Ljubljana, torek, 25. decembra 1956
LETO XXII.
Stev. 303
SLAVNI IN ODOOVOBN) UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR
List izhaja na k dan razen petka — Cena 10 dinarjev
PROLETARCI
■kjooiii ratviCAi
OSTANOTUINA L OKTOB&A IM« - M«n NARODNOOSVOBODILNO BORBO il CZ HA* IAI«A KOT IVDNKVNUt IN TEDNIK. OD OSVOBODITVI DO L JCI» IM KOT ONSV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L /UNIJ A IMS IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO •Tl S .BORBO«
PETAR STAMBOLIČ O OBISKU PRI KPI
Koncepcija italijanske poti v socializem
ne sloni na formulah, marveč na živi veljavi marksističnih načel
H gg §	; ’ *. 1	S w
8 M » S		
H ■ ■ » |1 1 i* 11		
		
:
Benetke, 24. dec. Po končanih! »Menim, da smo imeli poseb- deli v Emiliji, za politiko socia-
lističnega gibanja in posebej Komunistične partije ni zadostovalo
izgovorih med delegati ZKJ in no ugodne možnosti, da smo se
KPI je tovariš Petar Stambolič seznanili s politiko ln delom KPI	.	.	,	.
sPreiel TunanieDolitičneea ured-	kakor tudl s P°g°Jl> v katerih	poudarjati	m	ponavljati	splošne
nlka glasila KPI .UnitA« ln do-	se bori Kongres Partije, ki se ga	teze	o	posameznih	vprašanjih
Pisnika »Borbe«.	je udeležil tudi del naše dele-
gacije, je podal globoko analizo Na vprašanje, kakšni so nje-	dosedanje politike in izkušenj.
Sovi vtisi o osmem kongresu	Na kongresu so obširno obrav-
KPl in sploh o delu KPI, je od-	navali gledišča Partije o najvaž-
govoril:	nejših vprašanjih.
Rezultati osmega kongresa KPI
V referatu, razpravi, program- na razvalinah fašizma zrasti kvasih tezah in v resoluciji so zgo- litativno novi — demokratični *^eni sadovi minule borbe in bo- odnosi.
f°fe naloge. To že tako zaokro- Koncepcija italijanske poti v ženo sliko smo lahko izpopolnili socializem je v bistvu marksi-s Poznejšim obiskom nekaterih stično obravnavanje konkretnega zelo značilnih področij Italije: položaja v deželi. Gre za očitne Pokrajine Emilije z njenimi za- spremembe, ki jih je prinesel Jttotanimi agrarnimi vprašanji, sodobni razvoj ter za marksistič-Milana s specifičnimi stranmi no analizo konkretne stvarnosti bočnega sodobnega industrijske- in možnosti, ki jih nudi ta stvarca razvoja in Benečije z njeni- nost. Da bi bila ta koncepcija mi političnimi posebnostmi.	učinkovita, je bilo treba izločiti
Govorili smo in izmenjali sleherni shematizem ter upora-^nenja z mnogimi političnimi biti načela marksizma v njihovi delavci KPI in tudi s pripadniki živi in bistveni veljavi, ne pa Socialistične stranke, ki koristno v njihovih izdelanih formulah. s°deluje s komunisti v občinah, Za nadaljnji boj KPI je važno, Zadrugah in sindikatih.	da je osmi kongres izrecno in ja-
Po teh razgovorih in na pod- sno poudaril, da italijanska pot ‘a8i izkušenj, ki smo si jih pri- v socializem ni taktika, marveč dobili, so po našem mnenju naj- uresničevanje programske in 2tlačilnejši v politiki KPI napori ideološke orientacije politike utiranje italijanske poti v so- KPI.*
Jializem. Nakazovanje nastanka sama opredelitev italijanske Poti v socializem ima svoje kocine v mnogih posebnostih arUŽbenih in političnih odnosov Italiji. Ti odnosi kakor tudi Same potrebe boja za družbeni,
Gospodarski in politični razvoj konkretnih strani italijanske poti fo zahtevali realistično in kon- v. socializem ter politike KPI. ^etno obravnavanje vseh pro- Tovariš Petar Stambolič je re-“lemov	1	kel med drugim:
V teh okvirih so imeli vo-1 »Ta politika KPI je izražena a>lni tovariši KPI važno vlogo na vseh področjih partijske de-v razumevanju tega specifičnega javnosti: v sindikalnem delu, v ‘'»zvoja in formuliranju določene pogojih obstoja še drugih raz-Poiitike ter ukrepov, ki niso rednih delavskih organizacij, na Strieli izvirati iz mehanične • upo- področju agrarnih odnosov, v r®be neživljenjskih tem, če naj delu komunalnih uprav, na pod-hm	,	ročju kulture itd.«
V zamotanih pogojih agrarnih
življenja, praktičnega boja za, koristi kmetijskih delavcev in malih kmetov ter proti zemljiški gospodi in monopolizmu. To velja zlasti za nekatere oblike združevanja zemlje v zadrugah bivših kmetijskih delavcev brez zemlje, ki so skupno organizirali svojo akcijo ter s pomočjo Partije in sindikatov kupili zemljo od veleposestnikov, toda močvirno zemljo, ki so jo pozneje sami izsušili, da jo lahko obdelujejo. Na področju komunalne upra-so objektivne okoliščine, zlasti
mevanja in splošnega sodelovanja med našima dvema deželama in našimi narodi, ki so dosegli v tem oziru že lepe uspehe.«
F. Barbieri
Povratek v domovino
Ljubljana, 24. dec. (Tanjug). Delegacija ZKJ pod vodstvom člana izvršnega komiteja ZKJ Petra Stamboliča, ki je vrnila obisk KPI ter prisostvovala kongresu KPI, se je danes vrnila v domovino. Na obmejnem bloku na Fer-netiču jo je sprejel in pozdravil član CK ZKS Franc Kimovec.
ve
Izkustva na terenu
V nadaljnjem razgovoru so se dotaknili mnogih pomembnih
odnosov v Italiji, kakor smo vi-
bili učinkoviti.
Prav tako se je iz dinamična obravnavanja posameznih Prašanj razvila celotna koncepta italijanske poti v socializem,
.kristalizirano pojasnjena na kongresu. Ta politika ima zdaj ■“Oboke korenine v tradiciji sofističnega gibanja Italije, v ezah in dognanjih splošnih •j ednot marksizma v posebnih da‘ijanskih pogojih, ki jih je nu-,u Predvsem ustanovitelj itali-*&skega komunističnega gibanja fyuonio Gramsci. Ta politika se 'razvijala v vztrajnem delu, v .“•tanju temeljev za enotnost de-“Vskega gibanja, v dejstvu, da v 1 KPI konstruktivno sodelovala	pravilno	lotili	pospeševanja
B Uveljavljanju italijanske re- j	vseh naprednih in	demokratičnih
j^blikanske ustave, temeljev, na |	teženj ne	glede	na	ožjo idejno
aterih so morali v novi državi	opredeljenost. In	zdi	se mi, da so
    dosegli uspehe«.
režim fašističnega obdobja, zavirale normalni razvoj komunalnega sistema vzlic bogatim zgodovinskim tradicijam občin v Italiji. Komunalno življenje, zlasti v smislu širjenja krajevnih avtonomij, zato v Italiji ni doseglo enake stopnje razvoja in izkušenj kakor v nekaterih drugih deželah Zahodne Evrope. Vzlic temu smo videli nekatere zanimive orientacije in poskuse v komunalni dejavnosti občin s komunistično in socialistično večino, ki pričajo o posebni uporabi .splošne demokratične orientacije za krepitev komunalnega sistema in komunalne avtonomije kot antiteze birokratskega centralizma v italijanskih pogojih.
V sindikalni dejavnosti smo opazili predvsem prizadevanje, da dosegli sodelovanje z vsemi organizacijami delavskega razreda v posameznih vprašanjih skupne koristi, s tem pa tudi napore, da bi dosegli širšo platformo sindikalne enotnosti. V tem oziru so pomembni tudi napori, formulirani v programski deklaraciji kongresa, da bi splošna politična gledišča sindikatov in Partije prilagodili novim pojavom gospodarskega razvoja ter postopne preobrazbe sedanjih gospodarskih in drugih odnosov v sodobni industriji, s katero, kakor ugotavlja resolucija, politična gledišča niso bila zmerom v skladu.
Km
Diavaharlal Nehru je pred dnevi govoril na seji Generalne skupščine OZN. Slika ga kaže v sejni dvorani v družbi Krišne Menona
Džavaharlal Nehru v Chequersu
Prizadevanju Anthonyja Edena, da bi Velika Britanija tudi še po agresiji na Egipt uveljavila svoje načrte na Bližnjem vzhodu
Koristni sadovi stikov ZKJ in KPI
>Ne bi se hotel spuščati v obravnavanje posameznih vprašanj politike KPI«, je rekel nadalje tovariš Stambolič. »Rad bi samo poudaril raznovrstnost problemov in specifičnost oblik, v katerih se pojavljajo v Italiji problemi na tem, kakor tudi na drugih področjih, na primer v kulturni politiki, v kateri se mi zdi, da so se italijanski tovariši lotiii
Stiki med Kitajsko in Pakistanom
t . garači, 24. dec. (Reuter). Ki-sm • Premier Cu En La j in pred-v» 5^ pakistanske vlade Suhra-](].rdi sta danes v Karačiju zabila svoje državniške razgo-Uf j O njih je bilo objavljeno int i?° Poročilo, ki ugotavlja prijateljstvo med obema deželama. f ^epitev tega prijateljstva ne mo-tjJ°, preprečiti razlike med poli-A®i sistemom Pakistana in Ki-
dii* ’ P® *ut*‘ ne	K*e'
k "f o številnih vprašanjih. Oba pj^dsednika obžalujeta, da se je ojunih zadnjih razgovorih le
V Pnlrimvii nnTm/>nln n Q npiAC
Potem je govoril o perspektivah sodelovanja med KPI in ZKJ ter o možnosti, da bi se to sodelovanje razvilo v širših in novih oblikah. Rekel je:
»Naši medsebojni obiski in sodelovanje se razvijajo v okviru že znanih načel enakopravnega tovariškega sodelovanja ter izmenjave mnenj in izkušenj. Mislim, da smo lahkoi z doslej doseženimi uspehi zadovoljni. Ti naši stiki so že doslej pokazali, kako koristna je lahko izmenjava mnenj in izkušenj o raznih vprašanjih delavskega gibanja in socializma. Te koristnosti ne zmanjšajo razlike v glediščih in v presoji nekaterih vprašanj. Od-
H v Pekingu povečala napetost krito in iskreno pojasnjevanje s«h Sv?.tu in poudarjata, da terja gledišč v obliki takšnih dvostran-jjj ?nji položaj nenehno skrbno skih stikov pomaga enim in dru-^konstruktivno akcijo vseh na-j gimi da bolj realno in globlje
l0v. ki težijo po miru.
VREMENSKA NRPOVED
za torek, 25. decembra De-i/etežno oblačno, Jutranja tem-'>kmiUra med —9 ln —S, v Primorju +3. najvlžja dnevna tempera-•tohi med —2 ln +1, v Primorju 10
Nnj c.
W<V1 val atlantskih frontalnih mo-V.l* dosegel obalo kontinenta, ven-W16 oslabel. Srednja Evropa ln Bal' 8 sta Se dalje pod vplivom hlad-** zraka.
I spoznajo vse strani problemov, ki zdaj zanimajd delavsko gibanje in ki prihajajo do izraza v čedalje raznovrstnejših in bogatejših oblikah. Tako se ustvarja odkritosrčna in vsebinsko bogata solidarnost raznih partij v delavskem gibanju. Zato bomo takšne oblike sodelovanja razvijali tudi v prihodnje.
Na koncu bi se rad zahvalil,« je rekel tovariš Stambolič, »italijanskim tovarišem za prisrčni
Dln,8n*žne razmere: Pokljuka —6 sto- sprejem, ki so nam ga priredili fciina f? P.1*1?8.n® 3'povsod, kamor smo prišli, in za podlage?5	i	možnosti,	ki	so	nam	jih	nudili,
da smo spoznali delo in pogoje, v katerih deluje KPI. Vse to bo zelo koristilo našemu nadaljnjemu razumevanju in sodelovanju. To sodelovanje bo s svojo konstruktivnostjo nedvomno.omogo-čilo tudi nadaljnji razvoj razu-
London, 24. dec. (Tanjug). — Predsednik indijske vlade Nehru, ki se vrača iz ZDA in Kanade v Indijo, je prispel danes z osebnim letalom predsednika Eisenhowerja v London. Z letališča se je v spremstvu svoje sestre, indijske visoke komisarke v Londonu V-idjaje Pandit odpeljal v Che-quers, kjer je bil na kosilu pri predsedniku britanske vlade Edenu.
Britanski krogi zatrjujejo, da sta izmenjala misli o mednarodnem, položaju, predvsem o Bližnjem vzhodu in o načrtih za trajno ureditev odprtih vprašanj v tem delu sveta. V Londonu sodijo, da sta se tudi Eisenhower in Nehru razgovarjala predvsem o položaju na Bližnjem vzhodu.
Pristojni britanski krogi zatrjujejo, da je Eden obrazložil Nehruju naslednje glavne cilje britanske politike na Bližnjem vzhodu: trajni mir med Izraelom in arabskimi deželami, mednarodno nadzorstvo nad Sueškim prekopom, svobodna plovba po prekopu brez kakršnekoli diskriminacije nasproti katerikoli državi,
V zvezi s poročilom iz Wash-ingtona o načrtu za gospodarsko reorganizacijo Bližnjega vzhoda je bilo slišati v Londonu mnenje, da je britanska vlada v načelu za pravičnejšo razdelitev dobičkov, pridobljenih z izkoriščanjem petroleja, v korist arabskim državam. Tako bi zagotovili finančna sredstva za gospodarski razvoj predvsem revnejših arabskih dežel.
rim potuje Nehru iz Londona, redno pristane, se bo še v četrtek sestal s kanclerjem Adenauerjem.
Pred odhodom iz Ottawe je Nehru izjavil novinarjem, da so na razgovorih ugotovili skupna gledišča o mnogih vprašanjih, o katerih so se razgovarjali. »Občutek potrebe po sodelovanju in medsebojnem razumevanju je narasel. Razveseljiva je ugotovitev, da se precej strinjamo glede številnih vprašanj, oe pa se glede nekaterih ne, to ne škoduje našemu sodelovanju v okviru Britanske skupnosti.« Indija bi rada pripomogla k temu, da bi dosegli ureditev sueškega vprašanja med
Egiptom ter Veliko Britanijo ln Francijo. Izrazil je prepričanje, da »upoštevajo indijske nasvete kot prijateljske«, in Indija upa, da bo lahko v tem oziru prispevala k poravnavi spora. Sueški prekop je treba usposobiti za plovbo in treba je najti v soglasju z Egiptom politično ureditev tega vprašanja še preden lahko pričakujemo zagotovitev miru med Izraelom in arabskimi deželami.
Kaže, da bo potoval te dni v Egipt posebej minister Krišna Menon, ki bo obvestil predsednika Naserja o Nehrujevih razgovorih v Washingtonu, New Yor-ku, Ottawi in Londonu.
Posredovanje Hammarskjolda
v Kairu, da bi Egipčani privolili v sodelovanje anglo-francoskih ladij pri čiščenju prekopa?
Nem York, 24. dec. (Reuter). — Predstavnik sekretariata OZN je sinoči izjavil, da ni moč uradno
Mabmudom Junesom. Izjavil je, da namerava danes prepeljati nekatere naprave za čiščenje pre-
napovedati, kdaj se bodo s pol- kopa iz Port Saida na prekop, da nim zagonom začela očiščevalna pa za to še ni dobil dovoljenja dela na Sueškem prekopu. Opa- egiptskih oblasti,
zovalci pa menijo, da se bodo ta dela začela nemara že jutri.
Vodja očiščevalnih del na pre-
Poveljnik mednarodnih sil OZN general Burns je danes prispel v Kairo na razgovore s predstav-
kopu Raymond Wheekr pa je iz-! niki egiptske vlade o nadaljnjih javil, da še niso uredili vpraša- j operacijah varnostnih sil OZN, ki
nja, ali bodo uporabili pri očišče-valnih delih tudi britanske in francoske ladje. Pripomnil je, da bo vsak čas prišel v Kairo generalni sekretar OZN in da se bo o tem vprašanju sam dogovoril s
Nehru bo odpotoval iz Londo- predsednikom Naserjem. Wheeler na v Indijo v četrtek zjutraj. V se je razgovarjal z direktorjem Diisseldorfu, kjer letalo, s kate- egiptske uprave za Sueški prekop
so zdaj v Port Saidu pod njegovim poveljstvom. Te enote bodo krenile na Sinajski polotok, kjer bodo okrepile varnostne sile, ki so zdaj že tam.
Varnostnim silam OZN v Egiptu se je medtem pridružilo še 550 vojakov in oficirjev indonezijske vojske.
SEJA ODBORA ZA GOSPODARSTVO ZVEZNEGA SVETA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE
V planu za leto 1957 naj bi ublažili instrumente
ki omejujejo plačni sklad v podjetjih
Beograd, 24. dec. (Tanjug). Odbor za gospodarstvo Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine Je začel danes v podrobnosti obravnavati osnutek družbenega plana za leto 1957. Na dopoldanski seji je odobril temeljne naloge ln cilje gospodarskega razvoja v letu 1957 in postavke plana, ki se nanašajo na celotni družbeni proizvod, industrijo, kmetijstvo, rudarstvo, promet, gradbeništvo, trgovino, gostinstvo in obrt. Popoldne je odbor nadaljeval obravnavanje ostalih poglavij plana.
Preden je začel proučevati plan, je poslušal poročilo skupine svojih poslancev, ki so posebej proučevali vprašanje izkoriščanja zmogljivosti, delovne storilnosti in plačnega sistema. Kot sad tega poročila in razprave o njem je odbor izrazil mnenje, da je treba že v planu za prihodnje leto vsaj ublažiti instrumente, ki omejujejo plačni sklad v podjetjih, da bi ustvarili možnost za povečanje plačnega sklada na podlagi večjega delovnega učinka. Skupina ljudskih poslancev ugotavlja v svojem poročilu, da smo v dosedanjem obdobju »namesto, da bi upostavili takšen plačni sistem, ki bi kar najbolj spodbujal delovno storilnost in podjetnost podjetij, ter tako povečali plačne sklade in kupno moč denarja, ubrali nasprotno pot, namreč da smo zmanjšali kupno moč, da bi tako povečali blagovne sklade.«
politika »blokiranih mezd« onemogoča podjetjem, da bi uveljavljala tarifno politiko in jo prilagodila potrebam proizvodnje.
»Namesto da bi lahko dalo večjo plačo tistemu, od katerega je odvisna proizvodnja, delovna storilnost, organizacija dela itd. podjetje naravnost spobujamo, da sprejme •čimveč ljudi in da skuša s. količino nadomestiti kavovost, kar se seveda ne posreči,« je rečeno v poročilu. Po sedanjem
plačnem sistemu namreč lahko	...	,	. , . . , ,
podjetje sprejme na eno delovno "al Predpis ki določa da je tre-mesto kolikor hoče ljudi, vsake- bax revidirati norme, brž ko pre-ga pa mora plačati po tarifni po- s,ežef določeno povprečje gospd-stavki za tisto delovno mesto, barske panoge, m omogočiti, da Tarifna postavka se ne more .b* se norme lahko menjavale vse spremeniti. Tudi če bi podjetje ,le^ treba e omogočiti, dasepre-hotelo zmanjšati število delovne mije	iz	Proizvodne	ce-
sile, ga prt tem ovirajo predpisi £e' Predvideti možnost da bi o odpovedi	Zvezni izvršni svet izdal predpi-
se o sodelovanju delovnega ko-Posktis, da bi spodbujali de- lektiva v preseganju plana proizvodnje prek premij, omogočiti
bičku, je rodil glede povečanja delovne storilnosti slabe sadove. Podjetja so predvsem zainteresirana na tem, daC zvišajo cene, ker tako najlaže dosežejo dobiček za plače. V poročilu je tudi rečeno, da podjetja na razne načine izigravajo sedanje predpise o plačah, da bi se ognila »blokiranju mezd« in prilagodila plače svojim potrebam. Ljudski poslanci se zavzemajo v poročilu za plačevanje po količinskih ne pa po finančnih pokazateljih, tako da bi delovni kolektiv sodeloval v dohodkih, doseženih s količinskim povečanjem proizvodnje. V poročilu so navedeni pozitivni uspehi v povečanju delovna storilnosti v več podjetjih, ki plačujejo delavce in uslužbence po delovnem učinku.
Ljudski poslanci predlagajo v svojem poročilu, naj bi spreme
Poročilo poudarja, da sedanja Uovni kolektiv z deležem pri do-
plačevanje nočnega dela iz proizvodne cene tudi v primerih, ko delavec ni delal ponoči mesec dni nepretrgoma, ter predvideti v zveznem družbenem planu možnost, da ljudske republike dovolijo posameznim podjetjem drugačne instrumente za razdelitev skupnega dohodka
V poročilu izraženo mnenje so podprli vsi poslanci, ki so sodelovali v razpravi. Ljudski poslanec Djuro Pucar je rekel, da vprašanje plačnega sistema ni tako zamotano, kakor ga hočejo nekateri prikazati. S sistemom plač po učinku, ne da bi določili plačni sklad, ne bi nič izgubili, marveč bi bilo to zdo koristno za gospodarstvo in za skupnost v celoti. Zato Pucar meni, da bi bilo koristno, da najprej odpravimo instrumente o omejevanju plačnega sklada, potem pa bi polagoma uveljavili vse, kar bi zboljšalo sistem Ljudski poslanec Miloš Minič je omenil, da so v Beogradu, samo v enem letu prekvalificirali več deset tisoč delovnih mest zato, ker je sedanji sistem ustvaril nesmiseln položaj za nagrajevanje delavcev po kvalifikaciji. Po Miničevem mnenju sedanja nizka raven plač zavira razvoj naših mest
POVEČAN IZVOZ IZ SLOVENIJE
Za milijardo 828 milijonov dinarjev
blaga smo izvozili v letošnjem novembru
Letos se je vrednost izvoza iz Slovenije stopnjevala ls meseca v mesec in dosegla v novembru z 1 milijardo 828 milijoni dinarjev najvišjo raven. V mesecu novembru *a-sledimo v zunanjetrgovinski dejavnosti nekatere posebnosti, ki jih nismo zaznamovali v dosedanjih mesecih letošnjega leta. Doslej so namreč barvne kovine In les ter leani izdelki zavzemali vodilno mesto med posameznimi panogami, saj sta predstavljali ti dve gospodarski veji 40 in celo več odstotkov vsega našega izvoza.
Struktura izvoznih artiklov se jfe v mesecu novembru dokaj iz-premenila, saj je poljedelstvo s skoraj 400 milijohi dinarjev zavzelo v izvozu iz naše ožje domovine s tem prvo mesto med posameznimi panogami. Nagel dvig vrednosti izvoza te gospodarske veje je predvsem posledica zelo povečanega izvoza hmelja, ki nastopa v tem letnem času. Znano je, da je hmelj letos dobre kakovosti, pa tudi sama letina je nadpovprečna, vtem ko n. pr v Zahodni Nemčiji in Češkoslovaški letos ni dosegla pričakovane ravni. Hmelj bo bržkone važna izvozna postavka tudi v bližnjih zimskih mesecih, tako da se bo skupna vrednost njegovfega izvoza povzpela na več ko milijardo dinarjev.
Od drugih panog je napredovala tudi živinoreja s 183 milijoni dinarjev in živilska industrija z 240 milijoni dinarjev. Opažamo torej, da v jesenskem obdobju kmetijski proizvodi in z njimi povezana industrija sestavljajo pomemben del vsega našega izvoza. Pri tem ne smemo prezreti izvoza našega vina, ki dosega večjo vrednost kot prejšnja leta, ker so mnoge zahodnoevropske države, zlasti Zahodna Nemčija in Francija, bile letos prizadete zaradi spomladanskih pozeb in so imele slabo vinsko letino, kar je seveda povzročilo dvig cen vina v teh, pa tudi v nekaterih drugih državah.
Slovenija kaše največjo zunanjetrgovinsko dejavnost z Industrijsko razvitimi državami,
zlasti s sosednjo Italijo in Avstrijo, Italija je v letošnjem letu na prvem mestu med državami uvoznicami našega blaga; v novembru smo izvozili tja za 323 milijonov dinarjev raznega blaga. Več kot za 200 milijonov dinarjev Smo prodali blaga v ZDA in Zahodno Nemčijo, v Anglijo za 140 milijonov, medtem ko v ostale države uvažajo dosti manj naših izvoznih artiklov.	S.
Predstavniki Zveze študentov Jugoslavije pri Edvardu Kardelju
Beograd, 24. dec. (Tanjug). — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj Je danes sprejel predstavnike Centralnega odbora Zveze študentov Jugoslavije s predsednikom Centralnega odbora Vukašinom Stamboličem na čelu. Delegacija je podpredsednika Kardelja seznanila z nekaterimi važnejšimi vprašanji dela svoje organizacije, zlasti z ideološko politično vzgojo univerzitetne mladine, nadalje z univerzitetnim in pouniverzitetnim izobraževanjem v naši državi kakor tudi z nekaterimi platmi gmotnega položaja študentov.
Koledar domačih velesejmov
in gospodarskih razstav za prihodnje leto
IZ IZVRŠNEGA SVETA LR SLOVENIJE
Odlok o na j viš ji h stopnjah
turistične takse
Izvršni svet LRS je za novo rjovo pa tudi_otroci do sedmega turistično leto tzdal odlok o naj-
višjih
stopnjah ki' jih lahko ski ljudski od
turistične takse, _ isujejo občin-ri v Sloveniji. Po tem 'odloku lahko občinski ljudski odbori v turističnih krajih in prehodnih turističnih središčih predpisujejo v glavni sezoni turistične takse v naslednji višini: v hotelih kategorije A do 70 din za
Beograd, 24. dec. (Tanjug). Sekcija za velesejme in razstave pri Zvezi trgovinskih zbornic je sestavila koledar domačih velesejmov in gospodarskih razstav, ki jih bomo imeli prihodnje leto.
