznala je, da je konec.
Iz torbice je vzela robec in si obrisala solze.
Ko je prišla na vroči cestni tlak, je mislila: kako žalostno in trpko je življenje!
Šla je po cesti v breg in na most v predmestje. Ko je pogledala navzdol, v vodo, je videla prosojno modrozeleno vodo in množico drobnih rib. Ko je pogledala navzgor, v nebo, je videla nebo brez oblakov in belo sonce. Ozrla se je: mesto se je kopalo v beli poletni svetlobi. Na oknih mestnih hiš je videla rože. Na cestnih pločnikih in pred trgovinami, tudi pred TRGOVINO Z DROBNO GALANTERIJO, kjer dela vsak dan, je videla vesele ljudi. Fante. Pomislila je: kako čudno je večkrat življenje.
Naslonila se je na ograjo nad vodo in slonela na njej tako dolgo, da ji je sonce posušilo vse drobne solze v očeh in na licih in ji s svojo dobro toplino vzravnalo hrbet.
bo izročil generalu Heusingerju, jutri pa nam bo dal njegove odgovore.
Ko smo se hoteli povezati s četrtim avtorjem memoranduma generalom Zerbelom, poveljnikom kopenskih sil Bundesvvehra, so je izkazalo, da že ve, za kaj gre. Telefonistka nam je sporočila:
»Nobenih intervjujev. Ne želim si pogovorov z Moskvo!"
Naslednjega dne smo nestrpno pričakovali, kako se bo končal naš intervju z generali . .. Toda telefoni iz Bonna so molčali. Poklicati smo morali sami. Kmalu nato se je oglasila telefonistka iz centrale in nam povedala vsebino sporočila iz Bonna:
»Bonnski naročniki ne želijo razgovorov z Moskvo."
Od Hitlerja do Straussa
Ne želijo! Potem, ko so preživeli Moskvo, Stalingrad in Kursk, se ti generali očitno zelo neprijetno počutijo, kadar kdo omeni glavno mesto ZSSR. Prvi hip smo mislili, da b; se zaradi nekorektnega odnosa gospodov generalov do tiska pritožili njihovemu šefu, vojnemu ministru Straussu. Če pa še on ne bi hotel pomagati, bi se pritožili pri »samem" kanclerju Adenauerju. Ko pa smo malo bolje razmislili, smo opustili to namero. Sprevideli smo, da bi bil to brezupen poskus, zakaj poglejte, kdo so ti generali.
GENERAL KAMMHUBER, poveljnik za-hodnonemškega vojnega letalstva, je med drugo svetovno vojno poveljeval nemškim nočnim lovcem, potem pa letalskemu korpusu na vzhodni fronti. Hitler mu je izročil pred koncem vojne polnomočje nad tistim oddelkom vojnega letalstva, ki se je ukvarjal z razvojem reakcijskih letal.
VICEADMIRAL RUGGE, poveljnik zahodnonemške vojne mornarice, je pod Hitlerjem poveljeval »varnostnim silam" na zahodu. S svojimi zverstvi se je posebno proslavil v Franciji in severni Italiji.
GENERAL HEUSINGER, poveljnik Bundes-wehra, je bil več let poveljnik operativnega odseka v generalnem štabu Wehr-machfa. Dajal je pobude in vodil izdelavo takšnih strateških načrtov, kot so bili „Weiss” (načrt za napad na Poljsko), »Moritza" (napad na Bolgarijo), »Barbarossa* (napad na ZSSR), in vrste drugih podobnih operacij.
GENERAL ZERBEL, poveljnik kopenskih si! Bundesvvehra, je bil v Wehrmachtu generalni poročnik. Na vzhodni fronti je poveljeval najprej diviziji, potem pa korpusu.
20-161 molči

Stran 8	Celovec, petek, 21. oktober 1960	Štev. 43 (962)
Der Entvvurf des Vervval-tungssprachegesetzes
entspricht nicht
den Bestimmungen des Staatsvertrages
Zum enlwur< des sogenannlen Minderhei-ten-Venvaltungssprachegesetzes fur Karnten haben wir in unserem Blatt zv/ar schon kurz Stellung genommen, doch konnen wir erst jefzf naher darauf eingehen, da wir ihn nun zur Hand haben.
