TRGOVSKI LIST teto XXII/. Naročnina za Jugoslavijo: 180 din (za ino-vo: 210 din),za*/ileta M din, za lU lota 45 din, mesečno 16 din. Tedenstea ja »a oeio leto 80 din. casQp|s ja trgovino, IndustrHo, obrt in denarništvo Ra4un»ripo5Mh™n“' Številka 48. Uredništvo: Ljubljana^ Gregorčičeva ulica 23. Tej 25-52. Uprava: Gregor« čičeva ul. 27. Tel. 47-61., Rokopisov ne vračamo. — Plača In toči se v Ljubljani. nici v Ljubljani SL 11553. Ljubljana. petek 26. aprila 1940 zkaia CenaJESK. 1#5o Neizkoriščena pripravljenost Hudi Ko je nastala pred dnevi zopet )fcnatna zunanje-politična napetost, »e je' izkazalo, da je zavednost naših ljudi danes neprimerno večja, kakor pa je bila pred meseci. Nikjer se ni opazilo nobene vznemirjenosti, nasprotno pa se je vi-oelo, da so ljudje pripravljeni na Krtve in trdno odločeni braniti evojo svobodo. Vsi bi tudi radi sodelovali pri akcijah, ki bi še bolj Iptrdile našo pozicijo, a ni jim bila (dana prava prilika, da bi sploh so-delovali. Povsod se vidi velika pripravljenost ljudi za sodelovanje, skoraj nikjer pa se ljudem ne nudi prilika za resnično sodelovanje. To je sicer že naša stara napaka, ki se je zlasti pokazala v boju 7.a spremembo davčne reforme. Gospodarski ljudje so takrat po vrsti izjavljali, da so pripravljeni tudi na največje žrtve za narodno obrambo, toda nočejo, da bi morali prenašati še nepotrebne šikane. Iz vrst gospodarskih ljudi, torej davkoplačevalcev, je bil celo izrečen predlog, da pove finančni minister, koliko mu mora prinesti davčna reforma in gospodarski ljudje se ne bodo upirali, če se davčna stopnja zviša do te mere, da se ta končna vsota doseže. Mi-® imo, da večje pripravljenosti aavkopiačevalci res ne morejo poanti, a niti ta njih pripravljenost se m upoštevala. Davčna reforma je ostala skoraj neizpremenjena, kar se pravi z drugimi besedami, da je morala nejevolja davkoplačevalcev nad to reformo ostati. Drugo vprašanje je seveda, če je takšno postopanje pametno, ker je pač jasno, da bo dobila finančna uprava drugačne dohodke, kadar davkoplačevalci davčnim predpisom ne nasprotujejo in drugačne, . ar. s<: iim vs>li reforma, kateri , . ^r'Pravljenost ljudi, da acajo tudi znatno zvišane davke, Be ni znaIa pravilno izkoristiti. Ta pripravljenost ljudi se pri nas sploh ne ceni, ker se ne ceni zasebna iniciativa. To se vidi tudi v naši zunanji trgovini, to se vidi v vsem našem domačem gospodarstvu. Že mnogo pred izbruhom vojne so opozarjali naši uvozniki, da se morajo uvozna dovtdjenja za surovine povečati, da si moramo napraviti zaloge, da bo naša proizvodnja v vsakem primeru zagotovljena. Toda vsa ta opozorila se niso upoštevala in tako doživljamo danes pomanjkanje surovin, da nekateri obrati že stoje. .Enako so bila zaman vsa opozorila glede razmer na našem žitnem trgu. Vsi predlogi so bili zaman in začenjalo se upoštevati šele sedaj, ko je ze skoraj prepozno oz. ko smo že zabredli v največjo stisko. Enako je ilo z bencinom, enako s petro- Vsa"taevpara0šanjarb?imi pr°dmeti' zasebne iniciative zV?,® pomoči° l>ro rešila, tako p* %k^t°.in d<^ rešena, ker se zasebna iničfar ' premalo ceni. l‘ativa Gotovo je, da je pri nas par milijard din tezavrirano. Ta denar našemu gospodarstvu silno manjka in manjka tem bolj, čim večji prispevki gospodarstva za celoto se zahtevajo. Da bi ljudje radi naložili denar « pozitivne vrednote, se vidi iz s' vilnih nakupov parcel. Čeprav tv, na parcel neprestano raste in celo šte- ce- pretirano raste, je vendar za parcele vedno zadosti kupcev. To je dokaz, da je mogoče spraviti denar iz nogavic, da je tu pripravljenost ljudi, da denar plodno nalože, a dati se jim mora prilika, da ga sploh morejo nalagati. Te prilike pa ni, ker je gradbena delavnost zaradi pomanjkanja gradbenega materiala sploh nemogoča ali pa je tako draga, da je vsaka rentabilnost novih stavb izključena. Z nekaj dobre volje pa bi se mogle tudi te težave premagati, če bi se seveda šlo lju- dem na roko, če bi se pripravljenost ljudi za sodelovanje cenila. Vse naše gospodarsko življenje bi moralo biti danes zaradi silno zvišanih narodnih in državnih potreb mnogo bolj intenzivno ko v normalnih letih, dejansko pa te intenzivnosti ni in mnoge panoge gospodarskega življenja so vedno manj zaposlene. S tem pa postaja tudi vedno večja težava, da se spravijo skupaj potrebna denarna sredstva, ki jih čas zahteva. Vedno novo zviševanje davkov, taks in monopolskih cen so ne more po- navljati do neskončnosti, kajti takšna zviševanja so znosna le v časih potencirane gospodarske delavnosti. če hočemo imeti vedno večje dohodke, bi morali mobilizirati vse gospodarsko življenje. V ljudstvu je tudi pripravljenost, da to mobilizacijo izvede, toda nihče ne skrbi za to, da se ta pripravljenost ljudstva izkoristi. Velik kapital se zapravlja, ker se ta pripravljenost ljudstva za sodelovanje ne izkorišča in čas je, da se začne ta kapital izkoriščati. Ali se na vodilnih mestih misli na to? Elektrifikaciiskinačrt Pridobliene pravire se moraio spoštovati Samo pozdraviti je treba, če se pripravlja v naši državi načrt, po katerem naj bi se pospešila <*lek-trifikacija dežele. Saj je naravnost žalostno, kako slabo je razvita pri nas elektrifikacija, čeprav so pogoji za elektrifikacijo silno ugodni. Tako je izkoriščen Je najneznat-nejši del vodnih sil in^fli se odpira še vsem tako široko polje dela, da je po našem mnenju za vse več zadosti prilike za udejstvova1 nje in delo. Zato mislimo, da bi morala biti osnovna misel elektrifikacijskega načrta ta, da se ustanavljajo nove elektrarne, izkoriščajo nove vodne sile, skratka, da se poveča proizvodnja električnega toka. Nikakor pa ne bi smel imeti eleklrifika-cijski načrt to tendenco, da bi povzročat že obstoječim elektrarnam težave ali pa oviral njih delovanj j in razvoj, ge manj pa bi smel ovirati zasebno iniciativo, da tudi ona sodeluje pri elektrifikaciji dežele. Kajti jasno je, da naša država, a tudi naše samouprave nimajo ne lega kapitala in ne teh zkušenj, da bi mogle zasebno iniciativo pogrešati. Novi elektrifikacijski načrt pa teh osnovnih temeljev za uspešno elel-’ Mikacijo ne upošteva, temveč se postavlja v direktno na-spro‘je z zasebno iniciativo. Tako se po novem načrtu ne bi upoštevale pridobljene pravice že obstoječih elektrarn in bi zmogle te kot vesele dediče prevzeti država oz. samouprave. Misel sama po sebi je gotovo zapeljiva, ker kaj je lepšega, ( e se nudi javnim korporacijam kar na lepem lepo premoženje. Toda kakšne bi bile posledice takšne špekulacije na tuj račun? Ali nas res niso izučile podobne in prav tako žalostne izkušnje z agrarno reformo? Koliko vrednot je bilo na ta način uničenih, ne da bi bilo interesentom agrarne reforme res pomagano! Po teh ponesrečenih eksperimentih bi že mogli postati previdnejši in ne tudi pri elektrifikaciji dežele ponavljati istih napak! Smisel elektrifikacije ni v tem, da se menja lastništvo pri že obstoječih elektrarnah, temveč da se proizvodnja električnega toka poveča, da se poleg sedanjih elektrarn ustanove še nove. To tudi zaradi toga, da se električni tok poceni. Kajti čim več toka, tem cenejši bo tudi. Danes pa je silovito drag in zlasti drag, kadar ga dobavljajo samoupravna telesa. Za-ostnje, če spomnimo le na ceno ? rike v Ljubljani in v Mari->0(u. Za občine je večinoma prodaja električnega toka že bolj fi-• kalna ko gospodarska zadeva. Od ega pa trpi vse gospodarstvo, ker drag električni tok podražuje pro- izvodnjo, ovira razvoj obrta in industrije. Eiektrifikacijski načrt, ki tudi ne skrbi za pocenitev toka je zagrešil svoj cilj. Zato bi razumeli, če bi eiektrifikacijski načrt nastopil proti onim družbam, večinoma tujim, ki že brezobzirno izkoriščajo konjunkturo in zahtevajo pretirano ceno. Da pa se takšno brezobzirno izkoriščanje prepreči, pa ni treba uničiti sploh vso zasebno iniciativo. Niti misliti ni na to, da bi mogli brez nje res elektrificirati deželo. Ne gre namreč le za to, da se zbere za elektrifikacijo potrebni denar, temveč da se dobe tudi podjetni ljudje, ki se bodo z ljubez- nijo posvetili temu delu. To pa je mogoče le, če se pridobljene pravice spoštujejo. Kakor rečeno, pa tudi ni nobenega razloga, da se te pravice ne bi spoštovale, kajti polje dela je široko, vsa naša država je še glede izkoriščanja vodnih sil skoraj deviška, a tudi za kalorične elektrarne je še polno prostora, da je že dokaz majhne uvidevnosti, če bi se izdelal novi eiektrifikacijski načrt tako, da bi ubijal že obstoječe elektrarne. Zahvalimo Boga, da te imamo in ustanavljajmo nove in ne dajmo se zavesti od idej, ki niso ne gospodarske in niti ne pravične! Predzgodovina naših odnošaiev s Sov. Rusiio Prvi uradni razgovori Bivši odpravnik poslov v Pragi g. Grgur Berič je objavil v »Trgovinskem glasniku« pod gornjim naslovom naslednje zanimive spomine o svojih prvih razgovorih z zastopnikom Sovjetske Rusije. Gospod Berič pravi: »Od konca avgusta pa do novembra 1923., torej pred skoraj 17 leti, sem bil odpravnik poslov v našem poslaništvu v Pragi. Imel sem srečo, da sem bil skoraj v stalnem stiku s tamkajšnjo sovjetsko diplomatsko misijo. Njej je bil na čelu takrat Jurenjev, kasnejši sovjetski veleposlanik v Rimu in Tokiu. Z njim in njegovim atašejem sem se srečal že prej pri raznih diplomatskih sprejemih. Ko sem prevzel odpravništvo poslov — minister je odšel na daljši dopust — je prišel nekoč pri nekem sprejemu pri pok. predsedniku republike Masarvku Jurenjev in takrat sva se seznanila. Takoj naslednji dan, bilo je to v drugi polovici septembra, mi je sporočil naš ataše za tisk Klujič, da je zvedel od g. Jacobsona, svojega kolege pri sovjetski misiji, da bi se sestal rad Jurenjev z menoj na prijateljski in neuraden razgovor. V pričakovanju odobritve takšnega razgovora, sem zadevo odložil za nekaj dni in šele 2. oktobra sem mogel sprejeti povabilo. Dne 3. oktobra sva se sestala na Kr. Vinogradeh v vili »Tereza«, kjer je bilo poslaništvo in stanovanje šefa sovjetske misije. Ta naš prvi sestanek, ki je trajal od 2. do 4. ure popoldne, se je izvršil v največji tajnosti. Razen vratarja in žene, ni mogel nihče vedeti o tem sestanku. Takoj po prihodu sem svojega gostitelja pripravil na to, da bo imel razgovor le bolj zaseben značaj. Bil je oči- vidno vesel mojega prihoda, kakor da ni verjel, da pridem. Iz-nenadilo me je, ko je dejal, da sovjetska vlaila ve za ta sestanek in da ga odobrava in da je pripravljena spremeniti ga v uradnega. V nadaljnjem razgovoru je poudaril, da so pripravljeni tudi na največje koncesije na