V Beogradu bo prihodnje leto od 23. avgusta do 2. septembra prvi mednarodni velesejem tehnike in tehničnih pridobitev. V Zagrebu bo pomladni velesejem od 13. do 23. aprila, jesenski pa od 7. do 22. septembra. Mednarodni kmetijski velesejem v Novem Sadu bo od 24. avgusta do 1. septembra, v Ljubljani pa bo od 30. marca do 7. aprila velesejem mode in usnjarstva ob sodelovanju tujih razstavljavcev. V Osijeku bo od 18. do 25. maja razstava gozdarstva, lesne indu-leta starosti. Takse so oproščeni strije in sodobnega pohižtva. Od člani Počitniške zveze Jugoslavi- 25. maja do 2. junija bo v Ljub-je, Zveze izvidniških organizacij ljani velesejem prometnih sred-Jugoslavije in društev »Partizane, stev ob sodelovanju tujih raz-kadair taborijo v lastnih šotorih stavljalcev. Od 29. junija do    '	“ ‘ih
ali organiziranih počitniških ko- 7. julija bo v Ljubljani drugi
mednarodni velesejem embalaže. Od 14. do 21. julija bo v Leskov-
t	julija
lonijah, in pa člani šolskih po- mednarodni velesejem embajaže čitmških kolonij oziroma ekskur " '	’	J
zij, kadar se v skupinah nastanijo cu peti velesejem tekstilij in v zato določenih domovih ali tekstilnih strojev ob sodelovanju
anjii
noč (doslej 3o 100 din), v hotelih šotorih. Ljudski odbori lahko ka- tujih razstavljavcev. Od 19. do
(doslej 70) C in D do
kategorije B do 50 din in v hotelih kategorij«
30 din za noč (doslej 50); v drugih prenočiščih, v sobah, ki jih oddajajo zasebniki, v internatih, šolah In podobno do 30 din za noč in v urejenih camping prostorih do 20 din za noč. Glavna sezona traja v smislu tega odloka v primorskih krajih od 15,
kor doslej znižajo turistično takso 29. julija bo v Kranju sedmi goža člane raznih družbenih orga- renjski velesejem. »Mariborski nizacij in za člane njihovih ožjih teden« bo v Mariboru od 2. do
JURiia
krajih
do 15. septembra, v drugih kraji
fia od 1. julija do 31. avgusta, zven glavne sezone morajo biti
■ajo
nižje
taikse za najmanj 30*/o n
Takse se lahko predpisujejo samo za prenočevanje proti plačilu. Pri predpisovanju morajo občinski ljudski odbori upošte-vati pomembnost, velikost iin ureditev turističnega kraja. Dohodke od turistične takse uporabi občinski ljudski odbor za pospeševanje turizma, z občinskim proračunom pa jih lahko v celoti prepusti krajevnemu turističnemu društvu za izvršitev njegovih nalog.
Odlok še določa oprostitve. Kakor doslej ne plačajo turistične takse osebe, ki jih pošlje na zdravljenje zavod za socialno zavarovanje in invalidi na zdravljenju po zdravnikovi odredbi, na
družin, ni pa kakor doslej pred' pisana višina teolajšave. Predpise o turističnih taksah bodo morali občinski ljudski odbori prilagoditi - novemu odloku do 31. januarja 1957.
11. avgusta. Od 3. do 11. avgusta bo sedmi velesejem v Skoplju. Od 3. do 11. avgusta bo v Ljubljani drugi jugoslovanski izvozni velesejem. Od 24. avgusta do 1. septembra bo v Splitu jadrsm-
KRONIK
D N F
Poljski novinarji bodo obiskali Jugoslavijo
Prve dni januarja bo prišlo na obisk v Jugoslavijo 15 poljskih novinarjev, ki se bodo mudili pri nas 11 dni.
Delo odborov Narodnega sobranja Makedonije
Odbor za gospodarstvo Republiškega sveta Narodnega sobranja Makedonije bo začel 28. decembra obravnavati osnutek družbenega plana Makedonije za leto 1957. Odbor za gospodarstvo Republiškega zbora proizvajalcev, ki se bo sestal 27. decembra, pa bo obravnaval osnutek zakona o škodah na polju. Narodno sobranje Makedonije bo obravnavalo družbeni plan bržkone januarja.
Ansambel »Kolo« je gostoval v Kanadi in ZDA
Včeraj se je vrnil v Beograd ansambel ljudskih plesov in pesmi »Kolo«, ki je bil na trimesečni turneji po Kanadi in ZDA. Ansambel je gostoval s 56 predstavami v 43 mestih. Obiskovalcev je bilo 87.000. Občinstvo je
zelo lepo sprejelo gostovanje našega ansambla, kritiki pa so se o njem zelo ugodno izražali.
Naša filmska delegacija se je vrnila s Kitajskega
Jugoslovanska filmska delega cija, v kateri so bili med drugimi režiser Vladimir Pogačič, članica ljubljanskega gledališča Julka Staričeva in snemalec Ivan Marinček, se je včeraj vrnila Iz LR Kitajske, kjer se je mudila skoraj mesec dni. Dne 29. no vembra se je začel v LR Kitajski festival jugoslovanskega filma, na katerem so predvajali »Trenutke odločitve«, »Kekca«, »Nevihto« in »Njih dvoje«. Filmi so bili sinhronizirani v kitajščino. Kitajsko občinstvo jih je toplo pozdravilo. Jugoslovanski delegati so si ogledali tudi filmske ateljeje v Pekingu, Šanghaju, Nankingu, Kantonu in drugod.
ski velesejem. Tretji mednarodni velesejem vina bo v Ljubljani od 4. do 15. septembra. Razstava kmetijstva v Osijeku bo od 5. do 13. oktobra. Od 10. do 20. oktobra bo v Skoplju druga razstava jugoslovanskega tobaka. Od 2b. oktobra do 3. novembra bo v Ljubljani četrti mednarodni velesejem radia in telekomunikacij.
Sekcija je tudi določila, da so mednarodni velesejem v Zagrebu, gorenjski, skopljanski in ju-jadranski velesejem ter »Mariborski teden«
KONVENCIJA
o kulturnem sodelovanju
med Jugoslavijo in Bolgarijo podpisana
splošnega čaja.
gospodarskega zna-
V protokolu Državnega sekretariata ca zunanje zadeve v B«** gradu so včeraj podpisali konvencijo o sodelovanju na podrocj“ prosvete, znanosti In kulture med Jugoslavijo in Bolgarijo. KoB* venci jo je za Jugoslavijo podpisal sekretar za kulturne stike® tujino Ivo Frol, za Bolgarijo pa namestnik bolgarskega minlstr* za kulturo Ivan Bašev.
Po podpisu konvencije sta sekretar komisije za kulturne stIK* s tujino Ivo Frol in namestnik bolgarskega ministra za kultur® Ivan Bašev poudarila v izjavah za tisk in radio, da je podpis konvencije naboljši odsev želja obeh držav, da bi se takšno sodelov#* nje kar najbolj okrepilo ter nadalje razširjalo in razvijalo.
Na sliki: člani bolgarske delegacije za podpis kulturne kon* venclje med FLRJ In LR Bolgarijo to sl minuli petek ogloda11 Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani.
K VPRAŠANJU DRUŽBENE PREHRANE V TRBOVELJSKEM OKRAJU
Bolj*e in ceneje - pa bo šlo!
Gostinstvo se še zmerom premalo zanima za družbeno prehrano — Knko skrbe z® delavce v Strojni tovarni v Trbovljah in Tovarni celuloze in papirja v Vidma Obetajoča »Ljudska kuhinja« v Trbovljah
Za zadnja tri leta bi ne mogli reči, da se je vprašanje družbene prebrane v trboveljskem kraju kdo ve kako pomaknilo naprej. Delovni ljudje, odvisni od družbene prehrane, se prej ko slej le vedno otepavajo z vsakdanjimi težavami. JVled njimi z osnovno težavo: cene v gostinstvu In obratih družbene prehrane so še zmeraj previsoke, saj pri nekvalificiranem delavcu prizadenejo dve tretjini plače, pri kvalificiranem pa okoli polovico plače.
Drži sicer, da je bilo storjenih precej poskusov, da bi obrate družbene prehrane uredili in spravili na zeleno vejo, kot pravimo, toda malone v vseh primerih se je izkazalo, da je tem obratom bolj ali manj usojeno samo životarjenje. Niti v enem primeru se ni zgodilo, da bi obrat zbral večje število abonentov, da bi število abonentov stalno naraščalo In da bi na ta način polagoma dobili v Industrijskih središčih večje in močnejše obrate družbene prehrane, v katerih bi ob večjem številu abonentov sorazmerno padali režijski stroški in hkrati cene kosil in večerij.
CAS ZA KUHANJE BI LAHKO KORISTNEJE UPORABILI O tem vprašanju sem neštetokrat govoril z delavci, s katerimi sem se srečaval v teh obratih. Zdaj mnogih od teh ni več v menzo. Nekje v tesnem stanovanju ali baraki se na peči ali kuhalniku sami ubadajo s to platjo človeškega življenja. Drugi so si po posameznih gručah našli manjše zasebne »črne menze«, kjer so vse potrebe reducirane na najmanjšo mero, da je ta človeška neogibna zadeva čim cenejša. Nekateri pa se celo bolj ali manj drže skorajda same suhe hrane. S tem načinom delavci ne izguh-
AXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXVXV\NXXXXXXXXXXV
Kaj vidimo v ogledalu
naših gospodarskih sodišč
Ko smo minuli četrtek v članku pod naslovom »Pisanj spektrum« nanizali nekaj primerov U dela Okretnega gospodarskega sodišča ▼ LJnbljanl, smo poudarili. da Iztrgani primeri ne morejo nuditi prave podobe o dela in pomena gospodarskih soditi. Preden bomo zato danes omenili dva nadaljnja primera iz dela tega gospodarskega sodišča, posredujemo ie nekakšen sploien pogled.
ŠIRŠA VSEBINA SPOROV Osemdeset odstotkov vseh sporov se unmreč suče okrog izterjave dolžnih zneskov, ki jih podjetja potrebujejo za lastno obratovanje. Pri takih sporih pride ' do izraza, da podjetja, ki so dolina poravnati določene zneske, tega včasih ne storijo, se izvijajo z najrazličnejšimi izgovori, da bi razpravo zavlekli. ker.?.
No, to naj pove primer z Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani, ki ga imenujemo:
SKOZI PRIZMO DELA GOSPODARSKIH SODIŠČ
Med najpogostejšlml spori, ki jih obravnavajo na Okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, so prekoračenja pooblastil, sklepanja pogodb brez poobla-
stila,
neupravičene ^s^remerabe
upravičeni odstopi vičene zavrnitve blaga, malomarnost
pogodb reme pogodbe,
poobla ali ne-neupra-
   most pri
ravnanju z blagom, ki je dan prooa-jalcn na razpolago, dobave blaga, ki ne nstrezajo po kvaliteti ali teži, opustitve komisijskih pregledov, prepozne reklamacije, škode, nastale zaradi napak pr| telefonskih pogovorih in podobno. Značilni so tudi spori zaradi posredniškega poslovanja agencij, spori v zvezi z železnifKtni prometom, gospodarski spori ki nastanejo zaradi pomanjkanja poslovne morata Itd. Takih in drugačnih apoi Nekateri zlobi vedno
meram v našem gospi pa menijo, da J* naraščanje števila sporov Izraz vedno večje gospodarske aktivnosti prt nas. naravna posledica dinamike našega gospodarstva, nenehnega naraščanja proizvodnje, povečanega il-voza, kalor tudi razvoja našega bančništva. Podjetja so se naučila varčevati in se dobro zavedalo, da je treba denar naglo obračati. Tako terjajo tudi manjše zneske v najkrajšem času • ileple dokazuje tudi
Drov je vsako leto več.
IZ TRTE IZVITI ZAGOVORI Neko gradbeno podjetje v Bosni je toiilo stranko is Ljubljane, ker ni poravnala ostanka za gradnjo poslovnih prostorov svoje nove podružnice. Sporni znesek Je znašal nekaj nad 100.000 dinarjev, vse ostale stroške, ki pa so zna-milijone dinarjev, pa Je
lateri zlohotni kritiki pripisujejo šali okrog J milijone dinarji številnejše »pore neurejenim raz- podjetje ie davno poravnalo, v našem gospodarstvu. Sodniki Ob zasliševanju Je predstavnik tožene stranke Izjavil, da ineska niso pripravljeni poravnati, ker gradbeno podjetje gradnje ni pravočasno končalo, zaradi česar Je '	‘	—	-—•-
denar
41
ravljeni poravnati, ker gradbeno pod-1 pravočasno končalo, za-dolžno poravnati penale smislu zadevne klavzule v pogodbi. »Razen tega«. Je Izjavila tožena stranka, »gradbeno podjetje dela ni opravilo, kot je bilo predvideno v načrtu, tisto, - I par pa je, ne ustreza po kakovoiti.«
Tožeča strank« Je ugovarjala, da i delom ni mudila po svoji krivdi. To-
žena stranka bi morala sproti zagotavljati privolitve banke ta kredit do ene-
?a milijona. Tega pa ni storila. Ko se e gradbeno podjetje samo zadolžilo do meje, k| Jo Je dopuščal kredit, so * delom prenehali, ker bi sicer sami zakrivili gospodarski prekršek.
Sodišče je dokaz sprejelo
fredstavnika tožene i, zakaj ni njegovo ravnalo določene vsote s kaj naj bi bili penali, ker opravljeno v ustreznem roku, kaj ikoda, tegi dnli
in po-
zvalo predstavnika tožene stranke, naj ro podjetje po-s specifikacijo, er delo ni bilo opravljeno v ustreznem roku, kaj ikoda, ki le zaradi tega nastala v podjetju, in kaj odškodnina za slabo izvedeno delo. bodniku se je namreč idelo čudno, da je tožena stranka sploh sprožila spor, ker Je bilo očitno, da mora spor zgubili. No, izkazalo se Je, da zastopnik tožene stranke vsote, ki je podjetje ni hotelo poravnati, ne more dlterencirati in formalno utemeljiti svojega za lase privlečenega ugovora. V škripcu Je priznal, da Je njegovo podjetje plačevalo
?:radbene stroške za podružnico z veliko eiavo, tistih zadnjih sto tisoč pa več niso mogli kriti.
Taki primeri torej kažejo, da jetja, ki so dolžna poravnati dole zneske, tega včasih ne storijo, ker jim
OBRAČANJE TUJEGA KAPITALA PRINAŠA VEČJI DOBIČEK,
kot to pomenijo 8*/* obresti ln sodni stroški, ki so jih dolžni plačati po izteku pravde. Vendar moramo reči, da je podobnih prekrškov in kaznivih dejanj vedno manj, ker je kreditna politika precej manj toga, kot je bila včasih.
Dvajset odstotkov vseh sporov, ki Jih obravnavajo gospodarska sodišča, pa
Je takih, da stranke navzlic največji pazljivosti, preudarnosti in trudu ne najdejo skupnega stališča. V takih primerih ne predpisov primere, ali drugi
dovali v času, ko ie nimamo trgovini__________
ga zakonika. Res pa je tndi, da bi lahko v mnogih naših podjetjih dali pravnemu referentu tisto vlogo, ki mu pripada. Praksa goapodarsklh sodišč namreč kaže, da v podjetjih pokličejo pravne referent« šele tedaj kadar so ga »polomili«, ne pa takrat, kadar sklepajo pogodbe in podobno. Potem morajo pravni referenti Iskati najrazličnejie »zavite« polij da bi 6por rešili v korist svojega
spore, ki jih gospoda liti, p
Dolgotrajne ska sodiiča ne morejo takoj rešiti, povzročajo tudi, kot smo že zadnjič omenili, napake v knjigovodstvu. V takih primerih morajo »postaviti na glavo« cela knjigovodstva, preden odkrijejo napako, da lahko pravilno razsodijo. K sporom take vrste bi lahko prlitell po podobnosti tudi tiste, ki jih povzročajo ljudski odbori, ki ie sedaj nimajo točne evidence nad sploinim ljudskim premoženjem, vpisanem v zemljiikih knjigah na ime bivlih okrajev. Tako marsikdaj sploh ni jasno
KDO- JE LASTNIK?
Naj navedemo primer: neki okraj Je na veliko delil splošno ljudsko pre-moženje vsem interesentom, ki so ga želeli obdelovati. Polja, gospodarske objekte in stanovanjske hiše so dolili brez odločb, kar ustno. Zgodilo se Je celo, da v najem oddanih površin in objektov niso zabeležili niti s eno samo ‘črko.
Tako je prišlo sedaj, ko bi se morala posestva prepisati na občine^ do sporov glede pravic in dolžnosti uživalcev in pravic in dolžnosti občinskega ljudskega odbora. Razantljlvo Je, da so se otepali dolžnosti i eni i drugi, saj ' i, ki bi določal ob-,o so tožili nove občine
ljajo samo svojega časa, ki bi ga po opravljenem delu lahko koristneje uporabili, recimo za svojo vzgojo, za kultura, in celo za razvedrilo, 'i peč pa* v difijšem razdobju takšen način prehrane nujno prinaša kaj nevšečne zdravstvene posledice.
Dokler v delavskih središčih to vprašanje ne bo zadovoljivo rešeno, bo seveda ostalo vse bolj ali manj pri starem. V gostinstvu je glede družbene prehrane precej očitna tendenca, da se tega dela in skrbi na vse načine otepajo. Pred očmi imajo samo kalkulacij sko podobo rentabilnosti za vsako ceno, delovni človek, ki si išče cenene dobre hrane, jih seveda spričo »rentabilnosti za vsako ceno«, kdo ve kako ne zanima. Ko delavci takole hodijo po gostinskih obratih in kaj pojedo, se popolnoma upravičeno vprašvjejo: kako je sploh mogoče, da se v gostinstvu nič ne pozna ne pocenitev mesa, ne pocenitev tega ali drugega živila. Golaž ali vampi ali karkoli že leta in leta čepi naisti’cenl. Znano je, da so se prašiči pocenili. In vendar je v gostinstvu šunka še vedno po 1000 dinarjev, sendvič na isti ceni, kot pred leti, pečenka prav tako, pa krompir in solata. Vse torej kaže, da se delovni človek, potreben družbene prehrane,
\\\\\\\\\v\\\\\\\\\\\\vv\\\\\\\\\\\\v
uživalci, sklicujoč se na ustne dogovore glede popravil in podobnega, ki bi zanje morali nositi odgovornost bivši okraji, oziroma sedanj« občine. Take spore Je bilo kajpak težavno razsoditi. In to vse zaradi nekaj malomarnih uslužbencev.
Ob konen našega pisanja naj zapišemo še nekaj: kopica dejstev namreč kale, da sta	,
POMEN IN VLOGA GOSPODARSKIH SODIŠČ SE PREMALO ZNANA V našem prikazu dela gospodarskih sodišč smo pač lahko nanizali le nekaj
Srimerov In bežno nakazali sporne za-eve, ki Jih obravnavajo nismo pa mogli prikazati njihove kompliciranosti, zapletenosti in obsežnosti. Poznavanje gradiva bi bralcem posredovalo podobo o delu, ki ga gospodarska sodišča.
'cm
tega
goto
gotovo nazornejšo opravljajo naša Le-ta prispevajo z naglim reševanien sporov ne le k preprečevanju nadaljnji škode v gospodarstva, izigravanju pred
fiisov, planskih Instrumentov itd.,, temveč udi k nagli orientaciji glede pomanjkljivosti tega ali onega gospodarskega predpisa. Naša gospodarska sodišča tako z bistvom problemov, ki’ Jih v posamez-
zlepa ne bo mogel 'zbogati z stinstvom. Gostinstvo torej, ki že po svoji funkciji bilo najboU poklicano, se bolj ali manj ot** pava človeka, ki sl išče dobro W ceneno prehrano, otepa se torej abonentov, češ da se to ne izpla*8-
»CE BI BILA HRANA DOBR*
IN POCENI, BI SLI VSI V MENZO«
Manjše menze imajo spet svo* Jeittgofia^ker, je raži j a prehud® in ker je premalo abonentov. T8' ko seveda ostajajo tudi v menz8** cene kosil in večerij še vedn preostre glede na dohodke o** lovnih ljudi. Ljudje si pomaga) na najrazličnejše načine, potej" ko se porazgube iz gostiln menz. Pa pravijo delavci: »Ja. ^ bi bilo bolje in ceneje, kdo bi n šel v menzo, kdo bi rad lepo ure* Jeno in pogrnjeno ne Jedel?« ™ dosedanji poskusi manjših obr®' tov družbene prehrane niso p** nesli pričakovanega rezultat8' potem bo pač treba misliti 11 večje obrate z velikim število^ abonentov ln ceneno hrano. »C. bi bilo poceni ln dobro, bi šli v.« v menzo,« pravijo delavci. ToreJ
KOSILO ZA 70 DINARJEV
V Trbovljah je občinski RosP^' dinjski center pred nedavnih pri vzorno urejeno »Ljudsko hinjo«. ki za zdaj lahko sprejf*1 do 80 abonentov. Cene, postrežb" kakovost in urejenost so tak da bi bila lahko ta »Ljudska hinja« osnova za kasnejšo veCJ menzo, ki bi mogla sprejeti ta* rekoč vse delovne ljudi, ki v boveljskem revirju potrebuj^ družbeno prehrano. Bi nert*8^ prav na ta način enkrat za vs* lej ne rešili tega mučnega vpr8 šanja? Centralizacija družb«*’ prehrane mora namreč n11]” prinesti mnoge dobre posledi*’ v prvi vrsti pa kot najvažnej ^ — nizke cene! Če velja danes »Ljudski kuhinji« kosilo 70 d*, bi ob večjem številu abonent® prav gotovo padla cena mor“e na 50 din. In še tole: ali bi prispevki, ki jih dajejo po^icH0 za male menze, bolje in izdatni ne obnesli v centralni menzi"
V OKREPČEVALNICI ZIVlI^ PO NABAVNI CENI
V nekaterih podjetjih so datneje začeli skrbeti za delaVj na ta način, da so začeli ureJ8
nih sporih obravnavajo, posredujejo zakonodajalca —1 in predpisov
iri sestavi novih zakonov jato gradivo ter so torej ne le pomembni činiteljl, temveč tudi nekakšni regulatorji našega gospodarskega razvoja.
Vse kaže, da se tega še ne zavedamo v polni meri. Tako domnevo potrjujejo iz dneva v dan mnoga jetja, ki imajo naša gospodarska si
za arbltralo, ne pa za s pravicami sodne iivribe, pa tudi različne vloge, ki jih vlagajo, neredko so-
„ »j	J*u	v	idgaju,	uon
dijo v postopek sodiiča splošne noeti. Premajhno razemevanje
ni bilo dokumenta, ueznoati. Neredi«
Isod-lela ln
pomena gospodarskih sodiič pa naposled dokazujejo tudi neprimerni, na več koncih razmetani prostori Okrožnega gospodarskega sodiiča v Ljubljani ler prostori drugih naiih okrožnih in Vrhovnega gospodarskega sodiiča LRS, ki jim je tfeba z novimi prostori zagotoviti pravilno, pospešeno in ie del*.
svoje okrepčevalnice. Tako n- P' Strojna tovarna v Trbovljah Tovarna celuloze in papirja V. dem-Krško, pa tudi nelrBi,1-obrati v Hrastniku. Določene sK pine delavcev dobivajo ob *8 f malice brezplačno mleko, pa si delavci v teh okrepčevain cah lahko kupijo južine po n„e bavnih cenah, ,torej brez vsa . podražitve ali režijskega Prl, i8 ka. V Tovarni celuloze in paPrL v Vidmu-Krškem sem v nem odmoru videl, kako de’gi, trumoma prihajajo v okrepčev nico, kjer jim postrežejo z J®r čo, mlekom čajem in brezal« holnlmi pijačami. Tu lahko ud' no sedejo, si med odmorom P . uspeinejle! 3etno oddahnejo ter se okrep«
8. L. ^ nadaljnje delo.
Išča sodišča
Vacuum
Dve dobri novici smo prejeli Istočasno. Zadnji britanski ln francoski »ojakl so zapustili eglptska tla tn pred Suezom Je že ladjevje posebnih ladij
DELEGACIJA ZKJ V KRAKOVU
Obojestranske koristi
v izmenjavi gospodarskih izkušenj v podjetjih
Kot zaključek — povzet lz egiptske krize, Je teza o Izpopolnjevanju »va-cuuma« nevzdržna. Dežele Bližnjega
n  --- j-	i~.—..... .—.j	vzhoda smatrajo za objekt mednarod-
y^N, ki bodo takoj začele čistiti pre-	ne politike velesil. Pravzaprav ne za
°P-	objekt, marveč za brezzračni prostor.
Svet se lahko naposled oddahne. Zanje Jih skratka ni, so »vacuum«.
Je končno odpravljena nevarnost, Egiptska kriza pa je pokazala, da	Nowa	Huta,	24. dec. (Tanjug),	ter razna vprašanja mladinske	stavniki eksekutive vojvodskega
kpra‘Z?e ^nTpoVe«	?t7i	negacija ZKJ si je danes ogle- organizacije. Jugoslovanska de- komiteja	ZDPP.v	Krakotvu.
ki e pozitivne sklepe iz prestane	oreh« ali nemara Se bolj — ostra čer,	dala največji poljski metalurški	legacija je zvedela, da priprav-	Zvečer je	odpotovala v Zako-
«rize. Ne mislimo samo na to, da se	na katero je nasedla celotna politika,	kombinat, središče poljske (me	ljajo zdaj na Poljskem enotno	pane, kjer	ostane dva dni. Od
»te;Tbrpr8eS-s^ -^urgije železarno Nowo revolucionarno	zvezo poljske ondod potuje še v fedišče polj-
*bio videli moč volje sveta po miru	niti to politiko in gledati na Bližnji	Huto blizu Krakowa. Po krajšem	mladine, ki bo delovala pod idej-	ske težke	industrije Katowice,
<J» Je lz vsega tega, kar se je pri-	vzhod z drugačnimi očmi. Dežele	ogledu več oddelkov kombinata	nim vodstvom ZDPP za uresni-	nakar se vrne v Varšavo.