Gleich zu Beginn mussen wir mil aller Entschiedenheit fesfstellen, dass der vorlie gende Entv/urf ebenso wenig den klaren Bestimmungen des § 3 Ari. 7 des Staatsvertrages entspricht wie das im vergangenen Jahr beschlossene Gerichtssprachengeseti. Dieser Paragraph besfimmf hinsichtlich Karnten namlich folgendes:
„ln den Verwalfungs- und Gerichts-bezirken Karntens mit slovvenischer oder gemischter Bevolkerung wird die slovve-nische Sprache zusdtzlich zum Deutschen als Amtssp>rache zugalassen. In solchen Bezirken werden die Bezeichnungen und Aufschriften topographischer Natur so-wohl in slowenischer Sprache wie in Deutsch verfasst."
Das Verwaltungssprachegesetz vvurde je-doch, solite es im Sinne des Entvvurfes be-schlossen vverden, diesen klaren Bestimmungen ous dem Wege gehen bzw. vvieder-
sprechen. Schon allein die Tatsache, das; als Grundlage des Geltungsbereiches eine sogenannte Minderheitenfeststellung vorge-sehen ist, widerspricht den Minderheltcn-schutzbestimmungen des Staatsvertrages, well diese den dauernden Schutz der slo-wenischen Bevolkerung in Kbmten erstens nicht ven einer Minderheitenfeststellung ab-httnglg machen und zvveitens das Geb<et mit slowenischer oder gemischter Bevolkerung in Kfirnten ohnehin objektiv gegeben und bekannt ist. Eine solehe Minderheitenfeststellung mussen wir grundsatzlich ab-lehnen, da sie vvegen der von uns schon ofters dargelegten besonderen geschichtli-chen, vvirtschaftlichen und sozialen Verhalt-nisse der slovvenischen Minderheit in Karnten besonders in der Form einer geheimen Abstimmung, wie sie in erster Linie die na-tionalistischen deutschen Verbande immer vvieder fordern, nicht nur nach unserer Mei-nung, sondern auch nach internationaler Praxis und nach Meinung anerkannter Min-derheitsrechtstheoretiker ein ganz und gar untaugliches Mittel fur die Losung und Regelung von Minderheitenfragen isl. Deshalb ist ein Gesetz, vvelches sich aut eine solehe Minderheitenfeststellung stutzt, fur uns uncrnnehmbor.
Abgesehen davon aber entspricht auch das bis zur Durchfuhrung der Minderheitenfeststellung ols Provisorium gedachte Vervvaltungssprachegesetz keineswegs den Staatsvertragsbestimmungen. Nicht nur, dass sein vorlaufiger Geltungsbereich (jene Ge-meinden, in denen zu Beginn des Schul-jahres 1958/59 zvveisprochige Schulen im Sinne des Minderheitenschulgesetzes fur Karnten bestanden haben) bis heute nirgends genau umsehrieben vvurde und somit ver-schiedene Auslegungen zuldsst, sodass e. proktisch vollkommen i I I u s o r i s c h er-scheint, sondern sieht es auch viele andere grundsatzliche Einschrankungen hinsichtlich des Gebrauches der slovvenischen Amtssprcrche v or.
Noch dem Entwurf solite der Gebrauch der slovvenischen Amtssprache nur ouf jene Personen beschrankt vverden, die ihren ordentlichen Wohnsitz oder in Ermangelung eines solchen ihren sfandigen Aufenthalts-ort in einer der oben ervvahnten Gemein-den hoben. Der § 3 Art. 7 des Staatsvertrages schreibt aber vor, dass die Mlnderhei-tenbestlmmungen das g e s a m t e Geblet mit slowenlscher oder gemischter Bevblke-rung umfassen mussen, ohne jede drtllche, sachllche oder personelle Elnschrdnkung.
Daruber hinaus konn nach dem Entvvurf vom Slovvenischen als einer gleichberechtig-ten Amtssprache, wie sie im Sfoats-vertrog eindeufig fesfgelegt ist, kaum die
Rede sein, sondern vvurde der slovvenischen Sprache bestenfalls der Charakter einer Hilfssprache zuerkannt werden. Das Wesen der Zulassung einer Sprache als Amtssprache liegt namlich darin, dass die Partei bzvv. der Beteiligte die Moglichkeit besitzt, in dieser Amtssprache mit der Ver-v/altungsdienststelle oder mit dem Vervval-tungsorgan unmittelbar in Kontakt zu treten. Wie aber entspricht diesem Wesen der Entvvurf des Minderheiten-Vervvaltungs-sprachegesetzes?