naše morebitne predloge, če bi te predložili. Odrekajo se vsaki propagandi, ki nam ne bi bila po volji. Zatrjeval je, da nas v Rusiji radi imajo in da z zadovoljstvom spremljajo rusofilsko pisavo našega tiska. Vedo, da ima naš narod velike simpatije za Ruse ter bi zato želeli, da stopimo v diplomatske odnošajc z Rusijo še prej, preden bo začela igrati v evropski politiki vlogo, ki ji pripada. Naglasil je, da morem ta razgovor, čeprav je to zasebni razgovor, svobodno uporabiti. Ruski zastopnik Jurenjev je bil 36 let star. Užival je popolno zaupanje Čičerina ter bil dobro zapisan v Moskvi. Ni bil od stroke, temveč je na svoje mesto prišel z vojaške službe. Po stroki je bil pravnik. V govoru je bil odmerjen in brez posebnega navdušenja. Njegov duh je bil vseskozi praktičen. Ni govoril ne o bratstvu dveh narodov, ne o slovanski ideji, temveč samo o interesnih zadevah naših dveh držav. Na Balkanu bo Rusija, je dejal, igrala še vlogo, ki ji po zgodovinski pravici pripada ter želi, da dočakamo ta čas kot prijatelji. Rusija je naš naravni zaveznik: nič nas ne loči, vse pa nas druži. Omenil je tudi rusko emigracijo pri nas. Nje ni smatral za nikako oviro za naše dobre odnošaje. Stalno je naglašal: da nočejo niti ne mislijo vodili nobene propagande pri nas, kakor je ne vodijo tudi drugih državah, s katerimi so v diplomatskih odnošajih. Hoče samo odnos države do države kot celote. * Teden kasneje po tem razgovoru' je prišel v naše poslaništvo ruski tiskovni ataše Jacobson in nam sporočil, da je dobil Jurenjev od svoje vlade v Moskvi neomejen* polnomočje, da more z nami voditi pogajanja in dovršiti vse posle do zadnjih konsekvenc. Jurenjev sam pa, da želi, da bi se še enkrat sestal z menoj. * Sestali smo se nato še večkrat! dokler ni prišel v Prago naš novil poslanik Ljubomir Nešič. On jei nadaljeval razgovore v mesecu no-J vembru ter jih vodil vedno v moji navzočnosti, smatrajoč, da je tako najbolje. V istem času se je začel razgovarjati tudi g. Živojin Ba-I lugžič v Berlinu s tamkajšnjim sovjetskim zastopnikom. Morda so bili ti razgovori nekoliko kasneje, nikakor pa ne pred našimi razgo-< vori v Pragi. Ne morem pozabiti na neki važen sestanek z g. Jurenjevim pred prihodom g. Nešiča. Bilo je to 16. oktobra 1923. Nekatere stvaril iz tega časa ni oportuno danes povedati, dobro pa sem si zapomnil naslednje: Ruski zastopnik mi je pri vsaki ugodni priliki naglasil, da si je Sovjetska Rusija ustvarila novo buržoazijo in da vodi sedaj Rusija, reorganizirana in okrepljena, realno politiko, ki zahteva nove razmere v njej in v Evropi. Vse to pa dela samo zaradi svoje realne politike. Nova Rusija se ne bo in sli ne želi mešati se v notranje razmere katere države, ker Sinatra, da je vsaka v svojem delokrogu popolnoma suverena in da ima vsaka pravico, da svoje notranje razmere uredi, kakor smatra zai najbolje. Zahteva po znižanju tečaja klirinške marke Ker je nemška premogovna industrija zvišala ceno za premog in koks, ki se izvaža v Jugoslavijo, za 31 do 50%. Po vsej verjetnosti pa bo Nemčija zvišala ceno še celi vrsti drugih predmetov, zlasti industrijskim strojem in njih sestavnim delom. Naši gospodarski ljudje se temu zvišanju cen ne čudijo ker so mnenja, da je to zvišanji precej utemeljeno. Pač pa mislijo naši gospodarski ljudje, da bo ta* podražitev povzročila na našem trgu zelo težke posledice in da bo zaradi tega uvoz nemškega blaga zelo otežkočen. Ce pa bo padel uvoz iz Nemčije, tudi ne more ostati na dosedanji višini jugoslovanski izvoz v Nemčijo. Nekateri gospodarski ljudje predlagajo zato, da se tečaj nemške klirinške marke zniža, ker bi na ta način ostal uvoz nemškega blaga kljub višjim cenam isti. Vsekakor pa je potrebno, da to mnenje upoštevajo naši odločujoči činitelji. Izvoz jajc v Nemčijo čisto normalen Poročali smo, da se je nemška Reichsstelle za jajca branila prevzeti naša jajca, ker da ni njih kakovost ustrezala. Sedaj se poroča, da je izvoz jajc popolnoma normalen, ker se je začel normalen dovoz na trg. Nemci so določili nove cene za jajca, in sicer (za posamezne kategorije): D 1120, C 1260, B 1330, A 1400 in F 1470 din. Blago za hladilnike je za vsako vrsto za po 56 din dražje. Nemci nam bodo zvišali ceno premogu in koksu Nemška premogovna industrija je sklenila, da zviša izvozne cene za črni premog, šlezki premog in koks, ki se izvaža v Jugoslavijo. Cene za šlezki premog se zvišajo od 10 na 15 RM za tono Iranko premogovnik, t. j. za 50%, cene koksu pa se zvišajo od 24 na 815 RM ali pa 3125%. Te cene bodo veljale od 1. aprila. Nemški premogovniki nam bodo v bodoče dobavljali le še po tej ceni pre-iiiog in koks. Nemška premogovna industrija je nadalje sklenila, da bo reorganizirala prodajo premoga in koksa v Jugoslavijo. Ustanovila se bo v Jugoslaviji z nemškim kapitalom posebna družba, ki bo imela izključno pravico prodaje nemškega premoga v Jugoslaviji. Ta sklep nemške premogovne industrije je naravno vzbudil v naših gospodarskih krogih veliko nezadovoljstvo. Naši gospodarski ljudje po pravici pravijo, da takšnega tujega monopola na našem domačem notranjem trgu nikakor ne bi mogli trpeti. Če bi že zaradi razmer bil potreben nekak monopol, potem bi smela tak monopol izvajati le poluradna organizacija, nikakor pa ne zasebni kapital. S svoje strani pa bi pripomnili le naslednje: Kaj bi dejali Nemci, če bi naši lesni, živinski, žitni in drugi izvozniki izjavili, da bodo mogle njih blago prodajati v Nemčiji samo družbe, ki bi jih oni ustanovili? Ne vemo, zakaj bi moralo biti prav nam to, kar drugim ne bi bilo prav? sevanje zakona o davku na poslovni promet — Naredbo, s katero se začasni delavci vodnih zadrug izvzemajo iz zavarovalne obveznosti za bolezen in onemoglost, starost in smrt — Navodilo o izplačevanju nagrade honorarnim uslužbencem ministrstva za pravosodje, poklicanim na vojaške vaje — Odločbo o načinu opravljanja reekspedicije in plačevanju voznine za tranzitne pošiljke — Popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih — Pravilnik o podeljevanju podpor iz- redno nadarjenim revnim učencem iz banovinskega proračuna; z dne 20. aprila objavlja: Pravilnik o načinu izplačevanja prejemkov državnih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju — Spremembo § 26. uredbe o reorganizaciji ministrstva za promet in prometne službe — Spremembe v staležu državnih in banovinskih nameščencev v območju dravske banovine; z dne 24. aprila objavlja: Odločbo o carinjenju blaga iz št. 171 in 177 uvozne carinske tarife, če je prispelo v železnih sodih — Spremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku — Pravilnik o povračilu polnih stroškov državnih rudarskih uslužbencev za službena potovanja ob stroških privatne stranke po določbah rudarskih zakonov — Naredbo kr. banske uprave dravske banovine o prijavljanju konj na območju srezov Ljubljana, Kočevje, Logatec, Novo mesto, Črnomelj, Krško in Brežice — Odločbo o maksimiranju cene za modro galico. Davčna reforma in finančna samostojnost banovine Hrvatske Stanje naših kliringov Po daljšem presledku moremo zopet podati poročilo o stanju naših kliringov. Od zadnje objave so se zgodile znatne spremembe. Predvsem se je naš pasivni saldo proti Italiji spremenil v aktivnega. To je dokaz, kako zelo se je dvignil naš izvoz v Italijo. Značilno pa je tudi to, da so še vedno naše terjatve proti Španiji nespre menjene. Sedaj, ko je prišla španska delegacija k nam, se bo menda to vprašanje vendar enkrat rešilo. Gibanje tečajev v preteklem tednu kažejo naslednje številke (vse v milijonih din dotične valute) : Aktivni kliringi: 22. IV. 15. IV. Bolgarska din 2,44 2,42 Italija din 31,77 27,44 Nemčija RM 7,10 8,66 Češko-Moi avska Kč 40,10 119,74 Turčija din 9,32 2,17 Francija fr. fr. 13,49 11,42 Franc.kolonijefr.fr. 2,16 2,17 Španija pezeta 2,93 2,93 Pasivni kliringi: Belgija belg 1,33 1,33 Madžarska din 26,99 35,67 Poljska din 18,89 18,89 Romunija 11,93 11,98 Slovaška Ks 3,12 2,14 »Službeni list« banske uprave dravske banovine s dne 13. aprila je objavil: Uredbo o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino — Uredbo o naglih vojaških sodiščih v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju — Uredbo o gospodarskih svetovalcih — Uredbo o spremembah uredbe o odpisu zaostankov davkov, taks in kazni za davčna in taksna kazniva dejanja — Tolmačenje točke 2. § 21. zakona o nadzorstvu nad živili — Pojasnilo o kolkovanju načrtov za gradbene dovolitve; z dne 17. aprila je objavil: Uredbo o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1940. in o naknadnih in izrednih kreditih — Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksuz Uredbo o spremembi uredbe o trgovinskih obratih velikega ob •ega — Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvr- Zaradi poročil o občnih zborih naših gospodarskih organizacij smo morali vse polno člankov odložiti za kasneje. Tako tudi zelo zanimiv referat o članku >Nar. blagostanja« o ozadju davčne reforme, ki je tako zelo razburila vso našo gospodarsko javnost. Z izvajanji lista se sicer nikakor ne strinjamo, temveč objavljamo glavne misli le zaradi njih zanimivosti. List najprej pravi, da so pogodbeniki sporazuma z dne 26. avgusta tudi že takoj v začetku najbrže naleteli na vprašanje finansiranja banovine Hrvatske, da pa je bilo to vprašanje tako težavno, da so ga takoj odložili za kasneje. Hrvati so se zavedali, kako težko se bo to vprašanje rešilo in zato so sprožili vedno nova vprašanja v javnosti, da so odvrnili pozornost od tega težkega finančnega problema. Tako je bilo vrženo v javno diskusijo vprašanje Bosne in Hercegovine, nove razmejitve z Vojvodino itd. Srbi so se živo lotili te debate, pri tem pa prezrli, da je bilo eno prvih dejanj bana Hrvatske, da je okrepil stolico za finančne vede in nato ustanovil tudi zavod za javne finance, ki naj bi zbral vse strokovnjake, ki se razumejo ali ki vsaj mislijo, da se razumejo na javne finance. Nato pa je prišla kot blisk iz jasnega neba davčna reforma min. dr. šuteja. Vsa reforma se je izvedla tako naglo in prinesla je tako velike obremenitve davkoplačevalcev, da se le s pojasnilom dr. Šuteja ne more pojasniti. Niti sklicevanje na potrebe državne obrambe ne more prepričati, ker je dobila drž. obramba že lani kredit 4 milijard din, ki ga je do polovice tudi že porabila. Vojaška obramba niti ne računa na novo pomoč od fin. ministrstva, saj se govori, da niti ne dobi vedno mesečnih kreditov po rednem proračunu. List je zato mnenja, da je nastala davčna reforma iz