^ja okrep^ena.^T^^^^reia^^ouda^ , FiVa,nlftgso'^ukroj^na*^' tuj^roko'—,	imeli	člani	delegacije ZKJ s	čenje partijskega programa, a
in to smo že storili. Je pa vpra-	postala pretesna, sedaj pokajo. Po-	Svetozarjem Vukmanovicem na	; bo samostojno izbirala način in
v£«S’ ? katerem 8mo doslej malo go-	pravila tu ne pomagajo, pa četudi bi	čelu daljši razgovor s predstav-	! metodo svojega dela.
2?L\ln kl Je v sredlSču viharja, ki bila popravljena po kakšnem novem	knlpktiva direk-!
Si* J mlmo nas Gre za odnose do bagdadskem kroju.	niK1 delovnega kolektiva, air	koncu	sestanka	so	pred-
JHlžnjega vzhoda kot skupnosti suve- Edino če svoje odnose z deželami cije podjetja in tovarniškega	ir.
* ' -	-	_	-	-iniM. vr.hnrf* zasnulelo v aklariu	Stavniki OeiOVnega KOieKUVa iz
Titov in Kardeljev govor v kitajskem tisku
Peking, 24. dec. (Tanjug). Kitajsko časopisje je pred nekaj dnevi v celoti objavilo govor, ki ga je imel predsednik Tito 11. novembra v Pulju. Kitajski tisk je objavil tudi članek moskovske »Pravde« o tem govoru, kakor tudi odgovor »Borbe«
Danes objavljajo listi dolge izvlečke iz govora, ki ga je imel podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj 7. dec. v Zvezni ljudski skupščini.
\ .	•»**	U4.W1M1**
d*« iel *n	nartov. Zm se	namreč,	Bližnjega	vzhVdT»snu7ete	v	mSS	sveta ter	predstavniki množičnih	,	staY«Ikl delovnega	KDlekUva	iz-
«»tl, kl	ao	najbolj	odgovorni	za	s auverenoatjo	te	dežele	in	potrebami	političnih	organizacij V kombi-	i	ra2-lU mnenJe'.da	jim
natu. Sestanka sta s
tudi sekretar CK ZDrr "«u‘- , nje razvijanje delavskega samo-slaw Matvvm in veleposlanik	j i■ „ ■ „	j.a koncu	se-
FT.-R.T nn	Poiiskom Milorad Mi-	upravljanja. Ko je	na Koncu	se
usu, ki so najDoi) oagovorni za s suverenostjo te aezeie in poireoami	„ vnmKi	uuiciije,	u«	jm.	j.-
**. kar se Je pripetilo, 5e niso lz tega njih gospodnrskega razvoja, lahko za- PODtlCnlh organizacij v KOmDl- j gogjovgos^e izkušnje koristile V j "'vzeli potrebnih pozitivnih sklepov, hodne dežele, kar zlasti velja za Ve- natu. Sestanka sta se udeležila ;	j	praksi	in	boju	za nadalj-
Sedaj na primer britanski in fran- >jkpw Britanijo ln Francijo, računajo, , tudi sekretar CK ZDPP Wladi
da bodo tl odnosi trdni
J. A.
'“skl tlšk na široko zagovarjata teo ‘Jo o vacuumu, ki Je nastal na Bližnjem vzhodu, ln o potrebi, da se ta »ouum zamaši z Injekcijami ohro-' 0‘i Bagdadski zvezi. Ta teza sloni
SL kakšnem rezonlranju: neuspeh v Ifairn	rW	IRenterl	Po
V.in le drastično oslabil pozicije j T	j
;.ellke Britanije in Francije na BUž- uradnih podatkih egiptske vlade
Razdejanje v Fort Saldu
j..	— uitvaiuj« lil i a aucijc na UUZ'
SJr? vzhodu in hkrati zboljšal po--VZaJ Sovjetske zveze, kl Je dala Eglp-J* Podporo potemtakem Je treba nevernost krepitve vpliva ZSSR prepre-
je bilo med boji v Port Saidu do tal razdejanih 5500 hiš. približno toliko pa delno poškodovanih.
bi ‘ K obnovitvijo Bagdadske zveze, ki Tudi veliko kopališče v Port ■ bile vanjo pritegnjene nekatere cB;Jn hiln nnnnlnnmn ra zrlo Jpve dežele na Bližnjem vzhodu in saiau Je DU0 P°P°moma raztle-
podobno.
jano.
Uporniki v napadu
na francoske položaje domala v vsem Alžiru
fSaHte Stanka'govoril Svetozar Vukma-latovič, ki potujeta z delegacijo	Je	lzrazn zadovoljstvo, da
ZKJ po Poljski.	je Jmel	značaj	raz-
Predstavhiki delovnega ko- prave, v kateri so udeleženci lektiva železarne so zastavili svobodno in odkrito izražali članom jugoslovanske delegacije mnenja. V tej zvezi je poudaril, več vprašanj o gospodarskem si- da bo korist od takšnih razprav stemu in delavskem samouprav- in izmenjave izkušenj oboje-ljanju v Jugoslaviji ter druga stranska, kajti poljska in jugo-vprašanja, predvsem s področja slovanska gospodarska perfjetja gosrod««™ d«>. d?Sh	S/*«™ £&£
organizacij. Jugoslovanski dele- nQ prispevajo k razvijanju so-
gati pa so se zanimali za izkuš- Cjalističnega gospodarstva v ce-nje delavskih svetov v poljskih jot-podjetjih in za mnoge druge	'
probleme, na katere zadeva zdaj	Delegacija ZKJ se je danes
Poljska, ko uveljavlja sklepe popoldne sestala tudi s pr osmega plenuma CK ZDPP o nadaljnji izgradnji poljske poti
w .
Očiščevalna dela na Sueškem prekopu se bodo vsak čas začela. Na sliki potopljene ladje na ustju prekopa med Port Saldom in Port
Fuadom
v socializem.
Predstavniki družbenih organizacij v tovarni ter predstav- j niki začasnega delavskega sveta in direkcije podjetja so obvestili
Pariz, 24. dec. (Tanjug). Fran-	Oran je zletel v zrak. Tudi na
?9sko poveljstvo je objavilo, da je	področju Constantine so bile pro-
oilo v zadnjih 48 urah na alžir-	ge in ceste na več krajih razde-
*kih bojiščih ubitih ali ranjenih	jane, v Tlemsenu, Mataji, Maska-
“ad ioo Francozov in Alžircev.	ri in drugih mestih in naseljih
plžirci so napadli francoske po-	so uporniki vrgli bombe na fran-
°žaje v mestih na 25 krajih. V	coske stražnice in druge objekte.
■jaPorednih napadih so prodrli na Srditi boji na področju Tebese,	__
fiS??1. kAhH0,Hbila	W SO se bili začeli pred tremi ted-	^Tkolektif komblnata No-
m. ^ Pri Abdell.l' so alžirski ko- ni, se še zmeraj nadaljujejo. Fran- „ .	*	bori	Droti	,
Sfhsl	13v	retir	brdl’	ostankom starega načina uprav- Benetke, 24. dec. (Tanjug). Ob
Pa ii n ?i	V Castiglionu j	zadnjih dveh dneh v teh bojih	ijanja ^	da je odločno	ubral pot	zaključku	razgovorov	delegacij
Sv rtJS?1?. A0f-nj6^ uporni-	padlo 47 upornikov Kot običajno	0Jsamosvojitve podjetja	in upo-	ZKJ	in	KP1 je bil	davi	objavljen
dosi ®set 1U,?,; ,A1“rskl ko’San- 1	ne objavljajo podatkov o lastnih	stayjtve	delavs‘Qa samouprav-	komunike,	ki	sta	ga	včeraj	obe
Al«,	?	L,rleSL?ur-n 'ZSbah' FranTSkl f°p,Sni,kl ,iZ Ijanja. V razgovorih je prišla delegaciji podpisafi. V komuni-
fantin b b	v U ^ A1Kira pa	spet do izraza velika zainteresi- keju je rečeno:
..njenih kakih 20 Francozov, V gube precejšnje. V Veliki Kabiliji _anost Doliskesa deiavskeea raz- Delecaciia C
OB ZAKLJUČKU OBISKA DELEGACIJE ZKJ PRI KPI
POGLABLJANJE STIKOV
med ZKJ in KPI v korist delavskemu gibanju
tedišču mesta Alžira je bil raz- ! nadzorujejo francoske .sile nekaj e.ian centralni 'poštni urad. Pri ~nk-Ara.su, Saint Amou in Saidu uPomiki zažgali kakih 10 fran-S.°skih kmetij. Na področju Sidi-Uen Abesa sta bila razdejana dva ®Žna mosta. Vojaški transportni v«k na progi Colomb Besar—
krajev s helikopterji. Ubitih oziroma ranjenih je bilo ondi kakih 10 Alžircev, 10 »sumljivih« ljudi pa so prijeli. Na številnih področjih v Alžiru so se vneli novi ogorčeni spopadi med Francozi in uporniki.
Premiki na desno
spričo francoske osamitve po napadu na Egipt?
Pleven napada politiko Molletove vlade, Roger Duchet posebej Pineauja, toda ljudski republikanci še oklevajo
Pariz, 24. dec. (Tanjug). »Osa- talko pripravil svojo vrnitev na ^ ev Francije v OZN je največji politično torišče.
TaUnP?h’ ua- Sm^ ]iL doživeli- Plevenove akcije odločno pod-i» SPeh	P^a Roger Duchet, ki je dan« z
tteUsnpl na )P.llZn•Iem..^zko<}l1•	ostrimi besedami napadel zuna-
Crdl°\,kl	J'	??il ’ njega ministra Pineauja. »Ce so
^nikov^pu^li dUe^ki jim neodvisni, doslej podpirali vlado, naša vlada prisojala največji ;-Dlen« — tako se glasi prva jJfP? kritika francoske vladne kjUtike, ki jo je izrekel danes h,v*i ministrski predsednik Rene
V h m T — —. —	«» M — — — n 1 — n	V 1» A
s(;ven. Ime tega prvaka majhne ; ®nke »levega centra« omenjata j- ve^ dn' ko* *me glavnega ®?.uidata sedanje desničarske vic'ne na položaj predsednika DrU-® v primeru, če Di prišlo do j.ulične krize. Politični strokov-»vf j trd'j°' da je Plevepova 'ada v senci« že dokončno se-
ja.vljena in da' zato ni hotel so-
j
v poslanski zbornici, da bi
b*!?VaU v splošni politični de-
to ni zasluga Pineauja, ki je v naših očeh izgubil ves kredit,« je rekel ta prvak skupine neodvisnih na skrajni desnici, »že zato, ker je odobraval politiko nekaterih drugih članov vlade.« Duchet je zlasti opozoril na »pogum in odločnost« generalnega rezidenta v Alžiru socialista La-
costa in s tem potrdil priprav-i bi v prihodnje sodelovala z desnim krilom vladajoče Socialistične stranke.
Vse kaže, da se krizi vlade za zdaj najbolj upira katoliško Ljudsko republikansko gibanje. Predsednik stranke Simmonet je
ranost poljskega delavskega raz- Delegacija CK ZKJ, v kateri reda za probleme samouprave v so bili tovariši Petar Stambolič podjetjih in odločnost, da poj- in Lidija Sentjurc, ki sta se ude» dejo po tej poti do konca.	ležila VIII. kongresa KPI, Lazar
V razpravi o vlogi sindikatov Koliševski, Anka Berus, Cvijetin so na sestanku pojasnili več Mijatovič, Nikola Sekulič in Ste-vprašanj, zadevajočih odnos	p°r°njski se je mudila v
sindikat« to delavskega sveta, J^a,,J,.m Vrnila otošk KPI™katere
delegacija je bila v oktobru v Jugoslaviji. Jugoslovanska delegacija se je v Rimu sestala s to-■ varišem’ Togliattijem in drugimi tovariši iz vodstva KPI. Potem je ! obiskala komunistične in množične organizacije kakor tudi družbene ustanove v Bologni, Ferrari, Reggiu Emilii, Milanu in Benetkah. Obisk je bil zaključen v Benetkah s sestankom de-rekel, da mednarodni položaj ne legacij ZKJ in KPI, katero je dopušča Franciji nobenega' tve- vodlJ tovariš Longo. ganja z reorganizacijami ali spre- del^adto^bzK7tovariške°™tX 'z meip ami vlade. Ta stranka j voditelji, člani raznih organiza-rLeT/f, r° Jn? z evropsko po- dj in d'elavd je bilo poglobijeno litiko Molletove vlade, in se bon, njih p0znavanie razmer v Italiji da bi utegnili nadaljnji premiki in poetike KPI. na desno spraviti na krmilo tudi	stiki	so potrdili, kako važno
zagovornike protievropskega de- je da se ko^unjsti6ne partije la neodvisnih in kmetov.	čedalje bolj spoznavajo in si iz-
Splošno politično vrenje, ki menjavajo svoje izkušnje in se je začelo zdaj v parlamen- misli z namenom, da bi lahko tarnih krogih, kaže, da je vpra- čimbolj uspešno vplivale
 p .	.	na
šanje preosnove vlade čedalje	ublažitev	napetosti v	svetu, na
bolj pereče. Spričo tukajšnjih	utrditev	miru	in na	napredek
običajev, da nobena vlada ne pa- socializma ne glede na različne
..--- . ,	.	s	de	na	zunanjepolitičnih vpraša- pogoje, v katerih delajo, ter na
Ijenost desnice, da	pkrj]on^	njih,	v	političnih krogih menijo, razvoj in okrepitev njihovega
»cmm	j^. uje(,njja bj^j bližnja de-	sodelovanja v	bratskem duhu,
bata o zaključnih obračunih sre- tudi kadar so razlike v glediščih di prihodnjega meseca ugoden povod za akcijo neodvisnih, da
o posameznih vprašanjih.
  _________________________ ,____ Boljše medsebojno spoznava-
ti spravili na krmilo prvaka »le- nje je na drugi strani potrdilo, vega centra« Reneja Plevena. da se razvijajo stiki med obema
partijama čedalje bolj v znamenju odkritosrčne in trdne težnje po sodelovanju, kot je bilo to že ugotovljeno po obisku delgacije KPI v Jugoslaviji. V odnosih med obema partijama je bil narejen korak naprej, tako kot smo želeli in pričakovali. Razgovori, ki so bili zadnje dni v Italiji, so pripomogli k temu, da smo proučili konkretne oblike sistematičnega sodelovanja med obema partijama.
Obe partiji sta sklenili, da bosta redno seznanjali druga drugo o svojih stališčih glede razvoja mednarodnih dogodkov in delavskega gibanja, o raznih vidikih svoje politične dejavnosti in življenja obeh partij. Obe partiji sta razen tega prevzeli obveznost, da bosta med seboj izmenjali informativno gradivo, publikacije in omogočili v svojih deželah, da bi se z njimi čimbolj seznanili. Sklenjeno je bilo, da se začne in omogoči izmenjava delegacij italijanskih in jugoslovanskih mest in tovarn, zadrug,
mladinskih in sindikalnih organizacij obeh dežel, nadalje srečanja kulturnih delavcev, predavanja in razprave in da se kar najbolj omogoči izmenjava delavskih skupin med poletnim oddihom.
Obe delegaciji sta prijateljsko izmenjali svoje misli o nekaterih vprašanjih gospodarskih in kulturnih odnosov med obema deželama in o vprašanjih svojih narodnostnih skupin v obeh deželah. Delegaciji sta se sporazumeli, da morata obe partiji z vsemi silami prispevati k razvoju čedalje boljših odnosov med obema deželama in njunimi narodi.
Včeraj, ko so se razgovori v Benetkah zaključili, sta se obe delegaciji skupno sestali z novinarji in sta Petar Stambolič in Luigi Longo v daljših izjavah obeležila potek in rezultate obiska. Nato sta imeli skupno kosilo, zvečer pa je delegacija ZKJ odpotovala v Trst in davi nazaj v Jugoslavijo.
Po letalski nesreči v Miinchenu
Žrtve bodo v petek prepeljali v domovino
Mtinchen, 24. dec. Nemško-ju-1 vedati, kako se je nesreča zgodl-goslovanska komisija, ki proučuje la. Zanesljivo je moč trditi le, da vzroke nesreče našega letala v je letalo treščilo na tla povsem bližini milnchenskega letališča, bo nepričakovano, ko niti potniki ni-potrebovala še več dni, da bo ti posadka niso bili pripravljeni
ugotovila, kako se je nesreča pripetila. Zaradi praznikov bo morala jutri in v sredo prekiniti de-
na kaj takega. Mesto nesreče je oddaljeno od letališča 5 do 6 km. Letalo je padlo na globoko zora-
lo. Tudi posmrtne ostanke pone- no njivo in je drselo po njej pri-srečenih KeCojeviča, Srdanoviča in bližno 380 m daleč. Po kakih 100 Šegrta bodo lahko s posebnim le- metrih se je prevrnilo in drselo talom JAT pripeljali v Beograd po njivi še 300 m. Letalo je hudo šele v petek.	i	poškodovano, vse na njem je do-
Preživeli potniki in tudi dru- besedno razbito, zato je najbolj gi pilot Krsnik, ki je ostal živ le Čudno, da so potniki ostali živi. po golem naključju, ne vedo po-i	O.	Miličevič
JOD
STALNEGA DOPISNIKA)
Pariz, decembra }a v trenutku, ko je težka kri-cttoi *Jean Bard«, ponos fran-ga ladjevja, krenila iz al-ga Pristanišča proti Port fen u’ s Cipra pa so odplule zdru-hjj ? apglo-francoske sile. da bi fj.sfcovito napadle Egipt, so Pa-r, navalili na velike magaci- j vsi *n medtem ko se je blisko- I vt* akcija — počasi razvijala, so tMrlžani nestrpno čakali na njen (v^falni konec ter komentirali (a^Pj operacij ter potrpežljivo ,-Kali v neskončno dolgih vrstah ®voje obroke sladkorja.
Hom e’ Stožila ni nobena nevar-lslr ’ da bi zmanjkalo tega tako lihega živila. Francija je veni® Proizvajalka sladkorne pese, kolonije pa so velik pro-m aJalec saldkornega trsa. Nič C zalegla zagotovila vladnih, j 1sanov, da je preskrba redna,; l0o nobene potrebe, da se za-dvf , 0Pifljo. ni C niso zalegli po-Cas°Pisja Francozom, naj iz-v6ste° sv°3° • državljansko za-
(* ^Pomnil sem se Londona iz
V	t8, 150 je bil sladkor racioniran. ta^ons Corner Housu pri Picca-(j/JU so si Londončani sladkali . * sladkorjem, ki so ga prl-1 z doma. dasiravno je stala
*	*dzi polna posoda za sladkor, til a na zidu pa opozorilo, da je ^polago tujcem in tistim, ki
PARIŠKI PABERKI IN POMENKI
DUPONTI IN - DRUGI
so po naključju pozabili prinesti sladkor s seboj (!).
—	Poznam te zgodbe, se je modro smehljal gospod Dupont in se spomnil vojnih težav. Kupoval je najprej samo sladkor, zatem pa suho testo, gnjat, salamo. Grabil je vse od kraja in tlačil v svojo domačo shrambo...
»Jean Bard« se je vrnil v alžirsko pristanišče, anglo-franco-ske združene sile pa so se umaknile iz Port Saida. Kratka vojna je bila kaj naglo končana, na veliko žalost gospoda Duponta, ki je tako strašno želel, da bi padalci ujeli Bikbašija in ga zmagoslavno odpeljali v Pariz. Toda Dupontova mržnja proti sovražnikom Francije in velikanska ljubezen do domovine, do njenih čezmorskih posesti (C’čst la France!) ni izčrpala njegovih rodoljubnih čustev, ki, kakor pravi neki francoski novinar, imajo svoj »sedež« v želodcu. Spričo tega »rodoljubnega želodca« sta gospod in gospa Dupont navalila po končni sueški »odpravi« na trgovine in blagovnice ter jih v hipu izpraznila. Po vsem Parizu ni bilo moč najti niti trohice soli, ne sladkorja, ne kapljice olja. Seveda v trgovinah. Zato pa so
bile solidne meščanske shrambe in kleti polne vsega. Gospodinje so vabile druga drugo na čaj in si druga drugi ponosno razkazovale, koliko imajo sladkorja, koliko soli, gnjati, premoga v svojem »skritem kotu«. Gospod Dupont pa je razkazoval gospodu Durantu razen zalog vina tudi svoje posode, polne bencina.
Tovarne sladkorja v Franciji, na Madagaskarju in Martiniqueu so obratovale dan in noč, da bi obdržale svoj tempo proizvodnje. Sladkor je dotekal v trgovine, od tod pa v Dupontovo klet. Kako dolgo? — je vprašal duhoviti Frangois Rey v »Observateuru«. Dokler ne bo nekega dne raztreseni oče Dupont stopil v svojo klet po steklenico vino in s cigareto v ustih, pozabil na bencinske posode, ter pognal vso hišo z vsem njenim živim in mrtvim inventarjem ter nakopičenim sladkorjem — v zrak. Ce bodo nekega dne padle na Pariz vA-dene bombe — kakšen duh bodo čutili? Bodoča vojna bo, odgovarja Rey, v Franciji dišala po karamelah...«
Gospofl Dupont pa vendar ni mogel, koraka ti vštric s proizvodnjo francoskih tovarn sladkorja
in soli ter rafinerij olja. V trgovinah je sedaj, kolikor hočete, vsega tega blaga, ki ga je Dupont grabežljivo kopičil. Dobro preskrbljen se je te dni — pred božičem — znašel s praznimi žepi. Treba pa bi bilo nakupiti darila, prijatelje še drugače pogostiti.
Sedaj se druga polovica Francije smeje Dupontom: — »Izvolite sedaj, dajte poštarju olja, počastite dimnikarja z vrečico sladkorja in smetarja s kosom marsejskega mila, okrasite smreko s klobasicami.«
Katera polovica Francije je večja? Dupontova ali tista, ld se Dupontu smeje? Francija, katere patriotizem tiči v želodcu, ali tista, ki jo tako radi imenujemo svobodoljubno. Te dni tega ni bilo moč tako preprosto presoditi. Preostane, da uživamo po velikih razočaranjih, ki so nam jih te dni pripravili Duponti, uživamo sedaj v dovtipih, ki jih druga polovica Francozov dela na njihov račun...
Ondan je bilo na cestni železnici, nabito polni nenavadnih potnikov, kakor v škatli sardin. Običajni potniki so kakor ponavadi dremali, brali časopise, žene
so pletle, fantje so šepetali in koketirali z dekleti, novodošli pa so prezirljivo gledali svoje rutinirane sopotnike. Vendar niso godrnjali. Duponti odlično prenašajo posledice te vojne, njihove vojne.
Na postaji Bourge je stopil v vagon nov potnik. Premeril je ljudi izpod čepice ter z izrazom nepopisnega uživanja, pomešanega s trpkostjo, kimal z glavo, se pridušeno smejal ter premotril enega za drugim: glejte novi potniki (i), bencina ni, in vi se hočete vojskovati, ah (!).
Potniki so se umikali pred no-vodošlim ter užaljeno obračali glave. Neka dama, v katero je uprl pogled iz neposredne bližine, pa se je stresla ob sleherni njegovi besedi: Kaj? Hočete Suez? Hočete vojno? Potniki v drugi polovici vagona so se sprva smejali, zatem pa krohotali. Duponti so zmedeno molčali in se v glavnem držali junaško. Niso se pustili izzvati, ostali so zakrknjeni z izrazom hladnega prezira A? Poglejte Jo sedaj, vašo umazano vojno!
E, tu se je torej začela gneča. Umazana vojna — vemo, kdo je tako krstil vojno v Indokini, vojno v Alžiru in sedaj vojno v Suezu? Duponti so skočili pokonci kot oparjeni: — Kaj pa tvoji Rakosziji in Gerčji? Duponti so opustili svoje vzvišeno stališče, s katerim so se ogradili
od ortodoksnih potnikov podzemeljske železnice. Postali so rumeni v obraz, obrvi so se jim nasršile. Ličnice zakrvavele. Ko pa so opustili svoje običajno razredno zadržanje in prisedli k svojim »po sili« sopotnikom — so že vnaprej izgubili bitko. Prišleca, ki je sprožil ves ta hrup, nihče ni več opazoval. Ta je odigral svojo vlogo in je nemara izstopil na neki vmesni postaji, na njegovo mesto pa so prišli no-; vi govorniki, ki jim je viharno i ploskala druga polovica vagona. | Za katero Madžarsko jočeš? — je kričal neki vojak. Kakšno Madžarsko želite, dragi moj gospod? Pa menda vendar nočeš oditi v Budimpešto pomagat delavskim svetom boriti se za zmago proletarske revolucije, — je kričal brkat možak s črno obvezo čez oko in s čepico, poveznjeno na drugo oko. Vaša umazana vojna, je neprenehoma vzklikala neka ženska na ves glas, hreščeče in dolgočasno — vaša umazana vojna!
Vlak pod zemljo je že zapustil centralni pas. Nekdanji avtomobilisti so mrko zapuščali vagon, ki je nadaljeval svojo pot proti predmestju Bellevue in Menille Montan. V njem so ostali le še običajni potniki podzemeljske železnice. Tista polovica Francije, ki se zdaj smeje Dupontom in ki imenuje vse vojne po veliki vojni
—	umazano vojno. B. Peš 14
PO PRVIH DESETIH MESECIH PROIZVODNJE
Vsak dan bliže največji zmogljivosti
S povečanim plačnim skladom bodo v Tovarni celuloze na Vidmu dali pobudo
predvsem kvalificirani delovni sili
Po prvih desetih mesecih redne proizvodnje roto papirja v Tovarni celuloze in papirja Vi-dem-Krško lahko delovni kolektiv zadovoljen ugotavlja, da je že tolikanj vešč proizvodnega postopka, da proizvodnja iz meseca v mesec narašča in se je že malone približala najvišji proizvodni zmogljivosti. Če upoštevamo, da znaša največja proizvodna zmogljivost 100 ton roto papirja na aan, potem pričajo proizvodni učinki v posameznih dneh letošnjega decembra o tem, da so tehniki in delavci v tej
cembru: 8. dec. so izdelali 97 in pol tone roto papirja, 12. dec. 95 in pol tone, 15. dec. 96 in četrt tone in 17. dec. 95 in četrt tone. Torej le še nekaj ton jim manjka do najvišje proizvodne zmog-
ljivosti. To se pravi, da je v najkrajšem obdobju stekla proizvodnja bolje, kakor bi mogli terjati.
