erišk/i Domovi m
MJEHi G/l {II—home:
AM6MCAN IN SPIRIT fOROON IN LANGUAGE ONUT
NO. 127
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 29, 19G6
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LXIV — VOL. LXIV
Predsednik ne kaže vneme za urejanje živežne industrije
Predsednik Johnson ni pokazal posebne vneme za nove zakone o urejanju dela živežne industrije, kot ga je predložila narodna komisija.
WASHINGTON, D.C. — Narodna komisija za trgovino s hrano je poldrugo leto proučevala živilsko industrijo, njeno poslovanje in njen vpliv tako na kupce kot na farmarje, ki hrano pridelujejo. Predsednik L. B. Johnson je poročilo komisije označil za “dober začetek”, pa dodal, da nobena študija ne more vsebovati vseh odgovorov in vseh rešitev.
Komisija je izdala prav za prav dve poročili. Za večinsko poročilo je bilo 9 članov, za manjšinsko pa 6 članov komisije. Bela hiša je vedela za vsebino poročila že dalj časa, vendar ji je bilo to uradno izročeno šele v ponedeljek. Živilska industrija napada poročilo večine in njene predloge kot škodljive strankam, ker da bodo hrano še podražili.
Večinsko poročilo priporoča posebno zakonodajo, ki naj prepreči združitev živilske industrije v rokah nekaj družb, kar bi u-ničilo konkurenco in s tem povzročilo povišanje cen. Komisija je prav tako predložila boljše označevanje in ustanovitev vrst blaga, kar naj bi olajšalo gospodinjam nakupovanje.
Komisija je opozorila na obsežno oglaševanje živežne industrije. V letu 1964 je ta izdala v ta namen skupno 2.17 bilijonov dolarjev, še posebej pa 680 milijonov dolarjev za razne vrste znamk, ki privlačujejo kupoval-ke. Vse te izdatke nosijo končno kupci izdelkov živežne industrije.
Novi grobovi
Anton Založnik
Umrl je 73 let stari Anton Založnik, rojen v Zaklancu pri Horjulu, oče Antona in Franceta, stari oče in praoče. Pogreb bo iz Golubovega pogreb, zavoda na 4703 Superior Avenue v petek ob 8.30 v cerkev Brezmadežnega Spočetja ob 9.30, nato na pokopališče.
Iz slov. naselbin
BRIDGEPORT, Conn. — Dušni pastir Slovencev v Angliji Father Nace Kunstelj je te dni prišel v Bridgeport, Conn., kjer nadomestuje slovenskega župnika dr. Andreja Farkaša za tri tedne.
Se bo bonec Tri Quang res postil do smrti?
SAIGON, J. Viet. — Vrhovni vodnik budistične cerkve v Južnem Vietnamu 80 let stari Tinh Khiet je v pismu iz mesta Hue Saigon naročil Tri Quangu, naj konča svojo gladovno stavko, ki gre že v četrti teden, v protest proti vladi Kyja. Tri Quang je ta poziv zavrnil in izjavil, da bo vztrajal v gladovni stavki proti vladi Kyja do zmage ali smrti.
Tinh Khiet je dal polnomočje zmernemu Tam Chauu za ureditev odnosov z vlado Kyja. Ta je med tem spravila pod svoj nadzor zadnja oporišča budističnega odpora tako v Saigonu, kot tudi v mestu Hue in njegovi o-rolici, kjer je bil upor proti vladi najmočnejši.
Vodnik zmernih budistov Tam Chau ima po nekaterih vesteh namen povezati budistične skupine v posebno protikomuni-sitčno fronto, da bi zbrisal z budistov sum nagibanja na stran rdečih.
Kitajski komunisti imajo v Bruxellesu svojo glavno postojanko
BRUXELLES, Belg. — Belgija nima sama po sebi kaj prida komunistov, kar jih pa je, so se pod vplivom iz Peipinga razdelili v dve skupini, ki se neusmiljeno grizeta med seboj. Razume se, da imata svoje zaupnike tudi v vrstah svojih nasprotnikov. Zato “moskovski” komunisti vedo čisto dobro, ikaj delajo pristaši Peipinga.
Vedo tudi, da dobivajo iz Peipinga letno $235,000 podpore in da morajo napenjati vse sile, da spodkopujejo komunistične organizacije v Franciji, Italiji in Švici. Peiping ima v Belgiji tudi svojo evropsko centralo za razpošiljanje komunističnega tiska in propagandnega materij ala. Komunisti, ki spadajo v moskovsko strujo, pa trdijo, da ne dobivajo od Moskve prav niče sar, česar jim pristaši Peipinga seveda ne verjamejo. Belgijska vlada se v te spore ne meša, jih pa skrbno zasleduje.
Vremenski
prerok
Delno oblačno in višja temperatura najnižja temperatura 65.
pran:
vroče. Naj
86. Ponoči
Razmejitev volivnih okrajev končana v 46 državah
WASHINGTON, D.C. — Pred dvema letoma je vrhovno federalno sodišče postavilo načelo, da morajo posamezni volivni o-kraji imeti povprečno isto število volivcev. Temu so se upirale politične sile na deželi, dočim so bila mestna za nove meje.
Boj je sedaj skoraj končal. Legislature v 45 državah so že uzakonile nove meje volivnih okrajev. Razmejitev ni zmeraj idealna, vendar je boljše kot nič. Trdovratno se pa drže starega še države Louisianna, Mississippi, Havaji in Maine.
Diktator Duvalier $e boji sitnosti v Haitiju
Urejene razmere v Dominikanski republiki ne bodo ostale brez vpliva na sosedo.
PORT-AU-PRINCE, Haiti. — Dokler so v dominikanski politiki vladale zmedene politične razmere ali pa celo diktature, se1 haitski diktator dr. Duvalier ni posebno bal vpliva iz Santo Dominga. Revščina vlada v obeh deželah, bila pa je nekoliko večja v haitski republiki kot v dominikanski. Tako je na primer hodilo vsako leto do 15,000 haitskih sezonskih delavcev v Dominikansko republiko na delo pri sladkorni industriji. Dominikanska uprava ni rada gledala teh sezonskih delavcev in jih je večkrat pošiljala nazaj čez mejo. Tam jih je policija diktatorja Duvalier j a polovila in zaprla. Še sedaj je okoli 238 takih revežev z družinami vred zaprtih v obmejni ječi v Jinche.
Sedaj se pa dr. Duvalier boji, da se bodo z novim režimom dr. Balaguerja gospodarske razmere v Dominikanski republiki hitro izboljšale, kar bo prirodno pomenilo zmeraj večje skušnjave za haitske delavce, da gredo čez mejo iskat boljšega dela. Na drugi strani bodo pa haitski delavci tudi čutili, kaj se pravi živeti v svobodni deželi, in o tem ne bodo molčali, ko^sd bodo vračali domov. Duvalieru ne bo preostalo drugega, kot da zapre mejo proti Dominikanski republiki. Seveda bodo haitski delavci že našli pota čez mejo, saj se v tem poslu vežbajo že nad 30 let.
Dr. Balaguer je že pred tedni prosil sedanjega predsednika Garcio, naj obnovi normalne diplomatske stike z dr. Duvalie-rom. Zato je novi dominikanski poslanik dr. Aybar prišel že pretekli teden v Port-au-Prince in nastopil svoje mesto. Duvalier mu je priredil prav slovesen sprejem.
Hertz posoja avtomobile tudi v Jugoslaviji
' NEW YORK, N.Y. — Jugoslavija je pooblastila Hertz International, Ltd., da oskrbi šest mest: Belgrad, Bled, Dubrovnik, Ljubljano, Opatijo in Zagreb s posojevalnico avtomobilov. V smislu dbgovora bo p čiri ružnica Hertz v Italiji poskrbela za to preko potovalne organizacije KOMPAS.
Ameriška letala so napadla oljna skladišča pri Hanoiu in Hajlongn
Hanoi namerava začeti političen proces proti ujetim letalcem ZDA
WASHINGTON, D.C. — Po podatkih naše narodne obrambe je sedaj 37 naših pilotov v rokah partizanov in severnoviet-namskih čet, 225 jih je pa “pogrešanih”. Precejšen del te skupine ni mrtev, se nahaja v vojnem ujetništvu. Komunisti obravnavajo pilote kar dobro, toda trdovratno odklanjajo, da bi dobil z njimi stike na primer Mednarodni Rdeči križ.
Sedaj so v Saigoite'zopet nastale govorice, da mislijo komunisti proglasiti vse ameriške ujete letalce za “vojne zločince” in jih postaviti pred vojaško sodišče. Komunisti morebiti želijo, da s takimi govoricami potolažijo tiste rojake, ki so največ trpeli od ameriškega bombadiranja. Lahko je pa tudi mogoče, da hočejo preplašiti ameriške pilote, da se bodo skušali ogniti poletom na bombardiranja. Na drugi strani komunisti tudi vedo, da bi se s takimi propesi hudo zamerili pri ameriških “golobih”. Simpatije te skupi j* si pa hočejo na vsak način -^držati. Prevladuje pa v svobodnem svetu še zmeraj upanje, da do procesov proti letalcem ne bo prišlo. Kaj takega bi ostro obsojala tudi večina svobodnega sveta in ne samo Amerika.
Medicare bo imel težave prvih 6 mesecev
WASHINGTON, D.C. — Tisti, ki bodo imeli posle z Medicare, so prišli do zaključka, da se vse začetne težave ne bodo pojavile že začetkom julija, ampak postopoma in bodo trajale predvidoma do konca leta. V organizaciji bolniškega zavarovanja i pričakujejo posebnih težav, skrbi jih samo nevarnost, da bodo prve čase zavarovanci navalili na bolnice, tako da začasno utegne zmanjkati prostora v bolnicah.