naslednjih razlogov. Hrvatska banovina je takoj po svoji organizaciji začela sestavljati svoj proračun. Ko je bil ta v najbolj surovih linijah izdelan, se je izkazalo, da ne bi neposredni davki, ki bi se prenesli v kompetenco banovine Hrvatske, niti zdaleka zadostovali za kritje proračuna. To pa pomeni, da bi morala banovina Hrvatska takoj ob začetku svojega poslovanja davke zelo močno povečati. Če pa istega ne bi storile tudi druge banovine, bi bilo zvišanje davščin na Hrvatskem zelo nepopularno. Zalo je prišel dr. Šutej na misel, da je dobro, če napravi uslugo centralni vladi in pa vsem banovinam ter je zato dvignil davke do maksimuma. V prvi vrsti pa je zvišal davke, ki bi morali pripadli banovini Hrvatski. Iz tega se one, ki bi mogli ali tudi ne pripasti banovini, v drugi vrsti pa more razlagati jeklena odločnost dr. Šuteja, da ni pristal na nobeno ublažitev davčne reforme. Nova davčna reforma torej ni rezultat dela birokratov, še manj pa posledica potreb državne obrambe, temveč je nastala zaradi potreb banovine Hrvatske. Zaradi tega je bil tudi imenovan dr. Šutej za finančnega ministra. Njegova naloga je bila, da do konca izvrši program državne preureditve in da zagotovi banovini Hrvatski zadostne kredite. Formalno se je na ta način pogajal dr. Šutej kol državni minister z dr. Šutejem, ki je zastopal banovino Hrvatsko. List je na podlagi vsega tega mnenja, da je bilo napačno, če se je izvedla finančna samostojnost banovine Hrvatske še preden je bila v celoti izvedena notranja preureditev države. Ni sicer nevarnosti, da bi nam Hrvati pobegnili z državnimi dohodki, pač pa nastaja nevarnost, da bo naš davkoplačevalec preveč obremenjen, kajti kljub silnim davčnim poviškom ni imela držav- na blagajna nikdar tako velikega deficita kot sedaj. To dokazuje stalno rastoči obtok bankovcev in pa vedno večja posojila države pri ustanovah z obveznim varčevanjem, zavarovalnicah itd., pri čemer zlasti mislimo na 6«/« državno posojilo, ki se tekoče vplačuje. Pri takšnem stanju stvari ni izključeno, da se dodele banovinam temeljni in zajamčeni državni dohodki, država pa se še nadalje napoti na pomoč Narodne banke in drž. zavodov. To pa bi bilo zelo nevarno. Tako torej piše srbski list in treba je priznati, da so njegova izvajanja zelo zanimiva, čeprav morda le niso čisto točna. Prekrižani Zaradi vojne v Evropi ne bo letos v Mariboru večjih zgradb Že parkrat smo omenili na tem mestu, da je pričakovati za letošnje poletje v Mariboru večjo gradbeno delavnost. Delajo se razni načrti, vendar vse kaže, da se ne bo- vsega tega izvedlo, kar se sedaj pripravlja ali vsaj namerava. Razumemo željo brezposelnih po zaslužku, vemo, da si naši obrtniki, Irgovci in industrijci s poživljenem gradbene delavnosti žele večje razgibanosti, ki bi tudi njim prinesla več prometa. Želeli bi le, da se varamo v naših prognozah in da smo preveč črnogledi, kaže pa, da bomo imeli prav. Veliko zadovoljnost je zbudila v je vnesti vest, da se je le posrečilo banski upravi pridobiti fin. ministra za to, da pristane na najetje večjega posojila pri SUZORju, s katerim naj bi se v prvi vrsti povečale bolnice v Sloveniji. Od tega zneska bi odpadlo 12 milijonov na banovinsko bolnico v Mariboru, kjer naj bi sc predvsem nadaljevala gradba novega velikega paviljona, ki je že dve leti pod streho, notranjost pa se ne more urediti, ker ni denarja na razpolago. Kaže, da se bo ta gradba letos le nadaljevala in da bomo imeli v nekaj mesecih prostora za več kot sto novih postelj. Naročil se bo inventar, instrumentarij itd., kar bc vse veljalo velike vsote. Z modernizacijo državne ceste od Maribora do Frama menda ne bo letos nič. Ze dvakrat je bila licitacija, pa vedno se še ni začelo z delom. Nekateri domnevajo, da se bo pripravljeni denar, nekako 11 milijonov dinarjev, porabil za drugo cesto v Sloveniji. Nemara bomo še dolgo čakali na to, da se bomo v okolici Maribora vozili po dobrih cestah. Okrajni cestni odbor že par let zbira zneske za gradbo nove ceste od Maribora ob Dravi do Mariborskega otoka in potem dalje do Bresternice, da se na ta način iz-og-~ nevarnemu klancu Monte-bollu. Stroški so preračunani na kake 3 milijone dinarjev. Z novim finančnim ietom je cesta do koroške meje prešla zopet v državno upravo, kakor je že bila, preden so se ustanovile oblastne samouprave in potem banovine. Ker je znano, da država nikakor ni preveč radodarna z modernizira- njem svojih cest, kakor ravno kaže primer Maribor-Fram, najbrže še dolgo ne bo nič z odpravo klanca pri Mariborskem otoku. Vse kaže, da smo zopet bogatejši za prazen up. Lani so naglašali, da je pričakovati že letos z začetkom gradnje novega mostu čez Dravo med mariborskim predmestjem Meljem in Pobrežjem. Država, banovina, občine, cestni odbor in industrija so, kakor nekateri zatrjujejo, že dali svoj pristanek in tudi denar je baje že pripravljen. Z odloču jočega mesta pa sedaj čujemo, da ves projekt še zelo visi v . zraku in da je treba najprej čakali na konec vojne, preden se bo dalo o slvari konkretneje govoriti. Torej zopet nič! Mestna občina je sklenila, da se bo še letos začela gradba tržnice ob Koroški cesti in Vodnikovem trgu. Ker je pred par meseci kupila enonadstropno vogalno hišo, ki se bo porušila, da napravi prostor za tržnico, so nameravali najemnikom prvotno odpovedati sla novanje že s 1. aprilom, potem pa so j m dejali, da nekaj časa še lahko ostanejo v hiši. Kaže, da letos še ne bodo zapele lopate, ker ni dovolj sredstev na razpolago. Bolje rečeno, mesto ima že precej denarja rezerviranega, vendar pa menda še ne vse potrebne vsote, ker govori proračun o kakih 8 mi lijonih dinarjev, razdeljenih na tri leta. Razni znaki kažejo, da bo tuba tudi tukaj še malo počakati Mestna občina je že pred tremi leti napravila program za cestna dela, ki ga je predlanskim in lan' tudi še precej obširno izvršila. ča letos se pa ne obeta mnogo, ker je pač vojna. Tudi tu bo menda treba počakati boljših < asov. Občina bo vsekakor nadaljevala z urejevanjem svojih cest in trgov ker H rada načrt izvedla, ovire pa so velike, in s tem mora pač javnost računati. A. B. Občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru Letošnji 14. redni občni zbor bo v torek, dne 30. aprila ob 16. uri v veliki dvorani hotela >Orel< v Mariboru z običajnim dnevnim redom. — Uprava. Politim vesti V fašistični korporacijski zbornici se je nadaljevala zunanjepolitična debata. Govoril je poslanec Giunta, ki je posebno Slovencem v zelo dobrem spominu. Giunta je ostro napadal Francoze in Angježe Italijani ne smejo pozabiti, je dejal, da je bila Francija vedno sovražnica Italije. Tudi prijateljstvo Anglije do Italije ni nič vredno in je le navadna fraza, ker Angleži še vedno vsakogar Ce jim t« tako kazalo. Na koncu svojega govora je izrekel PrePričanje, da se bo vojna razsuila in da bodo vsi narodi na-stopili proti svojim izkoriščevalcem. Mussolini je baje Giunti ploskal' Z uradne italijanske strani pa se pravi, da se ne sme tolmačiti Giuntov govor kot uradno stališče Italije. Norveški kralj Haakon je poslal predsedniku vrhovnega sodišča v Oslu pismo, v katerem naglasa, da je vsak mir z Nemčijo nemogoč, dokler se nemška vojska popolnoma ne umakne iz Norveške. Začasni Kristensevi vladi v Oslu priznava kralj Haakon samo značaj začasnega sveta. Noben sklep te vlade pa ne velja, če ga ne bi potrdila legalna norveška vlada. S Kristensenovo vlado ne more imeti ne on ne legalna norveška vlada nobene zveze. Za nemškega državnega komisarja na zasedenem Norveškem je bil imenovan pokrajinski voditelj za essensko-ruhrsko ozemlje doktor Terboven, ki je že odpotoval na Norveško. Zaradi nevarnega položaja, v katerem je Švedska, se je ves švedski narod zedinil in ustanovila se je koalicijska vlada iz vseh treh glavnih švedskih strank: iz socialistične, konservativne in liberalne, švedski tisk je nato objavil, da nastopa koalicijska vlada v imenu vsega švedskega naroda, ki nikakor ne bo dopustil nobene kršitve nevtralnosti švedske. V Stockholmu še nadalje spremljajo nadaljnji razvoj dogodkov z veliko skrbjo. Nemški tisk je sicer nenadoma prenehal z napadi na švedsko, toda nemška letala še nadalje preletujejo švedsko ozemlje. Zelo so vznemirila švedsko javnost tudi poročila, da vkrcujejo Nemci na danskih otokih in v Vzhodni Prusiji vojake na ladje ter da spremljajo te ladje tudi ledo-lomci. Za Oselski fjord in norveške vode ledolomci niso potrebni, ker je tu morje že davno brez ledu. Po angleških vesteh bo nemška trgovinska delegacija v Stockholmu zahtevala od Švedske: švedske lad-;e se smejo uporabljati v bodoče samo v prometu z Nemčijo. Pristanišče v Luleji morajo Švedi izpopolniti tako, da se bo mogla švedska železna ruda nemoteno prevažati v Nemčijo. Vest, da bi Nemčija že izročila švedski ultimat, se v Stockholmu odločno zanika. Po francoskih vesteh nameravajo Nemci zasesti Aalandsko otočje, da bi na ta način uspešneje pritiskali na Švedsko, da sprejme njih zahteve. Na Norveško je prišel letalski general Milch, eden glavnih sodelavcev maršala Goringa. Zato sodijo, da bodo Nemci svojo letalsko akcijo na Norveškem še močno povečali. Nemška letala obstreljujejo tudi vsako kmetsko hišo. Dosedaj je bilo od nemških letal ubitih že 60 norveških civilistov. Položaj na norveških bojiščih ni čisto jasen, ker so zavezniška poročila zelo kratka, nemška pa v nasprotju z drugimi poročili. Vendar pa vse kaže na to, da so Nemci v zadnjem času začeli uspešno prodirati severno od Osla in proti Trondheimu ter zasedli mesto Steinkjer. Tudi pri Lillehammerju so se zavezniki umaknili. Zavezniki pa dobiv&jo nova ojačenja in tudi norveška vojska se vedno bolje organizira. V vseh treh glavnih, bojnih odsekih boji niso zaključeni in se nadaljujejo z vedno večjo ogorčenostjo. Zato tudi še ni mogoča zaključna jasna slika. Po francoskih vesteh je položaj zaveznikov ugoden. Angleži poročajo, da se je nemška ofenziva severno od Trond-heima ponesrečila. Belgijska vlada je odstopila, ker so se liberalni poslanci uprli, da bi glasovali za ločena prosvetna proračuna za flamski in valonski del države. Zavezniki bodo uvedli tudi kontrolo v zraku, da preprečijo dovoz blaga v Nemčijo po zraku. Prostovoljci iz Nove Fundlandije SO se izkrcali v Angliji. Z njimi so prišli tudi novi kanadski prostovoljci. Voditelj agleške delavske stranke poslanec Greenwood je izjavil, da delavska stranka stoodstotno podpira vsa prizadevanja za uspešno nadaljevanje vojne. Občni Združenja trgovcev za olrra/a Črnomelj in Metlika