Do konca leta je še nekaj dni. Zato v tovarni lahko mirne duše povedo z vso zanesljivostjo, kako bodo z zadnjim dnem v letu izpolnili vse proizvodne naloge. V proizvodnji celuloze bodo dosegli 107 %, lesovine 102, roto papirja 101 in embalažnega papirja 205 %. Torej v prav vsen proizvodnih zvrsteh več, kakor je bilo predvideno v načrtu.
Glede na povečanje plačnega sklada v odstotkih, kakor to določa zvezna uredba, so v tovarni že izdelali podroben predlog o tem, kako bodo povišali plače. Ker je bila doslej med plačami nekvalificiranih, polkvalificira-nih in kvalificiranih delavcev tako minimalna razlika, da bi lahko govorili o nekaki uravnilovki, so sklenili, da bodo s po-
sameznimi odstotki v povišanju plač dali stimulacijo zlasti kvalificirani delovni sili. Medtem ko bodo zlasti na lesnem skladiščil precej skrčili število delovne sile, bodo na drugih delovnih mestih dobili nekvalificirani in polkvalificirani delavci pobudo, da se strokovno izobrazijo in dosežejo višjo kvalifikacijo.
(ž)
PRIZADEVNA MLADINSKA ORGANIZACIJA V TRBOVELJSKI STROJNI TOVARNI
TRDNA OPORA
DELAVSKEMU UPRAVLJANJU
Čeprav ni minilo niti leto, odkar si je mladina v trboveljski Strojni tovarni osnovala svojo mladinsko organizacijo, pričajo rezultati nedavne mladinske konference, da je mladina s svojim vzornim delom postala v tovarni in v delovnem kolektivu močno aktivna sila. Ob pomoči tovarniškega komiteja ZKS so mladi delavci v razmeroma kratkem času dobro utrdili svojo organizacijo.
V RUŠAH OB KONCU LETA
IZ MALEGA KASTE VELIKO
dravski to so na prvi pogled majhne stvari, ven-dolinrVpct"pritegnilo pozornost nase. Tu dar za takšen kraj mnogo pomenijo.
Ruše so zadnji dve leti lini spet pritegnile pozorne je sedež nove občine, razen tega pa so dosegli trudi dokajšnje uspcu- “ u"“-jevnem gospodarstvu. V tem
Skupno s kemično tovarno priprav-
dosegli tudi dokajšnje uspehe v kra- ijajo načrte za kanalizacijo, ki je za-jevnem gospodarstvu. V tem pogledu so radi novih stanovanjskih blokov nujno Ruše že prerasle skromen vaSki okvir, potrebna. Prav tako resno razmišljajo
'	  :i_.	.L,.«*	v	*	—_ ,1« Ul upnl A7II1 rnatn i 7 v »n n»—
še večje 'možnosti pa se jim obetajo v o tem, da bi preložili ceito izven n>-prihodnje.	»*i j<= Pr«v dosedanja cesta naj-
večja ovira za uresničevanje urbanistic-SADOVI PiOVE OBČINE	nega načrta. Prihodnje leto pa te bodo
lotili tudi zidave stunovonjskega bloka Komunalno življenje se je razgibalo ?a u ^ i t el j e osnovne lole in gimnazije, odkar jc tu srediSče nove obilne, Rušani so sl že pred leti zgradili vodovod, ROKE so OBRNJENE TUDI NAVZVEN letos pa io začeli graditi dva^ststano-	Rujanl nimajo rok obrnjenih samo
vanjskl blok ki je. zdaj že	streho.	"bi, ampak pridno podpirajo tudi
ReSevalna postaja je dobila novo, p komunalno dejavnost v drugih krajih urejeno	stavbo in garažo,	ki	so	ju pred	Zanlmiv0 j( da bo ra2en Ruj,
kratkim	slovesno odprli.	„r.l,nia	Selnice in Lovrenca, kjer so že dogra-
. i, u*Pe,n-<l ln« v središču Mi vodovode ali jih pravkar končuje-trgovin	in drugih okalov.	V	središču	n(l,|ednje leto dobilo vodovod tudi
vasi so pred nedavnim odprli novo spe- nase,je Bo{ n|1(J Selnico, lako bo sko-clajlzlrano lrgoTtno >Jelka*. ki b| je	dosledno rešila problem
za/adi sodobne ureditve bili gotovo ve- raj^ ^	^	^	Cka ie
seli tudi v kakem J,,,ro'to *«- elektrifikacij« manjJIh naselij, kar prav na novo ln okusno so 'Lred 11 svojo za	namer8Vai0 v naslednjem lotu opra-
družno trgovino tudi kj|ot‘JcJl-	»• “ vU1 v Bistriškem jarku pa so za pre-
lepo opremljena je tudi brivnica. vte |)lv#jce Inejj pre<j kratKim odprli trgovino, » katero »o jim zelo ustregli. Tudi stanovanjski blok za učitelje v Lovrencu so dogradili s pomočjo ob-čine.
Prav zaradi tega. ker so na novi občini tako načrtno prijeli za delo in ker so dane obljube redno izpolnili, so dobili volivci v svojo občino večje zaupanje. Seveda jih ie čaka v kmetij-ttvu in na drugih področjih precej dela vendar tu marsikaj ni odvisno samo od njih. V mnogbSem |e potrebno sodelo-Okrajna Trgovinska zbornica v V|n:„ Iadrug ln podjotij, ki postaja Novi Gorici je na sestanku predstav- v v poslednjem čaau čedalje bolj nlkov podjetij ra odkup ln Prod«Jo £,odno	jo	primer	s	kanalizacijo	v
živine ter mesa ugotovila, da ponua- fcuja},, t novim stanovanjskim blokom, ba živine Je zmeraj narašča, zlesti k, bo zidala zadruga v Lovrencu in tiste drugovrstne z manjšo klavnost- 9 kulturnim domom pn Duhu na Kozja-jo. Vzllc temu pa ponudba ln Izbira k kjer je zadruga prav tako pokazala mesa zlasti v krajih ob meji ni zado- mno-0 voljo ln pripravljenosti, voljlva ln so Cesto pred prodajalnami
Dedek Mraz ob severni meji bo bogat
Goveje živine dovolj, meso pa kljub temu drago
dolge vrste ljudi.
Tudi posamezna trgovska podjetja sl očitno zaradi konjunkture ma-
*	nrnm*t.R	n®	D	F17.3 -
V odkriti želji, da bi se ti mladi ljudje strokovno čim bolj izpopolnili in tako spoznali ves proizvodni potek, da bi mogli koristneje sodelovati v delavskem upravljanja, so ustanovili tudi klub mladih proizvajalcev. Razen ideološkega in ekonomskega vzgojnega dela so mladi proizvajalci organizirali razprave o delu in svojih opažanjih v podjetju. Odtod prinašajo svoje pretehtane zaključke na seje delavskega sveta, kjer se skušajo čim bolj dozorelo uveljavljati.
Pobuda za čim višjo izobrazbo je sprožila študij politične ekonomije, ki se ga redno udeležuje nad 60 mladincev. V kulturno prosvetnih društvih se udejstvuje 90 članov mladinske organiza-
cije, v TVD »Partizanu« športnih društvih 130, v pla5'?” stih društvih 136 in v Lj“ds tehniki 45. Razen splošne izobra-be pa je treba ugotoviti, ds vl“^ da med mladino v Strojni tudi izredno zanimanje za ylSJ strokovno izobrazbo. D0®!®*..® je prijavilo več kot 220 mlad!?,' cev, ki si žele pridobiti v in šolah strokovnost in kval1/' kacijo. Na konferenci so ci izrazili želio, naj bi v Tn>% liah ustanovili večerno delo^o®' sko šolo ali delavski tehniku"1' da bi se mladi delavci lahko ^ lali v domačem kraju in si ta? laže pridobili višjo kvalifikacij« kar je izredno važno v nadaU' njem razvoju industrije v zasav' I skih revirjin.	(*'
Savinjčani so praznovali
človek, ki je v soboto potoval skozi Savinjsko dolino, je lahko opazil, da se v teh prijaznih vaseh lepe doline nekaj pripravlja.
Ker sem bil tudi sam tak priložnostni potnik, nisem mogel drugače kot povprašati, kaj se dogaja. Tako sem slisal, da so nekateri krajevni odbori povabili za ta dan oficirje JLA, pripadnike celjskega garnizona, da bi v njihovih vasoh praznovali svoj praznik skupno z do-
ova-
bila. Naipreje to obiskali sedež občine Žalec, kjer jih j« toplo pozdravil pred sednlk občine Rančigaj, jim zaželel pri srčno dobrodošlico ter jim čestital I
Tovarna celuloze in papirja Videm-Krško: transportni trak za
sekan les
ma£ini. Oficirji so se razveselili dot
odč:
efp jim čestital k prazniku. Nato so krenili v sosednjo vas G/ižo, kjer to jih vaščani po svojih zastopnikih prav tako prisrčno pozdravili. Pionirji otroci padlih partizanov, so ilm prinesli šopke in-jim obljubili, da bodo tudi oni nekoč, ko bodo veliki, zvesto izpolnili vlogo branilcev domovine.
Za prebivalce Grli, Zabukovce in bližnjega okoliša pa je bil obisk naših oficirjev še posebnega pomena: le-ti so jim namreč ob tej priliki obljubili, da
ODPRAVIMO POMANJKLJIVOSTI
V GRADBENI POLITIKI V MARIBORU
bodo s svojimi enotami zgradili D most čez Savinjo. Že vse od voine * ni bilo pravega mostu na cesti, ki P*/. iz Zabukovce in Griž proti Žalcu, da je moral ves glavni promet skozi trovče, kar pa je bilo precej daleč, silo so se posluževali rudniškega preko katerega vozi ozkotirna rudni®, železnica.. Za	novi	most, ki bo
okrog 100 m	bodo	zbrale les okol« *
vasi, računajoč pri	tem tudi na	-
občine Žalec.	Most	b| sicer ital
20,000.000 din, zato je obliuba celj**1®"
Sarnlzona vsekakor velikega pom«*1 ograjen bo prihodnje leto.	j
Most v Grižah pa ne bo prvi i^rV ki ga bo zgradila vojska v teh kr*J ’ 1’rjjd nedavnim so izročili prometu 0 mosi preko Savinje v Šeficah. Zato R so tudi SešČanl povabili pripadnike J** ’ da jih obiščejo v njihovi vasi in da jim ®b tej priložnosti zahvallio 2® Pj moč pri graonji mostu, k{ jim do r« P
poti skrajšal pota do glavne ceste. .
Ko je človek gledal te ra*ijfrfl obraze oficirjev pomešanih med čine in poslušal kako družno pojo
so predstavniki le-teh obljubili, da	®	Jua ‘“ktbno pripravljajo
b0d?n Pd°„ SrSS or Uk«0CIklenuTeso Novoletno jX. Skoraj Z 'podjet,,
dalje! da b“do podali*‘n uTuV
Tolminu, kjer prodajajo SpvedIno P (-..j— Dravogradu, llnšah, Sloveaski 160 do 200 din kg. V Novi Gorltf stane	•	Lenurtu.	Iu	so za programe
odri in igralske družine, godbene in druge skupine. Občinski ljudski odbori pripravljajo tudi sprejeme pionirjev in ob-darovanja najboljših učencev in
.	1 — I 1   *t .. a mm M	n	D	HlVl	O	.
tamošnje KZ od 220 do 250 din kg.
M. D.
Število članov so več kot podvojili
V soboto Je bil občni zbor občinskega sindikalnega sveta v AjdovSCl-nL I* tajniškega poročila Je bilo razvidno, da Je občinski sindikalni svet letos posvetil vse moči organizacijskim vprašanjem, medtem ko Je bilo pomanjkljivo delo n« strokovnem m ideološkem področju.
Velik uspeh so imeli pri vključevanju novih članov. I-anl Je bilo vključenih v sindikat 1450 delavcev ln nameščencev, letos pa Je 3110 članov. Letni plani proizvodnje, kakor tudi plani dobička bodo do konca leta sto-odstot. Izpolnjeni, čeprav sta oba pla-
kov, organizacije Zveze borcev pa bodo, kot vsako leto, tudi letos obdarovale otroke padlih borcev.
Prav lepo bodo proslavili prihod Dedka Mraza in Novoletno je ko v Mariboru. Razen proslav, prireditev in obdaritev po podjetjih n ustadovah. je pripravilo Društvo prijateljev mladine v sodelovanju z ostalimi organizacijam osrednll program. Prav te dni *o *a4e^ postavljati novoletne jelke na Trgu svobode, na promenadi ln v središču mesta. foa Trgu svobode urejajo pravljični vrt, ki se nadaljuje s panoji, P™vljič nlmi hišicami ln drugimi okrasnimi rekviziti vzdolž glavne ulice. -va
Za mariborsko gradbeno dejavnost je post&lo značilno, da skozi pomlad in poletje, ko je vreme kolikor toliko lepo in primerno za gradnjo hiš, gradbena dejavnost skoraj miruje, prične se pa redno v oktobru, ko 60-staja vreme vedno manj ugoefno.
Kaj je temu vzrok? Vzrok temu so zapozneli krediti, ki jih banka odobri šele oktobra, torej v času, ko bi se normalno že morala gradbena dejavnost končati. In prav to dejstvo ima slabe posledice v gradbeništvu. Poglejmo nekai značilnih primerov, ki so posledica take nepravilne investicijske politike.
Investitorji dobijo kredit v oktobru in ga morajo v kratkem roku izkoristiti. Ko dobijo kredit, se pa že pojavijo prve težave. Najprej je treba dobiti parcelo, kar včasih tudi ni kar tako lahko. Najmanj težav je seveda s parcelami splošnega ljudskega premoženja. Teže je, kadar je treba parcelo odkupiti od kakega podjetja, še večje težave pa so prit privatnih lastnikih. Zanimiv je primer, ko je
mljskih pravilnikov, obiskali 24 sindikalnih podružnic ter jim pomagali pri delu. Tudi blagajniško poročilo Izkazuje lep uspeh, saj so Imeli leto* okrog 800.000 dinarjev denarnega prometa. v blagajni pa jim je ostalo za organizacijske potrebe še 123.000 din.
V živahni razpravi po poročilih so se pogovorili o nujnosti ustanovitve delavske kuhinje ln mlečne restavracije v Ajdovščini, o višji delovni storilnosti, o izboljšanju prometnih zvez, o organizaciji seminarja in o družbenem upravljanju.
Lobanjo sta mu prebila
Za Franca Kocmuta lz Janežovske-ea vrha pri Ptuju se je letoSnJa prvomajska zabava kaj žalostno končala. Po staram, nič kaj lepem običaju, Je hotel Izvajati nad mladim Janezom
na mnogo višja kot lani ln Je tudi 10	.
odstotkov manj delovne sile. V zadnjih	r ~nar§lr.	gasilci	bodo	dobili
mesecih so odobrili 12 tarifnih ln pre-	l^enarSKl	gaaiivi	uv
■ -	nov	gasilski	avto
Prostovoljno gasilsko društvo v Lenartu deluje že 87 let. Kljub starim tradicijam pa je navdušenje med gasilci v zadnjem času nekoliko popuščalo, ker niso imeli potrebne opreme za gaSenje požarov. Društvo Je razvrščeno v kategorijo B, kar po-
meni, da mora pomagati pri gašenju požarov v kateremkoli kraju v lenar-Skl občini. Občina Je velika, druStvo ca Ima samo en gasilski avto ln Se ta je tako star ln obrabljen, da ga
je laso siar m uuiauijtu,	H"
ne more niti registrirati. Vzllc temu
Ja v sili gasilci uporabljajo, kar pa 9 proti predpisom ln tudi nevarno. Z njim gasilci čestokrat ne morejo priti pravočasno na pomoč. Njihove težave Je razumel občinska ljudski odbor Lenart, ki je zagotovil za nakup novega avtomobila dva milijona din, Okrajna gasilska zveza ln Državni
MurSecem pravico starejšega. čeS, kaj i zavarovalni zavod v Mariboru pa sta rin ima iskati na veselici. MurSec mu 1 obljubila 2,800.000 din. Tako so gasilci
da ima Iskati na veselici seveda ni bil kos ln zato se je zatekel po pomoč k Janku Kolariču ln Vinku Murku, čeS da Kocmut tudi njima grozi. Pa Se sedaj, ko so blU trije, niso s tonili odkrito pred Kocmuta. NaJ-
v Lenartu ie naročili nov avto, ki ga bodo doblU do februarja prihodnjega leta.	P-
Neprevidna vožnja
stopili odkrito pred Drel so izdrli v vinogradu kole ln se nato postavili na prelo v bližini Koc-	Koliko manj bi lahko bilo pri nas
mutovega doma. Ko se je ta poslovil prometnih nezgod, če bi blU vozniki --- - ■	•-	 raznih	vozil	ln	peScl	bolj	previdni.
neko socialistično podjetje zavrlo investitorju gradnjo za cel mesec in pol, ker mu ni hotelo odstopiti Iti m* 'zemljišča.
Ko je končno lokacija določena in je vprašanje lastništva parcel urejeno, je čez noč potreben načrt za gradnjo. Najprej seveda vložni načrt, nato pa še polirski ter detajlni za razne obrtnike. Tako je treba tudi to urediti z vso naglico. Investitor navadno uredi to skupno s projektivnim birojem tako, da odkupi enostavno načrte že kakega obstoječega objekta. Rešitev pro-
blema se kaže idealna, kako pa je v resnici, ve najbolje projektant. Pogosto namreč investitorju predloženi načrt povsem ne ustreza, ker ima premalo stanovanj, zajo včasih tudi lokacija, ki jo ima investitor na razpolago, projektu ne ustreza. Seaaj mora projektant uporabiti svoje artistične sposobnosti in v nekaj dneh preurediti vse načrte — stavbo je treba dvigniti za eno ali dve nadstropji, ves projekt zasukati za 180° ali pa izdelati njegovo zrcalno sliko, potem pride še centralna kurjava, ki prej ni bila predvidena v stavbi in je zaradi nje treba del obstoječe kleti poglobiti še za dve globini. Vse to zahteva spremembe v predračunih, v statičnih načrtih, kanalizaciji in detajlih. Taki primeri niso redki in jih lahko v Mariboru naštejemo precej.
Ko so načrti pripravljeni, je potrebno še gradbeno dovoljenje, ki pa je samo še formalnost, ker je komisiji projekt že pognan. Zamudnejši je razpis licitacije gradbenih del — dobiti
ker bo le to pripomoglo k izboljšanju celotne gradbene dejavnosti. Razveseljivo pa je, da ahko ob koncu navedemo primer stanovanjske skupnosti Center, ki je ž.e sedaj sklenila naročiti več načrtov za gradnje stanovanjskih hiš v središču mesta, ki bodo na razpolago gradbenim interesentom, da bodo takoj lahko začeli graditi.	F.	C.
izvajalca, ki bo objekt gradil. Rok izgotovitve je po večini kratek, zato mora gradbeno podjetje graditi v dveh izmenah ali celo v treh.
Dober tudi ni sistem razporejanja denarja, tako da dobijo denar vsi investitorji naenkrat. Tako nastanejo težave tudi pri notranji opremi stavb, ker so obrtniki zaradi tega preobremenjeni.
Zato je res že čas, da prekinemo s slabo tradicijo in želimo, da bo prihodnje leto razporejanje denarja bolje urejeno,
obdobju. Krajevni odbori naj bi iineil tudi več polnomočij pri delitvi občinskih »redstev ia komunalne potrebe. Razen krajevnih odborov naj bi za komunalno dejavnost In organizacijo raznih akcij skrbeli tudi odborniki občinskih svetov in okrajni ljudski odborniki.
V Železarni Jesenice so odkrili tatu
V oktobru 19M se je zaposlil
od svojih kolegov, sta Murko ln KO' larlč planila po njem s koli. Ze prv udarci po glavi so spravili Kocmuta
na tla. Napadalci so ga pustili kar na cesti, MurSec, ki je na ta način dobil zadoščenje, pa Je napadalcema dal Se za liter vina. Kocmut pa ves Junij ni prlSel lz bolnišnice, kamor so ga morali zapeljati z rešilnim avtomobilom Kako bi tudi? Prebito Je imel lobanjo ln na možganih močno udarnino. Sodišče je te dni obsodilo Kolariča ln Murka vsakega na 10 mesecev strogega zapora ln na plačilo S3.000 din odškodnine, Janeza MurSeca pa na 4 mesece zapora pogojno za 2 leti.
metnih nezgod. Te dni je peljal s tovornjakom po Dvoržakovl ulici v Mariboru poklicni voznik Anton TuS.
Enajst let mariborskega društva »JOŽE HERMANKO«
Skozi vse minulo leto je Šolsko mla- *bor ustvaril vez s tamoinilm hrvat-dino vabilo ln nevsiljivo vzgajalo Lut- skira zborom, ki je vrnil ooisk Mari-kovno gledališče KUD »Jože Hermanko«. borčanov.
Glasbeno vzgojo ji je nudila Glasbena	Naval na Glasbeno	Solo je	zmerom
Sola predšolski ln pionirski zbor pa je večji, a so po strogi izbiri, zaradi po-družil male pevce. Peščica srednješolske . manjkanja prostorov, lahko obdržali le mladine se je vključila v meSani zbor | 270 gojencev. Zaradi »gostovanja« v so-odrasllh ki je nastopil poslednjič ob sednji Soli, pomanjkanja kuriva i. pd. dnevu JLA v domu Ljudske prosvete. V težav delo trpi, čeprav sl 27 predava-plesni sekciji druStva pa goje ples kot teljev pod vodstvom dr. R. Brenčiča družabno igro. s poudarkom na Športno močno prizadeva prebresti težave, o ka-plat, na tekmovanje Pravkar sta se terlh razpravljajo s starši tudi na ro-vrnila lz Genove in Milana zastopnika dlteljskib sestankih. Letos so Imeli pet Jugoslavije, Mariborčana Boris Žerjal . internih in dva javna nastopa, in Sonja Modic, ki sta kot edini plesni	Lutkovna sekcija z	vodjem	Janezom
par predstavljala našo državo na teh I Kadlšem je doslej priredila že okroe 400 dveh mednarodnih plesnih turnirjih. In ' predstav, kt )ih je obiskalo preko 50.000 kai so dosegle posamezne sekcije v mi- I obiskovalcev. Zal pa zaradi gmotnih te-nulem letu?	žav ne morejo povsem Izkoristiti lepe
Najprej o pevski sekciji, katere pev- dvorane s stransnimi prostori In dobro sko-vzgoino delo se začne pri najmlaj- opremljenega odra.
lih pevcih, vključenih v predšolskem ln,	Plesna sekelia je	tudi v	minulem
'>an poje«. V raz- letu uspešno delovala pod pedagoškim „__________________________    K.
u sta pod vod- vodstvom Danila Hanžureja in dipl- i denar, perilo in ostale predmete na ško-stvom M. Rozmanove in Haučeve, oba plesnega mojstra Simončiča. Na rej>u- 'do svojih delovnih tovarišev. Tako je
razni drugi predmeti, vendar niso mogli priti storilcu na sled tako, da je BahteČ i> svojim delom lahko nemoteno nada Ijeval. V času, ko so bili delavci na
,v— — r  —.	----, — v  	r---------- - __	---- . ------------ delu, se je storilec skrivaj priplazil »
Zlasti na križiščih cest Je veliko pro- pionirskem zboru »Ciciban poje«. V raz- letu uspešno delovala pod pedagoškim garderobo, kjer si je iz omaric prilaščal * ‘ *	“*■*	*	meroma kratkem častu ‘	*	“4	*	   “
cine m posiusai icaKo ornzno P • . rodne in borbene partizanske lahko ponovno ugotavljal, kako PT.\$^ na vez je med našo armado in civ»l° prebivalstvom.
še nekai je, kar me je pa še P 10 vzradostilo: V Grižah imajo vado, da se vsako leto na dan obleto1 ILA zberejo ▼ Soli otroci padlih bor£ n njihove družine, da ugotavljajo
he posameznih partizanskih otrok, *P f znavajo njihove težave pri učenju J® Jim potiem skušajo pomagati. Tudi lcl so se zbrali in se pozanimali, kako ® predujejo tl otroci. V Grižah razumjV odgovornost, ki io trna družba dp v otrok, kar je hvalevredno in bi bilo 1 leti, da bi tudi drugod posnemali«
rte
V Celju 4 potrošniški sve^
V celiski občini so ustanovili 1®/ potrošniške svete, ln sicer pri P°\\ jetju «Mleko«, trgovini »Center« in P. mesarskih podjetjih »Planina« in »Me*®
■ livnill inill uuujvijiu »l laulllU*
na«. Omenjeni potrošniški sveti ugot* l^jo, da še niso našli prave vseb‘
Celje bo dobilo novo pekarno
Več pekarskih obratov v Celiu je i	O gradnji nove, sodobne pekarn® ij
že tako strošenih In zastarelih, da ne1 občina Celje že razpravljala »kupno., ustrezajo več sanitarno tehničnim pred- nekaterimi podjetji, lcl bi prispevala . pisom. Kakovost kruha ie slaba, čeprav nančna sredstva za zgraditev pek®flL so mlevskl izdelki kvalitetni. Za nor- I Računajo na pomoč podjetja Žltar. »I malno kakovost sicer zadoščajo sedanje ' skega podjetja, dveh pekarn v ^e. j pekarne, vendar nastanejo težave, ko je tor Skupnosti podjetij LRS za Drom®;,
reba za dva dni speči kruh.
