PoStnlna plačana / gotovi n' Leto IX, St. 88 Llublfana, sobota 14. aprila 1928 Cena 2 Din •li 4, t|.ti.|, mm Stene oeMteo iJva H'—> semstro Din «r— neob Oglas po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knattora oHc« Ster. 5/L Telefon ftt. «07» in «804, ponoči tudi it. 1034. Rokopisi •• Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko » Ljubljana, Preicr-fe. 4. — Telefon ftt. *+g* Maribor, Aleksandrova ftt is — Celje, Aleksandrova Ka&m prt postnem tek. zavoda t LM» laaa ftt. 11.84« - Praha tialo 78.1*0. Wien,Nr. ie$J4i. Ljubljana, 13. aprila. Atentati so vedno in povsod znak neke latentne napetosti. Izraz so notranjih nasprotij, segaiočih dovolj globoko, da dovedejo od časa do časa do konfliktov, ki jih vidi svet Brez ozira na to, kdo jih izvršuje, pričajo, da neka skupina, neka stranna morda, ni zadovoljna z obstoječim stanjem in da posega po ilegalnih sredstvih, ko hoče pripomoči svojim stremljenjem do zmage. Vsekakor so točno opozorilo, da je notranja napetost opas-na in da sili ljudi k nasilnim dejanjem. Ali vsa nadaljnja konkretnejša tolmačenja posegajo v negotovost. Po doslej došlih poročil italijanska policija še ni našla ničesar, kar bi jo moglo dovesti na sled atentatorjem. Aretiranih je sicer nenavadno velika množina ljudi, ali konkretnejših podatkov, ki bi pokazali pravo sled, menda še niso mogli najti. Preostane tedaj še vedno samo možnost kombinirati na osnovi vnanjih pogojev in okolnosti atentata. Predvsem se zdi. da je bil atentat namenjen kralju, seveda ako so točna poročila, da Mussolinija na usodni dan ni bilo v Milanu. Baš v tem vprašanju je usodno razpotje za pojmovanje atentata. Ako so atentatorji vedeli, ali vsaj mislili, da se Mussolini ne bo peljal s kraljem na otvoritev velesejma, tedaj je računati, da peklenskega stroja niso namenili šefu fašizma, marveč pred-stavitelju kraljevske oblasti. V tem slučaju bi bilo sklepati, da so hoteli uničiti predstavnika monarhistične. odnosno sploh obstoječe državne oblike ter oblasti in sledi bi nujno morale kazati na anarhistične elemente. Zakaj ako bi bili atentatorji hoteli zadeti poglavitnega reprezentanta fašizma, bi imeli za to prilike dovolj, ko je duce bival štirinajst dni v Milanu. Seveda pa so vsi ti zaključki nesigur-ni, ker se nikakor ne more vedeti, v koliko si fašistična vlada ne prizadeva namenoma, da da preiskavi baš proti-anarhistično smer. dobro računajoč, da s tem za domači in vnanji svet zmanjša moralni učinek atentata. Zakaj brez dvoma je precej drugačna stvar, ako so peklenski stroj položili anarhisti, ki se borijo prav tako zoper fašistično kot zoper vsako obstoječo, osubito pa monarhistične oblast, ne da bi bil povdarek na akciji zoper fašizem. V tem slučaju se seveda atentat taksira kot delo teoretikov — utopistov. kakor jih je bilo že obilo v raznih državah in v raznih časih in na katere so se živci povprečnega Evropca že precej privadili. Ako pa bi se izkazalo, da se je imel Mussolini tudi voziti na velesejm in je bil atentat namenjen njemu in predvsem njemu, tedaj bi spadal seveda v vrsto protifašističnih aktov in bi pričal, da fašizem kljub tolikemu pritisku ni mogel zatreti odpora nasprotnih elementov. Pojav te vrste bi seveda v inozemstvu kolikortoliko zmanjšal vero v nezmagljivo silo fašističnega režima, pa tudi v Italiji sami povzdignil zaupanje v možnost notranjih perturbacij. Ravno spričo tega mora vnanja javnost s primerno kritičnostjo spremljati vesti o policijskih preiskavah, ki se vršijo po atentatorjih. Kar pa se tiče izvedbe atentata samega, mora vzbudii ogorčenje in hkrati pomilovanje pri vsakomur. Ti-le milanski atentatorji ne spadajo v vrsto junakov, ki bi bili pripravljeni žrtvovati nekaj, mogoče celo življenje, za svojo idejo. Zakaj izbrali so si najlažji, a hkrati najnesigurnejši način, zaka.i da bi peklenski stroj eksplodiral ravno v trenutku, ko se bo kralj ali duce pripeljal mimo. je skrajno malo verjetno, saj more že nekaj sekund razlike v času prepreči zaželjeni učinek, zato pa zadene nešteto povsem nedolžnih žrtev. Ako bi bili atentatorji dovolj junaški, bi mogli najti sigurnejšo pot. pri kateri pa bi seveda postavili tudi sami sebe na tehtnico. Zato napravlja atentat bolj vtis demonstracije in prav nič m Čudno, če se je pojavila interpretacija, da so ga inscenirali — fašisti sami. da ga izrabijo kot pretvezo za povečanje nasilij nad notranjimi nasprotniki. Saj so se že oglasile v fašističnih glasilih zahteve po poostritvi režima zoper opozicijonalne elemente. Eno je gotovo: težko bo dobiti pravilno sliko v ozadju atentata, osobito težko za inozemsko javnost. Vemo in vedeli bomo le, da se notranja nasprot-stva v Italiji niso omilila, nasprotno, da so se poostrila; kdo pa je poglavitni nosilec ilegalne akcijske opozicije, interpretacijo za to pa nam bo mogel poljubno dajati fašizem sam. Marinkovicev sestanek s Titulescom Beograd, 13. aprila, p. Glasom poročil iz ženeve se je tam vršil danes sestanek med našim zunanjim ministrom dT. Marinkovi. čem in rumunskim zunanjim ministrom Ti» tuleseom. Po sestanku se je dr. Marinko« vič odpeljal v Vevery ori Montreuxu, kjer ostane do 22. t. m., nakar se vrne v Beo» grad. Po atentatu v Milanu Nove številne aretacije anarhistov in komunistov. — Krivce bo sodil rimski lašistični tribunaL — Število žrtev se je povečalo. - Velike manifestacije za kralja. - Zahvalne službe božje. — Kraljev dar svojcem žrtev. — Podrobnosti o atentatu «Osservatore Romano« piše o atentatu, da mora najgloblje protestirati proti tej sramoti ter se z vso tugobo priključiti bolečini onih. ki jih je zadela nesreča, ki pomeni težko žalost za lom-bardsko glavno mesto in ves narod. Milan, 13. aprila,* s. Kralj je davi obiskal zavod za zdra ^Ijenje s serumom in novi sedež zvez j vojnih udeležencev. Za njegovo varstvo pri vožnji po mestu sta policija in vojaštvo ukrenila ostrejše mere. Žrtve atentata bodo jutri v milanski stolnici položene na mrtvaški oder. Pogreb se vrši na stroške mesta Milana. Krste bodo na lafetah prepeljali na pokopališče. Kralj je preostalim rodbinam včerajšnjih žrtev daroval 50.000 lir. V včerajšnjih popoldanskih urah so prostovoljni prispevki za svojce žrtev prekoračili znesek pol milijona lir. V Rimu se je vršila v navzočnosti kraljice žalna služba božja, popoldne Pa slavesni Te Deum v zahvalo za rešitev kralja. Listi prinašajo nekaj tragičnih podrobnosti o atentatu: neka žena. ki je z 2 otrokoma z bližnjega balkona na trgu Giulio Cesare gledala sprevod, se je zaradi eksplozije tako prestrašila, da se je onesvestila in je med prevozom v bolnico umrla. Neka stara dama se je vrgla s telesom pred svoji nečakinji, pri čemer so io smrtno zadeli železni drobci kandelabra. Stanje ranjenih se je ponoči poslabšalo. Neki vojak 5. alpinskega polka leži v brezupnem stanju. Ravno tako malo upanja za okrevanje ima neka 50 letna učiteljica, ki ima obe nogi strašno razmesarjeni. Nekemu 11 letnemu dečku je počila lobanja in umira. Fašistični miličnik Be-retter leži poleg svoje sestre v bolnici. Dočim manjkata njemu obe nogi, so morali tudi sestri odrezati obe nogi. Rim, 13. aprila, g. K atentatu na italijanskega kralja se še poroča: večma žrtev je stala v trenutku eksplozije okoli kandelabra. kjer fe sedaj 50 tml globoka jama. Posamezni železni drobci so leteli do 50 m daleč. Neki 2 cm debeli drobec je prebil vežna vrata nasproti ležeče hiše. Izmed oseb, ki so z balkonov gledale na sprevod, ni bil nihče ranjen. Milan, 13. aprila, o. Preiskava za iz sleditev atentatorjev se še vedno nadaljuje. Kakor se zdi, ni bilo doseda] mogoče dobiti še nobenega pravega sledu. Tekom noči je policija izvrši a neštevilne hišne preiskave in aretacije. Večerni listi poročajo, da je bilo do davi aretiranih nad 200 oseb. vendar pa mora "biti število aretiranih mnogo večje. Cel zbor preiskovalnih sodnikov je včeraj ves dan in vso noč zasliševal aretirane osebe in ranjence. Davi so se sodniki sestali v justični palači in poročali državnemu pravdniku o uspehu zasliševanja. Ves materijal bo predložen sodnikom posebnega tribunala za zaščito države. Atentatorje bo. ako bodo prijeti, zadela smrtna kazen. Mesto živi še vedno pod vtisom včerajšnjega atentata. Po novih uradnih poročilih znaša število človeških žrtev do danes zjutraj 17. Stanje 5 oseb. ki so težko ranjene je obupno. Pogreb žrtev se bo vršil jutri ob 15. na zelo slovesen način. Rim. 13. aprila, s. Policija na vse konce nadaljuje preiskavo. Atentatorje iščejo predvsem v anarhističnih krogih. Med aretiranci so večinoma anarhisti in delavci, ki so bili zaposleni pri postavljanju velesejmskih paviljonov. Med aretiranimi je tudi anarhist, ki .ie bil pred 7 leti soudeležen pri atentatu z dinamitom na milansko gledališče Diana. Oblasti skušajo ugotoviti identiteto neke osebe, ki se je takoj po eksoloziji urno odstranila. «G i o r n a 1 e d' I ta 1 i a» poroča iz Milana, da je varnostna policija že predvčerajšnjim prejela pismo, v katerem je bilo napovedano, da pripravlja anarhistična skupina strašen atentat. Policija ie nato uvedla še bolj temeljite varnostne mere. toda atentat se je kljub temu posrečil. Policija ie prepričana, da izvira atentat samo iz anarhističnih vrst. Oblasti odklanjajo podrobnosti o uspehih preiskave. Več prič je bito zaslišanih zelo dolgo. Posebno natančno so zasliševali prebivalce iz hiš na Ce-sarovem trgu. «Corriera della Sera» potrjuje vest, da je neka mlada deklica, ki stanuje v eni izmed hiš na trgu. sU-šala šepetati malo skupino ljudi nekoliko pozneje Da udarce s kladivom. ....................... Vukičevičev najintimnejši prijatelj porazno obsoja današnji režim Senzacionalen govor bivšega ministra Velje Popoviča. — Vlada je doživela Doraz na vsej črti. — Korupcija pri razdeljevanju oodnor za gladujoče. — Izhod iz krize je mogoč le, ako se umakne g. Vukičevič Beograd, 13. aprila r. G. Velia Popovič je bil dalje časa kakor so rekli v Beogradu, »pamet in sol« Vukičevičeve vlade Bil ie minister brez portfelja in 2. Vukičevič ga je opetovano uporabil za to, da ie v njegovem imenu dajal izjave v Narodni skupščini Pied par meseci je izstopil iz vlade, užaljen. da pri novi razdelitvi resorov ni prišel v poštev. G. Popovič ie bil izvolien kot eden od Vukičevičevih najintimnejših prijateljev. Ni dvoma, da je dobro podučen o vseh podrobnostih Vukičevičeve politike in smelo bi se reči, da če g Velja Popovič govori o Vukičeviču, je to skoraj tako. kakor da bi g. Vukičevič sam govoril o sebi Predstavite si senzacijo, s katero ie bilo zato v Beogradu sprejeto poročilo, da je g. Velia Popovič na konferenci radikalskih zaupnikov svojega volilnega okrožja v Ja-godini nastopil kot — sodnik Vukičevičeve-ga režima! Vukičevičeva ladja mora biti v skrajni opasnosti — pravijo beograjski politični meteorologi, če io tako jadrno zapušča že g. Velja Popovič. Popovičev govor je velezanimiv že zato, ker vsebuie odkrito priznanje popolnega neuspeha in škodljivosti Vukičevičevega režima in iz ust politika, ki Je v tem režimu aktivno sodeloval. »Ako pogledamo delo sedanje vlade, kateri načeljuje g. Vukičevič« — tako ie govoril zaupnikom g. Popovič — »vidimo po enem letu neuspeh na vse! črti. Prevzela Je predvsem nalogo, da prinese nove zakone in odpravi brezpravnost. Toda danes caru-le brezpravnost v vsej državi v največji meri«. Popovič navaja, kako vlada ni ničesar storila in nadaljuje: »Strahovita gospodarska kriza dav! državo že dolgo. Vlada je Imela dolžnost se pobrigati, da se ta kriza vsa] ublaži. Toda ona do danes nI n]č storila v tem pogledu. Dala le narodu miloščino 150 milijonov za prehrano In to na nafkorupMvneHi? način bsš v onem času. ko se v vseh stran' krič' protf korupciji To kar deis « temi podporami, »e pravo "O0!2?ft!