IPoStnin® plačana v gotovini
Leto XVinM št. 291«
Ljubljana, sreda 15. decembra 1937
Cena 2 Din
UpriivuuUvb. Mjuoijaiia. &.tuUijeva auca 0 — feieton »t iVU, UL23, 8JU* 112S 3120 Inseratni joaeieK: Ljubljana, Selen-Durgova tli it — Tel 3392 S492 Podružnica Maribor: Grajale trg 1.
Telefon St <5455 Podružnica Celje Kocenova Ul St. It
Telefon St 190 Rahlim pri podt ček zavodih: Ljubljana n II «42. Praga Ciaio 78-180, Wipr «t 10JS 241
Izhaja vaaM dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.—% Za Inozemstvo Din 40.—.
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5. telefoe
8122 3123, 3124, 3125 3126 Mar«'- . Grajski trg St. 7, telefon St 244«, Celje, StrossmayerJeva ulica štev. 1. telefon »t 65.
Rokopisi ae ne vračajo.
NESPREMENJENO PRIJATELJSTVO MED FRANCIJO IN JUGOSLAVIJO
Tretji in zadnji dan francoskega obiska v Beogradu — Poslovilni sestanek gg. Delbosa in Stojadinoviča - Topel službeni komunike
Beograd. 14. dec. p. Tudi tretji dan obiska francoskega zunanjega ministra Yvona Delbosa je potekel v atmosferi naiboljšpga prijateljstva med obema iržavama Tudi danes ie bil Yvoti Delbos kot zastopnik francoske republike deležen neštetih izrazov simpatij od vseh krosov javnega življenja s katerimi je prišel kakorkoli v etifc Ma-nifestativno so ga sprejeli v krojni francoske kolonije in nekdanjih naših francoskih dijakov, v muzeju Nj. Vis kneza namestnika Pavla, na francoski šoli in tudi povsod drugod.
Opoldne Je b!1 podpisan trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Francijo.
Obisk v skupščini
Popoldne okrog 17. ure sta ministrski predsednik dT Stojadinovič in francoski zunanji minister Delbos prišla v naroino skupščino. Skupščinski preds+^dnik Cirič je Delbosu razkazal novo palačo, nato pa ga je povedel na sejo finančnega odbora- ki je baš razpravljal o proračunu finančnega ministrstva. V dvorani je bilo večje število narodnih poslancev, ki so francoskega zunanjega ministra navdušpno pozdravili Na govorniški tribuni je bil posl. Voja Lazič v avoji šumaiiinski noši. Prekinil je svoj govor o proračunu in jie temperamentno pozdravil uglednega gosta Minis t Delbos se je zanimal za delo naših oarlamentarcev in je z ozirom na nastop poslanca Laziča izjavil. da ie turi on 6am kmečki poslanec Med prisrčnimi pozdravi je potem zapustil skupščino.
Poslovilni sestanek z dr. Stojadinovičem
S predse imikom viade sta se odpeljala v zunanje ministrstvo, kjer sta imela svoj zaključni razgovor. Med tem so se v posebni sobi zbrali jugoslovenski, francoski in drugi novinarji.	__
Uradni komunike
Točno ob 19. un sta oba državnika stopila med nje in francoski zunanji minister jim je prečital naslednji uradn komunike:
»Ob priliki uradnega obiska Njegove E 8-celence Yvona Delbosa pri ju^otluvens i vladi v Beogradu v dneh 12„ 13. in 14. de cembra sta francoski zunanji minister in predsednik vlade ter zunanji minister kra ljevine Jugoslavije dr Stojauinovič imela več sestankov V tekn razgovorov, ki sta j;h .rnela oh tej priliki stf Delbos in Stojadinovič proučila vsa vprašanja, ki se nana šajo na vzajemne francoske in jugooven ske interese, kakor tudi na občo politično situacijo.
Razgovori med zunanjim ministrom francoske republike ter predsednikom vlade in zunanjim ministrom kraljevine Jtigusl.ivije so se razvijali v popolni skladnosti in * du hu tra('i< iona nega francos o ju o lovens e-ga prijateljstva, ki je bilo nedavno potrjeno 6 podaljšanjem prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo za časa uradnega obiska predsednika vlade in zunanjega mi nistra Jugosla*. ijc dr. Stojadinoviča pri fran cos<i vladi v Parizu
Oba ministra sta sporazumno ugotovila, da je koristno tn potrebno tako za interese obeh držav, ki st;> č'anici Društva nar dov kakor tudi za stvar občega mini v Evropi, da se nadaljuje njuno sodelovanje v istem duhu prijateljstva in zaupanja
Obenem sta gg Delbos in dr Sto«adino-vič ugotovila z zadovoljstvom, da so s tr govinskim sporazunujm ki je bil d nes pod pi^an v Beogradu, podani boljši pogoji z> razvoj trgovinskega prometa med Francijo in Jugoslavijo«.
Novinarjem so nato servirali zaku-ko.
Nocoj se je na francoskem poslaništvu vršila še intimna večerja po kateri je francoski zunanji minister Yvon Delbo* ob 22 50 zapustil prestolnico in ee odpeljal pro ti Pragi.
Izjavi gg. Delbosa ln dr. Stojadinoviča
BeogTad, 14. decembra. AA. Nocoj ob 18. sta gg. dr. Stojadinovič m Yvon Delbos sprejela zastopnike tujega in domačega tiska in jim sporočila rezultate svojih razgovorov in uradni komunike.
Srečen sem. je rekel dr. Stojadinovič, da sem imel priložnost sprejeti svojega tovariša Delbosa. s katerim sem se pogovoril v popolnem soglasju, o čemer sva sestavila komunike.
G. Delbos je dejal:
Dovolite mi, da se predsedniku dr. Stojadinoviču toplo zahvalim za njegov prisrčni sprejem. Prosim, vas, se je nato Delbos obrnil k dr. Stojadinoviču da izrečete svojim tovarišem v vladi in vsemu jugo-slovenskemu narodu, ki mi je pokazal tako ganljiva čustva, mojo toplo zahvalo. Še enkrat se zahvaljujem časopisju preko vas. dragi tovariša, saj sem tudi sam časnikar. Posebno so me ganila vaša prizadevanja, da prav. točno in verno izrazite čustva Francije do Jugoslavije in Jugoslavije do Francije. Obenem se zahvaljujem tudi vsemu mednarodnemu tisku. Pripomnil bom samo to, kar je že rekel dr. Stojadinovič, to je, da sva skupaj delala v popolnem soglasju. Mislim, da bo moj obisk pomenil, ne bom rekel datuma v zgodovini, saj ne gre nikoli govoriti o zgodovinskih datumih. pač pa vsaj srečno etapo v razmerju med našima dvema državama. V najinih razgovorih sva proučila razne probleme in kakor boste videli iz sporočila ugotovila popolno skladnost najinega naziranja, zaradi česar sem zelo zadovoljen. Nato je r>elbos prečital uradno poročilo.
Podpisi gospodarskih pogodb
Beograd, 14. decembra AA. Danes ob 13. so v kabinetu trgovinskega ministra podpisali tri dogovore med našo kraljevino in Francijo: dopolnilni dogovor k trgovinski pogodbi iz leta 1929.; dogovor o trgovinskih plačilih in dogovor o kontingentih. V imenn naše vlade .ie dogovore podpisal trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, v imenu francoske republike pa zunanji minister Tvon Delbos. Podpisani dogovori stopijo v veljavo 1. januarja prihodnjega leta.
Kosilo pri trgovinskem ministru
Beograd, 14 decembra AA. Danes ob 13.30 je trgovinski minister dr. Vrbanič priredil g. Delbosu na čast kosilo, ki so se ga udeležili predsednik vlade dr Stojadinovič in ministri dr Spaho, Letica, Djordjevič, francoski poslanik Brugere. kabinetni šef Rochat in naš poslanik v Parizu dr. Purič, pomočnik zunanjega ministra Pilja guverner narodne banke dr Radisavljevič. indu-strijec Gramberg, načelnik zunanjega ministrstva Jakovfjevič in drugi.
Minister Vrbanič o novih trgovinskih odnošajih s Francijo
Beograd. 14. decembra. AA. Minister dr. Vrbanič je izjavil:
Danes smo podpisali tri dogovore s Francijo. Prvi se nanaša na plačilni promet, drugi na carine, tretji pa na kontingente.
Klirinški dogovor s Francijo iz leta 1933 se ukine in namesto njega se uvede sistem trgovinskih plačil s svobodnimi devizami. Pri tem smo gledali na to. da zagotovimo aktivno trgovinsko bilanco. Dogovor določa našo pravico, da smemo imeti prebitek itvo-za nad uVozom iz Francije vsaj za 20°/«. Ce bi se tak prebitek ne dosegel, bi 6e uvedla kontrola nad uvozom francoskega blaga.
Vidi se torej, da je novi režim plačilnega prometa s Francijo v bistvu oodoben tistemu. ki smo ga že sklenili s Holandsfko, An-gliio. Dansko. Švedsko in Belgijo Razen tega plačilnega dogovora smo skle-
nili tudi dogovor o carinah kot dodatek k trgovinski pogodbi s Francijo iz leta 1929. Ta dogovor nekoliko znižuje naše carine na šampanjec, puder, pomade in kalijev sulfat, Francija se bo odpovedala pogodbeni ugodnosti glede naših carin na gumbe iz biserne matice, na cevi iz litega železa in na vinogradniške škropilnice.
Naposled smo oklenili dogovor o Kontingentih. ro katerem .iam Franciia poleg rednih kontingentov za leto 1938 dovoli še dopolnilne za koruzo (f>0 00ft ton), fižol, sadje, sir. klej itd. S tem dogovorom smo_ dobili izjemne ugodnosti za izvoi koruze in lesa na Francosko.
S temi dogovori, ki stopijo v veljavo 1. januarja prihodnjega leta, dobi naša trgovina s Francijo boljšo in čvrste jšo osnovo za nadaljni razvoj.
Po zavzetju Nankinga
Kitajci so se umaknili iz Nankinga na izrecno zahtevo
maršala čangkajška	f
Nanking. 14. dec. o. Na povelje maršala Čangkajška so danes pričeli zapuščati Nanking poslednji kontingenti kitaiske voiske Umaknili so se proti zapadu. Japonci so takoj nato večinoma brez boia zavzeli ostali del mesta, vendar pa ima'o v posameznih okrajih še vedno zelo mnogo opravka z manjšimi oddelki Kitajcev, ki so se utabo-rili v posameznih poslopjih iz katerih sedaj bruhajo ogenj na Japonce, ki so jih že docela obkolili.
Kakor se zatrjuje, je pri bojih za Nanking padlo 30.000 Kitajcev in okrog 10.000 Japoncev
Manifestacije v Tokiju
Tokio, 14 dec o. Zaradi zavzetja Nankinga se vrše tu velike manifestacije Snoči je okrog S00 000 ljudi manifestiralo po mestu Knez Konoje ie imel na mamfestante nagovor v katerem je poudaril, da je japonska vlada sklenila pacificrati Kitajsko do kraja Padec Nankinga je le etapa na tej poti V Pekingu se je ustanovila nova kitajsika centralna vlada.
Spopadi v pekinškem zaledju
Šanghaj. 14. dec. o. Po daljšem presledku so se pričele na železniški progi Peking-Hankav nove borbe tn sicer pri Liangksi-jangu Kitajci so tam pognali v zrak železniški most Vesti o teh bojih so izzvale silno pozornost v vseh tukajšnjih mednarodnih krosih Liangksijang leži 60 km da!eč od Pekinga in bi moral biti po japonskih informacijah že davno neoporečno v njiho vih rokah Po zadnjih vesteh so dosegli Ki tajci v severnih pokrajinah celo serijo uspe hov in so sedat na pohodu prot Pekingu
Borba se bo nadaljevala
Tokio. 14 dec. AA. V Nankingu so od snoči naprej besneli požari. Kitajske čete so
zapustile mesto šele na Ukaz maršala Čangkajška Japonci so zelo oprezni pri zavzemanju posameznih ulic in preiskujejo vsako hišo sproti, če niso morda v nji skriti kitajski vojaki.
Cesarski generalni štab je objavil, da se bodo sovražnosti nadaljevale vse dotlej, dokler ne bo maršal Čangkajšek kapituliral. Japonska vojska bo sedaj še pospešila borbo proti kitajski vladi in njenim četam.
Nova kitajska vlada v Pekingu
Peking, 14. dec. o. V Pekingu je bila ustanovljena na pritisk Japoncev nova kitajska vlada, ki je izdala nemudoma manifest, v katerem pravi, da prevzema upravno oblast nad vsem kitajskim ozem-lijem. Proglas nagliSa, da je potreoen mir z Japonsko, s katere pomočjo bo mogoče Kitajsko popolnoma obnoviti
Nova vlada le takoj prevzela posle, ka se ne nanašajo samo na izvršilno oblast in na sodstvo temveč tu i na zakonodajstvo. V proklamaoiji nove oseudovlade izjavljajo da se bo vlada brigala za ohran;tev mira in reda in da hoče vzpostaviti zvez** mod Kirasko in Ja.pnns.ko Zastmpnik japonskega glavnega efana v Tiencinu je če«*:<ta.l novi vladi ter je izrazil upanje, da bo novi kabinet delal v tesnem spora7.um<u z japonskimi oblastmi.
