í^\6ilet Gorenjski časnik od leta 1947 PiVI PREDHODNIK TÉDNIK CORENJEC lETA IQOO PETEK, n. JULIJA 2008 Leto LX1, št. 55, cena 1,25 EUR. 10 HRK Odgovorna uradnica: Marija Voičiak ppnci naklada: 22.000 izvodov «'>fc-M',CORENISKIG LAS.S) umird V kratkem času so vrata zaprli v Gorenjskih oblačilih in Ibiju, podobno se ahko zgodi tudi z Aquasavo, naslednico Tekstilindusa. BoJtjan Bogataj ta in je kranjski Ibi pred ted- (Skupini) Bonazzo, solastnik ..............................................................................ni pristal v postopku likvida- Antonio Bonazzo opravičuje Kranj • "Tuji kapital, tuji stio- dje, seônega scenarija bojijo z močno povečanimi stroški kovnjaki in modemi stroji so tudi v Aquasavi. Iz podjetja za enei^jo in ceneno konku- zaznamovali Kianj. Med le- so sporoâJi, da ukinjajo tkal- renco z Vzhoda, direktor toma 192c in 1930 je mesto nico poliestra, na sestanku z LucaMocennipao usodi pro- z vlaganji predvsem češkega delavci v začetku meseca pa izvodnje denima danes ne kapitala in številnimi novimi so lastniki povedali tudi, da želi ugibati. Kljub odpušča- tovarnami postal drugo naj- njihov ekskluzivni kupec de- nju v zadnjih mesecih na večje središče tekstilne indu- nima (jeansa) s koncem julija kranjskem Zavodu za zapo- strije v Sloveniji," je zapisano odpoveduje pogodbo. Za to- slovanje le vedno beležijo v zgodovinskih učbenikih, varno, ki jo je leta 1993 iz ste- upadanje brezposelnosti. Manj kot stoletje kasneje lah- čaja potegnila italijanska dru- "Potrebe na trgu delovne sile ko ugotavljamo, da bo Kra- žina Bonazzi, bi ta odpoved so velike in še naraščajo," pra- nju od nekdanje slave ostalo pomenila zaprtje. bore malo. vi Dragjca Rlbnikar z zavoda Razlog za reorganizacijo in in dodaja, da delavcev iz Ibija Potem ko so pred meseci radorwlizadjoAquasave.ki je in Acjuasave še nimajo vpisa- Gorenjska oblačila zaprla vra- 3eeno od 16 podjetij vGruppo nih v roister brezposelnih. Ali čaka Aquasavo enaka usoda kot Gorenjska oblačila In Ibi Kranjř / fou: MitK zerman Vabil( NLBO Skupina NLB Podružnica Gorenjska in Kamnik vabi v nove poslovne prostore na KoroSki cesti 21 v Kranju. Bled Nočni tek na Bledu Na Bledu se jutri obeta pravi tekaški prazn1k.*V organizaciji Vitezov dobrega teka bo ob 22. uri start 2. Nočne desetke, teka na deset kilometrov. Zanimanje zanj je med tekači zelo veliko, Teklo bo nekaj več kot tisoč tekačic in tekačev, kolikor je tudi omejitev s strani organizatorjev. Število prostih mest je bilo zapolnjeno že pred dnevi. Udeležite pa se lahko rekreativnega teka na }200 m, katerega start bo ob uri v Mali Zaki, ali otroškega teka na 400 ali ra 800 metrov s startom ob 20. url. M. B. Vendarle asfaltna letališka Občina Radovljica je prejšnji teden vendarle pridobila zemljišča za novo letališko stezo v Lescah in v petek že zaprosila za gradbeno dovoljenje. Marjana Ahačič pisala pogodbo za menjavo javni razpis za prestavitev nje hkrati s predvideno do-..............................................................................nekaj veČ kot 16 tisoč kva- in asfaltiranje steze 1150 graditvijo avtocestnega od- Radovljlca» Lesce - Potem dratnih metrov zemljišč, ki metrov dolge Steze. G radbe- seka Vrba-Perači ca, ki je ko je radovljiški občinski jih potrebuje za prestavitev na dela naj bi začeli že v za- tudi razlog za zasuk letali- svet na zadnji seji potrdil osi vzletno-pristajalne steze četku septembra in jih za- ške steze." je optimističen menjavo zemljišč, je občina na leškem letališču, Upra- ključili konec oktobra- "Če radovljiški župan Janko Se- Radovljica konec prejšnjega vno enoto Radovljica so že v bodo dela izvedena v tem bastjan Stuiek. tedna s Skladom kmetijskih petek zaprosili za gradbeno roku, bo rekonstniirana ste-zemljišč in gozdov RS pod- dovoljenje ter takoj objavili za pripravljena za obratova- ► 3. stran POLETNI MENJALNIŠKI TEČAJI ZA HRVAŠKE KUNE Gorenjska^ Banka «p» • Vlada predlaga 14 pokrajin Ena od njih naj bi bila tudi mestna občina Ljubljana. (ožE KoSniek slovenske pokrajine na kam- ....................................... niško-zasavsko in notranj- Ljubljana - Vlada je sprejela sko-dolenj sko, Pri gorenjski na včerajšnji seji predloge pokrajini ni sprememb. V treh zakonov, povezanih z predlogu zakona o finandra- ustanavljanjem pokrajin. Pri nju pokrajin je vlada med tem je upoštevala izide refe- drugim zapisala, da naj bi rendiima, ki je bil 22. junija, in na katerem so bili nekate- dobile pokrajine za financiranje primarne porabe tudi ri predlogi zavrnjeni. Pred- 30 odstotkov dohodnine. Ic^ zakona o ustanovitvi po- Vlada je sprejela tudi predl(^ krajin predvideva ustanovi- zakona o prenosu nalog v tev 14 pokrajin, od katerih bo pristojnost pokrajin. Na poena tudi mestna občina Ljub- krajine naj bi bilo preneseno Ijana. Posebnost novega predloga |e delitev osrednje- okiog 15 odstotkov denarja državnega proračuna. 55 AKTUALNO Kako dobra je voda iz pipe N3 r^ekatenh javnth komunalnih podjetjih po Gorenjskem smo preverili, kako pogosto, če sploh, prihaja do teža^' s kakovostjo pitne vode. Do teždy najve^rat prihaja po neurjih, kg v sbira I n ike ptide povrni nska voda. RAZGLEDI Slovenija seje izkazala Slovenija je prva od novih Članic pol eta uspeSno predsedovala Evropski uniji in uresničila največji projekt, odkar je samostojna driava. Povečala si ;e ugled In prepoznavnost v Evropi in v svetu» j« povedal predsednik vlade janež Janša. 10 RAZGLEDI Predsedovanje je popolna zmaga 8rdo je v minulih mesecih gostilo predsedovanje naSe države Evrop$kÍ uniji. Kakšno je ozadje te zgodbe \rt kako so jo doživljali ljudje, ki so bili pol teta gostitelji najuglednejšim evropskim in svetovnim osebnostim? 12,13 EKONOMIJA O stavki ne razmišljajo Najpomembnejšo novico o nadaljevanju proizvodnje delavci Aquasave, ki je del skupine Cruppo Sonazzi. pričakujejo do koleMivnega dopusta. Director Luca Mocen ni up9, da podjetja ne bo treba zapreti. 17 VREME Danes in jutri bo večinoma sončno. Pihati bo začel ji4gozahcdnik. Vnedàjobo spremen^vo (hlačno $ plohami in nevihtami jutri: večinoma sončno U) iN o t À 17703529 2 POLITIKi k danica .zavrl i3>g-éas.si GORENJSKI GLAS petek, 11. julija 2008 Sftoo Srečanje zunanjih ministrov Nâ Brdu std se ta teden srečala slovenski in hrvaški zunanji minister Dimitrij Rupel in Gordan jandrokovič. Šlo je za njuno prvo uradno srečanje, r?a njem pa sta se pogovarjala o medsebojnih odnosih in skupnih strateških interesih. Hn/a-ški zunanji minister meni, da vprašanje meje med državama ni povezano s pogajalskim procesom z EU, slovenski pa, da ti dve vprašanji sicer načeloma nista povezani, je pa stvar dr« žavnega zbora, aii bo terjal, da Hrvaška pred vstopom v £U reši vprašanje meje. Sicer pa sta ministra pozitivno ocenila medsebojne gospodarske povezave, stike na kulturnem področju in v turizmu. HrvaŠkega zunanjega ministra je v Ljubljani sprejel tudi predsednik vlade janež Janša. V pogovoru sta podprla nadaljnje delo mešanih komisij, ki se ukvarjata vprašanjem meje in sta ustanovljeni na podlagi dogovora, doseženega lani poleti med ministrskima predsednikoma na Bledu. Gost in gostitelj sta se dotaknila tudi razmer na zahodnem Balkanu in soglašala, da je evropska perspektiva tamkajšnjih držav velikega pomena za njihov razvoj ter za napredek in krepitev stabilnosti regije. D. 2. Brdo Znova dan odprtih vrat Potem koje Sekretariat predsedovanja EU zadnji dan predsedovanja Slovenije Evropski uniji na Brdu pripravil prvi dan odprtih vrat, so ga včeraj ponovili. Obiskovalci prvega dneva so bili navdušeni in to je razlog, da so prizorišča srečanj, sestankov in dogodkov v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU znova sklenili odpreti za oglede. Že prvikrat si je posestvo Brdo ogledalo okolí tristo obiskovalcev, ki so jih vodiči v več skupinah popeljali naokoli, in tudi včerajinji ogled je potekal v petih skupinah, dveh dopoldanskih in treh popoldanskih. Organizatorji so zagotovili tudi brezplačen prevoz za obiskovalce iz Ljubljane. Obiskovalci so ob obfs* ku na Brdu prejeli tudi promocijsko gradivo, ki je bilo pripravljeno za potrebe predsedovanja. V Kongresnem centru je med drugim na ogled tudi pregledna razstava fotografij Predsedovanje v sliki in besedi, ki prikazuje najpomembnejše dogodke slovenskega predsedstva. D. Ž. I S a arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme FRANCKA ZUPAN iz Mojstrane Doma ne znamo ceniti znan a Pogovora "na odprli sceni o izzivih družbe znanja", ki ga je v Kranju pripravila stranka LDS, se je udeležila le peščica ljudi. Danica Zavri Žlebir Kranj - Na "odprti sceni" je bila beseda o programu stranke LDS s področja znanja in šolstva, o tera pa so govorili podpredsednik LDS Slavko ZiherL predsednica odbora za znanost in razvoj pri LDS Ludja Čok in predsednica mestnega odbora LDS Kranj Darja Kovačič. Za strankin program so govorniki dejali, da je jasen in konkreten. ciljno namenjen po- Slavko ZiherI, Lucija Cok in Da^a Kovaćić (od teve) na odprti sameznim skupinam prebivalstva in zlasti uresničljiv, pis ni uvrstiJ nihče iz Slove- meri kot javne in da nima Poudarja pomen znanja, po- nije, pa še ta dva sta študenta nadzora nad njihovimi pro- obraževani postavljene v celoten izobra» ževaki sistem. Med redldmi trebnega za boljše življenje, na Câmbridgiî. Razlog, da se grami. Beseda je bila tudi o navzočimi se je razvnela raz tako materialno kot duhov- kljub znanju in uspehom ne štipendijski politiki in o dni- no, brez katerega ne more- znamo uveljaviti, je dejstvo, gi možnosti podpiranja &tu- prava zlasti o poseganju Cerkve v šolstvo in o nevarnosti mo pričakovati razvojnih da ne znamo poudarjati na- dijas pomočjo tako imenova- ustanavljanju zasebnih šol Spremenit v Sloveniji. A vse ših potencialnih možnosti, nega davčnega dolga. Država na Škodo javnih- LDS zago- kaže, da znanja še ne znamo pač pa bolj iáčemo napake. bi financirala Študenta, in če varja laično šolo, ne naspio- dovolj ceniti, da se kljub ka- Iz strankinega programa bi ta v redu izpolnjeval štu- tuje pa zasebnim šolam. Češ kovosCnim šolam naši ljudje kaže omeniti predlog, da bi dijske obveznosti» mu po štu- da prinašajo izbiro. O ustane znajo uveljaviti» Čeprav tu- bilo srednje šolstvo obvezno, diju ne bi bilo treba vračati v navijanju novih univerz, ki jina ceni naše šo5e in izobra- Sogovorniki so tudi poudar- Študij vloženega denarja, v nastajajo pri nas, pa menijo, žence, je menila Ludja Čok. jaii, da je javno šolstvo pri nasprotnem primeru pa bi da bodo visokošolski prostor Ob tem je navedla primer, ko nas razvrednoteno. Prav je. ga seveda moral. Govorili so preveč razdrobile, kar je v naje Evropska komisija razpisa- da so na izbiro tudi zasebne tudi o vseživljenj skem uče- sprotju s svetovnimi trendi, la devet tisoč štipendij, a se šole, vendar ne na način, da nju in o vlogi ljudskih uni- tó se vračajo k združevanju razen dveh študentov na raz- jih država financira v enaki verz, ki žal niso enakovredno univerz. Pokrajine še v tem mandatu? Koalicija vztraja, da z uvedbo pokrajin nadaljuje in projekt konča še v tem mandatu. Danica zavíažlibir dneh pripraviti nov predlog do konca mandata. To podpi- in zaradi zavrnitve dveh od ..............................................................................razdelitve Slovenije na po- ra tudi najmanjša koalicijska predlaganih pokrajin. V Ljubljana • Predsednik vlade taajine, in §e preden ga bodo partnerica DeSUS, vendar stranki Zares menijo, da je Janez fanša je ta teden sklical dobili na mizo poslanke in napoveduje, da paketa pokra- vztrajanje pri sprejemu povrh koalicije, na katerem so poslana, ga bodo poslali ob- jinske zakonodaje ne bodo krajinske zakonodaje predse dogovorili, da projekt činam in pridobili njihovo podprli. V opozicijskih stran- volilna poteza, zanjo ne bodo uvedbe pokrajin nadaljujejo mnenje. Predlog pokrajin- kah ni pričakovati podpore glasovali. V LDS ne verjame- in ga končajo še pred letoš- skega zemljevida naj bi bil takšnemu predlog;u pokra- jo v učinkovitost predlaganih njimi parlamentarnimi volit- podoben, kot je bil ponujen jin, kot jih ponuja vlada. V pokrajin, v njihov razvoj in vami. To pomeni, da bi se moral državni zbor sestati še na referendumu, le osred- SD sicer pravijo, da so za financiranje, pa tudi ne v njeslovenska pokrajina ne bi ustanovitev pokrajin, vendar možnost, da bi bilo §e pred enkrat (zadnje redno zaseda- bila enovita, temveč razdelje- s tem ne gre hiteti, pač pa naj volitvami mogoče o njih do* nje se je začelo ravno v sre- na na severni in južni del. do) na izredni šefi in glasova- V koaliciji so enotni glede se uvedejo v prihodnjem mandatu. Referendumski seči politično soglasje. Kot je znano, zakon o ustanovitvi ti o pokrajinskih zakonih, predloga, da se projekt regio- rezultat se jim ne zdi verodo- pokrajin zahteva dvetretjin-Vlada pa namerava v teh nalizaciie Slovenije izpelje stojen zaradi nizke udeležbe sko večino. LjUBgANA Želijo višjo vrednost notarskih tarif Notarska zbornica Slovenije predlaga ministrstvu za pravosodje» da se poveča vrednost točke v notarski tarifi. Kot je povedala predsednica zbornice Marjana Tičar Bešter, naj bi se vrednost točke povečala vsakokrat, ko se vrednost življenjskih stroškov poveča za več kot deset odstotkov. "Odkar smo v letu 2003 zadnjič uskladili vrednost točke, so življenjski stroški zrasli za 19 odstotkov, zato izvršni odbor notarske zbornice sedaj predlaga tolikšno povišanje vrednosti točke. Sedaj čakamo r\a odločitev ministrstva za pravosodje, ali bo naš predlog podprlo," je povedala predsednica slovenskih notarjev, sicer notarka v Škofji Loki. Dodaja le, da so se v zadnjih letih podražile mnoge storitve, med njimi tudi upravne in sodne takse, medtem ko notarske (in tudi. odvetniške) tarife ostajajo enake. Sedaj vrednost točke v notarski tarifi znaSa 0,459 evra, po predlaganem povišanju pa bi 0,546 evra. Pristojbina za opravljeno delo notarja se oblikuje tako, da se vsota točk za posamezno notarsko storitev pomnoži z vrednostjo točke. D. Ž. Kranj, Brdo Dan^s slovesnost ob zaključku predsedovanja Danes popoldne bosta na Gorenjskem dve slovesnosti ob zaključku predsedovanja Slovenije svetu EU. Ob 14. uri bo prireditev v kranjski vojašnici ob zaključku nalog Slovenske vojske v okviru predsedovanja, Ob tej priložnosti bo navzoče nagovoril premier Janez Janša. Ob 16. urt pa bo premier janša na Brdu priredil sprejem za zaposlene v državni upravi, ki so aktivno sodelovali pri pripravi in Izvedbi slovenskega predsedovanja. D. Ž. Kran; Miran Obreza predal zastavo Včeraj je bila v kra njski vojašnici slovesnosti ob dnevu Poveljstva za podporo. Ob tej priložnosti je prišlo do slovesne predaje in prevzema dolžnosti poveljnika poveljstva za podporo. Novi poveljnik Andrej Osterman je prevzel zastavo enote od dosedanjega poveljnika brigadirja Milana Obreze, ki odhaja na dolžnost načelnika Veri ft k a ci j skega centra. D. 2. i t GORENJSKI eus petek, u. julija 2008 KTU LNO info^g-glas.si 3 Kako pipe Na nekaterih javnih komunalnih podjetjih po Gorenjskem smo preverili, kako pogosto, če sploh, prihaja do težav s kakovostjo pitne vode in zakaj. Suzana P. Kovačič Kranj • Hedolgo nazaj so v del piranskega vodovodn^a omrežja vdrle kanalizacijske odplake in povzročile okužbo pitne vode, zaradi Česar je zbolelo več občanov in turistov. Do množične zastrupitve z vodo je prišlo konec lanskega julija tudi v Kranjski Gori in česa takega direktorica Komunale Kranjska Gora Henrika Zupan ne pomni. Pred nekaj dnevi je povedala: "Pravega vzroka, zakaj je na vodnem zajetju Jurež prišlo do okužbe z e-coli bakterijo, ki je povzročila hldrično epidemijo, nismo našli, kljub te- 2 mdjitemu pregledu terena." $ Vodo, ki prihaja v gosp>odini-stva in druge objekte iz zajetja Jurež, v raju pod Vržičem • •'.i ' -i i v o I* za preskrbo z vodo Jurij Dovian in sanitarni inženir došča, da bi bila preskrba s in sta k temu dodala: "Ne pitno vodo na Trnju vama, moremo pa s popolno za- še vedno klorirajo. Po tem Roman Tomaš sta povedala: ampak bo za to treba izvesti nesljivostjo trditi, da se kaj dogodku vzorčenja vode niso "V letu 2007 in do julija dolgoročne investicijske takega v prihodnosti ne poostrili, ampak, kot pravi 2008 smo trikrat izrekli ukrepe (vzpostavitev stalne- more pripetiti. Komunalni Zupanova: "Enako vzorčimo ukrep preventivnega preku- ga tretiranja vode ali priklju- vodi pogosto potekajo sku- naprej v skladu z internimi havanja vode, in to vedno za- 6tev omrežja Traje na drug paj pod cestami in drugimi pravilniki." Kranjskogorski radi kaljenja vode po moč- vir pitne vode)," je povedala javnimi ali zasebnimi povr- občinski svetniki so komu- nih nalivih; dvakrat za nase- ekologinja Mojca Mulier. Šinami, zato je možnost za nalnemu podjetju naroČili, ije PlavŠki Rovt, enkrat za Uporabniki pitne vode iz vo- izredni dogodek, kot se je naj pripravi program sanacije preskrbe s pitno vodo. del naselja HmŠka. Trenut- dovoda Rovte-Lenart-Ruša zgodil na območju rižanske-no najbolj "problematična" pa so morali lani skoraj tri ga vodovoda, minimalna, ^'Zunaj )e javni razpis za vo- vira sta na sistemih v Plav- mesece prekuhavati vodo: vendar obstaja. Možnost podamo Kranjska Gora, na vo- škem Rovtu zaradi plitvih "Do neskladnosti pitne vode java poizkušamo čim bolj dohranu Alpina bomo posta- drenaž in možnosti kaljenja na viru tega vodovoda je pri- zmanjšati s predpisanimi vili čistilno napravo," je pove- ob močnem dežju ter v Pla- šlo po izrednih vremenskih postopki." dala Zupanova. nini pod Golico. Vir pitne dc^odkih v Selški dolini, po "Na območju Gorenjske vode je v Planini pod Golico stabilizaciji razmer pa so bili Zavarovanje vodnih virov lahko pride do problemov pod vikendi oziroma stano- vzorci zopet skladni s predpi- predvsem pri klasičnih zajet- vanjskimi hišami, v katerih si in vse do danes ni bilo po- jih vode, kjer se ob neurjih distribucija odplak povsod trebno prekuha van je," je še munale je opozorila na pro- Mojca MulJer iz Loške ko- površinska voda, ki s seboj še ni zadovoljivo rešena, povedala Miillerieva. blem (ne) us treznega zavaro- prinese različne primesi, lah- zato vodo občasno klorira- V Komunali Tržič večjih vanja vodnih virov: "Zavaro- ko steka v zajetja. Na to mo. Za vodni vir v Plavškem težav v zadnjem letu niso vanje vodnih virov je bilo v upravljavci vodnih sistemov Rovtu pa imamo s sklepom imeli, le lani septembra so preteklosti v pristojnosti ob- nimamo vpliva. Problem so inšpektorata rok do konca ob neurju izdali preventivno čin, kd so sprejemale odloke tudi dotrajana omrežja in na- avgusta 2008, da postavimo opozorilo o prekuhavanju o zavarovanju vodnih virov. prave, ki predstavljajo ob okvarah potencialno rte varnost," je povedal vodja Vodovoda pri Komunali Tržič Ja- 4 nez Rûtar. polavtomatsko doziranje de- vode zaradi možnosti zateka- Ti pa se v veliki veČini prime- zinfekcijskega sredstva ter nja površinske vode v zajetja rov v praksi niso izvajali. Se- registraajo mentve motnosti vodnih virov. Vodno za- ob obilnem deževju. Pogosto je krivo neurje jetje za Rodine pa smo lani gtari vodovodi zaradi stalne oporečnosti opustili in preskrbo preklopili na zajetje Završnica. Pa niso povsem varni daj je v skladu z zakonodajo zavarovanje vodnih virov v pristojnosti države, zato smo na ministrstvo za okolje in prostor naslovili že več dopi- Komunala Kranj upravlja sov, v katerih smo prosili za Na Jezerskem so morali Še en spodbuden podatek, vodovodni sistem v občinah prednostno sprejetje uredbe lanskega novembra teden Dovžan in Tomaš sta pove- Kranj, Medvode, Cerklje, o zavarovanju vseh vodnih dni prekuhavati vodo, ker je dala, da uporabniki vode iz Šenčur, Naklo, Preddvor in virov, katerih upravljavec bilo zajetje Andovo onesnaženo. V vodi so našli preko- glavnih vodovodnih