V nedeljo 14. aprila ob 2. popoldne je imelo Združenje trgovcev za sodna okraja Črnomelj in Metlika svojo 11. redno letno skupščino v Obrtnem domu v Metliki. Skupščino je otvoril predsednik Peter Koren ter pozdravil vse na-vzočue zborovalce, zlasti pa zastopnika Zbornice za TOI, zbor. svetnika Martiua Pluta in zastopnika Zveze trgovskih združenj tajnika Alojzija Šimica. Skupščina je bila sklicana v Metliki v smislu obljube, da bodo letne skupščine združenja izmenoma enkrat v Črnomlju, drugič pa v Metliki. Predsednik Koren je riato dejal, da pogreša med člani vedno agilnega in za delo v korist trgovskega stanu pripravljenega pokojnega Otmarja Šturma. Rodi mu ohranjen časten spomin! (Slava mu!) Poročilo predsednika Petra K Triletna poslovna doba je minila kaj hitro. Kljub vsem razburljivim dogodkom, se je razvijalo delo uprave normalno in brez vsakih ovir. Vodili smo združenje upravno in gospodarsko vestno in po svojih najboljših močeh. Zadostili smo vsem svojim obveznostim in poleg tega dosegli še skromen prihranek za težke čase. Sodelovali smo tudi pri vseh akcijah, ki so veljale zboljšanju razmer med revnim belokranjskim ljudstvom. Živimo v časih, ko nihče ne ve, kaj prinesejo prihodnji trenutki. Vemo samo to, da ti dogodki ne bodo ostali brez posledic za gospodarstvo. Ko gledamo dogodke okoli nas, znam« šele prav ceniti svobodo, ki smo si jo pridobili z ustanovitvijo Jugoslavije. Zato tudi iskreno pozdravljamo sporazum, sklenjen s Hrvati ter upamo, da bo la še bolj utrdil ugled in moč države. Čeprav so razmere težavne, vendar pa moramo reči, če vidimo trpljenje drugih narodov, da moremo biti s svojo usodo v teh nemirnih časih zadovoljni. Zavedati se moramo, da je napredek slehernega posameznika odvisen od tega, kakšne razmere vladajo za vso skupnost. Če skupnost trpi pomanjkanje, se tudi posamezniku ne more goditi dobro. Mnogo neljubih pojavov je še okoli nas. Marsikaj bi tildi moglo biti boljše. Toda zaradi teh nevšečnosti ne sinemo izgubiti optimizma, temveč moramo z vedrim čelom gledati v bodočnost in v prepričanju, da bodo tudi upravičene zahleve trgovstva našle enkrat razumevanje na odločujočih mestih. Zalo apelirani na vse in tudi na one, ki niso na današnji skupščini, da se oklenejo svojih stanovskih organizacij, ker le s skupnim nastopom bomo mogli ohraniti svoje pravice ter doseči tudi nove. Posameznik sam za sebe nima v javnosti moči. Poleg dela za skupnost pa naj se vsak poprime tudi lastnega dela. Trgovina ni šala, temveč zelo resna zadeva. Vsaka površnost v trgovini se kaj hitro kaznuje. Posebno pa moramo dobro delati mi, ker vemo, da imamo tudi dosti nasprotnikov, ki neprestano izpodkopujejo temelje trgovine. Zlasti izpodjedajo našo eksistenco nahavljalnc zadruge, ki uživajo vse mogoče privilegije, dočim je trgovstvo obdarjeno z vsemi možnimi javnimi dajatvami. Delovanje Prizada ni bilo vedno v skladu z interesi trgovskega stanu. Zlasli pa se je Prizad slabo izkazal v zadnjem času, ko ni znal preprečiti velikanskega dvi- (0dobrava7njefeniC° in Po odobritvi zapisnika zadnjega občnega zbora je podal tajniško poročilo Ivan Berdon. Uvodoma je omenil tajnik vpliv mednarodnih dogodkov na trgovino ter zlasti pomanjkanje blaga, ki je povzročilo tudi dvig cen. Vsa nejevolja ljudstva zaradi višjih cen in pomanjkanja blaga je padla na trgovce in zlasti na manj- še trgovce. V tem duhu je bila izdelana tudi protidraginjska uredba, ki pa se je le slabo obnesla in ki tudi dviga draginje ni mogla preprečiti. To pa je tudi naravno, ker se je draginja sagrabila na napačnem mestu. Ne ntali trgovci, temveč karteli in velepro-ducenti so bili tisti, ki so bili krivi dviga cen. Kasneje je izšla še uredba • kontroli cen, ki tudi ovira svoboden razvoj trgovine. Stalnost cen se v trgovini le težko vzdrži, zlasli pa v izrednih časih. Če mora trgovec draže plačevati blago, ga mora tudi draže prodajali ali pa propade. Postopek, kakor ga predvideva uredba o kontroli cen je preokoren in prepočasen. Trgovina mora biti ekspe-ditivna, ker vsak zastoj trgovini škoduje. Kakor na Hrvatskem, tako naj se tudi pri nas pooblastijo sreski načelniki, da dovolijo zvišanje cen. Veliko nezadovoljstvo je povzročilo tudi pomanjkanje petroleja in bencina. Pri tej priliki se je znova pokazalo, kako veliko moč ima bencinski kartel in kako neupravičeno velike privilegije uživa. Uprava združenja je posredovala na pristojnih mestih, da bi se dodelile zadostne količine petroleja. Razmere so se sicer nekoliko zboljšale, vendar pa naš okraj še vedno ni dobil onih količin tekočega goriva, ki bi jih potreboval. Pač pa se je posrečilo s složnim nastopom vseh trgovskih združenj ter ob podpori Zbornice ter Zveze doseči, da se niso maksimirale cene sladkorju, kakor je to hotela sladkorna centrala. Silno pa se je razpaslo v zadnjem času šušmarstvo in zlasti v lesni, sadni in živinski trgovini. Istočasno pa se je tudi silno razširilo krošnjarstvo z mauufaktiir-uim blagom. Posebno na sejmih se krošnjari manufakturno blago kar na debelo. Vedno pa se izkažejo i šušmarji in krošnjarji z raznimi legitimacijami, tudi izposojenimi, če jih hoče kdo legitimirati. Ker so se sedaj uvedle obvez legitimacije za vse nakupovalce lesa, sadja in živine in ker morajo imeli tudi sejmarji svoje legitimacije, naj vsi trgovci za svoje nakupovalce te legitimacije tudi nabavijo. Tajnik je nato omenil še naredim o minimalnih mezdah za trgovske pomočnike, ki je na deželi neizvedljiva, ker ne morejo pod ''•dski trgovci plačevati tako visokih mezd. Veliko vznemirjenje je povzročila tudi davčna reforma. Trgovstvo je v celoti podprlo stališče, ki so ga zavzele nase gospodarske zbornice na veliki konferenci v Ljubljani. Združenje je štelo ob koncu leta 1{)8 članov, IH pomočnikov, 11 pomočnic ter ‘54 vajencev in vojen k. Skupno je izdalo združene 58 poslovnih knjižic. Trgovci naj pazijo na to, d* bodo vsi njih nameščenci imeli te knjižice, da se izognejo neprijetnim posledicam. Delo tajništva je bilo živahno. Uprava združenja je dosegla, da se je pravilno uredilo vprašanje dobave živil in potrebščin za delavce, zaposlene na progi Črnomelj-Vrbovško. Kmetijska zadruga je morala z dobavo prenehati, ker za to ni bila upravičena. Posebno pozornost je posvetilo združenje izobrazbi naraščaja. Ustanovilo je lastua knjižnico, ki ima sedaj že čez 150 knjig. Obisk v knjižnici je zelo zadovoljiv, /druženje nadalje podpira strokovni šoli v Metliki in Črnomlju. Podpiralo bo tudi druge šole, če bi se ustanovile. V davčnih zadevah je uprava intervenirala, kadar je bilo to potrebno. Tudi zaradi kršitve obrtnih predpisov je uprava vedno storila potrebne korake. Čeprav so biti doseženi marsikateri lepi uspehi, nas pa ti ne morejo zadovoljiti. Še vedno je nerešeno vprašanje privilegijev kensumnih iu nahnvljalnih »adrug. Krošnjarstvo je postalo še bolj pereče, šušmarstvo se je enako zelo razvilo. Tudi še polno drugih nerešenih vprašanj je ostalo. Tem vprašanjem moramo tudi v bodoče posvetiti svojo pozornost, a gledati tudi na to, da med trgovci samimi ne bo nelojalne konkurence! Na koncu svojega poročila se je tajnik P>erdon zahvalil za vso podporo, ki sta jo vedno izkazovale združenju Zbornica za TOI in Zveza trgovskih združenj. Toplo pa se je tudi zahvalil predsedniku Korenu, ki je vedno za- stavil ves svoj vpliv za utrditev organizacije. Tajnik je nato prečital sklepni račun za 1.19H9., ki izkazuje din 81.000-— dohodkov ter ravno toliko izdatkov. Premoženje združenja je naraslo na 28.081 din, pri čemer pa je vštet tudi inventar. V imenu nadzorstva je poročal g. Anton Lavrič. Vse knjige, vse račune in vse poslovanje je pregledal skupno s tovarišem Fab-jancem ter sta našla vse v najlepšem redu. Zato predlaga ahsolu-torij upravi. Predlog je občni zbor soglasno sprejel. V imenu Zveze trgovskih združenj je pozdravil zborovalce tajnik Lojze šmuc ter sporočil pozdrave predsednika Staneta Vidmarja. Številna deležlia trgovcev na današnji skupščini vidno dokazuje zaskrbljenost članstva za usodo trgovskega stanu z ozirom na negotov mednarodni položaj. Po zaslugi modrc politike odgovornih činiteljev pa je bila naša država obvarovana pred najhujšim in moremo smatrati za srečen otok v Fv •'pi. Vendar pa moramo biti vedno pripravljeni na vse in ustrašiti se ne smemo niti uajveč-jih žrtev, če bi bilo treba obvarovati našo svobodo. Moramo imeti jeklene živce, moramo biti pa tudi složni, da lahko vsak trenutek nastopimo z vso svojo silo in odbijemo nevarnost, in naj bi nam ta grozila od koder koli. Nato je tajnik Šmuc poročal o raznih za trgovstvo važnih dogodkih. Omenjal je davčno reformo ter razložil njen namen, a tudi ugovore gospodarskih stanov proti nekaterim njenim določbam. Govoril je nadalje o protidraginjski uredbi ter o uredbi o kontroli cen, nato pa obširneje o krošnjar-ski nadlogi. Velik vzrok, da se krošnjarstvo ne omeji je tudi v tem, ker se krošnjarji kaznujejo mnogo premilo. Z radikalnimi sredstvi se mora krošnjarstvo odpravili, zlasti pa ouez manufakturnini blagom, ker bo sicer uničena vsa legalna trgovina. Obširneje je govoril tudi o naredbi o minimalnih plačah ter o korakih trgovstva, da se to vprašanje pravilno uredi, ker sedanja uredba bo imela le to posledico, da se bo število brezposelnih pomočnikov iu pomočnic silno povečalo, če se naredba ne spremeni v smislu predlogov trgovskih združenj. Upa pa, da se bo to zgodilo. Zelo pereče je tudi vprašanje socialnega zavarovanja trgovcev. Vsi trgovski nameščenci, tudi že delavci so zavarovani, le trgovci so ostali brez zavarovanja. In vendar je bilo že pred 8 leti v zakonu predvideno zavarovanje trgovcev! Na vsak način se mora to vprašanje že enkrat urediti. Na koncu svojega poročila je tajnik Šmuc govoril o raznih vznemirljivih vesteh, ki se širijo med ljudstvom. Trgovci naj redno krepko nastopijo proti vsem rax-š: jevalcem razburljivih vesti. Vsi delajmo odločno in potem moremo upati, da gremo lepši bodočnosti nasproti! (Odobravanje.) Zbor. svet. Martin Plut je nato pozdravil zborovalce v imenu Zbornice za TOI ter želel občnemu zboru čim lepši uspeh. Ti di v bodoče bo zbornica podpirala vsako akcijo združenja in vsa prizadevanja trgovstva. Zlasti pa Ihi stala ob strani malemu trgovcu. Zbornica ko tudi vse druge stanovske organizacije pa morejo imeti uspeh le, če smo složni, če vsi podpiramo njih delo. Kadar zahteva interes stanu ali domovine, pa moramo biti pripravljeni tudi na žrtve. Preživljamo težke čase. Nalagajo se nam nova bremena. Nova davčna reforma