Premirje za novo
kitajsko republiko
Tokio. 14 dec o. »Asahi Simbun« poroča da bosta vrhovni vojni svet in vlada na skumi seji razpravljala o političnem in vojaškem premirju za novo ki'ajsko republiko ki se je ustanovila pod japonskim pro-tektoratom Janonsika bo ščitila novo kitajsko republiko ki r bo poverjena odslej značilna vloga v svetovni politiki
Flandin pri Gobbelsu
Berlin, 14. decembra, b. Bivši francoski ministrski predsednik in zunanji nrni-ster Flandin je imel včeraj dve uri trajajoč razgovor z nemškim propagandnim ministrom dr. Gobbelsom. Opoldne je obedoval v francoskem poslaništvu. Razširile so se govorice o morebitnem sprejemu Flandina pri Hitlerju.
Iz Pariza pričakujejo te dni še en Obisk, šef francoskega tiskovnfga urada Com-bert se namerava v bližnjih dneh sestati z šefom nemškega tiskovnega urada v zunanjem ministrstvu Aschmannom. Pri tej priliki bo baje podpisan dogovor, ki naj novinarjem obeh dr^uv zagotovi popolno svobodo njih delovanja na ozemlju obeh držav podpisnic. Govori se tudi, da bo Francija najfbrž prepovedala ves nemški emigrantski tisk.
Poljski letalski še§ v Berlinu
Berlin, 14. decembra, b. šef poljskega letalstva general Rajski je prispel včeraj na povabilo generala Gdringa v Berlin ter obiskal vojnega ministra maršala Blom-berga generala Gdrlnga. državnega tajnika v letalskem mln'strstvu generala Mil-cha in Šefa letalskega generalnega štaba generala SUimpffa.
Dopolnila čšl. zakona o strankah
Praga, 14. dec. b Vlada je predložila parlamentu novelo k zakonu o strankah, oo kateri se pooblastilo za razpust političnih strank, ki poteče ob koncu 1. 1937. podaljša do 1 januarja 19^9 Poleg *ega je zakon iz-popolnien 7 raznimi dopolnilnimi določbami. V njih so določena sredstva državnega Dostopan ia proti strankam, ki se pregreše proti določbam tega zakona Tako je med drugim določeno da 'ahko oblasti, kadar nimaio povoda za postopanje proti stranki ko* celoti, uvedejo postopanje samo proti nekaterim njenim lokalnim organizacijam. katerih delovanje je v nasprotju z zakonom.
Zakor. posebej prepoveduje vsem strankam sprejemanje kakršnihkoli darov ali de namih podpor iz inozemstva, ako so te pod pore namenjene za politično delo stranke
V Španiji nič novega
Salarranra. 14 dec. AA. Po >poroč:.l:h Štaba vrhovnega poveljniki na-ion lističnih ^et ee ni na nobenem ^ojišču pripetilo n:? "•osebnega.
Oglasi v ..Jutru" imajo vedno največji uspeh!
Eden o resnosti položaja
Angleški zunanji minister o japonskih napadih na tuje ladje na Jangceju in skupnih angleško-ameriških
ukrepih
London, 14. dec. b. Bombardiranje ameriške topničarke »Panay< je zbudilo tu veliko nevoljo in zaskrbljenost, ki sta prišli do izraza tudi v snočnji debati v spodnji zbornici, kjer je v imenu opozicije zahteval od vlade pojasnila major Attlee. Odgovoril je zunanji minister Eden, ki je izjavil med drugim: Žal mi je, da vam moram sporočiti. da so japonske ladja izvedle včeraj celo vrsto napadov na tuje ladje na Jangceju, med njimi tudi na nekatere angleške. Japonske mornariške in vojne oblasti so bile takoj informirane o poteku incidentov in so se zavezale, da bodo 6voje pomorske sile takoj opozorile na nevarnost takega početja med tem je britanski poslanik v Tokiju usro-čil v zunanjem ministrstvu oster protest britanske vlade Japonska vlada je obljubila strogo preiskavo. Ni treba, da še posebej poudarim resnost teh incidentov. Glede na težke probleme, ki 60 ž njimi zvezani, pa pričakujem, da me ne boste več nadlegovali z nadaljnjimi vprašanji.
Navzlic tej zaključni izjavi pa je Eden odgovoril še na Attleejevo vprašanje o bombardiranju ameriške topničarke »Panay< in v tej zvezi izjavil, da je britanska vlada, Čim je izvedela za ta incident, stopila takoj v stike z ameriško vlado, s katero se sedaj posvetuje o skupnih ukrepih.
V Foreign officeu presojajo položaj na Daljnem vzhodu zelo resno. Vedno bolj prihajajo do prepričanja, da takih in oodobnih incidentov ne bo mogoče več preprečiti samo s formalnimi protesti pri japonski vladi. Na drugi strani 6e prav tako zavedajo- da bi bila v sedanjem polozaiju osamljena britanska ali skupna bntansko-ameriška pomorska demonstracija proti Japonski neizvedljiva. Zaradi geografskega položaja je trenutno nemogoče odposlati večje brodovje iz Evrope ali Amerike v tihomorske vode. Vsekakor v poučenih krogih pričakujejo, da bodo ti incidenti, ki so prav tako prizadeli Ameriko kakor Veliko Britanijo, bistveno pripomogli k poživitvi angleško-ameriškega sodelovanja na Daljnem vzhodu.
Amerika zahteva zadoščenje od mikada samega
Washington, 14 dec. w Dejstvo, da se je predsednik Roosevelt neposredno obrnil na japonskega cesarja, da bi dobil zadoščenje za potopitev ameriške ladje »Pa-nay«, označujejo v Washingtonu kot najvažnejši dogodek v razvoju položaja na Daljnem vzhodu V Beli hiši izjavljajo, da bo Roosevelt vodil na Daljnem vzhodu po-
litiko, ki jo bodo določali samo nacionalni interesi, ne da bi se oziral na pomisleke notranjepolitičnega značaja. To izjavo tolmačijo tako, da namerava Roosevelt postopati v smislu avtoritete, ki mu jo daje ustava Zedinjenih držav.
Kar se tiče možnih korakov Zedinjenih držav proti Japonski, ako bi Japonska odklonila zahtevano zadoščenje, so danes v političnih krogih izjavili, da bi mogle Ze-dinjene države med drugim ustaviti izvoz petroleja in vojnega materiala na Japonsko. Računajo, da bo Anglija v takem primeru postopala enako.
Tudi Nemci protestirajo
Berlin, 14. decembra, g. Zaradi obstreljevanja angleškega pamika »Vartgpuc, na katerem so bili tudi uradniki nemškega poslaništva, je nemško zunanje ministrstvo vložilo energičen protest pri tukajšnjem japonskem opravniku poslov.
76 smrtnih žrtev
šangjiaj, 14. dec. o. Po najnovejših informacijah je zahteval incident pri Hosijo-nu, kjer so Japonci potopili ameriško top-ničarko »Panay« in neko petrolejsko ladjo družbe Standard Oil, 76 smrtnih žrtev, po večini članov posadke na topničarici.
Italijanski novinar med žrtvami
Milan, 14. dec. w. Italijanski novinar San-dro Sandi, posebni poročevalec »Stainpe«, ki je bil ranjen pri obstreljevanju ameriške ladje »Panay«, je podlegel svojim poškodbam.
Japonska vlada
se opravičuje
London, 14. dec. w. Japonski poslanik je danes popoldne posetil angleškega zunanjega ministra Edena ter mu izrazil opravičilo japonske vlaiie za napade na angleške ladje na reki Jangce. Izjavil je, da japonska vlada še ni dobila vseh poročil, da pa preiskava hitro napreduje.
Tokio, 14. doc. w. Japonsko zunanje ministrstvo je izročilo ameriškemu in angleškemu poslaniku sipomenioo, v kateri ee opravičuje in ponuja o Mi ednino za incidente na Jangceju. Spomenica izjavlja dalje, da so bili odrejeni ukrepi za preprečen je sličnih incidentov.
Volitve v Rusiji
Ogromna udeležba pri prvih volitvah v Sovjetski uniji
Moskva, 14. decembra, b. Osrednji volilni odbor je danes objavH prvi komunike, v katerem navaja, da so se vršite po Sovjetski uniji v nedeljo ves dan od 6. zjutraj do 24 ure ponoči volitve Vrhovnega sveta sov-jetov in narodnosti nakar se je takoj začelo štetje glasov Definitivni rezultati še niso znani, na osnovi dosedanjih prijav pa se ceni volilna udeležba na 95% vseh volilnih upravičencev, kar predstavlja za Rusijo rekord
Volitve v sami Moskvi so se končale dejansko že v prvih popoldanskih urah. ker
so prišli volilci na volišča v glavnem že zjutraj, in sicer v velikih povorkah ali skupinah. Podobno so potekale volitve tudi v vseh drugih večjih mestih Sovjetske unije, kakor v Kijevu, Leningradu. Harkovu. Min-sku, Tiflisu itd. Včeraj so za prenos rezultatov uporabili tako rekoč vsa prometna in komunikacijska sredstva. Vseh volilnih lokalov je bilo okoli 130.000, od teb pa jih je bilo neposredno zvezanih z Moskvo le 84.000 Ostala volišča so se morala posluži-ti bližnjih zvez, do katerih so prenašali rezultate posebni seli.
Lansbury o svojem praškem obisku
Praga. 14. decembra b. Angleški poslanec Lansbury, bivši vodja angleške delavske stranke, je Reuterjevemu dopisniku po dal naslednje poročilo o svojih praških razgovorih: Češkoslovaškim državnikom sem cojasnil 6voje predloge za ureditev gospo darskib vprašani kot osnove za splošno po mirjenje. Posebej sem opozoril na predloge belgijskega kralja v tem vprašanju in na bližn,o objavo Van Zeelandovega poročila o njegovi gospodarski anketi v glavnih svetovnih državah Češkoslovaški državniki so bili soglasni s tem. da zasluži Van Zeelando-vo poročilo natančno proučitev. Vsi ministri brez izjeme so poudarili, da se jim zdi pot k miru daneč bolj odprta kot kdajkoli po prej. Prepričani so tudi, da ovire, ki so sporazumu na poti, niso nepremagljive. Vsi so izrazili končno željo, da bi oLmprej prišlo do mirne poravnave vseh visečih evropskih in svetovnih vprašani.
čsl. pastirsko pismo
Praga, 14. decembra, b Češkoslovaški nadškofi in škofi so sklepe svoje poslednje škofovske konference izda i v pastirskem pismu, ki je bilo v nedeljo prečitano v vseh cerkvah in ki poziva vse češkoslovaške katoličane. naj se zanimajo za družine kot osnove državne zgradbe V tej zvezi opozarjajo na razne nemoralne pojave, zlasti na naraščanje ločitev zakona <n na nezakonske otroke. V tem smislu pozivajo tudi državne oblasti, naj skrbe za povzdigo moralnega družinskega življenja, ki je osno va moralnega državnega ž;vlienia.
Iz državne službe
Beograd. 14. dec. p. Premeščeni oo viija kontrolorja v 6. pol. skupini Janko Vranjek iz Celja k prometno-komercialnemu oddel ku železmiške direkcije iti Peter Magajna iz Kamnika v Celje, kontrolor v 7 pol. skupi ni Fran Megusar iz Zidanega mesta v Kam-aik i,n v;šji pronetn;k LeoooM Stroi>n;k iz promptno-kcni ^rcialnega oddelka direkciie na glavno postajo ,v Liubljani
Upokoiena ie bila učiteljica ženskih ročnih del » Mariboru Ivana Brna.
Nj. Vel. kraljica odšla v Rumunijo
Beograd, 14. decembra. AA. Nocoj ob 16. uri je Nj. Vel. kraljica Marija odpotovala v Rumunijo. V njenem spremstvu potuje polkovnik Pogačnik. Pri poslovitvi na topčddersld postaji so bili Nj. Vis. knez namestnik in kneginia Olga, tukajšnji rumunski poslanik z gospo in z osebjem romunskega poslaništva, dvorne dame ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja.
Zahvala kraljevske rodbine
Beograd. 14. decembra. AA Za krstno slavo kraljevega doma je prišlo na najvišji naslov mnogo čestitk od oseb in ustanov iz države in iz tujine, ki izrekajo vdanost in zvestobo in tople želje za dolgo življenje, srečo, slavo in napredek Nj Vel. kralja. Nj. Vel. kraljice Marije, Nj Vis. kneza namestnika in kraljevskega doma Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast zahvaliti se posameznikom in ustanovam za poslane čestitke in vsem. ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige (Iz pisarne Nj. Vel. kralja, 14. decembra 1937)
Odlikovanja
Beograd, 14. dec. p. Z redom Jug. krona l. ftlonnie je Ml odlikovan predsednik srbske kraljeve akademije znanosti dr. Aleksander Relič. —Upokojeni nač^mk ljubljanske železin;ške direkcije Fran Jelašič je odlikovan z redom sv. Save 3 s"or>nie.