Bojijo se pa vsi zmede a zdravniškem zavarovanju. Zmede bo največ pri obračunavanju stroškov za zdravnike, ki bo vsaj v začetku verjetno trajalo cele tedne, ako ne še več.
Ameriška letala so danes napadla skladišča olja v neposredni okolici Hanoia in Haifonga v Severnem Vietnamu. Letalska obramba je bila sorazmerno šibka, uporabila ni nobenih protiletalskih raket. Hanoi trdi, da je bilo sestreljenih 7 napadajočih letal.
SAIGON, J. Viet. — Letalski napad na skladišča olja in gasolina v neposredni okolici glavnega mesta Severnega Vietnama Hanoi in pristaniškega mesta Hajfong, ki je bil preteklo soboto odložen, je bil izveden danes zjutraj. Ameriško poročilo trdi, da obramba ni bila posebno huda, da ni uporabljala protiletalskih raket in, da tudi rdeča lovska letala niso skušala napada preprečiti. Bombardirana so bila skladišča komaj 3 milje in pol do Hanoia in 2 milji od Haj-fonga. Po poročilu Hanoia je bilo tekom napada sestreljenih 7 ameriških letal in večje število njihovih pilotov ujetih.
'Predsednik L. B. Johnson je napovedal razširitev letalskih napadov na svoji tiskovni konferenci 18. junija. Časopisje je to napoved razglabljajo in skušalo dognati, ikdaj bo izveden prvi letalski napad na sam Hanoi in Hajfong, oziroma “vojaške cilje” na tem področju. Nekateri poročevalci so preteklo soboto objavili, da je napad v teku, pa nato spremenili svoje poročilo, češ da je treba vsak čas z njim računati. Predsednik je namreč napad odložil, ker vreme zanj ni bilo posebno u-godno, pa tudi zaradi močnega protesta iz Londona, kjer je vlada Wilsona povedala naravnost, da razširjenja letalskih napadov na Severni Vietnam, posebno pa na področje Hanoi-Hajfong ne more braniti pred javnostjo.
Sinoči so poročali, da je predsednik letalski napad na področje Hanoi-Hajfong, oziroma njegovo okolico odložil ali naravnost odpovedal. Bilo je očitno, da skušajo s takimi vestmi spraviti v negotovost obrambo v Severnem Vietnamu in pripraviti vsaj nekaj “iznenadenja”, ki naj bi zmanjšalo izgube letal pri napadu. V koliko so s tem uspeli, je negotovo, vsekakor pravi a-meriško poročilo, da obramba ni bila posebno močna, da ni uporabila ne raket in ne lovskih letal. Hanoi trdi, da je sestrelila 7 ameriških letal. Če je to res, je morala biti le uspešna. Na splošno so poročila Hanoia vedno močno pretirana in nezanesljiva.
Prikrojena so za domačo -propagando.
Oman in Porenta sta v dobri družbi
CLEVELAND, O. — Godeška puntarja Oman in Porenta sta v dobri družbi, vsaj tako trdi po ovinku slovenski republiški nadzorni organ, ki je o “črnih gradbah” dal uradno izjavo, kj jo podajamo v posnetku:
Uradni podatki trdijo, da ima-1 jo v Sloveniji točno 2,137 črnih gradenj. Poznavalci pa zatrjujejo, da je ta podatek dokaj skromen. Marsikateri “črni -graditelj” se namreč spretno izmika očesu oblasti. Črne gradnje so primeroma dobro razdeljene po vsej Sloveniji, le na Primorskem jih je nekaj odstotkov pod povprečjem. 88% med njimi je stanovanjskih hiš.
Na črno gradijo največ delovni ljudje s povprečnim mesečnim dohodkom 66,000 dinarjev, to je kakih 54 dolarjev. So torej’ pravi proletarci. Zato 78% črnih graditeljev postavlja hiše kar
samo ali pa s pomočjo družinskih članov, le redki so, ki morejo tupatam najeti zidarje. Da so res revni, priča dejstvo, da skoraj nikdo med njimi ne more dobiti posojila, postavljajo torej hiše kar ob svojem.
Pri vsem tem take stavbe niso tehnično slabo zamišljene. So kar dobro zidane, 90% jih je visoko pritličnih, celih 42% pa eno- ali dvonadstropnih. Na drugi strani imajo pa tudi videz primitivnosti. Manjka jim dovozov do javnih cest, manjka jim vodovodov in električnega omrežja, zelo primitivne so sanitetne naprave. Niso pa ti reveži sami krivi, niso zanikrni, radi bi imeli vse to, toda vodo, elektriko in ceste “dobavlja lahko samo občina”, ta pa zahteva take cene, da jih reveži ne premorejo.
Postavljajo pa hiše vsevpo-
vprek, po njivah, travnikih, sadovnjakih, vrtovih, pašnikih, ob robu gozdov in goličav, kakor pač nanese slučaj in sreča. Ne postavljajo pa vsi svojih hiš blizu mesta zaposlitve. Večina se mora voziti zelo daleč na delo. Vsi skušajo postaviti hiše tako, da imajo okoli stavbe čim več sveta, navadno do 1,000 kvadratnih metrov. Vsakdo med njimi ima v mislih zeljnik, vrtiček, sadovnjak itd., da tako zmanjša izdatke za prehrano.
Kakšni so pa stiki črnih graditeljev z oblastjo? Ne ravno redki. Celih 59% je najmanj enkrat, navadno pa večkrat prosilo pri občini za stavbeno dovoljenje, le 41% se jih je odločilo, da gradijo kar na črno brez ozira na posledice. S tem v zvezi je tudi ugotovitev, da večina postavlja stavbe na podlagi zelo primitivnih stavbenih načrtov, včasih pa celo brez njih kar na
oko. Nimajo pač denarja, da bi plačali solidne stavbene načrte.
Značilno je, da je bila samo tretjina črnih graditeljev kaznovana. Kazen je povprečno zelo nizka, znaša komaj 19,200 starih dinarjev ali nekaj pod $15. To so smešno nizke kazni v primeri s prispevki, ki jih občine predpisujejo za napeljavo vode, kanalizacije in elektrike.
Če imamo vse te uradne podatke v mislih in pomislimo, kako so minerji minirali dve na pol gotovi hišici v Godešču, lahko razumemo, zakaj so bili ljudje tako razburjeni.
V gornjih uradnih podatkih manjka pa naj zanimivejše, koliko je bilo med črnimi graditelji odličnih komunistov in njihovih varovancev. Tega seveda uradne statistike ne smejo ugotavljati. Prišel bo bo pa čas, ko jih 'bodo drugi “organi”. , t .^.^j
Zadnje vesti
PASADENA, Calif. — Jet Propulsion Laboratory je poskusil oživiti kamere na Surveyor L, ki je 1. junija pristal na Luni in poslal od tam preko 10,000 posnetkov, predno ga je zagrnila Lunina noč. Boje se, da je mraz, ki je v Lunini noči dosegel do 260 stopinj F. pod ničlo, utegnil poškodovati kamere. Poskus oživiti njihovo delovaMe se danes ni posrečil. Ponovili ga bodo danes in jutri, nato pa še 7. julija, ko bo na Luni poldan.
NEW YORK, N.Y. — Pri vče-raj šn j ih primarnih volitvah je zmagal za sodnika S. J. Silverman, ki ga je podprl sen. R. Kennedy, proti kandidatu A. Kleinu, ki ga je podpirala mestna organizacija Demokratske stranke v New Yorku in republikanska organizacija v Manhattanu. Sen. K. Kennedy je s to zmago utrdil svoj vpliv in moč v demokratski organizaciji mesta in države New York.
PARIZ, Fr. — Z jutrišnjim dnem bo prevzel poveljstvo NATO sil v Srednji Evropi nemški gen. J. A. Von Kiel-mansegg, ki je vodil Hitlerjeve oklopne oddelke pri napadu na Poljsko leta 1939 in naslednjega leta nad Francijo.
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik De Gaulle se bo danes vrnil iz Volgograda v Moskvo na zadnji del uradnih razgovorov z vodniki Sovjetske zveze, nato pa bo jutri svoj o-bisk v Sovjetski zvezi zaključil.
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so pri napadu na oljna skladišča na področju Hanoi-Hajfong povzročila strahotno razdejanje. Uničila so vsaj polovico vseh zalog petroleja in njegovih izdelkov v Severnem Vietnamu. Napad na hajionsko področje so izvedla mornariška letala, napad na okolico Hanoia pa letala z letališč na kopnem.
o'
Iz Clevelanda in okolice
Rojenice—
Mr. in Mrs. Thomas Winter z 19252 Stockton Ave. na Maple Heights se je rodil prvi fantek, Joseph Thomas. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Winter s 3555 E. 80 St. tretjič stari oče in stara mati. Čestitamo!
Mr. in Mrs. Frank Povsic z 10105 Reno Avenue se veselita sinčka, prvorojenca. — Iskrene čestitke!
Romanje v Lemont—
Prvi bus v soboto, 2. julija, bo odpeljal izpred cerkve sv. Lovrenca na E. 81 St. v Newburgu ob 5. zjutraj, ob 5.30 izpred Baragovega doma na St. Clair Ave. Drugi bus bo odpeljal ob 5. zj. s križišča na E. 200 St. in Miller Ave., ob 5.15 izpred cerkve Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in ob 5.30 izpred Baragovega doma na St. Clair Ave.
Nove uradne ure SDZ—
S 5. julijem 1966 bodo uradne ure v glavnem uradu SDZ vsak dan od ponedeljka do petka od 8.30 zjutraj do 5. popoldne. V soboto bo urad zaprt.
Zadušnica—
Jutri, v četrtek, ob 3.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Mihaela Zemica ob 4. obletnici smrti.