vsebuje poleg tega predpise, da more biti davkoplačevalec tudi za najmanjšo nepazljivost prav silno kaznovan. Zbornica je storila vse, kar je sploh bilo mogoče, da so se ti predpisi vsaj nekaj omilili. Zbornični svetnik Plut je nato omenjal uspešno akcijo Zbornice proti nameravanem maksimiranju sladkornih cen. Nadalje je omenjal borbo zbornice proti kroš-njarstvu in njeno prizadevanje, da se naredba o minimalnih plačali trg. pomočnikov spremeni, kakor so ’o predlagale trgovske organizacije. Navedel je majhen del intenzivnega dela zbornice. Kakor hitro se pripravlja kaka nova uredba ali naredba, vedno zbornica budno pazi, da se varujejo trgovski interesi. Marsikatero nevarnost je zbornica tako odvrnila od trgovcev. Dosegli fia bi tudi večje uspehe, če bi bilo trgovstvo še bolj složno. Ta sloga se mora pokazati tudi v tein, da med trgovci nc sme biti nelojalne ali umazane konkurence. Močnejši naj šibkejšemu pomaga, ne pa delati na to, kako bi ga uničil. Moramo si biti pravi tovariši! To je tem bolj potrebno, ker je protidraginjska uredba in vse, kar je bilo z njo v zvezi, dokazala, kako nekateri vedno radi hujskajo proti trgovstvu. Tem ljudem bodi povedano, da je trgovina ena naj važnejših gospodarskih panog in da je od napredka trgovine tud odvisen napredek države. Zato pa je tudi potrebno, da odgovorni či-nitelji v državi bolj upoštevajo go V gostilni it restavraciji zahtevajte vedno izrecno Rogaško mineralno vodo! Ona Vam na prav prijeten način pospešuje prebavo in Vaš organizem Vam bo za to hvaležen. spodarske ljudi. V sedanjih časih pa velja za vse posebno ena dolžnost, da smo složni v obrambi neodvisnosti naše države. Dolžnost zavednega trgovca je tudi, da je naročen na svoje stanovsko glasilo — na »Trgovski liste. Ker je sedaj minula triletna funkcijska doba uprave, smatram za svojo dolžnost, da izrečem svoje priznanje predsedniku Korenu i« tajniku Berdon« za njuno požrtvovalno delo v korist združenja ter v»ega trgovstva. V zadoščenje mi jr, da moreiu konstatirati, da je v teh treh letih naše združenje lepo napredovalo. (Odobravanje.) Predsednik Koren je nato prekinil na kratko občni zbor zaradi dogovora o kandidatni listi. Soglasno je bila izvoljena naslednja kandidatna lista: predsednik Peter Koren iz Črnomlja, podpredsednik Ivan Malešič iz Metlike. N Člani uprave: Vojko Kras, Jakob Zajc in Pavel Klemec, vsi i* Črnomlja; Vilko Sterk, Vinica, Rudolf Brunskelr, Semič in Leopold Grabrijan, Metlika. Namestniki: Janko Uračik, Metlika, Josip Fabjan in Dragotin Brus, oba ir. Črnomlja. Nadzorni odbor; Anton Lavrič iu Alojzij Fabjan, oba iz Črnomlja, Ivan Grabrijan, Metlika in namestnik Anton Muha, Metlika. Delegat za občni zbor Zveze trgovskih združenj: predsednik Ko-en in namestnik Ivan Malešič. Nato je bil soglasno sprejet proračun v višini 25.200 din. Članarina ostane ista. Z ozirom na vest, da bo Prizad kupoval tudi vino, predlaga podpredsednik Malešič, da opozori Združenje Prizad na razmere v Reli Krajini. Na predlog g. Pečariča se sklene, da se vsa zaostala članarina izterja. Daljša debata se je razvila še zaradi pomanjkanja petroleja. V debati se je zlasti naglašalo, da morajo močni iu veliki trgovci pomagati šibkejšim, zlasti pa novincem. Izčrpna pojasnila o petrolejski zadevi je podal tudi predsednik Koren. Sklenilo se je, da bodo imeli trgovci redne sestanke, da bi bilo njih poslovanje bolj solidarno. Ko so se zadovoljivo rešila še nekatera interna vprašanja, je predsednik Koren zaključil občni zbor, ki je dal vsem članom nove pobude za uspešno delo. Prva vinska razstava v Svečini Po zgledu drugih vinorodnih krajev se je odločila tudi podružnica Vinarskega društva v Svečini, da priredi 5. maja svojo prvo vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom. Vina bodo razstavljena iz okolišev Svečine, Sv. Jurij, Sv. Križ in Zgornja Sv. Kungota. Po sedanjem zanimanju sodeč bo ta prireditev gotovo uspela, kakor je to v drugih vinskih krajih, zlasti v Ljutomeru, Ormožu, Ptuju in Ivanjkovcih. Razstavljenih bo kakih sto vzorcev kakovostno prav dobrega do odličnega vina, posebno sortirana vina. Ker je še precej vina v teh krajih, je pričakovati, da bo prodaja ugodna, posebno ker so cene zmerne tudi za prvovrstno vino. /a avtobusne zveze bo poskrbljeno. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE UUBUANA • CELJE • MARIBOR EKSPOZITURA: KOČEVJE Obrestuje vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu do 5%. — Daje menična, fomhardna in hipotekarna posojila, kupuje, posojuje in prodaja vrednostne papirje, vrši vse posle denarnih zavodov Denarstva [Kdaj pridejo stari kovanci iz prometa Ker vlada še vedno nejasnost, do kdaj so slari kovanci še zakonito plačilno sredstvo in do kdaj ijih bodo zamenjavali Narodna banka in drž. finančni zavodi, naj navedemo še enkrat vse tozadevne določbe. Stari kovanci so zakonito plačilno sredstvo: :50-dinarski do 16. februarja 1940. 20-dinarski do 30. aprila 1940. 2-dinarski do 16. avgusta 1940. 1-dinarski do 20. aprila 1940. 150-parski do 16. avgusta 1940. Stare kovance zamenjujejo Narodna banka in drž. finančni zavodi: 50-dinarske do 16. avgusta 1940. BO-dinarske do 31. oktobra 1940. 2-dinarske do 16. februarja 1941. 1-dinarske do 20. oktobra 1940. 60-parske do 16. februarja 1941. * Srbska banka v Zagrebu je imela jlani 2,47, s prenosom iz 1. 1938. pa 6,5 milijona din čistega dobička. [Skupne rezerve zavoda znašajo že iiiad 25 milijonov din. Banka izplačuje že vloge na knjižice do 100 tisoč din, vloge na tekoče račune ipa do 150.000 din. Tečaj angleškega funta proti norveški kroni je določen na 17 65 [norveških kron za angleški funt in na 10 francoskih frankov za eno norveško krono. Ta tečaj velja za angleško in francosko ekspedicijsko vojsko na Norveškem. Švedska je razpisala veliko notranje posojilo 2 milijard švedskih kron, ki se bo porabilo za narodno obrambo. Zunanja trpovSna Jugoslovanska trgovinska delegacija se je pripeljala v četrtek v [Moskvo. Na postaji so pozdravili (delegacijo zastopniki zunanjega komisariata in drugih oblasti. Bodoče zasedanje stalnega jugo Slovansko-nemškega gospodarskega odbora bo 6. maja v Beogradu. Na ■čelu jugoslovanske delegacije bo pomočnik aun. ministra dr. Pilja. Zasedanje italijansko - jugoslovanskega stalnega gospodarskega odbora, ki bi moralo biti v začetku maja, je odloženo zaradi zasedanja nemško-jugoslovanskega stalnega gospodarskega odbora. Na letošnjem mednarod. vzorčenem velesejmu v Plovdivu, ki se (otvori koncem tega meseca, bo prvič razstavila tudi Sovjetska Ru-Esija. Bolgarska vlada je pripravila zakonski načrt, po katerem bi dosedanja državna rečna plovba prešla v zasebne roke. Vlada se je odločila za ta korak, ker je poslovala državna uprava preveč' birokratsko in ni bila državna rečna plovba konkurenčna zasebni. Romunija je prepovedala izvoz [pšenice, ker Je letos mnogo manj fflemlje posejane s pšenico kakor flani. Lani je znašala s pšenico po-isejana površina zemlje 3-5 milijona ha, letos pa samo 2-5 milijona jha. Poleg tega pa bo letošnja že-Itev zaradi mraza, povodnji in drugih neprilik manjša ko lani. Romunski komisariat za petrolej odločno demantira vest, da bi se v Romuniji omejila potrošnja bencina. Takšna omejitev je Romuniji nepotrebna, ker ima zadosti ben-icina. Romunski uvoz avtomobilov v oadnjih letih neprestano raste. Talko je uvozila Romunija leta 1937. .avtomobilov za 713, leta 1938. za [1189 m leta 1939. za 1576 milijonov ,lejev. Uvoz motociklov pa se ni dvignil v enaki meri ter je uvozila Romunija 1. 1937. motociklov za 33 2, 1. 1938. za 51-4 in 1. 1939. za 32 milijonov lejev. ■ Ladijski lastniki iz Trsta in Genove razpravljajo z neko vplivno madžarsko gospodarsko skupino zaradi ustanovitve madžarske paro-plovne družbe, ki bi opravljala ves promet iz Madžarske skozi Reko. Družba bi imela najmanj 60.000 ton ladij. Med Turčijo in Finsko je obnovljen blagovni promet. Te dni bo odposlala Turčija v Helsinki 300 bal tobaka. Železniške tarife v Angliji bodo s 1. majem zvišane za 10 odstotkov. S tem se bodo dohodki želez- nice povečali za 18 milijonov funtov na leto. Ameriške ladijske družbe so sklenile, da se povečajo prevozne tarife za pomorske zveze med Združenimi državami Sev. Amerike in državami Daljnega vzhoda. Iz Združenih držav Sev. Amerike je bilo prodanih 188 trgovskih ladij s skupno tonažo 780.000 ton. Večino teh ladij so kupili Francozi in Angleži. Kako so drug cene nabavi zadruge Osnovna zahteva trgovstva vse Jugoslavije je, da mora bili davčna dolžnost za vse enaka. Kdor opravlja trgovske posle, naj plačuje tudi davke, ki so predpisani za te posle. Ta zahteva je nad vse razumljiva in jasna, kajti če ne plačujejo vsi enakih davkov, potem se dela enim krivica, drugim pa se posel olajšuje. Država pa mora biti proti vsem državljanom enako pravična in ne sme biti pristranska, ker je pravica temelj držav, kakor pravi slari latinski pregovor: iustitia fundainentum regnorum. V večini držav se po tem načelu tudi ravnajo in zato so v teh državah nabavljalne in kon-sumne zadruge obdačene ravno tako ko vse druge trgovine. V naslednjem naj navedemo nekaj konkretnih primerov: V Franciji smejo konsumne zadruge prodajati blago tudi neza-družnikom. Zaradi tega pa plačujejo popolnoma iste davke ko vse druge trgovine. Samo od plačil, ki jih ob koncu leta vračajo svojim zadružnikom, ne plačajo davka. To stališče je tudi precej utemeljeno. Kontrola, če prodajajo zadruge tudi nezadružnikom, je skoraj nemogoča. Zato je čisto pravilno, da se davkarija na to sploh ne ozira, temveč vse zadruge obdačuje tako ko vse druge trgovce. V Grčiji smejo zadruge prodajati blago tudi nezadružnikom, toda samo proti gotovini in nikakor ne na kredit. Od davka na čisti dobiček so oproščene samo kmetijske zadruge. Te zadruge se morejo oprostiti tudi od uvozne carine, toda samo za kmetijske stroje in kmetijsko orodje, ki ga bodo uporabljali edino člani kmetijske produktivne zadruge. Druge nekmetijske zadruge kakor uradniške nabavljalne zadruge in druge ne uživajo nikakili ugodnosti, in sicer niti v davčnem niti v katerem drugem pogledu. Na Madžarskem smejo zadruge (nabavljalne ko tudi konsumne) prodajati blago samo zadružnikom. Kakor pri nas pa tudi na Madžarskem prodajajo zadruge blago tudi nezadružnikom. če pa prodajajo nezadružnikom, niso oproščene od davkov, vendar pa plačujejo davek po nižji stopnji. V bivši Avstriji so smele zadruge prodajati blago samo zadružnikom. Kazni za kršitev tega predpisa so bile zelo stroge. Oblast