Vlak zavozil v avtobus
Bukarešta. 14 decembra. AA. Blizu Bra-šova je vlak zadel v neki avtobus, poln potnikov. Pet liniji je obležalo mrtvih, oeem jih je pa ranjenih
/ostani in ostani član Vodnikove družbe!
Franjo Bule obtožen in oproščen
Zagovarjati se je moral pred okrožnim sodiščem v Novem mestu zaradi obtožbe, da ie
pripravljal atentat na bana dr. Natlačena
Predsednik: Zakaj pa .je vas izbral, da ete . Straha Glede slednjega je mnenja, da mu šli z njim trosit letake? Ali ga je bilo strah? ne gre vsega verjeti.
Novo mesto, 14. decembra. Pred velikim senatom novomeškega okrožnega sodišča se je davi ob 9 začela razprava, o kateri že par dni govori vsa Dolenjska. Obtoženi so znani posestnik in industrijec v Mirni Franc Bule, njegov nekdanji hlapec Ludvik Ogrizek in miren-ski posestnik Engelbert Strah. Bule in Ogrizek sta bila do razprave v preiskovalnem zaporu.
Senatu predseduje a o. s. Božidar Romih. prisednild pa so s. o s. Cernoš. Du-rini. Pakiž in Petsche Obtožbo zastopa državni 'tožilec Prijatelj, Bulca zagovarjata dr. Cepuder iz Ljubljane in dr Vašič iz Novega mesta. Ogrizka dr Gros. Straha pa Kuder iz Novega mesta Zanimanje za razpravo je izredno in dvorana ves dan prenapolnj ena.
Ka] pravi obtožnica
Po končanih uvodnih formalnostih je državni tožilec Prijatelj prečital obtožnico, ki krivi Franca Bulca. da je lani v decembru pripravljal atentat na bana dr. Natlačena. Nagovarjal je soobtoženca Ogrizka in Straha, naj atentat izvršita. Ogrizek in strah sta obtožena, da o tej Bulčevi nameri nista pravočasno obvestila varnostnih oblasti. Vsi trije so obtoženi po zakonu o zaščiti države.
Obtožnica svoje očitke obširno utemeljuje. Lani v decembru je ban dr Natlačen prisotvoval otvoritvi električne razsvetljave v Št Rupertu na Dolen- kem Ob tej priliki je po trditvi obtožnice Bule nagovarjal Ogrizka in Straha, naj napadeta s kamenjem ali kako drugače bana. ko se bo v avtu vračal skozi Mirno nazaj v Ljubljano Ce pa bi se ta večer še ne vračal. naj gresta v Št Rupert in tam za-žgeta dinamit na oknu hiše, kjer bi se mudil ban. Dinamit da jima bo preskrbel sam Ogrizek in Strah pa sta odšla vsaj na svoj dom.
Letos v aprilu je Ogrizek odšel iz službe pri Bulcu. Baje se je med tem začelo med ljudmi že govoriti, da je Bule hotel nagovoriti njeg: in Straha, naj izvršita atentat na bana. Zaradi tega se je bal, da bo stvar huda tudi za njega, ako je prej sam ne prijavi. Ko je 27. avgusta srečal Straha, sta z?*"1- —•"•oriti tudi o tem. Povedal je Strahu, da bi Bulca ovadil, vendar pa se boji, ker ni ^lič. Na njegovo prigovarjanje mu je Strah pismeno ootrdil, da ju je Bule nagovarjal k napadu. To pismeno izjavo ip Osrrizek od-*°«el k advokatu dr Terseglavu, ki jo je takoj izročil orožnikom.
Obtožnica nadalje pravi, da sta Strah in Ogrizek v preiskavi priznala svojo krivdo. Bule pa odločno zanika očitano mu dejanje ter označuje Ognzkovo ovadbo kot maščevanje, ker je med njima ob Ogriz-kovem odhodu iz službe nastal spor zaradi plače Tudi glede Straha je Bule v preiskavi trdil, da ga vodi želja po maščevanju.
Še obtožba zaradi letakov
Istočasno se obravnava tudi tožba, ki jo je proti Bulcu in Ogrizku vložil mirenski župnik Jakob Siraj Lani v oktobru, ko so bile v Mirni občinske volitve so bili raz-troseni po okolici letaki katerih vsebina je za župnika žaljiva Šele letos v juliju pa je župnik zvedel od Ogrizka, da sta on in Bule razširjala letake Zato je vložil proti njima tožbo
Franc Bule je v preiskavi zanikal tudi ta očitek Po njegovem zatrjevanju si je Ogrizek vse to izmislil iz jeze, ker je bil odpuščen iz službe
Ogrizkove izpovedi
Po prečitanju ottožnice je bi' prvi zaslišan obtoženec Ogrizek, ki je izpovedal, da ni takrat mislil, da bi šlo za namen usmrtiti bana. temveč zgolj za demonstracijo, b sicer e kamenjem, »da bi ei ban zapomnil, kdaj je bil na Dolenjskem«. 0 dinamitu so govorili, vendar ga pa ne eiploh pozna, natančneje in ne ve. kako se z njim ravna Tudi ni vedel, da je stvar tako kazniva, molčal pa je. ker je bil tedaj v službi pri Bulcu Res je. da je o oriliki rekel- da bo on Bulca prej notri spravil kakor pa Bule njega. vendar ie v^e res. kar ja izpovedal v preiskavi.
Kar se tiče letakov, ki jih očita zasebna obtožnica, je Ogrizek izpovedal, da jih je šel z Bulcem razmetavat okoli pol 1. ure zjutraj. vsndar pa mu Bule teh letakov ni dal. temveč jih je sam trosil. Na poti nista nikogar srečala Kljub vsemu je iztakiil dva letaka ju doma prebral ter nato sežgal.
Na predsednikovo vprašanje, kdaj te to bilo. je Ogrizek izjavil, da ie bilo dvq dni pred občinskimi volitvami na Mimi To je povedal tudi župnik meseca indija. prej <e pa ni unal- kpr ie Ml Dri Rulcn še v službi.
Na predsednikovo vprašanje, zakai ni odšel domov, če se mu je pri Bulcu slabo godilo. je odvrnil, da ni imel nobenih sredstev.
Votant s. o s. Černoš je vprašal obtoženca ali mu ie vse jasno gl^de razgovora, ki ga je imel z Bulcem one kritične noč' in kai je mislil glede bana Ogrizek je odvrnil, da ni šlo za nobe.io usmrtitev, temveč zgolj prestrašenie. O letakih je izjavil, da so bili raztrošeni čred hišami in na cestah.
Bulčev zagovornik dr. Cepuder je vprašal obtoženca za datum, kdaj je bila pravda med njim in Bmlcem v Trebnjem. Ugotovili so. da je bilo to 27. julija.
Predsednik senata je vprašal obtoženca, zakaj je zadevo prijavil oblastem. Odvrnil ie. da ie to storil po izstopu iz službe pri Bulcu, ker se je hotel nad njim maščevati, v ostalem pa je mislil samo na to. da bi Bulca gmotno oškodoval. Naznanil ga je tudi. da je Bule točil nezatrošarinjeno vino. pa tudi glede orožja ga je ovadil.
Državni tožilec Prijatelj je vprašal obtoženca. ali mn ie Bule nonudil dinamit i.i mu naročil, kje na? počakata bana Ogrizek je izjavil, da so mislili !e. da bi nasoravili kako zmedo Kako pa bi napravili. Bule ni govoril Rečeno ie bilo samo. nai samo nekje okrog žuonišča v Št. Rupertu zažgo dinamit. Vendar pa 6e ne sporminja več dobro, kako fe bilo.
Na vprašanje državnega tožilca, ali je bil prijatelj z Bulcem in Strahom, je Ogrizek odgovoril, da so bili sicer prijatelji, da pa sJ med seboi tviso zaupali vsake stvari.
Predsednik senata je ugotovil da je bi! Bule predsednik organizacije JNS na Mirni. nakar ie vnrašal obtoženca, ali je bil tudi njegov politični pristaš.
Ogrizek: Menda.
Končno je Ogrizek na predsednikovo vprašanje še izpovedal, da je prišlo tako daleč samo zaradi denarja, ker mu ga ni Bule izplačal, kolikor bi ga po njegovem mnenju moral.
Strahove izpovedi
Naslednjega obtoženca posestnika En-gelberta Straha iz Mirne je vprašal predsednik senata, kdaj je prišlo do one prijave proti Bulcu Ootoženec je izjavil, da je bil na Mirni pri čevljar tu Andolšku, od koder sta odšla z Ogrizkom v gostilno pri Kolencu. Tam je podpisal Ogrizku ono usodno izjavo, ki je rodila današnji proces. Z Bulcem sta bila vedno prijatelja, le zadnje čase se je to zaradi politike nekoliko shladilo.
Dalje je Strah pripovedoval, kako sta bila lani onegn dne, ko je bil ban v St. Rupertu, z Ogrizkom v Bulčevi gostilni. »Bule je iz gostilne odšel v kuhinjo tn kmalu tudi mene poklical, šla sva skupaj na verando, kjer mi je Bule nekaj ponudil — ne vem pa kaj Potem je prišel še Ogrizek in sta se med seboj nekaj pogovarjala. Od daleč sem čul od nekega di-ramita in od nekega ognja. »Ti pa kamenja naberi!« je rekel meni. Jaz sem to zavrnil.«
Predsednik ga je nato vprašal, če je kdaj delal v Bulčevem rudniku m če pozna ®ksplozive. Strah je odvrnil, da pozna, ker je bil pri vojakih, pri pirotehničnem oddelku in municiji.
Predsednik: Kdo pa je rekel, da naj Bulca naznanijo. Strah: Ogrizek.
Pri konfrontaciji Ogrizka in Straha sta oba vztrajala pri svojih izpovedih.
Bulčev zagovor
Po končanem zaslišanju obtoženca Straha je predsednik senata pozval v razprav-no dvorano glavnega obtoženca Bulca. Najprej ga je vprašal, če je pripravljen, da se poravna glede zasebne tožbe župnika širaja. Bule na poravnavo ni pristal, češ da s« ne smatra krivega. Predsednik je prešel na zasliševanje glede glavne obtožbe. Bule je odločne zavračal trditve obtožbe. Nikdar se ni niti v mislih bavil s takimi stvarmi, še najmanj pa bi se s svojim uslužbenceri Ogrizkom dogovarjal o takih resnih stvareh kakor bi bil aten-ta na bana. Nesmiselno se mu tudi zdi, da bi se v take stvari spuščal s soobtoženim Strahom. Strah mu je večkrat grozil, da ga bo spravil še v arest. Strahove obdol-žitve izvirajo najbrž iz tega, ker ga je Strah dolžil, da je on kot župan preprečil, da bi prišel pod kmečko zaščito.
V nadaljnjem zagovoru je Bule zavračal možnost, da bi bil tistega večera sploh imel priliko o takih rečeh govoriti s Strahom Strah se je tedaj zglasil pri njem in ga prosi] za konja, da bi se odpeljal z Ogrizkom banu nasproti. To prošnjo mu je odklonil, vendar sta se Strah in Ogrizek odpeljala brez ajegovega dovoljenja. Ogrizka je bil vzel k sebi v službo, ker so ga priporočali prijatelji kot brezposelnega emigranta, ki se nima kam dati.
Glede dneva, ko se je nagovarjanje vršilo, je Bule izpovedal, da je bil onega dne v Ljubljani in se je vrnil domov šele popoldne. Takrat splo-i še ni vedel, da se ban mudi blizu Mirne, saj občina o njegovem prihodu uradno ni bila obveščena.
Predsednik je nato zaslišal Bulca glede razstreliva, ki ga je imel Bule je odvrnil, da se pri njem nikdar ni uporabljal dinamit, pač pa je imel pred leti nekaj dina-mona, ki so ga uporabljali za cestna dela pri občini. Z dinamitom ni nikdar imel posla. Z Ogrizkom ni bil zadovoljen, vendar ga ni hotel odpustiti ker se mu je smilil.
Na vprašanje, če je res trosil letake, je Bule prav tako odločno zanikal vsako krivdo Ce pravi Ogrizek, da ga je ponoči vzel s seboj in da sta trosila po Mirni letake. ki jih je imel Bule polne žepe. to ni res Z Ogrizkom ni šel nikdar z doma Letakov ni nikdar razdeljeval, razen nekega gospodarskega, toda javno, kot kandidat pri volitvah.
Na predsednikovo vprašanje, kdo bi si-cei imel interes v obliki letakov blatiti župnika, je omenil Bule, da župnik itak ni kandidiral pri volitvah, torej ni imelo pomena Sicer sta se pa z župnikom vedno dobro razumela, kar je p išlo do izraza pri raznih oriliknh Tudi ko je imel hišno preiskavo, niso našli nobenih letakov pri njen
Glede razmerja do Straha je izjavil, da nikdar ni bilo prav toplo, ker je smatral Straha za nestanovitnega človc'ca, ki tudi politično nikoli ni bil preveč trden.