Pošta bo 4. julija zaprta—
Poštni uradi bodo 4. julija zaprti in pošte ne bodo dostavljali, ker je to splošni narodni -praznik.
Pozdravi iz Slovenije—
Mrs. Iva Terškan z 21. E. 220 St. pošilja svojim prijateljem pozdrave z obiska v Ljubljani. To je bila po 45 letih njena prva pot v rodno Slovenijo.
Pogreb—
Pogreb pok. Franka Zupančiča bo jutri, v četrtek, ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev.sv. Kristine ob devetih, nato na pokopališče.
London sklical posvet Skupnosti o Rodeziji
LONDON, Vel. Brit. — Londonska vlada je sklicala za 5.-15. septembra vodnike držav, članic Skupnosti narodov na reden letni posvet. Ti posveti so bili o-bičajno v juniju, letošnji je bil prestavljen zaradi pogajanj z Rodezijo, kjer je bela manjšina, ki ima vlado v rokah, oklicala lani v novembru neodvisnost.
Razgovori med Rodezijo in Veliko Britanijo tečejo že nad 5 tednov, najprej v Londonu, sedaj v Salisburyju. Če ne pride do kake rešitve, napovedujejo poostritev gospodarskih sankcij proti Rodeziji.
Države črne Afrike so zahtevale v Združenih narodih, da Velika Britanija ukroti Rodezijo z oboroženo silo. Ta je to zahtevo zavrnila zatrjujoč, da bo cilj mogoče doseči z gospodarskimi in političnimi sredstvi. Na dolgo roko je to res, toda Afričani postajajo nestrpni in zahtevajo “akcijo”.
V prestolici je Johnson bolj priljubljen kot zunaj nje
WASHINGTON, D.C. — Harrisov urad je potom pozvedova-nja dognal, da v naši prestolici kar 67% vseh vprašanih odobrava Johnsonovo politiko, na deželi zunaj prestolice pa le 55%. Zanimivo je, da Johnsonovo politiko bolj cenijo črni kot beli Amerikanci. Ako bi bile pa danes volitve, bi Johnson zmagal nad Nbronom z 2:1.	■ i
Humphrey utegne izgubiti onoro v lastni državi
WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik H. Humphrey je v skrbeh zaradi razvoja v demokratski stranki v njegovi domači državi Minnesoti. Stranka je razklana in ni izključeno, da republikanski kandidat za guvernerja pri volitvah v novembru porazi svojega demokratskega tekmeca. To bo seveda imelo svoje posledice na izbor podpredsedniškega kandidata v letu
is*8-	,	..-..d
6hjy itMERlSKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — HJEndereop 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio P.3	No. 127 Wed., June 29, 1966
Druga plat zvona
Ne samo naša, ampak vsa ameriška poročila o vietnamski vojni so zelo enostranska. Izvirajo iz poročil, ki pridejo iz Saigona, gradivo zanje pa dobijo poročevalci od vietnamskih oblasti in naših vojaških in civilnih uradov v Južnem Vietnamu. Ne bi mogli reči, da so ta poročila napačna, imajo pa velikokrat precej polresnic, kar naša administracija prizna šele takrat, ko so opisani dogodki odšli v zgodovino. Predsednik Johnson je zadnjič naročil, da poročila ne smejo biti več tako “pobarvana”, kot so bila v preteklosti, kadar je administraciji to šlov račun. Bomo videli, ali bodo predsednikove besede kaj zalegle.
Med pomanjkljivosti spada tudi čisto gotovo pomanjkanje novic, kaj komunisti sami pišejo o vojskovanju. Res je, da so njihova poročila namenjena propagandi in da ne morejo prenesti objektivne ocene, toda nekaj resnice je vendarle v njih. Komunistična poročila iz Vietnama prehajajo v časopisje v komunističnih državah, od tam pa v komunistične časopise v svobodnem svetu. Ker Amerika nima izrazitega komunističnega časopisja, naši časopisi praviloma čisto zanemarjajo, kaj pišejo naši nasprotniki o Vietnamu. To je pa velika napaka, kajti treba je vedeti tudi, kaj nasprotnik piše vsaj o vojnih dogodkih. Prva dolžnost vsakogar namreč je, da ve, kaj misli nasprotnik. Brez tega mu ni kos.
Slučajno sta nam padli v roke dve poročili iz vietnamskih komunističnih vrst, ki bi morala vsaj ameriška politična javnost nekaj vedeti o njih, če si hoče ustvariti objektivno sliko o položaju v Južnem Vietnamu.
Severnovietnamski Rdeči križ je na svojem občnem zboru 16. decembra v Hanoiu dal obširno poročilo o svojem delu in ga kar natrpal s podatki, ki slikajo položaj v Južnem Vietnamu, gledan s komunističnega stališča. Navajamo samo par glavnih podatkov: “V Južnem Vietnamu so ameriški agresorji in njihovi agenti ubili v 11 letih okoli 200,000 oseb, mučenih in Onesposobljenih je bilo okoli 700,000, zaprtih v več kot 1000 taboriščih nad pol milijona. Na desetine tisočev hektarjev sadovnjakov in riževih polj je bilo uničenih z bombardiranjem. Na jugu so bile nekatere vasi več kot stokrat bombardirane.
Samo med 7. in 14. decembrom je bilo lani zastrupljenih več kot 40,000 ljudi, polja pa opustošena. V Severnem Vietnamu so pa bile bombardirane šole, cerkve, sanatoriji, bolnice, otroški vrtci, čeprav so bila poslopja vidno označena z znakom Rdečega križa.”
Poročilo poroča tudi o uspehih komunističnih čet na frontah. Pravi, da je bilo v 11 letih onesposobljenih za vojskovanje 540,000 sovražnikov, med njimi 19,485 Amerikan-cev. Sestreljenih je bilo 2,394 vojnih letal. Samo v Severnem Vietnamu je bilo lani od avgusta do decembra sestreljenih 800 letal, veliko pilotov pa ujetih.
Kongres Rdečega križa je vse to nabral v posebni resoluciji, ki jo je razposlal vsem narodnim Rdečim križem, in pozval odbore RK, naj glasno protestirajo proti takim zločinom ameriške napadalnosti.
Vidi se na prvi pogled, da so vsi podatki prirejeni za propagando in da ni razloga, da bi se kdo bodel z njimi. V resnici pa ni tako. To poročilo je šlo po vsem svobodnem svetu, z ameriške strani pa ni bilo nikogar, ki bi navajana dejstva postavil v pravo luč in na pravo mero. Svobodni svet je po svoje sodil, kaj je v poročilu res in kaj je v njem natrpanih laži. O poročilu ne ve ničesar tudi naša javnost. Pa bi morala, da si lahko ustvari sliko, kaj počnejo komunisti s takimi poročili. To tem bolje, ker večine laži res ni težko dokazati.
II.
General Giap je duša vseh vojaških operacij v Južnem Vietnamu, partizanskih in rednih vietnamskih čet. Je tudi z zmago v Dien-Bien-Phou zaključil 1. 1954 vojskovanje proti Franzocom. Letos je objavil svoje poglede na vojskovanje v Vietnamu. Trdi tole:
Ameriške čete so ogrodje vsega vojskovanja. Varujejo ključne strateške položaje, hkrati na tvorijo taktične in strateške rezerve. So poglavitna vojaška premična sila. Sai-gonske čete nimajo nobene sposobnosti za samostojno u-dejstvovanje. Čim več vojakov pošiljajo Amerikanci v Vietnam, na tem več težav naletijo tam, vojaških in političnih. Stvarnost se ni uklonila ameriškemu imperijalizmu. Amerikanci še zmeraj ne vedo, ali naj se bojujejo na obali, kjer imajo prednost in lahko najbolj izrabljajo svoja tehnična orožja, ali pa naj rinejo v notranjost dežele, kjer jih čaka zanesljiv poraz. Ali naj samostojno operirajo ali pa skupaj s saigonskimi najemniki? Osvobodilne armade so povečale število in razširile področje gverilskih napadov, \ ečje je tudi število operacij rednih vojaških edinic. Leta 1965 je bilo izločenih iz boja nad 200,000 sovražnikov. “Amerikanci morajo drobiti svoje sile na neštetih bojiščih
in morajo zato ostati v defenzivi. Ne morejo posegati inici-jativno v boje in ne morejo radi tega do kraja izrabiti svojih čet.” Kritična je tudi morala ameriških čet. Se bojijo sonca, dežja, vročine, vlage, močvirij, rastlinstva. Zat-o so se komunistične čete tudi zmagovito upirale v bitkah pri Von Tuongu v avgustu 1965, pri čulai in Danangu v oktobru, pri Pleime v novembru, pri Dong Duongu v decembru.
Take in podobne “uspehe” navaja general Giap v svojem poročilu, ki je naravno našlo svoje mesto v vseh listih v satelitskih državah in vseh komunističnih časopisih v svobodem svetu. Kdo pa se je pri nas zmenil za poročilo? Kdor ga le bežno preleti, dobi vtis, da Giap ve, da njegove čete ob obali na opravijo dosti, da so pa močne v gorati in hriboviti notranjosti. Mislimo, da bi morala o takih poročilih ameriška javnost več vedeti, da lahko sama presodi, kaj misli sovražnik o vojaških operacijah. To tem bolj, ker Giapovo poročilo deloma potrjuje mnenje nekaterih naših strokovnjakov, naj se v Vietnamu držimo obale.
Giap končuje svoja izvajanja s trditvijo, da njegove čete lahko napadejo katero koli ameriško vojaško postojanko, kadar napad obeta uspeh, da v napadih lahko uničujejo cčle oddelke najboljših ameriških brigad in divizij, kot na primer letalske konjenice, in da vojaške enote saigonske armade niso za komuniste sploh noben resen sovražnik več. In kaj pravijo na vse to naši vojaški strokovnjaki?