je imela pravico, da sploh prepove nadaljnje poslovanje zadruge, ki je prodajala blago tudi nezadružnikom. Od davčne dolžnosti pa v Avstriji zadruge niso bile oproščene, temveč so plačevale samo davek po nižji stopnji. Nobena zadruga ni uživala v Avstriji na železnicah kakih ugodnosti. V Nemčiji smejo enako prodajali zadruge blago samo svojim članom. Edino predmete, ki se uporabljajo za kmetijstvo, smejo prodajati tudi nezadružnikom. Če prodajajo zadruge blago tudi nečlanom, se kaznujejo uprave zadrug, poleg teh pa tudi člani, ki so dovolili, da so se njihovih legitimacij posl užili nezadružniki. Davčno oprostitve za zadruge ni nikake, oziroma od davka je oproščen samo zelo neznaten del do hodkov. Sedaj pa se pripravlja revizija zadružnega zakona in vse kaže, da bodo zadruge v Nemčiji izgubile vse davčne ugodnosti. Poštnih in železniških ugodnosti zadruge v Nemčiji nimajo. Iz tega pregleda se vidi, da se najbolje godi zadrugam v Jugoslaviji, zato pa se tem slabše godi legalni trgovini. Država si s tem sama uničuje najbolj zanesljiv davčni vir. odgovoren za pravilnost in pristnost dokumentov. Narodna banka si pridržuje pravico kontrole teh dokumentov. Menici, ki se predloži Narodni banki v eskontiranje, je treba priložiti tudi izjavo banke žiranta, iz katere je razvidno, da je iz dovoljenega kredita nabavljen ustrezajoči znesek deviz, oziroma da je otvorjen nepreklicen akreditiv in da bodo služili po izvršenem plačilu za poseb o jamstvo za odobreni kredit do dneva izplačila uvozni dokumenti, glaseči se na ime uvoznika s pripombo, da se bodo dostavile potrebne specifikacije naknadno. 5. Ti krediti ne morejo presegati 86% zneska nabavljenih deviz oziroma vrednosti blaga, preračunane v dinarje po tečaju din 55'— za en dolar. 6. Rok teh kreditov je določen na tri mesece. Po potrebi pa so more ta kredit podaljšati še za nadaljnjo tri mesece. V tem primeru mora dolžnik predložiti novo menico po istih predpisih in za isti znesek. Rešitev o podaljšanju izdaja eskontni oddelek pri centrali Narodne banke oz. upravniki podružnic, ki morajo glede vsakega podaljšanja obveščati bančni inšpektorat. Kredit preneha tisti trenutek, ko uvoznik izkupi dokumente. Če se to zgodi pred potekom meničnega roka, bonificira Narodna banka obresti, ki se nanašajo na čas od dneva izkupa do poteka meničnega roka. Prav tako preneha kredit, če se po nakupu tujih plačilnih sredstev posel iz kakršnega koli razloga ne izvrši. Po prejetih prijavnicah 33. spomladanski velesejem grebškega zbora, ki se otvori 27. aprila in ki traja do 6. maja, pomenil popoln uspeh, da ne bo delo za organizacijo velesejma zaman. Letošnji velesejem bo imel celo vrsto prireditev in posebnih razstav, od katerih omenjamo: XVII. salon avtomobilov. Kako velika bo ta razstava avtomobilov dokazuje že to, da razstavlja na tej razstavi svoje vozove 27 največ-jih nemških avtomobilskih tvrdk. Iz Češko-Moravske razstavljajo firme: Aero, Praga in Škoda, iz Italije Fiat in Lancia, iz Francije Peugeot in verjetno tudi Renault in Citroen, iz Amerike Buick, Olds-mobil, De Sotto in Packard. Poleg tega pa bo razstavilo svoje izdelke tudi več tovarn dvokolic. Zaradi obsežnosti te razstave zavzema avtomobilska razstava vse prizem-ne prostore. Na posebnem sejmu bo razstava goriv in njih uporaba. Sodelovali bodo mnogi domači proizvajalci te stroke. Med njimi bo posebno zanimanje za metanski zemski plin, Finansiranie uvoza surovin Upravni odbor Narodne banke je predpisal zn dajanje specijalnih kreditov za uvoz surovin naslednje pogoje: 1. Za kreditiranje pridejo zaenkrat v poštev te industrijske surovine: volna, bombaž, volnena in lmnibažna preja, bela pločevina, kositer, težke kože, kavčuk, parafin, loj, oljnato semenje in surovo železo. Izvršilni komite more po potrebi ta seznani razširiti. 2. Krediti za uvoz omenjenih surovin se dovoljujejo prvenstveno industrijskim podjetjem proti žiru denarnega zavoda brez ozira na to, če ima podjetje ali denarni zavod že kredit pri Narodni banki. Glede postopka za pridobitev teh kreditov veljajo predpisi bančnega pravilnika o kreditiranju in eskontiranju. V prošnji za podelitev kredita se morata navesti številk« jn datum uvoznega dovoljenja za surovine in dovoljenja za nabavo potrebnih deviz v naprej. 3. Zadolžitve koristnikov teh kreditov, kakor tudi žira denarnih zavodov v zvezi s temi posojili ne vplivajo na izkoriščanje rednega kredita. 4. Ti krediti se morejo izkori ščati na podlagi akcepta z žirom banke v smislu čl. 10. toč. 1. zakona o Narodni banki. Kot posebno jamstvo za te kredite služijo najprej kupljene tuje devize, na menjene za plačilo surovin oz, otvorjeni in nepreklicni akreditivi kasneje pa, ko je blago plačano, originalni dokumenti: konosament uverenje o izvoru blaga, faktura zavarovalna polica, navicert. Listine se morejo glasiti na uvoz nike in po potrebi na naslov de narnega zavoda, ki je dal žiro. Denarni zavod, ki da žiro, je Zagrebški Zbor 33. mednarodni spomladanski posebni velesejem od 27. aprila do 6. maja. Štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 29. aprila ponudbe za dobav« polnih gum. Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 3. maja ponudbe za dobavo jeklenih cevi; do 6. maja merilnih instrumentov; 7. maja jeklenih cevi. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 3. maja ponudbe za dobavo tiskovin (vzorec na vpogled v pisarni Zbornice TOI); 14. maja raznih steklenic za kemikalije in dne 15. maja stolov iz trdega lesa, obešalnikov, desk za pranje ter košar iz trstike in 4 vozičkov iz bukovega lesa. . Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 7. maja nudbe za dobavo «1®ktr-i^h nic; 21. maja strojnih ročnih pnevmatskih krožnih zag. licitacije Dne 30. aprila bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine drv. Dne 30. aprila bo pri štabu za utrjevanje na Vrhniki licitacija za dobavo in instalacijo elektrike v lokale odseka za utrjevanje. Dne 1. maja bo v pisarni inžen. štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za oddajo del na popravilu zgradbe za dvorsko stražo na Bledu. Dne 2. maja bo v skladišču 1. odd. vojno-tehničnega zavoda v bo | domači in tuji razstavljalci bodo Za- pokazali razne motorje, kotle, ku-halne in hladilne naprave itd. Vse naše glavne firme in tudi mnoge tuje bodo pokazale zadnje novosti v tej stroki. Veliko izbero bo nudila posebna razstava kmetijskih strojev. Svetovne tvrdke bodo poleg domačih tu razstavile svoje najnovejše stroje. Kot posebne razstave je treba nadalje omeniti obrambo pred napadi iz zraka, oddelek za poletna potovanja in letovišča. Zveza hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev priredi veliko razstavo vin. Nadalje je treba navesti še razstavo narodnih ročnih del, turistično razstavo ter tri brezplačna kinogledališča. Za obiskovalce je določeno tudi veliko nagradno žrebanje z zelo bogatimi nagradami. Končno je treba omeniti še polovično vožnjo. Torej res bogat spored in polno ugodnosti, da se v resnici obisk letošnjega spomladanskega velesejma v Zagrebli zelo priporoča. Hanrijevu pri Skoplju licitacija za dobavo 20.000 kg kamenega premoga; 4. maja smrekovih desk in bukovih hlodov. Dne 3. maja bo pri upravi zavoda za izdelavo vojne opreme v Beogradu in istočasno v Zagrebu licitacija za dobavo opasačev ter oficirskih torb; dne 30. aprila lesenih obešalnikov; 4. maja raznih vrst sukna in kocev za konje; 7. maja materiala in pribora, za obleko; 8. maja raznih vrst bombažnega platna in trakov Dne 3. maja bo pri »Komandi baze rečne flotUje« vNovem Sadu licitacija za dobavo 1800 m drv. Dne 4. maja bo v ekonom, oddelku štaba mornarice v Zemunu licitacija za dobavo bombažne in volnene preje za mornarske maje in nogavice; 9. maja za dobavo 600 ton komadastega šleskega premoga. Dne G. maja bo v prostorih okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu licitacija za dobavo >n izdelavo opreme za lekarno okrožnega urada v Zagrebu. Dne 7. maja bo pri Štabu mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo lanenega in konopljinega platna. Dne 8. maja bo v intendanturi štaba IV. armijske oblasti v Zagrebu licitacija za meljavo vojno-državne pšenice. Dne 9. maja bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 6.000 kg gumiarabike v zmu; 14. maja belega kartona ln dne 15. maja belega papirja za potrebe tobačnih tovarn. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Davčni svetovalec Odbitne postavke pri pri-dobnini po čl. 53.a zakona o neposrednih davkih G. L. S. v V. — Vprašanje: Vioz.il sem prijavo /.a pridohnino za tekoče leto, vendar sedaj naknadno eujem, da so se izpreme-nila določila o odbitnih izdatkih. Po časopisnih vesteh so odbitne postavke /.a pridohnino povsem izenačene z odbitnimi postavkami za družbeni davek. Prosim za pojasnilo, ali so te časopisne vesti pravilne in kaj naj ukrenem, da spravim svojo prijavo naknadno v sklad z izpremenjenimi predpisi. Odgovor: Vprašanje odbitkov za pridohnino ni bilo na novo urejeno. Glede odbitkov veljajo slej ko prej določila čl. 54. in 55. zakona o neposrednih davkih, ki nista bila nikdar in nikjer razveljavljena. Novo določilo, da se pri ugotavljanju davčne osnove po poslovnih knjigah porabljajo analogne odredbe prvega, drugega, tretjega in zadnjega odst. čl. 81. ler odredbe čl. 82. in 83. 