•	Alle in slowenischer Sprache einga-brachten Einbringen mussen ftir den Amts-gebrauch ins Deutsche iibersetzt vverden.
•	Bei mundlichen Verhandlungen ist die Zuziehung eines Dolmetsches vorgesehen.
•	Miindliche und schriftliche Erledigungen sovvie die Verkiindung von Bescheiden dur-fen nur in deutscher Sprache erfoigen und waren offenbar nur in dieser Sprache rechts-vvirksam.
•	Rechtsmittel und sonstige Eingaben an ubergeordnete Amter diirfen nur in deutscher Sprache abgefasst sein.
•	Perscnenstandsbucher diirfen nur in deutscher Sprache gefiihrt vverden.
•	Schulnachrichten und Schulzeugnisso der Minderheitenschulen diirfen nur auf Ver-langen der Eltem bzvv. sonstigen Erziehungs-berechtigten der Kinder zvveisprachig aus-gestellt werden.
Wir haben hier nur einige besonders krasse Beispiele angefiihrt, aus denen je-doch klar hervorgeht, dass die Bestimmungen des vorgesehenen Vervvaltungssprache-gesetzes eine offensichfliche D i s k r i m I -n i e r u n g der slovvenischen Amtssprache darstellen und deshalb staatsvertrags- und verfassungsvvidrig sind.
Im Zusammenhang mit der Minderheiten-frage vvird immer vvieder betont, dass Oster-reich seine Minderheiten so grosszugig be-handelt, dass andere Staaten daran ein Beispiel nehmen konnten und Osterreich sehr glucklich vvare — vvie Bundeskanzler Raab vor kurzem erklart hat — „wenn auch andere Staaten ihre Verpflichtungen ihren Minderheiten gegenuber in gleich grosszii-giger Weise Wirklichkeit vverden liessen".
Ohne dabei auf ondere Einzelheiten hin-weisen zu vvollen, mochten wir in diesem Zusammenhang konkret zum gegenstandh-chen Gesetzentvvurf nur festslellen, dass in Sudtirol eine generelle Zvveispra-chigkeit eingefiihrt ist und die diesbe-zuglichen Gesetze und Verordnungen be-sondere Bestimmungen enthalten, wonach eine Nichtbeachtung der zuerkannten sprachlichen Rechte der Minderheit straf-rechtlich geahndet vvird bzvv. eine Vedet-zung dieser Rechte die Nichtigkeit der Amtshandlung bevvirkt.
In den osterreichischen Minderheitenge-setzen sovvie im gegenstandlichen Gesetz-entwurf sind solehe Bestimmungen nicht enl-halten, vvie diese Gesetze auch sonst nich* geeignet sind, anderen Staaten als beispiel-gebend fur die Losung der Minderheifen-frage zu dienen. Die DurchfUhrungsgesetz-gebung der Bestimmungen des Staatsvertrages zum Schutze der Minderheit soli namlich nicht nur dem Worte nach, sondern in erster Linie dem Sinne und dem Geiste nach erfoigen; vor allem aber soli sie nicht ein Provisorium darstellen. Solehe proviso-rische und nur formelle Ldsungen filhren notgedrungen zu Unstimmigkelten zvvlschen den Vertragspartnem und zur Unzufrieden-helt bel der betroffenen Minderheit.
Man kbnnte mit Recht ervvarten, dass das Beispiel SUdtiroIs eine Lehre sein solite. Die bisherlge DurchfOhrungsge-setzgebung der Mlnderheltenschutzbe-stlmmungen in Osterreich und insbeson-ders der vorllegende Entvvurf des Ver-vvaltungssprachegesetzes Idsst aber eher auf das Gegenteil sc hi les sen!
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 3.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. p r o-i ram: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.0C, i9.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program; — 3.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Ponedeljek, 24.	10.:	14.00 Poročila, objave. Pregled
sporeda. — Bolje je paziti, kot zdraviti se. — Zborovske pesmi. — 18.00 J. F. Perkonig — Rok Arih: Ugrabljena strd.
Torek, 25. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Solistična ura: Gita Mally, klavir.
Sreda, 26. 10.: 14.00 Poročila, objave. — K dnevu avstrijske zastave. — Kar letite, zaigramo.
četrtek, 27. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Hišna imena v okolici nekdanje graščine Humperk. — Domače pesmi.
Petek, 28. 10.: 14.00 Poročila, objave. — Otroška oddaja: Kresničice.
Sobota, 29. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.20 Brž skrbi, nadloge v kraj.
Nedelja, 30. 10.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Sobota, 22. oktober:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 širni pisani svet — 14.00 Po zdrav nate — 15.00 Karavanška domovina — 15.20 Za filateliste — 15.30 Koroške mestne slike: Gmund — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 18.55 Spod
—	19.00 Radijska uganka — 19.30 Odmev časa — 20.<5 .Edip”, glasbena drama — 22.10 Pogled v svet — 22.2} Operetne melodije.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.20 Prosimo prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže --12.03 Za avtomobiliste — 14.00 Glasba ne pozna meja
—	14.40 Tehnični razgled — 15.00 Mladinski koncert — 17.40 Pozdravljena, Avstrija — 19.15 Oddoja vicekanc-lerja — 20.00 Dobro zabavo — 21.45 Šport — 22.20 Plesna glasba za konec tedna.
Nedelja, 23. oktober:
I. program: 6.50 Hišni vrt — 8.05 Kmečka oddaja
—	9.00 Jutranja melodija — 11.00 Veselo petje, veselo
II. program: 6.05 Preden odidete — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.10 Glasba no tekočem traku — 10.15 šolska oddaja: Zaščita narave in gospodarstvo — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Storilec se vrne, poglavje kriminologije — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.40 Zenska oddaja: Lepota in prebava — 20.00 človek kot tajnost — 21.55 Sporf.
Petek, 28. oktober:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Orkestrski koncert — 15.30 Kulturno ogledalo — 16.00 Glasbo Nica Dostala — 17.10 Dunajski zvoki — 18.00 Delovni običaji na Koroškem — 18.55 Šport — 19.30 Odmev čo-sa — 20.15 Orkestrski koncert — 22.10 Pogled v svet.
Televizijski program:
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 23. 10.: 12.00 Kaj misli e o tem — 17.00 .o otroke — 17.20 Svet mladine — 18.00 Za mladino —
18.45	,Fury”, zgodba konja — 20.05 Film.
Ponedeljek, 24. 10.: 19.30 .Pustolovščine boga* — 20.20 Aktualni šport — 20.40 Delamo glasbo — 21.20 .Taka daleč je*, kriminalni film.
Torek, 25. 10.: 19.30 Električni šok — 20.20 Irska, zeleni otok — 20.45 Alfred Hitchcock kaže — 21.15 Koncert italijanskega tenorista Maria del Monaco.
Sreda, 26. 10.: 17.00 Za otroke — 17.30 Deklica in čevlji — 17.40 Predavalnica na morskem dnu — 19.30 Jutrišnji človek — 20.20 Mesečna bilanca — 21.00 .Tako živimo vse dni”, mladinska oddaja.
Četrtek, 27. 10.: 19.30 šport — 20.25 .Ledenomrzla noč* dramatično poročilo.
Petek, 28. 10.: 19.30 Dragoceni papir — 21.05 .Tai-.c daleč je”, kriminalna igra.
Sobota, 29. 10.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.05 Prenos iz gledališča.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7.00. 13.00. 15 00. 17.00. 22.00
Sobota, 22. oktober:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 P». ljubljeni slovenski samospevi — 8.55 Radijska šolo — 9.25 Od polke do calypsa — 10.15 Od lu in tam — 11.00 Črnski vokalni ansambel —	11.30 Pionirski tednik —
12.00	Narodne ob spremljavi harmoniko — 12.15 Kmet:i-ski nasveti — 13.30 Vojvodinske narodne pesmi — 13.50 Slavni pevci — 14.20 5port in športniki — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 17.45 Znane pesmi poje Frank Sinatra — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.30 Poljska zabavna glasba — 18.45 Okno v svet — 20.00 Slo-
RADIO PROGRAM
'
igranje — 12.00 Glasbena nedeljska promenada — 13 00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 19.00 Šport — 20.10 Kriminalna uganka: Kdo je storilec •— 22.10 Pogled v svet
—	22.15 šport.
II. program: 6.10 Vesele melodije — 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert
—	13.15 Za avtomobiliste —	15.00 Operetna glasba
Franza Leharja — 16.00 Plesna glasba — 18.00 Znane melodije v nedeljo popoldne — 19.10 Zvezni kancler ob Avstrijskem tednu — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže —
20.30	Avstrijski teden — 21.15 Dragi poslušalci — 21.45 šport — 22.15 Poskočni ritmi, priljubljeni plesi.
Ponedeljek, 24. oktober:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Operni koncert — 15.30 Knjižni kotiček — 16.00 70-letnica rojstva Hannsa Holenie — 18.35 Mladinska oddaja — 18.55 šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — •
19.30	Odmev časa — 20.30 .Halo, tukaj jesen” — 21.00 Na obisku na Koroškem — 22.10 Pogled v svet — 22.25 Teden pri Združenih narodih.
II.	program: 6.05 Premislite prosimo sami — 7.• 0 Beležke iz dnevnika — 9.05 šolska oddaja: življenje v srednjeveškem mestu — 10.40 šolska oddaja: Mestna občina, župan in njegov zastopnik — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza —
15.00	šolska oddaja — 15.30 Godba na pihala — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 2enska oddaja — 20.00 Sodobni avstrijski operetni komponisti —
20.30	Koncert ob dnevu	Združenih narodov	— 22.45 Te-
denski športni komentar.
Torek, 25. oktober:
I- program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.45 Hišni zdravnik: Jezik in bolezen — 14.30 Mladinski referat --
15.45	Alžirsko sodobno	posništvo — 16.00	Tisoč	rdečsh
rož cveti — 18.00 Deželna politika — 18.55 Šport —
19.30	Odmev časa — 20.15 Večer slušnih iger — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.05	Preden odidete —	7.10	Beležke
iz dnevnika — 8.20 Glasba na tekočem Iraku — 9.05 šolska oddaja: Avstrijski pionirji tehnike — 10.15 šolska oddaja: Avstrijske elektrarne — 12.03 Za avtomobiliste — 14.35 .Vaška glasba”, flamski pesnik Ernest Claes
—	15.00 šolska oddaja: Ob Dnevu avstrijske zastave —
17.45	Esperanto	— 17.55	UNESCO	—	20.00 štirje proti
štirim — 20.30 Ljudstvo in domovina — 21.55 šport —
22.15	Ljudske viže.
Sreda, 26. oktober:
I.	program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Da, to je moja melodija — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Glasba za mladino — 15.45 „Vas z zmajem* — 18.55 šport — 19.00 Od plošče do plošče — 19.30 Odmev časa
—	21.40 Zabavna glasba — 22.10 Pogled v svet.
II.	program: 6.05	Premislite prosimo	sami	— 8.10
Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja: Ob Dnevu avstrijske zastave — 10.10 Državna mladinska proslava ob Dnevu zastave — 11.15 Ljudska glasba — 12.03 Za avtomobiliste — 13.20 Za prijatelja opere — 15.00 Po štajerski deželi	— 16.00	Otroška	ura	— 17.10 Kulturne
vesti — 17.40 ženska oddaja — 18.00 Glasba iz avstrijskih operet — 19.20 Za prijatelja planin — 19.30 Za Dan zastave:	Dokumenti	našega	časa — 21.00 Vsaka
stvar ima dve	strani —	21.55 šport	— 22.15 Glasbene
predrznosti.
četrtek, 27. oktober:
I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Zvoneče platno — 8.45 Avstrijci v tujini — 13.10 Mladina igra — 15.30 Koroški avtorji: Ingeborg Teutfenbach —
18.00	Kulturne vesti — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja — 18.55 šport —
19.30	Odmev časa — 20.15 Potovanje po štajersko-koro-ftki deželi — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.10 P>-gled v svet — 27.15 šport.
venski oktet — 21.00 Za prijeten konec tedna — 23 05 Do polnoči v plesnem ritmu.