Tudi brez večjih sredstev so precej storili
Na pobudo Sveta za komuualne- zadeve OLO Celje ter občinskih ljudskih
žitom.
»kupnostl m. Kaže,
. za da bo moč načrt uresa‘jjj,
prihodnje leto. Novo pekarno bodo Prc^ vidoma zgradili v Spodnji Hudinji ^ Celje, v bližini Majdičevega mlin®* jj
t u nameravajo v bodoče zgradiu sodoben mlin z zmogljivostjo 60 žita dnevno.
Pri gradnji novega mlina bi Obj.j, ki ljudski odbor Celje prispeval io skupnega zneska. Če upoštevamo*
odborov se je /e«o, v okraj« kom um In« ^r,Jj;P3X"kww«"^JK,^|r
obi.VlUH *li° r"™“hnlla' Pr6dL’*m r° glh republikah in tara plačevati
,c*	vek, nadalje prevo7De »troSko. U
so krili le stroške za različen gradben material in naprave.
Komunalnih naprav pa niso urejali le v občinskih središčih temveč tudi v oddaljenejših krajih. V Zrečah na primer so uredili del vodovodne napeljave Uudje sami. V Seččah so zgradili čez Savinjo lesen most, za katerega so kmetje prispevali les, brezplačne prevoze in drugo, inženirska enota JLA pa jim je most postavila. Podobnih primerov pa 'e Se več, tako v hribovskih kot v ni-insklh krajih Savinjske doline.
Ko je o tem razpravljal rudi Svet za komunalne zadeve Okrajnegu ljudskega odbora Celje, so nekateri menili, da Di morali biti krajevni odbori bolje oučeni, koliko sredstev bo na razpo-
P“uk^POtekSič.°	IV	irM®ei.,l?r,Un.aln!	m-TjU"' za	znatne količine'"moke, Z,
jekte. Marsikje	so	dali	ljudje sami	druge stroške ie irradnia novega ®®L|0
nli!p'v„fn0m pra*h	j 'kV0	* Pr,OVOU'	upraviiena	ln' smoVr«.. Hk?a.l* bi !
del°m’ “	‘udi manj	skrbi glede na pra»*$,
preskrbo z moko, saj bi velik u>‘‘,er obrai preskrbel zadcutne količine "v Alh izdelkov.	*"
Rogaška Slatina potrebi nov vodovod
Celje, 21. decembra. Na zadnji **j. Sveta za turizem pri Okrajnem A i skem odboru v Celju so razpravi!,8.|jjf obndvi znanega letovišča In zdray* jp Rogažka Slatina. Poročilo o stanjj1 f8-prometnih v Rogaški Slatini je P,r Je(< vila tročlanska komisija omeni®1!«« sveta. Ugotovili so, da je treba
stanje vodovoda čimprej reSiti.
Slatina ima	namreč	premalo pitne	’r|-
ago za	posamezne	kraje	v določenem	kar zavira	procvlt	zdraviliške is	V
^hrlrtKill	k’ rntpvnl	nslknvl	noš Ki Imali	^
-lične dejavnosti.
Pretepači na Lancovci® obsojeni
V nedeljo. 14. oktobra 1956 so zadružniki v dvorani zadružnega “lena Lancovem priredili zabavo » jt0' som. Veča« Je potekal v prijetne® iabnem ozračju, dokler nista ,|i 1<>. ure priila na zabavo Dervii PI‘*P0b*
-------- ---------- -aposiu v in Osman Galjaievlč, ki sta b>J* ojl>
obratu	Plavi	v lelezarnl	na Jesenicah	začasno zaposlena pri delu na cesti’ ,jo
Suljo	Rabtlč.	Do začetka	t	1. to	Imeli	sta močno vinjena In sta io med
j-.—_ .— -u....................i:-------------------Radovljice	proti Lancovem 11,1
ljudi, katere sta srečala.	...rt*
Najprej sta začela razbijati k®*,,)! leikienic«
delavci v tem obratu spravljene svoje obleke In ostale predmete v omaricah v skupni garderobi. Nikoli ni do prihoda obdolženca nobenemu ničesar zmanjkalo.
Letoinjo spomlad so delavci v tein obratu vedno boli pogosto ugotavljali, da Jim Je bil ukraden denar ln tudi
 _____ __________ _________ zbora s 60 malimi pevci premagala te- blilkem prvenstvu to dosegli od 4 icar
Vožnjo Je nadaljeval preko Trga re- četne ovire In ob nattoplh v ttudiu 3 prva mesta. V prihodnjem letu bo revolucije tako, da Je vozil v velikem Radia Maribor, v Narodnem gledaliiču, zen drugih, priredila sekcija turnir v loku v smeri Massrykove ulice. Ta v dvorani V. gimnazije in ob gostovanju < etjii In v Rog. Slatini, čas pa J« pripeljal po tej ulici na Trg v Šentilju v Slov. goricah, s predvaja- Za mesto z 80.000 prebivalci druitvu revolucije z avtobusom poklicni voz- njem lažjih narodnih pesmic i dueli in » 130 člani, kot jih iteje KUD »Joie nlk MurSlfi Alojz pravilno po desni s spevoigro osvojila občinstvo, ki Ima Hermanko«, Številčno ne pomeni dosti, strani ceste. Voznik ToS Je bil ob tej razumevanje za prizadevanja naiih naj	Po kulturno-prosvetnt dejavnosti, ki Jo
priložnosti sila nepreviden ln Je tako mlajiih. Meiani ln ženski zbor od- opravlja leto za letom v tvojih sek-zadel ■ tovornjakom v avtobU9. Na ratllh tla uspešno nastopila v Kazinski cijah, pa je njegov doprinos — zlasti obeh vozilih Je bilo za 80.000 din škode, dvorani pod vodstvom prof. Gustava Ra- če upoštevamo vzgojne uspehe pri mla-
kuie, z gostovanjem v Knrlovou pa Je dlnl — nedvomno pomemben. M. KaJč
uspeval do 11. avgusta 1956, ko je zopet ukradel sodelavcu »apestno uro in 300 din gotovine, pri čemer so ga tudi zasačili.
Na glavni obravnavi pred okrajnim sodlSiem v Radovljici to ugotovili, da je 9kupno v času svoje zaposlitve storil 2 kaz. dejanji tatvine In 9 kaz. dejanj inaihne tatvine. Kaznovan je bil na i leto zapora. Vsem oikodovancem pa bo moral povrniti jkodo, ki jo je povzročil t tvojimi kaznivimi dejanji.
najprej sia iaci'ia raiuijon - . -p*
ln steklenice ter grozila z odprtim.*, o* prisotnim gostom P/l reditelji " lep naijin spravili iz dvorane. nf|t' Obdcfoienca sta skušala s **'jjjjik1 \bott1
v dvorano tako, da sta rozbila
stekla ter poikodovala tudi sama vrata.	r
Plllpovič In GaljaSevIČ sta »vole dejanje zagovarjala pred v Radovljici. Prvi je v tvojem **.» izjavil,, da se ničetar ne tpomlnJ"Argf je bil tako močno vinjen- „j storilec pa je dejanje trdovratno in Izjavljal, da	ni imel v rokah
čeprav je v«eh	12 na glavni obr»	i
zaslišanih prič to potrdilo, Soa> spoznalo oba obtolenca za krlv*0tj< dejanja ogrožanja z nevarnim ”^„11 pri prepiru in kaz. dejanja P«s.|l0(,vlf nja tuje stvari	ter obsodilo
na 1 mesec In 3	dn4 zapora, Gnij*.	a(nj'
pa na 1 mesec ln 20 dni zapora,	,rc
tudi na plačilo Škode, ki ste J° p čila.
KULTURNI OBZORNIK
v
Štiri mladinske knjige
Angelo Cerkvenik »Medvedek s Križeve Gorice«, Branka Jurca »Bratec in sestrica«, Danilo Gorinšek
»Veseli raj« in Desanka Maksimovič »Vetrova uspavanka«
Mladinskih knjig Izide na leto pri nas precej. Med temi tudi lepo število ivnii ?• Samo založba .Mladinska knjiga« v Ljubljani izda na leto med 71 publikacijami dobro tretjino izvirnih knjig. Tako Je letos tiskala dnS»?va^set lzvirnlh slovenskih mladinskih del. Ta podatek Je že sam zase avtA. zgovoren. Priča o veliki skrbi založbe za slovenska dela in za domače tfii.Vi.e' govori o široki založniški dejavnosti, o potrebi knjižnih del za isk*. <t.ln ie ° bjarsičem. Ne nazadnje tudi o kvaliteti del. Nemogoče je nievatl, da bi bilo toliko izvirnih slovenskih del, izdanih v enem letu, tazni.	kakor dobro povprečno	mladinsko branje. Ce govorimo dobro,
lehU	0 prl tettl tlsto čtivo, ki	ga moreš mlademu bralcu sicer brez po-
HnJienavdušenja, a tudi brez	bojazni priporočiti. Presenečenja, lepa,
•, Pomembna presenečenja so	kajpak tudi v mladinski literaturi redka,
“uiožičnost mladinskih izdaj pa obeta tudi taka presenečenja.
Za knjige, o katerih govori ta moti avtorjeva neokretnost in ?Pis, velja isto: brez presene- preveti literaren jezik, kar pa je Splošna oznaka za vse štiri na srečo redko. Zato Cerkveni-r^Hge bi bila: mladinska litera- kova povest ni slabo mladinsko kakršne smo vajeni, z do- branje. Avtor ne zahaja na stran-atno pripombo, da je ta oznaka poti, ves čas se drži glavne zgod-~®Pesmi Desanke Maksimovičeve be in kjer to zgodbo poživi z do-Pfeskromna, za ostala dela pa misleki, humorjem in šegavostjo, u^rda skorajda preblaga.	I jo je brati zares užitek. V po-
■»vest in zbirka Črtic iz SESLJE*	le
OTROKOVEGA ŽIVLJENJA nl'CgaS Je	'tt.tec
To sta povest Angela Cerkve- in sestrica«. Pisateljica Branka Juka »Medvedek s Križeve go- Jurca, ki že več let piše za otrobe« in knjiga Branke Jurce ke, je v knjigi zbrala 25 kraj-*®ratec in sestrica«. Prva je izšla ših zapiskov, domislic, črtic in M mariborski založbi »Obzorja« zgodbic, od katerih jih nekaj že n opisuje zgodbo iz predvojnih poznamo iz mladinskih listov. V fe‘ o medvedu in njegovih pri- vseh opisuje realen vsakdanji lateljih, druga pa je zbirka črtic otrokov svet. Tako so to nekakš-?** bolje kratkih zapiskov iz otro- ni zapiski ob otroku na teme, Kovega vsakdanjega življenja in' kot so: Metka in žoga, Metka in izšla pri Mladinski knjigi. muha, Metka in grozd, Metka in Cerkvenik je imel s svojim šola ali Tonček in zvezde, Tonček Ptedvedkom še kar srečno roko. in umivanje, Tonček in živali, ~6odba je prisrčna,- živo pisana Tonček in šolska torbica itd. ®ne kaže preveč svojih vzgojnih Same po sebi niso te teme ^dic. Sicer dokaj logična, pa ven- nič slabega. Nasprotno: izvirno, r®r kaže zgodba o nenavadni domiselno in s čarom prave mla-“'edvedovi usodi nekatere neza- dinske literature obdelane, bi bile Jelene slabosti. Tako je dosti- , .te teme lahko čudovita stvar. To-Jfrat naivna v opisovanju ljudi, | da Branka Jurca ostaja zgolj pri Jzmer in okolja, ki je mestoma ! zapisu dogodkov. Redko se ji mo-“jmrajda pretirano ljubko do- tiv razraste v zaokroženo izvirno ^ačno v stilu nekdanje ,lepe zgodbo. Take so le tri ali štiri Miiečke domačnosti1, marsikje črtice.
SIMFONIČNI KONCERT
Slovenske filharmonije z dirigentom franzom konwitschnyjem
IN VIOLINISTOM KARLOM RUPLOM
DVE KNJIGI PESMIC
K letos izdanim pesniškim knjigam za mladino lahko dodamo še dve zbirki: izbrane mladinske pesmi Danila Gorinška »Veseli raj« in pesmi znane srbske pesnice Desanke Maksimovič »Vetrova uspavanka«, ki jih je prevedel pesnik Ivan Minatti. Zlasti zadnja pomeni za nas mimo nedavno prevedenih otroških pesmi Grigora Viteza leipo obogatitev iz zakladnice jugoslovanskih mladinskih del.
Danilo Gorinšek je preprost, a prisrčen mladinski pesnik. Njegove pesmice pojejo zdaj vedro in veselo, zdaj malo vzgojno in pedagoško privzdignjeno v starem jeziku o starih temah: živalih, lenuhih, lažnivcih, sladko-snedcih, o materi. Vedno v tekočih, razumljivih verzih, ki so mestoma res malo okorni in v rimanju1 dolgočasni, vendar je čutiti za njimi človeka, ki ima smisel in čut za otroški svet. Tako po motivih kot stilno se Go-
dvomno priljubila našim otrokom zaradi prisrčnosti, jasnosti in pesniške izvirnosti.
Velik delež za uspeh »Vetrove uspavanke« pripada prevajalcu Minattiju, ki je pesmi prelil v slovensko pesniško govorico. Zdaj se te pesmi bero, kot da so bile od nekdaj naše. V prepesnitvah si je mestoma lepo pomagal s slovensko narodno poezijo, tako v ritmu kakor v tonu. Tako je prva mladinska knjiga Desanke Maksimovič v slovenščini zares lepa knjiga, kakršnih ni veliko.
T. Pavček
V Prešernovem gledališču v Kranju je bila v soboto popoldne v okviru Novoletne jelke premiera Milčinskega pravljice »Mogočni
prstan«
DEVETNAJST SLOVENSKIH DEL
PETLETNA BILANCA LJUBLJANSKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA
V soboto, 29. decembra, bo minilo pet let, odkar kolektiv ljubljanskega Mestnega gledališča živi in dela v hiši v Gledališki
rinšek suče okrog mladinske poe- pasaži. Na ta dan, pred petimi zije Stritarja in Levstika, prej leti, so v tem gledališču prvič zaigrali Cankarjevega Jakoba Ru-
prvega kot drugega.
Zbirka »Veseli raj« šteje nekaj posrečenih mladinskih pesmic, kot so: Biba leze, Skrba-pobek, Kurja pamet, Polžek leze v svate in še katera; marsikatera pa bi kljub izboru še lahko izpadla. Novega, samo Gorinškovega pa v zbirki ni mnogo — to je edini in obenem glavni očitek avtorju »Veselega raja«.
Z »Vetrovo uspavanko« se predstavlja slovenskim bralcem Desanka Maksimovič prvič kot mladinska pesnica. Izbor njenih pesmi je sicer lani izšel pri isti založbi, a je bil po tematiki in izboru namenjen starejšim bralcem. To pot pa je pesnik Ivan Minatti zbral in prevedel iz njene dokaj bogate zaloge mladinskih pesmi lep izbor za male in najmanjše.
Kvalitete otroške poezije Desanke Maksimovičeve so nespor-
ne. Njen pravi tenki pesniški čut Za uvod je orkester izvajal zaja, ker je estetska in etična ujame v še tako malo pomembni
Straussovega Tilla Eulenspiegla. 'isto zvočno homogenost in sploh *Vočno dognanost, ki je poleg ^ugcga tako občutljiv pogoj za ?°Polno izvedbo Straussovih sim-,°hičnih pesnitev, bi mogli pričakovati seveda samo od večjega n v kvaliteti enakomerneje za-edenega orkestra, kot je sedaj toda ta izvedba je bila tudi , Pogledu tehnike orkestrske so-vP'e bolj rutinska in ni bila pojdem na tisti stopnji, ki pomeni najboljšo raven našega orkestra r~.*nak, da ni bila deležna tiste ^'Prave, ki bi jo zahtevala. Di-,’Eent je vsekakor vodil suvereno *akor tudi ves drugi program 'avoje, Straussa in Beethovna, na Pamet). Vdihnil je izvedbi še do-°‘i 'neposredne izraznosti, tako skladu s programsko zasnovo e’a kakor v absolutno glasbenem mislu, da je simfonična pesnitev , ehdar pustila v poslušalcih ne-®j svoje vsebine.
violinist Karlo 'Rupel je v c* f^elsohnovem violinskem kon-artu — spominjam se njegove p °rne interpretacije tega kon-pre(j leti, z njo je dosegel ^deljeno priznanje — tokrat obrtno izrazneje izdelal kantabilne odstavke kakor virtuozne dele. ■rtuozni solistični odstavki so Jtali v tej njegovi izvedbi vse-Jj9zi nekam bledi. Tako je bil £P’eg prvega, že zaradi lastne ■PPzIkalne sočnosti močnega, naj-JmimivejšI drugi stavek, a v rilem, v katerem je toliko več ?dvisno od virtuoznega zamaha n bleska izvedbe, je napetost postila.
le v-a sPl°Sno boljši od prvega j, bil drugi del koncerta z Bee-tiM novo Beto. Izv*dba ni bila "dpovprečna, vendar je ustre-
zasnova dela v velikih obrisih iz- stvari ali dogodku prijeten, pristopala. Imel sem vtis, da je kupen in privlačen zven. In prav Franz Konwitschny dirigent takš- te male otroške reči, male zgodnega formata, da bi v ugodnej- iblce o živalih ali o naravi jo naj-ših okoliščinah nudil z orkestrom : bolj mikajo. V njih zna odkriti
Še toliko več, kakor pa mu je bilo tokrat mogoče.
Rafael Ajlec
nove črte, zna jih oživiti po svoje in na novo. Prav v tem je vrednost njene poezije, ki se bo ne-
■
Dirigent Franz Konwitschny in violinist Karlo Rupel
bile: vsestranska razširitev našega gledališkega repertoarja s sodobnimi dramskimi deli, uvajanje novih do sedaj pri nas neznanih dramskih piscev na slovenski oder in velika simpatična naklonjenost slovenski dramatiki.
do. Torej majhen, za gledališko Prav za temi stvarmi je Mestno ustanovo pravzaprav zelo maj- gledališče od ustanovitve sem ne-hen jubilej, a jubilej vendarle, prestano zavestno težilo. Morda Ta svoj praznik proslavlja te dni rezultati niso taki, kot so si jih kolektiv Mestnega gledališča na oni zamišljali in mi želeli, a ne-poseben, simpatičen in hvalevre- kateri uspehi so vendar nesporni: den način: v tednu od sobote do predstavili so slovenskemu občin-»njihove« sobote bodo uprizarjali stvu trikrat Priestleya, predsta-samo slovenska dela.	vili Williamsa, Irvvina Shawa,
Pravijo, da pet let obstoja ne- Eduarda de FilLppa, Giraudouxa, ke kulturne ustanove ne pomeni Brechta, Camusa, nadaljnji uspeh mnogo. Morda res ne, saj je to še pomeni 19 slovenskih del, med doba, polna iskanja, organizacij- njimi posebno uspešna uprizori-skega utrjevanja in prvega umet- tev Grumove drame »Dogodek v niškega zorenja, doba, za katero mestu Gogi«, skrb za slovenske je najbolje, da čimprej mine, da novitete, ki jih na žalost ni preje čim krajša. Priznati je treba, več itd. In končno: med šest-da ta doba v Mestnem gledališču desetimi predstavami jih je bilo ni bila predolga, in temu dodati nekaj, ki so Mestnemu gledall-v isti sapi: temelji Mestnega gle- šču prav gotovo v čast, tam od
dališča danes po p>etih letih obstoja, stoje. To pa ni malo tudi za borih pet let.
Ob krstu Mestnega gledališča so mnogi poklicani in nepoklicani botri zmajevali in obupovali nad novorojencem. Ne samo tedaj, še nekaj let kasneje, pravzaprav prav do današnjih dni, ko že ni več mogoče govoriti o otroku. Kdo ve, kaj je vodilo mnoge k tej skepsi ali morda k omalovaževanju, naj so bili vzroki taki ali drugačni, čas jih je že skorajda izbrisal. Cas in rezultati, preko katerih ni mogoče in ki že pričajo o življenjski zmogljivosti tega gledališča. To je mogoče trditi že ob suhih statističnih podatkih in ob številkah. Te številke pa so: od ustanovitve do danes je Mestno gledališče pripravilo 60 premier. Od tega je bilo kar 19 slovenskih del, 37 dram in komedij je bilo iz modernega svetovnega slovstva, 4 dela pa so bile klasične komedije. Med vsemi temi deli je bilo samo 11 takih, ki so bila že uprizorjena na Slovenskem, vsa druga dela pa smo srečali pri nas prvič. Ali še dva podatka: skupno okrog 1200 predstav v petih letih, ki jih je videlo nad 370.000 ljudi!
Toda številke niso vse. Za njimi je marsikaj zanimivega in nedvomno tudi nekaj resnic o gledališču. Te resnice, ki jih ni mogoče zamolčati ali prezreti, pa bi
Pugetovih »Srečnih dni«, ki so jih največkrat igrali (kar 49 krat) do, recimo, zadnje premiere — Gorkega »Malomeščanov«. Ze gornji podatki zadostujejo za trditev, da je Mestno gledališče v petih letih svojega obstoja prineslo v naše gledališko življenje mnogo živahnosti, pestrosti in marsikaj novega. In to je nekaj.
Pet let ni mnogo, kot pravi bivši direktor Mestnega gledališča Jože Tiran v uvodu k slavnostnemu zborniku gledališča. »Vendar dovolj, da se utrdi kulturna ustanova, da se poveže z življenjem mesta, v katerem de-
la, tako da bi jo pogrešali, da si življenja ne moremo misliti več brez nje.« Zares: teh pet let je bilo za to dovolj. Dovolj tudi, da si je gledališče pridobilo stalno občinstvo. Preostane še nadaljnja vzgoja tega občinstva in pridobivanje novega. Naj Mestno gledališče s pridom opravlja to nalogo v nadaljnjih letih! top
Knjige in
PREJELI SMO V OCENO:
KOLEDAR KMEČKE KNJIGE 1957. Uredil Ignac Koprivec. Izdala založba Kmečka knjiga v Ljubljani 1956. Strani
208 + oglasi, 8*.
ANTON INGOLIČ: UGASLA DOLINA. Pove«t. Redna knjiga knjižne zbirke Kmečke knjigo za leto 1957. Urejuje Ignac Koprivec. Izdala Založba Kmečka knjiga v Ljubljani 1956. Strani 188 +
(II), 8°.
BOGO GRAFENAUER: ZGODOVINA SLOVENSKEGA NAHODA. Tretji zvezek. Redna knjiga knjižne zbirko Kmečke knjige za leto 1957. Urejuje Ignac Koprivec. Izdala Založba Kmečka knjiga v Ljubljani 1956. Strani 174 + (II), 8*.
ING. FR. ADAMIČ: OBNOVA NAŠIH SADOVNJAKOV. Redna knjiga knjižna zbirke Kmečke knjige za leto 1957. Urejuje Ignac Koprivec. Iluatrlral inž. Kukovec. Zunanja oprema akad. slikar DuSan Petrič. Izdala Založba Kmečka knjiga v Ljubljani 1956. Strani 205 +
(III). 8*.
JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik II, štev. 5. Izdaja Slavistično društvo v Ljubljani. Opremila inž. Jakiča Accetto.
OBZORNIK 1956, žtev. 12. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prelernova družba v Ljubljani.
MLADA POTA. Revija za mladino. Izdaja Centralni komite Ljudske mladine v Ljubljeni. Letnik V, štev. 3.
PLANINSKI VESTNIK. Glasilo Planinske zveze Slovenije. Letnik XII (LVI), december 1956. itev. 12.
IZ KINEMATOGRAFSKIH DVORAN
»ANGEL ALI DEMON«
Absurd umobolnice je bil že večkrat uporabljen tudi kot filmska snov. Običajno v psiholoških filmih, resnih psiholoških filmih, ki so bili pomembni ne samo v umetniškem, marveč tudi v družbenem pogledu. Največ so takih filmov doslej izdelali Američani. Ta problem, ki je tam zelo pereč, je zahteval tudi kritiko. In našli so se režiserji, ki so si zadali to nalogo.
storil nekaj podobnega v filmu »Angel ali demon«. Josč Ferrer si je izbral ta nenavadni, zanimivi — strašni ambient, da bi v njem kot režiser in glavni igralec izpovedal, kar ga je težilo: zakaj je prav ravnanje s tistimi bolniki, ki bi potrebovali največ nežnosti in razumevanja, tako prikrito nečloveško? Zakaj tam ne ravnajo z ljudmi kot z ljudmi, marveč jim sami vcepljajo v gla-
t>R. BRATKO KREFT BO REŽIRAL NA POLJSKEM
*. Fred nekaj dnevi sta obiskala JUbljano predstavnika poljskega ”edaliSfa v Lodzu: konkreten re-Ultat tega obiska je povabilo J- Bratku Kreftu, naj bi konec rihuarja odšel na Poljsko in v ^dzu režiral Nušičevo »Gospo J^histrico«. Dr. Bratko Kreft je li-®P°razumu z vodstvom gledali«* Povabilo sprejel. Med gledanem v Lodzu in ljubljansko r:»mo je bil ob tej priliki skle-Jen tudi sporazum o gostovanju vT^me SNG v Lodzu in tamkajš-,Jega gledališča v Ljubljani. Goltanje Ljubljančanov v Lodzu h Beljakov v Ljubljani bi bilo v,izvidoma v mesecu aprilu in trajalo štirinajst dni. vsako od - o gledališč bi uprizorilo tri
?rai
. ernske tekste. Ce bodo ta in-fi,rbi sporazum med vodstvi obeh 5,®oališfi odobrile še pristojne - testi pri nas in'na Poljskem, k. borno prihodnjo pomlad prvi-po osvoboditvi srečali s ^ijsko gledališko umetnostjo.
MED JUGOSLOVANSKIMI KNJIGAMI
BETON IN KRESNICE
Čuden naslov, boste dejali. Pa Je motiv posedanju, da, čisto približal i času, ko se Je boj za novo pri nas in tudi nevarnosti, ki nam preti za-
Josč Ferrer, naš stari filmski vo, da so duševno bolni. Kako neznanec in mogoče najbolj vse- človeška je ugotovitev: saj tu se stranski človek Hollywooda, je človek ne sme normalno obna-
 . šati.