Državni tožilec je vprašal Ogrizka in Straha ali smatrata Bulca sposobnega dejanja, kakor mu ga očita obtožnica Ogrizek je to zanikal. rekel Da ie. da je bil Bule proti njemu precej nasilen in da je znan tudi kot nasilen politik. Strah je za trjeval. da je bil nasilen tudi proti njemu. Predsednik ga je nato vprašal, zakaj ga pač ni tožil Strah je odvrnil, da to itak ne bi pomagalo. Na to trditev je Bule odgovoril, da je res mogoče nekoliko trdo nastopil proti Ogrizku, ko mu je odpovedal službo. Na vprašanje zagovornika Kudra je Bule odgovoril, da je nekoč res vrgel steklenico ob tla, ker ga je Strah neprestano napadal, češ da mu je požrl zaščito. Res pa je nasprotno, saj je imel interes, da bi Strah prišel pod zaščito, ker mu je bil porok in je tudi zaradi tega predlagal kuratorij nad njim, kar pa Strahu ni bilo po volji.
Razprava je bila nato opoldne prekinjena
Orožniki kot priče
Razprava se je nadaljevala popoldne ob 14.20 in je bila izpolnjena z zasliševanjem prič, ki jih je bilo povabljenih 11. Josip Hornickj z graščine Minie je izpovedal, da je nekaj časa živel v prijateljskih odnosa-jih z Bulcem. kasneje pa sta se sprla zaradi 'ova O Bulčevem nagovarjanju k atentatu na bana ve samo to, kar mu je pripovedoval Ogrizek. Razumel pa ga je tako, da je nagovarjal samo njega, ue pa tudi
Orožnišiki naredntk-vodnik Leopold Lav renčič iz Trebnjega, ki je vodil preiskavo, je izpovedal, da je Ogrizek že sredi lanskega leta začel orožnikom namigavati, češ da jim bo povedal nekaj važnega o Bulcu. Imel je vtis da bo napravil prijavo proti Bulcu samo. če bi se njegova pravda zaradi denarja nepovoljno iztekla. Pri preiskavi na Bu'čevem domu niso našli ne di-namita ne drugega razstreliva Povpnašan po Bulčevem značaju, je priča odgovoril, da po njegovem mnenju ne bi bil zmožen pripraviti atentata na političnega nasprotnika, čeprav je znan kot zagrizen politik Ko je imel prijavo Ogrizka in Straha, se mu je zdelo čudno, da bi si bil Bule izbral za tako stvar bas ta dva za pomagača. Tudi ko je dobil ovadbo, da je Bule raznašal letake proti župniku, je takoj izvršil natančno hišno preiskavo, vendar pa ni našel nikakih letakov Ravno tako ni našel razmnoževalnega aparata.
Orožnik Josip Doneti iz Mirne je kot priča izpovedal da je Ogrizek izrecno rekel, da bo orožnikom povedal nekaj o Bulcu. če bo s svojo tožbo proti Bulcu propadel. O Bulčevem značaju ne ve ničesar slabega.
Po kratkem odmoru je bil zaslišan orožnik Fran PoženeI iz Mirne, ki je na predsednikovo vprašanje m. dr. izjavil, da Bule po njegovem mnenju ni sposoben ubiti političnega nasprotnika. Ogrizek je dober fant, Strah pa »tako. tako«.
Bulčeva soproga
Naslednja priča je bila soproga glavnega obtoženca Maruša Bulčeva. Nikdar ji ni bilo znano, da bi bilo kdaj v hiši kako razstrelivo, razen količine patron, ki so bile last Strelske družine Njen mož je bil namreč nad 10 let pr; dsednik Strelske družine. pa so ves ta čas hranili pri njih društveno orožje in municijo Na vprašanje, kdaj so se začeli spori med njenim možem in obtoženim Ogrizkom, je izjavila, da so se začeli prav za prav med njo in Ogrizkom. Ogrizek je večkrat nergal, pa se je morala ponovno pritožiti pri možu zoper njega. Ko je po nekem sporu odšel Ogrizek na hrano v drugo gostilno, čeprav imajo sami gostilno doma. ga je njen mož pozval, naj se vrne, ali pa sploh odide iz službe. Na ta poziv je Ogrizek res odšel in od tedaj datira spor med njim in njenim možem.
Na dan, ko se je ban mudil na Mirni, je kakor običajno stregla gostom v gostilni. Strah je hotel od njenega moža konja, mož mu ga pa ni dal. Natančno ve. da se Strah potem ni več vrnil v gostilno, ker bi ga sicer gotovo ozmerjala, da se je kljub moževi prepovedi odpeljal s konjem.
O letakih priča ne ve ničesar. Zvedela je za nje šele potem, ko so začeli ljudje o njih govoriti. Tudi mož je zvedel šele od drugih in jo je celo vprašal, če ima kak letak, ker bi ga rad videl. Tisto noč pred občinskimi volitvami je bil vso noč doma; zato ni mogel trositi letakov
Druge priče
Naslednji dve priči, učitelj Maks Ferjan in trgovec Josip Lazič, sta bila vprašana glede značaja vseh treh obtožencev, nista pa izpovedala ničesar bistvenega. Bivši občinski tajnik v Mirni Josip Marn je izpovedal, da je z Bulcem službeno in zasebno mnogo občeval. Nikdar ni bilo med njima nikakih sporov. V dobrih odnoša-jih je bil tudi z Ogrizkom, za katerega je celo posredoval, da bi s& njegov spor z Bulcem mirno poravnal, kar pa se mu ni posrečilo, ker sta Ogrizek in Strah med tem že šla Bulca ovadit Ako bi bil Bule res nameraval kak atentat ali kaj podobnega, bd se biil gotovo obrnil na drugačne ljudi, ne pa na Ogrizka in Straha. Tudi bi mu bil Ogrizek, če bi se bilo res kaj takega zgodilo, kot svojemu zaupniku to goto<vo povedal.
Zaslišane so bile še tri priče, ki pa niso prispevale ničesar važnega k razpravi. Ob 17. je predsednik vse priče zaprisegel, nato pa odredil kra^ik odmor.
jtrridično stran vsega procesa, drugi zagovornik dr. Vašič pa je dokazoval, da je obtožnica brez vsake podlage in brez smisla, češ da Bule ni nikdar misiil na kak atentat na bana; gotovo bi se o takih stvareh ne menil s soobtožencema.
Ogrizkov zagovornik dr. Gros se jje zelo zavzel za svojega klienta. enako tudi Strahov zagovornik Kuder, ki je predlagal oprostilno sodbo.
Sodba
Pledojeji
Okrog 17. je bila kratka prekinitev razprave. Predse ilnik Romih je potem ugotovil, da niso bile pribavljen« kazenske listine. Zastopnik Bulca dr Vašič je predlagal še nekatere p"če v svrho zaslišanja, zastopnik zasebnega tožitelja olvetnik Veble je pa predlagal da 6e zasliši posestnik Trp;nc iz Mime. So-lišče je zavrnilo vse stavljene predloge z motivacijo, da je dejanski stan dovolj pojasnjen.
Ob 17.15 j« govoril državni tožilec, ki je smatral obtožnico v celoti za utemel.^nn in je predlagal obsodl*o v smislu obtožbe. Za njim je govoril o vetnik Veble kot zastopnik župnika Širaja. V svojem govoru je na-glašal, da je Bule vodja svojevrstne stranke na Mirni in da ie bil glavni politični nasprotnik ž-upnikn kot kandidat pri občinskih volitvah na Mirni. Zato je pač imel interes. da župnika v rolilnem boju obL-ti.
Prvi zagovornik Franca Bulca dr. Cepuder je obravnaval v svojem <rovo.ru zgolj
Vremensko poročilo
Zemunsko vremensko poročilo: Globok ciklon vlada nad britanskim otočjem in ustvarja pretežno oblačno in viharno vreme z dežjem ponekod v zahodni Evropi in nad Severnim morjem. Sekundarna depresija na gornjem Jadranu ustvarja deževje v južnovzhodni Evropi, v Jugoslaviji je oblačno in deževne vreme. Sneži v bosenskih gorah. Nekoliko jasno je na zgornjem Jadranu, v Primorju ln na skrajnem jugovzhodu. Toplota je padla v zahodnih predelih, drugod pa se je dvignila. Najnižja Mrzie Vodice 1, najvišja ši-benik 14 C.
Zemunska vremenska napoved: Nekoliko zboljšanja s pretežno oblačnim in meglenim vremenom. Nekaj dežja utegne biti na jugu in jugovzhodu države. Toplota se bo dvignila v južnih Krajih, v severnih pa bo nekoliko padla.
ZagrebšKa: Vreme bo nestalno, spočetka ponekod vedro in toplejše, pozneje pa spet oblačno in deževno.
Dunajska: Bolj oblačno, možnost padavin.
Ob 19. je bila razglašena sodba. Bale Frane, Ogrizek Ludvik in Engelbert Strah se oproste. Prav tako se Bule in Ogrizek oprostita tudi obtožbe glede trošenji letakov proti župnika. Stroške obravnave nosi državna blacrajna. stroške zasebne obtožbe pa nosi zasebni tožitelj župnik Širaj.
V utemeljitvi sodbe je pred«ednBc senata
Romih med drugim izvajal: Sodišče m moglo verjeti Strahu in Ogrizku. Predvsem pa je pokazala današnja razprava, da jima ne gre vera zaradi teea, ker sta prišla v velika nasprotnika pri svojih iapovedbah. V razlogih je omenjeno tudi to, da obtožba tudi s pravnega stališča ni utemeljena. keT ni bil podan učin kazenskega dejanja, ki ee zahteva po kazenskem zakonu. Po kazenskemu zakonu se namreč zahteva za obtožbo atentata več kakor samo govorjenje.
Proti oprostilni sodbi je državni tožilec prijavil revizijo.
čitafte in širite »J U T R O«
Seja finančnega odbora
Post Mohorič o finančni politiki
Beograd, 14. decembra, p. Na današnji seji finančnega odbora Narodne skupščine se je vršila razprava o proračunu finančnega ministrstva. Posl. Mohorič je podrobno analiziral proračun tega ministrstva, ki se je povečal za 9 milijonov dinarjev. Opozoril je na ugotovitev finančnega ministra, da so davčni uradi preobremenjeni. Treta pa je nekaj storiti, da se temu odpomore. Pri Državnem svetu je preko 800 nerešenih pritožb o davčnih zadevah, ker ni za to potrebnega osebja. Mesto, da bi se dodelilo državnemu svetu dovoli osobja. pa se na drugi strani ustanavlja kontrolni odsek. Davčnim organom se nalagajo vedno novi mnogobrojni državni posli in v najnovejšem času celo odprava anuitet kmečkih dolgov. Posl. Mohorič je obširno govoril o davčnem, taksnem in carinskem zakonu in poudaril, da ie zlasti poslednji izredno kompliciran, saj obsega preko 2.000 določb zaradi česar se n. pr. naš mali gospodarstvenik v množici odredb nikakor ne more znajti. Zaradi tega je treba zakone poenostaviti. Potrebna je revizija določb, pa tudi njihovo izvajanje je treba oprostiti vseh formalnosti. Obširno je govoril nato o sistemu razpodelitve 100 milijonov skupnega davka na poslovni promet na posamezne ba-lovine. Poudaril je. da prejema dravska banovina od teh 100 mil i ionov 'e 2.900.000Din. kar nikakor ne odgovarja ne proračunskim potrebam banovine, niti številu prebivalstva, niti davčni moči banovine. Zato zahteva
brezpogojno, da se preosnuje ta sistem po številu prebivalstva, kajti sedaj mora dravska banovina plačevati po 80 odstotkov do-klad na direktne davke, med tem ko prispevajo druge banovine, ki prejemajo po 20 milijonov dotacij od dohodka od skmpnega davka na poslovni promet, za doklade le po 29 odslotkov od osnovnega davka.
Nadalje je govornik zahteval novi zakon o Državni hipotekami banki, s katerim naj bi se dodobra reformiralo poslovanje tega važnega denarnega zavoda, ki ima danes na razpolago okrog 5 milijard vlog. Opozoril je na nevzdržnost uredbe o izrednem prispevku za ceste in zahteval njeno ukinitev. Govoril je tudi o politiki Narodne banke in obračunavanju tečajev za kliring pri katerem se postopa vsekakor v škodo izvozni trgovini. Zahteval je večjo enotnost v devizni politiki. Nato je analiziral poslovanje mo-nopolske ustanove in državnih podjetij, zahteval znižanje trošarin ,ia sladkor in ukinitev prostovoljnih prispevkov za šole in bolnišnice. Ohsimo je govoril o pridobnini. Glede njene pavšalizacije je predlagal, da bi se razširila tudi na male trgovce. Razpravljal je tudi o vozninski taksi in zahteval, naj se je oprosfci prevoz blaga v skladišča kakor tudi strankam. Končno je zahteval tudi novo tolmačenje za plačilo takse pol odstotka na prejemke privatnih nameščencev in zmanjšanje kazni glede taks na račune.