(* za narod. Ža kmeta vlada nI nI? storili' Gna kmeta le mrevarl, pomagati mu ne zna. Obče stanje v državi ie slabše nego kdaj. V Južni Srbiji so težje razmere nego pred sedanjo vlado. V Vojvodini ie naše narodno napredovanje uničeno. V Narod- ni skupščini ni nič bolje; kadar KDK zapusti dvorano, večina nič drugega ne zna, kakor da slepo glasuje. Glasovala je za Droračun. da niti ni vedela, za ka.i glasuje. Razmere v radikalni stranki so neznosne, ker so v stranki došli na pozicije elementi, ki so nasilno potisnjeni naprej. Naravno ie, da so se temu mnogi uprli in tako je orišlo do r?zdora<. »Edin? izhod — ie zaključil g. Popovič — Iz vsega tega je, da se najde druga oseba, bilo iz parlamenta, bilo izven nje, ki b| formirala koalicijsko aH koncentracijsko vlado ter mogla pristopal k reševanju osnovnih problemov naše države*. Govor g. Velje Popoviča je bil sprejet z velikim odobravanjem radikalskih zaupnikov. Popovičevim izvajanjem se ie pridružil tudi poslanec A. Nikolijevič. V Vukiče-vičevi okolici je govor izzval veliko jezo in vukičevičevci pretijo, da bodo Popoviču že pokazali... Sok^ska uri?e Po Pribičevlčevem govoru, ki je ganil mnoge poslušalce do solz, saj se mu je poznalo, da prihaja od srca, je ogromna povorka krenila na pokopališče v Dubovac. V sprevodu je šla vsa šolska mladina iz Karlovca, sokolska godba, godba poštnih nameščencev iz Zagreba, zastopniki društev in korpora-cij, gasilci, vojna muzika, oddelek šole rezervnih oficirjev, poštni uslužbenci, deputaclje iz vseh krajev države in nepregledna množica občinstva. Po ulicah, koder se je pomikal sprevod, ie tvorilo meščanstvo gost špalir. Ves Karlovac ie bil na nogah, da izkaže zadinjo čast svojemu velikemu sinu. Na grobu ie prvi spregovoril župnik Veslaj, ki je naslikal pokojnika kot temeljitega človeka in dobrega kristja- na, s katerim izgubi dubovaška župnija darežljivega cerkvenega predstojnika. V imenu Narodne skupščine se je poslovil tajnik g. Lujo Valter, ki je v svojem govoru povdarjal, da je z dr. Lukiničem legel v grob najboljši med najboljšimi in da ga ne oplakuje samo njegova rodbina, marveč vsa domovina. Zelo lep govor je imel tudi g. Pavle Radič v imenu poslanskega kluba HSS; v svojem govoru je zlasti podčrtaL da je dr. Lukinič postal žrtev svojega neumornega in nesebičnega dela za korist celokupnega naroda. Govoril! so tudi predstavniki poedinih parlamentarnih klubov, v imenu Slovencev pa se je poslovil od pokojnika poslanec g. Ivan Pucelj. V lepem nagovoru je kar-lovški mestni župan g. Butorac orisal zasluge pokojnika za razvoj rodnega mesta, kot zadnji pa se je poslovil v imenu SDS v Karlovcu dr. Milan Vujičič. Med plakanjem množice so spustili krsto v mračni grob. V mehki zemlji na prijaznem holmcu v Dubovcu spi dr. Edo Lukinič večni sen . . . Bila mu lahka žemljica domača. Turčija in Italija Dunaj, 13. aprila, s. Sotrudnik «Neiie Freie Presse» se je razgovarjal s tukajšnjim turškim poslanikom Mehmedom Hambi be* gom, ki je imel z zunanjim ministrom Ruždi begom več razgovorov in sicer pred odhodom iz Angore v Ženevo in sedaj v Carigradu po povratku iz Milana. Poslanik je izjavil, da so vse vesti o kakem namera« vanem nenapadalnem paktu med Italijo in Turčijo neresnične. Razgovor med Musso* linijem in turškim zunanjim ministrom se je nanašal samo na trgovinske odnošaje obeh držav, ki so se v zadnjih letih zelo razširili Tozadevna pogajanja so zaradi te« ga zelo nujna, ker poteče v prihodnjem letu sedaj veljavna trgovinska pogodba med obema državama. Preiskava na Madžarskem Ženeva, 13. aprila, s. Kakor se izve, sta angleški in švedski strokovnjak, ki ju je Društvo narodov imenovalo kot strokov« njaka za izdelovanje in trgovino z orožjem, skupno s pristojnimi uradniki tajništva Društva narodov zapustila Ženevo in od« potovala na Madžarsko. Komisija bo na li* eu mesta uvedla preiskavo o uvo^u stroj« nie, ki so bile na monoštrskem kolodvoru zaplenjene. Ta izvoz je bil v nasprotju z določbami trianonske mirovne pogodbe. Poročilo bo pod vodstvom nizozemskega zunanjega ministra proučd odbor trojice, ki bo o stvari poročal na junijskem zaseda« nju sveta Društva narodov. Ženeva, 13. aprila, g Preiskovalna komi* sija za monoštrsko afero je ob 13. z du* najskim brzoviakom zapustila Ženevo in odpotovala na Madžarsko. V komisiji so novi direktor razorožitvene sekcije siT Eric Colban, direktor tranzitne in prometne sek« cije in dva civilna strokovnjaka za orožje, ki jih je imenoval predsednk stalne voja« ške komisije Društva narodov Imena teh strokovnjakov niso znana. Znano je le to« liko, da je prvi direktor neke velike angle« ške, drugi pa inženjer neke švedske tovar* ne za orožje. Uničene strojnice in njihovi sestavni deli so spravljeni v Rakothu. ino« zemski železniški strokovniak bo proučil listine, ki jih bo dala na razpolago madža/r« ska vlada. Delo bo trajalo približno teden dni. Odbor trojice se bo najbrže sestal v Haagu. Madžarske intrige Praga, 13. aprila, h. aPrager Presse» na* stopa zelo ostro proti ponovnim potvar* janjem v madžarskem časopisju. Zunanji minister dr. Be-neš je podal zastopniku am» sterdamskega «TeIegraafa» izjavo, ki jo je madžarsko časopisje prikrojilo po svoje. «Prager Presse« pravi, da je to nov dokaz za metode, ki se jih poslužuje Budimpešta v boju proti trianon&ki pogodbi Posebno se obrača list proti izvajanjem «Az Ujsa* ga», iz katerih je razvidno, da se madžar« ska propaganda ne straši niti tega, da po* tvarja izjave vodilnih državnikov Male an« tante, čo je treba podkrepiti strujo za re« vizijo trianonske pogodbe. V besedilu «Az Ujsaga» so izločeni samo posamezni deli dr. Beneševe izjave, ter sestavljeni tako, kakor bi bil «dr. Beneš zagovarjal revizijo trianonske pogodbe. Zopet umori y Maroku Capabianca, 13. aprila, (be.) Uporniki so umorili na poti v južni Alžir pet franco* skih avtomobdistov. Izprtje 250.000 kovinskih delavcev Berlin, 13. aprila, (be.) Zveza saksonskih kovinskih industrijalcev je iziprla včeraj 250.000 delavcev. Komunistična zarota na Japonskem Tokio, 13. aprila, s. Aretacije komunistov se nadaljujejo. Policija je izvedla v loka* lu, kjer se je vršilo tajno zborovanje, pre* iskavo in aretirala 12 članov sveta delav* ske lige, ki je bila pred kratkim razpušče« na. Tudi v Kiotu je bilo več oseb areti* ranih. Kanadska trgovina z Evropo Ottawa, 13. aprila, (be.) Kanadski zbon niči je bil predložen v ratifikacijo trgovin* ski dogovor s Češkoslovaško. Isto tako so bile predložene zbornici v ratifikacijo eston ska, madžarska, Iatiška, portugalska, ru* munska m jugoslovenska trgovinska po* godba. Ostavka portugalskega pravosodnega ministra Lizbona, 12. aprila, (be.) Pravosodni ml» nister Rodriques je demisijoniraL Tornado v Mehiki Mexlco City, 12 aprila (be.) Strahoviti tornado je poškodoval več mest države Coahuila, kjer so pretrgane vse brzojavne m telefonske zveze. 60-letnica Čitalnice " v Ljutomeru Ljutomer, 13. aprila V nedeljo 15. t m. ob 15. uri bo proslavila tukašnja CitaLnica svojo 60Ietnico v Sokoiskem domu. Tiskano »Povabilo« k ustanovitvi je datirano z dne 15 decembra 1867.; podpisali so ga naslednji ugledni Ljutomerčani: Matija Zemljič, Ivan Kukovec, dr. Anton Kle-menčič, Ivan Vučina, dr Jakob Ploj, L D. Huber in dr. Valentin Zarnik. Odlomek iz tega povabila se glasi: »Napravila so se in napravljajo se še po vsej slovenskej deželi društva po imenu Čital. niče, kterim je naloga in dolžnost, našemu krasnemu, premiiemu jeziku stare pravice in nekdanje spoštovanje zopet pridobiti. Tudi pri nas v Ljutomeru se bode sredi Januarja 1868. leta po novi postavi čitalnica odprla, kjer bode postalo ognjišče za likanje domače besede, za izipeljavo domačih veselic, za čitainje posebno domačih knjig in časopisov. Da bi cvetela, da bi napredovala in lop sad obrodila, potrebuje krepke mnogobrojne podpore Obračamo se torej k vsem stanovom, najbolj pa k Vam, možje kmečkega stanu, da Vi, pri kterih je še leipa slovenska beseda in šega čista ln nepokvarjena ostala, v največjem številu k čitalnici pristopite za ude. Kaj bode vsakdo pri njej užival, ktere pravice ln dolžnosti imel, vidi se iz pravil. Torej še enkrat, na noge, možje, da se domača stvar povzdigne.« Pravila so se predložila v odobrenje c. kr. namestniji v Gradec. 58 članov je pristopilo k Čitalnici, ki so zložili skupaj 65 goldinarjev 60 krajcarjev. Na prvem občnem zboru 2. februarja 1868., ki se je vr-gil v Fttrlanovi gostilni v posebni čitalni-&ki sobi (danes hiša g. Wirtha na Glavnem trgu) je bil izvoljen za predsednika Ivan Kukovec, a za tajnika dr. Valentin Zarnik. Citalniški odbor je začel takoj s pripravami za tabor, ki se je vršil 9. avgusta 1868. v Huberjevem logu. Taboru je predsedoval dr Jakob Razlag, zapisnikarja sta bila Ra-poc tn Zeleznik. Prvi govornik na taboru je bil Ivan Kukovec, ki je razlagal paragraf 19. državnega osnovnega zakona in govoril o »Slovenščini pri uradih«, nakar je bila sipreieta resolucija, da se zahteva od uradov dopisovaroje v slovenskem jeziku. Drugi je govoril dr. Valentin Zarnik o snovi »Slovenski jezik pri župnijah in škofiji«. Resolucija se je glasila: »Ljudstvo zahteva slovenske listine in dokumente od župnij m škofij.« Tretji govornik, Božidar Raič, Je zahteval uvedbo slovenskega je. zika v šolah. Bila Je sprejeta naslednja resolucija: »V ljudskih šolah naj bo izključno slovenski učni Jezik v vseh, tudi v višjih razredih. Tudi v srednjih šolah mora postati slovenski učni Jezik«. Božidar Raič je §e enkrait nastopil in govoril o ujedinjenju slovenskih pokrajin. Ob koncu Je še govori! dr. Vošnjak in zahteval izvršilno naredbo k paragrafu 19. državnega osnovnega zakona Od ustanovitve do začetka svetovne vojne je bilo delovanje Čitalnice prav živahno. Veliko nalogo Je izvršila Čitalnica na polju narodne probuje in prosvete. Med svetov- no vojno Je bilo njeno delovanje ukinjeno. Po vojni pa je posvetila vso pozornost izpopolnitvi svoje ljudske knjižnice, katero obišče vsako nedeljo 60 do 80 ljudi. V knjižnici delujejo 3 knjižničarji (Zacherl, Kjudrova, Cvek). Ostalo kulturno delo pa je Čitalnica prepustila drugim narodnim društvom, ki so večinoma vsa izšla iz nje ali n- so čitalničarji dali vsaj inicijativo za ustanovitev . m Jakobu Nemcu v spomin Sv. Jurij ob Ščavnici, 13. aprila Kakor smo že poročali, so truplo Jakoba Nemca, ki so ga pogrešali že od 29 marca, po naipornem iskanju oblasti in vsega pre- bivalstva naš!) aa velikonočni ponedeljek pri jezu očeslavskega milna. V naslednjem prinašamo kratek opis življenja in delovanja tega vrlega kmečkega organizatorja. Jakob Nemec Je bil rojen 1. 