1. c., je razumeti v tem smislu, da za presojo vprašanja, ali je izdatek odbiten, oz. prišteven in v koliko, treba presojati po analognih odredbah, ki veljajo za družbeni davek. Zakonodajalec je hotel preprečiti, da bi se pri odbitkih za pridohnino drugače postopalo, kakor pri družbenem davku. Tako n, pr. dosedaj pri inventarizira-nju podjetij, ki podlegajo pridob-nini, ocenjevanje izpod nabavne ali proizvodne cene ni bilo dovoljeno, ker je pri pridobnini v zali nnjkala tozadevna odredba. Za družbeni davek vsebuje to odredbo čl. 81., ko dovoljuje v pravilniku razlike do 20*/# v ocenjevanju naprav po nabavni ali proizvodni ceni in teh ne bo ospo-ravala, ako bo zadostno utemeljeno. Po novih davčnih predpisih se to vprašanje sme presojati tudi pri pridobnini enako kakor pri družbenem davku in ker je pri druž-oenem davku dovoljeno tako nižje o dek svojega okraja. Mnogi so storili zelo mnogo, a javnost o lem nič ne ve. Trgovec je navezan na svoj okraj, ker kakor se godi prebivalstvo okraja, tako se godi njemu. Zato pa trgovec ni in ne sme biti desinteresiran za gospodarsko stanje svojega okraja, temveč mora biti med onimi, ki neprestano mislijo in delajo na to, kako bi čim bolj dvignili gospodarstvo svojega okraja. JTvi pogoj za to pa je, da dobro poznajo gospodarstvo svojega okraja. Od lega naravnost za-visi napredek trgovca. kakšne dolžnosti imate prav za prav v pogledu knjigovodstva. Trgovskem naraščaja! Gospodarske svojega okraja treba dobro poznati Ing. Friderik Degcn, profesor: Zgodovina ler bistvo davkov Davki v sodobnem pomenu besede so nastali v začetku novega veka, zlasti pa v sedemnajstem ter osemnajstem stoletju. Ti davki so nastali v zvezi z novim, urejenim državnim gospodarstvom, gospodarstvom države v ožjem pomenu besede. Državno gospodarstvo z vnaprej določenim državnim proračunom pričenja nekako na začetku novega veka. Davki so bili tem bolj potrebni gospodarski či-nitelj, čim bolj se je izoblikovala država, zlasti pa čim bolj se je ločilo interno gospodarstvo državnega poglavarja od ostalega državne-Kav8osP°darstva m čim bolj so naraščali državni izdatki. Staroveška in srednjeveška država sta bili gospodarsko primitivno urejeni, gospodarstvo držav nega poglavarja je bilo istočasno gospodarstvo države. Država kot Laka v tej dobi ni vodila posebnega državnega gospodarstva, to je bilo združeno z gospodarstvom državnega poglavarja. Tudi ni poznala takratna država takih in tolikšnih izdatkov, kakor jih poznamo danes: Takratni izdatki so bili prav skromni, saj tudi ni pomenila takratna država to, kar po meni danes, pa tudi se nanjo ni stavilo takih zahtev kakor danes. Veliki izdatki, ki jih ima današnja država, se krijejo predvsem z davki. Vemo sicer, da ima država dohodke tudi iz drugih virov kakor: državnih posestev, državnih pridobitnih podjetij, carin, monopolov in pristojbin ter taks, vendar pa predstavljajo davki najvažnejšo postavko v sklopu državnih dohodkov. Dohodki prvo navedenih virov so nestalni in omejeni, davki se pa lahko poljubno zvišujejo ter znižujejo po državnih potrebah oz. izdatkih. Izdatki sta-roveške in srednjeveške države so bili minimalni. Takrat še niso poznali plačanega nradništva, ni bilo šol, ni bilo izdatkov za razne kulturne ustanove in mnogo, prav mnogo izdatkov sodobne države. To, kar je potreboval državni poglavar za lastno in državno gospodarstvo, je pridobil sam v okviru najožjega gospodarstva. Ustvarjal si je dohodke v okviru lastne ekonomije, odredil državljanom določene prispevke, odrejal konfiskacije ter si zlasti ustvarjal izdatne dohodke v neštetih vojnah, ki so premnogokrat imele le ta cilj. Tako tudi vidimo, da so krile države te dobe, bolje rečeno državni poglavarji, razne izdatke na ta način, da so biti državljani prisiljeni dajati svojemu poglavarju za njegove lastne potrebe in predvsem za vojsko razne dajatve v naravi kakor les, živino, hrano, orodje; morali pa so tudi graditi ceste in dajati material za iste, hoditi na vojsko z lastno opremo in slično. Pozneje, ko so potrebe države, poglavarja ter dvora naraščale, se je pobirala tudi tako zvana desetina kot deseti del od donosa gospodarskega udejstvovanja, zlasti poljedelstva. Ti davki pa so se plačevali v glavnem v naravi in z delom. Slaroveški poglavar je bil absolutist in je premnogokrat, zlasti v primeru večjih potreb, premoženja kar konfisciral. Na takšne in slične načine so krili izdatke v najstarejših časih, predvsem tudi pri Rimljanih in Grkih. Z razvojem .gospodarstva so nastajale tudi nove in večje državne potrebe, izdatki so naraščali in tako so po sili razmer naslajali tudi novi državni izdatki in najzadnje davki. Z ozirom na nastanek davkov in na načine kritja državnih izdatkov, ločijo v finančni politiki nekateri nemški gospodarski pisate lji dobo avtonomnega gospodarstva. dobo regatnega gospodarstva in - dobo davčnega gospodarstva. Pravijo, da je krila država izdatke v prvi dobi z dohodki lastnega gospodarstva (tako za časa Homerja ter Egipčanov), v drugi dobi je dajal državni poglavar razne do nosne vire v zakup (rudnike, solarne, kasneje pošto ter celo dav ke) ih v tretji dobi pa je pobirala država sama razne davke, prvotno le od nekaterih državljanov (plemiči, svečeniki so bili oproščeni), pozneje pa od vseh. To delitev lahko sprejmemo kot vobče pravilno ter točno. Sicer pa naletimo tu in tam že v prvih dveh dobah na razne davke. Tako poznamo že v starem ve ku svojevrstne davke, katere so pobirali od časa do časa državni poglavarji oz. drugi visoki polilič-ni činitelji; ti davki pa še seveda nimajo značaja sodobnih davkov. Tako so pobirali nekateri orientalski vladarji in egipčanski faraoni davke od donosa poljedelstva (zemljarino) že v najstarejših časih. Egipčani so baje že imeli izdelan ter naložen kataster zemljišč, kateri je v prvi vrsti služil obdačevanju. V starem veku so baje tudi poznali rentni davek kakor tudi vojnico. Prav tako so že v tej dobi pobirali davek od do nosa raznih obrti ter dediščin. To sta sedanja pridobnina in rentni davek. Posebna zanimivost takratnega davčnega sistema pa je ta, da teh davščin ni vedno pobirala država sama, nego posebni zakupniki, katerim je odstopila država pobiranje davkov v zakup. Tak zakupnik je potem sam pobiral davke, državi pa dajal že prej dogovorjeno zakupnino. Tak sistem je bil v veljavi zlasti v starem Rimu in ti zakupniki so se imenovali »publirani«. V glavnem pa obstoja vse tja do novega veka sistem do-minialnega ter regalnega gospodarstva. Razmeroma skromni ter majhni državni izdatki so narekovali tovrstno finančno politiko. Novi vek je prinesel s seboj številne izpremembe, tako tudi na področju gospodarstva ter finančne politike. Država je nastavljala plačane uradnike, imela plačano vojaščino, gradila v lastni režiji ceste ter druge prometne naprave, zidala šole ter bolnice in imela dan za dnem premnoge ter številne druge izdatke. Najprimernejše sredstvo za kritje teh številnih izdatkov so postali baš davki, ki ne slone na neki slučajnosti, nego na volji ter moči države, ki jih predpiše svojim državljanom pod pretnjo prisilnega izterjanja. Tehnična izpopolnitev denarstva je olajšala pobiranje ter urejanje raznih davkov. Nepraktično je plačevali davke v naravi, lahko ter praktično v denarju. S tem, da je dobila država več ali manj demokratično obliko in ko je prenehalo pravilo »TEtat c’est moi« (»država sem jaz«), je nastalo tudi drugačno razmerje med državo ter njenimi državljani. Država je postala izvršni organ volje svojih podanikov, ki so potem nujno morali sledili njenim odločbam fer dajati razne prispevke, to je davke za njeno vzdrževanje. (Dalje prih.) Avtomobili industrijskih podjetij in trgovskih potnikov se uvrste med poslovne avtomobile Uprava državnih monopolov je te dni sporočila, da se bodo avtomobili industrijskih podjetij, ki služijo njihovim zastopnikom in avtomobili trgovskih potnikov uvrstili v kategorijo poslovnih avtomobilov prvega reda, toda to bo veljalo pri vsakem podjetju samo sa en voz. V zvezi s tem vabi uprava monopolov, oddelek za te-fcotte gorivo, da ji prizadeti dostavijo svoje prijave, v katerih naj navedejo številke kart, ki jih sedaj imajo, da bi se dosedanje karte aa (en) voz mogle zamenjati s karto, ki velja za poslovne avtomobile prvega reda. Podpisano društvo obvešča o prednjem svoje člane, da vlože potrebne prijave. Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani. Direkcija za zunanjo trgovino zvišala ceno za mast za Nemčijo Direkcija za zunanjo trgovino je sklenila, da zviša ceno za mast, slanino in svinjsko meso, ki se izvaža v Nemčijo, in sicer za mast od 18-15 na 19-50 din, za slanino o«l 16-75 na 17-75 din in za meso od 13‘25 na 14 din za kg. Direkcija se je morala odločiti za to zvišanje, ker po dosedanjih cenah izvozniki ne morejo več izvažati, naša država pa je še zavezana, da dobavi Nemčiji 77 vagonov masti in slanine. (Kdo je neki sklenil tako odlično pogodbo? Menda se mu ni treba bati, da bi bil pokli-oan na odgovornost! Op. ured.) V Nemčiji ni mogla direkcija doseči, da bi se cene zvišale, tako mora direkcija sama plačati našim izvoznikom višje cene. Poroča se nadalje, da na našem trgu že vlada pomanjkanje blaga. Naše klavnice ne proizvajajo več ko 10 vagonov dnevno, dočim presega njih kapaciteta 20 vagonov. Izvoz slanine in masti v Ceško-Moravsko je popolnoma prenehal, predvsem zato, ker je treba na plačila iz protektorata čakati skoraj tri mesece. Izvozne premije za perutnino, gnjat in jajca ustavljene Devizni odbor pri Narodni banki je sklenil, da se s 25. aprilom ustavi premiranje izvoza v nekii-rinške države, in sicer za zaklano perutnino, jajca, gnjat in mesne konserve. Te premije so se izplačevale z uporabo transfernih dinarjev. Od 25. aprila dalje pa morajo izvozniki postopati v smislu dl. 7. pravilnika o urejanju prometa z devizami in valutami. Italijanska zunanja trgovina v 1. 1939. V italijanski plačilni bilanci so se l. 1989. nekatere postavke zelo poslabšale, kar velja zlasti za tujski promet. Ta je postal čisto minimalen. Na drugi strani je morala Italija izdati mnogo deviz, da si napravi potrebne zaloge surovin. Zaradi tega je padla italijanska devizna in kovinska podloga od 3-8 na 3-3 milijarde lir. Da te izgube vsaj nekoliko nadomesti, je Italija silno pospeševala izvoz in tu dosegla znatne uspehe. Tako se je lani posrečilo Italiji, da je mogla 84 odstotkov svojega uvoza kriti z izvozom. To je tako ugoden rezultat, kakor ga Italija ni dosegla že leta. Italijanski izvoz se je zlasti povečal v balkanske in podonavske države ter v dežele Srednje in Južne Amerike. Delež industrijskih izdelkov v celotnem italijanskem izvozu se je zvišal od 36 odstotkov v 1. 