Veliko psihološko vrednost je dala temu filmu ne samo v notranje dogajanje v umobolnico zaprtega človeka poglobljena režija, marveč tudi odlična igra Joseja Ferrerja in June Allyson, ki je — zlasti prvega — polna psiholoških odtenkov in čudovitega vživetja v človeka.
kljub temu naslov. Naslov itlrl sto naSemu času. strani obsegajočega romana, drugega Davlčo Je že drugi pripovednik v romana, ki ga Je napisal znani srbski današnji srbski književnosti, ki je ob-pesnlk Oskar Davlčo. Naslov romana, delal gradnjo htdrocentrale. Niti leto ki bo po vsej verjetnosti ostal med dni ni minilo, kar Je mladi Dragoslav letošnjimi najdlje zapisan v srbski Grblč objavil krajši roman »Voda, književni zgodovini. Romana, ki na oglasi se«. Ce gre pri Grblču za zvečl-zelo svojevrsten način govori o mo- ne površinsko, reportažno obdelavo te rali in navdušenju za delo. za gradi- prezanlmive snovi, je treba priznati, tev. Izdala ga Je beograjska »Prosve- da Jo Je Davlčo zagrabil prav v teta« kot deseto knjigo svojih »Brazd«, meljlh, s čisto drugačnim prijemom, Ob istem času, ko Je založba »Nolit« tako, da kakršna koli primerjava, kar vnovič Izdala prvi in še obsežnejši zadeva kvaliteto, med tema dvema Davlčo v roman »Pesem«.	I	romanoma tako rekoč ne prihaja v
Zadnje čase se pri nas vedno več i poštev. Kar Je pri Grbiču le podatek govori ln piše o sodobni tematiki v | o življenju, Je pri Daviču' življenje naši prozi. Poglavitno pa 1e, da vedno | samo.
več naših pripovednikov, zlasti tistih V romanu »Beton ln kresnice« gre srednje In mlajše generacije, posega v celoti za etičen kompleks. Temeljna v dogajanja zadnjih desetih let pri njegova misel Je: če se človek nečesa nas, Jih literarno oblikuje ln se spo- loti in hoče to reč izpeljati pošteno ln prijema s snovjo, ki Je sveža ln v ne- do konca, se mora zares spoprijeti «z nehnem presnavljanju. V raziskoval- njo, se mora ves žrtvovati zanjo, mora ce našega človeka danes, še več, na- biti v nekem pogledu naravnost en-šega človeka, kakršen naj bi bil Jutri tuziastlčno razpoložen, mora vse dru-in pojutrišnjem^ se Je uvrstil tudi go pustiti vnemar ln biti pripravljen,
Žl
Oskar Davlčo. Zlasti a svojim naj-novejšlm romanom Je zaoral globoko brazdo v to nelahko, še neizživeto snov, v naše tekoče življenje, v naš vsakdan.
Med srbskimi narodnimi pesmimi
rtvovatl se do zadnje kaplje krvi. Tak entuziast Je Vuk Rsavac, glavni Junak Davlčovega romana, ki Je bil bojevnik, dokler Je bilo potrebno, In je sedaj zidar nedoločene električne centrale na reki Nerelcavl. Dejal bi,
kakor Jih Je zapisal Vuk Karadžlč, Je da Je ta Nerekava hercegovska Ne- godkov.	_	____ _
ena, ki govori o zidanju Skadra na retva ln ta neimenovana centrala Ja- Sploh se vse dogajanje v "romanu raz- niml frazami, prisiljenimi" metaforami . Star motiv, lahko bi celo de- blanlca. za kar govore tudi nekateri vlja	“	  ...	.
komaj začel, medtem ko Rsavac na- \ radi zaostalosti ln starih razvad, tu stopa v času graditve boljše bodočno- so podzemne vode, ki pretijo z uni-stl. in prav ta bodočnost, prihodnji čenjem, ln ne nazadnje vampir, ki se rodovi, to Je tisto, kar ne da spati skriva v močvirju, pravzaprav človek-Rsavcu, kar ga preganja, kar ga na- škodovaleo in nasprotnik našega ča-glblje, da ae hoče do zadnje srage sa, ki ga Rsavac ponoči ujame in do-žrtvovati za bodočnost. Oba prihajata Jezdi na njem v krčmo, da bi mevžam navzkriž z okolico zato, ker sta po pokazal, česa so se bali. Potem ga pa svojih nazlranjlh ln pojmovanju člo- zaradi tega Izključijo iz partije. Res. veka ln človeškega daleč pred tisti- v Rsavcu Je nekaj neprijetno ukazo-ml, ki Ju obkrožajo. In tudi oba žen- valnega, skoraj mitološkega. Kljub ska lika, Ana v »Pesmi« ln Rima v vsej realističnostl tega romana Je »Betonu ln kresnicah«, imata precej glavna oseba, Rsavac, idealizacija, kot sorodnih potez. Rima, po letih mlajša Je bil Idealizacija Miča v »Pesmi«. On Rsavčeva tovarišica, z neponarejeno je izključena ustvaritev Davičove do-žensko strastnostjo hrepeni po možu; mlšljlje, človek-ldeja, fantast, v do-toda njegove moči izsesavajo v prvi besednem ppmenu samozavesten, člo-vrsti reka Nerekava ln zidanje cen- vek, ki mu Je princip vse. v nekem trale ln vsakodnevno otepanje z ljud- pogledu strog asket, mi, ki to centralo zidajo.	o	novem	Davlčovem	romanu	se
Naravnost zanimivo Je, kako raz- bo še zelo veliko pisalo. Način, kako trgano in razmetano Je dejanje v Da- Je pisatelj upesnil naš čas ln njego-vlčovem romanu. Cela vrsta Je teh vega človeka, Je čisto svojevrsten, osebnosti, ki nastopajo v romanu: re- davlčovskl. Tak Je tudi način njego-porter Vuk Vaslč, nekakšen razumar. vega pisanja, tak Je Izraz, čisto po, in hlperanalltlk, pa 2dča Grom, To- seben, prenekaterikrat skoraj nedO' maž s svojo bahavo ln pikantno pri- stopen, posebej še Slovencu, če ga bo povedjo o »ameriški kraljici«, pa Ah- bral v Izvirniku. Je pa to kljub vsem met, Beloglavec ln Se več drugih. In novotarsklm prijemom izrazito rea-vendar so vsi tl ljudje v nekem po- llstičen roman, kt kvalitativno pre-
Sledu podrejeni Rsavcu, prisiljeni so, cej presega »Pesem«. Skoda se ml zdi, a gredo za njegovo nitjo razvoja do- zakaj tako nadarjen pisatelj, kakor pa čeprav neprostovoljno. Je Oskar Davlčo, z vsiljivimi, neumest-
Bojanl.
tal mednaroden motiv: da bi zidanje drugi elementi v romanu lilo trdno in da bi stavba kljubovala ; Povedati moram, da Je roman šele zobu časa, Je potrebna človeška žrtev,	prvi od treh, ki Jih ima Davlčo na-
2ivega človeka Je treba vzidati vanjo,	men napisati, torej prvi del trilogije.
V narodni pesmi o zidanju Skadra Je	Tudi v tem romanu Je pisatelj, prav
bila to mlada Gojkoviča, ki Je bila	kot v »Pesmi«, prikazal izjemnega Ju-
neprostovoljno žrtvovana v ta namen.	naka. Oba, Mica iz »Pesmi« In Vuk
V Andričevem romanu o višegrajskem	Rsavac iz »Betona ln kresnic«, imata	najrazličnejše pojave tega našega	unesti.	Brez zveze s tem pa moram
mostu naletimo na podoben motiv In	marsikaj skupnega. Oba sta nelzpros-	prehodnega obdobja. Marsikaj Je tre-	seveda	ponoviti: »Beton ln kresnice«
tudi Davlčo Je posegal po njem. ga	na, divje zaverovana v svojo zamisel	ba razumeti tudi simbolično. Tu Je	Je prav gotovo idejno	na)poglobi)e-
okvlmo uporabil v svojem zadnjem	in svoj prav, oba hočeta po vsej sili	reka Nerekava. živa, vedno prisotna,	nejši In problematsko	naj Izrazitejši
romanu, le s to razliko, da Je tulmj	vsiliti soljudem svoja načela, oba za-	skoraj bi dejal, živa oseba, kateri Je	roman,	kar Jih Je letos	izšlo v Jugo-
taka žrtev moški, Vuk Rsavac, glavna	htevata od soljudi, sodelavcev, visoko	Rsavac napovedal poglavitni boj zato,	slavljl.	Prav bi bilo, da	slovenska re-
oseba romana, ki se žrtvuje ln lzgo-, mero poštenja in moralne neomade-; ker bi Jo rad do kraja ukrotil; tu Je vlalna kritika spregovori obširneje reva prostovoljno. Davlčo Je torej ževanostl, le da je Miča deloval v močvirje, znamenje naše zaostalosti o njem.	TONU	POTOKAR
vija na podlagi sprememb, ki Jih po- ln uporabljanjem žargona ln več kot vzroča glavni Junak Vuk Rsavac.’ Vsi neugodnih germanizmov na toliko stra-se zlivajo v čudno harmonično, čeprav neh pokvari vtis. Z ničemer ni mo-nekako trpko celoto, tako da bi kljub goče opravičiti n. pr. Izrazov: za-ugotovltvi v prvem stavku tega od- bremzati, štos, fleš, Slauh, fordek, na stavka lahko zapisal, da Je roman tufne, sajla, rlkverc, ofarban. Pisa-pravzaprav grajen v obliki simfonije, telj se bo moral v tem pogledu, delo-Seveda Je pisatelj zajel v romanu ma pa tudi kar zadeva stil, Izčistiti ln
»Film zašle slave«
2alostna resnica je, da se tudi priljubljeni filmi postarajo. Se raje kot drugi. Tudi s filmom »Beli jorgovan« je tako. (Mimogrede, v oklepaju še tole: zakaj so pri nas vedno take težave s pravilnimi naslovi? Za ta film imamo že dvajset let lep slovenski naslov: »Vejica španskega bezga«, v reklamnih omaricah ljubljanskih kinematografov pa se kljub temu šopirijo hrvaški naslovi filma.)
Ni dvoma, da sta bila Jeanette Mac Donald in Nelson Eddie nekdaj zelo očarljiv par. Tudi' zelo slavna sta postala. Bila sta dobra pevca in zato sta nastopala večinoma v glasbenih filmih, ki pa so se sčasoma izrodili v vrsto sentimentalnih zgodb s srečnim (ali nesrečnim) koncem. To lastnost ima tudi ta film, ki pa kljub temu sodi med njune najboljše filme, tako po zgodbi in glasbi (v prvi vrsti), kot tudi po drugih umetniških lastnostih.
Težišče filma so glasbene točke. Te so svojo privlačnost še vedno ohranile, čeprav se filma oprijemlje neprijetna patina- starosti. Zal je povrh vsega ton strahotno slab. Ce je že film star, vsaj kopija bi morala biti nova!?
P. G.
ŠPORT IN TELESNA VZCOJA
Športni proračuni
Bliža se čas, ko bo Zveza športov Jugoslavije kot vsako leto pričela reševati zapleteno in neprijetno nalogo: treba bo razdeliti sredstva, ki jih je namenila skupnost športni dejavnosti. Ta naloga je neprijetna zato, ker so potrebe velike, sredstev pa malo, veliko je prosilcev, a malo bo uslišanih. Pričakovati je, da bo skupnost namenila športnim organizacijam kakih 150 milijonov dinarjev za mednarodna tekmovanja, dvig strokovnih kadrov, pomoč športnikom, gradnjo naprav, skratka za vso športno dejavnost.
Zphteve športnih organizacij pa so mnogo večje. Temu se ni čuditi, saj se organizacije širijo iz leta v leto, dvigujejo kvalitetno raven, hkrati pa tudi potrebe. Lete pa so včasih tudi neskromne,
Na Jesenicah pripravljajo planinski muzej
Na Jesenicah je bila leta 1905 usta-Vanjem bi bilo moč priti iz Sku- novljena prva planinska organizacija na pine V skupino. Točkovali B* po Gorenjskem. Iz vrst jeseniških kovinar-kvalitetni ravni v mednarodnem j?T -je ,rfl° *" 'eP? ‘i"”0 “*r!iiTi1h
 planincev, uspešnih in borbenih alpini-
Vnenlu, množičnosti, zanimanju 9tov ter nadvse požrtvovalnih gorskih gledalcev itd. Gmotna sredstva bi reševalcev. Na Jesenicah je v planinsko razdelili tako po skupinah, kar društvo vključenih veliko pionirjev ir bi bilo mnogo bolj pravično od, °,novni.h «oI. mladincev in mladink iz
   X-	Ji-	gimnazije, vajenskih in strokovnih Sol.
dosedanjega načina razdeljeva- \y,cga 8kupaj je na Jesenicah ve« kot nja. Razen tega pa bi bilo pri- tisoč navdušenih gornikov. poročljivo, da mladi in nerazviti Tako v Bohinju kakor tudi T Moj. športi dajo največ denarja za strani, na Dovjem, v Kranjski gori in vzgojo strokovnih kadrov in S tem Trenti je raztresenega ogromno zgodo-za dvig svoje panoge.	j vinskega dokumentarnega gradiva, ki
I jasno govori o slavni preteklosti gorenj-Na vsak način je torej treba skih gornikov. Da bi dragoceno zgodo-najti pravilna merila pri določe- \ vinsko gradivo ohranili in ga obvarovali
vanju- proračunov posameznih j pred. un;{e"je'n’ nameravajo na Jese-w » »•	_	..	,	nicah ustanoviti planinski muzej, ki bo
Športnih zvez, Ta merila morajo v posebnih prostorih dosedanjrga žele-biti odraz načelne politike Šport- , rarskega muzeja v nekdanji Ruardovi ne zveze, kakor tudi usmernik ' graščini na Stari Savi. gmotnih odnosov med posamezni-\ Planinski muzej na Jesenicah bo mi športnimi organizacijami Prav nova dragocena kulturna pridobitev. tako je treba najti pravilno raz- Marljivi popisovalci in nabiralci zgodo-
*	lT i n L L- A rlnlrumAnfarnnffn ■* r n	B en
NOGOMETNI KOMENTAR
»Običajne malenkosti«
•i.
Nogometaši pa se na igriSC« kajo, dolže vsakogar, nato pa naaau jejo trening s polovično močjo. pravzaprav ni ao nogmetnega ugi®“
o w  _o  ___________________  Mar	se reprezentanti sicer ne bi 8
no kondicijo Ško°ta, ko so kdaj pa kdaj movali svoje slabe igre in °8®°7nlj. te zvrnili kakšno čašo alkohola, medtem ko pak in mar se ne Di potrudili, so gostje pili limanado in se jezili na pomanjkljivosti popravijo?	g,
cigaretni dim naših reprezentantov. Ne- ... Eden izmed naših najboljši** ^ kateri so se tudi pozneje v baru čudili tar jev Franjo Glaser je bil let«
pred tekmo z mad/ajsko reppezen«** v Beogradu rezerva slabšega vrsta»J ki pa je bil v boljši formi. Glal** •
* il potrt, to ga je bolelo.	fl
Mesec dni zatem je Glaser
Ro v redkih trenutkih priznavamo svoje nogometne pomanjkljivosti in malomarnosti v tej športni panogi, tedaj po navadi ugotavljamo, da v resnici nimamo najboljše kondicije, da ne igramo zadosti ostro, vendar pa — da smo nadarjeni. Nogomet nam »leži«, prešel nam je v kri. Mar nimamo dovolj nogometnih mojstrov, velikih tehničarjev in improvizatorjev? Tisti drugi, manj talen
tirani, ki igrajo priučen nogomet — pa naj zbirajo kondicijo ih se bore, kaj jim tudi drugega preostane (1).
PREPROST RECEPT In vendar ne moremo si kaj, da se ne bi čudili »čarodeju iz Blackpoola< »večnemu mladeniču«, angleškemu repre-
njemu, saj je izrazit tehničar, saj tudi njemu »lezi« nogomet. Ta nogometni mojster, ki ima prav toliko let, kolikor jih imata Milutinovič in Sekularac skupno, je že četrt stoletja v formi, v kondiciji m pri moči.
— Nimam nobene skrivnosti, je od-
vanja. Vse zveze skupaj hočejo imeti samo za mednarodna tekmovanja 100 milijonov dinarjev, kar je dve tretjini od skupnega proračuna. To pa je zares precejšna neskromnost.
Zveza športov bo morala natančno preučiti vse predloge in izliCščiti, kaj je potrebno in kaj je odveč. Sredstva bo morala razdeliti pravično, pri tem pa ji bodo pomagale izkušnje iz minulih let, ko so nekateri večkrat razsipavali. Le tako bo moč pričako-
povoril Matthews na Vprašanje, kakšen
te pravzaprav njegov »mladostni eli-sir«. Receot ie docela preprost — ne pijem, ne Kadim, Živim redno Športno življenje.
Da, Stanley Matthews ne zastruplja pljuč z nikotinom. Njegov organizem ne pozna alkohola in tudi ne posedanja v kavarnah in barih, kjer je moč uživati dim v oblakih. Zato njegovo di-
celotno moštvo, saj morajo njegovi tovariši zastaviti dvojni napor. V dobrem stroiu pa zadostuje, da popusti samo en vijak in že se ustavi ves stroj . . .
ZA KOGA TRENIRAJO?
Ko je Matthews »odkril« svoj recept, je pripomnil še to, da tudi redno trenira. Res da mu ni potreben niti trener.
posebno čeTačuZ™ Tm£n7-	med "««*>*. kJ	Adi*?
mi motnostmi. Rokometna zvčta menpena za mednarodna tekmo- zgornji Bohinjski dolini, v dolini od Jugoslavije je tako zahtevala Z\vanja in tistimi, s katerimi bomo Jesenic do	Jhop”;,n.
milijona dinarjev za »nepredvi- skrbeli za napredek športa. Na- metov bo lahko pozneje bogat prispevek dene izdatkekolesarska pa 10 Posled &1 1e treba uvesti se stroz- k našemu centralnemu planinskemu mu-
milijonov za mednarodna tekmo- ^ZeZev°	^	-sto ?
^	*	gozdarjev in planincev, ki ga namera-
o. F. vajo zgraditi v Ljubljani.	*««	» uV.a».u. *,«*« ui^.u «	,	.	,
Sam prihaja na igrišče in se vadi, po-čenši od sprinta do štopanja. Skratka, je pravi virtuoz.
Preprosto ne razumem teh naših nogometašev, toži trener reprezentance Moša Marjanovič. Brž ko obrnem hrbet skupini igralcev na treningu, že prenehajo delati. Biti moram ‘ tudi stražnik . . .
Žal tudi to drži. Imamo precej nogometašev, ki mislijo, da je trening za to, da trener npraviči z njim plačo, da vadi za njih, a ne za sebe. Torej ni prav nič čudno, da so bili klubi primorani uvesti kazni za tiste, ki no prihajajo redno na trening.
Sedaj ne moremo od naših nogo-
 ——„	  w	-	v	,	--	—	---iv-;	-	.	metašev zahtevati, da žrtvujejo vse za
zadovoljiv učinek Moramo Vre- i1®1?1 IL reP,ublls*1 t“rn‘r v namiznem presenečenj, ker bo se nekateri lavo- Rezultati: člani-moStveno — pol- t„ Športno panogo, pa tudi ne, da so J	v	tenisu	za člane in članice. Prireditev riti (Podobnik, Kocjan, Teran) že v finale:	Triglav — »Jesenice« 5:2	•	...........
II. REPUBLIŠKI TURNIR V NAMIZNEM TENISU
Slab dan za favorite
Zmagovalec pri članih je Tomažič
V soboto ln nedeljo je bil v telo-
vati od vloženih sredstev tudi vadnici Klasične gimnazije v LJub-
ležlle tesen rezultat 3:2 v svojo korist. Pri posameznikih je bilo nekaj
gal zaradi izvrstne koncentracije in dobre obrambe
Sozneje v baru čudili tarjev Franjo Glaser je bil fets^ -ev, ki so bili ta čas Pr*d tekmo z mad?.axsko rep*ezen
že v postelji
Čudili smo se tudi po tekmi Jugoslavija — Avstrija na Dunaju, ko je tri dni pozneje neto naše moštvo igralo mednarodno tekmo, kako njegovi nogometaši ne morejo do konca vzdržati tempa tekme. To so bili prav tisti, ki so si na banketu na Dunaju, pozneje pa kljub prošnjam, rotenju m grožnjam nenehno gasili žejo . . .
Kaj moremo za to, da imamo malone v slehernem moštvu kakega igralca, ki priznava Matthewsovega recepta. Če pa bi bil s tem prizadet samo ta nogometaš — nič čudnega. Toda prizadeto je
bil
Mesec	dni zatem	je	Glaser *
oblekel državni dres,	in	sicer ne **	j
ker je bil njegov predhodnik slab, P pa zavoljo	tega, ker je bil Glaser *D°	f
v izredni	formi. To	pa	je doseg«1	.
vztrajnim, okrepljenim treningom io re nim življenjem.	^
Dejansko je upošteval svoj metni ugled.
SVOJEGLAVOST Zadnji čas ugotavljamo, da p ti ® kolektivni nopomet čedalje bolj *®Pl, stavljajo. »Individualisti« so se rarDJJ,jj nili. Seveda, saj številnim nogometsi® ni poznan poiem — športna discipl*® Umljivo je, da ne gre za nekako disciplino, toda nujno potrebno ie malo reda in manj svojeglavosti.
»v.«*.«	:----- —j ;—i»w	«.v v	* i i6ia v — -uvomn-c« u.t>,	asketi, najmanj pa še Matthewsi. Vendar
nehati S prakso, aa mora	vsak Je	organiziral	NTK Odred v počasti- predtekmovanju	poslovili od nadalj-	Odred — »Ljubljana« 5:1; finale: Odred	pa lahko zahtevamo od njih naj žive
 — J - -	^	-1---—	J___2 tatf rtnana TT A Cnrlalmtali ba «lrAt.n4	tol.»«>»>«i.4.	v	t	4.	•.*.	1	_	,	J.	,
zmerno,	športno,	urejeno	življenje	vsaj
v nogometni sezoni, kakor številni drugi, na primer Mitič, Bobek ali Horvat...
Navsezadnje, mar ni netovariško nasproti tistim zavednim igralcem iz lastnega moštva, kadar zaradi nerednega treninga ali nesolidnega življenja, denimo v petek, sede do ranih jutranjih baru in dopuščajo, da drugi na
Ne bi bilo zato napak, če bi zveza sprejela predlog za razdelitev športnih panog v več skupin. V prvi naj bi bili športi, ki niso samo množični, ampak tudi kvalitetni in ki se z uspehom lahko pojavijo v mednarodni areni. V drugo bi sodile panoge, katerih kvalitetna raven zaostaja za prvimi, v tretjo, pa tiste, ki so
Tomažjf-Kern	Kocjan-Ura^Tč ‘VM** n0^° "iiho’ del br™ena
igrati mednarodne	tekme, dasi-	tev Dneva JLA. Sodelovali so skoraj	njega tekmovanja. V finalu Je po eno-	— Triglav 5:3; članice — polfinale:
rnimn nim/i	yntn nnanieu	TnVn sn	vsl najboljši slovenski namiznoteniški	urnem »ptmplanju« član »Ljubljane«	Triglav	— »Ljubljana.	1:1, Odred —
ravno nima	zato pogojev.	laKO so	igralci in igralke, ekupno Je nastopilo	Tomažič zmagal nad od štlriumega	Triglav	n 3:0; finale:	Odred - Trl-
pn nas porabili marsikak dinar 65 članov ln 16 članic lz Ljubljane. ' Igranja utrujenim Tlgermanom. Ka- glav 3:2; člani posamezno: četrtfinale: preveč športniki, ki so komaj za- Maribora, Kranja, Jesenic, Škofje j rakteristlka drugega republiškega Tomatič — Kocjan 3:0, Petrovič — firli . knlcn	.mn Snnrtnn	nnnnnn	: Loke ln Litije.	turnirja Je precejšnja Izenačenost pri	Uranič	3:0, 2ezllna —	Podobnik 3:0,
cen s KaKO	novo sponno	panogo,	\ v soboto so tekmovali moštveno.1 članih in velik napredek mlajših	Tlgerman - Kern 3:0;	polfinale: To-
medtem ko so druge zveze, mnogo Med člani Je zmagal Odred, ki Je v I igralcev. Nihče se ni posebno odliko- mažič — Petrovič 3:J, Tlgerman — močnejše in kvalitetnejše, mole- finalu premagal Triglav Iz Kranja s ! val. Najlepši dvoboj Je bil v četrt- 2ezllna 3:0; finale: Tomailč — Tlger-rn ilen/ir ir,	ti	nnkrmnvnle	S:3- Tudl prl banicah s° bHe najboljše	finalu med Kernom in Tlgermanom.	man 3:1 (21:16, 21:8, 18:21, 21:13); dvo-
aovaie za aenar tn	Sl	nanopavaie	|graike odreda, ki so proti istemu na-	Kern Je forsiral oster napad, Tiger-	jtce: Tomažič-Kern — Kocjan-Uranlč
nepotrebne dolgove.	sprotnlku v ostri finalni borbi zabe-	i man pa se Je uspešno branil ln zma-	2:1, Teran-Zezllna — 9trumbelJ-Plut
2:0, Podobnik-Tigerman — Stana-Kor-bar 2:1, Petrovič-Cesen — Mrgole-Medič 2:0, Tomažlč-Kern — Teran-Zezllna 2:0, Podobnik-Tigerman —
Petrovič-Cesen 2:1; finale: Podobnik-Tigerman — Kem-Tomažič 2:1 (21:19,
15:21, 21:18). Članice: Trampuž — Erat 3:0, Plut — Pogačar 3:2; finale: Trampuž — PJut 3:0; dvojice: Plut-Teran — Pogačar-Erat 2:1; mešane dvojice:
Podobnik-Pogačar — Kern-Trampuž , ,, ,	.	....	.	._	.	.	.	2:0, Plut-Teran — Pogačar-Trampuž
^	   „	.v.	, N nedeljskem posvetu predstavni- ko ugotovil, da nogometašem mnogo- 2;0; flnaie. pogačar-Podobnik - Plut-
,	r	m	t	- u- kov s^oven^kih nogometnih klubov krat primanjkuje elastičnosti in okret- Teran 21 Člani B- Jambrek — Kor-
komaj ustanovljene. Tako-bi Od- smo' zasledili nekaj umestnih pred-	nostl, da ne govorimo o telesni kon-	bar 2 0 Lajovec — MreJar 2-0- finale-
pravili nesmisel, ko nastopajo logov za izboljšanje kvalitete sloven-	dlciji. Kje Jo laže pridobijo kot v tslo-	Jambrek — Lajovec 2:0; kadeti: Jam-,	—
igralci rughujOt-hakeja na HotalLlnogometa. Vendar nismo slišali	vadnici. To nam dokazuje tudi eden	brek — Stana 2:0, Kern — Ce»en 2:1;	j kot jaz,	šele potem še bova razgovar
Jfnh in na travi v številnih mrf-	.	lu naših nogometašev v od seminarjev za nogometne inštruk-	finale; Jambrek — Kem 2:0.	jala.. .