BESEDA IZ NARODA
U

Slomškov dan pri fračiškanih v iemonlu
Škof A. M. Slomšek
SO. CHICAGO, 111. — Poudarek je “pri frančiškanih”. Slomšek je izredno ljubil sinove in hčere sv. Frančiška Asiškega. Ko je bil še majhen fantiček na Slomu, je skoraj vsako leto dvakrat prišel kapucinski samostanski brat iz Celja. Vsakemu otroku je dal podobico. Mama ga je obdarovala in razložila otrokom, kako žive ti bratje v Celju in koliko dobrega naredijo: kaiko je cerkev vedno polna, kako so spovednice oblegane in kolikim siromakom pomagajo. Vsak dobi kos kruha, pa tudi kaj toplega za lačen želodec. Mali Slomškov Tonček je prosil mamo, naj ga vendar vzame s seboj v Celje za porciunkulo. In vzela ga je. Kako je fantiček strmel! Koliko judstva! Poslušal je navdušene oridige. Obhajancev je bilo to-'iko, da so obhajali kar zunaj ia dvorišču po trije, štirje patri. In nikdar ni -bilo konca. To mu je šlo tako k srcu, da ni por-ciunkule nikdar zamudil pri kapucinih v Celju: prihajal je vedno kot študent, kot bogoslovec je že pomagal pred oltarjem. Zadnje leto bogoslovja je pridigal. Potem kot duhovnik je skopaj vsako leto tako uredil svoje posle, da je bil lahko za porciunkulo v Celju. Ure in ure je spovedoval in vedno je imel slavnostno pridigo in sv. mašo. Tudi kot škof je prihajal na slovesnost porciunkule v Celju. Še tisto leto, ko je umrl, je bil sedem tednov prej v Celju, ves čas spovedoval, imel je še slovesno mašo in pridigal je še.
Ko je bil kaplan na Bizeljskem, je spoznal frančiškane v Brežicah. Hodili so večkrat pomagat na faro. Nekoč je moral biti kaplan Slomšek za eno nedeljo odsoten in je seveda prosil v Brežiškem samostanu, naj mu pošljejo namestnika. Pater jc prišel. Toda, ko je prišel v nedeljo zjutraj na prižnico, prebral evangelij in je komaj povedal nekaj prvih besed svoje pridige, so ljudje /zagnali p-o cerkvi glasen jok. Ljudje so namreč mislili, da je Slomšek prestavljen in je med tednom natihoma odšel. — Ko je hodil večkrat k frančiškanom na o-
bisk, najbrž tudi k sv. spovedi, je imel vedno odprto oko. Videl je, da je v velikanskem samostanu drugo nadstropje popolnoma prazno. To si je dobro zapomnil. Ko je postal škof, je takoj uredil s samostanskim predstojnikom, da bi odstopil gornje nadstropje za letne duhovne vaje za škofijske duhovnike. Duhovnih vaj za duhovnike se je vedno tudi sam udeležil ter je prevzel tudi nekatere govore. Tu je imel priliko, da je duhovnikom na samem povedal, kaj ima kot škof na srcu.
Škofu Slomšku je bil zelo pri srcu frančiškanski samostan v Nazarjih. Kadar je le mogel, se je oglasil na prijaznem griču ob sotočju Savinje in Drete. Ob svoji škofijski vizitaciji je patrom priporočil, naj zopet upe-Ijejo tretji red sv. Frančiška, ki ga je bil cesar Jožef II. zatrl. Frančiškanski samostan v Nazarjih hrani prelepo svetinjo in spomin na škofa Slomška. V zlatem okvirju pod steklom je obešen Slomškov rožni venec, ki je na njega pobožni škof molil vsak dan ali privatno ali vsak večer z družino v škofijski palači. Družina ga je že čakala ob določeni uri; pozdravili so se in škof je že držal v roki rožni venec in vedno sam vodil molitev. Zanimivo, da je poleg rožnega venca v onem okvirju pritrjeno tudi gosjo pero in sicer tisto pero, ki je z njim škof Slomšek podpisal listino, da je dne 8. avgusta 1862 posvetil romarsko cerkev Sv. Križa pri Belih vodah. Oboje je izročil samostanu ptujski prošt Matija Modrinjak. S tem peresom je Slomšek napisal v spominsko knjigo cerkve sv. Križa pri Belih vodah svojo zadnjo pesem, labodjo, o pohvali sv. Križu: “O Križ! na visoko postavljen, zastava premage si nam . . . Sveti križ nas nebesom približa, le s križem v nebesa se gre!” To je škof pisal dober mesec pred svojo smrtjo.
V svojem škofijskem mestu v Mariboru je Slomšek postavil dva blesteča spomenika sv. Frančiška Asiškega: Že ob preselitvi svojega škofijskega sedeža od Sv. Andraža v Maribor 1859, je mislil ter nameraval poklicati v Maribor frančiškane, določil jim je predmestno faro Matere Milosti. Dva meseca pred smrtjo je bila zadeva cerkvenopravno rešena in bili so že določeni patri, ki pridejo delovat v Slomškovo škofijsko mesto. Ko je Slomšek umrl, je zadevo izpeljal njegov naslednik škof Stepišnik. Prišli so frančiškani in bili umeščeni 1. maja 1864 in so še zdaj v Mariboru.
Drugi spomenik, ki mu je Slomšek postavil temelje, je samostan in šola šolskih sester sv. Frančiška. Pot jim je pripravil Slomšek, ker ga je pa prehitela smrt, je to izvedel njegov naslednik na škofijskem sedežu in šolske sestre so prišle v Maribor pol leta po prihodu frančiška-, nov. Sestre so potem blagodejno
delovale do druge svetovne vojne ter so vzgajale mladino v svoji ljudski šoli, in v učiteljišču. Nekaj rodov slovenskih učiteljic v škofiji je izšlo po dokončanem učiteljišču šolskih sester.
Sinovi sv. Frančiška so se oddolžili božjemu služabniku Antonu Martinu Slomšku
Kmalu po prvi svetovni vojni so svetni duhovniki mariborske škofije ustanovili samostojno tretjeredniško skupščino s sedežem v Mariboru. Ta si je poleg samoposvečen j a nadela še posebno nalogo, da bodo vsi duhovniki člani III. reda delovali za poveličanje škofa Slomška. Tretjeredna skupščina je bila tista, ki je prišla pred lavantinskega škofa dr. Andreja Karlina in mu je predložila prošnjo, da lahko začnejo delo. Škof je rad dovolil in prizadevanje blagoslovil. To se je zgodilo ob priliki 700-letnice obstoja lavantinske, zdaj mariborske škofije: leta 1928. Bilo je veliko truda in napornega dela, tako da je škofijski proces bil že pred tremi leti izvršen ter je bilo vse potrebno izročeno v Rim.
Slovenski verniki! Ko boste prišli v Lemont na Slomškov dan prvo nedeljo meseca julija, vedite, da boste prišli na kraj, kjer veje Frančiškov duh, ki je bil duh našega Slomška. Kakor je Lemont pomagal in bo še pomagal v zadevi Friderika Baraga, tako naj pomaga in bo pomagal velikemu Slomšku. Ker je vsa zadeva Slomškova že v Rimu, moramo s celim srcem zagrabiti in pomagati: moliti \ ta namen in žrtvovati za Slom škovo zvezo. Ko bo končan škofijski proces v Marquette, Mich, za škofa Baraga, bomo tudi tam zopet zagrabili.
Postanite romarji in pridite na primeren kraj ob primernem času, v Lemont, kjer vas bo vse ob prihodu pred Marijino cerkvijo pozdravil sv. Frančišek, naročilom: pozidajte oltar in postavite na njega velikega slovenskega sina: Antona Martina Slomška.
P. Odilo
Objava BSPB Tabor
Cleveland, O. — Spominske svečanosti na Slovenski pristavi se bodo vršile po sledečem redu:
V	soboto, 2. julija, ob 8h zvečer uvodna slovesnost in molit vena ura, nato kres.
V	nedeljo, 3. julija, zbirališče avtomobilov na 72. cesti, odhoc ob 9h dopoldne. — Ob lih dopoldne spominska sv. maša, ob pol treh popoldne litanije in zaključek.
Prosimo za številno udeležbo in narodne noše.
Krajevni odbor
t> -	—-
Vsem darovalcem za tirolske ponesrečence
CLEVELAND, O. — Vsem darovalcem za ponesrečene vzhod ne Tirolce sporočamo, da je s po-trdilnim in zahvalnim pismom okrajnega glavarja, vladnega svetnika dr. Otmarja Doblan derja iz Lienza za zadnjo zbirko v znesku $144 zbirka zaključena. Pismo od 25. maja 1966 z navadno pošto poslano je v prevodu te vsebine:
Velespoštovani gospod Lukež!
Zahvalno potrjujem prejem Vašega pisanja od 13. maja 1966 in priloženi ček v vrednosti $144. Ček sem danes pri “Lienzer Sparkasse” vnovčil in protivrednost šil. 3,696 naložil na račun “Darovi za ponesrečence po povodnji”. Ob času potrebe se bo iz tega računa obdarilo potrebne družine.
Dovolim si Vam velespoštovani gospod Luikež, kakor vsem darovalcem za to ponovno velikodušno darilo odkritosrčno zahvalo izreči in Vas zasigurati, da bo to darilo prav po slovenskih beguncih darovano posebno visoko cenjeno.
I Za vse Vaše napore in za vso | pripravljenost do žrtev moja od-v j kritosrčna zahvala.