1976. Ljudsko šoto Je obiskoval pri Sv. Jurju ob Ščavnici, nakar so ga oddali skrbni starši v takratno nemško gimnazijo v Mariboru. V šoli je sicer jako dobro napredoval, ven-daT ga šola nI posebno veselila. Po dovršenem IV. gimnazijskem razredu je kratko-malo ostal doma ter priče! z organizacijo kmečkih mladeničev. Zanimivo je. da i* ustanovil skoro vse okoliške tamburaške zbore. Pokojnik Je energično zasledoval svoj cilj: preporod kmečkega ljudstva. Neumorno je prirejal praktične tečaje in predavanja stanovskega in prosvetnega značaja. Kljub mladosti je rastel njegov ugled med sosedi in prebivalci. Posta! je načelnik Ga. silskega društva v Dragotincih, ki je pod njim stalno napredovalo: kmalu je postal župan občine Okoslavcl, kjer Je nesebično deloval 16 let Med svetovno vojno se je posvetil karitativnemu delu s tako požrtvovalnostjo, da mu je prebivalstvo nadelo naslov »oče vdov ta sirot« Kot načelnik Kmetijske podružnice, ki Jo le vodil do svoje tragične smrti, je pokojnik razipečal na tisoče žlahtnih sadnih dreves in priznano najslovitejšib trtnih vrst ter s tem dvignil sloves našega sadja in vina Njegova skrb Je bila poleg tega posvečena vzornemu kmetijskemu knjigovodstvu, ki ga Je sam vodil ter bil dvakrat zanj odlikovan. Z vso vnemo se ie posveti! tudi vzornemu čebelarstvu in ustanovi! organi- Danes ogromna senzacija! Umetno spočetje doseženo! — Triurni medicinske vede! — Danes velefilm po slovitem istoimenskem romanu H. H. EWERSA I Čudežno spočeta deklica — dete obe-šenca in vlačuge, očeta in matere, ki se nista nikdar poznala, nikdar videla! V glavni vlogi priznana umetnica BRIGITTE HELM. Spočetje v laboratoriju. Odgoja v pen-2ijonahi. Pri potujočem cirkusu. V kletki z levi. Predstava v cirkusu. V igralnici. Sreča, blagostanje in smrt. Premijera danes ob 4., ^6.. ^8.. 9. uri. Telef. 2124 ELITNI KINO MATICA. zacijo čebelarjev. Kot takega ga je celo Avstrija, ki je Slovence mačehovsko treti-rala, dvakrat odlikovala. Pokojnik je nad 20 let deloval tudi pri okrajnem zastopu v. Gornji Radgoni. Po njegovem dolgoletnem prizadevanju se je zgradila cesta Sv Jurij-Sv. Anton, s čimer je sedaj upostavljena direktna zveza z Mariborom. Za povzdigo živinoreje je ustanovil Bikorejsko zadrugo. Stremel je, da se uvedejo čiste živalske vrste; pozabii ni niti na kokoši: uvedel ie slovito jajča. rico staroštajersko kokoš. Organiziral Je tudi gornje-radgonsko gasilsko župo ter dosegel, da so nemški Apačani prevzeli slovenska povelja. Pozneje Je razdelil to gasilsko župo na dve ter sam načeloval šerttiurški gasilski župi od 1 1919 dalje. Pokojnik je nadalje še ustanovil Nabavljal-no in prodajalno zadrugo »Zveze kmetijskih podružnic za srez Ljutomer« Kot načenlik hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurju ob Sčavnici je pokojnik stremel za odpravo prisilne prodaje in razkosavanje kmečkih posestev. Kot vzoren tnladi. noljub in vzoren oče Je kot odbornik tukajšnjega krajnega šolskega sveta dosegel kljub politični napetosti prav lepe uspehe. Ker je slovel kot vzoren gospodar, so mu naše oblasti poverile tudi sekvesturo nad imetjem grofa Studenberga, za kar je prejel celo pohvalo. Blagi pokojnik je bil imetnik 7 odlikovanj. Za njim žaluje ves ljutomerski okraj in vsi, ki so ga poznali. Vinko Pernat t veleposestnik in gostilničar v Sv. Vidu pri Ptuju, o čigar nenadni smrti je «Jutro» 12. t. m. poročalo. Pokojnik je bil rojen leta 1860. v Cirkovcih. L. 1888. se je priženil v Sv. Vid na dedno posestvo svoje žene, ki ga je vztrajen in podjeten, kmalu razširil v današnje veleposestvo. Usoda je hotela, da je legel v grob prav za 401etnico svoje poroke, ki bi jo imel v kratkem slaviti. Pokojnik je bil zvest pristaš in vnet dela» vec SDS. Jutri velika komična MATINEJA Pričetek ob 11. uri dopoldne. Vstopnina Din 4.— za vsak sedež. Kino »Ljubljanski dvor«. Nepoboljšljiva tatica in sleparica Ljubljana, 13. aprila Marta Zupančičeva iz Novega mesta ima 33 let in je veljala pred leti vsaj pred go. sti, ki jim je stregla kot natakarica v gostilnah, v katerih je bila zaposlena, za imenitno dekle. Cas je poteka! in nenadoma ni bilo Marte več videti v gostilni. Šele tekom časa so zvedeli gostje, ki so se zanimali za usodo svoie oboževanke, kaj Je z njo. Takrat je odšla Marta na deželo, se sprijaznila tamkaj z nekim navihancem, ki je po vaseh napravljal v mie hiše prav ne-zaželjene obiske. Bil ie to nevaren tat in vlačugar, ki je menda baš zaradi teh lastnosti avanturistično razpoloženi Marti nemalo ugajal, saj Je tudi ona sama kot 17-letno dekle prebivala med tatinsko druščino v zaporih deželnega sodišča. Služba natakarice Marti sploh nI kaj ugajala in se je zato po presledku let kmalu zooet privadila potepinskemu življenju. Nehvaležnega fanta, s katerim se je družila več mesecev, je sama zapustila in pričela voditi tatinski posel na svojo roko. Nekoč se Je oglasila v Kranju, kjer je zaprosila za prenočišče v gostilni poleg kolodvora. Ponoči je navihanka prebrskala vso hišo ta odnesla razno obleko ta dragocenosti. Kmalu zatem so io prijeli na taitinskih pohodih orožniki na Dolenjskem ter jo izročili sodišču. Marta je bila obsojena kot že stara 11 krat predkaznovama tatica zara_ di te pustolovščine na 1 leto ieče. Na prosto je prišla šele letos marca meseca in se je v Ljubljani zadrževala le kak dan, nakar se je odpeljala zopet proti Gorenjski. Ustavila se Je v Stari Loki, kjer Je izrabila razna stara znanstva ta izvabila s pomočjo nekih pisem od posestnika Janeza Berčiča več stotakov Takoj zatem pa se je odpeljala na Dolenjsko, kjer Je v okolici Novega mesta zopet za denar osleparila posestnika Antona Petriča Z nekaj gotovine v žepu se je pojavila nato v Ljubljani, kier Je na izredno pretkan način izvabila od nekoga v restavraciji Miklič zavoj raznega blaga. Medtem ie zaradi zadnjega primera, ko jo je aretiral neki policijski agent, prestala zopet teden dni zapora in se Je potem odpeljala v Litiio ter v litijski oko- Letalska nesreča v Novem Sadu Poročnik Anton Šimunovič smrtno ponesrečil Novi Sad 13. aprila. Včeraj popoldne se je pripetila v Novem Sadu strašna letalska nesreča. Pilotdovec poročnik Anton Šimunovič se je dvignil v zrak na aparatu «Devoitine» in nenadoma iz docela neznanih vzrokov treščil iz veli* ke višine na zemljo Aparat se je popoh noma razbil Šimunovič je ostal na mestu mrtev Nesreča je pripetila na terenu med aerodromom in R'imenko. Pokojni Šimunovič je veljal za enega naj Toljših aviatikov nr novosadskem aerodrom nu, bil je resen in zelo spreten oficiT Bi :e eden prvih, ki je skakal iz aeroplana - padobranom. Lani je oh priliki tekme za kraljev pokal meseca septembra prejel pr vo nagrado. Njegova smrt je vzbudila splo? šno sočutje. Znanstveno ie potreno in dokazano: Odol je najboljše sre jstvo za nego zob in i st. »ODOL« se dobiva po vseh lekarn gerijah, parfumerijah in bnvni dro* lici v vasi Verneku zopet okradla nek ga posestnika. Tamkaj pa so jo pogrni ji orožniki ta jo utaknili v zapor. Takt. t,> Marta, tisto svoiečasno rdečelično dekle, čije obraz pa sedaj kaže že pečate zaporov, sedelo zopet kako leto v stari druščini med zidovi ljubljanskega sodišča . , Strahoviti doživljaja s ruskim boljševiSkim mornarjem Zajerrakom. — Vzvišene himne ljubavi za rojstno zemijo. Veliki »Ufa« - velefilm pride! Kino »DVOR«. Strahovita družinska tragedija v Zagrebu Mati prerezala 3 in polletni hčerki vrat in si potem zasadila nož v srce Zagreb. 13. aprila. Snoči se je odigrala v kletnem stanovanju na Trnjanski cesti strahovita tragedija, ki je po svojih groznih podrobnostih edinstvena v analih zagrebške policije. Okoli 19. ure je obvestila stražnica na Trnu dežurnega uradnika policijskega ravnateljstva g. dr. Babica, da je stanovalec v hiši št. 56 na Trnjanski cesti Dimitrije Mrkša našel v kletnem stanovanju natakarja Franja Lipovška natakarjevo ženo Ljubico v mlaki krvi z velikim kuhinjskim nožem v srcu, a poleg nje njeno 3 in polletno hčerko Slavico s skoro odrezano glavo. Na kraj tragedije se je takoj napotila policijska komisija, ki se ie uverila. da je bila prijava le preresnična. Komisiji se je nudil grozen prizor: Nesrečna žena je z dolgim, ostro nabruše-nim kuhinjskim nožem prerezala vrat svoji hčerki Slavici in se potem z istim nožem zabodla v srce. Otrok in žena sta bila očividno takoj mrtva. Mož pokojne Ljubice, natakar Franjo Lipovšek je prišel zvečer domov; ko je zaznal za smrt svoje žene in hčerke, ga je tako pretreslo, da je bil skoro ob pamet. O vzrokih, ki so dovedli nesrečno, šele 23 let staro ženo do obupnega dejanja. je preiskava dognala naslednje podrobnosti: Franjo Lipovšek je vzel pred kratkim v zakup posestvo svoje sestre Amaliie Weissove pri Sv. Petru pri Zidanem mostu (?). Zakupnine je plačal 5000 Din. Med Lipovškom in njegovo sestro je prišlo do prepirov, ki so se obravnavali pred sodiščem. VVeissova je priiavila sodišču v Laškem, da jo ie Lipovšek napadel. Na temelju njene prisege je bil Lipovšek obsojen na tri dni zapora, ki ga je od-sede1 pretekli mesec. Medtem mu je baje sestra pretila še z nadaljnjim preganjanjem. Te okolnosti so zelo vplivale na Ljubico Lipovškovo. O svojih mukah ie pisala svojim staršem v Liv-no v Bosni vendar pa ni prejela od- govora. kar jo je še bolj pretreslo, ker je sicer od doma redno dobivala odgovore na svoja pisma. Na veliko soboto je dobil Franjo Lipovšek službo natakarja v zagrebški kavarni Palrnotič. Lipovškova pa se nikakor ni mogla otresti svojih težkih misli, čeprav jo je mož tolažil, dokazujoč ji, da se je vse okrenilo na bolje. Tako je očividno sklenila da izvrši samomor. Ker ie strastno ljubila svoje dete, ni hotela ostati brez Slavice. Sosedje so izjavili, da niso slišali iz Li-povškovega stanovanja nikakih klicev. Ker sta bili obe dlani Lipovškove obliti s krvjo, je verjetno, da je z levico za-tisnila detetu usta. da ne bi klicalo, z desnico, v kateri ie držala nož pa mu je prerezala vrat. Sebi je nož zasadila s tako silo v srce. da se je celo leseni ročaj zadri globoko v meso. Danes ob K 5., % 7., »h 8. in Yt 10. »Ufa« velefilm: Veliki pusto lovni detektivski roman v 2 delih naenkrat 10 delan). Harry Piel, Dary Hahn. Do danes največja filmska senzacija! Napetost vsebine je taka, da je prav čudež, da gledalce ne objame panika, ko gledajo to setizacijonalno delo! Telefon 2730. Kino »DVOR«. Kulturni pregled | sti gdč. Popovičeve, ki je bila tako ljubez-njiva, da je pred par dnevi prevzela ulogo Ljubljanska drama Začetek ob 8 zvečer. Sobota. 14.: cDanes bomo tiči* Izven. Ljudska predstava po znatno znižanih cenah Izven. Nedelja 15. ob 10. dopoldne: I. N. R. I. Znižane cene. Izven. — Ob 3. popoldne: I. N. R. I. Znižane cene. Ljubljanska opera 7,nMeU ob pol 8. zvečer. Sobota. 14.: Zaprto. Nedelja. 15. ob 3. popoldne: cMadame But-terfly>. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 8. zvečer: , opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 16.: Zaprto. Mariborsko gledališče ZaSelek ob 8. zvečer. Sobota, 14.: (Logarjeva Krista*. C. Kuponi. Znižane cene Zadnjikrat. Nedelja. 15 ob 3 popoldne: cPasijon* Znižane cene Zadnjikrat. — Ob 8. zvečer: «Rigoletto». Prvič. Današnja operna predstava «Mignon» odpovedana. Gledališka uprava v Ljubljani opozarja gledališko občinstvo, da je morala vsled obolelosti Davidove in vsled obolelo- Filine, odpovedati nocojšnjo uprizoritev Thomasove opere cMignon*. Gledališče ostane ta večer zaprto in uprava prosi, da vzame občinstvo to na znanje Dramska predstava v Ljubljani po izredno znižanih cenah. Danes, v soboto zvečer se uprizori v ljubljanski drami efektna komedija fDanes bomo tiči* kot ljudska predstava po izredno znižanih cenah. «Danes bomo tiči* je velezabavna komedija z novim kuplelom. katerega je napisal za gosp. Kralja kapelnik gosp. Balatka. Cene od 15 Din navzdol. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo, dne 15. t. m. se uprizori v dramskem gledališču pasijonska igra I. N R. I. Prva uprizoritev je dopoldne ob 10., druga popoldne ob 3. Pri obeh predstavah sodeluje muzika dravske divizijske oblasti in velja jo znižane dramske cene. V operi se poje popoldne ob 3. cMadame Butterflv* z go ^taller Stotter v naslovni ulegi; zvečer pa izvrstna opereta . Sevilskega brivca v isto-imenem delu Rossinija. Mefista v cFaustu* ild. V tma občina na razpolago svoj avtobus. Danes odpotuiejo v Šoštanj. a— Povožena po avtomobilu. Včeraj dopoldne je na treu Kralja Petra povozil privatni avtomobil pred Ruško cesto 24-letno Emo Čemi. Vzrok nesreče je neprevidnost avtomobilista. kakor tudi poškodovanke. ki ima zlomljeno desno nogo pod kolenom. Šofer je svojo žrtev sam odpeljal v bolnico. a— Izginil Je brez sledu 541etni delavec tovarne za dušik v Rušah Franc Svatba. Pogrešajo ga že mesec dni. Med delom mu je postalo slabo in so ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer pa so ga že naslednjega dne odpustili. Kam je odšel, je popolnoma neznano Za pomladansko sezono si ne oglejte samo izložb ampak tudi po» setite našo trgovino z izbrano zalogo naj« modernejših vzorcev JOS. ROJINA. Aleksandrova 3. e— Seja okoliškega občinskega zastopa se bo vršila jutri ob 8. zjutraj. Na dnevnem redu so poročila župana in odsekov. e— Uradni dan sreskega gremija trgovcev v Celju za člane v rogaškem sodnem okraju se bo vršil v ponedeljek 16. t. m. od 9—12. ure v Rogatcu v hotelu Sporn in od 15. do 17. ure v občinski posvetovalnici v Rogaški Slatini. e_ Aretacija 15 letnega hlapčiča. Lojze M., 15 letni hlapčič, je mlad nepridiprav. Zaradi tatvine ga že dalj časa zasleduje orožništvo v Laškem. Potikal se ie okrog, dokler ga ni včeraj dosegla roka pravice na Glavnem trgu v Celju in ga vtaknila na varno za omrežena okna. Za zakolj namenjena svinja povrgla 7 mladičev Toplice pri Zagorlu, 13 aprila V Toplicah pri Zagorju se je pripetil upokojenemu uradniku g Stanku zelo čuden primer. Ko se je baš pripravljala vsa njegova družina, da z veliko svečanostjo zakolje opitanega pujska, se je zgodilo, da je ta pujsek prav v najopasnejšem trenutku povrgel 7 potomcev. Dogodilo se je takole: Nedavno je stopil v pokoj uradnik g. Stanko. Novopečeni upokojenec je sklenil, da se bo iz kratkočasja lotil »narodne ekonomije«. Kupil je prašička, ki ga je vsa družina negovala z največjo pozornostjo. Pujsek pa je rastel sebi v čast, domačim v ponos Prav krepko se je razvijal in debelil in je vzbujal najlepše nade za bližnjo pri. hodmjost. Pred dnevi pa je sklenil veliki domači posvet, da pojde prašič pod nož, ker se je že dovolj bohotno razširil in omastil. Pri g. Stanku so se začele vse potrebne predpriprave za velik trenutek v družini, ki bo prvič jedla klobase in godljo domačega pridelka. Pujsku se je torej na ta način včeraj bližala zadnja ura. Ko pa so rablji odprli vrata v svinjaku, so začudeni obstali. Tekom noči se je v svinjaku na smrt obsojeni prašič obdal s številno mlado dru. žinico. Okrog kandidatinje smrti je veselo krulilo še 7 malih prašičkov. Klavec seveda ni mogel začeti s svojim poslom, v kotlu so tudi pogasili ogenj. Kdo neki bi jemal drobni sedemčlanski družinici maiter! O smešnem dogodku se je včeraj in danes mnogo govorilo po zagorski dolini, ka. ko sa je pri g. Stanku opitani prašič spremenil v živalico drugega spola. Gospodu Stanku, čudodelnemu ekonomu, hi vsej njegovi družini je bik) sicer spočetka zelo nerodno zaradi jezikov, pa so se sedaj že »potroštali«. Gospod Stanko je celo obljubil, da se bo oprijel svinjereje kar na debelo, saj ima doma že 8 krulečih rilcev. /JUTRO* Jt m. 5 Iz Kranja r— Izlet k Sv. JoStu. Domače Sokolsko društvo priredi jutri za svoje članstvo po« mladni popoldanski izlet k Sv. Joštu nad Kranjem. r— Iz orožniSke službe. Te dni se je vr« nii v Kranj gospod Milan Kovin čič, orož« niški kapetan II. klase, iz južne Srbije, kjer je na albanski meji odslužil sestme« sečni obvezni rok in prevzame zopet svo« jo funkcijo pri tukajšnjem orožniškem vodu. r— Sadjarski tečaj. Tukajšnja podružni* ca Sadjarskega in vrtnarskega društva je priredila koncem marca in v začetku apri« la lepo uspeli tečaj za sadjarske poraočni* ke. Poučevali so nastavnik Kmetijske druž* be g. Kafol iz Ljubljane teT ravnatelj v p. g. Zirovnik in V. Omersa, oba iz Kranja. Praktične vaje so imeli udeleženci na vr* tovih gg. Berjaka, Omerse, Savnika, deka* ca Koblarja in na grajskem vrtu. r— Pričetek gradbe kokrskega mosta. Te dni je pričelo ljubljansko gradbeno pod« jetje «S;ograd» s pripravljalnimi deli pri rekonstrukciji znanega železnega mostu čez Kokro za kranjskim mestnim pokopa« liscem. Sedaj bodo napravili lesen oder, ki bo težavno in interesantno delo, ker je most visok skoro 40 m. r— Sokolskega malčkovega večera v Na* rodnem domu v Kranju naj danes nikdo ne pozabi posetiti. Ob zvokih čitalničnega orkestra bo našel vsakdo dosti razvedrila. Danes vsi ljubitelji valčka v Narodni toml Iz Jesenic s— Redni letni občni zbor Krajevne or» ganizacije SDS se bo vršil v nedeljo 15. t m. ob 9.30 dopoldne v restavraciji pri Me* sarju na Jesenicah. Na dnevnem redu je med drugim tudi vprašanje ujedinjenja krajevnih organizacij SDS in NSS. Želeti je, da pride na občnem zboru v tem pogle* du do sporazuma. O splošnem političnem položaju bo poročal delegat iz Ljubljane Somišljeniki, pridite vsi in točno! s— Pobalinstvo. Gotovim elementom ne da žilica miru, da ne bi poškodovali raz« nih. nasadov, ograj in potov. Tako je bila že večkrat polomljena ograja v parku Hre* novica in vržena čez pešpot tako, da so ponoči pasanti padali preko nje. Te dni pa si je neki zlikovec dovolil še več. Zagradil je pot, ki vodi od vile gospe Luckmanno. ve pa do železniške proge, vodeče v to« varno, kar z bodečo žico, in to v večer« nih urah, tako da si je neki gospod raz« trgal popolnoma novo obleko ter se znat« j no opraskal z zarjavelo žico po nogah, kar bi imelo za poškodvanca lahko usodepolne posledice. Park Hrenovica je edini kraj na Jesenicah, ki ie skrbno negovan in so ste« žice vedno lepo nasute z drobnim peskom, pa se vendar najdejo lopovi, katere vse to bode v oči in ki se hočejo pod zaščito te* me maščevati nad gotovimi ljudmi ali pa zavidajo razvedrila potrebnim pasantom lepe izprehode. Nasvetujemo varnostnim organom, da tem nočnim elementom po« svetijo malo pažnje. {Jino je zastopal župan g. Ivan Lončar. Ker ni bik) pesnika k proslavi, je sklenila mla« din a, da mu ponese venec in tnalo darilce v obliki lepih pisanie v Ljubljano ob pri« liki odhoda na velikonočne počitnice. Slu« čajno so ga dobili doma in sedaj vsi nav« dušeni pripovedujejo, kako jih je sprejel in kako so srečni, da so ga c»ebno spoznali. Iz Laškega 1_ Mestno lovišče je izdražil dosedanji zakupnik nadupravitelj g. E. Pleskovič. Zakupnina jo ostala enaka prejšnji, nam« reč 80 Din letno. 1— Okrajna hranilnica in posojilnica se bo preselila s 15. t. m. v graščino, in sicer v prostore, kjer je dosedaj bila notarska pisarna. Uradovaio se bo odslej vsak dan. 1— Okrajna hranilnica in posojilnica ie imela občni zbor 10. t. m. Nečelnik g dr. Roš je v svojem poročilu opisal delovanje zavoda v preteklem letu, ki je uspeval kljub klerikalnemu hujskanju zelo zadovo« Ijivo. Denarnega prometa je bilo nad 12 milijonov Din, rezervni sklad pa se je zvi« šal od 230.000 na 430.000 Din tako da je pričakovana izguba pn Slavenski banki po* polnoma krita. Iz lastne moči se je poso* jilnica s požrtvovalnostjo članov načelstva in nadzorstva, izdana in zapuščena malone od vseh sestrskih zadrug, sanirala in stoji trdno, kakor je bila pred polomom Slaven« ske. To pomeni, d-a ima zavod zdravo pod« lago m da je potreben. Da se bo moglo ustrezati neštetim prošnjam za posojila kmetom, delavcem, obrtnikom in drugim, se pozivajo prijatelji, da vlagajo svoje pri« hranke pridno v ta zavod. Pri volitvi na« čelstva je bil izvoljen naslednji odbor: na« čelnik g. dT. Roš. podnačelnik g. R. Dergan: odborniki gg.: J. Osolin, BI. Zupane, Fr Marinko, J. Herlah in I. Čet in a, nadzorni, ki: E. Pleskovič, I. Cencel, Fr. Kokalj, M Jerše in Ignacij Koščak. Imena odbornikov so nam porok za sigurnost, solidnost in prospeh zavoda. 1— «Kamenit», tovarna etemita v La« škem, je zamenjala sedanjega lastnika Kranjsko stavbno družbo s Splitsko ce« mentamo in tovarno eternita. Novi lastni« ki so kupili konkurenčno podjetje, da ga uničijo. Obrat so takoj ustavili; stroji bo« do demontirani in jih prepeljajo v Split. I— še eno podjetje uničeno V Resici poleg Laškega je bila doslej v obratu tovarna za mavec, ki se je začela v zadnjem času prav lepo razvijati Podjetje pa je prišlo v druge roke ter bodo novi lastniki še te dni obrat ustavili ter prepeljali stro« je nekam v Bosno. Le tako naprej, kleri« kalni centralisti! Gospodarstvo Iz Litije Šport l— Zdravnik dr. Fajdiga, okrajni sanitet« ni referent, se je naselil v Gradcu pri Li« ti.ii v Zerjavovi vili za Savo poleg predil* niških stavb, kjer ordinira privatno od 9. : do 11. dopoldne, uradno pa od 11. do 12. | na sreskem poglavarsvu. i— Predstava na sokolskem odru. Mi« nuli ponedeljek so vprizorili litijski d i le« tanti burko »Martin Smola», Dosegla je prav lep uspeh. Priporočljivo bi bilo, da bi jo ponovili. i— Okraden Študent. 14letnemu študen« tu Sergeju Eppichu je bil te dni ukraden v čakalnici na kolodvoru potni kovčeg z obleko, perilom, učnimi knjigami itd. Za uzmovičem ni sledu. i— Prvega divjega petelina je letos ustre« M g. Rado Slane, sin litijskega veleposest« nika. Iz IVHovaH t— Občni zbor ZSV v Trbovljah se bo vršil jutri 15. t m. ob 9 dopoldne pri For« teju. Vse vojne tovariše vabimo, da se obč« nega zbora polnoštevilno udeleže. — Vod« stvo ZSV. t— Tatvina oblek v Trbovljah. ooZo, mlad zastaven fant, hlapec pri podjetniku g. Haucku, je ukradel več svojim tovari« šem obleke in nato neznano kam izginil. Prevejamca zasledujejo orožniki. t— Nesreča pri delu. F. Žagar, gostilni« čar in posestnik na Kleku, je cepil drva. Na grči mu je odletela sekira na desno sto« palo im ga močno poškodovala. Ponesre« čencu je nudil prvo pomoč rudniški zdrav« nik dr. Baumgarten. Iz Tržiča 5— Markiranje potov. Podružnica SPD bo v kratkem izmarkirala vse dohode in sestope na Košuto, ki je prav zanimiva in lepa tura. Obenem z mairkaciiami bo po« Pravila tudi vsa pota in izpeliala nova. S— Občinska revizija. Pretekli teden se je vršila revizija občanske blagaine po re« vi zor ju oblastnega odbora računskem svet« niku g. Selanu. Našel je vse v najlepšem redu. Kakor izvemo, se je vršila revizija na pobudo tistih tržiških gospodov, ki mi« s'ijo na gerentske stolčke, da bi tako manj« šina zagospodovala nad večino. č— Akademija v proslavo Župančiča. Ze kmalu ni kaka prireditev tako lepo uspela kakor na cvetno nedeljo prireiena Zupan* čičeva akademiia na meščanski šoli. Do* kli ce so za uvod nad vse liubko zaplesale pozdravno kolo m okrasile Zupančičevo sliko z lovorievim vencem m trakom Na« to so sled;le drobne deklamaciie n;žiih raz« redov, od katerih je na najbolj ugajala »Ciciban in čebe!a». Dva Ipavčeva solo* speva za en glas in klavir je pel mladinski zbor s polno dovršenostjo, nakar je zaigral strok, učitelj g. Kernc tri skladbe na gosli s spremi ievaniem klavir ia Solist je poka* zal od lanskega leta velik napredek in mu * »spehu odkrito čestitamo. Gdč Tončka Mali jeva je prav diskretno spremliala in dosegla časten uspeh Kratek slavnostni go* vor i p imel ravnatelj g. Lajovic. ki je na poMud-m način orisal pomen slavijenca. Prebral je pismo g. Zupančiča, kier rfcža« luie. da mu ni mo*ir>če se osebno udeležiti proslave ker ie zadržati, pač pa da bo sko« ro prišel v Tržič in ob-'skal Šolarje, ker ga izredno veseli, da mladina sama slavi našo besedo. Po odmoru to nastopili višji rajrre« di z večjimi deklam a ciiami Tu moramo poudariti posebno posrečeno «KovaSkcw», »Zebl iarie» in «Pesrm mladine®. Zelo lep uspeh je dosegla simbolična vaia z dekla« miraniem »Grobovi tulijo*. Trščanom na čast moramo priznati, da so se s polnim razumevanjem udeležili proslave, in sicer vsa tržiška kulturna društva. Mestno ob« Situacija v ljubljanskem nogometnem prvenstvu Pred «Derbyjem». — Razne možnosti. Kdo bo prvak? Situacija v prvenstvu Iijublj. okrožja je letos iz raznih vidikov interesantna Na pr* vi dve mesti prv. tabele sta se vsidrala lli« rija in Primorje v nedosegljivi distanci pred vsemi drugimi klubi. Za placement v sre« dini se bodo borili Hermes, Slovan in Ja» dran. ki imajo trenotno vsak po pet točk dočim je na koncu tabele Slavija v poziciji iz katere se bo najbrže zelo težko rešila. Najzanimivejši je seveda vrh tabele Hi« riia vodi z 18 točkami pred Primorjem, ki jih ima 14. Vpoštevati je treba da je Pri« morje odigralo eno tekmo manj kot Ilirija in da bo iz te še preostale tekme s Slo« vanom skoro sigurno spravilo ood streho še nadaljnji dve točki. Ilirija ima torej od« igrati samo še eno tekmo (s Primorjem), in če si pribori tudi iz te tekme dve toč« ki, ima prvenstvo v žepu, ker je ne bi mo« gel noben klub več doseči. Tudi neodlo* cen rezultat jo z 19 točkami spravi na var« no, kajti v tem primeru bi Primorje moglo doseči kvečjemu 17 točk. Pri tretji eventu« alnosti pa bi bila situacija za Ilirijo že precej opaznejša, kajti v tem primeru bi bilo računati z enakim številom točk, ki bi jih imela oba kluba (18). Potem bi odločala diferenca golov, t j količnik, ki ga do* bimo, če delimo gole «za» z goli «proti». Tukaj pa utegne že prav maihna diferenca odločilno vplivati na zasedbo prvih dveh mest. Iz povedanega je razvidna vsa važnost in resnost nedeljske «bitke», obenem raz* umljiva nestrpnost, ki muči že dneve in tedne številne stotine vnetih in zvestih pri* stašev obeh klubov. Z druge strani ie razvidna vsa važnost ki sta jo oba kluba posvetila temu dogod* ku. Primorju se prvič nudi prilika, da si pribori prvenstvo, zato tudi skrbne pripra* ve za odločilno borbo Ilirija pa se zaveda, da ji je tekmec hudo za petami, torej je umevno, da je vložila vso skrb v to, da si ohrani že tradicionelno pozicijo. Tekma se odigra na igrišču Primorja. Du* najska cesta, ob 16 V predtekmi (zače« tek ob 14 30) nastopi v borbi za točke par Jadran : Slovan V naslednjem prinašamo prvenstveno ta« belo: 1. Ilirija 9 9 0 0 68 : 6 18 2. Primorje 8 7 0 1 41 : 5 14 3. Heirmes 9 6 1 2 17:25 5 4. Slovan 7 4 1 2 16 : 38 5 5. Jadran 7 4 1 2 10:47 5 6. Slavija 8 7 1 0 5 : 36 1 Tekma Ilirija : Slavija je všteta z rezul« tatom 7 : 0 za Iliri io. kakor jo je verifici* raJ posl. odbor LNP na seji 4. IV 1928; prav tako ie všteta tekma Hermes : Slavija r. rezultatom 6 : 0 za Hermesa; tekma Ja« dran : Slavija 1 : 0 ni vzeta v poštev, ker se je predčasno zaključila in se mora na* knadno odigrati še 17 minut. Primorje (hazena sekcija). Tre* ning vseh članic danes ob 17.30. — Trener. ASK Primorje Sklicujem sestanek čla* nov centralnega odbora in drugih klubskih funkcijonarjev za danes ob 18.30 v tajni* štvu. — Predsednik. ASK Primorje (nogom. sekcija). Nasled nji igralci moraio biti iutri ob 9.30 pred igriščem Tlirije: Zalar, Slapar, Senica, An* žlovar, Privšek. Terček. Jug II., Sočan, Vi* dic, Turkovič, Corradini, Pišek II. SK Jadran. Jutri v nedeljo 15. t. m. pr* venstvena tekma s SK Slovanom. Do-pol* dne ob 9. uri morajo biti na igrišču ASK Primorja sledeči igralci: Gartner L., Stei* ner, Čem a žar, Čari, Klier, Jerina. Banovec, Koman, Sever, Kocjan. Gartner Štefan. Po« poldne najkasneje ob 13.30 moraio biti na istem igrišču naslednji igralci- Logar P., Bončina, Zor, Znidarič, Brc ar. Rogač. ^o* mer, Perko, Rane, logar St,. Januš. Re* zerva: Gartner L. — Tajnik Ostra kritika vladnega načrta o stabilizaciji dinarja Pod naslovom , po katerem je Narodni banki odobreno, da valorizira glavnico v svojo korist. predstavlja cjugoslovensko Speci jali te to> To pomeni, da se ima iz skupnega stoka kovinske podlage izločiti deset milijonov zlatih dinarjev in jih valorizirati v korist Narodne banke. Pri vseh Narodnih bankah je bila valorizacija kovinske podlage izvršena izključno v korist države. Tako se n. pr. glasi člen 3. italijanskega dekreta o stabilizaciji lire. da se ves višek, ki nastane pri valorizaciji bančnih rezerv, odobrava državi: prav tako tudi člen 2. tozadevnega belgijskega dekreta. Na isti način na merava izvesti valorizacijo kovinske podla-sre tudi Francija. Pri nas pa naj bi.se napravil Narodni banki poklon v višini 100 milijonov Din. Tako postopanje bi naletelo na najstrožjo obsodbo vseh novčaničnih bank v Evropi, brez katerih pomoči ne moremo izvršili zakonske stabilizacije i i na rja. Gosp. Bajkič kritizira tudi stališče finančnega ministra, po katerem se ne sme dopuščati, da bi se menjalo dannšnije stanje denarnega obtoka. To pomeni, da Narodna banka ne bo smela na svoi račun (potom eskonta in lombarda) izdati več novčanic kakor doslej. Ker bo država odolačala tel svojega dolga pri Narodni banki in ker novčanice, ki so bile izdane na državni ra čun. ne spndaio v redni kontingent, tedaj *>e lahko dogodi, da bo Nare^n«* banka prisiljena zmanjšati obtok za nreko t milijarde kar bi bilo boli katastrofalno. k»kor inflacija. Narodni banki se mora dovoliti, da svoj kontingent novčanic p-^veča. z» vsoto, kolikor se bo zmsnjšal državni dole. Povečanje kontingenta pa pomeni povečanje dobička Varodne banke za 100 %, kar pa se ne sme rgortjti Gosp. Bajkič onozurja, da mora država rfobro ločiti svoje interese od interesov Narodne banke Nikak sporazum z Narodno banko, ki bi spreminjal določb? zakona o Narodni banki ne more biti veljaven brpz ratifikacije občnega zbora delničarjev. Tudi je neirocofe izvesti stabilizacijo, hre* spremembe zakona o Narodni banki. Tako je nemogoče obdržati obtok bankovcev, n° da bi se spremenil člen 19 zakona ki dobrava Narodni banki da sme na svoj račun izdati trikrat toliko bankovcev, kakor znaš* kovinska podlaga, ki se bo potom valorizacije povečala. Končno ugotavlja gosp Baikič. da se naša Narodna banka že 40 let bori proti denarni teoriji Ona ne smatra, da bi morali biti ljudie. ki unravliaio tn institucijo, učeneiši od finančnega ministra ki ie politik in ne zavzema stalno svoie.ga mesta Vlšii funkcijonarji Narodne banke so v resnici iavni frmkrijnnarii. kaiti Narodna banka »ksoloaHra mononol ki ie z zakonom statniran V vsem svetu *ekmuie per sonal novčaničnih bank glede nrorčevania teorijo o d en ar iu a nrvimi uČeniflki Da pri nas ni tako. potrjuje način, kako ie vnlivna osebnost Narodne banke, ki ie sodeloval? z ministrom nri izdelavi načrta zakonsk" stabilizacije, definirala ooim inflacije Gosp Bajkič zatriuje da tnke deflnlciie Inflaciif do danes 5e ni nihče zaotonal čeorav ob stoja o tem izredno obsežna literatura. Borze *) Glej od 29 februarja t. 1. = Razvoj državnih dohodkov od nepo-srednib davkov in navidezne davčne olajšave, Generalna direkcija davkov ie objavila podatke o državnih dohodkih od neposre^t r.ih davkov za januar in za razdobje mar« 1927 — januar 1928 Kakor običajno, so v januarju dohodki od neposrednih davkom nazadovali ter so 'znašali le 97.2 milfona Din napram 247 milijonom v decembru 229 v novembru. 215.3 v oktobru. 119 4 v sentembru. 164 5 v avijustu- 122.8 v hilijn 84.8 v juniiu. 123.8 v maju in 81.9 milijona Din v aprilu 1927 V prvih 10 mesecih preteklega proračunskega let3 so skupni držav ni dogodki od neposrednih davkov dosegli vsoto 1490.3 iTMliiona Din. Čeprav so bili ti dohodki v proračunu že itak visoko preli-minirani. vendar so dejanski dohodki ▼ tem razdobju prekoračili t proračunu predvideno vsoto za fiS.4 milijona D'n. Kakor znano sc bile v preteklem finančnem letu glede na izredno težko gospodarsko stanje dovo- ljene občutnejše davčne olajšave zlasti glede plačila davčnih zaostankov itd., kar bi vsekakor moralo vplivati Da donos neposrednih davkov. Gornji podatki o donosu neposrednih davkov pa nam ponovno potrjujejo, da davčna oblastva v naši državi pri odmeri-davkov reducirajo efekl olajšav na minimum, kar se godi gotovo po navodilih iz Beograda Če pa se dejanska obremenitev ue zmanjša, potem ostanejo za gospodarstvo vse davčne olajšave le navidezne. = Rapidno nazadovanje cene gumiju. Na predzadnji seji angleškega parlamenta pred velikonočnimi prazniki je ministrski predsednik Baldvvin podal izjavo da namerava angleška vlada ukiniti omejitve glede izvi> za gumija iz Cejlona in malajskih otokov, ki so bile l. 1922 zakonskim potom uveljav ljene na podlagi Stevensonskega načrta. S tem zakonom je Anglija, na katero odpade polovica svetovne produkcije gumija, na umeten način zmanjšala produkcijo gumija, kar je povzročilo, da se je cena gumiju iz redno močno dvignila. Ker je tudi skoro vsa produkcija gumija v nizozemskih kolonijah v rokah angleškega kapitala, ima Anglija skoro monopol v produkciji te vele važne sirovine. dočim se največ gumija porabi v Zedinjenih državah, ki so se upravičeno uprle takemu izkoriščanju potom umetnega dviganja cene gumiju Ameriška industriia pnevmatik seveda ni mirovala. V kratkem času je ameriški kapital ustvaril ogromne nove plantaže gumija tako v Braziliji. na Filipinih, v Liberiji itd. Vse to. kakor tudi politični razlogi so prisilili angleško vlado, da je sklenila ukiniti ome jitve. Cena gumiju je z ukinienjem izvoz nih in produkcijskih omejitev rapidno nazadovala Na londonski borzi ie do 10 t. m. cena gumiju (Standard Crepe) padla na 8 in sedem osmink pensa za angleški funl. napram 12% pensa 2. aprila in 20 pensom 3 januarja. Pri tem pa je treba še upoštevati, da je že lani in predlanskem cena močno nazadovala, kajti v 1. 