1938. na 60 odstotkov v letu 1939., kar je še posebno ugodno znamenje. Povpraševanja p v tuii 53 — Bergen: išče se soliden zastopnik v večjem mestu za norveške suhe ribe, 54 — Atene: terpentin in kolofoni j a, 55 — Broocklyn: bela pločevina, 56 — Iver (Anglija): izolirani kabli, 58 — Broocklyn: vreče vseh vrst, 59 — Waereghen (Belgija): išče se zastopnik za volnene in bombažne cunje oz. direktni uvozniki, 60 — New York: nove in napol porabljene jeklene cevi in cisterne za parne kotle, nove in napol porabljene jeklene table, razno jeklo, tračnice, kovaški material, staro železo, 61 — Milan: zobotehnične potrebščine. * Interesenti naj se obrnejo na »Obaveštajni otsek Zavoda za una-predjenje spoljne trgovine u Beogradu«, poštni predal 818 ali na »Delegacijo Zavoda za unapredje-nje spoljne trgovine, Zagreb, Iliča 49,111., 2. stopnišče, ter naj pri tem navedejo tekočo številko povpraševanja oziroma ponudbe ter kraj, na katerega se povpraševanje oziroma ponudba nanaša. Trgovinski register 215 — Broooklyn: razni proizvodi, posebno industrijski za izvoz v U. S. A., 216 — Dohna bei Dresden: ponuja se zastopnik našim izvoznikom živil in agrarnih proizvodov, 217 — Buenos Aires: ponuja se zastopnik za vse proizvode, ki se morejo plasirati na argentinskem trgu (razen zdravilnih rastlin), 218 — Praga: živila: testenine, povrtnina, sardine, prekajeno meso, vino, živina, konserve, jajca, sir itd., 219 — Aleksandrija: ponuja se zastopnik za ovojni papir, 220 — Hamburg: bluze, ženske obleke in otroške z vezeninami v narodnih motivih, 221 — Stockholm: išče se zveza z jugoslovanskimi uvozniki in izvozniki, 222 — Tei-Aviv: živila raznih vrst kakor: sadje, povrtnina, jajca, sir, konserve itd., vezane plošče, les, žica, tube, papir, predelane kože, 223 — Teheran: papir, karton, pisarniški material, stekleno blago, tekstilni izdelki, železni izdelki, klinci za čevlje, tinta, razna semena, kozja dlaka, 224 — Singapore: papir vseh vrst, kemični proizvodi, azbest, razne konserve, 226 — Le Caire: razno tekstilno blago (tkanine, pokrivala, perilo) v zamenjavo za surov bombaž, 227 — Sialkot City (Brit. Indija): klej, želatina, ovojni papir, gladilni papir, zadrge na zatego, 228 — Karachi (Indija): zastopniška tvrdka se zanima za verige za živino in za pse, železne in lesene vijake, klej iz kosti, krtače, 229 — Tel-Aviv: razne kisline, leseni sodi, vezane plošče, steklenice in stekleničke, gumbi, škrob, stavbeni les in papir, 230 — Hamburg: paprika, belo perje (kokošje, gosje ali račje), 231 — Carigrad: ponuja se zastopnik našim izvoznikom za kmetijske stroje, železnino, hišne in obrtniške potrebščine itd., 232 — Port Elisabeth (Južna Afrika): jarčje in telečje glase usnje, boks, čevljarski pribor, konjska koža, 233 — Hamburg: med čebel, 234 — NewYork: kože za izdelovanje damskih torbic, denarnic itd., .235 — Bagdad: ponuja se zastopnik jugoslovanskim industrijam, ki se zanimajo za izvoz v Irak. Posebno se zanima za galanterijo, železnino, stekleno blago in papir. Ponudbe tujega blaga: 52 — New York: išče se zastopnik za kožno konfekcijo, Frančiškanska ulica 3 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zadr. z o. za*. ■ LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 * Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konfe, 5tra-ce, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risalne bloke itd. Vpisale so se naslednje firme: American Motors, prodaja motornih vozil in oprem, lastnik Svetozar Hribar, Ljubljana. Obratni predmet: Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi sestavnimi deli. Mehanična delavnica in garaža. Probst in Schigcrt, trgovina z jajci in perutnino ter deželnimi pridelki na veliko, Lutverci, občina Apače. Javna trgovska družba. Družbeniki: Ana Probst in Terezija Schigert, trgovki v Lut-vercih. Firmo zastopa vsaka družben ica samostojno. »Naša hiša«, družba z o. z., Ma-ribor. Obratni predmet: nakup zemljišča ali zemljišč z namenom, da na njem ali na njih zidajo družbeniki zase stanovanjsko hišo ali stanovanjske hiše. Osnovna glavnica v višini 112.500 din je vplačana v gotovini. Poslovodja Franjo Škof, profesor v Mariboru. Germiith & Snobe, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, dr. z o. z., Podvelka. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja Karl Snobe in Ema Germu tli, oba trgovca v Breznu ob Dravi. »Ilirija«, industrija in trgovina z alkoholnimi pijačami in naravnimi soki, družba z o. z. na Rakeku. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Aleksander Domicelj, trgovec na Rakeku. Vinaria, družba z o. z., Vrhov-Ije, srez Slov. Konjice. Izstopili so družbeniki dr. Ravnik Rudolf in Jurij Dražič v celoti, dr. Dražič Marjan pa v delnem znesku (vsi so skupno odstopili 250.000 din vsi nadomestni deli Trgovci popust! SPLOŠNA TRGOVSKA d. z o. z. LJUBLJANA Tyrieva cesta 33 Maši Simič-Vukanovič iz Zagreba) Izbriše se dosedanji poslovodja dr. Rudolf Ravnik, vpišeta pa se novoizvoljena poslovodja Astrubal Berger, industrialec v Zagrebu in Štefan Šuc, davčni kontrolor v p v Slov. Konjicah. Izbrisali sta se naslednji firmi: Bantan Josip, družba z o. z., Bruca — zaradi končane likvidacije. Kopular Martin, Celje, trgovina z mešanim blagom in raznovrstnim blagom, zlasti tudi z deželnimi pridelki — zaradi opustitve obrata. Doma in po svetu Predsednik vlade Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček, fin. minister dr. Sutej in dr. Konstantinovič so imeli konferenco o vprašanjih, ki jih bodo nato predložili ministrskemu svetu. Minister dr. Krek je izjavil na shodu v Trbovljah, da je zaenkrat vprašanje avtonomne Slovenije odloženo. V današnjih razmerah da je treba posvetiti vso pozornost zunanjim vprašanjem. Slovenci, ki smo že dali toliko žrtev za Jugoslavijo, da tudi sedaj ne silimo k prehitri realizaciji slovenske samouprave. Slovenci ne bomo zahtevali svoje avtonomije prej, dokler ne bo končana sedanja vojna. Zborovalci so sprejeli besede ministra dr. Kreka z glasnim odobravanjem, kakor pišejo časopisi. Na seji Kmetsko demokratske koalicije, katere so se udeležili inž. Košutič, dr. Reberški za HSS, Vil-der in Kosanovič pa za SDS, je bil dosežen glede občinskih volitev v banovini Hrvatski sporazum. Dr. Momčilo Ivanič, bivši poslanec in intimni sodelavec velikega srbskega državnika Stojana Proti-ča, je umrl v Beogradu v starosti 54 let. Dr. Ivanič se je zlasti zavzemal za Protičev načrt, da se razdeli država na avtonomne pokrajine in s tem ustreže zahtevam Hrvatov in Srbov. Njegov načrt pa ni prodrl, kljub veliki avtoriteti, ki jo je imel Protič v radikalni stranki. Zmagalo je stališče Nikole Pašiča. Trg. minister dr. Andres je odpotoval v Budapešto na obisk mednarodnega velesejma. — V Beograd pa je prišel pomočnik madžarskega prosvetnega ministra, da se udeleži razstave madžarskega sodobnega slikarstva. Za bana donavske banovine je bil imenovan dr. Branko Kljurina, odvetnik v Stari Pazovi. Dosedanji ban Radivojevič je stavljen na razpoloženje. Izšla je uredba, s katero se pooblašča poštni minister, da najame 75 milijonov din posojila pri Poštni hranilnici za razširjenje telefonskih naprav. Posvetovalni odbor za usnjarsko industrijo je sklican za 27. aprila v Beograd. Gospodarska sloga je prevzela Predovičevo klavnico in serumski zavod v Križevci. Gospodarska sloga bo plačevala mesečno zakupnino v višini 30.000 din. Novosadska kmetijska zbornica je poslala direkciji za zunanjo trgovino predstavko, v kateri zahteva, da se zviša cena pitanim prašičem na najmanj 15 din, pitanim volom pa na 11 do 12 din za kg žive teže, ker da se drugače reja teh živali ne izplača. Iz Bukarešte je odpotovala v Italijo skupina 120 romunskih novinarjev in javnih delavcev. Listi poudarjajo, da dokazuje ta obisk, da postajajo romunsko-italijanski odnošaji vedno bolj prisrčni. Vlada češko-moravskega protektorata je v celoti uzakonila niirn-berško protižidovsko zakonodajo. Vendar pa ima predsednik Hacha pravico, da v posebnih primerih dovoli za posamezne Žide izjemo. Nemci poročajo, da so v času od 9. do 21. aprila potopili ali zažgali 5 angleških križark, sedem rušilcev, 15 podmornic in 3 prevozne ladje, torej skupno nič manj ko 29 enot. Z bombami pa- so tezKo poškodovali 7 linijskih ladij, 8 križark, 5 rušilcev. 1 matično lad o za letala in 8 prevoznih iaay, skupno 28 enot. Na ^acm ^ t° i910*11 h*1! Aneleži 57 enot vojne mor narice Anfležt praviJo na vsa ta poročila, da so cisto neresnična in smešna. , . _ . Anglija ima sedaj dva milijona vojakov pod orožjem. Tu pa ni všteto moštvo, ki sluzi v vojni in trgovinski mornarici in tudi ne moštvo letalstva. Čeprav nemške oblasti demantirajo vesti o vkrcavanju nemških čet v Klajpedi, se vendar te vesti trdovratno vzdržujejo. V Stockholm je prišla nemška gospodarska delegacija. Nekateri vidijo v tem dober znak, da jo napetost popustila, švedski vojaški krogi pa niso tega mnenja ter pravijo, da bi mogla ta delegacija nakrat postaviti takšne zahteve, ki jih švedska ne bi mogla sprejeti. Opremo zavezniških čet za Norveško so izdelali v Kanadi, in sicer po vzoru, kakor so opremljeni turisti, ki so skušali priti na vrh Himalaje. Ta oprema se je že začela izdelovati za ekspedicijski kor zaveznikov, ki naj bi odšel Finski na pomoč. Ta oprema se sedaj uporablja za zavezniško vojsko na Norveškem. Bolgarska vlada je prepovedala razširjanje »N. Ziircher Zeitunge« zaradi članka, ki ga je objavila o bolgarski armadi. V tem članku pa tudi druge balkanske armade so niso dosti bolje odrezale. Za narodno obrambo dela danes v Italiji po uradnih podatkih 919 tovarn, ki zaposlujejo skupno nad 700.000 delavcev. 9 novih ladij je naročila Turčija v Angliji. Prve teh ladij bodo gotove v 18 mesecih. Na Kamčatki so odkrili nova ležišča nafte. Po sporočilu italijanskega finančnega ministrstva je kupila Italija v zadnjih petih letih 300 trgovskih ladij s skupno 700.000 ton. Vrednost teh ladij se ceni na 300 milijonov lir. Kapitan italijanskega parnika »Italo Balbo« je poročal, da je neko nemško letalo streljalo v bližini angleške obale na njegov parnik in da je bilo več italijanskih mornarjev laže ranjenih. Grški parnik »Marionge« ter italijanski parnik »Bosporus« sta trčila na Donavi pri Sulini. Oba parnika sta se potopila. Zaradi tega je nastala v Sulini povodenj, promet po Donavi pa je bil za nekaj časa prekinjen. Prizad ne bo izključil trgovcev z žitnega trga Gen. direktor Prizada dr. Tot je izjavil na anketi žitnih trgovcev, zastopnikov produktivnih borz in Prizada, da Prizad nikakor nima namena izključiti žitne trgovce s trga, temveč da jim hoče pomagati pri delu. Prizad bo nakupoval žito le od protokoliranih trgovskih tvrdk, a tudi od proizvajalcev, ki morejo ponuditi vsaj 1 vagon. barva, plesira in ze v 24 urah rrkr: itd. Škrabi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. S Telelon SL 22-72. Sejmi 29. aprila: Semič, Dol pri Hrastniku; 30. aprila: Vel. Gaber, Ormož, Maribor; 1. maja: Ljubljana, Bohinjska Bistrica, Tirna, Videm pri Dr. p., Slov. Konjice, Celje, Ljubno, Trbovlje, Muta, Podčetrtek v: Veračah, Velenje; 2. maja: Črnomelj, Mokronog, Turnišče; 3. maja: Žužemberk, Gor. Logatec, Maribor, Loka pri Zidanem mostu; 4. maja: Domžale, Kočevje, Krško, Litija, Lož, Poljane, Gornji grad, Slov. Bistrica, Sv. Ju-rij-Celje-trg, Križevci okr. Murska Sobota. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja. ledajntelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d, d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.