Z najboljšimi željami za Vašo in Vaših rojakov 'dobro nadaljnjo usodo ostajam z izrazom odličnega spoštovanja Vam vdani Dr. Doblander, m. p. Ako pogledamo naše poročilo podpisanih v Ameriški Domovini od 10. marca 1966 v znesku $1,731, moramo k temu znesku še dodati $5, dar ge. Mary Fer-kul iz Aurore, Minn., ki je poslala ta dar že drugič, in sicer po zaključku tretje zbirke, potem znaša naša nabirka skupno $1,736.
Ko smo to tretjo in zadnjo zbirko že zaključili, se nam jaVi rojak; g. Alojzij Ilia iz Los Te-ques, Venezuela, in nas prosi za naslov v Vzhodnih Tirolah, ki bi prevzel zbirko iz Venezuele. Ker je bila naša zbirka že zaključena, smo mu poslali naslov g. deželnega svetnika Reinholda Unterwegerja. Nad vse presenečenje pa smo brali v Osttiroler Bote poročilo g. Unterwegerja, da se je javil z Venezuele z darom desetih roj akov-Slovencev g. Alojzij Ilia, ki so darovali od $5 do $45.
Ko smo bili v naj večjem zaletu za zbirko nesrečnim Tirolcem, se je pojavil v Ameriški Domovini dramatično zgrajen članek gospoda župnika Antona Cvetka, ki upravlja župnijo Podgrad pri Medgorjah. V tem član ku opisuje g. župnik katastrofo, ki je radi poplave zadela njegovo slovensko in verno župnijo. Že skoraj naslednji dan smo prejel od preč. g. patra Odila Hajnška prošnjo, naj bi nabiralci za Vzhodne Tirole prevzeli tudi nabirko za koroške Slovence. Mi smo žal soglasno morali odkloniti to prošnjo, ker smo bili že tirolsko zbirko kar dovolj zaposleni, dalje smo bili upravičenega prepričanja, da bi se taka zbirka spodobila tistim bivšim beguncem, ki so štiri in več let uživali gostoljubje koroških Slovencev od leta 1945 pa do leta 1950 in še dalje. Celo še danes nekateri teh uživajo gostoljubje in pridno branijo pravice Slovencev na Koroškem. Končno bi tudi nam kdo lahko očital, da nismo poklicani v to akcijo, ker nismo imeli nikdar zveze s koroškimi Slovenci.
Kako je ta molk lahko porazno vplival na verne in dobre koroške Slovence župnije preč. g. njihove župnije Anton Cvetka, ki je svoje župljane dovolj verno in pošteno opisal, in enako preč. g. patra Odila, ako primerjamo sledeči primer.
Iz Ljubljane je prvi podpisani prejel pismo, ki dobesedno slovi takole: “V Ljubljani smo se zelo veselili, ko smo zvedeli, da ste se spomnili svojih dobrotnikov vzhodnih Tirolcev in da niste v Ameriki pozabili na te Vaše dobrotnike. Mnogo ste storili za ugled Slovencev po svetu, več kakor vsaka druga kulturna prireditev v tujini.
Tudi v Ljubljani smo se temeljito spomnili bratov Slovencev na Koroškem. V Avstrijo na Koroško so odšle reševalne ekipe in pozneje posamezni posprav ljat ruševine in popravljat poškodovane domove. Doma pa so mnogi žrtvovali enodnevni zaslužek, da so tako milijone starih dinarjev zbrali za nakup zdravil, oblačil in potrebnih predmetov. Pomoč je bila tako izdatna, da je deželni glavar nekatere posebno z zahvalo odlikoval.”
Ali naj Slovenci v Amerik zaostanemo, ali naj ostanemo samo pri besedah tistih, ki so uži vali resnično gostoljubje krščan skih Korošcev, kakor jih opisu jeta zgoraj imenovana gospoda.
Stiska je še vedno velika in še je čas, da se pred narodom zglasijo ljudje, ki poznajo meh ke koroške Slovence in organizirajo zbirko.
“Ostitiroler Bote” se je štiri krat z vso hvaležnostjo spomnil nas 'Slovencev. Dvakrat je popisal kar celo stran. V zadnjem dopisu se izrazi nad vse hvalež-
no, ki slove v prevodu: “Mi smo že svoječasno to globoko ginjeno hvaležnost ljudi, ki so domovino zgubili in so si morali v tujini ;pod najtežjimi pogoji težav u-stvariti novo eksistenco, z vso častjo visoko cenili in se zahvaljujemo tudi Slovencem iz Venezuele za ta dokaz desetletja trajajoča hvaležnost preko oceana resnično prenapeto.”
Sedaj pa še nekaj odgovora tistemu brezimnemu piscu podpisanemu: “Prav veliko krivico ste v nemščini napisali meni za mnoge, ki jih primerjate svetopisemski priliki, ko je naš Zveličar ozdravil 10 gobavcev, a se je samo eden zahvalil. Dragi brezimenec, v tem primeru ste storili našim Slovencem darovalcem za ponesrečene vzhodne Tirolce veliko krivico. Ni res, da se je večina darovalcev odzvala le iz Clevelanda. Od Atlantika pa do Pacifika in iz Kanade in celo iz Venezuele so se hvaležno odzvali, da priskočijo na pomoč nesrečnim bivšim dobrotnikom. Tako smo izven Clevelanda prejeli prav kraljevske darove. Iz imenovanih dobrotnikov v Ameriški Domovini sporočenih pa nikakor niste mogli ugotoviti bivališče darovalca, ker bivališča niso bila označena. Še nobena dobrodelna akcija ni zajela tako velik krog naših rojakov, kakor zbirka za nesrečne Tirolce in tako dokazala, da še mnogo Slovencev ve, da ima ljubezen dc bližnjega tudi sestro hvaležnost car pa se ne nudi vsa dan prilika za izvajanje tega zaslužnega dejstva.
Vse tri zbirke so bile čisto nakazane, to naj znači, da so poverjeniki v Tirolah prejeli vse zneske v višini brez odbitka za manipulativne stroške. Vsak nabiralec je prometne stroške sam utrpel poleg daru, ki ea ie prispeval. Zato s * :	.> ,
darovalcem pri
limo in jih zaf n;	. . .
ste z vašim d v ljubezni do bližnjega in izkazali bivšim dobrotnikom hkrati hvaležnost, ampak ste s svojim darom visoko dvignili ugled našega naroda v svetu in zlasti v naši bivši gostoljubni Tirolski.
Končno smo dolžni se prav iskreno zahvaliti uredništvu A-meriške Domovine, ki je vedno objavilo naše dopise za uboge Tirolce in polno razumelo potrebo te zbirke.
Enako se iskreno zahvalimo potniški pisarni g. Mirka Antlo-ga, ki je vsa tri nakazila izvršila po najkrajši poti in so vsa nakazila namembniki prejeli točno in brez odbitka.
Rudolf Lukež, st.
Mrs. Marija Zupan
Martin Kosnik Mrs. Albina Kozina-Odar
Radar za slepe
Angleški aparat, namenjen slepim, je zasnovan na radarju. Konstruktorji so se vzorovali po netopirju. Znano je, da ta žival oddaja zvočne valove zelo visoke frekvence in prestreza njihov odboj, kar ji omogoča, da “vidi” tudi v trdi temi.
Miniaturni radar prav tako oddaja ultra zvočne valove, ki se odbijajo od raznih ovir in dajejo zvočna opozorila. Kdor naravnava svoj aparat v določeno, smer, lahko po zvočnem signalu določi razdaljo od raznih predmetov in drugih ovir na svoji poti.
Ta aparat za slepe zdaj praktično preizkušajo v osemnajstih azijskih in afriških deželah.
Naj bo mladim, ki niso doživljali onih strašnih dni in onim. ki morda dvomijo, če je bila naša borba upravičena, skromna vizija v pretekle dni. Hirscheg-ger v Zborniku Svobodne Slovenije 1966 v svojem članku “Resnica o naši borbi,” ki je slika iz revolucije na Slovenskem; Zbornik je dobiti pri: Liga KAS, P.O. Box 32, Brooklyn. N.Y. 11227, v Slovenki Pisarni, 618 Manning Ave. Toronto, Ont. Canada in v Slovenski Pisarni, Baragov Dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
AMERIŠKA DOMOVINI.
tTIli fiixiixiiiXiiiliiiiTTTiixilxIiiiiiiiiiYIYYIiyY'f n
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
miiTiiiiiiiiii



Jok ga je hitro zavrnil: “Ali pa on tebe. Zahvali Boga in svetega Jakoba iz Kompostele, da se je tako izteklo, kakor se je. Se boš že še srečal z medvedi. Pa na samem in sam. Glej, da ti takrat ne uide srce za pete. Ce je že na Vrheh hudo, kaj bo šele letos Zavrhom!”
Marko je obmolknil; na tihem ga je zaskrbelo.
“Ježeš! Lenki bo hudo. Kri-steš! Kaj naj naredim sedaj?” je žalosten vzkliknil Lukež.
Pa ga je komposteljski romar potolažil: “Žena te ima rada in ji boš lahko dopovedal, da nisi ti kriv nesreče. Le vse leto jo bo skrbelo, kdaj te medved v planini raztrga, Taka je ženska, če te ima rada. Krave pa nazaj na Reber zaženita, napasla jih danes tako ne bosta, ko so vse zbegane. Potem pa stopi domov, naj takoj kdo pride z vozom po kravo. Pod Komunom naj še ko-štruna naloži.”
Črednik se je še enkrat obema lepo zahvalil in odšel. Na tihem nu je bilo žal, da ni Marko njegov tretjinek; pa se je domislil, la bi potem ne pasel Podlipni-covih jarcev, in je samega sebe — kakor Marko Tevža, ozmerjal z bučo neumno.
^adle so prve kaplje dežja. Ovčarja sta se ogrnila: Marko s kožuhom z volno na zunaj, Jok je pa oblekel burnus z romarsko školjko na prsih.