Beležke
Borba okrog pokojninskega zavarovanja v Dalmaciji
Parkrat smo že poročali o hudem odporu, ki se je pojavil v južnem delu Dalmacije med privatnimi nameščenci proti priključitvi k novemu pokojninskemu zavodu v Sarajevu kakor to določa nova uredba o razširjenju pokojninskega zavarovanja na vso državo. Ti nameščenci zahtevajo, da ostanejo slej ko prej zavarovani pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Njihovemu protestu so se sedaj pridružili tudi nameščenci v srednji in severni Dalmaciji, ki so po dveh svojih glavnih organizacijah sprejeli tozadevno protestno resolucijo. V nasprotju z južno-dalmatinskimi tovariši pa se niso izrekli za nadaljnje zavarovanje pri ljubljanskem zavodu, temveč so zahtevali ustanovitev samostojnega pokojninskega zavoda za Dalmacijo s sedežem v Splitu.
V	nedeljo je imela sejo še tretja velika nameščenska organizacija v Dalmaciji, podružnica Zveze bančnih in zavarovalnih uradnikov. Pridružila se je akciji proti priključitvi južnodalmatinskih zavarovancev k Sarajevu, izrazila pa tehtne pomisleke proti ustanovitvi posebnega dalmatinskega Pokojninskega zavoda, ker bi ta zaradi premalega števila zavarovancev, le okrog 2500, ne mogel izhajati. Zavarovalni nameščenci so zaradi tega izvolili posebni odbor z nalogo, da preišče ali bi mogel obstojati Pokojninski zavod, ki bi bil omejen le na zasebne nameščence v Dalmaciji. Mnenja so, da se bo izkazala nemožnost takega samostojnega zavoda in da zato ne bo preostajalo drugega kakor ostati pri LjubljanL
Sestanek JNS v Šuma di j i
V	nedeljo dopoldne je bila v Sopotu v šumadiji konferenca JNS. Zbrali so se strankini zaupniki iz vsega sreza. Glavni govornik je bil predsednik Peter 2ivko-vič, ki je razpravljal o političnem položaju in programu JNS. Za njim so govorili podpredsednik stranke Jovan Banjanin, predsednik poslanskega kluba JNS Jeremija Protič i. t. d. Delegati so burno pritrjevali govornikom.
»Časopisni teden"
V	nedeljo 12 t. m. se je pričel časopisni trden slovenskih katoliških organizacij. Namen »časopisnega tedna« je izvesti kampanjo za razširjenje »Slovenca« in drugih njegovih listov. V3a katoliška društva širom Slovenije so dobila obširna navodila, kako naj delajo za iztrebitev naprednega in jugoslovensko orientiranega tiska, časopisni teden bo trajal do 18. decembra in si gospodje od njega mnogo obetajo. Mi pa mislimo, da bo imel le prav šef njihove propagande, ki je v soboto razlagal poslušalcem v nekem ljubljanskem katoliškem društvu, da se je čitanje naprednih in nacionalnih listov tako razpaslo med Slovenca, da postaja že resna nevarnost za dobro katoliško stvar. Pozval jih je celo, naj gredo sami gledat v ljubljanske kavarne, katere liste ljudje največ čitajo, in da se bodo potem lahko
prepričali, da čitajo celo najodličnejiši katoliški možje »Jutro« in »Slovenski narod« tako verno, kakor da bi bili to njihovi listi.
še bolj odkrit pa je bil mariborski »Slo-venski Gospodar«, ki je v svojem uvodniku o katoliškem tisku napisal med drugim: »Slovenci na štajerskem! Mi nimamo veliko prijateljev, mi si moramo sami pomagati, moramo pa zato zvesto kot eden skupaj držati-«
»Samouprava" in profesor dr. Tomašič
Do sedaj so napadali docenta zagrefrtšV.e univerze dr. Dinka Toonašiča predvsem hrvatski klerikalci in frank ovc i. Sedaj se jim je pridružila tudi beograjska »Samouprava«, ki pot. isuje. kako baje prof. Tomašič izpra-šuje dijake pri izpitih. Takole pravi:
»Po 8. oktobra je postavil g. profesor dr. Tomašič nekemu dijaku vprašanje: Ka+eri je najvažnejši dogodek preteklega tedna?
Dijak je premišljeval in končno dejal: Ne vem.
Nato je dr. Tomašič pripomnil: Najbolj važen dogodek preteklega tedna je bil sestanek združen^ opozicčje v Zarrebu.
Drago vprašanje, ki ga je postavil dr. Tomašič istemu dijaku, je bilo: Kako 6mer zastopa SDK 9
Dijak je zopet molčal, dokler se ni oglasil gospod profesor in rekel: Smer SDK je ustanovitev — svo1x>dne Hrva+ske.«
»Samouprava« še dostavlja, da je kandidat seveda padel na izpitu ki ee preselil na beograjsko univerzo.
Pomen pobijanja
nepismenosti
V nekem predavanju v Karlovcu je predsednik radičevske prosvetne organizacije govoril o pomenu znane radičevske velike akcije za pobijanje nepismenosti. Kot tri glavne vzroke za pokrenitev te akcije je navajal: 1. pismenost in znanje sta v današnjih razmerah potrebni, da morejo ljudje gospodarsko napredovati: 2. pismenost je potrebna zaradi tega, da morejo kmetje svoje misli in nazore prevesti v dejanje, k^jti ako tega ne znajo, se življenje razvija na njihovo škodo; 3. pismenost je potrebna tudi s socialnega stališča, kajti le pismen seljak si lahko pribori enakopravni položaj v narodnem občestvu.
Ponovna Aljehinova zmaga
Amsterdam, 14. dec. L Borba za svetovno prvenstvo je sicer že odločena, kljub temu pa igrata oba nasprotnika še zmerom zelo ostro. 26. in 27. partija sta bili remis, prva po tridesetih, druga po 28 potezah. Naslednjo 28. partijo je Aljehin dobil in je stanje zdaj 17% : 10% za Alje-hina.
= Trgovinska pogajanja z Madžarsko. I«
Beo2Tada poročajo, da se bo v kratkem sestal mešam jugoslovensko-madžareki gospodarski o boT. ki bo razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih trgovinskega in plačilnega prometa z Madžarsko.
V veliki žalosti naznanjamo, da je tragične smrti umrla naša ljubljena mama, gospa
JUSTINA ROJC
POSESTNICA IN LASTNICA PRAZARNE
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 16. decembra ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti, Ciglerjeva ulica št. 5, Moste, na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 1'4. decembra 1937.
Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo.
* JUTRO« §t 291.
in
SreBa, SS. SOL ISS^
Lokomotiva )e treščila u avto
Usodna nesreča v Šoštanju — Trgovka gospa Justina Rojčeva iz Ljjubljane Je podlegla
Šoštanj, 14. decembra.
Vsa šaleška dolina je pod globokim vtisom strahovite prometne nesreče, ki seje primerila v ponedeljek dopoldne na šoš-tanjskem železniškem prelazu. Lokomotiva je treščila v osebni avto, v katerem so bale tri osebe. Avto je popolnoma zdrobilo, vse tri osebe so bile več ali manj poškodovane in ena izmed njih je na prevo-eu v bolnišnico izdihnila. Smrtno ponesrečena je gospa Justina Rojčeva, trgovčeva soproga iz Ljubljane, lastnica pražar-ne na Selu-Mostah, Ciglarjeva ulica 164. Kakor so doslej ugotovila oblastva se je nesreča primerila takole:
V ponedeljek ob pol 11. dopoldne je družabnik in poslovodja gospe Rojčeve, g, Anton Kranjc, von.il osebni avto iz Šoštanja proti Celju. Z njim sta bili v avtu gospa Rojčeva na desni, v sredi pa gospa Kozlevčarjeva iz Šoštanja, soproga uglednega mesarskega mojstra. Iz Šoštanja so zdirjali po Koroški cesti, ali na prelazu je nenadno pri vozila lote-motiva s precejšnjo brzino, treščila je v avto in ga vlekla razbitega še kakšnih z20 m po progi, dokler se ni ustavila.
Učinek karamboLa je bil strašen.
Ko se je lokomotiva ustavila, je bil av-
to sicer še v prvotnem položaja, predstavljal pa je klopčič zvitega železa, ki je zlasti stiskalo obe gospe, šofer Kranjc je z vso močjo stri vrata in skočil iz avta. Hitel je nato reševat obe gospe. Medtem ko se je posrečilo z drugimi ljudmi kmalu rešiti gospo Kozlevčarjevo, ki je bila sicer poškodovana, a vendar prisebna, je bila gospa Rojčeva močnejše prizadeta in nezavestna. Naglo reševanje je bilo precej otažkočeno, kier so morali razbiti stisnjene dele avta. Gospe so prenesli vsako v bližnjo gostilno, kjer sta jima nudila pomoč domača zdravnika dr. Medic in dr. Korun. Kmalu po nesreči je prihitel v Šoštanj tudi železniški zdravnik iz Velenja dr. Kolšek. Med tem ko so pri gospe Kozi evčarjtevi spoznali, da ima zlomljeno desno nogo in natrta desna rebra, so pri gospej Rojčevi ugotovili hude notranje poškodbe. Prebito je imela tudi lobanjo. Obe ranjenlki je bilo treba odpeljati v slovernj-graško bolnišnico. Vendar je gospa Rojčeva na prevozu izdihnila.
Varnostni organi, ki so poleg množice ljudstva prihiteli na kraj nesreče, so uvedli preiskavo. K daljšemu zasliševanju so povabili šoferja Antona Kranjca. Ko je dokazal, da ga ne zadene prevelika krivda, so ga spet izpustili.
Udeleženec strahotnega doživljaja
pripoveduje
Ljubljana, 14. decembra.
G. Anton Kranjc, družabnik m poslovodje gospe Justine Rojčeve iz Most, se je vrnil v Ljubljano m nam je — še ves prevzet od strašnega doživljaja v Šoštanju — povedal naslednje podrobnosti o nesreči.
—	V soboto sem odpeljal gospo Justino Rojčevo, pri kateri sem bil že 6 let poslovodja z avtom po poslovnih opravkih in na obisk v Šoštanj. Tamkajšnja gospa Emica Kozlevčarjeva, soproga mesarskega mojstra, je sestrična gospe Rojčeve. Šofiral sem kabriolet tipa Chevrolet, s katerim sem doslej v treh letih prevozil kakih 30.000 km.
V	Šoštanju sva z gospo ostala čez nedeljo.
V	ponedeljek sva potem bila namenjena vrniti se čez Celie v Ljubljano. Ker je gospa Emica Kozlevčarjeva imela opravke v Celju, da nakupi koledarje in nekaj potrebščin za mesarijo, je rada prisedla v najin avto. V kabrioletu je bilo poleg mene kot šoferja dovolj prostora za dve osebi. Zadaj v pokritem sedežu pa smo imeli nekaj prtljage (mesnine), ki jo je gospa Kozlevčarjeva namenila za pnboljšek sorodnikom v Ljubljani.
—	Hoteli smo izprva kreniti naravnost čez prelaz pri Seničevi trgovini blizu kolodvora. Toda tam so bile zapornice spuščene, ker so premikali lokomotivo. Čakamo nekaj časa, tedaj pa se gospa Rojčeva •pomni, da lahko gremo tudi naokrog, čez
korakov manjšo
drugi prelaz, ki je kakšnih 200 nižje. Spomnila se je, da ima še terjatev pri nekem šoštanjčanu na Koroški cesti, p-a lahko moža mimogrede obišče. Obrnil sem torej nazaj proti Šoštanju in zavil mimo Mravljeka in Barločnika. Tam se cesta na lahko vzpne proti preia-zu. Razgled na prelaz in na vso progo je sicer odprt. Toda rosilo je, jaz sem sedel na levi strani, kamor sem se tudi oziral, da me ne bi morda presenetil vlak, ki bi prihitel v smeri iz Celja. Lahko si mislite, kako je to: komaj malo pogledaš na levo, v tem je avto že na progi — in nesreča je hotela, da je lokomotiva pridirja-la z desne strani, od kolodvora doli — in že ni bilo rešitve . ..
— Ko sem v strahotnem trenutku treska lokomotive v avto pogledali na desno, sem videl samo črno gmoto, čul sem puhanje lokomotive in ječanje obeh žensk v avtu, ki se je naglo zvijal in razbijal. Lokomotiva ga je prijela prav pri sredi in ga rinila po progi dalje. Nobenega žvižga nisem prej čul, nikoli še nisem vozrl tod, sodim pa, da je lokomotiva prihrumela z brzino svojih 60 km. Kolikor vem, je bila namenjena s kolodvora proti Woschnaggovi tovarni, katere tir se nekaj dalje od kraja nesreče odcepi od glavne proge ... Začutil sem močan udarec pod pazduho, dušilo me je za vrat, vendar se nisem onesvestil. Naglo
sem se z vsem naporom povzpel skozi razbito okno avtomobila na nastavek lokomotive. Lokomotiva se je polagoma ustavljala. Z nje sem se pognal v sneg. Po nasipa sem nato tekel vštric z lokomotivo še kakšnih 20 m. Vsega skupaj je lokomotiva pririnila avto kalSnih 120 m daleč po progi.