sistemov PeriČnik in Završnica račene vrednosti e-colov in dobijo pravo izvirsko vodo. koliformnih bakterij. Stanje so sanirali s tem. da so na prekuhavanje vode Jezersko. "Povprečna starost smo, vendar do danes država vodovodov je petdeset let. ustreznega predpisa Še ni Največ okvar je predvsem na sprejela. Bolje je namreč prestarih, dotrajanih azbestno ' prečevati kot zdraviti-" Poleg cementnih ceveh, PE-HD v članku omenjenih je na ceveh, PVC in pocinkanih Gorenjskem še veliko več vo- Loška komunala je uprav- ceveh. Vsako leto. glede na dovodnih sistemov (javnih. novo izkopali hudourniško strugo. Težave so imeli tudi pod Krvavcem zaradi vdora Ijavec dveh javnih vodovo- razpoložljiv denar, izvajamo vaških vodovodov), str<^ za- površinske vode v zajetje, dov; Loškega vodovoda in vo- sistematično menjavo dotra- koni za vzorčenje vode pa so Krivo je bDo močno neurje, dovoda Rovte-Lenart-Luša. janih cevi. Na območju vseh za vse enaki. Samo v Poljan- in to kar dvakrat, avgusta in "Lani in letos so morali upo- sedmih občhi je še približno ski in Selški dolini je kar 75 septembra- Potrebna je bila rabniki pitne vode iz omrež- odstotkov azbestno ce- vodovodov! sanacija zajetja pod Krvav- ja Trnje večkrat prekuhavati cem in njegove okolice, je vodo in ta ukrep trenutno še mentnih cevi," je povedala Kiara Škrabec in dodala: Ko pride do oporečnosti vode, je najbolj pomembno povedala Klara Škrabec, od- velja. Gre za nekaj hiš, ki se "Tveganje, da bi prišlo do pravočasno obveščanje ljudi, govorna za stike z javnostjo preskrbujejo s pitno vodo iz naknadnega vdora fekalij v A so bili občani tako letos v pri Komunali Kranj. manjšega zajetja, Mikrobio- vodovodne cevi, pa prepre- Piranu kot lani v Kranjski )eko-in upravlja javne vo- loška kvaliteta pitne vode iz čujemo z dobro higiensko Gori prepričani, da so bili pri dovode v jeseniški in žirov- tega vira niha. žal izvajanje prakso." Jurij Dovžan in Ro- tem na tamkajšnjih komu- niški občini, vodja Sektorja kratkoročnih ukrepov ne za- man Tomaš iz podjetja Jeko- nalnih podjetjih prepočasni. Vendarle asfaltna letališka steza ^ 1. Stran kakršnimikoli posegi pripraviti ustrezno Študijo o obse- Prestavitev letališke steze gu možne letališke dejavno- zahteva trasa nove avtoceste sti v Lescah ter ceJovito pre- mimo Radovljice; če ne bi sojo vplivov na okolje. Kot je bila izvedena do uradnega dejal župan Stušek, je pred- odprtja odseka, bi to pomeni- stavnike društva pozval, naj lo vsaj začasno zaprtje oziio- nadaljujejo dëo v skupni koma okrnjeno delovanje leta- misiji za usklajevanje stališč lišča. Kot je znano, lokalna umestitve vzletno pristajalne civilna iniciativa, povezana v steze, ki ga je preidnil pozno Društvo za varstvo proti Šir- pomladi, ko naj bi vlada prav jenju in hrupu letališča Les- na pobudo civilne iniciative ce. ves čas nasprotuje pred- odložila prenos svojih zem- vsem asfaltiranju steze. Ijišč na občino in tako one- "Vztrajamo, da bomo přeno- mogočila začetek del za resu zemljišč z namenom iz- konstrukcijo steze, gradnje 1270 metrov dolge Sicer pa se občina v teh asfaltne steze in spremljajo- dneh intenzivno usklajuje z čih objektov, namenjenih družino Vovk, ki se bo mora- povečanju šte^ letal in leta« la zaradi nove trase letališke liški dejavnosti» nasprotovali steze preseliti iz hiŠe, v kate- in za to izkoriščali vse dvil- ri prebivajo. "Občina ie dru- nopravne. politične ter civil- nodružbene možnosti," so žini Vovk ugodila glede njihovih zahtev za nadomestno med drugim konec junija za- gradnjo, tako da njihovo odpisali v pismo, ki so ga našlo- ločitev za podpis pogodbe o vili na radovljiškega župana, medsebojnih razmerjih pri-občinski svet in javnost. Dru- čakujemo v prihodnjih dneh, štvo pristaja le na 600 me- gradnja nadomestne stano-trov asfaltirane, v podaljšku vanjske hiše v Lescah pa lah- pa travnate letališke steze ter ko steče takoj po sklenitvi po- v pismu med drugim po- godbe med občino in Vovko- udarja, da bi bilo treba pred vimi," je še povedal Stušek Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Marija Vdčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE . jože KoSnjek, Cv«to Zaplotrik UREDNIŠTVO NOVINARjI-UREDNIKI: 8o$tjân Bogataj, Alenka Brun, Igor K»^ |9Ž9 Koinjek, Suzana P. KovaC^ Uria Petemel. Mateja Rant, Stc^n Saje, Vilma Stancrmik. Cveto Zaplotnik, Danica Zavri Žlebir, 2arç; stalni sodelavd: Maja Bertc^Kdj» Matjaž Cregorič, Ana Hartman, Milena MiklavČrČ. Miha Naglič, Jasna Paladin, Ma^ Smolnikar, Simon Subie. Ana Vol^ak OBU KOVNA ZASNOVA jerrej Stritar, Tridkel TEHNIČNI UREDNIK Grega Ralnik FOTOGRAFI) A Tina DoW, Cofazd Kavůč, Gorazd Šinik LeaORICA Marjeta Vcslič VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj GORENJSKI CLAS je tcgi&irlrana blagovna in storitvena znamka pod it. 977196) pri Uradu RS za intelektualno lastnino UsUiovrt«f| in izdajatelj: Corenjiki glat, d.o«., Kranj / Direktoriu; Usnja Volijak / Naslov: 9l«iwei&ova c»sta 4, jiooo Krsn)} Tel,: 04/301 42 00, tu 04/201 41 e-mail: inro(S>g'^as.5i; oiali oglasi in osmitnice: tel.: 04/201 42 47 (ipre- )<(n na avtomitskem ur drtevne}; uradn« ure: iťsak detovni dan od 8. do 19. ur« / Cor«njski gla« |e {>oll«dnik» izhaja ob lorblH Jn peUtth. v nabladi 32.000 frt^dov j Pt^n« pnioga: Mojs Gorenjska, tetopn Gorenjska {anktat l«tno> m devai lekalnth prilog / Tisk* SCT, d.d,, Ljubljana / Na sn: v cene je vračunan DDV po stopnji 8,$ %: naročnir^a se jpoSteva od itevilke časopisa do pisnega pr«Vllu, ki velja od zadetka nasledr>iega «bnAinskcp obdela / Oglasne storrtve: po ceniku; oela$AO trženje: id.: 04/ 201 42 4$. 4 GORENJSKA info®g-glas.si .GORENJSKI GLAS petek, n. julija 2008 Bled Gostili predstavnike francoskih narodnih parkov Ob predaji predsedovanja Evropski uniji med Slovenijo In Francijo je minuli konec tedna Triglavski narodni park (TNP) obiskalp delegacija sedmih visokih predstavnikov francoskih narodnih parkov. S slovenskimi kolegi so govorili o strokovnem sodelovanju med Triglavskim narodnim parkom In zavarovanimi območji v Franciji, strokovni izmenjavi zaposlenih, ozaveščanju o pomenu zavarovanih območij In možnostih medsebojnega predstavljarija» so sporočili iz uprave TNP. "Pogovori so pokazali, da se TNP in zavarovana območja v Franciji srečujejo s podobnimi izzivi in težavami na področju upravljanja in varstva narave," so še poudarili. Ob tej priložnosti so v torek na Trgu francoske revolucije v Ljubljani odprli tudi fotografsko razstavo Veliki pejsažl francoskih narodnih parkov. M. R. Jesenice Obnova dvorane Podmežakla Na Občini Jesenice se pripravljajo na začetek obnove Športnega parka Podmežakla. Kot je povedal župan Tomaž Tom Mencir>ger, bodo začeli obnavljati in dozidavati vzhodni del Športne hale Podmežakla. V tej prvi fazi bodo prenovili In posodobili hokejsko dvorano, dozidali vzhodno steno In zgradili tribuno, obnovili streho ter uredili spremljajoče prostore, Za izdelavo projektne dokumentacije je bil že objavljen javni razpis, vendar ga je župan razveljavil In bo znova objavljen. Delati naj bi pričeli aprila prihodnje leto. Denar bodo zagotovili z občinskim proračunom, prijavili pa so se tudi na razpisa za dodaten denar, ki naj bi ga dobili od države In Evrope- Končno podobo (z obnovljeno hokejsko dvorano, večnamensko dvorano, obnovljenim nogometnim igriščem) naj bi Športni park Podmežakla dobil leta 2012, ko Nogometni klub Jesenice praznuje stoletnico. U. P. Jesenice Še vedno brez javnega stranišča Na junijski seji občinskega sveta je jeseniška občinska svetnica Ivanka Zupančič vnovič izpostavila problem pomanjkanja javnih stranišč v mestu, ki je posebej hud v poletnem Času» ko jesenice obiskujejo tudi turisti. Župana je vprašala, kdaj bodo jesenice vendarle dobile javno stranišče. Tomaž Tom Mencingerje odgovoril, da se na Občini Jesenice problema zavedajo. "Stanje na tem področju je slabo, tako kot še v mnogih drugih občinah," je dejal. Stranišče, ki deluje v sklopu železniške postaje, je žal zaklenjeno. Slovenske že* leznice so bile to prisiljene storiti zaradi številnih problemov. Dosedanji sestanki s Slovenskimi železnicami niso dali dokončne rešitve, po županovih besedah pa naj bi problem rešili v sklopu projekta celovite ureditve železniške postaje. Ureditev javnih stranišč naj bi bila tako ena od prioritet v projektu. Tako župan kot občinski svetniki pa so se strinjali, da bo javno stranišče moralo biti nadzorovano oziroma varovano. U. P. Krma Triglavski pohodniki na Pokljuki Zaradi poškodovane poti mimo Vodnikove koče je nad petsto udeležencev letošnjega 23. spominskega pohoda vojaških in policijskih veteranov vojn za Slovenijo danes zjutraj odšlo proti Triglavu Iz Krme. Proti Triglavu se vzpenjajo tudi pohodniki, ki so že sredi tedna odšli iz Ankarana. Za danes ob pol dveh popoldne je predvidena krajša slovesnost na vrhu Triglava, ob 17.30 pa bo pred Triglavskim domom na Kredarici proslava. Pohodniki, prijavilo se jih je nad 550, se bodo jutri vrnili na Rudno polje na Pokljuki, kjer bo ob 13. url slovesnost, na kateri bo govoril predsednik organizacije veteranov vojne za Slovenijo Janez Pajer. ). X. preoovoft Za spremembo dimnikarske zakonodaje Občinski svet v Preddvoru je na zadnji seji podprl pobudo več kot petsto podpisnikov peticije za spremembo dimnikarske zakonodaje iz vasi v občini Preddvor. Tudi tukajšnji občani Imajo slabe Izkušnje z dimnikarsko službo In so se pridružili vseslovenski pobudi Dimnik, ki zahteva spremembe v dimnikarski zakonodaji. Županu Miranu Zad-nlkarju sta podpise pred časom predložila Jože Štefe in Miro Roblek, pobudo je podprlo tudi preddvorsko upokojensko društvo. Občinski svetniki so pritrdili potrebi po spremembi te zakonodaje In predlogu, da bi se pet odstotkov od cene dimnikarskih storitev vračalo občini. D. Ž. Bistrici so Ana Hartman Bistrica pri Tržiču • Ob 4. juliju, prazniku krajevne skupnosti so minuli koTiec tedna v Bistrici pri Tržiču potekale Števiine prireditve. "Včasih smo pripravljali le srečanje na Bistriški planini, že lani pa smo dogajanje prenesli tudi v Bistrico, kar se je izkazalo za pravilno odločitev, Letos smo pripravili pester tridnevni program prireditev, tako za mlajše kot starejše udeležence» ki so bile dobro obiskane," je bila zadovoljna predsednica krajevne skupnosti Vida Raztresen. Petek, prvi dan praznovanja, je bil Športno obarvan; pripravili so tekmovanje trojk v košarki, predstavitev nordijske hoje ter p^^ Najmlaji^i člani Tržiških strel na startu v ventivne meritve krvnega sladkorja in pritiska. V so- no družabno srečanje in plesalci ... Tridnevni pro- podelili priznanja KS Bi- boto je sledil sladoledni slovesnost ob spominskem gram je sooblikovalo prek strica. Prejeli so jih (akob dan z nastopi plesalcev in znamenju, v Bistrici pa je 350 krajanov, prireditev pa štabuc za prizadevanja pri harmonika rje v. prikazom potekal turnir v balinanju, domače obrti ter razstavo Tržiške strele so pripravile ^se je po oceni organizatorjev udeležilo okoli dva tisoč gradnji novega doma krajanov, Balinarski klub Bistri- fotografij Bistrica nekoč in prvi tek Bistrica teče skozi obiskovalcev. Ob tej prilož- ca ob 20-letnici, smukač danes. Najbolj pestro je naselje Ročevnica, predsta- nosti so predstavili tudi Andrej Jerman za športne bilo v nedeljo. Na Bistriški vili so se policisti, gasilci, osnutek.bistriškega prapo- dosežke in Slaščičarna Bi- planini je bilo tradicional- starodobniki, glasbeniki, ra z motivom sv. Jurija in strica ob 30-Ietnici. Kritični do demokracije I v* • obcini Mar]aka AhačiČ do delovanja svetov krajev- eden temeljnih preizkus- Čan član liste Andrej Avse- ....................................... nih skupnosti. "Delo kra- nih kamnov za razvoj de- nek. Lista se je seveda opre- Radovljica • Lista modrega jevnih skupnosti je za kra- mokradje v občini, da bi se delila tudi do aktualnih do- sožitja e-Kolo, ki že dve leti jane skoraj nevidno, nič ni občina morala več ulcvarjati gajanj v zvezi s športnim le- deluje v občini Radovljica, bilo narejenega za večjo z razvojnimi programi ter tališčem v Lescah. "Abso- je v Četrtek na novinarski vključenost kraja.nov za od- odločneje zajemati sredstva lutno se zavzemamo za konferenci predstavila do- ločanje o skupnem javnem iz evropskih skladov. ureditev razmer, to je ©pre- sedanje delo. "Proces de- dobrem. Pri tem pa je pre- Lista je Še posebej ponos- delitev koridorjev letenja. mokratizadje občinske malo v smeri večje demo- na na svojo aktivno spletno terminov letenja in zame-uprave počasi prihaja tudi v kratizacije naredila tudi dr- stran, na kateri med dru- njavo starih hrupnih letal. Radovljico. K večji transpa- žava." je bila še kritična sim redno objavljajo ankete Ne bomo pa pristali na po- rentnosti dela je pripomo- Ravnikova. o aktualnih dogajanjih v polno asfaltiranje podaljša- gel zakorî o javnih usluž- Svoje aktivnosti v občin- občini. Doslej so jih pripra- ne vzletno-p ris ta jalne ste- bencih, nekaj kamenčkov skem svetu je predstavil vili devet, rezultati in števi- ze, ker je to z ekološkega vi- pa prispeva tudi e-Kolo," je tudi svetnik Janez Urbane, lo obiskov pa so eden od dika popolnoma zgrešena menila Marina T. Ra.vnik, ki je med drugim opozoril, jasnih kazalcev javnega poteza," je še poudaril Av- ki je bDa še posebej kritična da je upravljanje prostora mnenja v občini, je prepri- senek. ž rovnica Službena stanovanja odslej neprofitna S sklepom žirovniških občinskih svetnikov bodo vsa službena stanovanja v Šolskem bloku (Zabreznica 5) s prvim avgustom prekvalificirana v neprofitna. Na občini so namreč marca prejeli prošnjo ene od najemnic, da jI omogočijo bivanje v službenem stanovanju tudi po upokojitvi, kar pa je možno le v primeru neprofitnega stanovanja. V Šolskem bloku je skupaj sedem stanovanj, od tega dve neprofitni in pet službenih, v katerih stanujejo uslužbenci šole. Ker v zadnjih letih potrebe po službenih stanovanjih ni veČ, je občinska uprava svetnikom predlagala, da vsa prekvalifi* cirajo v neprofitna, kar daje večje možnosti za oddajo stanovanj. Ob tem so imeli nekateri svetniki pomisleke, češ da bo neprofitna stanovanja nato možno prodati In da bi bilo bolje, da bi službena stanovanja spreminjali v neprofitna postopoma v skladu s potrebami. Župan Leopold Pogačar je zagotovil, da občina stanovanj ne namerava prodati, in spomnil, da o vsaki prodaji ne nazadnje odloča občinski svet. A. H. kftopa Obnovili pritličje Kimarjeve hiše Konec tedna so v Kropi odprli obnovljene pritlične prostore Klinarjeve hiše v središču Krope. Stavba, v kateri je Kovaški muzej, je tako dobila le i6o kvadratnih metrov obnovljenih prostorov, v katerih bo turistično informacijski center, večnamenski prostor z multimedijo, muzejska trgovina in urejen dostop do Interneta. V prenovljenem pritličju so uredili tudi sanitarije za obiskovalce Krope. Kovaški muzej obišče več kot deset tisoč obiskovalcev na leto, Klinarjeva hiša, v kateri je muzej, pa je zavarovana kot kulturni spomenik. Občina Radovljica je stavbo od podjetja UKO Kropa odkupi-a pred Štirimi leti in jo pričela postopno obnavljati. Tako so v zadnji fazi uredili Še kanalizacijo z malo ekološko čistilno napravo, sistem za odpravljanje kapilarne vlage^ plinsko ogrevanje, električno inštalacijo, oporni zid za hiSo in sistem varovanja. Občina Radovljica je za obnovo namenila 128.500 evrcv, 76.500 je dodalo še Ministrstvo za kulturo. V prihodnje se bodo lotili še obnove podstrehe, menjave strehe ter ureditve fasade in okolice objekta. M. A. i 1 GORENISKI GLAS petek, 11. julija 2008 GORENJSKA 5 razvojna Namesto treh razvojnih agencij bo na Gorenjskem po novem enovita Re-giionalna razvojna agencija Gorenjske. Ali bodo na ta način iztržili več evropskega denarja za razvojne projekte? BoJttan Bogata? bem črpanju denarja iz ev- se zastavlja vprašanje, zakaj ..............................................................................ropskih skladov zavrača Edita agencija še ni oddala vloge "Kakšna bo organizacija. Granatir Lapuh. Filipičeva za projekt Gorki • projekt financiranje in delovanje namestnica v BSC Kranj, ureditve vodooskrbe, kanali- nove agencije naj bi župani Hkrati ugotavlja, da so resor- zadje in 6stilnih naprav na odločali na prihodnjih sejah, na ministrstva v letu in pol Gorenjskem. "Gorki smo ko bomo dopolnjevali poslov- razpisala malo denarja iz ev- uradno začeli pripravljati ni načrt v skladu z željami ropske strukturne politike marca 2007» vendar so se v občin in tudi morebitne po- oziroma so razpise objavili le tem času akti, navodila in krajinske zakonodaje," pojas- na diiektoratu za turiz^ go- procedure na državni ravni njuje dolgotrajno uskJajeva- spodarskega ministrstva in spreminjale in ves čas tudi nje predstavnikov gorenjskih službi vlade za razvoj pri raz- zamujajo. Prve julijske dni občin Bogo FiijpiČ, direktor pisu za razvoj regij. smo dobili nova navodila. li BSC Kranj, ki bo poleg Raz- Poleg omenjenih projektov pojasnjuje Bogo Filipič, vod- vojne agendje Sora in Ragor- so v igri še strateški projekti ja projekta Gorki. Pritrjuje, ja tvorila novo agendjo. Gorki, Gregor, Leader, Sti- da imajo težave pri naboru "Vsaka agencija opravi le dela, ki jih zmore, ni pa nujno, da so vse na5e aktivnosti v regiji in za regijo, ker pač nimamo zagotovljenega stabilnega financiranja. Po drugi strani so si agencije včasih konkurenti na istih razpisih, kar bi žeieli v prihodnje preprečiti. Po novem predle^ bi bilo lažje tudi zato, ker bi namesto sedanjih 28 v novi agenciji imeli vsaj 35 strokovnjakov, ki bi lahko še bolj pomagali občinam pri razvojnih projektih in pridobivanju dodatnih virov." doda- Bogo j a direktor. Organizacijsko bo nova agendja delovala podobno kot sedaj, jeseniški del bo spedaliziran za področje nalog okolja in prostora ter lokalnih potreb sedanjega območja, enako škofjeloški del, ki bo specializiran za projekte podeželja. Druge naloge bo prevzela osrednja ustanova v Kranju. Premalo objavljenih razpisov Do sedaj je država za razvoj regij razpisala za okoli štiristo Granatir Lapuh / f^o co-aid milijonov evrov evropskega denarja, od katerih je Gorenj- pendijska shema, čezmejni projektov, saj je Svet regije ski uspelo pridobiti 35 milijo- projekti, Id so vredni več kot potrdil večje število investidj nov oziroma devet odstotkov. osemdeset milijonov evrov kot je denarja, okoljsko mi- "Iznaslovaevropskegasklada nepovratnega denarja, sami nistrstvo pa je predlog še ne- za razvoj regij nam je vkomaj projekti pa so vredni vsaj Štiri- koliko okmiio. dveh letih uspelo pritegniti v krat toliko. V sodelovanju s Granatir Upuhova pa opo- regijo več kot polovico denar- šestimi občinami je agendja zarja na izvajanje prvega vse- ja, namenjenega Gorenjski. Ob predpostavki, da bo kan- pred kratkim oddala vlogo v švicarski finančni mehani- regijskega projekta - sona-ravni razvoj turizma. Tudi didatura Gorenjske na razpis zem» kmalu bo možno čez- na tem področju je bilo, po za Športno turistično infra- mejno sodelovanje z Avstrijo. njenem mnenju, veliko na- strukturo uspešna, pa se bo realizadja približala 60 mili- Razvojni bum jonom evrov. Ne pozabimo, da smo si pred dvema letoma rejenéga, saj projekt postavlja temelje razvoja turizma: razvojno strategijo, strategijo V agendji zagotavljajo, da trženja, razvoj treh regijskih za cilj zastavili črpanje sed- bo v prihodnjih šestih mese- turističnih produktov, ki mih do desetih odstotkov ta dh nastaJ razvojni btim, saj vključuje ponudnike, nov bo Slovenijo razpisanega denar- bodo objavljeni razpisi, na spletni portal, agencija ja iz evropskih skladov in ta cilj dosegamo," vse glasnejše katere že čakajo projekti, ki jih je agendja razvila v sode- kandidirala tudi na razpis za ustanovitev Regionalne de- oiitke in razočaranja o sla- lovanju z občinami, Ob tem stinadjske oreanizadje. Odprli trim stezo Kergic Petra lotrjČ Polje • Pod Hanssenovo ska- tev steze z 18 postajami z kalnico na Poljah je bila tra, ki je načrtovan za to ob- rabnik porabil približno tri-močje. Pobudnik za postavi- četrt ure in na njej pretekel oziroma prehodil kar 150 metrov višinske razlike. Na- opisanimi vajami je biJ Ka- soboto vsem športnim nav- rate klub Bohinj, ki ga vodi menjena pa je vsem športni- dušencem v uporabo preda- Davorin Zalokar, na pomoč kom, rekreativcem, turi- na trim steza z imenom pa je priskočilo še kar nekaj stom in doigim, ki želijo Kergic, kar izven Bohinja drugih prostovoljcev in sku- ohraniti dobro kondidjo. pomeni kerlc, junak. Ob paj so opravili prek 830 ur Želijo le, da se vsi uporabni- prvi skakalnid v bivši Jugos- prostovoljnega dela. Krog H držijo pravila: kar prinese- laviji so jo postavili zaradi vi- steze je dolg slaba dva kilo- jo s seboj, naj tudi odnesejo, zije razvoja Športnega cen- metra, za katera naj bi upo- saj ob stezi ni smetnjakov. Orodja so izdelana iz lesa, vsa pa Imajo betonske temelje sa daljšo življenjsko dobo. PfftraLotn« Q UniCredit Bank www.uMCftEOPniuaLa UniCredit Banka Slovenija d.d. je prva pnstna evropska banka, ki hkrati predstavlja tudi novo obliko finančne institucije v Evropi. Skupina stoji na trdnih temeljih, ki Jih sestavljajo moč, sredstva in izkušnje nekaterih izmed najbolj spoštovanih bank po vsert svetu. Svoj ugled gradimo na zaupanju in strokovnosti, odnose z našimi javnostmi, med katerimi so sodelavci prav gotovo ena od pomembnejših, pa na temeljih vrednot, ki prinašajo trajno vrednost vsem. Naš cilj je do leta 2010 postati ena največjih bank na slovenskem trgu z 10% tržnim deležem, • Smelo zastavljene cilje želimo tudi v ietoinjem letu dosegati z novimi sodelavci, ki bodo izžarevali motiviranost, samoiniciativnost in visoko zavzetost, zato vas vabimo, da se pridružite mlademu in dtnamtčr^emu timu kot: VIŠJI SVETOVALEC (m^) za področje poslovanja s podjetji v okviru divizije Poslovanje s podjetji Rastoča srednje velika in mednarodna podjetja so del ambiciozne s^ategije banke. Ker gre za razvijajoče se področje s potencialom za rast in ambldoznimi dlji, iščemo nove sodelavce, ki si želijo postati del te u^ešne prodajne ekipe. V ekipo želimo pridobiti sodelavca/Ko. ki bo s svojo energijo in pozhivno naravnanostjo prispeval/a k dobrem delovr>em vzdušju, s svojimi prodajnimi veščinarrii pa pnpomogel/?a kdoseganju odličnih rezultatov celotne prodajne ekipe. Naloge bodo obsegale pndobrvanje novih ciljnih strank, skit za vzpostavljanje in ohranjanje dolgoročnega odnosa s strankami, svetovanje ter prodajo barjih in nebančnih storitev in produktov. Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, lô že imajo delovne izkušnje s področja finančnega posredništva. Od kandidata/kandidatke pričakujemo: • VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske aii druge ustrezne smeri, • najmanj 2 leti ustreznih izkušenj na področju prodaje, ' izku^je s področja finančne analize podjetij oz. poznavanje finančnih izkazov podjetij, • poznavanje glavnih bančnih produktov in storitev poslovanja s podjetji, • komunikativnost, pogajalske sposobnosti in izrazita pnxJajna orientir^ost, • veselje za delo s strankami in vztrajnost pri pridobivanju nos^h ciljnih strank, • želja, sposobnost in vztrajnost pn doseganja; visoko zastavljenih prodajnih ciljev, • samoiniciativnost in samostojnost pri delu, • želja po permane ntnem izobraževanju, • sposobnost dela v skupini, • tekoče ustno in pisno znanje angleškega jezika, ' poznavanje programskih orodij MS Off^ v okolju Windows. Delovrvo mesto je v Kranju, delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s Šestmesečno poskusno dobo. Izbranemu kandldâtiAi bOmo pOnudill dobrâ delovne pogoje In plačilo na podlagi doseganja rezultatov ter možnost dodatnega izobraževanja In napredovanja v mednarodni bančni ustanovi. Če ste mnenja, da to delo predstavlja za vas izziv, vas vabimo k prijavi. Vaše pisne ponudbe v slovenskem in angleškem jesiku pričakujemo do vključno 19. julija 2008 na elektronskem naslovu: kadri @ u nic redi tgrou p. si Prijavo naslovite: RAZPIS CORP.KH.JULOS I 6 GORENJSKA info@g-gla$.si GOREN)SKI GLAS petek, u. julija 2008 Nova Ose lica Srečanje janezov in koscev v Novi Oselici Turistično društvo Sovodenj to soboto îr^ nedeljo, 12. in 13. julija, pripravlja kar dve prireditvi. Za jutri pripravljajo tradicionalno Srečanje Janezov, ki se bodo ot> 15^ url najprej podali tudi na pohod ob Rapalski meji. Pod lipami v Novi Oselici se bodo potem že 21. srečali Janezi» dogajanje pa bo popestreno z zabavnim programom in Igrami. V nedeljo se bodo spomnili starih običajev, predvsem košnje, spravila sena In drugih opravil iz časov, ko stroji še niso krojili kmečkega dela. Zaieli bodo ob 14. uri s tekmovanjem koscev in grabljic, sledil bo zabavni in kulturni program. B. B. škofja Loka Svetnik zapustil sejo Škofjeloški občinski svet je odločal o dodatkih za delovno uspešnost k plačama direktoric knjižnice in loškega muzeja. Direktorici knjižnice za leto 2007 pripada del plače za delovno uspešnost v višini nekaj več kot 4500 evrov^ direktorici muzeja nekaj več kot 3200 evrov, dodelili pa naj bi ji tudi maso sredstev za dodatno delovno uspešnost v vIŠiní šest tisoč evrov. Svetnik janež Jenko (SLS) je oporekal temu, da se daje tolikšen znesek k plači, ob tem pa nekateri ljudje živijo s samo petsto evri na mesec. Podobnega mnenja je bil tudi Franci Feltrin (LBL), medtem ko je svetnica Mirjam Jan Blažič (SD) dejala, da gre za prejemek po zakonu, ki je tudi iztožljiv. Po besedah Blaža Kavčiča občina direktoricama ničesar ne daje, saj del denarja za dodatek na delovno uspešnost zagotavlja ministrstvo, del pa lastna dejavnost Institucije. Svetnika Janeza jenkati argumenti niso prepričali in je, kakor je uvodoma napovedal, iz protesta zapustil sejo. D. Ž. Visoko Obnova kulturnega doma na Visokem V kulturnem domu Visoko že nekaj časa potekajo vzdrževal- na dela. Potem ko je občina lani poskrbela za obnovo kurilnice, so letos spomladi že izvedli hidro izolacijo okoli objekta. Večja dela pa ta Čas potekajo tudi v dvorani visoškega kulturnega doma, v kateri so obnovili odrske deske, pre- ples stene In strop ter oder. Izvedli so tudi lokalne sanacije stropov In sten, obnovili so električno napeljavo, namestili pa so tudi gledališke reflektorje. Nasproti gledališkega odra postavljajo tudi hišico, iz katere bodo upravljali svetlobo in zvok na odru. 2a našteta dela je Občina Šenčur iz letošnjega proračuna prispevala približno šestdeset tisoč evrov. S. Š. www.volk»wasi'n.$i Novi PossGt CC. Kdor ga vidi, ima oči le ie zanj že v našem salonu. Peliite ga na testno vožnjo! Avtohiša Vrtač, d.0.0. Kranj Delovtka cesto 4, 4000 KRANJ tel.: 04 17 00 200, fakt: 04 27 00 222 www.avtehisavrtac.fti l»riâe weew ILMI. 8ie»7i*Ur(m Men (^«iIAie» SkUliU^nrA« M^iflJ l/Mbn bni^CD^ lU • M V^f^ p IMWr» tamnj * M frik ej rtocaide na V Prostovoljnem gasilskem društvu Zaii Log letos praznujejo 70-letnlc0 ustanovitve. AnaHartman Zali Log • V počastitev 70- letnice ustanovitve so v PGD Zali Log pied kratkim pripravili slovesno prireditev 2 gasilsko parado in razvitjem novega prapora. Kot je povedal predsednik Franci Mi- heičič, ima druStvo okoli iio ČJaaov, od tega polovico aktivnih. Težav s podmladkom v nasprotju z nekaterimi drugimi gasilskimi društvi nimajo: "Po tradiciji se pri nas vsi otroci pridružijo ga-silcem. Tako irnamo od 15 do 20 pionirjev in mladincev." Tudi z opremljenostjo za zdaj zadovoljni» čeprav bo treba razmišljati o zamenjavi dotrajanega kamiona s cisterno, ki so ga prevzeli daljnega leta 1974. Ta je že vrsto let parkiran v bivši kmetijski zadrugi, saj je ga- Prisega ob novem praporu laia v gasilskem domu premajhna. V PGD Zali Lc^ si plamenico druge stopnje, vršujočih in 17 podpornih žar je bil leta 1975, ko je go-tako želijo, da bi občina od- gasilcu Blažu Kendi, ki je ob članov. Večjih požarov pred rela cerkev. Tudi v tem prikupila objekt, ki je v lasti lanskih poplavah rešil utap- vojno ni bilo, enega največ- meru je prizadevnim gasil- Kmetijske zadruge Škof}a Ijajočo se sovaščanko, pa od- jih so doživeli v letih po voj- cem, zahvaljujoč hitri inter- Loka, v njem pa bi gasilci likovanje za lirabrost. ni, ko je zagorelo sredi vasi uredili nove prostore. PGD Zali Log je bil i^ta- pri Žlajfarju. Hiša je sicer venciji in dobri opremi, uspelo preprečiti, da bi Gasilska zveza Slovenije novljeri 15. maja 1938 vpros- pogorela, gasila pa so pred ogenj zajel še notranjost je društvu ob praznovanju torih ljudske šole. V gasilsko ognjem uspešno obvarovali cerkve in zvonik ter sosed-jubileja podelila gasilsko četo se je tedaj vpisalo 23 iz- sosednje hiše. Drug velik po- nje domačije. Kamničani na starih kolesih Iasna Paladin dobnih skupin tudi v Kam- ....................................... niku pred dvema mesece- Kamnik - Podobno kot v ma zbrali tisti, ki doma hra-Skofji Loki, Radovljici in ne- nimo tudi stara kolesa/ je katerih drugih krajih po Sloveniji, so se nedavno tudi v povedat Jožef Baronik, ki hrani doma kar sedem sta- Kamniku organizirali ljubi- rodobnikov, koles, med ka- telji starih koles, ki večino- terimi najstarejši nosi letnima izhajajo iz skupine sta- co 1927. Skupino doslej se- rosvetnlh smučarjev Kam- stavlja devet Kamničanov. niške grče. "Pozimi se po Udeležili so se tudi že ne- vsej Sloveniji srečujemo ljubitelji smučanja po sta- katerih prireditev, kolesarjenja po Radovljici in Skofii rem, poleti pa j« bila kar ne- Loki, minulo nedeljo pa so kakšna praznina, zato smo začeli tudi kolesarski maia- se po zgledu nekaterih po- ton Alpe. Kamniški ljubitelji starih koles na kolesarskem maratonu Jutri začetek Čipkarskih dnevov Pripravljajo tudi Fužinarsko-kovaško pot mimo hiš pomembnih Železnikariev. AnaHartman Pomembna novost letoš- ..............................................................................njih Čipkarskih dnevov bo Železniki - Od 12. do 20. ju- Fužinarsko-kovažka pot milija bodo v Železnikih v o^a- mo hiš znanih Železnikar- nizadji turističnega društva jev, ki jo bodo uradno odpr- potekali 46. Čipkarski dne- li v soboto, 19. julija, ob 17. vi- Jutri, na prvi dan bodo v uri na RacovniŠkem mostu, špendalovi hiŠi ob 18. uri Sprehod po poti bo možen odprii razstavo starega po- tudi v nedeljo, 20. julija, na hištva in intarzij avtorjev zadnji dan Čipkarskih dne- Anžeta Pegama in Matevža vov, ko bo dogajanje najbolj Trojarja, v nedeljo bodo ob pestro. Tako kot lani bodo uri na istí lokadji odprli Kačji grad, v katerem bodo v večernih urah nastopali do- 19. ure bo na stojnicah na mači glasbeniki. Slovesno Logu, na dvorišču in pred dvoriščem muzeja predstavitev domačih obrti in kuli- okna v starem delu Železnikov krasile ůpke. Od 10. do odprtje Čipkarskih dni bo v Četrtek, 17. julija, ob 20. uri s podelitvijo priznanj TD in narike. Obiç. uri botekmo- odprtjem tradidonalne raz- vanje klekljaric in kiekliar- stave čipk klekljaric • članic jev vseh generacij pod ko- društva v galeriji muzeja. stanji na dvorišču gostilne petek, 18. julija, bodo ob 19. pri Meru, kjer je so bili prvi uri v sobi lovskega doma Čipkarski dnevi. Po 16- uň odprli razstavo Čipk učenk bo na prireditvenem pros- Cipkarske Šole Železruki in toru pri plavžu za zabavo klekJjarskega društva Cvet- skrbela Natalija Verboten. ke iz Žirov, predstavili pa Popoln program letošnjih bodo tudi dela, ki so nastala čipkarskih dni si lahko na spomladanski klekijar- ogledate na spletni strani ski delavn id. www. td-zeleznild.com. GORENJSKI GLAS petek, u, julija 2008 vilma^stanovnik@g'à(iS ,$i 1 Trenirali tudi v vetrovniku Matjaž Zupan, glavni trener slovenske reprezentance v smučarskih skokih, je z razmerami v reprezentanci zadovoljen in si želi, da bi tako delali tudi naprej, Glavni cilj je zimska sezona. Mai a Bertonceli Kranj • Po nizu treh tekem celinskega pokalâ v smučarskih skokih, ki jih je gostiia Slovenija: dve v Velenju in eno v Kranju, smo se pogovarjali z glavnim trenerjem slovenske reprezentance Matjažem Zupanom» ki se je po dveh letih dela na Češkem vrnil v domovino, vrnil na mesto glavnega trenerja. O načinu dela po vrnitvi naá strokovnjak pravit "Več poudarka smo dali na tehniko, predvsem tudi na postavitev figure v zraku. To je bila morda večja sprememba, drugače pa je način dela podoben. Je pa seveda treba ves čas strmeti za trendom, za trenutnim razvojem. Spremembe se pri nekaterih fantih na začetku lahko odrazijo tudi v negativni smeri, kar je nonnalno. Nekateri potrebujejo več časa za utrditev tehnike." V A-eldpi ima letos nekaj mlajših fantov. Sestavljajo jo: Robi Kranjec, Jernej Matjaž Zupan je v sklopu priprav na sezono reprezentante Damjan. Primož Piki, Mi^a '«tos prvič odpeljal v Veliko Britanijo na trening v.vetrov Mežnar, Matic Kramaršič. Primož RogliČ in Jurij Te- nik. / Uai>e Zenna V vetrovniku so bili v treh dneh toliko v zraku, kot so tekmovalci v celi karieri. Mislim, da bo to vsem prej ali slej tudi koristilo," je pojasnil Zupan, ki o trenutni pripravljenosti skakalcev pravi: "Pripravljenost ni na ne vem kako visoki ravni, so pa nekateri tekmovalci Že pokazali dokaj visoko formo: občasno Mežnar, Piki, tudi drugi. Seveda pa to ni konstantna forma." Reprezentante sedaj čaka nekaj dni aktivnega dopusta, nato pa bodo priprave nadaljevali v Kranju, kjer bodo naredili nekaj tehničnega treninga in se pripravili na tekme za poletno veliko nagrado. "Seveda bi bilo lepo, če bomo na kakšni tekmi za veliko nagrado v ospredju, vendar glavni cilj je zimska sezona. V nadaljevanju priprav moramo dvigniti motorične sposobnosti in utrditi tehnično znanje," je Še pojasnil Zupaii, ki je 2 razmerami v reprezentanci zadovoljen: 'Triprave potekajo po načrtih. Razmere za delo so za zdaj dobre, kar je bistvo. Tudi tekmovalci so motivira- peš. V sklopu priprav na se- vertikalnem vetrovniku, ki zraku, še vedno pa ne dovolj, ni in dobro delajo. 2eiim si, zono so prvič tri dni trenirali daje občutek letenja v zraku. da bi se lahko bolj sprostili, da bi tako ostalo tudi v pri- tudi v Londonu, v posebnem "Fantje so biB sicer veliko v bolj delali, bolj začutili zrak. hodnje. " Superpokal odločile enajstmetrovke Na tekmi nogometnega superpokala med Domžalami in Interblockom so po streljanju enajstmetrovk zmagali Ljubljančani. Maja Bertonceij kalnim zmagovalcem Inter- deli zadetka, so superpokal le- gu kvalifikacij za Ligo prva- ..............................................................................blockom in prvič se je zgodi- tos prvič odločali streli z bele kov pomerili z ekipo iz Luk- Domžale • V Domžalah so lo, da zmagovalec superpoka- točke. Z rezultatom 6 : 7 je semburga, F91 Ehidelange. nogometaši v sredo zvečer la ni postal aktualni dilavni zmagal Interblock, potem ko Prvo tekmo bodo v torek, 15. odigrali četrto tekmo super- prvak. Zmagali so namreč je zadnji strel kapetana Dom- julija, odigrali v gosteh, pov- pokala v zgodovini Slovemje: Ljubljančani žal Luke Elsnerja vratar An- ratna pa bo v sredo. 23. jiilija, po letih 1985,1986 in 2007. Na stadionu Športnega par- draž Rožman ubranil. ob 20.45 v Športnem parku Lani so superpokal osvojili ka v Domžalah si je tekmo Po tekmi superpokala sedaj Domžale, Prva tekma v novi nogometaši Domžal. Slednji ogledalo okrog dva tisoč gle- ekipi Čaka nastop v evropskih sezoni Lige Telekom pa so se kot državni prvaki za to dalcev. Ker po rednem dďu tekinovanjih. Nogometaši Domžalčane čaka 19. julija, lovoriko letos pomerili s po- in po dveh podaljških niso vi- NK Domžale se bodo v 1. kro- ko bodo gostili Primorje. Slavje Interblocka po osvojitvi superpokala v Domžalah /foto:Tfr.aDoiti KOLESARSTVO JgSENfCE Jure Robič na sprejemu pri županu jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger in ] ure Robič Ekstrem nega kolesarja )ureta Robiča z Jesenic, ki je prçd nedavnim že četrtič zmagal na največji vzdržljivost ni preizkušnji RAAM v Ameriki, je v torek sprejel jeseniški Župan Tomaž Tom Mencinger. Kot je dejal župan, so na Jesenicah ponosni na jureta, ki vedno glasno pove> od kod prihaja. "Takih športnikov si v vsaki občini lahko samo želijo," je poudaril Župan. Jure Robič pa je povedal, da pravega počitka tudi po RAAM-u nima, kajti pripravlja se že na nove izzive, zlasti 24-urno tekmo v švicarskem Schoetzu v začetku avgusta. na kateri bo skušal prekolesarlti tisoč kilometrov» ter na svetovno vojaško prvenstvo, ki bo oktobra v Novem mestu. O tem, ali bo prihodr^je leto naskakoval še peto zmago na RAAM-u, pa je dejal, da se Se ni dokončno odločil. U. P. ATLETIKA Naklo Uspešni atleti v Naklem Pri Športnem društvu Naklo imajo uspešno atletsko sekcijo. Za njeno delovanje ima največ zaslug nekdanji atlet In trener Bojan Klančnik iz Spodnjih Dupelj. Mlade atletske talente je trener predstavil na občinskem prvenstvu v atletiki, ki so ga organizirali v počastitev občinskega praznika. Na sliki: atleti Luka Kičič. Ana Rakovec, Zala Erznožnlk, Diana Ahčin, Andraž Erznožnik, Ksaver Šinkar, Brigita Celar» Vesna Ahčin, Anja jarc, Katja Mihelič, Karmen lic in Nejc jeglič s trenerjem Bojanom KlanČnikom. j. K. VABILA PRIREDITVE DrugI šahovski turnir na Sobcu - ŠD Gorenjka lesce tudi letos organizira šahovske turnirje v kampu Šobec. Drugi turnir bo potekal v ponedeljek, 14. julija, z začetkom ob 1$ uri. Prijave sprejemajo do 15 minut pred začetkom tekmovanja. Na pr- vem turnirju je presenetljivo slavil Vojko Blaznlk (ŠD SIMP Radovljica), drugi je bil pfvl favorit Dušan Zorko (Ss Tomo Zupan Kranj), tretji pa Drago Rablč (ŠD SIMP Radovljica). In- formacije Nejc Petrovič (041/461 606, nejc«petrovic@ hotmail.com). O. O. Mednarodni plavalni mhing Veronika • Plavalni klub Kamr^ik v soboto^ 12. julija, prireja tradicionalni mednarodni plavalni miting Veronika 2008. Potekal bo na letr>em bazenu Pod Skalco. M. B. Kolesarska dirka na Soriško planino • ŠD Kamikaze Železniki jutri organizira 10. rekreativno kolesarsko dirko za zlato čipko na Soriško planino. Start pred podjetjem AIples bo ob 10. urL M. B. 8 S i mon .sub ic(S)g'glas.si GORENJSKI QIAS petek, 11. julija 2008 KRiniNAL škofja Loka Izpraznil denarnico V sredo popoldne je neprevidni občan na sedežu svojega avtomobila pozabil denarnico, ki je bila za nekega nepridiprava preveč vabljiva. Prikopal se je do nje irt jo izpraznil. Lastnik je policistom navedel, da mu je tat ukradel 130 evrov gotovine. Škof)A Loka Odpeljal motor Neznani storilec je v noči na sredo izpred stanovanjske hiše v Podlubniku ukradel motorno kolo KTM Duke Supermoto Črne barve in z registrsko Stevifko LJ C3-2F. Gmotna škoda znâia okoli 4.300 evrov. SSNČUR Ukradli gorska kolesa Pred dnevi so neznani storilci vlomili v trgovino s kolesi Šenčurju in jo zapustili z veČ Športnimi kolesi znamk Whee er in Specialized. Lastnik je škodo ocenil na trideset tisoč evrov. Škof;a Loka Tovornjak ostal brez akumulatorjev Neznani storilec je nekaj noči nazaj s tovornega vozila, ki je bil parkiran na parkirišču na Partizanski cesti v Škofji Loki, ukradel dva akumulatorja. Lastnika ]e s krajo oškodoval za okoli uo evrov. Stara Fužina Vzel pijačo in jedilni pribor Neznani storilec je prejšnji konec tedna vJomif v gostinski lokal v Stari Fužini, iz njega pa odnesel nekaj steklenic pijače in jedilni pribor. Lastnico je vlomilec oškodoval za okoli dvesto evrov. Jesenice Ponarejen bankovec Jeseniške policiste so v ponedeljek obvestili, da so v eni od bank na Jesenicah pri pregledu gotovine odkrili bankovec za petdeset evrov» za katerega sumijo» da je ponarejen. Bankovec so policisti zasegli in ga poslali na analizo v Center za forenzične preiskave v Ljubljano. Jesenice Vzel menjalni denar Pred kratkim je neznani storilec vlomil v gostinski lokal na Cesti maršala Tita na Jesenicah in si prilastil gostinsko denarnico z osemdeset evrr gotovine. S. S. Sodniki vložili prve tožbe Sodniki so izračunali^ da so bili v petih letih zaradi nezakonito izplačanih plač prikrajšani skupaj za sto milijonov evrov. Na delovno sodišče so prve odškodninske tožbe že vložili. Simon Šubic leta 1997. Znižanje plaČ pa ..............................................................................je bilo po mnenju Roblekove Kranj • Stavkovni odbor slo- nezakonito, saj lahko po venskih sodnikov poziva spremenjenem zakonu o sodnike» da na delovno so- sodniški službi osnovne pla- dišče vložijo tožbe za neza- Če znižajo samo z zakonom konito neizplačane plače v in ne podzakonskim aktom. obdobju od leta 2003 do le- Opozorila je še, da se sodni- tos. Prvih pet sodnikov je kom plače nezakonito izpla- tožbe že vložilo» nam je v sre- čujejo tudi po 1. januarju do potrdila predsednica stav- 2008, zato že pripravljajo iz- kovnega odbora }anja Ro- račune tudi za to obdobje. blek, okrožna sodnica v Kra- stavkovni odbor pa je tudi v nju. Po izračunih je skupna tem primeru že pripravil vrednost odškodnin sto mili- vzorčno tožbo. jonov evrov, vendar pa bodo Vlada se med t. i. belo stav- sodniki tožbe vlagali posa- ko, ko sodniki delajo le v pri- mično. Med letoma 2003 in čakcvanem obsegu dela, na 2008 je bil vsak od približno njihove stavkovne zahteve še k tisoč sodnikov povprečno ni ustrezno odzivala in real- l^nja Roblekr Vsak sodnik je bil oškodovan za povprečno oškodovan za petdeset tisoč no tudi ni pričakovati, da se petdeset tisoč evrov. /Foto ccfaid evrov, v kar pa niso vštete za- bo odzvala, ugotavlja Roble- mudne obresti in stroški, je kova. "Ne zdi se nam smisel- vanju stavke," je pojasnila. lahko se odločimo za zmanj- še dejala Roblekova. no, da bi stavko že sedal za- Različic zaostrovanja stavke, šanje obsega dela za npr. de- Sodnikom je država neza- ostrovaii, saj se prihodnji te- konito izplačevala plače zara- den začenjajo sodne podtni- ki jo trenutno podpira okoli osemdeset odstotkov sodni- set odstotkov ali pa pripravimo javni protestni shod sod- di podzakonskega akta, s ka- ce, Stavkovni odbor se bo kov, je več, pravi predsednica nikov v sodniških togah na terim so vsem funkcionar- zato vnovič sestal v začetku stavkovnega odbora. '^Lahko javnem mestu. Lahko tudi jem znižali osnovne plače, septembra in tedaj bomo od- se odločimo za popolno stav- pred državnim zborom," je državni zbor pa ga je sprejel ločali o morebitnem zaostro- ko, ki trajala teden ali dva, še pojasnila. Domžale S pestmi nad partnerico Polidští so morali pred dnevi v stanovanju v Domžalah posredovati v v sporu med izvenzakonskima partnerjema. 