Zofija bo mokra. Hvala Bogu! * * *
'T. T mi robu je že zda-i. i Marko velik rdeč bil kaj malo dvig Ije: “Le komu se sedeti na gmajni?” je pomislil Marko.
Rdeča streha pa se je začela premikati proti njemu. “Saj ni odrasel človek; otrok je.” Marko je obsodil ljudi, ki nimajo pameti, da puščajo otroke pod noč in v takem vremenu
V blag spomin
DVAINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKOLI POZABLJENEGA IN VEDNO OD NAS LJUBLJENEGA' NESREČNEGA SINA, BRATA IN NEČAKA
Corp. Frank Hren-a
ki je v boju nekje v Nemčiji za
svobodo in ljubezen svoje domovine žrtvoval svoje mlado življenje junija 1944 v najlepših letih.
Kruta vojna, kaj si storila, kako neusmiljen je tvoj mec, sina, brata, nečaka si ugrabila za nedolžno žrtev izbrala si ga.
29.
Spočij se v zemlji tuji, sin, nečak in, bratec dragi, saj križ nam sveti govori, da vid’mo se nad
zvezdami.
Tvoji žalujoči:
JOSEPH, oče BRAT in SESTRA ter Tvoja žalujoča teta MRS. ROZI MALOVAŠIČ
Cleveland, O. 29., junija 1966
z doma. Ko j nato je stekel Volkun vesel proti razpetemu dežniku in Marko je spoznal Manico.
‘Marko!”
“Kje pa je Rozalka?” “Doma.”
“Kaj da te je pustila od doma?”
“Saj mi je rekla, da ne smem iti, pa sem ji ušla.” Na jok ji je bIo.
“Kaj pa je vendar, Manica?”
“Skrbelo me je, ali vama res ni medved nič naredil. Tebi in Volkunu.”
Marko se ji je zasmejal: “Saj vidiš, da sva oba še zdrava.”
Bosa je stopicala Manica poleg brata in pripovedovala, da krava že odrta visi na Pod-lipnikovem skednju in da bodo Podlipnikov ata Zaborštniko-vim še nocoj drugo kravo dali, da bodo otroci imeli mleko, in da so koštruna tudi zaklali. In da je Podrobar rekel Balantu: “Baha, baha. Pa Podlipnik lahko, ko ima vsega dovolj in bo vse samo dvema pustil.” In je še potožila, da ne ve, zakaj so Podrobar je v ata hudi na Podlipnikovega, ki bodo za mrtvo kravo dali živo.
“No, Manica, le pojdi domov, da ne boš mokra,” jo je odslovil Marko:	“Tudi jaz
bom kmalu prišel.”
Manica je pritekla domov. “Kje si hodila?” jo je osorno sprejela Rozalka.
Manica pa še dežnika ni utegnila zapreti. Smuknila je k oču za peč: “Oča! Oča! Oba sta zdrava, Marko in Volkun.” Kako ne boš vesel otroka s
takim srcem.
• • *
Pred Podlipnikovo hišo, pod širokim napuščem, od katerega je lil gost kap, je stala vrsta ljudi, ki se je pred vrati zgostila v gručo. Pogovor se je pletel venomer okrog medveda, ubite krave in Marka. Vsem se je dobro zdelo, da je Marko iz Krnic, iz njih domače vasi doma: “Mi, mi!
Nekajkrat se je odtrgal iz gruče smeh zaradi tretjineka Rotijinega Tevža.
Otroci so neučakljivo pogledovali izza vogla na vas, dokler ni Cenek vesel oznanil: “Že poje! Naš zvonec poje. Marko žene v ovčjak.”
In otroci in ženske in tudi nekatere moške je premagalo, da so nehote stopili izpred vrat na vogel.
Ančka se že okroglo uro ni upala iz kuhinje; bala se je pogledov in morda bi jo celo z besedo podražili. Sama ni vedela, kako je stala kar na enkrat v hiši pri oknu in prav takrat, ko je Marko v mokrem kožuhu in z rcbevnico pod pazduho prignal jarce, ki so se začudili gruči ljudi in obstali pred odprto leso.
Marko je ni prezrl. Prijazno sta se nasmehnila drug drugemu in silno dobro se je obema zdelo, da tega nihče ni opazil.
Mar 'je bilo sedaj Marku za ljudi, ki so ga čakali. Saj ga je z veselim obrazom pogledala skozi okno Ančka, Pod-lipnikova Ančka.
In ko so ga vaščani pozdravljali: “Marko, ti pa ti. Pogum imaš. Kdo bi ti bil prisodil, jim je Marko sicer prijazno, pa samo mimogrede odzdravil, zaklical Volkunu, ki se je za hip zmedel, pognal v ovčjak in grede sklenil: “Če Bog da in če bo prilika nanesla, ubijem medveda, da bo Ančka vesela (Dalje prihodnjič)
Festival svobode v nedeljo, 3. julija, v Edgewater parku
Cleveland, O. — Cleveland Advertising Club prireja v nedeljo, 3. julija, v Edgewater parku “27. Festival svobode” z o-gnjemetom in raznimi zabavnimi točkami. Lani se je tega festivala na predvečer narodnega praznika 4. julija udeležilo 275,-000 ljudi.
‘Stroške za ta festival krijejo podjetja s prostovoljnimi prispevki. Letos je njegov načelnik predsednik Cleveland Electric Illuminating Company Ralph M. Besse, župan R. S. Locher pa je častni predsednik. V festivalnem odboru so: predsednik F. J. Chokel od Special Surveys Company, blag. D. J. Pritchard od Society National Bank, tajnik H. C. Treharne od Cleveland Advertising Cluba in S. Herman od Foreign Language Newspaper Service.
Prvi festival je bil leta 1940 v mestnem Stadionu, kasneje se je preselil na obalo jezera Erie, kjer je sedaj Burke letališče, pred dobrimi 10 leti pa v Edge-water park.
AD
Društvo Najsv. Imsua
Cleveland, O. — V nedeljo, 10. julija, bo imelo Društvo Najsv. Imena skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši; zbirali se bomo kot navadno ob 7:45 v zbiralni dvorani pod cerkvijo, odkoder odidemo skupno v cerkev; po maši ne bo ne zajtrka in ne sestanka.
Možje in fantje, naj nas nikar ne motijo počitnice, ki jih sedaj uživamo, da bi radi počitnic zanemarjali naše verske dolžnosti; imamo vse polno skušnjav, ki nas neprestano zalezujejo, zato moramo biti ob počitnicah še bolj oprezni, da ostanemo zvesti našim verskim čustvom.
Vsa čast članom Najsv. Imena, ki so se v nedeljo, 19. junija, tako lepem številu udeležili pri proslavi zlate maše preč. g. župnika M. Jagra; v imenu Društva Najsv. Imena je zlatomaš-niku čestital naš novoizvoljeni predsednik Mr. Bill Chapman.
še posebej vsa čast našemu odličnemu članu dr. Mihaelu Kreku, ki je tako sijajno nasto-
pil kot glavni govornik pri slavnostnem banketu ter jubilantu v vznešenih besedah čestital ter v veliki meri doprinesel k ugledu našega društva.
Kras in ponos Društva Najsv. Imena je tudi naš vrli član g. Rudolf Knez, ki si je pridobil 15. maja venec priznanja pri sijajnem koncertu “Mladih harmonikarjev”; posebno še radi svoje velikodušnosti. Ta plemeniti rodoljub je ves čisti dobiček koncerta obrnil v vzvišene namene: Rev. dr. F. Blatniku za salezij ansko-duhovniške poklice $500; Rev. K. Wolbangu za slovenske misijone $150; na Koroško je poslal Rev. dr. Ciganu $40; Rev. J. Rovanu $30; Rev. I. Matku $30; preč. g. msgr. Bazniku za Slovenski zavod v Rimu $15; preč. g. župniku Jagru za uslugo, da je nudil prostore za vaje, $10, katere je č. g. župnik alagohotno nazaj vrnil; v blagajni “Mladih harmonikarjev” ostane še $20.15. Vse to znači, da oi g. Knez lahko gostoval s svojimi harmonikarji po vseh slovenskih naselbinah ter si pridobil s svojim znanjem veliko časti in ugleda.
Rev. Victor Tomc, asistent pri Mariji Vnebovzeti, je bil glava in srce pri organiziranju proslave zlatomašniškega jubileja Fa-thra Jagra; vse je pripravil in u-redil, da se je proslava tako svečano vršila; pa se je dogodilo, da mu je sredi priprav nepričakovano smrt pobrala očeta, ki je vdan Bogu zatisnil oči v četrtek zvečer, 16. junija.
Društvo Najsv. Imena izreka Fathru V. Tomcu najgloblje sožalje, blagemu pokojniku pa večni mir in pokoj!
Ernest Terpin
stranke. Izvolil je tudi 80 članov izjavam in ga je obsodila na par za glavni odbor. Glavni odbor bo imel kmalu svojo sejo, ki bo na njej izvolil izvršilni komite, nakar bo komite postavil osobje glavnega tajništva.
Partija bo torej formalno dobila svojo pravo podobo. Kaj bo delala, je pa drugo vprašanje.
Zaenkrat je sklenila, da bo poskušala postaviti v nekaterih slučajih svoje kandidate. Kar se tiče predsedniških volitev v letu 1968, bi pa tovariši radi dosegli sporazum med našimi levičarji, da postavijo neodvisnega levega kandidata proti Johnsonu. Republikanskega kandidata se pa tovariši ne bojijo, računajo, da ne bo v nobenem slučaju izvoljen.
Govorniki so seveda močno hvalili pomen sedanjega kongresa, so mu pripisali važnost “mejnika” v razvoju komunistične misli v Ameriki.
tednov zapora ob zmanjšani hra-ker se je pretežkemu delu uprl. Njegova žena skuša dobiti zveze z mednarodnimi literarnimi organizacijami in jih prositi za posredovanje.