—	Ko se je lokomotiva ustavila, se je iz ruševin avta culo ječanje, kratki vzdihi Pohitel sem okrog čez nasip in začel raz-vlačevati zvito pločevino. Skušal sem reševati gospo Rojčevo iz avta. Stisnjena na naslonjaču je bila nezavestna, tiho je hro-pla. Gospa Kozlevčarjeva ob njej pa je bila pri popolni zavesti, samo do smrti prestrašena. Potožila je. da ima zlomljeno nogo in nalomljena rebra. Obe sem dvigniL Hitel sem gospo Rojčevo drgniti s snegom. Toda ni se zavedla, bila je vsa posinela v obraz. Prvi je prihitel na pomoč neki delavec, ki je poprijel gospo Kozlevčarjevo, da se je lahko obdržala pokonci. Med tem so prihiteli še drugi in smo ponesli nezavestno gospo Rojčevo v bližnjo Hau-kejevo gostilno, gospo Kozlevčarjevo pa so spravili v gostilno onkraj proge. H gospej Rojčevi je prvi prihitel zdravnik dr. Korun. Ker je bruhala, je izprva sodil, da ima lažji pretres možganov, vendar so se kmalu pokazale hujše posledice.
—	S sodišča je prihitel sodnik Svetel, z orožniške postaje pa komandir narednik. Začeli so me zasliševati. V zmedi in pod strašnim vtisom nesreče nisem mogel prav pojasniti vseh podrobnosti, zato sem bil aretiran, vendar kmalu nato spet izpuščen. G Kozlevčar je medtem dal z avtom prepeljati svojo soprogo in gospo Rojčevo v slovenjgraško bolnišnico Toda malo pred prihodom v bolnišnico je gospa Rojčeva izdihnila. Poskrbljeno je, da bo blaga pokojnica nocoj prepeljana v Ljubljano, ura pogreba pa še ni določena.
Tako je g. Anton Kranjc končal svoje pripovedovanje. O gospej Rojčevi lahko samo še povemo, da je bila v Ljubljani splošno znana kot izredno podjetna trgovka in kot prikupna gospa. Še prav posebno so Moščani vedeli ceniti njen lepi značaj. Po rodu je bila Peterlinova iz Škocijana pri Turjaku. Smrt jo je ugrabila v najlepši dobi, stara je bila šele nekaj nad 40 let. Poročila se je leta 1918., a odkar se je po petih letih zakona ločila, se je osamosvojila kot lastnica hiše v Ciglarjevi ulici na Selu, kjer si je lepo uredila pražarno žitne kave znamke »Jaro«. Pridobila si je že lepo število stalnih odjemalcev, zato se je še marljiveje trudila za podjetje. Bila je izredno podjetna, obenem pa dob roti j i va žena. Odlikovala jo je prijetna živahnost. Zapustila je dva otroka: 14-letno hčerko Silvo in 17-letnega sina Ostivoja. Naj bo nesrečni pokojnici ohranjen časten spomin, žalujočim izrekamo odkritosrčno sožalje
Strah pred staranjem
\
\
ELI DA KREMA IDEAL
Že v časih polnih sreče se pojavlja kot senca strah pred pre-ranim staranjem. Vprašate ses kaj se temu res ni moči izogniti?
Kdor začne pravočasno s pravilno nego, si bo ohranil vedno čisto in brezhibno polt. Elida krema IDEAL, ta suha dnevna krema, pomaga kot nobena druga. Radi vsebine hamamelisa poživlja in obnavlja kožo,odstranjuje male gubice in nečistoto polti. Koža ostane mlada — ostane lepa!
Nov velik uspeh akademikov-pevcev
Izredno zanimanje za koncert in toplo priznanje
svojim *strankam« postregel s pošteno va-go
Kako veseli so odvažali naložene vozičkel Saj so ti starčki, žene in otroci vozili domov svetle kepe premoga, ki jim bo vsaj za bližnje praznične dneve ogrel skromna stanovanja in jim ogrel tudi njihova srca, v katera bo vkljub stoterim težavam posi-Jal svetel žarek: ie so dobri ljudje, ki se trudijo za nazstromainej se. In to prav takrat, ko Jih poleg življenja tepe Se narava. RK ta svoje človekoljubno delo prav gotovo ne pričakuje Javne pohvale, saj mu Je vse večje zadoščenje hvaležnost stoterih siromakov, ki ph je za ztmo pravkar obda-Tomol »
Zimanji minister francoske republike g. Delbos d Je ▼ spremstvo našega predsednika vlade ogledal Meštrovičev spomenik Neznanemu vojaka na Avafl
Rdeči križ deli premog
Ljubljana, 14. decembra
Uf, kakšna brozga po ljubljanskih ulicah! Neprijetno je hoditi po njih, četudi bi bile samo za pešce. Tako pa hiteča vozila razmetavajo brozgo na vse strani, da ne veš, kam bi se umaknil. Včasi kaj zaleže razprti dežnik ali kdorkoli, ki te more s prešernejšo mero zaščititi, sicer je pa najboljše, da postojiš in pljuskne po tebi nekaj, kar ni ne voda, ne sneg, ne blato. Hiteti in si poiskati primemo zaklonišče, ne bi bilo dobro. Na sluzastih tleh ti brez dvoma spodrsne, da se povaljaš po nesnagi, vsem mimoidočim v smeh in zabavo.
Tako hudo je v takem vremenu na cegft Doma je vsaj toplo in suho. Vsedeš se k peči in toplota se ti razleze po životu. Se-
veda, če si tako srečen, da tU drvarnico v pravem času napolnil s premogom in drvmL Koliko pa jih je, ki nimajo opravka ne na cesti, ne doma! Med štirimi stenami trpe zimo in lakoto in imajo edino željo, da bi jim bilo usojeno preživotariti do prvega toplega pomladnega sonca. Ta čas pred prazniki, ko vsakdo pričakuje kaj dobrega, naj pride od koderkoli, pa Je za te siromake v takem vremenu še težji. Nu, sedaj jih je . vznemirjal oblastni odbor Rdečega križa-da, prav prijetno vznemiril. Na velesefma Je dolgo, pokrito lopo do vrha natrpal s premogom in povabil tiste, ki so njegove skrbi najpotrebnejši, da so prišli z vozički kurivo. Vsak je dobil nekaj zvrhanih ko-premoga in dobri ravnatelj Jagodic Je
Veselo proti domu, da bo ie nocoj toplo
Nemogoče stvari
Go ljudje, ki smatrajo sami sebe nesposobne za vsak tehnični prijem. Lahko pa trdimo, da med njimi ni nikogar, ki ne hi znal prav ravnati z najnovejšimi Philip-aovimi radijskimi aparati. Ta nenadna sposobnost zapriseženih lajikov izvira od tod, ker so ti sprejemniki tako avtomatizirani, da je napačno upravljanje sploh nemogoče.
Vzemimo za primer samo novi Phdlipsov model >750 A«. Zunanje antene ni mogoče priključiti na aparat, dokler uporablja le-ta za anteno električno omrežje, ker je v tem primeru antenska puščica zaprta s posebnim poklopcem. Šele, ko poklopec odrinemo, se antena lahko priklopi in sicer avtomatično v pravo pušico. Tok se potem vklopi s stikalom ob strani aparata. Osvetljena poklopna skala se lahko tako nastavi, da se bero imena postaj zmerom pod pravim kotom. Optične napake pri nastavi so popolnoma odstranjene Monogumb, s katerim se nastavljajo postaje, je dovršen avtomat, ki izključuje vsakršno napako. Samo obračati ga je treba, pa zeleni indi-katorski križ sam pokaže, kdaj smo na sredi zaželjene postaje. Zdaj je treba le še uravnati jakost reprodukcije in pa izbrati najprimernejšo selektivnost. Oboje se doseže s premikanjem monogumba navzgor ali navzdol, oziroma v desno ali levo. če želiš, da bo aparat tišji, kar nehote potisneš gumb navzdol, oziroma obratno. Prav tako se po občutku uravnava selektivnost, ki jo pa nikoli ni mogoče dotlej dotirati, da tt postala glasba nenaravna.
Iz vsega tega se jasno vidi, da bi bilo težko najti človeka, ki ravnanju z novimi Philinsovimi sprejemniki ne bi bil kos.
Ljubljana, 14. decembra Koncertna kronika našega mesta že dolgo ne zaznamuje taikega navala, kakor ee je razmahnil v Unionu pred snočnjim koncertom Akademskega pevskega zbora. Prireditev, s katero je ta odlični pevski korpus dostojno proslavil prvo desetletnico svojega vztrajnega in uspešnega delovanja, je privabila toliko občinstva, da je zanj komaj zadostovala največja ljubljanska dvorana. Tako je imel koncert značaj pravega družabnega dogodka.
V prvih vrstah so ee med drugim odličnim občinstvom zbrali predstavitelji oblasti z banom dr. Natlačenem, divizionarjem Toni čem, rektorjem univerze dr. Kušejem, županom dr. Adlešičem in z drugimi na čelu. Častno zastopane so bile tudi dame z gospo Anči Kramerjevo, soprogo ministra Galerija je bila polna akademske mladine, ki je s posebnim navdušenjem pozdravila svoje tovariše na koncertnem podi ju.
Poseben častni sedež je bil pripravij m za zastopnico visoke pokroviteljice APZ Nj. VeL kraljice Marije, gospo dvorno damo Franjo Tavčarjevo. Medtem se je na podiju zbral vee zbor in ustvaril s svojimi kroji slikovito skupino. Ko s e je v dvorani pojavila zastopnica visoke pokroviteljice, je zbor zapel državno himno. Pred častnim sediežem ie ga dvorno damo sprejefla tričlanska de-putodja zbora m ji izročila za Nj. Veličan-fltw» krasno v osno« vezano spomenico. Zastopnica kraljica se je z izbranimi besedami zahvalila za dar in izrekla zbora priznanje in eampati»e njegove visoke pokroviteljice.
e
Koncertni spored Je stud t znamenju slovenske umetne in narodne pasmi. Obsegal fe v prvem deki Trubarjev >Oče na&c t Tom-čevi priredbi, Gallusovo skladbo »Ecce Quo-modoc, Foersterjeyiega »Spaka«, Ad&mičsvo »Kregata se baba in (tevojkac, Lajovčevo »Brezo ia hrast«, Janka Ravnika popevko »Kam si Sa?« in Marija Kogoja pretresljivi »Rekvijemc Te točke eo bile v pevskem programu APZ nove in so vzfomfaie po svoji koncizni. fini izvedbi zasluzeno pozornost. Aplavz se je stopnjevat od točke do točke.
Zbor je bii kar najbolj r formi, z obrazov ja 6i jala radostna razpoloženost, petje je tesno združilo podi j in avditorij. Vodja zbora France Marolt, ki je s svojim dolgoletnim smotrnim prizadevanjem dvignil svoj pevski korpus na vzorno višino, je z lahkoto vodil skrbno kultivirane glasove svojih pevcev in tako doprinesel 6voj znaten delež k uspaha koncerta. Po prvem delu je prejel pevovodja v priznanje dva venca, medtem ko so bili pevci obdarjeni z nageljčJki kot simbolnim cvetom naše zemlje, aa kateri so vzniknile tudi izvajane pesnitve kot cvet njenega domačega duha.
V drugem delu koncertnega sporeda jo APZ ponovil nekatere najboljše točke iz programa prejšnjih koncertov. Bile so to same narodne pesmi v Tomčevi, Maroltovi, Ba-jukovd ia Devovi priredbi, pesmi, ki imajo ne le v besedilu, marveč tudi v melosu svoj lokailmi koLorit Izmed njih naj posebej omenimo belokrajinske >Svatske pesmi< in koroški ples iz Ziljske doline kot dve topla izraza naših obrobnih krajev, dalje »Ribniško«, ki je toda zdaj ogrela občinstvo in vzbudila dolgotrajno ploskanje, zahtevajoče ponavljanje, čemur pa pevovodja ni mogel ustreči, saj se je koncert s svojim obsežnim programom že znatno zavlekel. Sentimentalno otožna >Sree je žalostno^: je tudi zdaj vzbudila v dvorani posebno tišino in čustveno toploto. Koncert je zaključila »Flosarska« e svojim opevom vode m udarjanja vesel ob valove, s svojo slikovito vizijo splavarjev, ki vozijo les naših gora v daljne kraje.
Tako je bil novi koncert APZ nova uspela manifesta erija njegove pevske višine in vzpodbuda k nadaljnjemu smotrnemu dela v dnugesm desetletju. Te harmonične vtise koncerta pa je kvarila izkušnja z garderobo, ki spričo deževnega vremena in ogromnega navala bila kos svojim nalogam. Prireditelji koncertov, zlasti onih, ki pričakujejo velik obisk, bi bili morah posvečati več skrbi tej nujni potrebi in preprečiti tisto do skrajnosti neprijetno preriva-nje in večkrat neprostovoljno suvanje s komolci, kd je snoči segalo daleč preko neizogibnosti in je pričalo o presflafci ekrbe za garderobne prostore.