1925 je dosegla celo maksimalno višino 54 pensov za angle ški funt = Stanje posevkov in izgledi o letošnjo letino. Na velikonočni ponedeljek je bilo v Washingtonu objavljeno uradno poročilo o stanju posevkov v Zedinjenih državah, ki potrjuje dosedanja privatna poročila o mani povoljnih izgledih za letošnjo letino ozimne pšenice Čeprav trenotno še niso upravičene številčne cenitve bodoče letine, vendar se more že dane? ugotoviti, da bo letošnia ameriška letina ozimne pšenice precej manjša od lanske. Izraža se celo bojazen, da ne br niti dosegla letine od l. 1925 Poročila iz Argentine glasijo ugodneje Iz kontinentalnih držav so poročila z malimi izjemami zadovoljiva V Nemčiji. Rumiiniij in Jugoslaviji je bilo vreme v zadnjem času več ali mani ugodno V gotovih deli^ Madžarske in Jugoslavije tožijo producenti zaradi suhega vremena. = Cena hmelju in osigiimnje valute Na predlog interesentov je Zbornica za TOI v Ljubljani opozorila generalni inšpektorat fi aančnega ministrstva v Beogradu na velik padec cen hmelja v letošnji izvozni seziji in predlagala naj ee visoke cene. ki so pred pisane v cenovniku za zavarovanje valute ob izvodu hmelja, primerno znižajo Gene ralni inšpektorat je usvojil zbornični pred log in je s 15. marcem t. 1. znižal '-eno za osiguranje valute za hmelj letnika 1927 od 2500 Din za 100 kg na 1500 Din S 1. aprilom pa je znižal nadalie fpnn za osiguranje valute za hmelj iz leta 1927 od 15"0 na tOOO Din in za hmelj iz leta 192« od 15(10 na 1000 Din. kar ustreza sedanjemu položaju na hmeljskih tržiščih =r Stanje Narodne banke 31 marea. (Vse v milijonih Din: v oklepajih razlike na pram stanju od 22 marca.) Aktiva: kovin ska podlaga 390.4 (— 7), saldo raznih ra čunov 567.fi (— 137 7). posoiila na meni«e 1337 8 (+ 22.1). lombard 270.6 (4- 4.3): pa«iva: obtok bankovcev 5452.8 (-4- 126 4) Iržavne terjatve 134 8 (— 221.1) obveznosti po žiru 574.3 (— 10.7). po raznih računih 329.4 (— 12 4). = Italijanski izvoz umetne svile. Industrija umetne svile se ie v Italiji tudi lani ugodno razvijala Izvoz umetne svile se je dvignil na 14.86 milijona kg (1926 9 79 mi lijona kg), dočim se produkcija ceni na 17.5 milijona kg. 80 % produkcije se izvaža torej v inozemstvo. Pri ugodnem razvoju produkcije je nedavno vzbudila okornost vest ponovni sanaciji družbe Snia Viscosa. največjega italijanskega podjetja te stroke ki ie morala od delniške glavnice odpisati 200 milijonov lir nakar ie ponovno zvišala glav nico na 1000 miliionov lir Sanacija je bila potrebna zaradi nezadostnih odpisov pri in vestlcijah. kar fp deloma v zvezi t dvigom intervalutarne vrednosti lire v preteklem Mu = Dobave Dne 24 t. m se bo vršila pri lirekHji državnih železnic v Ljubljani (splošni odHolek) ponudba glede dobave raznega mehkega in trdega lesa za general no direkcijo, pri upravi smodnišnice v Kam piku glede dobave raznega materiiala (su kanec, preja narafin. žveplo, amonijev soli ter. kalijev soliter trinitronaftalin. katran): 25. t. m pa glede dobave 1e*a dalje 24. t m nri upravi državnih monopolov Cekonomski oddelek) v Beogradu glede dobave večje množ;ne belega in sivega kartona; pri ministrstvu za vojsko in mornarico (oddelek za mornarico) v Zemunu glede dobave 2 vagonov mila 27 t. m. na glede dobave 13 tisoč mornarskih maj in 30.000 parov no 5-4 91 SW 8 dež 0.7 52 0 10 70 SW 8 l 521 >P 4 SW 5 7 13 S6 SW 7 7 ^53-s K 64 mirno 8 del 3.0 -5 3 16. 48 SW 4 . 4 dež 11.0 7 c,6 7 l f 84 SW 9 10 7->4-8 11 98 SW 14 10 dež 200 dež 8.0 13. aprila. Na ljubljanski borzi Je bil danes devizni promet srednji. Privatna ponudba je bila v devizah na Trst in Newyork; ker pa v teh devizah ni bilo zaključkov, je vso potrebo krila privatna ponudba. Na zagrebški borzi je deviza na Newyork zaradi večje privatne ponudbe nazadovala na 56.75. Na zagrebškem efektnem tržišču Je tendenca v Vojni škodi ostala nespremenjena. PromptDa je notirala 436.25 — 438.5, trgovala pa se je za april po 441 — 440.5 in za maj po 444 — 448 Investicijsko je pri čvrsti tendenci notiralo 90—91. Za bančne vrednote vlada dalje precejšnje zanimanje. Pri znatnejšem prometu so se 'rgovale Kreditna po 85. Hipotekama po 58.5. Jugo po 89 — 90. Narodna po 6750 Praštediona po »frt8 in Srpska po 134 Povpraševanje je bilo tudi za terminsko blago (za december) v delnicah Jugobanke. Srpske in Obrtne. Med industrijskimi vrednotami je Slavonija popustila na 12 zaključek Dalje so bili zaključki v Trboveljski po 500 in v Tvornici vagonov po 50 Devize in valute. LJubljana Amsterdam 22.8825 — 22.9425 2(2.9125) Berlin 13 5775-13 6075 (13.5925), Bruselj 0 - 7.9376. Budimpešta 0 — 9.93, Curih 1093.5 - 1096.5 (1095) Dunaj 7.9855 do 8.0155 (8.0005). London 277.09 - 277.89 (277.49). Newyork 0—56.81, Pariz 0—223.78, Praga 168.04 - 168.84 (168.44). Trst 0 do 299.60. Zagreb. Amsterdam 22.865 — 22925 Dunaj 7 9855 - 8.0155 Berlin 13.57 — 13.60. Bruselj 79176 — 7.957fi. Budimpešta 9.915 do 9.945. Milan 298.33 - 300 33. London 277.09 - 277.89. Newvork Č6 671 — 56.871, Pariz 222.78 — 224.78 Praga 168.04 do 168 84. Curih 1093 5 - 1096.5 Trst. Beograd 33.22 — 33 52. Dunaj 263.75 de 26975 Praga 56.025 —5R 325 Pariz 74.48 do 74 78. London 92.485 - 92 685. Newyork 18.9175 - 18 9775 Curih 364.4 — 366.4; dinarji 33.25 — 33.75. Dunaj. Beograd 12.48875 — 12.52875. Berlin 169 72 — 170 22, London 34.7550 do 34 7550 Milan 37 4450 - 37 5450. N?wyork 709 35 - 711.85 Pariz 27 9350 - 28.0350, Praga 21 01875 — 21.09875 Curih 136.74 do 137 24. dinarji 12.41 — 12.47 Curih Beograd 9 1 325. Berlin 124.11. New-vork 708 185 London 25 33 in pet osmink, Pariz 20.43 Milan 27-375. Praga 15.375. Budimpešta 90 60. Bukarešta 325. Sofija 374, Varava ^20 Dunaj 73.05. Devjza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.165, v Berlin 7.355. Efekti. Ljnbljana Investicijsko 89 — 0. agrarne 57.5 — 0. Vojna škoda 437 — 0, Celjska 158 — 0. Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 805 — 0 Kreditni zavod 157 do 175 Vevče 135 Ruš* 265 — 280, Stavbna 5fi — 0, Sesir 125 — 0. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 136 25 - 438.5. kasa 430 25 — 437 5. za april 441 — 441 5. za maj 441 — 445. za december 468 — 472. investicijsko 90—91 agrarne 57.75 — 0; bančne vrednote: Poljo 16 do 16.5. Kredilna 85 - 86 fJioo 58.5 — 59, Jugo 89--89.5. Liublianska kreditna 135—0, Narodna banka 6750 — 6900. Praštediona 807 — 810. Srpska 135 — 139. industrijske vrednote: Našička 1825 — 1900. Gutmann 200 _ 225 Slaveks 115 — 0, Slavonija 12 do 13.5 Danica 134 — 150. Drava 545 — 0, Sečerana Osijek 540 — 545. Tvornica vagonov 50 — 52. Vevče 136 _ 150. Dubrovačka 436 — 450, Trbovlje 490 — 450. Blagovna tržišča Z lesnega trga. Po dosedanjih znakih sodeč bo letošnja kampania v lesni industriji zelo ugodna. Pri licitacijah za eksploatacijo gozdov dosežene cene znatno presegajo izklicne cene. Zaradi ugodnih izgledov je zanimanje inozemskega kapitala za lesno eks-ploatacijo zelo živahna. V Črn' gori je s sodelovanjem angleškega kapitala pričela eksploatacija velikih gozdnih kompleksov (več milijonov debel) Zlasti je čvrsta tendenca na tržišču trdega lesa zaradi t r enotnega pomanjkanja suhega blaga. Nemčija in Švica se v zadnjem času vedno bolj zanimata za naš les Prav dobri izgled.j se odpirajo tudi za izvoz v Španijo 7lasti če se bo s to državo končno vendar sklenila nad vse potrebna trgovinska pogodba. Neka zagrebška veletvrdka ie z neko špansko tvrdko •sklenila kupčijo za 50 milijonov Din buko-vine ter ie na račun te kupčije dobavila že za 20 milijonov Din blaga. Vse »o blago pa se mora zaradi pomanjkanja trgovinske pogodbe s Šnanijo izvažati nreko Italije. V tekoči eeziij bomo vsekakor morali računati z močnejšo konkurenco s strani Ru-munije. ki je pričela živahno izvažati. Zlasti si skuša Rumuniia v zadnjem času ponovno pridobiti italijanska tržišča. V južni Ttaliji se je že pojavilo rumunsko blago, prav tako v ostalih sredozemskih državah. Ljnhlianska Masovna borza (13 t. m.) Lpj: Tendenca nespremenjena Zaključena sta bila 2 vagona bukovih hlodov, I .a, od 2 m nanrei od 35 cm preme-a naprej, fco vagon naklad postaja r>o 280. Ek«eku-livna prodaja: 1155 ton (115.5 vag.) suhih. 1 m dolgih bukovih drv, od katerih se nahaja okrog 715 ton na postajah Bohinjska Bela in Soteska, ostanek pa še v gozdu šumske uprave v Boh Ristrici v oddelkih 135. 138 in 139. po 5 Din za 100 kg. (Na postajah v Bohinjski Beli in v Soteski ter v p-ozdu sp vrši tudi kakovostni prevzem. 7>ža se ugotovi na postajah Prevzem in odprema nričneta takoj, in sicer «nccesivno po najvišji prevozni kapaciteti železnice.) Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključen ie bil 1 vagon pšenice. Cene^ so ost^e nespremenjene. Nudi pšenica (78 79 kg. 2 %. slov postaja mlevska U| rifa. olač 30 dni) - baška. promptna po SSr? dc 390. slavonska, promptna oo 3«5._3875: turščica (slov postaja navadna tarifa, plač 30 dni): b^-a. promptna po 297.5 do 300. za m .a i po 307 5 — 310; moka: '0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 do 535. Dunajska borza za kmetii«ke proizvode (12. t. m.) Pod utisom neugodnega ameriškega uradnega poročila o staniu posevkov so se cene na ameriških borzah dvignile. Tudi na dunajski borzi je bil? tendenca ^prijaznejša. čeprav kupčija ni bistveno oživo-la. Zaradi slabega prometa z moko V za pšenico le malo zanimanja Jugoslovanska pšenica (Tisa) 77 kg se nudi avmist-=»»p-tprnber no 1 02 Nokai prometa je bilo v turščiei L? P1M« Uradno noHr*?o- r 5 f n ca: domača 43 — 43 5. madžarska Ti*a (81-82 ke) 46 75 - 47.25: rž- marrhfeldska 43.5 _ 44: turščica: 36.25 — 37; ove«i » domači 36.5 — 37. Boris Režek: Dva petdeset V megleni vlažni večer so zažarele luči ob cestah. Glasna množica se je zgrinjala po njih v daljavo, kakor brezkončna procesija veselih in žalostnih obrazov. Idealist Rožmarin je stopil na ulico hi se zagledal v pisano vrvenje. »Tretji dan!« je vzdihnil v sebi, ko je obstal na tlaku, tujec, ne pozna j oč t£ ljudi, ne kraja, ne imena. Debel, v lice zabuhel človek se je zadel vanj in Rožmarina je ponesla živa reka s seboj. Tik za njim se je nekdo smejal z zoprnim glasom, kakor bi hreščala nenamazana vrata. Še ozrl se ni; da se takole smejeio njemu, kadar zajde med nje v razcefranem površniku in starem klobuku ... Svetloba je tonila zadaij, med tru-ščem m ropotom voz po kamenitem tlaku. Podplati so se vgrezali v mastno blato. Kakor vešča je tupatam brlela luč in se razlivala po mo-kri cesti. Rožmarin je obstal; ljudje, ki so hodili mimo njega, so bili tihi, kakor v žalost potopljeni. Med nizkimi neometanimi hišami pa je ležala tema, brez luči, brez glasu. Rožmarin je začutil trepet v udih. Kakor bi se bal, da pade v blato na obraz, se je oprijel lesene, polomljene ograje. Zavedel se je bede, kd je vela u teme, vonjajoča po troh-lobi in smrti. »Lačen sem«, je pomislil, ko se Je s trudom vzravnal in s počasnim, kleca-jočim korakom odšel pod golimi kostanji. Med hišami je donel samoten korak. Okna so bila pa svetla in praznična kakor dobrodušne oči. Rožmarinu se je zdelo, da se plazi sama beda po praznih ulicah in diha z mrzlo sapo, ki jo pošiljajo z onega sveta, da potrebi in izmeče nepotrebne ljudi. »Kaj nisem takle izmeček,« je pomislil čez čas, »ki m-u ni mesta v življenju, ker nima drugega ko prazen želodec in turobne misli?« Odprlo bi se okno m prazen glas bi ga poklical gor k belo pogrnjeni mizi, kjer se kadi iz skled. Še tja ne bi sedel; v kot bi m J lahko postavili kakor dado psu, da jim ne kvari teka. Topel sopuh jed! mu je udaril v obraz skozi odprto okno. Veliki lonci so vreli na ognjišču. Ženska z golimi, rdečimi rokami je nosile gostom na mizo. »Ne bodo dali«, je morat vzdihniti Dolžan je bil povsod. Tri dni ni jedel, odkar je bil dal poslednji belič za kosec kruha. Prodal bi naočnike? Ta čas bi že potrpeL Potem bi pa napisal dolgo povest, plačali bi mu zanjo; potem... Za vodo je bil. Po plesnobi je vonjalo, ko je stopil na starino. Koščen dedec je krpal hlače. »Čisto nove naočnike sem prinesel.« S srebrom so bili obrobljeni, prav taki, kakršnih ljudje več ne kupujejo.« »Ne bom vzel. Če bi imeli one črne, ki jih nosijo študentje, bi vam dal ne-kaij zanje.« »Pa gumbe? Prav poceni jih dam.« Porezal jih je s površnika in jih kazal na dlani. Tudi teh ne. »Ce bi imeli obleko, ali kakšne hlače,« so rekli povsod. Rožmarin se je razjokal na samem. »Pa bi pisal?