Sinjavski dela v nekem drugem taborišču, kakih 20 milj stran od Daniela, lesene zaooje. Njegovo delo ni težko, toda predpisana kvota je za njegove sile prevelika, zato mu sojetniki pomagajo, da izpolni predpisano količino dela.
Podtalni literarni svet v Moskvi se živo zanima za usodo obeh pisateljev.
Ameriški kommsli zvesti svoji tradisiji
NEW YORK, N. Y. — Kongres ameriških komunistov se je končal preteklo nedeljo brez velikih političnih potresov za komunistični svet. Tujih časnikarjev niso tovariši pustili na seje, pa vendar so časnikarji mogli zvedeti, da je tovarišija ostala na liniji, ki simpatizira z Moskvo, pri tem pa poudarja pravico do svoje poti v komunizem. Kongres je postavil tovariša Gusa Halla za generalnega tanika, slepega tovariša, črnca Winstona pa za predsednika
Senator Mansfield o kongresnem delu
WASHINGTON, D.C. — Dejanski voditelj senata in načelnik kluba demokratskih senatorjev je izjavil, da bo kongresno delo končano “enkrat po Dnevu dela”. O Veliki noči je bil senator še optimist, je mislil, da bo lahko šel prihodnji teden na počitnice. Bo res lahko šel, toda sa mo za nekaj dni. Zato bo senat imel ta teden več kot preveč dela, kajti izglasovati bo moral po Mansfieldovem načrtu kakih 12 važnih zakonov, ki so večinoma še pred senatnimi odbori.
Taki zakonski osnutki so: zakoni o podpiranju tujine, boju proti revščini, o minimalnih mezdah in trije nakazilni zakoni za proračun (za poljedelstvo, socijalno politiko, prosveto, zdravje in delavske zadeve).
Predstavniški dom je te posle v glavnem že opravil, zato se mu z delom ne mudi tako zelo kot senatu.
Pisatelja Daniel in Sinjavski bolna
MOSKVA, ZSSR. — Oba se daj dobro znana ruska pisatelja Daniel in Sinjavski se nahajata že par mesecev v delavskih ta boriščih, kakih 200 milj severovzhodno od Moskve. Daniel zaposlen pri stružnici. Je pa to delo pretežko zanj. Taboriščna uprava ne verjame njegovim
Komunistične partije v Latinski Ameriki imajo 237,550 članov
WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je izdalo precej debelo knjigo z naslovom “Svetovna moč komunističnih partij”. V njej je navedeno, da ima Komunistična partija v 20 državah Latinske Amerike skupno 237,550 članov. Največ jih je v Argentini, 65,000, sledi Kuba s 50,000, nato Čile s 30,000, Brazilija s 23,000, Venezuela z 20,000, Kolumbija z 12,000, Urugvaj z
10.000	itd. Letošnja številka članov za Latinsko Ameriko je za okoli 50,000 manjša od lanske.
Poročilo navaja, da ima 87 Komunističnih partij v raznih državah sveta skupno okoli
43.900.000	članov. Vodi Komunistična partija Kitajske z 18 mili-
joni, tej pa sledi KP Sovjetske zveze z 12 milijoni članov.
Delo za moške & ženske
WANTED KITCHEN HELP
Male or female Also Waitress
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
MALI OGLASI
V fari sv. Vida
Blizu St. Clair in E. 66 St.
Enodružinska hiša, 6 sob, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, bakrene cevi, plinski furnez, klet, garaža za 1 karo. V dobrem stanju. Primerno za prvič ali upokojence, za hitro prodajo. Vpraša za $8500.
STAN HOMA REAI.TY INC.
MI 1-7700
(127)
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Iščemo žensko, za 1 ali 2 dni, za delo v zdravnikovem domu na Richmond Hts. Dobro, če ima svojo karo. Kličite 486-0300.
(129)
V najem
Oddamo 5 sob in kopalnico, spodaj, v bližini cerkve Marije V n e b o vzete v Collinwoodu. Kdor se zanima, naj pokliče HE 1-0628 in da ime, naslov in telefon.	(129)
Posestvo naprodaj
Moderna hiša in tri akre dobre zemlje za vrtnarstvo se proda po zmerni ceni; po želji tudi pohištvo. To se nahaja v Perry, Ohio, Blackmore Road prav blizu glavne ceste Rt. 20. Vse je obdelano za letos. Se tudi zamenja za eno ali dvo-družinsko hišo v Euclidu ali v okolici. Vredno, da si ogledate. Prosim samo resni kupci kličite 259-4744 North Perry.
(x)
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Teol Co.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR9TEL
Contouring and profiling Machines
Mizarstvo
Popravila hiš — prenovitev stanovanj i n vsakovrstno barvanje. Proračun brezplačen. Vsa dela zavarovana.
DOMINIK JANEZ 15625 School Ave.
Podnevi 541-7988 zv, po 6. uri 541-1553.
DOLGOČASEN POGLED NA STAR MESTNI PREDEL — Danes skušajo mesta graditi tako, da so med stavbami zelene površine in obsežni prostori za parkanje avtomobilov. Nekdaj so stanovanjske zgradbe postavili drugo ob drugo, stopnišča in hodnike v ‘njih pa omejili do skrajne možnosti. Tako so morali postaviti zunaj lestve s posebnimi izhodi za slučaj požara. Slika kaže tak star predel mesta v New Yorku.
HORIZONTAL
BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RACIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
Hiša naprodaj
8-sobna enodružinska z dohodkom, klet, garaža, bakrene cevi, poploščena tla spodaj in zgoraj, plinski furnez, aluminijasta okna in vrata, iVz kopalnice, zelo čista. Cena samo $10,900. Na 1106 E. 72 St. Za sestanek kličite 361-2894.
—(129)
V najem
Tri neopremljene sobe s kopalnico, spodaj, spredaj na 1090 E. 66 St. Odrasli imajo prednost. — Vprašajte na istem naslovu zadaj.
Stanovanje v najem
Pet sob in porč, zgoraj, garaža, na E. 177 St., blizu Blvd. Za pojasnila kličite IV 1-9980.
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(127)
Na Neff Rd., blizu Blvd.
Skoro nova, zidana, veneer dvodružinska hiša, 5 sob spodaj, 4 in porč zgoraj,, 2 rekreacijski sebi, velika zidana garaža, hladilna naprava po vsej hiši. Naprodaj po ugodni ceni.
Grovewocd - E. 174 St.
Lep. zidan bungalov, 4 spalnice, 2 spodaj, 2 zgoraj, rekreacijska soba, dvojna garaža, lep lot.
Blizu Grovewood Ave.
Dvodružinska hiša, 5 sob spodaj, 5 zgoraj, garaža, lep vrt. Oglejte si jo in dajte ponudbo.
KNIFIC REALTY IV 1-9980
V Euclidu
Želite kupiti odlično dvodru-žinsko hišo z zgotovljenim tretjim nadstropjem v fari Sv. Križa? Imeli boste dom in dodatni dohodek, ki bo odplačeval Vaš dolg. Vse sobe so velike, v dnevni sobi je odprti kamin; 3 garaže. To hišo se Vam res izplača ogledati. Za več pojasnila kličite UPSON REALTY 499 E. 260 St. - RE 1-1070 Odprto od 9. dop. do 9. zvečer.
(131)
AMERIŠKA DOMOVINA,
-
fXXXXXXXXXXXXXTXX X
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIl
TRYGVE GULBBANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA

In Dag
mnogo posestev še ni posedoval tako dolgo. Predvsem je mislil na Borgland, na mogočno kmetijo spodaj v dolini, ki mu je pripadala komaj dve leti. Še je stanoval v njem prejšnji posestnik, polkovnik pl. Gali s svojo zlobno hčerko Elizabeto, ki je bila nekoč Dagovega naj starejšega sina Torej a v Deviški dolini tako rekoč pognala v smrt.
Zdaj so tam že dve leti ves čas delali številni konji in krepki ljudje. Dal je bil napraviti prekope in vse kar je bilo zanemarjeno, je spet spravil v red; in pri zadnji, žetvi je bil naravnost preplašen nad rodovitnostjo ogromnih polj.
Da, misli očeta Daga so plavale na orlovskih krilih.
V tem času pa se je v fari in po dolini širila govorica, da si oče Dag s tolarskimi novci prižiga pipo. Mnogi so smatrali to za objestnost, drugi pa so menili, da hoče na ta način zasmehovati deželno oblast. Da pa je svojo pipo prižgal — s celim posestvom, tega ni vedel nihče.
Zima je minila in prišla je
CHICAGO, ILL
pomlad leta 1811. Kjer so zadnje poletje na Borglandu cveteli travniki, tam je zdaj v brazdah poganjala rž, Dagova rž. Spet je prišel čas, ko je veliki hlapec z Bjorn dala odrejal in ukazoval in kraljeval na starem Gallovem rodbinskem posestvu in je stari polkovnik ves tresoč se iz svojega skrivališča v plotu strmel za njim, gospodična Elizabeta pa je kukala izza zaves v svoji sobi.
Bil je drugi teden v aprilu, sonce je sijalo in prosojni oblaki so kot nežne vrvice prepre-zali svetlomodro nebo. Visoko zgoraj so peli nevidni škrjanč-ki. V zemlji je vrelo, iz vseh razpok in brazd je tekla in pronicala voda.
Borglandski konjski hlapec je privlekel pred vhodna vrata otrplega rjavega, osedlanega jezdnega konja. Škilil je h gospodični Elizabeti, ki je prišla kakor nekoč ponosna in vzravnana in sedla na konja.