Kan, tn na iravi v szeviinin mea-	zimSkl dobi, ko ni tekmovanj in red-	torje ln trenerje, ki Je bil pred dvema	‘
narodnih tekmah, medtem ko se |	nih treningov na Igriščih. Tedaj začno | letoma v Ljubljani, udeleženci semi-	1
Nogometaši pri vadbi »PARTIZANA«
TAKO SE JE TREBA BORITI ZA VELJAVO Kar ie najbolj čudno, ie to, da so naši igralci sila občutljivi, kadar gre za njihovo nogometno izurjenost, njihov nogometni ugled. Koliko protestov in koliko razprav o ocenah je slišati po kateri koli tekmi. 2al je ta borba za veljavo večidel deklarativna, je samo v besedah. In taki posamezniki često spominjajo na tistega atleta, ki je vprašal svojega trenerja, kako dale? vrže kopje, ko pa mu «»lednji odgovoril, »približno trideset metrov«, mu je rekel: Ko boš vrnrel kopje tako daleč
morajo atleti, košarkarji, vaterpolisti, boksarji in drugi zadovo-
nogometaši pri mnogih klubih svoj i narja so se pohvalno izrazili o metodi odmor in ko pride pomlad, opazimo {vadbe, ki so jim Jo pokazali predava-občutne posledice predolgega počitka: i tel ji Višje Sole za telesno vzgojo v Ijiti le z domačimi prireditvami,! moštva začno tekmovanja v slabi for- telovadnici na Taboru. Vedno so bili
dasiravno bi lahko zastopali v tu-	?e
Jtni jugoslovanski šport mnogo začne se obupen lov na točke ln po- Se bolj Jasen Je primer nogometaša
i razna bilanca Je tu.	Toplaka. Ko Je začel obiskovati v LJub-
,	.	Kje	so	vzroki?	Predvsem v po- ljani Višjo šolo za telesno vzgojo in
Sportnin manjkanju zaprtih prostorov za zim- tam tudi praktično vadil, se Je to za- i
Maribor, 24. decembra. — Včeraj
uspešneje kot prvi.
Takšna razdelitev »purmat. manjkanju zaprtih prostorov za zim- tam tudi p panog pa seveda ne bi smela biti sko vadbo. Običajen Je ta pojav: ob čelo odražati pri njem tudi na igrišču neokretna in z določenim točko- prihajajoči jeseni sl Je treba zagotoviti saj se Je prav na ta način razvil v je bilo v Mariboru več občnih zborov 7ieuR.rei.7ia m c uu1u1.e71.1711. iuv,iv dvorane ali telovadnice za vadbo. Ta najboljšega slovenskega nogometaša. Športnih klubov ki so bili vsi zelo
 ,----------------------------------------akcija pa se običajno izjalovi, vsaj Zatorej bi se morali tudi nogometaši živahni ln Drav dobro DrlDravlIeni
j v Ljubljani ali drugih večjih krajih ; v vseh slovenskih klubih oprijeti veliko obiska Je bilo pri nogometaših Teniški turnir ii V nrid S1°venlje Društev In klubov Je pre- : takšnega načina zimske vadbe ki bi Branika. Iz Izčrpnega poročila marlji-leniSKl mrmrjl V pria več, prostorov pa premalo. Mnogi osta- J im na vsak način zelo koristila. NI Vega tajnika Šnebergerja so v podrob-hromemu Larsenil	neJ° brez Strehe in seveda brez redne namreč dovolj vaditi vedno le z žogo. nostth zvedell za vse uspehe, pa tudi
zimske vadbe, ki Je prav tako po-	i	_	....	..	.
Zborovanja mariborskih športnikov
Znani ameriški teniški igralec Art trebna kot letna. Toda kaj storiti, če Lanen j b i I ob neki prometni nesreči ni prostorov?
I za težave, s katerimi so se morali bo-PRI »PARTIZANU. VSE LETO? I j^tl. Vsa moštva kluba so odigrala
,	.	- ., ,	D	—  -------- Nakazali smo torej nekaj prime- skupno 10« tekem, od teh so zmagali
hudo poškodovan. Posledice so bile;	..	rov. Le-tl pa so zgolj-formalna rešitev. 69-krat, 16-krat igrali neodločeno, izgu-
osodne — Lar se ni je o«tal hrom.	|	TAKOLE 80 POIZKUSILI	da se Izognemo vsaj za silo pomanjka- bili pa 23 tekem. Gol diferenco imajo
Skupina »anlb amerlikiti amatersklli	Nekaterl šDortni kolektivi so se n^u prostorov. Verjetno se parUzan- 264:142. Imajo zelo dobre pionirje In
ln profesionalnih teniikih igralcev se je	7našli	Tako	na primer Prole- slca društva s takšnim .pridobivanjem« odlične mladince. Posebno so počastili
dogovor,la, d. . bo orfanUir.l. n.k.j dobro ^našl^rJ“k°0"“vPkr™e0r	bi	povsem	strinjala, ker zaslužnega trenerja pionirjev, popu-
šl Hublianska Ilirila in še nekateri, i bl praktično pokazala le nek način larnega Pepeta Kirbiša, ko ser mu po-Svoie člane so vključi" v Partizana, ' gostoljubja, ne imela pa bl nobene klonili lepo diplomo. Najmarljivejši kjer nal bi v društvenih oddelkih pod koristi. Ce so že nekateri klubi po- mladinci ln pionirji so prejeli knjižne vodstvom vaditeljev redno vadili — izkusili s tem načinom vadbe svojih nagrade. Občnemu zboru je prisostvo-seveda ne z žogo ali podobnimi rekvl- nogometašev, naj bi ta oblika postala Val tajnik Nogometne zveze Slovenije žiti, temveč na orodju, s prostimi va- st,^,lnav‘u,1! as* k, sfilonei- ,?ra,v tov- Lavrič, ki Je pohvalil delo kluba.
»B P°on1?jl In mlSdlnS st‘lno	klub	.M.ribocs. dobiva
issBfS^.s^asLPsss
morda nekaj več časa. kar pa Jim bo republiškem ln tudi v državnem me-korlstllo na tekmah. Hkrati pa bodo rllu. Vse prireditve so bile kakovost-
 B  _______ _______ ->rgi--------
turnirjev, ki bodo njih cisti dobiček porabili ta pomoč hromem« Larsena. 0
Angleži proti zamenjavi poškodovanih nogometašev
Britonska nogometna zveza je zavrnila predlog, da bi lahko na tekmi za medbritanftko prvenstvo zamenjali med igro poškodovanega nogometaša.
Ta sklep potrjuje, da britanska zveza ne bo privolila v spremembo pravil FIFE, dasiravno v ntei razpravljajo o potrebi spremembe da se i stvenih
dasiravno v njej razpravljajo o spremembe pravil in dovoljenju, izmenjajo igralci celo na prven-i tekmah.
spoznali pravo splošno telesno vzgojo. IZKUŠNJE NAS UČIJO
Manjši obisk Je bil na zborovanju rokometašev kluba Branik Ti so ugotovili, da Je zanimanje za rokomet upadlo. In tudi kakovostno nazadujejo, posebno pri članih ni videti ni-kakega napredka. Tudi disciplina ni bila najboljša. Odbor se Je trudil, toda brez resnega sodelovanja članstva ni mogoče dosegati uspehov.
Bergant st
disciplino, toda nujno potrebno Je malo reda in manj svojeglavosti.	j*f
je ta disciplina, kakšen je ta red,	.
se ligaSko moštvo pripravlja deset 0 na določeno tekmo — zgradi taktiko pravi načrt, na poti v Beograd pa izmed »glavnih igralcev« kar na lepe reč«:
igrali tako. kakor smo se dogovori
igrali tako. kak' Bolje je tako. .
~ Razmišljaj sem o tekmine bolj®
In 'seve, trenerjev načrt se j®.!? jalovil. O kakšni kolektivni igri.1®*1*
fovorimo, o kakšnem izpolnjevanju og, ko posamezniki na igrišču s™. glavo delajo, kar hočejo, delaio, mislijo, da je najbolje. Mar bi sicer D* padalci toliko preigravali in slabili > pore svojih tovarišev, če jim pojem scipline in športnega dela ne bi bil wJg Nemara so vse to malenkosti, m°r® je edino važno biti nadarjen. Zdi P® nam, da so te malenkosti vendarle memben tenjelj v nogometni igri. f In seBaf ob koncu leta, ko tudi nogometu delamo bilanco, ko g°vor'-i. o številnih pomanjkljivostih in slabost'11' je dobro pomisliti tudi na te hibe ' na to, kakor bi jih odpravili.
LJ. Lovrih
• BEOGRAD, 24. dec. - Na narodnem hokejskem turnirju v gradu je v borbi za prvo mesto favski CVKS premagal domačega zana z 9:1 (1:0, 4:1, 4:0). Partizan \ svojih najboljših
vendar- se ni mogel uspešno plas "oljal
prikazal vendar
mnogo boljšim Pofjakom.
• VARiSAVA, 24. dec. (PAP). -ksarska ekipa Pirtizana iz Beograd* K izgubila prvo srečanje na Poljske® varšavskim CVKS, ekipo poljske armi<J z rezultatom 8:10.
.# DJAKARTA, 24. dee. (Antara)* . V Djakarti je nogometna reprezentsn Jugoslavije premagala reprezentanco i® donezije s 5:1 (2:1). Tekmi je priso«tv val tudi predsednik indonezijske r®P blike dr. Ahmed Sukamo.
• RIM, 24. dec. (Renter). V tekmJJ vanju za nogometno prvenstvo Italijo .j. rezultati včerajšnjega kola nasled*1^ Bologna — Genova 3:1, Internazional« j Fiorentina 2:1, Lanerosi — Roma * ' Lazio — Trjestina 2:0. Napoli — Ju.ve^i tus 1:2, Palermo — Spal 0:0, Sampdof.j, — Milano 3:2, Torino —• Padova Atalanta — Udinese odloženo **r megle.
_ Ital*'
# LONDON, 24. dec. (Reuter). «— Tu so predvajali angleški film o olimpijadi v Melbournu. Film, ki je imela za njegovo snemanje izključno pravico mala angleška družba, je po izjavi novinarjev prej siab kot dober. Film je v črno-
Brez dvoma Je ta zamisel vredna klubi na ta način pokazali najtesnejše ne. Letos se bodo potrudili zajeti v
...... - - ■ 7  - . . —»- -
teli tefiniki, njegovo predvajanje traja 1 uro. prikazuje v glavnem britanske atlete, je tehnično slaD, pa tudi komentiran je slabo.
• MUNCHEN, 24. dec. (DPA). -Zahodnonemška in avstrijska smučarska zveza sta organizirali že tradicionalni ciklus tekmovanj v smučarskih' skokih ki se jih bodo udeležili najboljši evrop
W4Vi( UTV,.„  _____________________________________________________________________                ..._-v—	  r	-__________ -___ skl skakalci. Prvi, in sicer 29. decera-
pohvale, kar nam govorijo tudi iz- sodelovanje s partizansko organlzaci- svojih vrstah Se več mladine ln po- bra, je na vrsti Oberstdorf, i. januarja kušnje. Kdor količkaj zasleduje nogo- Jo Menimo, da Je ta predlog vreden sebej popularizirati atletiko — tudi Innsbruck, 6. januarja Garmisch, zadnje
metni šport, Je na raznih'tekmah lah- premisleka.
T. B. v tovarnah.
tekmovanje pa bo v Bischofshofnu.
fPASSO ROLLE, 24. dec. -i smučarji so imeli prv0 večjo> te . mo. Me<i skakalci, ki jih trenira Soulamainen je zmagal Pennacchio. movali so na 54-metrski skakalnic^tl> teku na 8 km je zmagal Bottero ^ pred Romanin Fides.
• PARIZ, 24. dec. (AFP). - F'*f, coski športni list »France-rootbalK med novinarji 16 držav izvedel an* o tem, kdo je najboljši nogometaš Največ glasov, in sicer 47 točk je 41-letni Stanley Mathews, krilo aDA|» ške reprezentance, 2. Di Stefano nija), srednji napadalec 44. 3. (Francija), srednji napadalec 33, 4. V »kas (Madžarska), zveza 3|2, 5. Jašin vratar 19 točk.
• BUDIMPEŠTA, 24. dec. (APAKj! Madžarski boksar Laszlo Papp, trikr*^ olimpijski zmagovalec, je po V°vx*\e v domovino izjavil, da bo postal Pr
II madža^JE
olimpijski zmagovalec, ^e po ^ovr*^
bo prosil maozo*-^ oblasti, naj mu dovole dvoletno biv^
sionalec in
v tujini. Papp se namerava po tem« „ bi zaključil profesionistično kariero. TJ
svetiti trenerskemu poklicu pešti.
PATRICK Q U I N T 1 N
SAMEGA SEBE
16
Bila je oblečena v črno. Brezhibno ln videti ji je bilo, kako 6i je naravnost prizadevala, da bi bila uglajena in ročna v postrežbi bolnika. Docela nepotreben napor, ker so njena debete lica in lasje, ki ao bili kakor slama, izdajali nasprotno, vsiljevali misel na krčmo in klobase, ki so tako užitne v družbi z mornarji. Na misel mi je prišlo, da jo je mati imenovala Nettie.
— Hvala, Nettie, sijajno je bilo!
Večerja je bila zares okusna. Pomislil sem, da bi mi Nettie lahko pojasnila kakšno stvar. Ce so se zarotili, tega dekleta gotovo niso pritegnili v zaroto.
— Nettie, kaj mislite, ali mi Je mogla ta nesreča spremeniti
obraz.
Neumno se mi je nasmehnila.
— Gospod Friend, kako naj jaz to vem? Izgubili ste spomin. Kuharica mi je to pravila. Zares žal mi je!
— Zakaj? Da sem izgubil spomin?
— Ne, marveč zato, ker vam ne morem odgovoriti na vaše vprašanje. Prej vas nisem nikoli videla.
— Vi ste novi tukaj? — eem vprašal.
— Da. Vzeli so me v službo dan po smrti star... gospoda, Frienda. Odpustili so vso služinčad takrat, vse razen Yuna. Njega
je odpustil sam gospod Friend, zadnjega dne svojega življenja, a ga je družina spet vzela v službo.
Motril sem jo zelo skrbno, predirno.
— Moj oče je mrtev že mesec dni ali že več, — eem dejal, — meni pa se je zgodila nesreča dva tedna po njegovi smrti. In v tem času niste imeli priložnosti, da bi me videli?
— Ne gospod Friend. Odpotovali ste prav tistega dne, ko je oče umrl.
— Kje sem pa bil?
Zenska je oklevala, a le za hip. Potem je zavlačevala:
— Kuharica mi je povedala, da nameravate na pot, še preden je sama odšla. Odpotovali ste in na pogrebu va« ni bilo. Verjetno, je rekla kuharica, ste šli na eno vaših običajnih... Umolknila je spet zmedena.
— Na eno mojih običajnih?
Ni se zbrala:
— Morda ni bilo treba...
— Eno mojih običajnih, kaj je to? — sem silil vanjo.
— Na eno vaših običajnih popivanj, — se je v zadregi nasmehnila, kakor da bi bilo zdaj na mah neko zaupanje ustvarilo
- pristne odnose med nama. — Pravijo, da ste na glasu tudi za... — ter je klecnila z desnim laktom ob levo roko v značilno kretnjo.
— Razumem. Sel sem popivat. Dva tedna, preden se mi je zgodila nesreča. A zakaj sem se odpravil prav na dan smrti mojega očeta?
Se zmeraj je kremžila obraz v bedast nasmeh.
— Kuharica Je to dobro vedela. Kaj vse mi je o tem pripovedovala!
— Potem pa kar pogumno še meni to povejte!
Nettie se je menda odločila. Toda tedaj se je naenkrat spet ustrašila.
Bud'*'
j,
— Ne bi bilo treba, da vam pravim. Saj je bilo vse sorte-nikarte nikomur povedati, da sem vam pravila. Da vas ni b na pogrebu... in vse ostalo.
Pravzaprav se mi že ni več< zdelo, da bi še nadalje silil vanj*! Tako sem lahko zvedel več, kakor bi mi povedal kdorkoli Gledala me je neodločno, ko da bi morala ona meije kaj spr*^ vati. Nazadnje se je očitno odločila:
M
— Nimate slučajno kozarčka nečesa? Težko je znesti vse reči iz kuhinje sem gor, — je pokazala s prstom na pladenj jedili.
— Nimam. Zdaj mi ničesar več ne privoščijo.
— Skoda. Dobro. Ko bo nanesla priložnost, vam bom kaj P1^ nesla. Ce bom našla odprt bar, bom že kaj izmaknila. Pa še bom kaj popila. Brez skrbi, se bom spomnila na vas!
— Odlično!
Popravila si je kapo ob ušesu, se zazibala v oblih bedrih ^ odšla lz sobe. Torej sem sl pridobil prijateljico in sem bil voljen s tem. V življenju človek nikoli ne ve, kaj mu utegne K® ristiti. Toda večerja mi zdaj ni šla več v slast. Odpustili so v služinčad po očetovi smrti! Le zakaj? In zakaj mi niso poved8^ da sem bil ta čas daleč od hiše? Le zakaj?
Hotel sem vedeti nekaj več o tem, kako sem izgubil sport1*1^ Hotel sem se prepričati, ali je moj občutek negotovosti in su1110 naraven, nujen. Nettie me prej nikoli ni videla. Prestrašil sem da me morda nikoli ni bil videl nihče od služinčadi Ker me ^ poznali, sem jim pač nujno bil Gordon Ranton Friend Tretji
Pes... irisi.. vijaki... nekdo, ki odhaja z letalom..- ^ Diego... mornarica ... Zakaj je bila odslovljena vsa služinčad smrti mojega očeta? Kaj je mogla kuharica pripovedovati tej ^ tie, preden je sama odšla’
I2^K. 25. DECEMBRA 1956
»LJUDSKA PRAVICA«
STRELI SKOZI OKNO
WlJn'etnega Janka Zela iz Ciglence 6fckreitu je mariborski sodnik za
istartf že druglc pozval na zagovor * Prestopkov. Fant si Je vtepel Jdnv„0.’,da 8“ »vaja Šolski upravitelj I« M?._*ocbek. Prav tisti dan, ko mu le onoSa Izročil sodnikovo vabilo, tu * v Cigienci pojavil neki Franc.
V ž‘vljenju še nikoli ni videl.
N«,„ar sta bila kmalu v pogovoru, ieitii Je imel tudl denar in je Zela SOVnL* vlnom ib klobasami. Med po-,0dnu?m mu Je Zel povedal, da ga Je ti '* za prekrSke kaznoval, ker je r,eznni. nofi streljal. To dejanje je fefcSi imponiralo. Iz žepa je po-]( j (‘r 0,°’ j° pokazal Zelu, češ ali olj n‘“ko,rečjo streljal. Tega ne. Toda vogledu na pištolo »e je Zel spom-
NEVAREN GOLJUF
J8««*!« .i« bil zaposlen kot ‘•teznial pomočnik pri gradnji nore <n J,, • Postaje na Jesenicah. Zaupalo). u Je bila tudi celotna zaloga par-Ijju. *ast obrtnika Jožeta Brleča iz ‘i i, i *■ Od omenjene zaloge parketa i«ott Jagodic prilastil skupno 65 kvadr.
> . 2, Parketa na škodo Jožeta Brleča is .nosti 162.500 din. Ko je opazil,
I(Ze . tega parketa na železniški postaji
nil šolskega upravitelja. Neznancu je svojo misel takoj zaupal. Kmalu sta bila dogovorjena, da je treba upravitelja zastrašlti. Odšla sta do njegovega stanovanja in ko sta videla, da sta šolski upravitelj in njegova žena že v sobi, je neznanec skozi okno dvakrat ustrelil v strop spalnice. Izstreljeni zrni sta se od stropa odbili, na srečo pa sta ostala zakonca nepoškodovana. »Junaka« sta po dejanju zbežala. Drugi dan so našli en metek na omari, drugega pa na postelji.
Sodišče je Janka Zela zaradi napeljevanja drugega k povzročitvi nevarnosti za življenje ljudi obsodilo na 6 mesecev zapora, za neznancem pa še pozvedujejo varnostni organi.
čeprav je imel slednjega že vskladilče-nega na Jesenicah.
Ko je Jagodic storil vaa navedena dejanja, je skušal v letošnjem poletju
Pl , ' vrnil, ostalih 20 kvadr, metrov le Prodal za 20.000 din.
m
brez dovoljenja prestopiti mejo in pobegniti v Avstrijo, vendar so ga organi LM v Kranjski gori prijeli.
Obdolženec je pred nespornim dokaznim gradivom dejanja priznal. Ugotovili so tudi, da je bil slednji že zaradi kaznivega dejnnja hude telesne poškodbe s smrtnim izidom predkaznovan
1. 1049 na 5 let strogega zapora. Ob upoštevanju vseh okoliščin
t .H	»torilec je prišel v februarju	' . °b	v	iJdovlIIel
J; k	direktorju kranjskega gradbe-	okrhmo	svišče	v	Radovljici
pj* podjetja in se mu predstavil kot	?Uvt.	Jagodi«	.
P°mo£nik, ki bo samostojno dfciA 11	v okolici Jesenic parketarskn
n. . T privatnih hiSah
obsodil zapora,
i;
HS i-
is J.*.	U	feno	kazen	znižalo	na	3	leta	z
ti J>iv*e
to Sr?,u-
til>>» s tem :	Co	*a	120
poznanstvo z ce bi
mu podjetje kreditiralo da bi mu izdalo naro-kvadr. jnetrov parketa
lede izreka o kazni mu izre-zapora.
Slepo sovraštvo
2e 12 let se ne morejo Jože Grajfoner in družina Frasovih iz Korene pri Mariboru. Se to je bilo Grajfonerju preveč, da je Frančiška Fras pasla v sadovnjaku posestnika Kokola, čeprav z njegovim dovoljenjem, češ, da jo s kravami prišla preblizu hiše. In ko se ni hotela odstraniti, Jo je začel mlatiti s sprehajalno palico po rokah in hrbtu. Ko je posredoval njen 67-letni stari oče Feliks, je planil še po njem in mu grdo zdelal rebra. Oba sta se morala zateči po pomoč k zdravniku. Kmalu po tem dogodku se je Grajfoner preselil v Falo. kjer je sedaj uslužben kot pismonoša. Tako je sedaj mir. To je sodišče upoštevalo, kc je odločalo o kazni in mu za njegovo nečastno početje izreklo 4 mesece zapora, pogojno za dobo 2 let.
J.
Smrtna nezgoda kolesarja
Pri nas Je med številnimi prekrški, ki Jih delajo v prometu kolesarji, zelo pogost pojav vinjenost. Zaradi te Je utrpel že marsikateri kolesar hude posledice, kot na primer pred dnevi, kolesar Milan Veber Le-ta se je zadržal v gostilni in se pozno ponoči odpeljal s kolesom proti Martlnjemu | vrhu v kranjskem okraju. Vozil je po občinski cesti iz smeri 2eleznlkov, ki je speljana Uk potoka in je bila ta dan močno posuta z gramozom. Vinjenost, neprevidnost in pa Se gramozna cesta Je vozntka zbegala, da je Iznenada zapeljal s kolesom čez rob ceste naravnost v potok. Pri tem je udaril z glavo ob skalo in dobil hude telesne poškodbe, zaradi' katerih Je podlegel.
»MEDEX«
vam v svoji poslovalnici MIKLOŠIČEVA 28
odobri v dneh od 26.—31. decembra
15*/o novoletni popust
pri nakupu medu in sadnih
sokov.
4791
KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO
KINO »UNION«
Ameriškl film
BELI JORGOVAN
Brez tednika. Predstave ob 1S.S0, 16, 18.30 ln 21. — V glavni vlogi Janett Mac Donald. Prodaja vstopnic za prvo predstvavo od 9.30 dalje, do pričetka predstave, za ostale predstave pa od 9.30—11 ter od 1« dalje.
Ni ti® hotnih letev. Ker se omenjeno Ni i kav' P®*®!! gredbene dejavnosti lin * kreditiranjem gradbenega matc-i|# j Potrošnikom, je storilec na ta na-Hl-.j^jansko uspel dobiti naročilnico za 'etev o0 količino parketa in kotnih PH i' 8 to naročilnico je tudi dvignil to i.“6m podjetju v Domžalah to bla-> j ,r obljubil, da bo vse akupaj plačal Ort ““eh po sprejemu. Ves na ta način t|„ 7« parket je odpeljal na Jese-ite,', Jer ga je začel prodajati, med-T,l “e za plačilo sploh ni zmenil, jeti« 3?, bilo Kranjsko gradbeno podit J oškodovano za 294.304 din, vendar lUr* ““knadno to podjetje dobilo v “Ota parket vrnjen.