« Kos hrapavega ovojnega papirja je pobral med smetmi in sedel v izbi za mizo. Pred očmi mu je bilo temno. Nič ni videl onih stvari, o katerih- pišejo ljudje kadar so siti. O ženskah m o ljubezni... Nesel je v uredništvo. Počasi, kakor bi tehtal besedo za besedo, je gospod z naočniki obračal liste. Rožmarin je stal z izsušenim licem. Upanje je plalo v njem. Smehljaj je bil na gospodovih ustnicah, ko se je obrnil k njemu z papirji v rokah. Ko so odkrili Kossuthov spomenik v Newyorku, so uprizorili madžarski emigranti bučne demonstracije proti Horthyjevi vladi in njenemu odposlanstvu. Do demonstracij z vzklikanjem in napisi je prišlo tudi pred Belo hišo v NVashingtonu, ko je Coolidge sprejel odposlance v avdijenco. Mnogo demonstrantov je bilo aretiranih, kakor vidimo deloma na sliki »Je za . . .« je hlipnil Rožmarin. »Koš«, se je zasmejal urednik in vrsta zlatih zob, se mu je zasvetila v ustih. »Ne pišite takih budaiosti. Kako more človek tri dni stradati in se še plaziti po svetu za vzori? —« Rožmarin se je opotekel proti vratom. Pred neko trgovino se je naslonil ob zid. Megla mu je bila pred očmi in iz nje so se kazala jedila v izložbi. Dva petdeset. Pogledal je napis na obloženem kruhu. »Dva petdeset«. — Zavedel se je, da je prodan za dva in pol beliča, da je vse njegovo življenje vredno le toliko, kolikor nosi v žepu vsak črevljarček, ki žvižga po cesti. Menjal bi z njim. Lahko bi ga bili v 0'braz za košček kruha... Roka mu je zdrsnila ob zidu. Brez moči se je sesedel. Okoli njega so se zgrnili ljudje.. »Pijan je« je rekel nekdo in odšel naprej; za njim drugi. Stražnik je stopil k njemu. »Prespite se, domov pojdite« je rekel z zadirčnim glasom, tresoč ga za ramo. »Dva petdeset...« je šepnil Rožmarin in se odplazil dalje. Pred trgom ga je srečal tovariš s šolskih klopi. »Po ... posodil bi mi, dva petdeset.« Opri se je nani »Ho, si še včerajšnji?« se je zarežaj oni. »Nimam.« Sram ga je bilo pova-ljanega znanca. — Rožmarin ni vedel, kam gre. »P—-i—* jan!—« je zlogoval misli. »Pijan... Pijan vsega življenja in samega sebe!« Vse v njem se je pogreznilo v nekakšno temo. Toplo in sladko mu je zaplalo po te>su... Obesil se U- na svojo literarno kravato. najboljše, najtrajnejše, zato ' oajcenejšel Iz življenja in »Bremen IL" nad Oceanom Nemški polet pilota Koehla ni toliko športnega kakor trgovsko-konkurenčnega pomena! — Tekma med Bremenom in Hamburgom. — Kakšno letalo je «Bremen 11». — 5600 km razdalje; kdo bo zmagal: sreča in človeški živci ali divji elementi? Vsa Nemčija drhti in čaka, kakšna poročila pridejo iz Amerike; kajti letalo «Bremen», ki je zapustilo letališče Bal-donnel poleg Dubuna na Irskem v četrtek, dne 12. apriia zjutraj ob šestih, bi moralo po računih evropskih zrako-plovcev doseči že v petek popoldne ameriška tla. Start se je izvršil giadko in v najlepšem vremenu; pogoji za uspelost poleta so bili pri odhodu z Irske naravnost idealni. Aeropian «Bremen» vodi pilot Koehl, mož, ki je v službah Severonemškega Lloyda in Junkersovih tvornic. Letalo «Bremen», označeno tudi z našel kli-še, ki ga bodo skrili kjerkoli v Pragi, tekom 20 minut. Stavnina je znašala 20.000 Kč. Ko so podpisali pogodbo, je stopil Hanussen z zavezanimi očmi v pripravljen avto, kjer sta ga čakaSa dva medija, zdravnik in zastopnik nasprotne stranke. Krmaril je Hanussen sam. včasi počasi, včasi hitreje, po najrazličnejših ulicah. Enkrat je celo ustavil in izstopil. Končno je izstopil pred neko modno trgovino zares, šel naravnost vanjo in potegnil v nekem površniku skriti kliše iz žepa. Vsa ta tele-patska procedura je traja'a celo manj nego 20 minut Kapitan Wilkins, najboljši avstralski le» talec, ki hoče polete« ti na severni tečaj iz Point Bamma na Aljaski, počesto bolehajo na vnetju vrata. Ker večinoma ne morejo grgrati, dajte jim Panflavin I pastile ki ne motijo želodca in katere otroci vsled dobrega okusa radi jenljejo. Panflavin pastile so učinkovito obrambno sredstvo in jih priporočajo prvi strokovnjaki pri prehladu in nalezljivih boleznih. jezdecev* nalog za uvedbo terorja. Ti so se spravili na delo in zažgali nekoliko katoliških cerkva, da pa odvrnejo sum, so isto storili z nekaterimi klanskimi molilnicami. Evansa dolže nadalje. da je pošiljal v Mehiko oborožene tolpe, da poostri napetost med njo in Združenimi državami. Procesu, ki še ni končan, posveča vse javno mnenje največjo pozornost. Zvon zmage V Douamontu ob bivši francoski fronti sa inštalirali v stolp tamošnje cerkve veliki Pul> 5*» | vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno AlMA Športni klub «Blisk« priredi v nedeljo, dne 15 aprila v gostilni »Amerika« veselico s plesom. 12321 Trg. uslužbenka odličnega občevanja s strankami, vešča strojepisja, korespondence in drugih trg. pisarniških poslov, dobi takoj stalno mesto. Ponudbe na ogli-ni o Idelck »Jutra, pod šifro «Samo zanesljiva prvovr.-tna moč*. 12354-a Engelbert FranchetH Ljubljana. Dunajska e. 20 priporoča elegantno urejeno brivnico in posebni oddelek ta damsko friziranje barvanje in izvrševanje la-nih izdelkov. 106 Kroje (uniforme) vseh vrst izdeluje tudi na obroke Simon Klimanek, Ljubljana. Selenburgova 8 ' 10403 Sraoking kostume in svilene plašče izdeluje po zmernih cenah modni atelje » Ljuhljam Mestni trg 25/1 12286 Učenko išče damska krojačica Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12304 Stalno plačo in provizijo nudim sposobnemu akviziterju za oglase in drugo Ponudbe po- ati na poštni predal St. 172, Ljubljana, po 12334 i Žaganie u'i<1a1a »»dno po nizki c»n ^rna žaga V Seagnetti v Ljubljani - za gorenjskim kolodvorom. 68 Najboljši premo« >ntn Učenca starega 14 let, ki je dovr-j Sil osnovno šolo z dobrim uspehom, sprejme takoj v j f'£0rtnn y *eip7,njno F»an Onltin. Metlika. 12304 Hišno ar»re'mem takoi v stalno jlnžbo k družini 4 o*i-h ▼ Ljubljani Naslov v oslss. oddelku »Jutra.* 12855 InštalateHa ta vodo. * kone*«'Jn riMm t.* hrupne de'o — Hri! PodrfaJ. Ig - Ptodone«- 147 IMil Potnika naplrnute =troke. proti flk-n! risi1! SOVI Pin me-očno •r>re'meni ffTrni PofreV.* [ kaveji* SOO n;n Poiamlla ^aje Zaje, Florijansk* nI. I »t. 18. 13847 Mlada šivilja (šteparica) išče službe — ollsa l/11 84- Motvoz ;vnrico) kupite najceneje » tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje 861 Kleparsko orodje kompletno ter stroj i krivljenje ol<6>vine »Rund masehine* po ugodni eenl prodam radi oj>ustitve kleparske obrti Ponudbe na oelasnt oddelek »Jutra« pod »Klepar* 12221 Zima 7.3 modroce nalboiJSa in nalcene!5a pri M. M ASTER L tovarna žime Stražišče pri Kranju Gosoodična « «rednleHo1,!ko naoVszbo »eli kakršnekoli zaposlitve Ore tudi brer^ačno Po-nn^e na o"lnenl oddelek •Jutra* pod šifro »Bt 1n,» 128SS Hrastov les nrastove hlod* hrastovi frize to hrastove deske 87 nm «po«obne u Itdelova ije frizpn kupim Pooudh. - ceno ta množino o* n* -lov- Ivan Šiška oark»-tn» •livarna Ljubljana M"tel kov* 4 10206 Moško kolo krasno, po *slo niski ceni naprodaj v gostilni Ame» rika na Glincah. 12322 Hmelovke proti gotovemu plačilu 4 vag 5—7 m. 2 vag. 7—8 m. -■mrekove td«sve zimske »ečnje. kupimo — talec iKrfto' nr»d»i ton tW»' fiigovlčevo Salvator -ladek sir 6 Din Barva z« 'irovo maslo ln ta sir Dir 5 Pra»«k u pripremo «iro veg» masls B Din 8prej memo preprodajilee — Lekarna Jupovi< Novlud -Vtorei tastonj. 10171 UGODNA PRODAJA AVTOMOBILOV Iz druge roke: i Oakland limuzina, tipa 1927. 4 vrata 5 sedežen, vožen ca 4000 km. skoraj nov. Din 85.000 > Onkland SpoHToo-rinz. 1926 odprti 5 sedežen. tek-dobro ohranjena. Din «0.000 j tč. Chevrolet Ton ring-ov, 1927, odprti. 5 - »edetni. v celo dobro ohr« njenem stanju, ma lo voženi. od Din 40.000—48.000 vef Chevrolet Ton-rlng-ov, 1926. dobro ohranleni. od Din 20.000—38.000 i Plat S01 Šport. 4 - sedežen, brezhi ben. m me skora' nove. Din 40.000 « Plat SOJ. odprti. 5 sedežen, izvrstno ohranjen maV vožen. Din 55.000 I Itala. odprti. 4-se dežen, moderna ty pa. v dohrem sta njn. Din 25.000 i S. 4 M dvosedeŽ nI. poId'rkalnl. Din 28.000 I Pord. 1926. dobro ohranjen Din 18.000 i ttala, tovorni, tri-tonski. polne enm<-Din I7.0A0 ' Arlel. 50« «n». O H V i prikolico v brezh'bnem «ta nju, malo vol en Din 19.000 Peugeot Šport. 4 sedežen, tipa 26, dobro o-hranien. Cena Din 35.000. Prt 'f s w. mn to. LJUBLJANA Dunajska cesta 12. Tel foo 22-92 Štiri knjiae orbskem jeziku, skupaj 1800 strani, prodam za 1W Din, kakor tudi okvir ta moško kolo. močan in dobro ohranjen, za 300 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12384 Lahko kočijo za ponija, takoj kupim Ponudbe na oglas, oddelek Jufta* pod šifro »Ponv«. 12119 Jamskega lesa kupim takoj 200—300 m*. Zračno suh. od 8—7 m dolg in od 12—24 cm na tankem koncu debel dobava do 25 maja 1928 p!a8'jivo 20 dneh Stavite obv«*-ne ponudbe iz postaj Mariborske oblasti na naslov Korošec Dragotin. trgovina rndokop le=om. -Šmartno ob Paki (Gorenje štev 7V 12132 BSA motocikelj I najnovejli modeli 1928 so dospeli. Zahtevajte cenike od za«top«tva »Automobiles (Ire, zlatnino 'rehrnino to lepa kr»tn» I Motoryrles>, Maribor. Trg <»r»h oud' naleeneje A I Svobode 6 Za ljubljansko Puc h* zlatar. LJubljana | oblast: Pavel Štele. Ljub- Me^rcV valei^e ■" p°d »cutota« oddamo s 1. avgustom v 12141 novi zgradbi na Miklošiče- ?ok«rr^;odT5GTe-| Opremljen kabinet dališka ulica 8/IV 123521 z elektr. razsvetljavo od- •la-m takoj v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 12301 Lokal v novi zgradbi na Miklošičevi ceeti odda s 1. av- ■ _ »ustom Pokoininski zavod. PraZHO SODO Gledališka ulica štev. 8/IV | separirano, takoj oddam ▼ 12354 | sredini mesta Naslov pove ogiačni oddelek »Jutra« 12306 Opremljeno sobo Trirnvlnn I Istotam oddam tudi x r2°VinO opremljeno sobo s kuhinjo z mešanim blagom, na pro- .. . , . . metni točki v mestu ali na N"lov v oglasnem oddelku deželi, s posestvom ali | . 18868 Oarcon. stanovanje 8 sob. predsobe in kopalnic« oddamo s 1. avgustom Pokpjnlneki »svod, Gledališka ulica 8/IV. Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin lelim r* 1 maj. — Cenj penudhe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Cisto 850* 12899 NAJCENEJŠA " ZABAVA - so lepe povestL Naročite: TOLSTOJ: Rodbinska sreča. Roman — Broš Din 26-—. vez Din 34.—w MESKO: Kam plovetno. Roman. — BroJ Din 34.—. vez. Din 44.—v \ KERSNIK J.: Testament Povest. — BroS Din 18.