Izreden talent na tatinskih poteh
Navdušen za elektrotehniko je kradel radijske aparate
Radortjtea, 14. decembra. Kropa sicer ni velika, vendar hna večkrat kakšno senzacijo. Ni še bOa urejena, katf šele pozabljena kroparska sladkorna afera, ko je imen izredno navihan goljuf zavetišče ravno v Kropi, že so pričeli šušljati in kmalu nato glasno govoriti o pikantni zadtevščini, ki jo prav sedaj raziskuje sodišče v Radovljici in se bo zadeva prej ali slej končala prt okrožnem sodišču v Ljubljani. Raačiščenje je pa prav potrebno, ker se bo spet enkrat odkrilo ozadje močno razširjene lažnive morale. Nu, in že je prišla na dan tretja zadeva. Ta je pa naslednja:
V	tekočem letu je bilo v cKkoBci Krope in v Radovljici Ukradenih več, po večini prav dragih radijskih aparatov. Prvi ap rat Je bal ukraden sredi poletja v pensio-nu »Jelovici« v Kamini gorici; pension je last pokojninski; organizacije ljubljanskih mestnih uradnikov. Aparat je izginil v le-pd poletni noči, ko so bila okna gostilniške sobe odprta. Orožništvo se je trudilo, da izsledi tatu. Kmailu nato sta bila na podoben način ukradena dva radijska aparata v Radovljici. Tudi tokrat ni bilo mogoče izslediti prebrisanih tatov. Nato je bilo prijavljenih še nekaj drugih podobnih tatvin. Po starem pregovoru, da gre vrč tako dolgo k studencu, dokler ss ne Tazbije, tudi tat radijskih aparatov ni odnehal, dokler se ni ujel.
V	noči od pretekle sobote na nedeljo je izginil radijski aparat iz Kleindienstove
| gostilne v Radovljici in sicer spet skozi j okno. Ker je to noč snežilo, so že domači zjutraj ugotovili, kam vodi sled: iz Radovljice skozi Predtrg, proti Fuchsovi br-* vi in Kamni gorici. Za izsleditev t«tii pa,
so IMte važne še druge okoliščine. V gostilno je zahajal zadnje čase mlajši človek, ki je kaj rad govoril o radijskih apar-ratSh. Njegovo narečje je bilo kroparsko. Tudi v soboto proti večeru je prišel v gostilno in Je precej doflgo obešal površnik na okno. Že to se je zdelo domačim sumljivo. Seveda je tat pri obešanju previdno odpiral okno in se tako pripravljal za tatvino.
V nedeljo so orožniki ta Klein dianstovi takoj odšli v Kropo, da poiščejo osumljenca. Ves opis ae je ujemal z mladim Lenartom, na kaiterega pa pri prejšnjih preiskavah ni padel niti najmanjši sum, čeprav se fant že od zgodnje mladosti bavi z nenavadnimi posli. Lenart je izprva tajil vsako tatvino. Ko so pa orožniki pri njem našli ukradeni aparat, seveda ni mogel več tajiti, vendar je priznal samo to tatvino-
Lenart, ki je bil letos potrjen k vojakom, je sin poštenih staršev in izreden talent za mehaniko in elektrotehniko, že v ljiuidski šoli se je začel za oboje živo zanimati. žal ni imel prilike, da bi se v tem nadalje izobraževal. Ko je doma končal obrtno šolo, je bil zaposlen v žebljarski zadrugi, kjer pa Se je brigal vedno le za sivojo elektriko. Najrajši je razdiral in prenavljal radijske aparate, sestavljal pa je tudi nove, ki so baje prav dobri. Lotil se je tudi električnih števcev in to je bil vzrok, da je izgubil kruh. v brezposelnosti je popravljal biciklje. Zadnji čas pase je najbolj bavil z radijskimi aparati. Potreboval je pač material, zato je posegel po tuji lastnini. Vprašanje je samo, ali in kako se bo fant vrnil na pravo pot, da postane z izrednim talentom koristen ftia^ čknneffiae družbe.
»JUTRO« it $91.
4
Sreda, 1& XZL 193T
AINO MATICA ielet. 21-24. — Predstave danes ob 16, 19.15 ln 21.15 url
Vesela filmska komedija
NJENA VELIKA MATURA (Unentschuldigte Stunde)
Hans Moser — Gusti Huber — Theo Lingen — Najnovejši žurnal
llomače vesli
♦ Ali pošljete čestitno brzojavko? Od 14.
decembra do 19. januarja sprejemajo v odpremo Čestitne brzojavke (HLT) po znižani pristojbini 50% normalne tarife v vse evropske države, izvzeuiši italijanske otoke v Jonskem morju, Sovietsko Rusijo in tistega dela Španije, ki je pod oblastjo barcelonske vlade. Za ameriške države in za Havajske otoke se bodo sprejemale te brzojavke samo do 6. januarja s pristojbino tretjine popolne tarife. Brezžične Čestitke se lahko izmenjavajo z nemškimi ladjami v času od 14. decembra do 6. januarja po polovični pristojbini. V istem razdobju uvede francoska uprava sprejem brezžičnih čestitk preko svojih obrežnih postaj med ladijskimi postajami na morju in državami v Evropi in zunaj Evrope. Najnižja pristojbina brezžične brzojavke je ona, ki se plača za 10 besed Besedilo je svobodno, vsebovati mora pa samo želje in čestitke za božične praznike in novo leto.
MRZLI DNEVI —
TOPLE ODEJE
PRIMA FLANEL DIN 90.— VOLNENE	DIN 100.—
KAMELHAR	DIN 250.-
280.—
SVILENE PRESITE DIN 290.—
S®




TA-
+ Novi grobovi. Na Vičavi pri Ptuju je umrla gospa Lojzka Skuhala, posestnica, vdova po posojilniškemti ravnatelju, stara 68 let. Ugledno pokojnico bodo jutri ob 15. položili v Rogoznici k večnemu počitku. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Ana Ladiia. Pogreb vzorne matere bo jutri ob 15. — Nadalje ie umrl v L jut.ljani g. Franc Mauer, železniški uradnik v pokoju, star šele 45 let. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Elizabeta Mikuše-va, vdova računskega nadsvetnika. Ugledno pokojnico bodo danes ob 16. spremili k večnemu počitku. — V ponedeljek smo poročali * nenadni smrti policijskega nadstraž-nika g. Ivana Geca. ki je umrl v Sremski Ka menici. Pogreb bo jutri ob pol 16. iz Sokoiskega doma na Viču. — Pokojnim blag pT\r>m:" '"I"nujo aV-pmo sožalie!
Žene morejo po večkratni nosečnosti Z dnevno rabo pol kozarca naravne Franz-Josefove grenčice, užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. — Franz-Josefova voda je davno pre-skušena, najtopleje priporočana in ae dobiva povsod.
Ogl rog & Dr 13 43.VS5
♦	V spomin pokojnega g. Antona Peršulia
je CM moška podružnica v Slovenjgradca je nakazala družbi din 100. Lepa hvala!
♦	Šefa finančne kontrole so okradli. Iz Vojnika pri Celju nam poročajo, Ja je bilo nedavno vlomljeno v stanovanje starešine tamošnjega oddelka finančne kontrole Ivana Leitgeba in tatovi so mu odnesli precejšen kup blaga. Med drugim je izginila še skoraj nova siva kompletna moška obleka in obleka iz modrega kamgarna. Črn zimski suknjič, rjav površnik in še raznih drugih manjših predmetov, da znaša skupna škoda Okros 1000 din.
ESENCA ZA RUM IN LIKERJE V
drogeriji TVAN KANC-Nebotičnik.
♦	Gumb, Id misli namesto vas. Večji modeli najnovejših Philipsovih radijskih aparatov imajo za potrebno regulacijo samo en gumb, ki je najpopolnejši avtomat za ravnanje Ta avtomat ki je samo v Philipsovih aparatih, vrši naslednje funkcije: regulacijo za iskano postajo z dvojnim prenosom, regulacijo jačine zvoka, regulacijo selektivitete, regulacijo visokih in globokih tonov. Posebno važna je ureditev, ki s pomočjo tega gumba avtomatično regulira globino tona Znana je pojava, da je pri večji selektiviteti zvok reprodukcije globlji. Nova regulacija globokih tonov, ki se avtomatično vključi, kadar je selekti-viteta z regulacije povečana, skrbi za to, da pridejo tudi globoki toni v pravo razmerje. Ta naprava je umetniško delo tehnike ln bo gotovo ustvarila radiu nov krog prijateljev, ki so imeli doslej težave zaradi komplicirane regulacije.
Leto 1 ^ 3 S začnite S SVEDSKO KARTOTEČNO KNJIGO
»A G RIP P A«
Priporočljiva za: trgovine, industrije, denarne zavode, zdravnike, društva itd. — Pojasnila daje:
M. TICAR d. z o. z. LJUBLJANA, Šelenburgova I, kjer dobite tudi vse trgovske knjige.
ČISTO, HITRO in VESTNO
so vedno gospodje post reže nI v znanem brivskem salonu
G J U D ALEKSANDER LJubljana, Kongresni trg 6
(poleg kino Matice)
♦	V vseh boljših knjigarnah dobite »Zgodbe brez groze«. Vezane 15 din, broširane 10 din. Naročila: Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva 5.
♦	Poroka. V nedeljo se je poročil v Slov. Konjicah gospod dir. Ludvik 3chwarz, banovinska zdravnifc v Ločah, z gdč. Olgo Pru-sovo, »tud. pbarm.. hčerko pokojnega odvetnika dr Antona Prusa. Iskreno Čestitamo I
♦	Poceni božični in novoletni izleti »Put-nika« v Trst. Gorico, in Opatijo. Zahtevajte brezplačne prospekte pri Putniku. Ljubljana in Jesenice.
♦	Za božič in novo leto kupujte razglednice, ki Jih je založila Ciril Metodova družba. Kupujte domače blago!
♦	Božični avtoizleti v Gorico — Trst po Vipavski dolini 24. t. m. zjutraj ob 6. in ob 19.30 do 26. in 27. t. m Za navodila se priglasite takoj na naslov »Družisvet«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
Iz Ljubljane
U— G. general Nedoljkovič zapusti Ljubljano v petek ob 20. in ne v petek dopoldne, kakor je bilo po pomoti navedeno včeraj.
u— Javna prošnja trgovcev v Frančiškanski ulici na mestni gradbeni urad, upravo policije, mestni zdravstveni urad in Stavbno, d. d. Od meseca julija je Frančiškanska ulica ob vhodu v vsej svoji širini pregrajena s plotom in je družba, ki gradi novo stavbo hotela »Slona«, pustila prost samo pločnik, ki je pa tam tako ozek, da je prehod mogoč le posameznim pešcem in to samo ob lepem vremenu. V dežju in snegu je pa izogibanje na tem prostoru naravnost nemogoče, ker preti vsakemu pasantu nevarnost, da ga kdo sune ali rani z odprtom dežnikom. Zaradi že več mesecev trajajočega deževja promet v Frančiškanski ulici silno trpi, kar seveda najbolj občutimo trgovci. Zgražanje nad tem nedostatkom v sredini mesta postaja vedno huje in dan za dnem se čujejo pikre opazke na račun odgovornih činiteljev Pripomniti je treba tudi to, da se ta ulica že od julija ni snažila in škropila ter je ostala nepospravljena sva nesnaga od dovoza in odvoza stavbnega materiala. Trgovci so sicer pred svojimi trgovinami sami posnažili pločnike, toda sredina ulice je ostala zanemarjena, kar tudi iz zdravstvenih razlogov ni dopustno. Vsi trgovci v Frančiškanski ulici smo kakor tudi trgovci drugod davkoplačevalci in je naš boj pri obstoječih razmerah že več kakor kruho-borstvo. Merodajne činitelje prosimo, da se lesena pregrada pri novi hotelski stavbi takoj odstrani, kar je potrebno zlasti zdaj, ko se približujejo božični prazniki in ko nočemo in ne smemo biti prikrajšani pri kupčijah, ki se obetajo. Stavba hotela je že dograjena in je barikada v naši ulici brez vsake potrebe. Od odgovornih pričakujemo potrebno uvidevnost ter prosimo, da se ulica že vendar enkrat docela odpre in vse ovire odstranijo. — Sledijo podpisi vseh trgovcev v Frančiškanski ulici in podpis hotela »Uniona«.