Fanta je zadel preko ušesa pekoč udarec z bičem in kolikor mogoče naduto je vprašala gospodična Elizabeta: “Kaj ? Praviš da je konj osnažen?” Znova je zavihtela bič, toda tokrat po konju; ostroge so se mu najbrže pregloboko zarezale v meso, kajti konj se je zdrznil in žalostno zahrzal. Sprva se je za-
MALE HELP
ROOFER
Experienced. Shingle and Flat. Steady work. Top wages. Phone PU 5-2313
(127)
man trudil, da bi jezdil v skok, končno pa je le prišel v tek in preko dvorišča zdirjal v drevored.
Fant si je podrgnil uho in'
medtem ko je gledal za njo, je
rekel približno isto kot polkovnikov brat “brat orenc”, ki je tekal okoli kot strašilo in ki je navadno pravil: “Vrag naj jo odnese pri živem telesu!”
Na koncu drevoreda je srečalo. gospodična Elizabeta ubožno oblečeno, bledo deklico, ki je bila doma v eni izmed koč. Mala je najbrže že marsikaj slišala o gospodični, kajti zbežala je brez pozdrava, najbrže zato, da bi čim prej prišla mimo nje. Toda gospodična Elizabeta je pridržala konja in zaklicala: “Stoj!”
Deklica je obstala in že ji je
švistnil bič preko levega in desnega ušesa; bolelo jo je, kot bi ji kdo odrezal ušesa. Debele solze so ji stekle preko lic na vrat iii pod kite. Mala se je drla, kot bi jo devali iz kože, gospodična Elizabeta pa se je v sedlu visoko vzravnala: “Drugič se boš priklonila!” In potem je spet spodbodla konja in odjezdila ven v pomladno sonce, vzravnana in kljub temu, da je prebila dve leti med svojimi štirimi stenami, še vedno lepa.
Borglandska gospoda ni zadnji dve leti z nikomer občevala. Zaprla se je iz sramu, ker je izgubila svoje premoženje in ker je živela od milosti starega Daga. Zato so tudi tako malo vedeli o dogodkih v svetu, toda pozno jeseni je le prišel na obisk nek uradnik iz južnega dela de-
CHICAGO, ILL.
Male & FEMALE HELP
CLERK and STOCK MAN Full time — Steady TONI’S LIQUORS OR 3-0045 4033 Harrison St.	Skokie
(129)
FEMAEE HELP
CLERK — TYPIST i	SECRETARIES
Light typing and varied duties. Pleasant working conditions. Good Salary. Liberal fringe benefits. Age 25-50.
CALL MR. MARKEN
NATIONAL COLLEGE ' OF EDUCATION ,	EVANSTON
1	GR 5-0221
or BR 3-2330
(128)
MALE HELP PROF & TRADES
SINGING PIANO PLAYER Male or Female. Friday and Saturday nights.
ANITA’S LOUNGE Sheridan Rd.
525-4166	(127)
MALE HELP
Maintenance & Custodian
Building programs and retirement — present personnel. Several openings in our plant staff. All permanent positions. Good starting salary. Liberal fringe benefits. Experience preferred — not required.
CARPENTERS
For bldg, construct, at new Allstate home off. on Sanders rd. Vz mi. S. of Willow rd. in Northbrook. W. E. O’Neil Co. 273-5310.	(127)
HELI ARC WELDER - JOB SHOP Must have exper. in dies, 4 yrs. min.
Wages set on ability.
K DEJKA’S WELDING
Ph: 478-1803
(128)
Call Mr. Marken
NATIONAL COLLEGE OF EDUCATION
Evanston, Illinois
GR 5-0221 or BR 3-2330
(128)
BOX MAKERS
Covering Machine and stayer. Operators must be experienced. 666-8782
(127)
MALE HELP
THE CHAMBERLAIN G0RP.
HAS IMMEDIATE OPENINGS FOR THE FOLLOWING SKILLS AND ABILITIES AT:
Burlington Army Ammunition Plant Q. 0. Manager
WITH ORDINANCE AND STATISTICAL Q. C. EXPERIENCE EXCELLENT OPPORTUNITY SET UP AND REPAIR MAN TOOL AND DIE MAKERS (First Class)
Die Repairmen (First Class)
TOOL ROOM MACHINISTS — Experienced HEAT TREAT OPERATORS (Salt pot experience)
Apply — Write or Call 609-386-4000
CHAMBERLAIN CORPORATION
Burlington Army Ammunition Plant Burlington, New Jersey
CHICAGO, ILL
MALE HELP
FOREMEN
Tremendous opportunity to grow with the fastest growing memory manufacturing organization in the United States.
City of 40,000 with outstanding recreational facilities. Wo need 10 individuals who have the ability to supervise others within the electronic industry. These individuals must have an electronic background. We prefer experience but we will train, if necessary.
FABRI-TEK
INCORPORATED
If you are interested in growth, creative atmosphere and a modern facility, call the Personnel Department.
Eau Claire, Wis., 715-834-3121
(An Equal Opportunity Employer)
(128)
žele in od njega sbo izvedeli, koliko posestev so ljudje spet postavno odkupili in kako lahko je v ta namen dobiti papirnat denar.

Malodušni in zlomljeni polkovnik se je končno menda le počutil bolje, ko je močnejši upravljal veliko posestvo. Bil je dovolj pameten, da je spoznal, koliko stvari nedostja posestvu, čeprav je bila malenkost dobiti denar za odkup. Vrhu vsega pa je bil še stari v Bjomdala zelo dostojen. Prvo leto, ki je bilo nerodovitno, jim je prepustil ves pridelek in poleg tega jim je še priskočil na pomoč; naslednjega leta, ki je bilo izredno rodovitno, je vzel le toliko, da jim je še vedno ostalo vsega v izobilju. Toda gospodična Elizabeta ga je bila nahujskala, ga dan in noč z zagrizenimi besedami iz-podbadala, dokler ni končno sedel in javil, da hoče posestvo odkupiti. Da bi si ne premislil, je pisanje sama vzela in ga že tedne nosila pri sebi. Sklenila je bila, da bo do odpošiljatve tega pisma ostala v hiši; toda danes je bila v zraku tako čudovita pomlad in čutila se je tako prerojeno v upanju, da bodo spet oni gospodarji Bor-glanda, in da bo njena nekdanja prijateljica Adelajda, ki je bila zdaj poročena na Bjorn-dalu, izvedela za težko izgubo Borglanda. Danes ni mogla drugače, morala je na sonce, morala je jahati po starih, znanih poteh in po dolgem zaporu čutiti okoli sebe življenje.
In Elizabeta Gallova, ki so jo imenovali “zlobno”, je za vila iz borglandskega drevoreda proti severu, na pot proti Bjorndalu. Marsikaj so si šušljali o njej. Ali ni bila ona tista, ki je bila neke mesečne noči napotila Torej a Bjorn-dala na staro pot — k breznu v Deviški dolini —■ in potem ga nihče ni več videl? Onega večera je bil tam tudi njen spremljevalec, lepi stotnik pl.
Margas — z mečem, Tore Bjorn dal pa je bil brez orožja. In potem stotnik Margas ni nikoli več prišel na Borgland, in pravili so, da je odšel v inozemstvo, kjer je padel v Napoleonovi armadi. Da, marsikaj so si šepetali o gospodični Elizabeti, o njeni hudičevski zlobi do ljudi in celo — do nedolžnih živali.
Zdaj pa je ošabno jezdila v sončnem svitu — kos poti proti severu. Gospodična Elizabeta je bila zelo kratkovidna, toda od gozda sem je zaslišala ropot voza in kmalu ga je tudi zagledala. Tedaj pa je okrenila konja in počasi odjezdila nazaj proti drevoredu.
Toda voz ji je sledil. Tedaj je pridržala konja in z otrplih pogledom čakala.
Bil je Syver, veliki hlapec i Bjorndala. Elizabeta ga je spoznala, toda tudi on je bi marsikaj slišal o njej in zatet je široko in varno ter brei pozdrava vozil dalje mirne) nje, samo mimogrede jo je po gledal.
“Kaj ne znaš pozdraviti?’ Bič je zažvižgal skozi zrak, toda veliki hlapec ga je s svoje krepko roko prestregel, ji gfl iztrgal iz rok in ga vrgel, potem ko ga je pred njenimi očmi prelomil na štiri dele, na blatno cesto.
(Dalje prihodnjič)
Tu je,
denar-prihranjena
ponudba, katero nudimo
samo štirikrat
na leto.
Vprašajte nas, zakaj lahko denar, ki je še v Vaši denarnici, prisluži obresti pri Cleveland Trust.
Vsaka hranilna vloga, napravljena do 10. julija, se bo obrestovala že od 1. julija. To je denar-prihranjena ponudba, ki jo Cleveland Trust nudi le štirikrat na leto. Sedaj je čas, da se je poslužite.
mere — 4'/ na leto pri vlogah vloženih eno četrtletje. Tako ste deležni varnega, rednega dobička, večjega od povprečnega dobička od splošnih delnic.
In sedaj je tudi pravi čas, da se poslužite Cleveland Trust obrestne
Zagotovite si, da se bodo Vaši prihranki odrestovali od 1. julija. Vprašajte v enem izmed 78 prikladnih Cleveland Trust uradov.
Cleveland Crust
NAJVEČJA OHIJSKA BANKA
tlan Federal Deposit Insurance Corporation
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
—
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
'Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
^3

,> ■. I- ■ ;
r .....
_ J
- - m
..L J
V ŽIVALSKEM VRTU MU NE PRIJA — Tri leta stari rjavi medved Flip v živalskem vrtu v Stockholmu ne more biti posebno zadovoljen, ker je že dvakrat skušal pobegniti iz njega. Na sliki ga vidimo, ko se je dvignil v svoji ogradi ob pogledu na številne obiskovalce živalskega vrta.