43'letnik naj bi namreč večkrat udaril svojo izvenzakonsko partnerico, policisti pa so izvedeli, da naj bi bil mojki večkrat nasilen do partnerice tudi v preteklosti. Na podlagi zakona o kazenskem postopku so osumljenca pridržali, kasneje pa ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je po opravljenem zaslišanju zanj odredil pripor. S. Š. \ \\ v C NOVA SEAT IBIZA. •i i KJER SE ZDRUŽITA LEPOTA IN TEHNOLOGIJA uat AVTOHISa VRTAČ d.0.0. KRANJ » PEPrimskovđ. Ruii^aifvd cesta lOa.4000 Kranj. Tel.: 04/ 23 899. Fax: OA/ 23 44 &90. Email: vrtac.seatAsi&l.net KUi^rr IN LKASir^o Sosed najboljši čuvaj Preden se od pravite na dopust, poskrbite, da ima vaš dom vsaj namišljenega stanovalca. Simon Šubic u Kranj • Nekalen so se že odpravili na dopuste, večina pa se m zasluženi oddih še pripravlja, Čeprav so poled stanovanja, hi§e ali poslovni prostori pogosteje zapuščeni kot v drugih mesedh, pa je zanimivo, da se jiilija in avgusta kljub temu zgodi manj vlomov in tatvin kot v preostalem delu leta. Policija vseeno opozarja, da imajo vlomilci zaradi naše daljše § odsotnosti tudi več časa za ë pripravo in izvedbo vloma, prav tako pa tudi za "brisa* Polfí nabiralnik že na dafeČ privablja vlomilce v vaš dom. nje" sledov. Naj pomembne j» ši napotek zato je, da svoje vašem dvoriSču, spreminja- ka ograja idealni skrivališči za nepridiprave. Pred odhodom shranite prostore (stanovanjske ali jo lego rolet in podobno. S poslovne) in drugo imetje takim ravnanjem se vzpo- naredite storilcem nedoseg^ stavi vtis, da je nekdo v ob- vredne predmete v hišni sef Ijive in da objdct ne daje vi- jektu. Seveda morate iz oko- ali blagajno, ki morata biti deza "zapuščen^". lice objekta pospraviti vse pravilno usidrana v tla in ste- "Poleg dobre tehnične za« predmete (lestve, orodje ...), no, še bolje pa je, da vredne ščite vrat in oken ter vgrad- ki bi jih lopovi lahko upora-nje alarma in nadzornega bili pri vlomu. Na telefon- predmete shranite v trezor banke ali varnostnega pod- sistema je še vedno najbolj- skih odzivnildh, elektronski jetja. Policija priporoča, da ša rešitev, da v času vaše od- pošti ali na vratih ne pustite tehnične in drv^e vrednejše sotnosti nekdo popazi na sporočil, kot je "ni nas predmete na vidnem ali skrivaše stanovanje, hišo ali po- doma, smo na počitnicah". tem mestu označite z indiv5- slovne prostore, pa naj si Priporočljiva je namestitev dualnimi karakteristikami, bodo to sosedi, prijatelji, so- časovnih stikal, na katera se Označitev je lahko na vid- rodniki ali druge osebe, ki priklopijo luči, radio ipd., ki nem ali skritem mestu. Na- jim zaupate," svetuje policija. Vaši "varnostniki" naj naj se naključno prižigajo, kit in umetniška dela foto- Polidja tudi priporoča, da je rafirajte, kar pride prav, če redno praznijo poštni nabi- okolica urejena, saj sta npr. nam kljub vsemu vlomijo v ralnik, večkrat parkirajo na previsoko grmičevje in viso- stanovanje. 144 Priloga Gorenjskega glasa Predsedovanje Slovenije Svetu EU je za nami. Če nanj pogledamo z gorenjskega vidika, je največ vredno to, da je zgodilo na Gorenjskem. Na Brdu je bilo od novega leta do konca junija drugo središče Evrope ... za Miha Naguč Drugi predsodek utegne nastati zdaj. Po njem se v zabeleži): "Nenavadno lep dan. kot bi hotelo tudi Stvar» kanu, spodbujanje dialoga tu z naše strani aldvno so- med različnimi kulturami, delovalo več kot 2000 ljudi. Preden sodimo o uspehu slovenskih deželah še nikoii stvo proslaviti rojstni dan prepričanji in izročili v okvi- To pomeni ravno toliko v ev-predsedovanja, se soočimo z ni zgodilo nič tako velikega, našega cesarja, tega osreče- ru evropskega leta medkul- ropskih zadevah preizkuše- dvema od mnogih predsod« kov. Prvi meni. da smo bili kot je bilo pravkar sklenjeno predsedovanje. Tako se valca ljudstev''. Od takrat je turnega dialoga. O tem, kaj nih oseb in to je velik ka-naše ljudstvo preživelo še in koliko od tega se je nare- drovski potencial v našem Slovenci stoletja "pod" Evro- utegne komu zazdeti, ko po- celo vrsto "osrečevaIcev", z dilo, se je v zadnjih dneh in prihodnjem delovanju v EU. po, od Î. maja 2004 smo "v" sluša, kar ob sklepu svojega enimi smo imeli več sreče tednih že veliko govorilo in Istočasno je našo državo ob- njej, v prvi polovici leta velikega dosežka pripovedu» kot z drugimi, vse pa smo podpisani ne vem dodati kaj iskalo še veliko več oseb z 2008 pa smo bili celo "na jeta naš sedanji "cesar Ja- počasi in lepo pozabili. Tako bistveno novega. Podnebje vsega sveta, ne le politikov, vrhu", tako rekoč nad rjo. nez" in minister Dimitrij, sta 18 desetletij pozneje av- je hilo (vsaj v EU) v zadev- tudi njihovih strokovnih so Slovend smo bili v Evropi že Saj ne, da bi jima oporekali, strijski cesar in ruski car nem poile^u še kar normal- delavcev, gos poda rstveni- pod Karlom VelUdm (vladal a dejstvo je, da se je v kranj- povsem v senci velikega no. Ob razglasitvi neodvis- kov, novinarjev in drugih, do 814). Vendar je ta "pod" skem deželnem glavnem osrečevalca Iraka in Afgani- nosti Kosova smo, resnici na Slovenija ni bila od osamo- pretirano ponižen. Tako fe menil tudi nedavno umrli Taras Kermauner: "Zato je narobe formulirati: Slovenci so bili pod Karlom Velikim, bleščečih trenutkov, vendar mestu Ljubljana davnega stana, ki je k nam priletel iz ljubo, pričakovali več težav, svojitve sem v svetu še niko- leta 1821 zgodil kongres Sve- daljne Amerike, m njegovih kot jih je dejansko bilo. Med- U tako medijsko izpostavlje- te alianse. "Prav gotovo po- gostiteljev, ki so prileteli iz kulturni dialc^ je bU na pri- na in prepoznavna. To je zna Modovina Kranjske več vseh prestolnic EU in na memi višini, a le v EU. Na spet velika naložba v prihod- pod Marijo Terezijo. Karel pa tako sijajnih, kot jih je Brdu uprizorili poiitično-družabno melodramo z ime- Veliki je tako slovenski kot preživljala v prvih petih me- nom "vrh EU-ZDA"... lizbonsko pogodbo pa so se z referendumskim "ne", brez slovenske sokrivde, po- francoski kralj... Bili so inte- sedh leta 1821, Še ni dožive- Zdaj pa k bilanci našega nečedili irski volivci. Konec gralen del Napoleonove la." Tako je zapisal zgodovi- predsedovanja. To je že na je bil torej bolj slab, a kljub Francije. Tudi jožef Drugi je nar Henrik Costa in takrat je začetku opredelilo pet pred« temu lahko rečemo, da je bil cesar Slovencev." Res, ži- bilo to gotovo res. Gostitelj nostnih področij svojega de- bilo vse kar dobro. nost, Če jo bomo znali izkoristiti. In ne nazadnje: znotraj Slovenije je bila od njenih nesojenih pokrajin daleč naj bolj izposta vlj ena Gorenjska. Letališče na Brniku, rezidence na Brdu in hoteli veli smo v državah imenova- zbrane družbe je bil naš ce- lovanja: pravočasno uveljavi- Čeprav o našem předsedo- na Bledu so bili bolj v rabi nih vladarjev, ki jim nismo sar Franc I., najvišji med go- tev Lizbonske pogodbe, vanju zdaj, ko je uspešno kot glavno mesto. bili, vsaj formalno, podreje- sti pa ruski car Aleksander I. uspešen zagon novega ciklu- mimo, govorimo in pišemo Zadnjo besedo pa name- ni nič bolj kot drugi podani- Posebej slovesno je bilo 12. sa lizbonske strategije, ko- v množini, je dejstvo, da je nimo tistemu, ki je v vseh ki. Biti "pod" je bilo takrat februarja, ko je cesar praz- rak naprej v reševanju ener- biJo predvsem vladna zade- teh rečeh odigral glavno vlo-ravno tako normalno, kot je noval svoj rojstni dan in je getsko-podnebnih vprašanj, va, Hkrati pa je pomenljiv go. Objektivno ocenjevanje danes biti "in". isti kronist v svoj dnevnik pozornost Zahodnemu Bal- podatek, da'je v tem projek- le-te v predvolilnem času ni več mogoče. V torek, 1. julija, sta bili na TV Slovenija dve najbolj gledani večerni uri namenjeni predsedovanju. Zadnjo besedo sta voditelja dala predsedniku vlade. Spraševala sta vljudno. Nevljudna pa je bila velika muha» ki se je pritihotapila v studio in sedla prvemu ministru ravno na glavo. Ta si pred kamerami in pred nad- jo ni mogel privoščiti kret* nje, ki je v takem primeru človeško običajna. Mimo je sedel, odgovarjaj in prenašal nesramno nadlego. Zazdelo se mi je, da se je v tej muhi zbrala vsa tista medijska nadlega, ki ga tudi sicer obletava in večkrat ujeda kot hvali. No, kakorkoli že, priznati mu je treba, da je na čelu Sveta EU odigral veliko vlogo, največjo po tisti, ki jo je imel v osamosvojitvi države. Odgovor na vprašanje, ali mu bo to kaj pomagalo na bližnjih volitvah, pa je v rokah volivcev, ki so pri nas ravno tako nepredvidljivi kot na irskem... V predsedovanju je z naše strani aktivno sodelovalo več kot 2000 ljudi. To pomeni ravno toliko v evropskili zadevah preizkušenih oseb in to je velik kadrovski potencial v našem prihodnjem delovanju v EU. Ministri so se po končani seji peljali na piknik j fotd* Mlrkû KunUÍ 10 GORENJSKI gías petek. II. julija 2008 POGOVOR Razgledi Slovenija je prva od novih članic pol leta uspešno predsedovala Evropski uniji in uresničila največji projekt, odkar je samostojna država. Povečala si je ugled in prepoznavnost v Evropi in v svetu, je povedal predsednik vlade Janez Janša v pogovoru za Gorenjski glas. oveniia se izkaza Janez Janša, predsednik vlade Republike Slovenije lOŽE KOŠNIEK ske stra nke. Obtože n sem bil ............................................................................nacionalnega izdajstva. 0 S slovesnostjo v Novi Gorici tem so pisali tudi evropski in v Parizu se je zadnji dan mediji in kokgi v tujini so junija končajo polletno pred- me večkrat spraševali, ali v sedovanje Slovenije Evropski Sloveniji res prisluškujemo unjji. Ste zadovoljni 2 njim? 'hrvaškemu predsedniku v]a- Na katerih področjih smo bili Še posebej uspešni? de. v času samega predsedovanja pa smo se morali so- "Pri določanju načel za de- očati s predčasno volilno litev bremen pri varstvu oko- kampanjo posameznih stra-Ija ter stabilizaciji Zahodne- nk, ki bi sicer lahko mimo ga Balkana. Slovenija se je v počakala na julij." času predsedovanja na evropskem Ln svetovnem odru Bi lahko Slovenija na nekale-dokazala kot sposobna drža- ríh področjih naredila več? va z vizijo. Zagnali smo nov. ambiciozen cikel Lizbonske "Vedno se da storiti več, a v danem trenutku smo vsi, ki strategije, Evropsko unijo po- smo sodelovali pri tej izjem-stavili na čelo boja proti pod- no odgovorni mednarodni nebnim spremembam, okrepili medkulturni dialog. nalogi, delo opravili po naših najboljših zmožnostih in mo- spodbudili ratifikacijski pro- Čeh. Kot pravijo: Po bitid je ces lizbonske pogodbe in vsak lahko general. Slovenija Zahodnemu Balkanu odprli je predsedovala prvič in tudi pot v Evropsko unijo. Dose- kot prva čknica iz širitve leta gli smo tudi Številne dc^ovo- 2004. Imeli smo omejena fire. za katera so si predhodna nančna sredstva in majhno predsedstva zaman prizade- državno administracijo. Kljub vala. Med te bi uvrstil libera- temu smo na vseh dosjejih lizadjo energetskih trgov, ki dosegli napredek. Ponekod zala drugače, Morda bi ob kov, uradnikov, oblikovalcev Ker odgovarjate na vprašanja J. ^ , dolgoročno vplivala na ce- smo zastavljene cilje celo pre- drugačnem ravnanju izpolni- svetovnega javnega mnenja. Gorenjskega glasa, dovolite "Ljudje, ki so nejsoenei^jo. dogovor o ev- segli. Da je Slovenija zaupano lapogojezaodpiranjevečpo- Dobro mnenje, ki so si ga še "lokalno" vprašanje. Kako ropskem satelitskem siste- nalogo opravila dobro in pro- gUvij. Slovenija bi ji pri tem slednji ustvarili o naši dižavi je BrdoodigraJo vlc^o središ- skrbeli, da le na Cameo, W nam bo v pn- fesionalno, nam priznavajo zagotovo ponudila svojo po- in ljudeh, je velik prispevek k ča slovenskega předsedova- f 1 ' . r'\ X «.1 1 ..*... 1 .11 nja m kako ste se na Brdu počutili Vi? cestninjenje. ter direktivo o unijo in dru^ celinami ter prej postane del evropske Med predsedovanjem ste se "Brdo pri Kranju je gostilo srečali z vsemi najpomemb- večino dogodkov, ki so se hajajočih letih omc^očil pre- vse evropske institucije, ude- moč, saj je tudi v interesu promociji Slovenife. CClOtnCm ^^ ^^ pravičnejše satelitsko ležend vrhov med Evropsko naše države, da Hrvaška čim območju Brda delovnem času, h Sâti pravi, mednarodrù mediji, ki sicer družine. ce zaposlenih v Evropi. Po kritično spremljajo vsako dr- pn Kranju VS6 skoraj dveh letih zapletov žavo, ki predseduje. smo dosegli tudi preboj v po- potekalo brez gajanjih o novem sporazu- Hrvaški očitki mu 2 Rusijo. Slovenija je v neupravičeni zapletov, so ^»su svojega predsedovanja gostoljubno nejšlmi politiki sveta, tudi z zvrsrili v Sloveniji. Prepri-Bo Slovenija po předsedova- ameriškimi, ruskimi In ja- čan sem, da |e bila to dobra nju Evropski uniji bolj pre- ponskimi. Vas s katerim od odločitev. Tako smo se na- dokazala, da zru tudi umiri t) . Ena od prednostnih nalog situacijo, kadar je to potrebno ter obvlada krizne situa ci- poznavoa v svetu in je oe bodo več zamenjevali s Slovaško? Slovenija si je v Času pred- njih veže Se posebno prijatelj* stvo? Z nekaterimi ste se sre> Čevali kot s starimi znand. S predsedniki držav in mreč izognili velikim prometnim zastojem, ki bi jim bili sicer priča, če bi različna srečanja imeli po Sloveniji. Prav tako sîno zaradi odlo- sprejeli vsakega )«• ^^^ sta biH na primer raz. glasitev neodvisnosti Kosova slovensky predsedovanja sedovanja pridobila dragoce- vlad članic Evropske unije se ie biia Širitev Evropske unije ne izkušnje, zavezništva in redno srečujemo na zaseda- čitve za Brdo zmanjšali stro- oa države Zahodnega Balkana. Zlasti Hrvaška nas kritizi- potrebno samozavest. Vsi, ki njih Evropskega sveta in vsaj ške organizacije in izvedbe smo delali na projektu pred- polovico od njih lahko Štejem teh srečanj. Ljudje, ki so gosta. negativen izid referendu- ra, da smo zan}o raredili pre- sedovanja, smo pridobili dra- med osebne prijatelje. Kot skrbeli, da je na celotnem Predstavljali ma na Irskem. so vse Slovenke je većina slovenskih par- malo m da naj bi naše pred- gocena poznanstva in znan j e, predsednik Evropskega sveta območju Brda pri Kranju sedovanje celo izkoriščali za na podlagi katerih bomo v pa sem imel {»iJožnost tesne- vse potekalo brez zapletov, Pred začetkom předsedova- oviranje njenega približeva- prihodnje v mednarodnih in je sodelovati tudi 2 ameri- so gostoljubno sprejeli vsa- lamentamih strank sklenila \Yl Slovence m sporazum o sodelovanju za nja Uniji. Kako odgovarjate na takšne kritike iz Zagreba? evropskih institucijah ter škim in novim ruskim pred- II okviru zveze NATO lažje za- sednikom ter japonskim pre- kega'gosta. PredstavliaU so vse Slovenke in Slovence in Slovenija ni nikoli ovirala stopali slovenske nacionalne mierom. Nenazadnje pa so svojo nalogo Izpolnili nad uspeh p^edsedovan^. So se Hrvaške na njeni poti v Ev- interese. Po drugi strani bila zanimiva srečanja tudi s pričakovanji. To so potrdili svoje naloge ^^^nke d<^ovora držale.> ropsko unijo. Hrvaška je v bomo s poznavanjem dosje- predsedniki držav in vlad La- tudi gostje, ki so se mudili 1 .1. J sporazu- času našega predsedovanja j^v in pridobljenimi kontakti tinske Amerike ln Karibov. na Brdu. Ob tej priložnosti izpolnili nad ^^ ^ sodelovanju za uspei- sedemindvajseterici odpria v različnih institucijah tudi Res pa je, da sem bU v tem se tudi vsem, tó so v teh šest , ^ . . izvedbo predsedovanja poglavja, za katere je izpolni- bolj učinkovito sodelovali v času najpogosteje v stikih s mesecev dneve in tudi veli- pričakovan] l. svetu Evropske unije, ki ga je la že prej znane pogoje. Žal mednarodnih razpravah kot predsednikom Evropske ko- ko noči delali v kongresnem večina parlamen- se je sosednja drtava po volit- doslej. Ne smemo pa pozabi- misije Josejem Manuellom centru na Brdu pri Kranju, (Janez Janša, strank, je že v času vah predolgo ukvarjala s po- ti, da je Slovenija veliko do- Barrosom in predsednikom kakor tudi vsem drugim, ki priprav na to odgovorno na- skusom enostranske uvelja- godkov gostila doma. V tem Evropskega parlamenta Han- so sodelovali pri projektu predsednik logo pnSlo do poskusa moje vitve zaščitne ekološko-ri- času je našo kulturo in narav osebne diskreditadje s strani bolovne cone, čeprav se je v „g znamenitosti spoznalo več v »M« ^ «« m * 4 som-Gertom P6tteringom, s katerima sem vseskozi zelo slovenske vlade) poslanca največje opozicij- pristopnih dokumentih zave- deset tisoč novinaijev. poHti- dobro sodeloval." predsedovanja, zahvaljujem za njihov trud in požrtvovalnost!" 9 t GORENJSKI oas petek, 11. julija 2008 11 EVROPSKA UNIJA Razgledi z osvetlitvijo pariškega Eifflovega stolpa z modro barvo in dvanajstimi rumenimi zvezdami, kar sta s pritiskom n; stikalo zadnjo junijsko noč opravila francoski in slovenski zunanji minister Bernard Kouchner in Dimitrij Rupel je Francija od Slovenije prevzela vodenje Evropske unije. krmilo rokah Jože KoSnjek predajamo Evropsko unijo v ....................................... roke Francozov m moram Predaja vodenja Evropske reii.da je Unija vtem trenut-unije med Slovenijo in Fran- ku v dobrem stanju," je v djo na zadnji junijski dan je bila slovesna. Slovenski zu- Novi Gorici dejal slovenski zunanji minister Dimitrij nanjt minister Dimitrij Ru- Rupel. Francoski minister pel je najprej v Novi Gorici Bemard Koudiner pa je oce- predal francoskemu zuna- no naSega zunanjega mini- njemu ministru Bernardu stra o stanju Evrope znižal Kouchnerfu evropsko štafeto na "povpre6io, srednje do- Slovenija je tudi v Bruslju trajno obeležila svoje pred* sedovanje. Na sedežu Sveta Evropske unije v Bruslju stojita replika Plečnikove stoječe ure in monolit iz temnega pohorskega tonalita z verzom slovenske himne Žive naj vsi narodi, ki je napisan v vseh 23 uradnih jezikih Evropske unije. Knjižnici Evropske uniji pa je Slovenija podarila nad sto slovenskih knjig. V knjižnid Unije v Bruslju je sedaj 573 knjig. Zunanji minister Dimitrij Rupeh Govorite glasneje, slabo vas slišim. / fot»: muio n^nhe in evropsko zastavo, nato pa bro stanje", vendar s pohva-sta zvečer oba zunanja mini- lami na račun slovenskega parlamenta. Ti so mu več» inoma izrekali dobre ocene stari izziv vsake politike, 2621 javnih uslužbencev, je kako doseči podporo držav- delalo v Ljubljani, 1Ć5 pa na stra v Parizu s pritiskom na vodenja ni skoparil. Dejal je, našega predsedovanja. Pred- Ijanov za refomie, kadar vsi staJnem predstavništvu Re- stikalo v modri evropski bar- da so zanj enako pomembne sednik evropske komisije ugotavljamo, da sedanje ge- publike Slovenije pri Evrop- vi osvetlila Eifïlov stolp, na vse članice Evropske unije, )ose Manueli Barosso je za neradje v Evropi živijo bi- ski uniji v Bruslju. V projek- katerem je za žarelo tu(U dva- ne glede na velikost Med do- slovensko predsedovanje de- stveno bolje od prejšnjih," je tu predsedovanja je sodelo- najst rumenih evropskih sežke slovenskega předsedo- jal: "Opravili ste izredno povedal predsednik sloven- valo Še 153 zunanjih strokov- zvezd. "Slovenija je majhna vanja je uvrstil prizadevanja delo, predano, politično in ske vlade Janez Janša. DejaJ njakov in 245 študentov, država in brez pomoči Fran- za večjo harmonijo na Balka- intelektualno pošteno, potr- je, da je treba Evropejcem Med predsedovanjem se je ci\e predvsem po diplomat- nu in za umiritev razmer na pežljivo in profesionalno." nazorno pokazati, zakaj Uni- zvrstilo nad 8000 dogodkov, ská plati ne bi bila sposobna Kosovu. "Bodite ponosni na Evropski parlamentarci za ja potrebuje novo pogodbo. V Sloveniji jih je bilo 283, v uresničiti velike naloge, ki zagon in navdušenost, ki ste smo jo imeli v Času predse- nam ju dali s svojim delom," zavrnitev lizbonske pogodbe na Irskem niso krivili sloven- Na vprašanje, kaj meni o pre- Bruslju 3285 in drugod po laganju krivde za neuspelo dovanja. Skupaj smo naredi- je povedal francoski zunanji skega predsedovanja, čeprav ratifikacijo na Irskem na Ev- li veliko. Morda je bila od bli- minister. so zanjo iskali različne razlo* ropsko komisijo, je odgovo- svetu 4242. V čast slovenskemu predsedovanju je bilo izvedenih 260 kultur- zu videti le vrsta majhnih ko- Predsednik vlade Janez g^. "Neuspešna ratifikacija ril, da "smo podpisniki po- nih in promocijskih priredi- rakov, vendar pogled od da- Janša pa je ob zaključku slo- na Irskem ne pomeni krize godbe odgovorni tudi za po- tev doma in po svetu. Med predovali, Danes Slovenci voril poslancem Evropskega ske unije, temveč gre za pra- Za predsedovanje dobrih 62 milijonov evrov val na) bi ga tudi državni zbor. "Ob koncu predsedova- le bil šestmesečni program slovenskega predsedovanja ff/^ * i * ■ lilKUV, vcjludl i^^cu (aj u4i- |dllad pd jc uu zdjujulku lu lldkcul lic puiiiciu r^LÍX ^uulk: u wprâVlll ste leč pove, da smo vendarle na- venskega predsedovanja go- lizbonske pogodbe ali Evrop- stopek ratifikacije". izredno delo, predano, politično in intelektualno pošteno, potrpežljivo in profesionalno." (Predsednik evropske komisije Jose Manueli Barosso na seji evropskega parlamenta) Finančni minister Andrej Bajuk v vlogi ribiča. 1 ^»t»: Mirt« Runu najodmevnejšimi dogodki je bil koncert orkestra Slovenske filharmonije v Bruslju. Na j66 uradnih srečanjih v Sloveniji je sodelovalo Slovenska viada je pretekli 27.597 delegatov in 847 tol-teden potrdila poročilo o mačev, ki so tolmačili predsedovanju Slovenije sve- 12.800 xa. Med predsedova-tu Evropske unije. Obravna- njem je Slovenija prevedla 21.181 strani različnega gradiva. Udeležencem se stan- nja je mogoče zaključiti, da kov so razdelili nad 1000 protokolarnih daril, 30.000 kravat in rut s simbolom xistrezno pripravljen. Izkaza- predsedstva in 27.000 pro- lo se je, da so bili smelo za- modjskih daril. V Sloveniji stavljeni cilji povsem ures- je dogodke med predsedova- ničljivi," je zapisala vlada v njem spremljalo 1583 doma- sporočilu za javnost. čih in 028 tujih novinarjev, Zanimiva je tudi statistika obeh zasedanj Evropskega slovenskega predsedovanja, sveta v Bruslju pa nad 3000 Skupno je bilo v projekt novinarjev. Spletno mesto predsedovanja vključenih predsedovanja je v šestih 2775 javnih uslužbencev. Na mesecih obiskalo 765.000 vsebinskih nalogah jih je de- ljudi in si ogledalo skupno lalo 1151, na koordinacijskih, 3.765.000 strani. Vlada je organizacijskih in logističruh sporočila, da je predsedova- nalogah pa 1624 javnih nje stalo Slovenijo skupno uslužbencev. Pretežni del, 62.374.158 evrov. 12 GORENJSKI GLAS petek, 11. julija 200S EVROPSKA UNIJA Razgledi Brdo je v minulih mesecih gostilo predsedovanje naše države Evropski uniji. Kakšno je ozadje te zgodbe in kako so jo doživljali ljudje» ki so bili pol leta gostitelji najuglednejšim evropskim in svetovnim osebnostim? Predsedovanje je popolna zmaga Dr. Iztok Purič, direktor Javnega gospodarskega zavoda, Protokolarne storitve Republike Slovence Danica Zavw. žlibir različne dogodke in bo tudi po izteku predsedovanja lah« Prejšnji teden ste zaključili ko služil različnim name- šestmesečno predsedovanje nom." Evropski uniji. S kakânimi občutki končujete svoje Kako ste se pripravili na za- delo) "Geneza šestmesečnega predsedovanja se je za nas začela že julija 2005. ko je Slovenija dobila nalogo, da ^ - izvede predsedovanje v prvi Ob polovici ieta zooZ in moji občutki segajo v ta iâs. Ko je hteven projekt, ki je najbrž terjaj veliko o^anizacijskih in kadrovskih priprav? "Da smo zmogli šest mesecev tega fantastičnega dela, smo se moraU seveda dobro pripraviti v organizacijskem in kadrovskem smislu. V so- pomembnih tedaj vlada republike Slove- delovanju s kranjsko Fakul* . nije odločila, da bo předsedo- teto za organizacijske vede dogodldil je vse vanje na Brdu. sta Gorenjska smo izvedli strokovni pristop in Kranj dobila objekt, ki ga analize procesov in na podla- pOteiCâlO sicer v nobenem primeru ne gi tega postavili projektno bi. Takrat je biJ IGZ Brdo organizacijo ter jo kadrovsko brezhibno, celo Protokolame storitve RS edi- dopolnili, tako da je omogo- ni, ki je predstavil idejo in ce- čala poznejši nemoten potek vreme nam je lotm koncept predsedovanja dogodkov. Danes lahko tr- in vlada ^ je potrdila. V treh dim, da je profesionalno in dobro služilo m letlh od ide je do realizacije je brez zapletov šlo mimo več . - bilo tudi več zapletov; prvi kot S40 dogodkov, na Brdu ICO ]e bil na projektant je umri, izgubiU se je zvrstilo več kot 40 dsoč • vi» smo pol leta, januarja 2006 tujcev, količine obrokov, na- Brdu amenSKl smo znova začeU iz nič, av- pitkov, vin, postrežb ob od- - J -1 • gusta 2006 smo že gradili, morih, cvetličnih aranžma- predsednik, je po 14 mesecih je bil objekt jev, pa so kratko maio fesd- Dr. Iztok Purič i fo«k tm dck odprt, decembra 2007 pa nancne. Ob najpomembnej- bilo tako lepo, da je bilo že bilo tako lepo, smo začeli s prvimi dc^odki §ih dogodkih je vse potekalo kar kičasto. predsedovanja. Ob ekt z de- brezhibno, celo vreme nam ''Pohvale smo doživljal uspešnega predsedovanja zlastisstranitujcev.Manjjih Slovenija ni znala narediti je bilo s strani slovenske jav- %odbe, kot da je to skupna ua le DUO ze Kar vettisočkvadratnimimetnje je dobro služilo in ob za- Kakšnih odzivov sle bili dC' nosti, ki je slovensko predse- zmaga cele dilave, ki se je s kičasto/ izpolnil vsa pričakovanja, dnjem d<^odku, ko je bil na leini od domače in tuje jav- dovanje (ne vem povedati za- tem lahko postavila ob bok funkcionalno je idealen za Brdu ameriški predsednik, ie nosti? kaj) podcenila. Iz izjemno dnigim pomembnim drža- Spletni klepet Robert Guítin 103 RAČUNALNIK iN JAZ Včasih MS za računalni- gusta í^88 na finski univerzi strežnik je irc.arms.si. Večina zdijo kompleksni, pretežki za kom zamiha, da bi se s kom v mestu Oulu, Sprva jc bil na- strežnikov ne zahteva registra- uporabo ali celo neuporabni, pogovarjali, si dopisovali. Na- menjen zaprtemu okolju uni- dje, vendar mora uporabnik zato so zanje primeméíi eno- ločimo po vzdevku, angl^ko "nickname". Operaterji, ki moderirajo določeno sobo, m^5to da bi dvignili tel^on oli verze kot dodatna možnost pred prijavo vseeno nabaviti stavn^Si, kot sta- Miranda IM imajo pred vzdevkom znak pisali elektronsko poŠto, je bolj konferenčnih diskusij, ki so uporabniško ime. IRC omogo- ali TriUian, Ta dva in odjema- Na kanalih je prepoveda» zanimiv interaktivni pogovor lahko potekale v realnem Času. Ča prenos preprostega besedila, lec Gaim omogočajo tudi pove- na vsaka oblika žaljivega izra- V živo, kjer uporabljamo raču- Program je bil kmalu razfir^ Sporočila v ÍRC se prenašajo zavo z drugimi omrežji, H žanja, sovražnega govora ali nalnik in interrirtno povezavo, jen med prijatelji tudi zunaj kot bloki, to pomeni, da se omogočajo neposredno sporo- grdega govorjenja. Velja pravi- S posebnim programom si na univerze. Koje v naslednjih le- znaki ne prenesejo neposredno Čanje (MS N, AOL... ). lo, da besedila ne pišemo z ve- ta način lahko z nekom, ki ga tih prišlo do Širitve iniemeta ob tipkanju, ampak je za to sploh ne poznamo ali pa je to ter s tem do povezovanja mre- treba pritisn i ti Enter. Sobe oli kanali, an^eško liki črkami, saj to pomeni kri-"room/channel" so najmanjši Čanje. naš znanec, dopisujemo if real^ že univerz tn akademskih Odjemalci so programi, s gradniki v JRÇ, Ponavadi so Poleg IRC poznamo še več nem času. Ko besedilo t ipka - ustanov na meddržavni ravn i, katerim i uporabljamo proto - ločeni po temi pogovora, drža ■ obl ik spletnega klepeta, najbolj mo, ga nekdo na drugi strani, so začeli povezovati sprva kol IRC. Najbolj razširjen od- iH, obmoî^'u ali subkulturi, kise razširjena pa sta klepet preko na drugem računalniku že skromno Število finskih in jemalec za IRC v Windows v njem pogovarja. Naenkrat "Instant Messengerja" in bere in nam nanj lahko takoj amer^ih IRC strežnikov. okolju je trenutno mIRC, ven- smo lahko prijavljeni v veČ sob "Skvpa", ki omogočata tudi odgovarja. Kot bi se pogquarja IRC je prosti protokol, ici dar mu veliko konkurenco in se v njih lahko pogovarjamo prenos zvoka. Spl^no klepeta- li po teUfi>nu, le da se tukaj n« uporablja protokol TCP, an- predstavljajo zastonjski Ber' z vsemi uporabniki iz sobe na- nje pomeni veliko možnosti za sliSU, ampak si besedilo piše^ gleško "Transmision Control sire, KVIrc, Trillian, Solar Ire, enkrat ali pa si izberemo delo- skl^nje znanst^ in komuni-^ te. Protoa^", za nadzor prenosa) Visual Ire in X-Chat. Tudi v čeno osebo za znseben pogovor, ciranje na daljavo, saj je tak Spletni klepet poznamo pod in protokol SSL, an^Ško "Se- zadnjem času vse bolj pop ular' k ( ga lahko vidi ta samo sogo - način cen^ši in bolj pri ročen oznako / RC, ki v izvirniku po- cure Sock€ts layer", kije var- na brskalnika imata svoja od- vomika. Obstaja več 'io- od drugih oblik intemetnega meni "Internet-Relay Chat", nostni protokol. Za povezavo v jemalca, in sicer pri Mozilli tov", tako imeruywnih varuhov komuniciranja. Še posebej je Je eden od razširjenih načinov omrežje se moramo z odjemal- najdemo ChatZilla, pri Operi kanalov, ki poskrbijo za red in priročno, da se lahko več oseb trenutnega skupinskega sporo- cem povezati na enega izmed pa je odjemalec že vgrajen. Za upc^tevanje pravd na kanalu. pogovarja rrxedsebojno istočas- čanja in sporazurrxevanja na mnogih IRC strežnikov. Naj' začetnike se mIRC in podobni Ko se prijavimo na omrežje no, kot pri pravem klepetu v Internetu. Rodil se je konec av- bolj poznan slovenski IRC odjemalci z veliko podokni in strežnik, se med uporabniki živo. i 4 GORENJSKI GIAS petek, 11. julija 2008 EVROPSKA UNIJA Razgledi vam v svetu. Raje smo iskali dlako v jajcu, očitno se je raz- "Gostje iz tujine so spoznali vso vrhunsko sloven- na zemjjevid hotelov z ro Waldner, številni mini- nistri so bili nad vožnjo z av-ustreznimi kapacitetami in stri. Moj vtis o njih je, da so tomobilčki navdušeni, ob- "Lahko rečem, živela znadlna slovenska za- sko kulinariko, naša najbolj- kakovostnimi storitvami, pri- to zelo vsakdanji, prijetni čudovali so naravo, lovili ^^ jg Droiclct VL<>t in oličutek imam. da se le f^a vina. oh nrihodu so iih mpmiini 7a ohUVe na naiví5- Ví Imam v^liVrt iylni- ríKp in í^Hpn nH mini^^mv } IT ) slovenskega adaptacijam in štirim zvezdi- bilo, da so biJi z našimi sto- je prvič v življenju videl tako Dredsedovanis ram nHWar na li» nri nas cnal nivami TaHrtVrtlini ftna^il na lť»ní» ViriliP Kf/^t^i/* u J; / la vina, ob prihodu so jih memimi za obiske na najviS- ljudje, ki imajo veliko izku- ribe in eden od ministrov kar prežalo na to, kdaj se nam pričakale lepo urejene par- ji ravni. V preteklosti nam šenj z dogodki na najvišji (verjetno iz ene od sredo-bo kaj skazilo. Ko to človek kovne površine, v vseh ob- tega niso priznali kljub vsem ravni. Pomembno mi je zemskih dižav) le dejal, da dnevih in dnevih jektih pa ob vsakem dogod-a dela brez po6t- ku drugačni cvetlični aranž- cam, odkar pa je pri nas spal ritvami zadovoljni, opazil pa lepe hribe (StoržiČ v ozadju) ka, mu je, milo rečeno, ne jetno. Na koncu, ko je vse nadlo i^liftirt in i^ hll maji, delo naših floristov, ki predsednik Bush, saj je zna- sem tudi, da so bili tudi in prvič ujel ribo. To so l^llko VZOrČCIl so ponudili vsakokrat nekaj no, kako visoke standarde malce presenečeni, da pri utrinki, ki so morda videti novega, nekaj inovativnega, imajo Američani, ni več di- nas vse tako dobro poteka, nepomembni, vendar za- 23 dfUSe dosežen, so občutki se- v trendih, ki vladajo v svetu, skusije. To dejstvo je lahko v Lahko rečem, da je projekt okrožijo sliko předsedova- ^ veda drugačni Kot Kranjčana Na tem področju smo pože- veliko čast ne le Brdu, tem- slovenskega predsedovanja pa me tudi veseli, da smo s li ogromno pohval, kar do- več tudi Kranju in Gorenj- lahko vzorčen za druge. K nja in vtise» ki so jih udeleženci o nas odnesli domov." vas Predoslj e je ; po zaslugi pred sedovanja povezana s piočni- vili svoj posel in veseli me, ki. kar je bila dolgoletna želja da smo dosegli homogenost K nam prihajajo po in sodelavci so odlično opra- Ob slovenskem předsedo- od januarja 2009, obiskali ta namen zgrajene stavbe ÍzkuŠnÍ6 Gellí vili cvni in upcpIÍ mo u^niii et« oa în^AlS nnlfs^. n:)« PÍri/-i Lri ern nroAcítAr^. na en ^omii Iw^tA u i ' predsedovanjem tudi marši- kazuje, da cvetje ces pusti ski." nam prihajajo po izkušnje močan prvi vtis. Sodelavke Čehi, ki bodo predsedovali Predsedovanje je mimo, za vanju ste se imeli priložnost srečatí z vodilnimi ev- so nas Find. ki so předsedo- pa so ostale. Čemu boste v vali že pre j in bili navdušeni prihodoje namenili ]ani J^j bodo stiani, cesta do Kokrice in kolektivni duh za skupen ropskim! id svetovnimi zlasti nad konceptom, ko se grajeni kongresni center? rekonstrukcijo ciij. To vse smo zmogli z čemer se je prej desetletja lastnimi kadri, zelo malo samo govorilo. Prav je, da je smo dobili novih, posebej osebnostmi. Kako ste jih doživljaji? "Protokolarni stisk roke je vse dogaja na enem mestu, kar je velika logistična pred* nost." "Nadaljevali bomo z isto nredsedoVâli dejavnostjo: izobraževanji v -t občim prisluhnila pa je treba poudariti odlično nekaj, kar ti zelo veliko po- javnem sektoru, šolo za rav- iânuâriâ natelje, podjetniškimi in ' ' Ždji, da se to uredi, sodelovanje naš ega za voda z meni na začetku kariere. Slovenska ministrstva, kJ so drugimi dogodki. Vidimo, saj je okolica Brda (zlasti pot okoli posesti) rekreacijski prostor za veliko Število Kranj» Višjo Šolo za gostinstvo in Danes pa mi največ pomeni pripravljala neformalna mi« da nam objekt omc^oča ne- turizem z Bleda, od koder je predvsem, da so gostje za- aistiska srečanja, so svojim predvidene možnosti tako sodelovalo več kot 250 štu- dovoljni, ne glede na to. kdo gostom razkazovala tudi na področju kongresnega tu- dentov z mentorjem. Štu- so. Moram pa reči, da mi je Slovenijo. Kaj od družabnih rizma, izobraževanja, pod- 2009 II kom, pa pravih misli Še ni- dentje so bili enakovredno v tem času največ pomenilo, mam strnjenih. Ko smo si za- vključeni v delovne proce- ko mi je decembra 2007 dogodkov ste jim ponudili na Brdu? jetniSkih dogodkov in rad bi poudaril, da želimo ta pros- stavili težko nalogo, smo mis- se. !iii, da bomo čez pol leta, ko Ái predsednik evropskega parlamenta H an s-Gert Potte- "Res so posamezna mi- tor izkoristiti in ga nameniti nistrstva poskrbela tudi za tudi kulturni dejavnosti. Ne bo vsega konec, lahko vse Kateremu dogodku v okviru ring v hotelu čestital za od- obisk slovenskih znameni- želim se sicer vmešavati v skupaj zaprli in šli na dopust predsedovanja pripisujete lično opravljeno delo. To tosti, Kranj je bil denimo de- vse kranjske zgodbe, poveza-Pa ni tako. Sodelavcem, ki na j več j i pomen, ob katerem nam je na začetku predse- ležen obiska predstavnikov ne s koncertno dvorano, kije sem jih sklical ob zaključku ste se ie posebej izkazali? in se jim zahvalil, da so prispevali po svojih najboljših "Dogodkov ne razvrščam po pomembnosti, vendar dovanja dalo potrditev, da kmetijskih ministrstev. Na mesto nima, vendar bi radi smo se nanj prav pripravlja- Brdu pa smo pripravili dru- naš objekt z dvorano, ki ima li, da smo prvi dogodek do- žaben dogodek v okviru ne- 650 kvadratnih metrov in je zmožnostih in skupaj dosegli moram refi, da je od vseh po bro izpeljali in da smo na čisto zmago, sem dejal, da je zahtevnosti najbolj izstopal pravi poti, da bo tudi naprej formalnega srečanja finančnih ministrov. Minister Ba- akustično primerna, ponu» dili Kranju za ta namen. S jutri nov dan z novimi priča- obisk ameriškega predsedni- vse prav. V tem polletju je juk je sprejel naš predlog, tem želimo razbliniti tudi kovanji, novimi dogodki in ka Georga Busha. Ob tem bilo na Brdu veliko po- da bi si njegovi gostje ogle- predsodek, ki ga gojita Kranj novimi gosti, ko se bo sp>et treba na novo dokazovati." obisku se je vse d<^jalo na membnih ljudi: generalni dali posest Brdo, po kate- in vsa Slovenija do Brda, Češ Brdu, najbolj pomembno za sekretar OZN Ban Ki Mun, rem so se popeljali z elek- da smo zaprti in nedostopni, nas pa je dejstvo, da je pred- predsednik Evropske komi- tričnimi avtomobilčki, kosili Želimo se odpreti, vendar na Kaj so lahko na Brdu doži- sednik s svojo ženo in oseb- sije Jose Manuel Barosso, na prostem, nato pa lovili način, ki je primeren temu veli gostje, ki so prišli iz tu- jem prespal v hotelu Kokra, evropski komisarji od Javi- ribe. Vesel sem, da je bilo ambientu, naravi in objek- « « line: S tem je hotel Kokra prišel erja Solane do Benite Ferre- gostom doživetje všeč: mi- tom, ki jih upravljamo." Dober gospodar 144 IZ STARIH ČASOV Miha Nacuč Trubarje moral biti kar do- Bogu. Kaj bo prinesel noid me- ber gospodar. Sam je iskal de- sec. to bom morda kmalu zve- nar za svoje tisice, skrbel za Ste- dd. Moji otroci so Žiili ta teden viîno družino (imel je tri žene prec^ tihi in poboi ni, sedaj pa in z rýimi vsaj pet otrok) inza so že spet razposajeni, veseli, }titíiente, zidal novo hi^ v De- nepoduini. Vaši milosti tožim rendingenu (ljubljanske jaz. ubogi hlapec, da nimam prizidkom je moral proda- nič denarja, ne vina, ne žita. dokupil viriograd ne slanine; masti imam za pol eovih gospodarskih prizadeva- leta. Forestovi sem dolžan 12 njih in finančnih težavah ko mar^kaj preberemo v r, vih nismik. Materialno s O skrbeh, ki jih je imel z spod Melhior Stoffel, kakor ga gradnjo nove hiše v Derendin- že drugič obveščam in prosim; genu, piše v pismu od tam, 28. tudi nekaterim študentom, ki maja 1570. "Blagorodnim, spravljajo denar pri meni, sem plemenitim, hrabrim in Časti- dolžan 50 gpldirwïjev. Vseje tim gospodom, gospodu dežel- šlo za omenjeno zidavo in gone mu glavarju, gospodu de- spodinjstvo (od vseh strani žel nem u oskrbniku in gospo- prihaja k meni mnogo ljudi); dom odbornikom na Kranj* tako ličim sedaj v dolgovih in skem itd., svojim milostnim in zidavi, kar me dela starega in zapovedujočim gospodom" v ovira pri študiju, prevajanju Ljubljani. "Nedvomno so voie m twku itd. Zato ponižno in milosti in gospostva zvedeli, nujno prosim vaše milosti in da sem na prošnjo svoje žene gospostva, da mi čim prej sku- in otrok začel tu v Derendin- paj nakažete semkaj oba dela genu zidati drugo hišo z de- moje provizije za letošnje 70. narjem, sem ga dobil za leto, ki zapadeta prihodnjega jem mnenju pač prekmalu ne- hišo v Ljubljani; zidavo sem prvega julija in o božiču. S premišljeno odpravili.) Zato Trubarjeva ljubljanska hiša. ii tako daleč spravil, da moram tem mi izkažgo vaše .milosti izvoli vaša milost in drugi go- jo omenja v zadnjem siavkw in izin^ti le še notranje delo; in gospostva veliko milost in spodje p reskrheii, da dobim za jo je prodal, je bila na Starem upam, da bi z božjo pomoto, dobroto ter me reši te velikih naslednje Četrtletíe Še 30 tolar- trgu nasproti Šentjakobske cer- Če bi imei denar, končal U> še skrbi in stiske. Pričakujem to- tolaijcv, pri gospodu knjigovodji sem si za to in naslednje četrtletje izposodil 24 goldinarjev. njegove družine zgovorno odse- Zdaj pa ne vem, kako bi; vsak va pismo joštu Calenbergu, dan prihajajo tuji ljudje, kje poslano iz Ljubljane, 29. okto- naj vzamem denar itd.? (Lahe Vinjeta ir slovenskega bra 2564. "Za zajca pravim z njihovimi zdravili ste po mo- protestantskega tiska Deo gratias /Bogu hvala/, in vedite, da ober\em s tem dobite Škatlo s sladkimi granatnimi jabolki od gospe Stetnerjeve. V svoji trgovini ima citrone, a li- mone in pomaranče ji baje pri- jev predujma. Za te in druge leve, na pročelju je bilo zname- pred jesenjo. Dolžan sem go- rej ^ede tega milostni odgovor ni sliša- dolgove zastavim svojo hišo nje IHS m hiSna številka spodu Mat^u Haugu 200 gol- in se vam kar najponižneje in v kratkem. Danes m£stu nič o kue obenem z novim prizidkom." Pozndeje bïla v \aStijezuitov. dinarjev, le-te bo založil go- iskreno priporočam." H GORENJSKI GlAS petek, il. julija 2008 USODE Razgledi življenjska zgodba Ivanke Tratnik iz Žirov Nena pot Milena MiiciAVČič imel še vei drobnarij, Id jih je ..............................................................................kupoval zato» da jih odnese Ko je njen brat Tone odšel domov. Ko je bila nevarnost k vojakom, se je odločil» da mimoj se je $ prijatelji vnul, gre s §€ nekaterimi prijatelji v toda vse, kar so leta in leta tujino, v Frandjo. Tam so do- šparali, je bilo pokradeno in bili delo v gozdu, kjer so tesa* razbito. S tresočim glasom Ij drevesa. pa nam je pripovedoval tudi O tem obdobju svojega živ- o tem, kakSnl divjaki so bili ljenja je bolj malo pripovedo- Rusi, kako so posiljevali žen- val, saj je bil tudi sicer bolj ske. Še potem, ko je bil spet . , J-. redkobeseden- doma, se je najbol{ bal tega, AlUtrSi SO JCCUl "Spominjam pa se, ko je da bi Rusi po vojni dobili zelje in pravil, da so nekoč naŠli v moč tudi v Jugoslaviji... Re- kruhu miSko, ki jim ga je, vi- kel je, da so žensko, ki so jo . , soko v planine, vozil pek iz ujeli, naslonili na steno in ji ječmenov SOJC» doUne. To je plcarje razjezi- naredili silo. Nihče se ni ozi- J . lo, in so tak kruh odpovedali, ral na to, da je bilo okoli njih Gospodar je Pek je bil zato zelo nesrečen, polno ljudi..." ceio jokal je, sai je takrat v celi Svoje znanje o elektriki pa Družina The de, kjer je med vojno delal janež vzel knjil, Evropi vladala kriza in vsake- je prostovoljno unovčil takoj videl, kako je z očetom, je se mi je zdelo zamalol In leta 1939. Kat nekaj tednov mu se je Šlo za zaslužek. po vofni, ko so po Lavrovcu zmajal z glavo in dejal, da ne zato sem se mu začela izogi- so Čemeli v barakah. Hrane JllapCU le Kmalu po tistem so naši f^t- napeljevali elekt^o. more nič pomagati, ker se bati. Takrat so velikokrat pri- so imeli komaj kaj. Nekaj jih je odšli za delom v Nemčijo. "Še istega leta, jeseni 1945, penicilina ni dobilo drugod rejali plese.-Enkrat me pova- je celo umrlo od lakote. V Odřezů ZSjeten po nekem naključju so se je zbolel oče in kmalu umrl kotv Angliji. Dal mu je ie in- bi en dolinski. Do sedmih pismu mi je napisal, da je bil znašli v ruskem delu Berlina. Pa tega sploh ne bi bilo treba, jekcijo za lajšanje bolečin, sem lahko, potem pa mo- tako da še po stopnicah kos. IVârilCâ je Tam so tudi dočakali vojno. saj se je, prvič v ujegovem Delali so v tovarni, kjer se je življenju, d<^iaIo, da je bilo tobaka na pretek. Bil je namreč strasten kadilec. Umri dobila znatno Tone seznanil z električnimi . „ , napravami. To mu je pozne- Pri komaj 59 letih je potem umri za meninmtisom." ram iti v ftolo moist, sem mu ni mogel. Se pred začetkom rekla. Po plesu me je pospre- vojne so jih odpeljali v Nem- Po njegovi smrti se je Ivan- mil, ampak sem ga na pol čijo, v logor. Tam se je javil ka vrnila domov, brata Jožeta poti nagnala nazaj, ker ni- na vsako delovno akcijo, če- manjSeSa, pn je §e prav priSlo, saj je bil po je čisto po neumnosti. Ko so poklicali k vojakom v ívía- sem želela, da bi ga videla tudi so ujetniki rarvažali vrnitvi domov vse do upoko- smo nnlatili žito, nam je bilo kedonijo. gospodinja,kijebilazelopo* gnojnico po poljih, da je le pastir] U pa se ^e jitve elektnčar. Ravno pod silno vroče, saj je bilo treba Svojega moža Janeza je božna in za ljubezenske za- dobil malo ve^o porcijo hra- njihovim stanovanjem je bil gepl ročno vrteti. Bilo mu je spoznala, ko je služila pri deve ni imela preveč poslu- ne. Imel je srečo, da je bil po že skozi videlo. bunker, v katerem so se skri vali Nemci. Rusi so jih, ko so vroče, pa se je šel modt pod mrzlo vodo h koritu. Čez ne- Vsak se le vkora3ali v Berlin kot zmago- kaj dni ga je začela neznosno bilo kaj prida zanj. Brencetu. Takrat je za njo ho- ha. Žal je potem prišla vojna, poklicukovač, saj so ga fcma dil že en Rovtar. a Ivanki ni njega so poslali k voja};om v lu napotili k bližnjemu obrt vald, vse do zadnjega, dobili boleti glava. Vse noči je hodil Sisak. Moram reči, da sem niku. Ta je prišel ponj z av- "Sestra Štefka, Id je bila še mu zelo pogosto pisala, on tom in ker Janez ni znal jezi- moral lepo in potolkU. Tone je v paniki po hiši in tarnal. Ko so posta- večji tur od mene, se je zme- pa meni. Tam so jih zajeli ka, je le slutil, da "komm, , ... zagrabil ši^r^i stol in Ste- le bolečine neznosne, smo raj norčevala, da je ta Rovtar Nemci in jih potem odvlekli komm" pomeni nekaj take- Zanvaliti, kel znjim na cesto. V sobi je tekli po dr. Bemika. A ko je tak kot hrastov Štor. O, kako v Maribor. To se je zgodilo ga kot pojdite z tmnoj." Med sosedi .h^LOVENCI v zameistvu Jože Koš nje k V začetku julija je bila na hvalil dolgoletno uspešno so- športno dvorano in dvojezič- ViŠarjah v Kanalski dolini v delovanje planinskih organi- no osnovno Šolo ter dvoje2dČ- Italiji informacijska priredi- zadj iz Avstrije, Italije in Slo- ne vrtce v nekaterih koroških tev o Alpski konvencjjl in o venije. Še posebej pri urejeva- krajih. Društvo je tudi po- sodelovanju med predstavni- nju poti na 6o vrhov prijatelj- memben delodajalec, saj je v ki planinskih zvez Koroške, stva. Alpska konvencija po- domii, vrtdh in Šoli zaposle- Furtanije-Juiijske Krajine in nuja številne možnosti za so- nih 28 ljudi. Predsednik šol- Slovenije. Prireditev je pole- delovanje na različnih podro- skega društva je Avguátín kala pod naslovom "Živa Alp- čjih, je menil dr. Igor Roblek. Malle, tajnik pa Jože Blajs, ki ska konvencija na tromeji- julijske Alpe niso pomemb- je tudi ravnatelj doma na sodelovanje narodov včeraj, ne le za sodelovanje planin- Mikschailee 4 v Celovcu. danes in jutri", organizirala cev, ampak so tudi vezni člen pa sta jo stalni sekretariat med tremi kidturami. Razpad vladajoče koalidje Ijadske in sodaldemokratske "Tíf"'":. I'' Alpske konvencije, v katerem Leta 1908 so v Celovcu ko- stranke v Avstriji in razpis z nekdanjim predsednikom Narodnega sveta Nantijem je tudi koroški Slovenec dr. roški Slovenci ustanovih Slo predčasnih vohtev konec pr«isednlkom Matevžem Grilcem Igor Roblek, in avstrijska pla- vensko šolsko društvo, ki naj septembra za Slovence na (desno) / FoterložeKo^njeK ninska zveza, deželno zdru- bi podpiral in pospeševal šol- Koroškem ni presenečenje. Vse kaj drugega bi samo po- vem mnenju bi bile predčas- ženje za Koroško. Eden od d- stvo, v:^ojo in izobraževanje Ta koalicija tudi ni uresničila večalo nezaupanje ljudi do ne deželne voUtve koristne Ijev Alpske konvencije je tudi med Slovenci na Koroškem, obljub, ki jim jih je dala ob politike in okrepilo stranke, tudi za Koroško. Lahko bi iz- sonaravni razvoj na območju Danes, sto let kasneje, je dru- prevzemu oblasti. ''Koalidja, ki spretno igrajo na klaviatu- vedli konec septembra sku- Alp. je ugotovil generalni se- štvo še vedno osrednja šolska ki se samo še krega in ni ri desnega populizma," je paj zdržavnozborsidmi. Via- kretar konvendje Marco Oni- in vzgojna slovenska organi- zmožna potrebnih in nujnih povedal predsednik edine dajoča deželna politika nada. Helmut Lang s koroške zadja na Koroškem. V Celo- ukrepov v korist državljanov, politične stranke Slovencev mreč drsi iz enega škandala deželne organizadje avstrij- vcu ima svoj dijaški in mla- je bolje, da se razide in orno- na Koroškem Enotne liste v drugega in dela napake v ske planinske zveze pa je po- dinski dom, dvojezični vrtec, goči volivcu, da pove svoje. Vladimir Smrtnik. Po njego- škodo davkoplačevalcev. UJiUUJ . COREHiJSK I CLRS 5 1 • ^^uiTO iPOfil Gorenjski Glas Za yos že 6o let bektmo ùn RCI md ft N Cena 26 evrov, za naročnike 2(Ko popusta. (KdMa. rocanje: potelfffonu 0470142-41 ali po ef. po^i: naročnine Gorenjski Glas k Gorenjska Gremo gor. Gorenjs ka 96 MHz RADIO 2 A RADOVEDNE * *. CtM 20 9vroy, vifHànàiât 15 tvrov + poitniiM Nvoân|e; potdefonu itM701-4241 pO «I. poM: narooiíMi^-gbs^ I Gorenjski Glas www.lidl.si Depilator • Gladka kcún tecïne dolgo! • Patentiran sistem p^ih pincet • z 32 psrl pin cet za nežno, hitro in temeljito odstranjevanje dJâk pri koreninah » Deluje na baterije ali S priključkom na električno omrežja, idealen zâ na potovanje In dopjst •2 kos Digitalna satelitska naprava, 80 cm * Kompletna naprava z dig^alnim sprejemni» kom, satelitskim krožnikom z dvojnim LNB, stenskim dualom okenskim prehodnim kablom, daljinskim u pravi jaln ikom ter priključki in rnontažnim materialom \ 4500 pomrvliniSkiti mest, otroSko varovalo. digitalni radiiski sprejem •Vključno z optičnim in zvočnim signalnim mertlnikom zo nastavrtev kompl. Izdřihi so dobavljivi samo v ctrejeiiih holičinali V přimetu de tHxlo M|ub sitrbnonm (Triinovanju zal^ pri neDri^tiVovsno velikemu povjxa^evdni u le prsi dan ra7pralí? I I I 1 Î J POLETNI MENJALNIŠKI TEČAJI ZA HRVAŠKE KUNE Preverite dnevni menjalniški tečaj na spletnih straneh www.gbkr.sl ali v katerikoli ekspozituri Gorenjske banke. Gorenjska^ Banka /iiiukil oo.'/llfh'ltl To ni davčna razbremenitev Boštian Bogataj davčno razbremenitev. Vlad- ..............................................................................ni predlog zapostavlja določe- Kranj - Tako trdijo v Gospo- nedejavnosti, kot je storitveni darski zbomid Slovenije, ki jo sektor, predvsem pa podjetja, vodi Samo Hribar Milič, kot ki veliko vlagajo in so nosild tudi. da je slovensko gospo- razvoja in konkurenčnosti darstvo nadpovprečno davčno slovenskega gospodarstva. obremenjeno, zato za dvig Gospodarstvo je lani v pri- konkurenčnosti potrebuje merjavi z letom prej v državno blagajno plačalo za 25,7 odstotka več davkov iz dobič- davčno razbremenitev. "Ponovna uvedba investicijske davčne olajšave po vladnem ka, GZS in gospodarstvo od predlogu ni rešitev v pravi Vladepričakujejo,dabóobli- sme2i Vsebinsko ozka, nomi- kovala tako davčno politiko, nalno nizka, čeprav še enkrat ki bo do davčnih zavezancev višja kot pred mesecem dni, Čim bolj nevtralna. Ob pose- in uporabna zlasti za mikro ganju z davčnimi olajšavami podjetja ter samostojne pod- v sistem pa morajo biti ti jetnike, ne more dosed učin- ukrepi namenski in usklaje- kovvsmerinujnegarazvojne- ni z drugimi področji, ki so ga preboja," pojasnjujejo v prepoznani kot nujni za traj- GZS. Opozarjajo» da je treba nostni razvoj (tehnologije, na problematiko gledati kom- raziskave in razvoj, izobraže- pleksno, skratka, na celotno vanje, varovanje okolja, ener- gospodarstvo in na njegovo getska učinkovitost). Kran) Znova vavčersko svetovanje Od Julija je v Regionalni razvojni agenciji Gorenjske znova na voljo vavčerski sistem svetovanja in usposabljanja. Prek njega lahko podjetja koristijo 50 odstotkov vrednosti podjetniškega svetovanja in 45 odstotkov vrednosti usposabljanja. V okviru vavčerjev lahko pridobijo osnovne informacijo in svetovanje o podjetništvu, zagonu poslovanja, razvojnih izzivih In podobno, se udeležujejo informativnih delavnic s podjetniškimi vsebinami, pridobivajo informacije prek spleta in so obveščeni o razpisih in drugih pomembnih informacijah za podjetnike. Več o programu vedo v razvojni agenciji BSC Kranj, kjer Izvajajo tudi storitve e-VEM - brezplačno odprtje podjetja z omejeno odgovornostjo in registriranje samostojnih podjetnikov. E-VEM omogoča tudi dodajanje in spreminjanje dejavnosti že obstoječih podjetij in druge tovrstne storitve. B. B. privoščite si samski dopust in M • '^iP 'l-vv''-' W3 :a lon 04 2H00 777 www. I on V * t k ▼ i8 KMETIJSTVO cveto^apht nik @g-gias. si GORENJSKI GLAS petek, 11. julija 2008 Komenda Poifinalna tekma traktoristov v soboto je bila v Komendi poifinalna tekma za Naj trakto-ristko ali traktorista. Na tekmo se je prijavilo 56 tekmovalcev. večinoma so bili mladi in delo s traktorji obvladajo, preden so jih posadili za volan, so preverili znanje varne vožnje in poznavanje traktorjev. V finale so se uvrstili: Rajko Mu-îerlin, 8ojan Gracar, Aleš Plut. janež Zaverl» Martin Lenko> Aleš Dolinšek in Ivan Lah. Za osmo in deveto mesto v finalu med moškimi se je nato pomerilo pet tekmovalcev. Od deklet so se uvrstile Mateja Kern, Helena Kern in Pavla Voler. Žal bo finale brez Gorenjcev. M. G. GOR£N)A vas Tržnica kmetijskih pridelkov in Izdelkov Razvojna agencija Sora v soboto, 12. julija, vabi na Tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov, ki bo potekala v Gorenji vasi na parkirišču ob glavni cesti (pri poslovnem centru) od do 12. ure. M. C. OSNOVNA èOLA IVANA GROHARJA Podlut>nik 1, 4220 Škofja Loka razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA/ICE ZA POUČEVANJE GOSPODINJSTVA IN NARAVOSLOVJA Kandidat/Ka bo sklenil/a delovno razmerje za določen čas s polovičnim delovnim časom. Pogoji: Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Rok za oddajo pisnih prijav s priloženimi dokazili o izpolnjevanji; pogojev je S dni po objavi na naslov: OŠ Ivana Groharja. Podlubnik 1, 4220 Škofja Loka. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. âPKMSKI UNEÏI V ŽELEZNIKIH ni IIé» iiiliici 200« n IFEEl LÚVF - 'OoiOtí^évŇto i triglav WWW. mi: V} LT« rnatm : ¥k= —^^ v m ísrá a Tudi letos nevarni Majhne dlakaste gosenice so se pojavile v nižinskih hrastovih gozdovih v okofici Kranja. Nevarne za judi, večje škode na drevju ne bo. Mattaž Gmgorjč Tudi letos so gozdaiji v začetku junija v gozdovih okoli Kranja opazili hrastov sprevodni prelec, gosenice, ki so ob stiku nevarne za ljudi, na gozdnem drevju pa povzroča le manjšo škodo. Kot pravi Jurij Rozman s kranjske območne enote Zavoda za gozdove so se gosenice pojavile v gozdovih na območju H rastja, Planine in Trboj. Obseg je podoben kot v prejšnjih le- kost do manjše melone. Po- ri fj^i krošni II» žro listje in popke. V zgodnjih jutranjih urah se vračajo v gnezda. Po drevesu in tleh se gibljejo v koloni po ena, v značilnih "procesijah", Če pa jih je veliko, so razvrščene v več vrst. Pri pohodu sproti predejo nitke, ki se ODriiemaio na drevo. Goseni- miaio i ob dotiku povzročajo tih, sicer pa se gosenice v za* Gosenice hrastovega sprevodnega prelca so se tudi letos srbečico, to ie gosenični dnjem desetletju pojavljajo pojavile v nižinskih gozdovih v okolici Kranja. /Fototsoio Matevth matitis ali iepidopterizem. tudi v gozdovih drugod po Posebno občutljivi so otrori Evropi- Gosenice v krošnjah nega prelca izdali že takoj, ko tudi težave pri dihanju. Go- stareiši dreves obirajo listje, zato so so jih gozdarji obvestili o po- senice imajo na hrbtni strani opozorilo krošnje nekoliko svetlejše, java Po besedah dr. Helene temno rdeče pege, iz katerih večje škode pa ni. Posebnih Petemel se izpuščaji ob stiku izraščajo trde dladce. Tre- ukrepov gozdarji ne izvajajo, z gosenicami pozdravijo bušna stran je zelenkaste gosenice pa se sredi julija za- sami, v hujših primerih barve, bočno pa je belkasta. bubijo. Ugodne za njihov po- zdravniki ublažijo vnetje s Čez dan se zadržujejo v ogniti vsakršnemu stiku 2 gosenicami in njihovimi ostanki. Pri gibanju v bližini napadenih ca mi jav so predvsem višje temperature in suho vreme. antihistaminild. gnezdih, ki so obdana z rah- Majhne dlakaste gosenice lim zapredkom tankih sre- dihala in oči. pri hujši) h Boseničnegs derma Na Zavodu za zdravstveno so nevarne za ljudi, saj lahko bmkastih niti. Gnezda so titisa in pri težavah z diha-varstvo Kranj so obvestilo o povzroča jo srbečico in porde- praviloma v rogoviiah vej in njem pa je treba poiskati pojavu hrastovega sprevod- lost kože, v hujših primerih na deblu ter dosegajo veli- zdravniško pomoč. Poletje preživi na planini Marija Cimbas se je že enajsto leto zapored kot pastirica za tri poletne mesece odpravila na Veliko â planino. Jasna Palaj) i k Velika planina - Poleti na planini skupaj s c)4-letnim možem skrbita za devet domačih krav, Id so jih letos prvič na planino kar pripeljali s to- vomjakom. "Človek se z leti navadi na tako življenje, in čeprav je v dolini veliko bolj udobno, vsako leto komaj Čakam, da grem sem gor," pravi Marija iz Bistričice, Roševa Micka po domače, ki se bo s planine vrnila šele konec septembra. "Celo poletje sem gor in ne grem nič v dolino. Doma vse poznam, dolgčas mi pa ne more biti, saj naju domaâ po- Marija Cimbas iz Bistričice gosto obiskujejo, prav tako ničesar ne pogrešam-" Letos si je ob pastirski bajti urediia celo vrtiček s solato in zeljem, Med tednom pastirji čistijo pašnike, urejajo ceste in skrbijo za svoje bajte, konec tedna pa se lahko več posvetijo številnim obiskovalcem, Id se lahko tudi pri Mariji Cimbas okrepčajo z mlečnimi dobrotami. "Dvakrat na dan pomol-zùrïi, mleko pa idsam ali pa iz njega naredim skuto in sir." Poletje na plajiini bo delovno, ob slabem vremenu kdaj tudi neprijazno, a "paša na planini je tradid'}a, ki se je vsaj starejši iz vasi pod planino zelo radi držimo". Ljubljana Zaustavljena prodaja pšenice Pogajalska skupina pridelovalcev za odkupno ceno pšenice (Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenije) je na neformalnem sestanku sklenila, da se prodaja pšenice letošnje letine do nadaljnjega zaustavi. Vzrok temu je bila ponujena odkupna cena v višini 175 evrov za razred 6 ter 185 evrov za razred A, s strani kupcev na sredinih pogajanjih. Ponujena odkupna cena je enaka lanski, kmetom pa so se napram lanskemu letu stroški pridelave povečali za 50 odstotkov. Prodajalci bodo v teh dneh in Izoblikovali svoje pogoje za prodajo. M. G. Blecoš Srečanje podeželskih žena Društvo podeželskih žena Blegoš organizira v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Škofja Loka že enaintrideseto srečanje podeželskih žena na Blegošu. Prireditev bo v nedeljo, 13. julija 200S, ob 12. uri pred kočo na Blegošu. Za popestritev prireditve bodo poskrbeli folklorna skupina javorje, harmonikar Marko Jelovčan, saksofonistka NIka Pohleven, po zaključenem uradnem programu pa ansambel Mladi godci. Za jedačo in pijačo bodo poskrbele članice DPŽ Blegoš iz Poljan in Javorij. V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo nedeljo, 20, julija. M. C. f 4 f 4 r v GORENJSKI GLAS petek, u. julija 2008 A info@g'^s. si 19 Srednja Šola Jesenice» Ulica bratov Rupar 2. 4270 Jesenice telefon: 04/581 31 00 fax: 04/581 31 e-po$tní naslov; info^ssfiesenice.net 13 Objavlja prosta delovna mesta 1. UČITHUA FIZIKE (M/Ž) profesor matematike in fizike strokovni izpit s podrocia vzgoje in izobratevania 2. UČn^UA ANGLEŠČINE {M/Z) profesor angleščine strokovni izpit s podnxja vzgoje izobraževanja Pod točko 1. in 2. bomo z izbrwiima Kandidatoma sklenili delovno razmere za nedoločeri čas s polnim debvnim časom. Nastop dëa . 9. 2008. 3. UČrTEUA GLASBE Z METODIKO IN INŠTRUMENTA (M/Ž) ■ profesor g lasbe strokovni '£pit s področja vzgoje in izobraževanja Pod točko 3. bomo z izbranim kandidatom sklenili delovno razmerje za'določen cas s polnim delovr^lm ćasom. Pogodba se bo skle- rtlLazačasod 1. 9. 2008 do 31. 8. 2009. Pisne prijave z dokazili pričakujemo v petih dneh po objavi na naslov: Srednja sola Jesenice. Ulica bratov Rupar 2. 4270 Jesenice s pripisom "RAZPlS^ Vloga bo šteia za pravočasno, će bo oddana na pošto zadnji dan n^ka s priporoč^o pošiljko. o izbiri bodo kandidata' obveščeni v zakonitem n^ku. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o. d.. Kapucinski Ug 4.4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, e-mail: inio®radiosora.âi Na podlagi člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo • Z)U • UP83}. OBČINA BLED. CESTA SVOBODE 4260 BLED objavlja javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta na položaju DIREKTORJA OBČINSKE UPRAVE m/ž Vsebino javnega natečaja za prijavo na proste uradniško delovno mesto Je dostopna r)a spletni strani Občine Bled HAW, občina, bled, s/. a d a i Klimo vam podorimo» Volkswagen Tronsparter Iceman. ZM pHjcifie Méiéw đnk vftft ^bnaUipu bi^rtfstkoM m^ileb WTrantpon^r^Cirvvelle tli kiuJtIvAA p^dftnmd klimAlJko eapnvD/ m llUlMt^ Avtohiša Vrtdč, d.0.0. Kranj D«lavsfco ccfta 4 .4000 KRANJ tel.t 04 27 00 200. foki: 04 27 0 0 222 www.avto)itMivrtccji Transporter NI i^^ii'HÈifm GG naročnine 04/201 4241,e-poila:nafocîlne www.Qoremskiglas- g-gíd5.si Zivimo Ponudba velja od 2.7. do 16. 7.2008 JESENICE Ulica Maršala Tita 63. pon.-pel.: 8.00 - 20.00, sob.: 8.00 - 15,00 RADOVLJICA Gorenjska cesta 33, pon.-pet.: 8.00-20.00, sob.: 8.00-15.00 Pronosni TV LCD Denver « 99 € 11 9 L » L? i I • » à J« ♦ r.V.NV.VSvV.V.v ^ É h A h • • h « É % ř h « « • «« •.•.•.v.v:. h i ïKXv:-»:- »»»I p * * * i .v.AV.-.V J « * h * * ♦.V • * « « • « » • • k •• «t M h ^ J * i « • i » « « « « i« I • « * È * f •»I« « < • « « 4 * « • « J r ^ J V.VV.'. ^ « • « « A » « 1 « 4 ^ .V h * « • * v; J « «TJ ♦ I > 4 • • * J» • » I > ^ • ' fc ♦ ♦ ♦ 4 é* • * « 4 »mé « 4 « * 4 « * « • « » X Komplet vsebujC: sluidfke. torb^ců zd montažo nd avtomobilski vzglavnik, ddl;inskí upravijalrik. ' oúsiránijiva Škatid 2d baterije in &iojâlQ. napaiainik AC 2 30V in âvtomnbilski DC 12V. Možnosí napalđnja 250Vyi2V/ baterlísko 10 x AA 1, 5 V (baterije niso v kompletu] - 1 6B sponliia - 4,6 cm (1.8 bsnmi STN zaslon -podpira WMA, MPS format in 103 W^st -l-book funkcija • snemanje glasu - funkcija ponavljanja - osvetlitev zaslona v 7 barvah - nastavljene barve tona-E^Uzef O^eturat, Rock^ Pop, Classic» SoH, lau» D6B] - vsebuje igro • FM radijski sprejemnik - v kompletu so shiUlke s prlUJu^on 2^5 mm, adapter za standardne slušalke mm, napajainik, US8 kabel, zgoščenka s prognmsko oprem« teža 45 g .. • t ♦ ^ m » * 4 i i I A A 20 ZANIMIVOSTI / KAZPOT info @g-gíos. si GORENJSKI GLAS petek, u. julila 2008 Br£ZNO pri LeŠk; planini Jubilejno srečanje Leška 2008 Člani Društva za raziskovanje jam Kranj so pred tridesetimi leti odkrili in raziskal) Brezno pri LeSki planini na Jelovici, od tedaj se vsako leto za četrti julij srečajo pred breznom. "Le-tofnjegd jubilejnega srečanja so se udeležili jamarji iz desetih društev. Od šestdesetih jamarjev se jih je osemindvajset spustilo v brezno; od tega jih je devet doseglo dno na globini 536 metrov, nekateri so se spustili do Kapniške dvorane na 380 metrov in do Biserne dvorane na globino 250 metrov. Srečanja so se udeležili tudi štirje Člani, ki so sodelova- I pri odpravi, ki je prva dosegla dno 29. novembra 1978. Po uspešni in varni vrnitvi zadnjega jamarja iz globin je sledilo družabno obujanje spominov ob tabornem ognju," je povedal organizator Davorin Preisinger iz Društva za raziskovanje jam Kranj. Brezno je globoko ^36 metrov, dolžina do sedaj odkritih rovov pa znaša 4300 metrov. S. K. BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO Strahinj 99, 4202 NAKLO Tel.: 04 /277 21 00 Faks: 04/277 21 iS Razpisujemo prosti delovni mesti: UČITELJA ANGLEŠČINE (m/i) UČITELJA FIZIKE, RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (m/ž) Ddovno razmerje bomo sklenili za določen čas, s pdnim delovn im Časom. Nastop dela je 1.9.2008. Kandidat/-kâ mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o finandra* nju vzgoje in izobraŽevanje. Vabimo vas, da ponudbe z življenjepisom, potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom deiovnih izkušen) pošljete v 8 dneh po ob-javi razpisa na nasbv: Bk>te^ni§k5 center Naklo. Strahinj 99,4202 Nakb. Pnjavtjeni kandidatiAke bodo o izboru <^ve&čeni/-evzakonftem roku. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 fttr^lQ OĐ(lvO poT^'Kooif 04/201-d^-OO, i«^ CH/?OMM)ari ovbM nj mti 4, T U«Aju skoraj v celot 174* vzóritvano. 9) 000 EuR. HIŠO PRODAM ZC* 6ESNICA « 0$ moàtmo pttn^ delno opr* hiSa (P^M, delno klel) i36 rru na zemljišču 2054 m2 z jzjemr>ok>k»cifO CX oij^ tel. >42.000 EUR. BLED' 15 minut pci Uojc do centra m jezera, nove nadstandardně itirisot^ no v pobvki dvojčka ma povr&ine (KtPi-M), 2 park mest I ^ se ml) liče 253 m2^ L Isg. 420*000 eur. POSLOVNI PROSTOR ODDAM /PRODAM KRAN) ^ Savska loka, 1. izd. 60, sklddiSfno • pr^zvodn^ prostor 6jo » 434.700 EUR. KRANf « center (staro m* jedro) 259^69 m2 (K^P^L obn. I preurejeno za opr* poslovne de-(storitve, trgovina, gostinsv .375.000 EUR^ KRANJ * center (staro m. jedro} 260 m2, del pritličja, IL nadSi mansarda, klet * primerno za trgovk nO| svetovalni cerner, atdje. pisarne. Možen najem po delih« n * 15^00 EUR/m2 meseino. $çnCUR • 250 rnz, lani obnovi Jenih prostorov pri mednih za mimo storitveno dejavnost (pisarne, arhitektu svetovalna, izobraževalna podjetja) 2 zagotovi je nlmi parkiriiiu Po 125 m2 v pritličji) In mansardr, Moien najem po delih lo^ 12 EUR/mi Ostab ponu \2$r. 1982, dvigalo, vsi priključki, cena EUR, triô!rt«< vseli w ok» tober 2Co8. Kranj, Soriijevo nasdji^ enosobno v 2 nsdstr, izmere 36,79 mi L izgr^ 1971^ potrebno ^nove^ cena 78*300100 EUR^ Knnji Zlato polje, v mansardi objekta novo zgraieno dvosobno star>ovan)e 4 kabinetvczm«ri 60.00 m2r 1. cpadotv jekta 1953,1 fzçradnje stanovanj 200&. CK na plin, vsí priključki, tiaki laminat klima, cena 97*000,00 £UR* Kranji Vodovodni stdp^ trisobno v lil* nadstr* izmere 75,80 mi, I izgr. obnovljeno 2005, kopalnica, WC, cen* traîna na plin, vselitev po dogovonj, cena 1^000,00 EUR. Knnj, Zl^ po|ei trisobr>Oi vi»oko pri* ttičre v izmeri 66,S2m2, delnoobnovlje^ no v letih 2cxx> in 2003 (kopalnKS In okna), I* fzgr* 1961, CK. tdefbn, kabd* le* lev, balkona ni, cena 114.755^00 EUR mio S Triatt mestfw jedro, 3 dvos^Kia sta* v tn nadstropni velikosti od 61 m2 • Zi^oomi, eto izgr* 1957, v cdoti prenovljena leta zooo (tfakr, m^ sta lacije, kopalnica, CK, telefon, dviga* o) balkona m, cena 1290 EUR/m2 (309*135.60 SfT/ma) za manjSe sta- nov. in 1230 EUR (294.757,20 SIT) za večje slanov,^ vpisana v ZK^ vse HIŠE« PRODAMO Kranjf Sp« desnicti visokopritlična, tlorisa 120 m2 na parceli velikosti 549 m2,CK na ofje. tel* garaža, c^parkir* ni mesTi^ sončna lega, h\U je lepo vzdrževana. I* izgrad. 1981, cena 320*0CM>,00 £UR* Križei Corenjskdi enonadstropna • d voštano vanjski, tlofisa 75 mz v vsaki etaži na parceli velikosti 223 ma. L izgr, 1936, popolnoma prenovljena od I* 2004*2006, CK na plin, td., vse insta* ije v vsald etaž) ločene, tn partciriSča, cena 1^000.00 EUR. POSLOVNI PROSTOR^oddamovnaj- «fn Krenj, StražilČe^ pritbčje v izmeri 110 mz, phrr>emo za pisarne ali podobno mirno dejavnost, samostojni vhod, vi Sj i stropovi, zagotovljena tri parkima mesta. I* izgr. 1937, delno obnovljeno I* 2004, cena 5^,00 EUR mesečno ^ stroSki, plačjio po možnosti za tri me* sece naprej, moinost uporabe takoj. Nakte^ I* nadstr* v izmert 50 rr>2, pn* memo za pisarne, L îzgr. 1970, pře* novljenoi 2004,CK,internet,telefon, sat^ost^ni vhod, parkima mesta za* gotovljena, cena 400,00 EUR/meseČ* no^ stroiki cca. 120.00 EuR skuoaf z ogrevanjem* Industrijska cona Šenčur^ novograd* nja. 4OO mz v pridičjur, viJína stropa 4,20 m, cena 9,00 ÇUft/mz mesečno + strogi in 300 m2vi. nadstropju.višina stropa 3,80 m, cena 8,00 EUR/m2 me» ♦ stroiki* tovorno dvigalo, pri* memoza skladiSČe ali proizvodno halo* GARA2A • PRODAMO Krv^i Pfanina v novem objektu ru Ul* Tuga Vidmarja v pocbemni garaži parkirno mesto. I* «gr. 2007, cena 3X>00,00 EUR. PARCELA • PROOAMO javomiSki Rovt nad jaccfiicami v izmeri 759 m2, na pared) efekirika in teiefbn, son^, dostop z glavne çet^ geodet^ sko odmef)ena* cek>tna zazidljiva, 6 km od avtocesta, cena EUR. Sradnja va$ pri Bohinju v izmeri 929 rri2^ sončna i^a, a/j parcde |e bolj str* me,od 6ohfnjareo(^l|eno5km, ctm KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Kranj Tel. 04/20213 53. 202 2S 66 CSM oyli20?oo. Email: infe^ks kern SI POSLOVNI PROCTORI: Prodamo: KRAN): v tovamiik^ objektu predamo sldadiične prostore v izmeri 630 ma v pritli^u, obnova pred 15 letli cena • 650,00 EUft/m2* KRANj: poštovní prostor v Omen 2*000 m2 v dv^ etažah, od tega 1500 m2 v enem delu za proiTvodni, skladiščni prostofin 500 m2 medetaža z dovozno rampo, zgrajeno leta 36. cena » ^^ EUR/m2. Oddamo: KRANJ; vnovem ot^ktu vt nadstrof^u oddajo poslovni prostor v izmeri 612 mi z lastnim vhodom, tovo/no dNnga* to, fastna paridriUa, primemo tudi za težke stroje, cena je 6 EUR/ms. KRANJ: prostor v izmeri 7S m2 in 230 mz v 1, nadstro^u za pisarne, sen/isno 94, cena je u H\&L Pfoàamn RADOVgiCA, LANCOVO: na mlrn) lokacij) v novem nasdju hi&a (dvojček ali trojček) v podaljšani gradt^ni v gracin I je 7 hll stan* površine 191 mz, na zem iSču od )8o • ma. cena je od 234.000 do 2$6^ôoo EUR, lasi K 3 KERNd o. o. TRSTENIK: stanovan^ka hlia uporabne površine 186 m2, samosto/rra. ada^ tirana 119$^ 9*2^3 m2 zemlji^, stan. hiSa z gospodskim poslopjefn in 9553 mz zemljii^ča (od tega cca* 2000 mz stavbnega in 7300 lor«tíjskega in gozda), prodamo. Cena: 400.000 EUfi. 8ELA pri PREDDVORU: na mimem predelu s popedom na hribe tahko d> bite stanovanjsko hiSo cca. 100 mz v etaži (klet. pritličje In mansarda), parcela 1*116 ma^ letnik 1979, cena » 230.000,00 eur BESN>CA: stanovanjska hfša, povrSine 250 ma, kfet, pritličje, nadstropje in mansarda, zgrajena 1970, obnova parcela $00 mz^ lahko tudf ó/oónAtm^ ka, ceru »22^000 eur. TRŽIČ{Zvirče):stan*hijazgra|enado3. ' gr. hzt. stan. površine 186 ma, leinrk . 200S, 551 m2 MmIjiSča, možnost izdelave na klju^, CK na plin^ mima lokadja, cena » 1S3.000 eur. DRU LOVKA: nova hiSa v III* pocfalj$ani gradbeni fazi, stanovanjske površine 170 rm, ietnik 2006, na zemljišču 244 m2, cena « tSuoç eur. ZEMgiSČA: Prodamot Ambrož pod Krvavcem: več stavb* parcela od 422*^77 mz po 70 EUR/m2* Apm pod Krvavcem parcela m2 v bli2(ni zazidirívvga, pogíed na dolino po 6oEUR/m2* Po^ubeft stavb, parcela 631 m2 po 7$ EUfi/mi v fližiřwlíem delu* Zabg pri Ceridjah: stavb, parcda 4^2 mzalj 509m2 po t2oEUR/m2. Apno pod Krvaveam: parcela 886 ms v bližini zazidl/rvegdi pogled na dolino po 6oEUR/m2* mNOVANJA: F^odamo: Krv^ dvosobno, 30,63 m2 v 2. nad od 4, obnova 2002, cena « 99^000 EUR. Knr^ dvosobno, $4.00 ms v 4 nad. od 4 obnova 20OV cena « 89.000 eur. Krvi}, Pbnina I: trisobno, 80 rna v 7 nad., letnik 1974, cena «iiVCOO eur Knnj (centB^; dvosobno, 72,30 mz v 2. nad. 00 3, letnik 19S9. z vso opremo, stili 6nska savna, cena » 135.000 eur. Krwi ílanina: enosobno, 42,1; ma v nad* od 2, fetnik 82, prodamo za S6.000 eur. Kranf (center): tnsobno, 96,23 mz, pICK v u nad. in nad., obnova zcoS. cena »16^.33^ EUR. Kran) (eantart: enosobrvo. 42,26 rn2 v ž. nad. od 3, letnik 1989, ietnik 2004, staromeščamki sril, vsa oprema, cer\8s 91.900 EUR. Kranj ^StnSií^i v $ovanjfkem objemu so v prodaji le: « dvosobno, S3 mz, v mansarda (2. nad} za 77 900 EUR «enosobno, 29m2,vpntlič|u. za 67.^00 ajR - enosobno, 31 mz, v 1. nad. od 2., za 67.500 EUR Objekt je adaptiran v I* 2008, vsako stanovanje ima ločene instalacije (elek« trib, voda, plin), lastno ck rupiin, last« no parkirišče. Objekt leži na mirni in zhodom na bs Bled (Ríbno): Itirísobno, 9^,38 mz du-ptec v večstanovanjski Kili^ v t* nad- a Z dnevno sot>o fn kon. 2 sobi, kopalnica, garrjeroba) m mansardi (soba In plen* ja), dodatr>o parkiriiče, vpisana etažna lastnina v ZK, cena • 198 000 EUR. www*V)«kern.sf Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mdll: mdlloglasl^^g-glas.sl Uale ogiàse sprejemama: 2â objavo v petek • v sredo do m u objavo v torek do petka do 14.00! Delovni m: od ponedeljka do 8.-19. ure. NEPREMIČNINE STANOVANJA prodah OSOBNO sianovanié dr^. Kranj, Naz&n^< l^tni pnključKt, dwigato la cx> dooovorvj. IT m2, novo- I vselfA. Plm, BUED • GOlUE 2.5 SS, 60 rri2, obnovi no r opferHjeno, I. nad. zbelKonorr. CKna ie.vri.c- T U R TAN jURTANi nepremičnine^ d. o. o* PE Car)kaijeva tilica 05 (staro-meîtno jedro) • 4000 Kranj, tel.:o4/2}&9M4, mobi: 041/451-857 e-po$ia: inro<3>]ur*tan.si STANOVANjS KRAN) • PIANI NA I, na ml mi lokacij prodamo zek) lepo tri»kr>o star>ovan je, 64,90 m2, v visokem prittiiju/4 adaptirano L 2001* delno opremljeno zastekljen balkor^, CK, v$i priključki vpisano Z.K., pfevTem po dogovoru CENA; 112.000,00 EUR. SK0F|A loka • P0DLU8NIK, pro- damo lepo vzdrževano dvosobno slanovanje, S0.6S m2, v 10* rud./is, zelo funkcor>9lna razporeditev, staro 30 (etp balkon, CK pfikljuâd, zX ure^ jeno, v$el;ivo v roku 1 meseca* CENA: 100000.00 EUR^ Na različnih nufno kupimo več mliáníh r>epremid\in 2» rum it znene kupce. Aktuaini ponudbe rwpnynlôw na: DVOSOBNO, lunkclonalno, delno opreiTiijeno $t3r>ovanr9 v Sfražíiéu pii 041/974-980 DVOSOBNO stanovanje, renovirano, 1, riâdsl^D)& na Nazo^evi ul. v Krsn^u» odlična lokacija, brez posrednika« v êûCi9é3 V KRANJU, novo, 2.5 SS, 63 fn2. last- no parkinšćs, velik ba^on, tíwgalo, klima, z vgrajeno kuhinjo, urejeno 2K. varovano, cena; 127.000.00 EUR, 9 040/16^192 8004000 TRISO B N O Trtić, 74 m2, omsicmo. vzdrževano, odlična lokacija, plinska napeljava do vrat, 2 x lončeni kamin. aCOA9i9 oddam SOBO prt Kranju, brezpLacno. v zameno za nefcaj ur tedensko hlšr^ dela, o 040/522-153 ĐVOSOSNO stanovanje, delno opremljeno. 50 m2. Trtjoje, « Û41/24&- 621 eoo<95o STANOVMJJEnaBokafovi cesti r\aJ&> 99nicah ' nairMi đverrta šludentkama. Cenjene ponudbe na («lafon: 9 OSI /255-568 Bows-r STANOVANJE, 30 m2, 3, nadstropje od èlln'h, Planina i, miren břok, 9 041/314-300 docuea? NAJAMEM DVOS08NO stanovanje v Železnikih alivŠkoljlLoki, O 031/403-441 »M««« ISČEM ^lanovanjs za štiričlansko dru» žíno v Kranju, redno pfačiio, tr HISE prodam CERKUE, 145 m2. dvojček, zgr. 08, 250 ni2 zemljišča, V. gr. faza, zeleno oKolje ob potočKu v bližini pogl&d na Krvavec, cena 229.000 EUR. SO venska hiša, v 051/371-112 gekkoprojekt nepremičnine Bnttrf 79A, 4000 Kranj www kopi ojekt ^ 04 2341 999 031 67 40 33 OGLASI, MALI OGLASI info@g-gUís.si GORENJSKI GLAS petek, 11. julija 2008 VIKENDI, APARTMAJI TEHNIKA $ oddam prodam v AVGUSTU oddam apartmaje, niša na piaži, Metajna, otok Pag, tr (00365) 969/230-982 mJii BARVNI televizor Gorer Stroj po ugodni ceni. 9 18 in iivalol 04/25&-13- «OC^MO POSESTI STROJI kupim IN OROOJA KMETUSKO zemijldče a i zapuščeno pflodah 031/727-035 najameh OBDELOVALNO zeml|o v okolici Kranja, tr POSLOVNI PROSTORI oddam GOSTINSKI LOKAL v obratovanju. ostdtopodoficvoru, 031/250-966 POSLOVNI PROSTOR Kranj. Tavčarjeva d. 7, 35 mž, W C)4/2C>1-20-74 aoĎéétr MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI prodam ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabijenih V02ÍI, golovirtsko plačito. Avto Kj^ni, G. o. o,. Kranj. Savska 34. Kranj. 9 04/2Cm-4l3, 041/707-145. 03 V231-358 AVTOMAŠ R Clio^ L 2005, R Clio, 1,2003, R Clio^ * 199S1 ftTwingo, k i999i R Megan«^ , 1998, Fiât Punto, t. 2002, H/und»i Accerrt, L 20ôi| R Senic, tooo, Fial Sravo. i. Dafwo Unos, 1 Peugeot 2oâ, 12000, ford Fusion, i. 2003, Ford Pocjs Kuivin, I zoooi škoda ftbíi, J* 2002, Volkswagen Coif IV karavan, ]. 1999^ Oiroèn Xsara Coup«. I. 2000* KREDIT NA POLOŽNICE Garancija TEL: 031/490 012 AUO« M 1.6. bencan. I. 36. 122.GD0 km kima, r4»3i FIAT Punto, I. 03 liovinako siv, 3 vrata, OdWnoohranjen. klima, tr 031/427- 131 900404« HYUNDAI Accent 1,3 klima, 5 vrW, . 06. srebrna Barva, 22.900 Km, 2x air bag, servo, cena 6700 EUR, Avt04*n^ hanika Luéína, Q 04/60-22-000. 041 /630-754 HYUNDAI AccenM.5 OLS. 1 00, 85.500 km servisna knjiga, reg. do 4/0Ô. « 041/316-617 HYUNOAí K-1, 2,5 TDI 3 sed.. 2467 o žago 1600 W, m mertjáo tr^ćno žago 031/241-254 GRADBENI MATERIAL ORADBENI MATERIAL prodam BETONSKE bloke in zidake, tr 051/607-612 ZRAČNO Skjhe, smrekove cola rice, plohe in tvastove piohe, tf 040/776- 4S4 STAVBNO POHIŠTVO prodam STARA dvokrilna, vNodrea vrsta s kove-nomrezo, 9 041/929-28$ Bûo^ass KURIVO prodam DRVA mietrska ah razžagana, možna dostava, tr 041/718-018 8C047tr BUKOVA diva 041/705-177 2 d oaUvo, 9 DRVA hrast, gaber z óosiavo in razrezom ter nakladalko Man^e e 17 m3, 041 /76CV801 L£SNE brikete za kurjavo, 04/63-31-648, 040/88-74-25 SUHA, brezova drva 4,5 m3 in tr 040/43^140 SUHA, bukova drva. možen dostava, 9 041 /664^2 m SUHA, meiana drva, 9 041/S41- 632 SUHA, bukova drva, O 041/375-567 sœ»«; ŽAWANJE za kurjavo v butaral>-4m dofžine. Možnost ck^stav«, tr 04/63 31 610. 041/875 091 STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO prodam DOBRO ohranjeno Madascvo z elektron ml aparati (stakJoKeramIćn štedilnik Gorenje s pećico, hladilr)lk Gorenje, pomivalni stroj Elektrolux In naco). tr 041/624-480 DVOSED, ra6. mizo, mizo * 4 stole, olr. posteljo, enosed, 9 031/325-606 ŠKOFJA LOKA • Podlubmk; predamo dvosobno stanovenle. 59 m2, 2. na(}-stmpie. C9na dO.SOO EUR. Informacije: RŽV. d.0.0.. 04/51-59-300 STAREJ^ tišino omarQ. zsfo ugo^ no, tr 04/233-43-14 PODARIM ZELO Ohranjen kavč. tr 040/129-950, Krani GOSPODINJSKI APARATI prodam MALO rabljen, brezhibni pomrvaln stro) Car>đy In pomh/alno korito z en> roùriù pipo, ceria 140 EUR. tr 041/724-683 PARNI čistilec, popolnoma r>ov, ie original zapakiran, cena 50 EUR, 9 041 /896-075, Kranj PRALiJI stroj WAmi in hiadilnlkGo renje, « 041 /878-494 BOObûyb VGRAONO pečico, kuhalno ploščo 2*2 z omarico, cena 200 EUR. 9 031/246-435 OSTALO kupim UPORABNO, kopatnláko, bakreno peć. tr 04/20-22-904 GLASBILA prodam KLAVIATURO Vemaha W7 in GEM Eq-vinoMprofi, « 041/665-085 SPORT, REKREACIJA prodam MOTORNI čoln. dolžine 5 m, motor moči 50 konj * prikolica, cena 50 EUR.tr 041/341-403 LEPO Ohranjene moika in ženska ko- esa Rog, ugodrv?, tr 04/26-11-978 TURIZEM MORAVSKE TOPLICE, SOBE -APARTMAJI PANKER 02/53 61 244, 041/43 33 66 Mvw. sobe-apartmaji-panker.com, č» se odločate za -oddih m si ieiHe sprostitve v Prekmuilu. se vam pnporoča/no z rtašiml slcritvan^. NA KRKU oddam apartma. 9 0690/12-905.04I/390-442 ODDAM apartma v centru Kopra, nov, klimatiziran. TV. 50 m od mor^, terasa. « 031/210-014, Andreja 6004673 HOBI MENJAM EURO 031/229-934 kovance, ŽIVALI IN RASTLINE prodam PSA, starega dva meseca, cepljen, mali bemika ovčarka z rodovnikom, ugodno, 9 040/866-208 S0049řd VSAKDAN ol, Smo4ej. 608, 051/365-633 rezano cveoe gladt-22a, « 041/789- podarim DVA MUCKA, čmeoa samčka in bek> črno samičko, dolgodlaka, sidra 2 mes., udomačena, 9 04/Ô7-20-052. 041/382-225 MLADE muckâ. stare dva meseca, tr 040/235-410 MUCKE, staro 2 mes,, sive, žMJo zunaj, « 01/36-1^102.031/447-904 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI prodam CISTERNO za gnojevko. 3200 I v do- bfçmstanju,« 031/25-26-91 0oo«gn HIDRAVLIČNI cepiinik zd drva. tr 04/20-41-322, 031/202-639 800&027 MALI traktor OoldonI 15 KM, dobro ohranlan s kssoTiom, pogon na 4 koJ&-sa, Soklič Anion, Lom 17, Tržič, 9 04/50-Í5-O39. 051/317-966 MLIN, kombtnirsh s polžem za meâ^ nje krmil in vflíča r za traktor. 9 04/2&-71-540. 040/600-278 NAKLADALNO, saddec za Krompir, dvobrazdnf, mlin 2a koriizo. tr 041/390-274 aooĚOOt ROTACIJSKO kosilnico SIP 165, tr 040/144-956 8004970 SAMONAKLAOALKO SIP In motorno žago Husqvama, tr 031 /798-905 aooboi2 SAMON AKLADALNO pnkollco Mengele 19 in rotacijsko kosifnico SIP 166, tř 041/790-193 eoct&ooo SkropILNCO 300 I za traktor, malo rabljena, cena 600 EUR. 9 030/915-764 kupim PAJKA za obračanje sena. 031/604-918 aoo«03« TRAKTOR Ur^iverzale, Zetof, Ôtore, DeuB aH 1MT, lahko tudi v slâbàem stsh n|u. plačifo takoj, tr 051/203-387 PRIDELKI paodam 40 SI LAŽNIH balin seno balirano v kocke, tr 040/951-707 ĆESnje, kvalitetne domač« hrusiav-Ke, dnevno sveže nabrane, ugodno prodajmo, kmetija Pr)r>c. Hudo 1 {pn Kovořň;), Tržič, tr 041/747-623 SOfUTft« OOMA ličino n malinová, manjèo ko- .9 051/339-904 MQW40 9 KUMARICE za vlaganje, 041/551-970 MANJSo količino rdečega lr> črnega ribeza ter odlično žganle. tr 04/595- 66-91 aouoir NOVO, vinska klet v Orehovij^ 15 a, prodaja bizelisklh, dolenjskih in prin>or' 8kiho<3prtlhvin,tr 041/730-939 PRODAM ječmen, 9 041/260-691 PRODAM ajdo. Prebđčevo 45, 9 soo&oog P^ENlČNOslamo.tr 041/935-696 8004376 kupim JEČMEN za Krmo.9 041/923-218 VZREJNE ŽIVALI prodam BELO kobilo in befeça žmbca. vozna in ujahana. Temperamentna, paradnega hocla, zelo dobro socializjrana. Lanko komplet z vprezhim priborom In n^ vim trening vozom za 6 oseb, tr 041/346-905_eowwi BIKCA simentalca, starega 10 dni, 9 04/574-00-47 BIKCA simentalca, starega 14 dni, 9 041/378-913 BIKCA sImentaJca ali limtjzin, starega 8 me&.. tr 031/64&-S1S eoo&oia BIKCA mesnega tipa, težek 200 Kg, 9 _»J0W3 BIKCA aimentaJca, težkega 150 ko, 9 BIKCA LS 031 /309-653 14 dnt, tr aoouie BREJO črno Kgbilo romunske toplokrvne pasrne, stara 7 let, s pet-mdSOčnIm irebetom. Vozna, tj^hana. zelo m^rr\a. pnmema tudi za otroke. 041/34d-906 6B bikca, starega 3 tedne. 04/2^1 -eoO ĆB BIKCA 041/942-01S 10 dni. 9 ĆB BIKCA In teličko limuzin, oba stara lOdnI.« 04V710-935 ČB BIKCA, starega 4 tedne. 9 041/582-166 aooMss ČB BIKCA, 040/645-631 stareoa 10 dni, 9 ÔB TELICO. t(k pred 051/8 i 7-435 v SÛ049IÛ ČRNEGA vozrte^a in jahalnega žrebca romunske toplok/vne oasme. siarega 6 Tet. Zelo miren^ dobro sociafiziran, temperamenten. Lahko tudi komplet z vprežnim priborom gigom, 4 041/348-906 BCOSO» DVA 8IKCA In teličko sfmentaJce, sta- re14dnl,V 04/252-28-16 aoo^ini DVA ĆB bikca in dve telički, sim. in 5BP.fr 041/^81-305 kmom DVE TELIČKI slmentalko in Stan 14dn.tr 041/970-257 DVE TELIČKI simentalkj. stari dva in Sliri mesece, okolica Tržiča, tr C4/Ô&4&-143 KOKOŠI RJAVE mlaďe prodajamo. delovni čas vsak delavnik od 8. - 11. ure. sreda od 6. • 17. ure in sobota od 8 -13. ure. Penjtninarsfvo Gasperlin, Moste 99 pn Komend), tr 01/83-43-586 soo^go? KOZE po 50 EUR m kolesne uteži za mctokuttivator.tr 040/364-721 PRAŠIČE, različno težfte. možna dostava, tr 041/724-144 TEUCI simenta}kj, stari 6 in 20 mes^ cev. 9 041/965-112 TELICO simentalko. brejo 8 mesecev, paino. ^ 04/255-15-97 TELICO Simentalko od 3 do 8 mesecev, 9 070/625-972 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, tr 031/7Q&-212 TELIČKO, belgijsko plavo, staro 10 dni. tr 04/252-11-62 TELIČKO simentalko. s^aro 3 mesece s kiavo. « 04/252-24-69 TEUČKO simentalko, ^a/o 6 tednov, 9 04/514^1^4 ZAJCE, stare 4 mesece, za zakol ali 10 rejo, tr ZAJCE, nem^Kfi lisce, star» Z mes. ali brejo zajkJJo.« 041/840-792 S004S32 kupim BIKCA slrrver^toa. stareça do I5tini, tr 031/245-415 BJKCA starega 4 do 8 mesecev, za nadaljnjo rejo, tr 041/784-126 BIKCA simentalca, težkega do 200 .9 04/533-12-60 WKota BIKCA simentalca. starega 14 dni, 9 031/307-192 eowoi- OSTALO pnodah PAR NOVIH gorenjskih komatov, 23 ccl, komp1^ s pnborom, pripravlienih rvavpreoo,® 041/348-906 PAR NOVIH strežnih kéJrov, komplet, v riavi barvi, zefo kvalitetni, već generalno obnovtjenih komatov, lažje cved-be. različnih dimenzij ter ostalega vpfežnega pribora. V 041/346-906 kupim STOL za spodrezovanje partjjev govedi. « 041/271-294 6W601T ZAPOSLITVE (m/ž) NUDJM GOSTILNA Pri Viklorju, Panizanska 17, Kranj, zaposli kuhinjsko pomočnico, « 040/646-174.040/435-070 1 NATAKARJA/ICO, žensko za ;>omoč v kuhinji, osebo za razvoz hrane zaposlimo v novi piceriji v Tržiču, Boštjan Trampuž s,p.. C. Janeza Flnžgarja 9. Jesenice, 9 040/661-964 OKREPČEVALNICA Prr Jožu, Ve^e-sovska 63, Šenčur. zaposH dekle za delo v strežbi, tr 041/503-222 8034943 PICO PEKA z izkušnjami zaposlim v redno delovro razmene ali za občasno pomoč. Picerija Pod gradom. Koroška C. 26, Tržič, tr 031/571-761 moát ZAPOSLIM dekle za strežbo v Bistro Enka, Nazorjeva 1. Kranj, 9 041/618-417 ZAPOSLIM natakanco. Picenja Sih,^ ster, C. talcev 41, Kranj, tr 040/307- 404 ZAPOSLIM dekle ali gospo za strežbo v gostinskem lokalu, leta niso po- membrta. zahtevamo delovne ickusnje, pji}aznost ih oaebf)o urejenost, Přcenja Pod gradom, Koroéka c. 26, Tržsč, tř 031/571-761 0006049 Iščeš delo? www.ms-kranj.si VOZNIKA kamiona za mednarodni transport zaposlim, C In E kategorija -prevozi v EU. Zaje transport, d.0.0., Valburga 15, Smlednik, 9 041/622-529 ZAPOSUM voznika C kat., v domkem pnsrrtetu. BemčkAnton s.p.,Sp. Lij9a19. Seka. 9 03V62&^5 MVTftft ZAPOSLIM voznika viačik:a Danilo Upars.p.. Lahovče 77, CerUje, 9 041/61S-417 ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike ZA terer^sKo prodajo artiklov za varovanje zdravje. Oglejte si www.sinkopa.si. Sinkopa, d.o.o., Žh rovnica 67, Žlrovr)lca, tr 041/793- tŠČEMO oskrbnika klubske koče na Krvavcu za prihajajočo iimsko sezono, ASK Partizanska 37, Kranj, tr 041/798-929 KOSELJ Duplje, d.o.o.. Zg. Duplje 91, Duplje zaposli delavca za izdelavo in montažo kovinskih izd.. Pogoji: ob^ kovalec kovin ali delavec brez poklkc^ za priučKev, Pisne ponudbe a 031/619-282 9 PRIZERSKf SALON léče nove sode- lavke/ce zaradi povečanj obsega del. Delo je dvolzmenako. plačilo js strmih lativno. Ba^ra Kalol $.p.. Frainkovo nas. 66, škof>a Loka. Za razgovor pokličite, tr 040/539-966 MIZARJA ali iičar^a za delo v laklrr^lol, Aleš Potočnik s.p., Ooftaoe 5. Žabni-ca, tr 041/546-522 ZAPOSLIMO VOOJO PROIZVODNJE -V-VII. Si. izobrazt», smer eieK» troník, aktkmo znanje ang. jezika, MS Office. ALCOU • Ivan Aljančič s.p., Rupa23b. Kr^nj, « 040/663-667 ZAPOSLIMO DELAVCA V OPTIČNI PROIZVODNJI In montazi očal • III. ali fV. St. izc^razbe, ročne spretnosti. MS Office. ALCOM - Ivan Aljančič s.p., Rupâ 23b. Kranj, « 040/663-667 iščem iSĆEM DELO na podroc/u prevajanja in inšlrulranja 3r>g. JeziM za Oé in V 031/323-235 tOMUS PO POKLICU obd«^ov«l»c kovin in upravijaloc stn3j*v^ ii^m pnmgmo delo v Kranju ali okoticii tf 040/534* 277 AOâàâid POSLOVNE PRILOŽNOSTI HARMONIKAR s fra)tonar>co išče klarinetista, knarieta a}i trlo lahko starejsi., tt 031/796-004 «006020 KfiEDmCX)l0L£TZAVSE ZAP^ TUDI ZA DOLOCEN CAS, IN UPOKOJENCE do 50 % obremenitve, stare obveznosti nisocvir?. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplavila na pofožni* cfi! Pridemo tudi r»a dom. NUMERO UNO Robert Kukovec & p,, Mlinska ul. 22, Maribor, teMbfi: STORITVE nudim ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do strelce. Notranje omete, lasade, kamnite skarpe, urejanje In tlakovanja dvortéč. z naéim ali vašim materialom, SQP Bytygl d.n.o.. Struievo 3a Kranj, tr 041/222-741 STROJNI TLAKI-ESTRIHi m u 8 ostja n ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč, dovoz, poti, parkirišč, polag, robnikov, pralnin ptosč. aó. belor^Ti in kamnk tin žkarp. Adrovko i Co. d.n.o., Jelov-skova 10. Kamnik, 9 01/839-46-14, 041/660-751 aoíwns ASTSRIKS SEN6la Rozman Peter, s. p.. Senično 7, Krtže. tel.: 59.SS-170, 041/733-709; žaluzí)e, rtiof. rolete, lamelne plise komamiki. markče, viAvw.asterflis. net BARVANJE lasad, beljenje not, pn?a- tofov. glajenje sten in sirooov, premazi oken, vrat In napusč^v, odstranjevanje tapet, dekorativni omeť In opleski. P^ vec fvan s.p., Podbrezje 179, Naklo. 9 031/39-29-09 ao»s.B PLORIJANI d.0.0., C. na 6rdo 41. Krari} izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, ometi, omeU fasad, kamnite sJamke Solidilor in Admonfer. W imajo 25- do 30-tetno garancijo, Pisninsek k.O., Šinkovtum 23, vodice,« 031/20^-724 eockso» RTV SERVIS Sinko Marko s.p.. C. na Klanec 63, Kranj. pop. TV. videc, malih gos. aparatov, v 04/233-11-99 »oo<7a7 % GORENJSKI GIAS petek, II. julija 2008 MALI OGLASI, ZAHVALE info(§>g-6la$ ,si 23 SLIKOPtESKARSTVO Bizant Gorazd Britof 4000 Kranj varri nudi kv^kvln« m ugodne ptaskarske stortt^ ve. 9 ěOOU7í liĆKM IŠČEM miajài upokownsKi par ali io upokojenko, kl ima vese in ros. « 040/71-35-17 do vrla âûô^iS GG naročnine 04/20142 41, e-po$ta: narocnine@g-gja5.si www.GQrenjskigias.si IZOBRAŽEVANJE nudim MATEMATIKA. FIZIKA pomo6 za po- pravn« izpite nudi profesor. Enačba* izobraževanje. Resr^lk Vinko s.p.Mllje Vitohe, Inf. ne « 041/234-r09 in, 04^564-991 dd-LETNI moèki z otroKom želi spoznali iskreno partnerico za skupno ii^ « 041/229-649 RAZNO prooav ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ. 11.000 poznanstev v preteklem letu je karakten-shka ženitre Dosredovafnice Zaupanje za vse generacije, ki posreduje po vMi ac, « 03/67-26-319. 031 /505-495.031/636-376 «nooo« OEKLETA/brezplaerro lahko spczrtate fante za isKrer>e, r6sr>e, trajne zveze Iz vsedrzaveoje spi srcs, ki mi brezmejno vdano bih je ves čas do zadnjega dne. ZAHVALA Ob boleli in mnogo prerani izgubi diage žene. mame, babice, lašće, sestre, sestrične in tele Stanislave Beton iz Rupe pri Kranju ki bi septembra 200$ dopolnila 74 let. je po kratki, a zahrbtni bolezni z n\o Í2gubila boj, Ob tej teiid Í2gubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, mojim sošolcem iz usnajrskega tehnikuma in drugim za sočustvovan» je, izreiena sožalja, prinos sveí in cvetja, kar je bilo dragocen doprinos k olajšanju pri premagovanju tegob. Iskrena hvala pevcem Lovskega pevskega zbora iz Škofje Loke, govorniku dramskemu igr^cu g. Jožetu Logarju za ganljive besede slovesa ter kvartetu trobil za ganljivo igranje Žalostink in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Marjan, sioova Marjan m Roman z družinama in hčerka Nataša z družino Rupa, 5. julija 2008 ZAHVAIA Vsaka pesem, usaka solza ima svojo pot; V iivljtnje večne sreče usmejja nam jo Bog. Hvala vsem in z Bogom v slovo! Zahvala Bog, ki bil si mi življenje. I Katarin a Pegam ) V oS. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama. prababica, sestra in teta Marija Kavčič p.d, Bitcova mama Iz Dražgoš Iskreno se zahvaljujemo vsem, Id ste jo imeli radi in ji stali ob strani, še posebej sosedom za vso pomoč, g. župniku Andreju Jemcu za vso skrb v zadnjih dveh letih njenega življenja ter za opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Dražgoš za prelepo petje ter MIhu lelencu za besede slovesa. Zahvala dr. Habjanu za dolgoletno zdravljenje in dr. Koširju, patronažnima sestrama Minki in Francki za obiske na domu. Zahvaljujemo se vsem za darovane sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni DnžgoŠe, Kranj. Maribor v Ko brez miru okrog disjam. prjjatU praSajo rne kam? Prtěte raj oblak neba, praiafte n^c val morja. Oblak neveinifalr:^ kam. kam nese mc obup nc znam. rojena Jagodic ZAHVALA V 44. letu nas je mnogo prezgodaj zapustiJa naša draga mami ca. žena. hči, sestra in teta Branka Hafner (F. Prešeren) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja ter podarjene svete maše, cvetje in sveče. Posebna zahvala prijateljici Renati Košir za iskreno prijateljstvo in za pomoč v težkih trenutkih, negovalki gospe Mariji Pavjč, dr. Alice Kikel in medicinski sestri Vidi Raztresen za vložen trud in prijaznost, 1er gospodu župniku za lepo opravljen pogreb in sveto mašo. Zahvala tudi pogrebni službi Navček, pevskemu zboru bratov Zupan In trobentaču gospodu Viliju Pangeršiču. Žalujoči vsi njeni Bistrica pri TrŽiČu. Duplje, 5. jiilija 2008 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica Finança Bogataja MateČonovega Frenca iz Kopačnice se iskreno zahvaljujemo sosedom, svojcem, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe, podarjeno cvetje in sveče ter za vso pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala gre dr. Koprivcu, duhovnemu pomočniku g. Fajdigi za lepo opravljen obred, pevcem in Damjani za besede slovesa. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat najlepša hvala. Vsi njœovl Pošle so ti moti. zaprla st oii, sedaj spokojno spiš, a v naših srcih Še živiš. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga žena. mama, mama, teta in tašča Ana Močnik roj. Anžič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. podarjene maŠe, cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Islaeno hvala gospodu župniku Stanetu Gradišku, pogrebni službi Pogrebnik Jerič in pevcem. Vsem imenovanim in neimenovanim Se enkrat iskrena hvala. Žahijoči: mož Martin, hčesia Ani Z družino in sin Martin z dn^^ Dvorie, Cerklje, Milje Pofle 50 fr meči. zap rt si oči. zdaj spokojno spiš, a v naših srcih še iiviŠ, ZAHVALA na> BulovM Mateja Benko Stanujem na GradnikovI cesti, torej v delu Radovljice, ki je najbližje Lescam. Letal spioh ne slišim, zato me njihov zvok ne moti. Seveda sem za to, da letališče v Lescah ostane. Ribič ala slišim, a me ne moti- Zdi se mi, da so na te ari bolj občutljivi starej- Letališče je bilo v tem >rostoru, Se preden sem se il, je nekaj, kar sodi v ta )rostor. Ivar>ka Tomše Živim na Gorenjski cesti -seveda slišim letala, a me njihov zvok nikoli ni rrotil. Celo obratno, rada vidim, če je okoli mene živahno dogajanje. In vedno 2 veseljem gledam padalce. Mirjana Frelíh I janež Golmajer Malokrat jih slišim, če že, so : Letala letijo neposredno to predvsem starejša letala, : nad mojo hišo v Predtrgu, a ki znajo biti zelo hrupna, a i me prav nič ne motijo. Bi- me za zdaj ne motijo. Če bo : stveno bolj me vznemirja ostalo tako, kot jle sedaj, ne : nedeljsko košenje trave in bo nič hudega. škropljenje sadnih dreves. Tekmovali so in se družili Po torkovem neurju, zaradi katerega so že tradicionalne atletske igre varovancev VDC Kranj prestavili za en dan, je bilo ozračje kot umito, tekmovalci pa nadvse razpoloženi za igre. Danica Zavul Žlebir nekdanje prireditve Pozdrav vald vodijo nogometno žogo Tekmovalci so zagrizeno Skofia Loka • Odrasli ljudje z poletju/' je povedala Mirjana Česen> direktorica VDC med ovirami in jo na koncu s tekmovali, se veselili uspe-kájempošljejovgol.Odkarpa ha in se dobro imeli. Pri- motnjami v telesnem in du- Kranj. "Tovrstna športna de- se je varstveno delovnemu mož Štibelj» doma z Luše, ševnem razvoju, ki so vklju- javnost je namenjena dm- 'ita- cenbn pridružil tudi oddelek ki obiskuje škofjeloško eno- Mavrica z gibalno težje ovira- to VDC, nam je ob tem po- ceni v enote Varstveno delo- žabnosti, spodbujanju vnega centra Krajij v škof^i nja in ozaveSčanju telesa, nimi ljudmi, pa mislijo tudi vedal: "Vsako leto sode- Loki, Tržiču, Kranju in v no- Varovanci se nanjo resno na njihovo športno dejavnost lujem na igrah, letos tek- vem oddelku Mavrica, so se pripravljajo, v Škof^i Loki Zanje so pripravili igro na vo- mujem v igri s keglji Za na igrah zbrali že peto kto. imamo v sedanjih prostorih ziČkdh. Z njimi tekmovala vo- tekmovanje sem tudi treni- Letûs. je. prižlo'11^ tekmoval» • tudi telovadnico." zijo med stebrički in v naroč- ral, in sicer v telovadnici, ki cev s spremi j evaJd, na atlet- Kot nam je povedal vodja ju imajo žogo» s katero na jo imamo "na šihtu". Na skem stadionu pri osnovni tekmovanja Dušan Mf^rič, koncu zabijejo gol. Teh dveh takšnih tekmovanjih dobi- šoli Skofja Loka - Mesto pa se udeleženci merijo v teku iger so se organizatorji do- mo tudi medalje, jaz jih so jih spodbujali tudi starši na 60 metrov in v štafetah mislili sami. Športno driiže- imam Že kakdh trideset. V in prijatelji "Igre pripravlja dvakrat 100 metrov, ki sta nje pa so končali z zabavno preteklosti sem sodeloval enota VDC iz Škofje Loke, tudi disciplini specialne olim- igro z metlami, ki so si jo "iz- tudi na igrah specialne predstavljajo pa nadaljevanje pijade. V eni od iger tekmo- posodili" v šoli Jela Janežiča. olimpijade." Najtežje gibalno prizadeti so tekmovali na vozičkih vremenska napoved Napoved za Gorenjsko V petek in soboto bo večinoma sončno, predvsem v soboto j ^ lahko v gorah nastane kakina nevihta. Pihati bo začel : o CakTvec 30/M-C îtntcr jugozahodnik. V nedeljo bo spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. NcndOgrK« Agř^Ki^' RS 7* «iMirr , Ut»d2a MrteorJccijo • SOBOTA NEDELJA PETEK 15/29°C I IS/BO'^C i 17/26°C r aV'l'C NMIMM o M/I&'C O FiçKa 3?/2t 'C Kran) Dober obisk oratorija na Zlatem polju Oratorija v župniji Zlato polje v Kranju, ki je potekal od 30. junija do julija, se je udeležilo 75 osnovnošolskih otrok in 25 animatorjev (srednješolcev, Študentov). "V naši župniji smo imeli oratorij tretje leto, vsako leto se nam pridruži več otrok. V dopoldanskem Času smo se posvečali vzgoji in učenju, popoldneve smo namenili raznim igram. Oružiii smo se v prostorih župnišča, na igrišču Prešernove Šole, enkrat smo imeli izlet v naravo na Rupo." je povedal Mitja Štlrn, župnik in vodja oratorija na Zlatem polju. Letošnja osrednja tema oratorija, ki je nac(or>alni projekt in ga izvajajo v itevil- nrh župnijah po Sloveniji, je bila Odpri oči; udeležence In animatorje naj bi spodbudil, da bi kot apostol Pavel odprli oči za Boga. bližnjega in svojo duhovnost. S. K. // t ' I • -a ' Udeležence oratorija so na danj ko so imeli vodne igre, obiskali kranjski poklicni gasilci. / ^ot^rtmootí jutri praznujejo v Lescah Z osrednjo prireditvijo v OŠ F. S. Finžgarja in veselico pri Družbenem centru bodo jutri, 12. junija, ob 19. uri zaključili Mesec kulture, zabave In športa, osmo praznovanje praznika Krajevne skupnosti Lesce. Prve prireditve so v Lescah pripravili že konec junija, ko so po izložbah izobesili Ifkovna dela domačih slikarjev in za najmlajše pripravili veselo 5olo nogometa, prejšnjo nedeljo pa še Leški kolesarski krog po krajevni skupnosti oziroma občini. V sredo in Četrtek sta Moško pevsko društvo Triglav Lesce in pevski zbor Društva upokojencev Lesce pripravila podoknice v Hrašah in Hleb-cah, danes zvečer pa PCD Hlebce organizira veseirco s sre-čelovom. Sobotno praznovanje bodo pričeli z balinarskim turnirjem ob 8. uri in kot že rečeno zaključili z večerno osrednjo proslavo ob 19. ter veselico ob 20. uri. M. A RADIO KRANJ d.o.o. Su^rtova u). e. KRANJ ici grONi (04) iS-i (04) zai C04) 2022 fO»1) laffas ntomvif FAX: <04> 2S1 (04> 261 ihSLMA murni mmtin E pa^a. r «idloIcrAfi |Oradio*kr«nJ.sl www.radio-kranj.si