IšriSt***" navedenih dveh primerov je tffli £ z lažnim prikazovanjem dejan-j,-_ .okoliščin spravil v zmoto tudi stro-»o i10 1 Jesenic Rudolfa Pristova, da St0J.e “a, svojo škodo Izročil 20.000 din. 'tki .3® namreč lažno zatrjeval, da 1 nujno denar sa prevoz parketa,
PREPOVEDANI POSLI
Staremu Karlu Grubelniku lz Remšnika je končno le spodletelo. Njegovo sestajanje s pobeglo Zinko Perles na jugoslovansko-pvstrijskl meji so odkrili varnostni organi iz Zagreba potem, ko so na mariborski postaji aretirali zagrebška dijaka Petra Kutlešo ln Petra Blažovlča ln delavca Antona Krefta lz Maribora, ki bi Ju moral privesti na dogovorjeno mesto pri dravskem mostu v Vuhredu. Grubelniku se ni bilo težko skriti pred graničarji, ko se Je na sami meji raz-govarjal s Perles Zinko ln koval načrte za spravljanje ljudi prek meje, saj Je njegova domačija tik ob meji. V Vuzenici pa je imel svojo pomočnico Antonijo Harl, ki Je Interesente obveščala, kdaj Je treba priti na določeno mesto v Vuhred, ln po čem bodo prepoznali vodiča Grubelnika.
Tako so šle s pomočjo Harijeve in Grubelnika prek meje tri Mariborčanke, brez vednosti Harijeve pa Je pripotovala tik do meje pod vodstvom Grubelnika Se ena skupina lz Zagreba ln lz Vršca, le da so Jih tik pred prekoračenjem meje zasačili graničarji. Po tej aretaciji so ugotovili, da je Imel Grubelnik razen s Perles Zinko zvezo še s pobeglim Zagrebčanom K. T. V enem primeru Je naivne »potnike« Grubelnik izročil v varstvo svojemu sinu Francu, ki Je svoj čas že sedel na zatožni klopi zaradi pobega lz vojaka ln ki Je tokrat očetovo naročilo tudi Izvršil.
Sodišče Je obsodilo Karla Grubelnika na l leto ln i mesec strogega zapora, Antonijo Hari na 8 mesecev strogega zapora, Antona Krefta na 6 mesecev strogega zapora in Franca Grubelnika na 2 meseca zapora.
RADIO UUBUANA
Spored za torek, 85. decembra
Poročila ob; 5.95, 6.90, 1.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19 00, 28.00 ln 82.55.
5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 8.30 —6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki, vmes ob — 7.20—7.26 Naš jedilnik — 8.00 Koncertni valčki —
8 30 Radijski roman: Branko Coplč: i Dogodivščine Nlkoletine Bursača, X. I
— 8.50 Teden lahke glasbe 1956 — 10.30 Jezikovni pogovori — 10.45 Mali do-, poldanskt koncert — 11.15 Za dom ln žene —, 11.30 Skladbe za razne lnštru- | mente — 12.00 Slovenske narodne v. raznih priredbah poje Slovenski ok-
I tet — 12.30 Kmečka univerza: Prof. Ing. Vinko Sadar: Pomen pedoloških analiz — 12.40 Jules Massenet: Pisane podobe — 13.15 Igrata Sld Hamilton ln Bernard Druken s svojimi ritmiki
— 13.30 Pester spored opernih melodij — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Želeli ste, poslušajte!
— 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Tečaj francoskega Jezika, 6. lekcija — 15.55 Tečaj angleškega Jezika, 33. lekcija — 16.10 Popoldanski simfonični koncert — 17.10 Zabavna ln plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Športni tednik — 18.30 Iz solistične glasbe — 19.00 Radijski dnevnik
— 19.30 Zabavna glasba — 20.00 Domače aktualnosti — 20.10 Ljubezenske pesmi lz dobe romantike — 20.30 Radijska igra: Anatole France: Craln-quebllle (prva Izvedba) — 21.17 Igrata
KINO »KOMUNA«
Ameriški film
KINO »SLOGA«: Amer. film: »Angel ali demon«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. — Ob io 'matineja ameriškega filma: »Glpsy«.
KINO »VIC«: Premiera ameriškega filma: »Velika ura«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21.
KINO »SOCA«: Amer. film: »Dama s kamelijami«. Predstave ob 16, IS ln JO.
Dama s kamelijami
Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Greta Garbo ln Robert Taylor. — Prodaja vstopnic od 930—11 ter od 14 dalje.
Prodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9.30—11 in od 14, za matinejo v kinu »Sloga« od 9 dalje.
MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja francoski film: »Sola na proatem«. Predstava ob 14.
KINO »LITOSTROJ«: Angleški film: •Trt korake do vešal«. Predstava ob 20. Tednik: Filmske novosti 44. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Danes zadnjikrat.
KINO »TRIGLAV«
Francoski film
Igi	_
velika zabavna orkestra Morton Gould i izredne "dolžine predstave ob 17. ln ln George Melachrlno .— 28.15 Iz slo- 20 uri Prodaja vstopnlo od 15.30 venske komorne glasbe — 22.15—23.00 dalje. Danes zadnjikrat. — Jutri UKV program: Zaplešimo — 23.00— franc, film »Stopnice za služinčad«. 24.00 Oddaja za tujino, na valu 337,1 m (prenos lz Zagreba).
»Pred potopom«
Brez tednika. V glavni vlogi: Bernard BUer in Marina Vlady. Zaradi
DNEVNE NOVICE
iMoi ?*°metnl klub »Odred« vabi k
j^iežbt na silvestrovanju, ki bo v tji,, d«lJek, 31. decembra od 20 do 4 *fc« J v prostorih Osrednje Student-ij® menze na Miklošičevi cesti. Igral C Priznani plesni orkester. Izredno vJW srečolov. Prvovrstna izbrana c‘“a ln bogata Izbira Jestvin. Vstopnini,“l nabavite pravočasno v društveni v7*711, Kidričeva ulica 9, vsak dan c«8u od 9—14 in od 17—19.
JANUARJA "
k
■
BO ŽREBANJE
Je najboljše sredstvo za čl-Ž»i!y® madežev. To ve vsak otrok.
flex, kjer kupuješ milo.
j FLEX, »j«,	.......	------
UtelfEINT BELL je edinstveno koz-v mjjo sredstvo. Preden greš na ples, 'tO»K.S?hSče ali v družbo, napravi sl ‘"•etično masko TEINT BELL.
“Ie» ,abOD«, kemična čistilnica, pral-barvarna, Ljubljana, Poljanke "“sip 6. — Pozivamo cenjene stran-Dr«| * “aradi bližnje Inventure člm-Svoi- Qvlgnejo v naših poslovalnicah Volf® Predmete. Vsi, ki so kakršne-hlc-^edmete oddali v naših posloval-Pred 1. oktobrom 1956, naj Jih le rt"e)o v lzoglb zapadlosti najkasne-0 SI. decembra 1956. — Uprava.
GLEDALIŠČA
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA
Torek, 25. decembra ob 15: Moder-AJdlč: »Janko ln Metka«. Izven In za podeželje;
ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«, »Pogled z mostu«. Abonma H,
Sreda, tt. decembra ob 16: Moder-Ajdič; »Janko ln Metka« ln. nastop Dedka Mraza. Zaključena predsU-
I va aa osnovno„iolo Vrtača.
Četrtek, 27. decembra ob 16: Moder-AJdlč: »Janko ln Metka«. Izven ln za podeželje.
Petek, 28. decembra ob 17: Otvoritev Razstave Slovenskega narodnega gledališča. — Govori predsednik upravnega odbora SNG J uš Kozak. Moderna galerija Ljubljana, srednja dvorana;
ob 19.30: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Slavnostna premiera v počastitev Jubileja Antona Tomaža Linharta ln obletnice prve uprizoritve »Zupanove Micke« dne 28. decembra 1789 - Izven. - Pred predstavo nfi odru kratka jubilejna slovesnost. Govori ravnatelj Drame SNG Slavko Jan.
'« A IN Of / UOOB IR A
I
IZREDNE
novoletne loterije
^oaletnomiloi predavanja
w*“lrtstično društvo Ljubljana vabi W’vple člane, predvsem pa udele-hje‘r letošnjih ogledov, na predava-Šumija: »Kulturne znamenl-“ijB ‘Ihbljanske okolice« z barvnimi hbJ ^VJ' k* bo v četrtek, 27. de--hln« ob 15-30 v verandi hotela t>w’"« (vhod skozi restavracijo). Po «0» ?j*nju razgovor o programu ogle-“i Izletov v letu 1957.
KONCERTI
^Kjmcert partizanskih In narodnih *l“Vo v esPerantu bo priredilo v pro-?tus*. sv°Je 35-letnlce Esperantsko <#. «1 Ljubljana, ln sicer v sredo, '“s »?.embra ob 20 v dvorani Sloven-
Sobota, 29. decembra ob 15: Moder-AJdič: »Janko ln Metka« z obiskom Dedka Mraza. Izven ln za podež.; ob 30: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, izven in za podeželje. (Jaclnta — Nedeljka Kacinova k. g.)
Nedelja. 30. decembra ob 11: Prof. dr. France Koblar:	Izročilo Antona
Tomaža Linharta. - Predavanje v avditoriju Drame SNG. — Vstop prost;
ob 15: Golla: »Jurček« z obiskom Dedka Mraza, izven ln za podež.; ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (II. del.) Izven ln za podeželje. — (Falstaff — Pavle Kovič.)
V petek, 28. decembra, na obletnico prve uprizoritve »Zupanove Micke«, začne Drama SNG jubilejni gledališki teden v počastitev 200-Ietnega jubileja A. T. Linharta. Dne 28. decembra ob 17 bo v Modemi galeriji odprta Razstava SNG, ob 19.30 pa bo v Drami slavnostna premiera Kreftovih Krajnskih komedijantov. Posebej opozar-amo na predavanje prof. dr. F Kob-arja. A Gspana in dr. B Krefta, na
" \
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasata
Torek, 25. decembra ob 15.30: »Večer v čitalnici«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji; ob 20: »Večer v čitalnici«. Abonma Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sreda, 26. decembra ob 9.30: Gblia: »Srce Igračk«. Zaključena predstava za VI. glmn.
ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abon. LMS III.
Četrtek, 27. decembra ob 16.30: Golla: »Src« Igračk«. Zaključena predstava za Društvo prijateljev mladine terena Ajdovščina: ob 20.30; Remec: »Magda«. Abonma TSS II.
Petek, 28. decembra ob 10: P. Golla: »Srce Igračk«. Zaključena predstava za osnovno šolo Vič; ob 20: »Večer v čitalnici« (Vilharjeve Salolgre). Abonma red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Mestni dom
Četrtek, 27. decembra bb 14.30: Grtmm-Skufca: »Janko in Metka«, pravljična Igra. Premiera. Zaključena predstava.
Petek, 28. decembra ob 14.30: Grimm-Škufca: »Janko ln Metka«, pravljična igra. Zaključena predstava.
Sobota, 29. decembra ob 14.30: Grimm-Skufca: »Janko ln Metka«, pravljična Igra. Zaključena predstava; ob 20: Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra. Izven
Nedelja, 30. decembra ob 16: Grlmm-Skutca: »Janko in Metka«, pravljična Igra. Popoldanska predstava. Izven;
ob 20: Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska Igra. Vfčerna predstava. Izven.
Ponedeljek, 31. decembra ob 14.30: Grimm-Škutca: »Janko ln Metka«, pravljična igra. Popoldanska predstava. Izven;
ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Večerna predstava. Izven.
MARIBORSKE VESTI
DEŽURNA LEKARNA
Torek, dne 25. decembra: lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3.
Sreda, dne 20. decembra: lekarna »Melje«, Meljska cesta 2.
KINO
Jugosl. film:
»Zasledo-
I
Dobitki od 400 do 2,000.000 din
v skupni vrednosti 112 milijonov din
PARTIZAN: vanje«.
udarnik: Amer. barvni film: »Hou-dlnl«.
705«
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Toršjc, 35. decembra ob 16:, Grimm-Škufca: »Janko ln Metka«. Izven; ob 19.30: Puccini: »La Boheme«.
Red LMS-4.
Sreda. 26. decembra ob 19.30: Fabbrl: »Zapeljivec«. Red Sreda.
CELJSKE VESTI
CELJSKO GLEDALIŠČE Torek. 25. decembra ob 15.30: Potrč-GrUn: »Zločin«. Eti. srednješolski abonma;
ob 20: Fotrč-Grlln: »Zločin«. Torkov abonma ln Izven.
Sreda, 2«. decembra ob 16: Potrč-Grtln: »Zločin«. II. srednješolski abonma. Četrtek, 27. decembra ob 15: Pavel Golla: »Uboga Ančka«. Zaključena predstava za II. osnovno šolo. Petek, 28. decembra ob 13.30: Pavel Golla: »Uboga Ančka«. Zaključena predstava za I. osnovno šolo; ob 16: Pavel Golla: »Uboga Ančka«. I. srednješolski abonma.
Sobota, 29. decembra ob 15: Pavel Goli« »Uboga Ančka«. Zaključena predstava za pionirje.
Nedelja, 30. decembra ob- 10; Pavel Golta: »Uboga Ančka«. Zaključena predstava za pionirje; ob 15: Pavel Golla: »Uboga Ančka«. Zaključena predstava za pionirje.
KINO
»UNION«: Ameriški film: »Avstralski Robin Hood«. Predstavi Ob-18 lh 20. V glavni vlogi B^lan Aherne, Victor Mc Laglen ln P. Lukas.
»METROPOL«: Jugosl. film: »Zenica«. Predstavi ob 18 ln 20.
KINO .SISKA«
Ruski barvni film
»Zvesti tovariši«
V glavni vlogi: V. Merkurev ln L. Sagalova. Predstave ob 16, 18 ln 20 uri. Prodaja vstopnlo od 14 dalje. Danes zadnjikrat
Oglase
IZDAJE »BORBE«
SPREJEMAJO
PODRUŽNICE IN »LJUDSKE PRAVICE«
RBE« I
I UPRAVA JICE«
IZ PTUJA
KINO
»MESTNI KINO«: Jugoslov. film: »Pot prijateljstva«.
IZ MURSKE SOBOTE
KINO
»PARK«: Poljski film: »Pokolenje«. Predstava ob 20.
IZ 2ALCA
KINO
Ameriški tlim:	»Jack London«.
Predstava ob 19.30. V glavni vlogi Susan Hayward.
IZ NOVEGA MESTA
KINO
»KRKA«: Ameriški barvni film: »Fant lz Oklahome«. V glavni vlogi W1U Rodgera ln Nancy Olson.
VESTI IZ TRBOVELJ
KINO
»SVOBODA« - Trbovlje II.: Zaprto. »DELAVSKI DOM«: Ameriški film: »Ljubezen s tujcem«. V glavni vlogi Victor Mature ln Jean Slmmons.
DROBNI OGLAS)
RADIO SIEMENS, moderen, z zvočnikom, 7-cevni. brezhiben, ugodno naprodaj. Ogled v Šentvidu It. 89 od 17—20.	367
^na^jiormonije. Sodelujejo: Parti- jj
5!vo£ invalidski pevski zbor pod vod- Uu j*. «. ospau« m u*. o «1««., Viru 5)ro* Radovana Gobca, solista katera Je vstop prost Razstava SNG 2lh®rl in Jože Gafiperlič in v Moderni galeriji Je odprta do 15. Ja-
'“‘•1D41 Ul «/114.0 uaojlbiail. 441 V 4UUUC1411 gdlUl 4J4 JV4 UUJ/4 «• —	-
JLA. Dirigent kap. Brumen, nuarja 1957. Vse predstave domačega so v predprodaji pri bla- ansambla in gostov (Akademija za Slovenske filharmonije.	igralsko umetnost Ljubljana,
V Petek, dne 28 decembra, priredi sko narodno gledallščc Marltmr ln Trst genska filharmonija izredni kon- ln Prešernovo gledaliSče Kranj) v ju-“C.^ladlh glasbenih umetnikov. - bllejnem gmdallškem tednu kot tudi h:i !sta Marjanca Koroščeva in Bo- otroške predstave po 33. decembru so »Id Lesjak ter violinist Dejan Brav- Izven abonmaja in -za podeželje, na UCF nastopilo z orkesti-om SF pod kar posebej opozarjamo občinstvo lz C"-ko Marka Žigona* Antona Na- okolice Posamezne in kolektivne re-«9». *n Iva Petriča Na sporedu Mo- zervaclje sporočite na gledališko taj-“6 ,'Beethoven ln Brahms. Vstopnice "'Mve, S5(G, Cankarjeva 11, telefon **lb*rino°ljdin pri bla*a,nJ Slovenske « 2J-M6
2 JESENIC IN OKOLICE
'thujze^iško dežurno službo na Je-sDoa;?b Ima dr. Avgust Tanoar. Go-,vetaka cesta
KINO
** »iiAr>IO«: Premiera amer. barvne-“"a: »Nocoj bomo peli«. Pred-
. ‘bbb 18 in 20.
WPLAV2«: Ameriški film: »Grofica B,wfrska«. Predstavi ob 18 In 20. V Ser vlogl °reta Garbo ln Charles
Z BLEDA
KINO barvni film:
barvni film: »Boj za ■ Predstava ob 20. V glavni V»n« hn Derek. Jim Davis ln Joan
OPERA
Torek, 25. decembra ob 19.80: Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. Abonma red U. e
Sreda, 2«. decembra ob 20: Rossini: »Seviljski brivec«, zaključena dijaška predstava za TSŠ Ljubljana.
Četrtek, 27. decembra ob 19.30: Offenbach: »Hoffmannove pripovedke«. Abonma K.
Petek. 28 decembra ob 15.30: Švara: •Kleopatra«. Abonma red Petek popoldanski.
Sobota 29 decembra ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Gostovanje R. Franela. — Izven.
Nedelja, 30. decembra ob 19.30: Čajkovski: »Labodje Jezero«. Gostovanje Veronike Mlakarjeve. Izven ln za podeželje.
Ponedeljek, 31. decembra ob 19.30: Rossini: »Sevtljskl brivec«. liven, ln za podeželje.
Torek, 1. januarja ob 16: Grimm-Škufca: »Janko ln Metka«, pravljična igra. Popoldanska predstava. Izven;
ob 20: Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Večerna predstava. izven.
Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon št. 32-860.
VESTI IZ KRANJA
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
Torek, 25. decembra ob 16: Fran Milčinski: »Mogočni prstan«, pravljica v treh dejanjih, dvanajstih slikah.
V okviru Novoletne Jelke. Izven. Sreda, 26. dec. ob 18: Fran Milčinski:
»Mogočni prstan«, pravljica v treh dejanjih, 12 slikah. V okviru Novoletne Jelke. Izven.
Četrtek, 27. decembra ob 18: Fran Milčinski: »Mogočni prstan«, pravljica v treh dejanjih, dvanajstih slikah. V okviru Novoletne ielke. Izven.
Petek, 28 decembra ob 11: Fran Milčinski: »Mogočni prstan«, pravljica v treh dejanjih, cftranajstlh slikah.
V okviru Novoletne Jelke. Zaključena predstava za mladino lz Tržiča.
Sobota, 29. decembra ob H: Fran Milčinski: »Mogočni prstan«, pravljica v treh dejanjih, dvanajstih slikah.
V okviru Novoletne Jelke. Zaključena predstava za mladino lz Tržiča.
Nedelja, 30 decembra ob 11: Fran Milčinski: »Mogočni prstan«, pravljica v treh dejanjih, dvanajstih slikah. Zaključena predstava za mladino lz Tržiča.
Ob 18: Izven ln za podeželje.
KINO
»STOR2IC«: Ameriški barvni film: »Pekel pod ničlo«. Predstave ob 16. 18 ln 20. V glavni vlogi Alan Ladd in Joan Tetzel.
POZOR!
KUPCEM
RADIJSKIH
Naša septembrska anketa, ki je bila razpisana z namenom izvedeti, kakšen sprejemnik si želi pretežna večina potrošnikov, je pokazala, da je predvsem zaželen SPREJEMNIK Z VGRAJENIM MAGIČNIM OČESOM
SPREJEMNIKOV! Da
bi zadovoljili tej želji potrošnikov, smo izdelali
ljudski sprejemnik VESNA »M«
z magičnim očesom
ki je tudi kvalitetno in konstrukcijsko izpopolnjen. — Sprejemnik VESNA »M« z magičnim očesom lahko nabavite v vseh prodajalnah radijskih sprejemnikov po vsakomur dostopni ceni 26.000 DINARJEV. — Zahtevajte torej povsod le sprejemnik VESNA »M« z magičnim očesom, ki vas bo vsestransko zadovoljil in vam ob novem letu 1967 ustvaril prijeten dom.
Priporoča se
MIIKBDIE
4778
INDUSTRIJSKO PODJETJE ZA ELEKTROZVEZE UJ UBLJ AN A-PRŽ AN J
l*daj« m ozka Ca»opUup založniško oodjetj* »Ljudska-pravica« Ljubljana Kopitarjeva ulica d, telefon 89-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Tomšičeva l/IIl, telefon 20-507 - Kulturna bflka Nazorleva ulica 10/li, telefon 21-687 — Uprava. Kopitarjeva ulica 2, telefon S9-181 - Telefon za naročnino ln oglase 31-030 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naročnina
290 din za tujino 500 din — Tekoči račun 60-KB-6-Ž-1393 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo
Drobne
Po štiridesetih letih so živila
GUMIJASTI ČOLNI ZA LETALA
Poslej ne bodo imele reievai* oih čolnov le ladje, marveč tudi velika potniška letala. lakšna
f umi jas te čolne izdelujejo iki Britaniji v različnih velik0" stih s 5 do 20 sedeži. Vsi čolni imajo dvojne krove iz zaščitnega platna, ki varuje ponesrečen" ce pred preveliko toploto mrazom, čolne je mogoče oekr-betd z vsemi zalogami, tako • konservirano hrano. • posebni® radarskim aparatom, s spalni®1 vrečami in celo z igralnimi kartami, ki se ne razmočijo v vodi*
INSTITUT ZA MEDICINSKO OPTIKO
V medicini bolj in bolj uporabljajo optične naprave, ki 1 njimi med drugim proučujejo tudi delovanje posameznih or^J" nov. Da bi se to tehnično p°?" ročje znanstveno kar najbolje razvilo, so nemške optične tovar* ne sklenile zgraditi na svoje str0“ ške v okviru medicinske fakultete v Miinchenu inštitut za m®" dicinsko optiko. Tovarne bodo brezplačno zagotovile proatoro* vso opremo in potrebno osebja*
Scottove odprave še vedno užitna
Za raziskovanje polarnih pokrajin so velikega pomena predvsem v določenem omrežju razporejena in z vsem potrebnim preskrbljena pomožna oporišča. Zaradi pomanjkanja zasilnih oporišč so se leta 1912 smrtno ponesrečili člani Scottove odprave, v veliki nevarnosti pa je bil tudi Shackle-ton, ki se je izgubil iz mreže oporišč.
• Belgijske slepe otroke so obiskale opice • in lame
• iz Živalskega vrta |teH.naslonil lice na dla
^	_	**	| prijazne živali, rocasi
• V fin Ver SU	zmehčale trde poteze
Slepi deček je ploskoma položil dlani na ponijev hrbet. Njegovi občutljivi prstki so sprva drgetaje, nato pa nlastno tipati po resasti dlaki, nazadnje pa je fan-
Slepi deček sl je s čelom in s Živali so pripeljali na izlet k dlanmi	»ogledal« prijaznega po- slepim otrokom na tovornem avto-
nija	iz živalskega vrta	mobilu. Ponije in druge so soraz-
_________________________________________ merno lahko spravili na tovornjak, samo lame so se trdovratno upirale, tako da so jih morali po-—iMji vezati z vrvmi. V vežo bolniškega pT-i_____________________________________poslopja, kjer so slepim otrokom
r ^pokazali živali, so pripeljali tudi
nekaj majhnih bolnikov z zdravi-očmi. Primerilo se je nekaj za-^	nimivega: slepi otroci se niso prav
' )	nič bali živaiti, ki so jih poznali
\	samo iz pripovedovanja, medtem
\g) V\.	ko si je petletni deček z zdravimi
Opica se Je stisnila k šipi, da bi bila čim bliže pri slepi deklici in fantku, ki sta morala v »stekleno škatlo«, ker sta dobila nalezljivo bolezen.
NEUKROČENO MESTO
•Ne, ne, čez noč pa tvoj prijateljček ne more ostati pri nas!*
152.
V	drvarnici so mitraljez postavili na tla. »Kje si pa snel tega zajca?« je Marko vprašal Janeza. »Tako je bil preplašen, da še govoriti ni znal!« Fantje so se glasno zasmejali. »Ni zajec. Danes je bil prvič na akciji. Očka so mu zaprli. Tako si je želel delati z nami, da sem ga danes vzel s seboj. Prihodnjič bo že boljši,« je rekel Janez. Peter ga Je hvaležno pogledal, fantje pa so se zresnili.
153
»Tako Je to. No, Peter, oprosti,« Je rekel Marko in ponudil Petru desnico. Peter jo je trdno stisnil. »Saj, navaditi se boš moral. Mene je bilo prvikrat tako strah, da sem pozabil, kako se pišem; in ko me je neki Italijan vprašal po Imenu, sem samo nekaj jecljal, na srečo, sicer bi me še zaprli!« Je rekel Blisk. Fantje so se spet zasmejali in tokrat sc jc tudi Peter smejal z njimi.
151.
Za vogalom je čakal Janezov bratranec Peter, se plašno oziral naokrog in stiskal oje svojega vozička, naloženega s staro kramo. »Kje imaš vrečo?« Peter se Je obrnil. Kot bi bil padel z neba, je nenadoma stal pred njim Marko z miraljezom v roki. Marko je urno zavil mitraljez v staro vrečo in ga položil na voz. »Primi, greva!« je ukazal Petru, ki so se mu še vedno tresle hlače od strahu.
»2e prav, da upoitevai moj lasvet in hvalii kuharsko spretnost moje mame, pretiravati pa ni treba!*
DECEMBRA