—. vez. Din. 26— KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE v Liuhllanl in Maribora. L Krapš: f Drug za drugim... (Zgodba iz Brd.) V prelepih Brdih, med Gorico in Kr-minom. v domovini žlahtnega grozdja, ob progi, ki vodi v laški Videm in odtod še dalje v širno ravnino beneško, se je pričela ta zgodba. Pravim, pričela, ker njen konec ni bil tam. ampak drugje, v tujem svetu, na jugu. Ni nova, zgodba; b;lo iih je mnogo podobnih. Tudi stara rti. zakaj od dne. ko se je končala, je minilo leto in pol... 1. V Brdih, ob železnici iz Gorice v Videm, je bi! Šuligoj čuvaj. Čuvajnica, kjer je vestno in natančno opravljal službo petnajst let je stala med Ločni-kom in Krminom. Svet za hišico je bil najet Trta je rastla po njem. 2e Šuli-gojev oče jo je bil zasadil. Bogve kako veliko ni bilo Šuligojevo posestvo: majhna okna, njivica ob progi in trta v bregu. Ob večerih, tistih lepih večerih v- Brdih, ko ta črna. rodovitna zemlja diha svoj posebni vonj. ko vse križem pojejo črički in vstane tam zadaj Gorica, svetla in praznična in za njo grad in Kostanjevica, — je hodil Šuligoj z družino na vrh holma, da se odpočije in naužije lepote, ki ji skoraj ni primere ... Petero otrok se je rodilo Šuligoju. Ko so po vrsti prihajali na svet je čuvaj s skrbjo gledal v bodočnost Rastli so in zrastli, čeprav ne v obilju. Sedaj je bilo Šuligoju lažje: ko bo star. se ga bodo spomnili, njega in matere... Vse bi bilo po Suligojevih računih, da ni nenadoma, nihče je ni pričakoval, prišla vojna. Okoli Gorice je zatulilo... Soča je zakrvavela... Kalvarija je je-čala od udarcev iz juga... svetišče na Sveti gori je padlo v prah... Šuligoj je pustil ženo in otroke in je odšel v Karpate. Družina pa je povezala cule... iz Gorice jih je odpeljal zadnji vlak daleč stran od Brd. Zemlja je ostala prazna, holmi so samevali štiri dolga teta... Končno je ponehajo bobnenje ob Soči Gorica, ki je vstajala iz razvalin, je dobila novega gospodarja. Onega, ki je preje bruhal ogenj nanjo... Brda so oživela... Vračali so se: gledat zemljo in dom... Bila je razdejana in uničena: kamen ni ostal na kamnu: Lotili so se je z ljubeznijo, a delo je šlo počasi izpod rok. Le polagoma so izginjale iz brdske zemlje zevajoče kotline... Šuligojevi so se vrnili. On iz Karpatov. družina iz Štajerske. Bled, koščen, upadel je bil Šuligoj; pečat vojne se ga je držal. Hišica je bila porušena, trte ni bilo več. Pa so prišli oni, z juga, novi gospodarji. postavili so novo, lepšo od prejšnje. Šuligoj se je razveselil novega doma. vso ljubezen je dal tej črni rodni grudi, trto je zasadil znova... Počasi so bledeli spomini na beg iz domovine in na Karpate. Le z otroki je včasi govoril o vsem tem. Ob zimskih večerih, ko so sedeli okoli ognjišča... 2. Od tistih dob so minila štiri leta. Trta je uspevala dobro in z ženo sta računala, koliko let jima bo še prebiti tu. Se jffi je petnajst Otroci bodo dotlej preskrbljeni, sama pa se preselita v Ko-zano. k sestri, ki ima ondi svoj dom. Toda nekega solnčnega dne, ko so bili holmi vsi zeleni in pisani, ko je trta kazala prve grozde, ie prišlo pismo, ki je ugonobilo srečo Suligojevih. Bil je dekret, ki je veleval, da mora Šuligoj proč s te zemlje, tja doli na jug! Šuligoj je strmel v list in ni verjel črkam. Saj ji vendar pomota. Mora pač biti drugi Šuligoj, saj jih je v Brdih polno... On, ki je že dvajset let tu, ki je bil v Karpatih, domačin, naj gre na tuje. med nepoznane Dudi! ? Tuj človek pa naj zasede hišico in trto in holm. odkoder se tako lepo vidi Gorica in grad in Kostanjevica! Ni mogoče in ni! Zjutraj je stopil na postajo v Ločnik. Znanca, starega tovariša v službi, je imel tam. Pismo je izvlekel iz žepa in mu ga pokazal... <Čudiš se, Šuligoj* je žalostno dejal prijatelj. «pa je mogoče! Pri teh ljudeh je vse mogoče! Mnogi so dobili take dekrete. Tudi mi. ki jih danes še nimamo. pojdemo! Drug za drugim — vse tako kaže! Da napravimo prostora njim! Krivica je to, do neba vpije, a ukloniti moraš tilnikih... Vem, da ti je hudo, hujše od Karpatov... tudi meni bo ... Pa potrpi, Šuligoj! Če ne bo kazalo, — nekaj i^t ^-kako prebiješ — nato pa poprosiš za upokojitev m se vrneš v Brdo! Saj pojdeš tja doli sam, kaj ne? Žene in otrok ne vlači s seboj, ko ne veš, kam prideš. Pozneje. Ko si urediš in spoznaš!... Potolaži se, Šuligoj! Nisi sam!» Šuligoj je strmel predse; prijatelja je poslušal le na pol. črke so mu plesale pred očmi. Salerno! Za boga. saj to ie oa skrajnem jugu države!... Dežela ni zdrava, pravijo... Pošiljajo ga v izgnanstvo! Zakaj? Kje je njegov greh? Drugič mora iz te zemlje! O Bog! Kakor pijan je prišel domov. Žena ga je skušala tolažiti, pa je bila sama potrebna tolažbe... Tisti večer niso šli na vrh holma, gledat Gorice, gradu in Kostanjevice... 3. Na postaji v Ločniku so jemali slovo. On se je sklanjal skozi okno kupe-ja, žena in otroci pa so stali ob vlaku, ki je bil namenjen proti Vidmu in še dalje. Tako težko se je odtrgal od hišice in svojih. Vso pot do postaje so stopali molče. Premaknil je vlak, žena je zadnjič pomahala, otroci so zaplakali, on pa se je zgrudil na klop... Holmi so leteli mimo. grad v ozadju je izginil za vrsto topolov... mimo je zletela hišica, njegov dom. Pred njimi je stal drugi, s pra-porcem... Šuligoj si je priprl glavo, izmed prstov so mu vrele solze... Vzdignil je glavo šele, ko se je v ku-peju pomračilo... bili so v Vidmu, kjer je kolodvor pokrit. Ni poslušal ljudi, ki so z glasnim govorjenjem vstopali in izstopali, loputali z vrati, se smejali in peli. Komaj je čakal, da so zapustili glavno mesto Furlanov, stari Videm. Pričela se je širna beneška ravan, mrak v kupeju je rastel, zagorele so luči. Dolgo, dolgo so pela kolesa svojo pesem, preden je udarilo Šuligoju na uho: «Mestre!» Tedaj ie vzel mirno svoj kovčeg s police in stopil iz voza. da po- išče vlaka, ki ga ponese v prognaiistvo, v Salerno. 4. Šuligojevi so se preselili v Kozano, k sestri. Čez nekaj dni je dobila žena pismo: Draga! Tu sem. Precej daleč je, dva dni sem se vozil. Čuvajnica stoji na samoti Nič ni tako lepa. kakor naša. Ljudje so čudni. Čisto nič niso podobni našim. Pravijo. da je vsak začetek težak, pa vendar ne vem... Srce me vleče v Brdo. Ko si uredim življenje, vam sporočim, da pridete k meni. Skoraj gotovo pa ne bo treba, ker — pridem nazaj. Naj bo že kakor hoče! Kako vam je. Tebi in otrokom? Tako se mi toži po vas vseh. Pozdravljam Tebe in otroke Ivan. Kratko je bilo pismo. Iz njega pa je zvenelo toliko domotožja in bolesti, da se je Šuligojeva bridko razjokala nad njim. • Pismo je bilo prvo in zadnje iz njegovih rok. šuligojeva je čakala še drugih. pa jih ni bilo. Zopet so tekli dnevi, tedni in došlo je drugo pismo, z drugačno pisavo, v napolitanskem narečju: ---Sporočam, da je vaš mož bolan. Mrzlico ima in leži v tukajšnji bolnici. Mene so poslali začasno na njegovo mesto. Upam. da kmalu okreva. Pa ni ozdravel Šuligoj.. Umrl je za malarijo še tisti teden. Brzojav je Šuli-gojevim naznanil njegovo smrt. To je vsa zgodba, kakor se je pričela in končala. B.S.A. MOTO CIKLI »ot.rim svetovno znane tvrdke mnlkAl^ri I Srhme) Armis Ltd. Birmingham 5U lla^DOrSI S Zahtevajte cenike in oonudhe! Re~3rvni deli redno v zalogi. Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast: Automobiles-Motoctkles, Maribor, Trg Svobode 6 Za ljubljansko oblast: Pavel Štele, Uub!iana, Poljanska cesta 3. Tei 2942 & E. Skabernž Ljubljana Največja fzbira češkega in angleškega sukna. Veliko industrijsko podjetje išče za svoj KAMENOLOM s pneumatičnim vr» tanjem mladega, neoženjenega, izvežbanega preddelavca kot pomočnika za poslovodjo KAMENO LOMA. Ponudbe poslati pod »V 182« na Ju gos t. Rudolf Mosse A. D Beograd. 13 „Sup Iex" Švedsko jeklo; boljša od vseh dosedanjih Komad 3.— dinarje v Dobiva ee v vseh boljših trgovinah in bazarjih. Glavna prodaja za kraljevino SHS v trgovini otroških igra$ in godbenih instrumentov RAJIČAN I VUKOVIČA, Beograd Knez Mibajlova ul. BI. Iščejo se prodajalci v večjih mestih. Dober zaslužek. nrim n h ii h h ii h rinrrinnrwnTnrnrrTnn^^ □ 3 Opozarjamo. da ne priznamo nikakih plačil, ki jih je ali ki jih bi še v bodoče kasiral za naš račun gosp. Franjo Breznik. Imenovani tudi ni pooblaščen prodajati blago za nas. Ljubljana, 14. aprila 1928. Gospodarska zveza v Ljubljani □ □ □ □ □ □ □ □ □ B □ Oblastno dovoljena prodala pohištva Radi opustitve pohištvenega oddelka razprodam prekrasne spalnične, jedilnične sobne, klubske is salonske garniture kakor tudi druge vrste pohištva po čudovito nizkih cenah. Prosto oa ogled, brezplačni ceniki pri KAREL PREIS, MARIBOR - Gosposka ul. 20 flutomehanika samostojnega delavca, IŠČE Celjska Autos in strojna delavnica v Celju. LHikuš MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Parketne deščice hrastove in bukove Trstje za strope iz najboljšega materijala Bakula (leseno pletivo) za strope in stene Strešno lepenko in lesni cement dobavlja takoj v vsaki množini naj» ceneje los R Puh Ljubljana, Gradaška ulica 22. Tel. inter 2513 LečHfšce Klenovn k poleg Ivanca v Hrvatskem Zagorju sprejema samo ozdravljive bolnike b pljučnimi boleznimi za dnevno oskrbnino 120 Din brez kakršnih koli drugih taks. Najmodernejša higijenska in medicinska uredba, krasen park. razonoda kino. . Zahtevajte informacije in prospekt od Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika u Zagrebu Mihanovičeva ulica br 3. — Telefon 6-64 I 13 — 55 Zahvala. I Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob prebritki izgubi nepozabnega soproga, predobrega očeta, brata, tasta, svaka in strica, gospoda Edo Vencaiza viš. davč. upravitelja izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. dr. Mejaču za neprekosljivo požrtvovalnost. Nadalje gg. govornikom, vsem sokolskim društvom in organizacijam, stanovskim in lovskim tovarišem, požarni brambi, pev. skemu klubu za v srce presegajoče žalostinke, kakor tudi obč. zastopu, Kmetijski podružnici, Sadj. in vrtnarski podružnici ter šolski mladini in vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ga spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli s krasnim cvetjem. . Mokronog, 12. aprila 1928. Žalujoče rodbine: Vencajz, Tekavčič, dr. Jenko. Načelstvo Gremija trgovcev za srez Litija naznania tužno vest da je preminul dne lit m. naš član in odbornik, gospod F. S. Škrabar trgovec in posestnik v Višnji gori. Pogreb dragega tovariša se je vršil 13 marca 1928 ob 9. uri. Ohranimo mu trajen spomin. V Litiji, dne 12. aprila 1928. Grenrj trgovcev za srez Litija. *iast tirane pr* aamafs iti vse nadležne dlačice na tilni* ku pod oazduho to oa obrazu odstranite sam' na nalprtpro-steiši način t mejim preizkušenim odstranjevalcem dlak — — Kompletn? samo Din 60 franko. ako o»š!iete denar naprej Kosm laboratorij W. ECKHARDT. Aastsburjt. Deutschland. Ra^enspnrgerstr 12 /93 Pozor potniki! Ako želite stalen in dober zaslužek s prodajo vrednostnih papirjev na od» plačilo na temelju zakona, se takoj ja= vite tt. M. Rajačič, Zagreb, Ilica 47. I. kaf. Telefon 47—23. Odgovor 1 Din znamka. 17355 Ali ste se že naročili na »Ponedeljek" IIIIIRIIUIIIIIII ■ Nudim okoli 150 hI zdravega * belega vina f 9% po ceni Din 5.50 za liter franko S vagon Bjelovar, * F R O L I C H I D R U O O V I i trgovina šumskih f zemaljskih |f proizvoda * BJELOVAR m LiEaaaEEi Stavbno ln pohištveno strojno mizarstvo Matija Andlovic Komenskega 34 Sprejemam vsakovrstna dela po lastnih in danita načrtih. Vedno velik* zaloga pohištva. Cene solidne! Post režija točna! □□□EBEIE3 Q©QQQQGž HIŠNI POSESTNIKI MESTA LJUBLJANE! Nudi se Vam prilika, da lahko premenite dimnikarskega mojstra, ker Je rajoniranje odpadlo. Jaz Vam nudim 40% popu« sta in točno izvrševa« nje, ker za vse delo jamčim io se Vam toplo priporočam. SREČKO DEISINGER, dimnikarski mojster Ljubljana, Slomškova ulica 23. Lepa enomiDStropno hiša z vrtom ter z novo urejeno trgovino, ob glavni pro« metni cesti, 20 minut iz Maribora, SE PRODA oziro* ma se sprejme družabnik za odkup hiše in razširjenje trgovine. — Cenj. dopisi pod »Krasna pozicija« na upravo »Jutra«. Priporočamo naš prvovrstni naravni ti PORTLAND CEMENT svetovne znamke SALONA" (TOUR) v sodčkih, juta in papirnatih vrečah. — Iz skladišča oddajamo tudi manjše količine. SPLIT d. d. za cement portland v Ljubljani. Skladišče: Masarykova c. 23 (poleg Ranzingerja). tr Občinskim uradom in raznim podjetjem priporočamo Občni državljanski zakonik Cena v platno vezani knjigi s poštnino Din 155 ? Lllll Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaniarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani