334 Novičar iz raznih krajev. Kar se tiče kronanja presv. našega cesarja, od kte-rega se je jelo pogostoma po časnikih govoriti in ga je omenil unidan tudi „novičar", piše neki dopisnik iz Dunaja v „Allg. Zeit.u, da ne bo pred, dokler niso prihodnje ustave vseh dežel cesarstva gotove, to pa še ne bo tako knioli. Nekdaj je bilo kronanje avstrijanskih cesarjev drugače in cesarji so bili kronani za kralja ogerskega na Oger-skem, češkega v Pragi itd.; sedaj bo cesar na Dunaj i kronan za celo cesarstvo, različne dežele pa bojo pri ti svečanosti nadomestovane po svojih časnikih in poslancih.— Vsled nekega primerljeja je c, k. ministerstvo za nauk in bogočastje predstojnikom ljudskih šol vediti dalo, da nima navade, bukev za učiteljske knižnice posebno priporočati, da pa želi, da bi se pri ti naberi po tistih vodilih ravnalo, ktere šolski zakonik predpisuje zastran izbere šolskih premij. — Ze spet se je strašna nesreča pripetila, ker so se 24. dan pr. m. otroci nečimerno z vžigavnimi k li neki zraven nekega poda v Tapolči igrali; 356 hiš in druzih poslopij je pogorelo; škoda je cenjena na 200.000 gold. Naj bi hišni gospodarji in gospodinje to nevarno netilo spravljali otrokom spod rok kot mišico! — O napoli-tanskih zadevah ni še zmiraj nič gotovega, tolikanj več pa je govoric. Tako na priliko se sedaj govori, da berž, ko pridejo angležke vojne ladije pred Napolj, bo kralj s posebnim razglasom prosil Evropo za presojo in se podal v Gaeto, kjer bo obdan s 40.000 naj boljimi vojaki pričakoval konca pravde; poglavno mesto se bo izročilo varstvu policije in švajcarske armade, ki se bo uselila na gradu; vojne ladije se bojo spravile v luko in luka se bo zagradila. — Iz Spanjskega se je z malo besedami novica zvedila, da je 6. dan t. m. maršal Narvaez v Madrid prišel. Kar je kraljica 26. dan p. m. prejela od Napoleona lastnoročno pismo, v kterem ji živo priporoča , naj se nikar ne da zapeljati po starokopitnežih, ker bi ji potem utegnila žugati velika nevarnost, spet veje bolji veter za 0'Donela, kteremu je Narvaez naj mogočniši tekmec. — Spet se sliši, da je telegrafen ukaz iz Londona napotil 3 angležke parobrode in 6 ladjic s kanoni na č e r n o m o r j e, tudi nekoliko francozkih ladij se ima povratiti na to morje, — pravijo zato, ker pravda z rusovsko vlado zastran Kačjega otoka in Bolgrada, kterega noče odstopiti Moldavi, še ni poravnana. — Časnik „Nordu razglaša pismo turške vlade do svojih poročnikov, v kterem razlaga, da izlivi Donave v černo morje, „Delta-izlivi" imenovani, so njeni9 ne pa, kakor se od drugih strani terja, da bi spadali pod kakošno drugo oblast. — V Londonu še zmiraj ropotajo za zedinjenje Moldave inValahije v eno deržavo — Glede na vse te okoljšine ni tedaj čuda, ako se govorica čedalje bolj ponavlja, da rusovska vlada nasvetuje drugi shod vladnih pooblastencov v Parizu, v kterem naj se rešijo vse še ne dogotovljene homatije. — Car Aleksander je 4. dan t. m. prišel nazaj v Petro grad, obhajaje sloyesen uhod. — Iz Waatlanda v Svajci se sliši, da tako zlo pomanjkuje učiteljev v ljudskih šolah, da veliko šol zapertih stoji. Čez 100 učiteljev, ki pri šolstvu niso mogli zavolj slabe plače in dragine živeti, je zapustilo učiteljski stan in se v službo k železnicam in drugam podalo, kjer lože izhajajo. — Naj večja dosihmal znana tiskarna mašina je v neki bukvotiskarnici v Filadelfii v Ameriki; ima 12 valjarjev (cilindrov), s kterimi vsako uro natisne 60.000 pol, tedaj v eni minuti 1000. — Tako pravijo Amerikanci; ali je resnica, bi ne hotli glave staviti. — Če bi po glavi nekega francozkega štatistikarja šlo, bi se mogle tudi vse muhe pokončati, da bi se cena sladkor j a (cukra) znižala. „Muha — pravi ta štatistikar — je vsa mertva na sladkor in — ne vemo kako je ta mož vse muhe na Francozkem soštel! — poližejo čez 52.347 kilogramov cukra na leto".