Nedelja, 23. oktober:
6.00	Jutranji pozdrav — 7.35 Internacionalne koračnice igra holandska vojaška godba — 8.00 Mladinska rod'/' ska igra — 8.50 Otroške pesmi — 10.00 še pomnite, variši — 10.45 Spoznavajmo svet in domovino — 12.0^ Voščila — 13.30 Za našo vas — 13.45 Popularne ruske melodije — 14.15 Voščila — 15.30 Melodije za vas —
16.00	Humoreska tedna — 17.10 Peli so jih maii moja —
17.30	Radijska igra: Revizor (Gogolj) — 18.47 Iz baleta
.Ohridska legenda*	—	20.05	Izberite	melodijo tedna —
20.50 Parada orglic	—	22.15	Ples ob	radijskem sprejem-
niku — 22.45 Ljubljanski jazz-ansambel.
Ponedeljek, 24. oktober:
5.00	Dobro jutro	—	8.40	Popevke	se vrstijo — 9.20
Operni odlomki — 10.40 Mešani zbor Slovenske filharmonije —- 11.30 Za otroke — 12.00 Trio Slavka AvseniLo
—	12.15 Radijska kmečka univerza — 12.25 Popevke s
festivala v Opatiji	—	14.15	Jugoslovanske radijske • o-
sfaje pozdravljajo slovenske poslušalce: Radio Sarajevo
—	14.35 Voščila — 16.00 Operne melodije — 17.15 Šoferjem na pot — 18.00 športni tednik — 18.50 Človek in zdravje — 20.30 Slavnostni mednarodni koncert za Don Združenih narodov.
Torek, 25. oktober:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Operni	prizori — 8.55 Radijska šola	—	9.40 Poje Gorenjsui
vokalni kvintet — 10.15 Izberite melodijo tedna — 11.43* Iz filmov in glasbenih revij — 12.00 Kmečka godbo —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.40 Pisani zvoki z Dravskega
polja —	13.30 Operne melodije	—	14.05 Radijska šolo
—	14.35	Europa-express — 15.40	Iz	domače književnosti
—	16.00 Kaj je jazz? (Oddaja s komentarjem) — 18.15 Segava klaviatura — 18.45 Novi izobraževalni obzornik
—	20.00	Zbor radia Zagreb —	20.30 Radijska igra —
21.30	Ritmi s polinezijskega otočja — 22.15 Komorni večer pri W. A. Mozartu — 23.05 Festival jugoslovonsk«g*> jazza.
Sreda, 26. oktober:
5.00	Dobro jutro — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Zvočna mavrica — 10.15 Priljubljene operne točke —
11.00	Melodije raznih dežel —- 11.30 Za cicibane —
12.00	Zadovoljni Kranjci	— 12.15 Radijska	kmečko	univerza	— 13.30	Parafraze	na melodije J. Straussa —	14.05
Radijska šola — 14.35 Slovenske narodne — 15.45 Ro-dijska	univerza	— 17.30	Pojo zabavni zbori	— 18.00	Kulturna	kronika	— 18.20	Mojstri italijanske	renesanse —
18.45	Plesni zvoki — 20.00 Sergej Prokofjev: .Zaljubljen v tri oranže” opera — 22.15 Mladim plesalcem.
Četrtek, 27. oktober:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Glasba ob delu — 8.35 Molil zbor .Solidarnost” iz Kamnika 8.55 Radijska šola —
10.15	Popevke z raznih kontinentov — 11.00 Sovjetsko zabavna glasba — 12.00 Narodne ob spremljavi harmonike — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Arije z znonlmi pevci — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svetovne književnosti
—	16.15 Ob 150-letnici rojstva skladatelja Roberto Schumanna — 17.15 Turizem in melodije — 18.00 Pevko Jelka Cvetežar — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Sodobna francoska lirika — 22.15 Po svetu jazza.
Petek, 28. oktober:
5.00	Dobro jutro — 8.30 Operetna in lahka glasba — 9.35 Za mlade ljubitelje glasbe — 11.00 Iz oper italijanskih veristov — 11.30 Človek In zdravje — 12.00 Godba na pihala — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorjo 13-45 Domače polke in valčki — 14.05 Radijska šola — 14.35 Poje tenorist Jan Peerce — 15.45 Radijska univerzo —
16.00	Glasbeno popoldne — 17.15 Od plesišča do plesišča — 18.30 V dvoranah Svobod — 20.15 Tedenski zu-nanje-politični pregled — 20.30 Johann Sebastian Boch
—	21.15 O morju in pomorščakih — 22.15 Moderne popevke in plesni ritmi.