u— Zveza kulturnih druStev bo pričela z današnjim dnem svoje redne matinejske predstave v Elitnem kinu Matici. Vodstvo si je že v naprej zagotovilo vrsto zanimivih filmov, zgodovinskih, zabavnih, poučnih in glasbenih, ki bodo zadovoljili še tako razvajenega obiskovalca. Kot prvi film se predvaja veliko delo francoskega platna »Divne laži Nine Petrovne« v naslovni vlogi Isa Miranda. Se pred kratkim časom je bil predvajan ta film kot premiera v Zagrebu in žel velikanski uspeh in priznanje. Kako pa izgledajo te divne laži, njih namen in posledice, boste videli v Elitnem kinu Matici od danes naprej ob 14.15. pri znižanih cenah din 4.50 in 6.50. n— Slovensko zdravniško društvo priredi
v	svrho proslave 150-letnice rojstva znamenitega češkega znanstvenika 17. L m. ob 18. 60. znanstveni sestanek v predavalnici internega oddelka otče državne bolnišnice s predavanjem g. docenta dr. Seliškarja o Janu Ev. Purkyneju in njegovih odnosih do medicine. Vabljeni vsi gg. zdravniki in medi cincil
u— VIII. simfonični koncert Ljubljanske filharmonije, ki bo v petek 17 t. m. v Uni
onu, bo dirigiral svetovno znani dirigent dt Hermann Scherehen z Dunaja. Še pred dne
vi	je dirigiral pet koncertov v Italiji in 6i cer v Tm!u, Milanu, Turinu. Neaplju danes bo dirigiral na Dunaju in prispe jutri v Ljubljano. Italijarsko časopisje je polno hvale o njem. Turinski listi pišejo med drugim: Ze prvi .i-eJ roti v Italijo je hil za orkester »Musica viva« venčan s slavo. V Trstu je moral dirigent na zahtevo publike podaljšati program. V Milanu je prel 2000 poslušalci izvajal v dvorani konRerva'or'.ja Brahmsovo III simfonijo ki .je posebno užgala. Scherehen je moral pred razigrano publiko ponoviti en stavek iz Schubenove Es-dur simfonije. Dr Scherchen je donil takojšnje povabilo za dva nova kon^rta v aprilu 1938. Nič manjši ni njegov uspeh na Dunaju kjer je z novo ustanovljenkn orkestrom »Musica viva« dosegel senzacionalen uspeh. Za njegov ljubljanski nastop v petek so stopnice v prodaji pri blagajni k;na Union.
u— Predstava v korist Združenja gledaliških igralce* V soboto 1K t m. se vprizori Samec-DobeiČeva opereta »Ančka« v korist podrornega fonda Združenja igralcev Opozarjamo občinstvo naj si ogleda to predstavo. ki je posebno zabavne vseline in se odlikuje e prikupnimi melodioznimi pev skimi točkami ter pestrim dejanjem Dejanje se godi v Zabmkoviu. ter nam predsta vi nosrečeno rahlo karikiran.' trške figure Zasedba je običajna. Podorite z obilnim obiskom stanovsko organizacijo Združenja gledaliških igralcev
n— Ljudska nnherza. Danes bo predaval g. univ. prof. inž. Igo Pehani: Kako nastaja in Se razvija rudnik. Predavanje, ki bo ob 20. v mali dvorani filbarmoničnega društva, bo pojasnjevalo okrog 100 slik Vstop prost.
n— Predavanje drnštv« »Snfe«. V soboto 18. t m. bo v salonu pri »Levu« ob pol 21. predavanje g dr Kvov<?kv Rudolfa sod niko iz Novega mesta Predaval bo o zelo aktualni in zanimivi temi: .Iapor«ko kitaj ska vojna in vzhodno vprašanje. Vabimo vse članstvo »Soče« in prijatelje, da ee tega važnega predavanja udeleži. Vstop vsem prosti
a— JNAD Jadru. Drevi ob tO. redna »eja
centralnega odbora. — Tajnik L
a— Juristi Aleksandrove anirert« prlre-
de 1. februarja 1938., svoj reprezentančni ples pod pokroviteljstvom g. rektorja dr.
Rado Kušeja b dekana juridričtne fakultete g. dr. Rudolfa Sajevica.
u— Sokol IL javlja tutno vest, da Jt
preminil njegov zvesti član brat Luka Se-tina. Spremimo ga na zadnji poti v civilu z znakom izpred hiše žalosti Jelovškova ul. 2 danes ob 14. uri. Predobrega ln zavednega narodnjaka ohranimo v najlepšem spominu I Uprava.
u— Podružnica Sadjarskega In vrtnarskega društva bo imela svoj občni zbor v soboto 18. t. m. ob 19.30 v sejni dvorani Kmetijske družbe, Novi trg 3/1.
u— Premog za siromake. V ponedeljek je na velesejmu začel Rdeči križ razdeljevati premog najbednejšim družinam. Vsega skupaj je s pomočjo raznih dobrotnikov zbral RK osem vagonov premoga, ki ga bodo razdelili približno 800 brezposelnim družinskim rednikom. Družine, ki imajo po več kot štiri člane, prejmejo po 150 kg. manjše po 100 kg, brezposelni samci pa po 50 kg. Upravitelj skladišča RK, ravnatelj Tone Jagodic bo imel vse te dni od jutra do popoldanskih ur čez glavo dela, da bo razdelil zalogo prosilcem. Vsak dan prihaja po brezplačno kurjavo po 80 do 90 ljudi.
v 'cr3^
RODBINSKI ZAJTRK
mora nuditi vsem rodbinskim članom zadostno moč, ki je potrebna za opravljanje dopoldanskega dela. 2-3 Ovomaltine v mleku, kavi ali čaju stvorijo temelj za uspešno dopoldansko delo.
Samo z Ovomaltine se doseže Ovomaitinski uspeh.
Stotisoči so že to izkusili. Prepričajte se tudi Vi! Kupite Se danes škatlico zdravja — škatlico Ovomaltine I Dobiva se povsod, počenši od din 6.50.
u— Pedagoški tečaj za starše na Viču. Drevi ob 20. predava dr. Simenčeva »Kako skrbimo za otrokov normalni telesni razvoj?« Predavanje bo na viški ljudski šoli. Vstop prost.
Za gospoda
topla, zimska suknja ali jesenski plašč! Vzorci ki Vam bodo ugajali so v odlični kvaliteti naprodaj pri
Brata Vlaj, WolSova S
u— Adventisti v Ljubljani. Ponekod na deželi ima adventistična sekta precejšnje družine privržencev, ki se zbirajo k prebiranju sv. pisma in s priseganjem na vzdržnost in najčistejše življenje pričakujejo Kristusovega povratka na zemljo. Sekta sanoa po sebi ni nevarna niti redu v državi, a še manj utegne vzbujati javnega pohujšanja, priznane veroizpovedi pa jo vendarle z vso resmobo preganjajo, ker se jim zdi pač vsako razširjanje ne-overovljenih naukov nevarno. Nedavno je policija prejela iz katoliških krogov ovadbo, da sta se v Ljubljani pojavila dva vneta adventistična propagatorja, dva mlada delavca iz Hrvatske, Dragan Radmilovič in Andirija Duk. Policija je aretirala oba moža, obenem pa jima je zaplenila dobršen kup adventistične literature, s pomočjo katere sta širila svoje nauke.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je poslala ga. Stuppan Mali iz LJubljane znesek 50 din kot prostovoljni prispevek za božičnlco. Plemeniti do-brotnici, ki naših gluhonemih sirot nobeno leto ne pozabi, bodi izrečena kar naj-prisrčnejša zahvala!
u— Tudi v izbiri božičnih daril mora
biti človek praktičen in štedljiv. če hočete resnično razveseliti svojo ženo. gospodinjo ali prijateljico, poklonite ji nekaj lepega in koristnega iz stekla, kristala in porcelana česar ima tvrdka Kollmann na Mestnem trgu stalno najbogatejšo izbiro.
u— Obleke ui Klobuke ttemiCno Cisti bar-'« nlislra In lika tovarna los Relrh t
Ne odlašajte
na zadnji dan in si oglejte še danes nad
309 vrst
različnih najnovejših okraskov za božično drevo ter raznovrstne
JASLICE
katere dobite najceneje pri
foto turistu
Lojzu Š tn u c u
LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 8
BREZOBVEZEN OGLED V TRGOVINI i
MMMM^^^
URE	.^ta&s^ BUDILKE
SREBRN IISA	ZLATNINA
v veliki tzbiri pri
H. SUTTNER - Ljubljana S
Prešernova ulica 9 - (poleg glavne pošte) Zahtevajte brezplačni cenik!
»lttW ■ CTTOMMIllillt
M. DRENIK
volna za roCno pletenje. smyrna. perzet id kelim
LJUBI«!ANA. Kongresni tr« 7.
IKLKIVA KSKNCA,
osvežuje in razkužuje zrak steklenica Din 14. -, dobite v drogeriji Adrije, Šelenburgova uL 1.
MATINEJA Z. K. D« ■■■■■■■■■■■■■
OTVORITVENI SPORED!
Krasno filmsko delo, ki Je ielo kot premiera r Zagreba ie pred kratkim časom velikanski uspeh In priznanje!
Isa Miranda In F« Gravey
v velefilma
Divne laži Nine Petrovne
(ZGODBA VELIKE LJUBEZNL)
Danes ob 14*15 v Elitnem Kinu Matici
CENE DIN 4.50 in 6.50 — DOPOLNILNI SPORED !
u— Vašim malčkom Je prinesel Miklavž novih igrač, nemara pa tudi Božiček še kaj hrani zanje. Stare igrače pojdejo v kot, morda celo v kak pozabljen kot na podstrešju. Nikar tega! V gluhonemnicl imamo kopico drobiža, ki mu nimamo dati kaj v roke. Najhuje je to v zimskem času. ko po cele tedne ne pridejo iz sobe. Igrajo pa se prav tako radi, kakor drugi otroci, samo če bi se imeli s čim. Tem siromakom lahko napravite brez stroškov veliko veselje, če jim poklonite stare, še uporabne igrače. Obvestite telefonično, ali pa po dopisnici ravnateljstvo gluho-nemnice, odnosno Podporno društvo za gluhonemo mladino, ki se tudi nahaja v gluhonemnici in bo samo rado poslalo po pripravljeno darilo!
u— Potnika izpod ambulantnega voza. Ko so včerai domol^ne na elavnftm kolodvoru izstopali potniki iz zagrebškega brzovlak^ so opazili dva bedna vagabunda, ki sta se motala izpod poštnega ambilančnega voza na "»lan. Nanju je bila opozorjena tudi policija in ko so ju zaslišali, je prišlo na dan, da sta dva brezposelna delavca, ki sta se hotela iz Zagreba prepeljati v Ljubljano. Ker nista imela denarja za dva. pot pa je za pešca v tem snegu in dežju precej nerodna, sta zlezla na zavoro poštnega voza in se tako srečno oripel iala do Lj^blte^e. Polici ia je pridržala nenavadna potnika, da dožene ali nista morda prišla v Ljubljano v kakšni posebni misij L
u— Uspešna policijska racija. V ponedeljek ropoldne in ponoči je policija izvršila obsežno racijo in pri tej priliki ji je prišlo v roke večje število izgubljencev, ki jih ja že dolgo iskala. Med drugimi je bil aretiran 32 letni Vinko Škerjanc, po rodu od Dev. Marije v Poliiu. ki je že star znanec kriminala. saj ima že 40 kazni za sabo. Nedavno je ukradel še čisto novo kolo. ki ga je potem dalje prodal za skromnih 200 din. Prav tako sta bili aretirani dve še nedoletni bivši služkinji, ki sta ee v času brezposelnosti specializirali na tatvine in vlome Delali sta kot dva prava strokovnjaka vitkega stila, vdirali sta v nezavarovana stanovanja, a če je bilo treba, sta pristavili tudi lestev, da 6ta skozi okna obiskali višja nadstropja. V nekaj dneh sta nakradli več kot za 5000 din najrazličnejše obleke.
n— Vlom pri delovodji pivovarne Union. Te dni je v večernih urah obiskal neznan tat stanovanje Ferdinanda Polaka. delovodje v pivovarni Union in si naložil zvrhano mavho plena Med drugim Je odnasel črno moško obleko, srebrno žepno in nikelnasto zapestno moško uro. več kosov srebrnega jedilnega pribora nekai raznovrstnega perila, črn ročni kovčeg iz imitacija in nekaj gotovine. da znaša skupna škoda okrog 5000 din.
u— Kuhanje na električnem rešoju je najidealnejše. Gospodinje, pridite danes ob 19 v Zvezo gospodinj, Gradišče 14., kjer bo nazorno predavanje.
Iz Celja
e— Odlikovani strele!. »Medaljo dobrega strelca« so prejeli od celjskega strelskega okrožja sledeči gg.: Člani Strelske družine v Ceiju: Fric Blumer. Oton Josek, Josip Aman. Avgust Keblič, Avgust Lakner. Otmar Ravtar, Josip Hernaus in Herbert Dečman. Člani Strelske družine v Štorah: Karel Kom-nolšek. Ignac Gorjup. Ferdinand Kuaej. Vinko Verovnik in Ivan Kompolšek. Člani Strelske družine v Škocijanu: Ivan Globevnik, Blaž Zutar in Alojz Hočevar. Člana Strelske družine na Vranskem: Ljudevit Jesenik in Ignac 7orko. Člani Strelske družine v Zagorju ob Savi: Viktor Suša, Herman Požun. Franc R-*nčov in Anton Leskovšelk. Člani Strelske družine v Kostanjevici: Janko Tro-ha. Jože Kotar in Ivan Kotar. Člani Strelske družine v Črni r»ri Prevaljah: Hubert Povh. Rudolf Plainer. Karel Mastek in Franjo Mo-dei. Čestitamo!
e— Dvignile knjige Vodnikov« dmlbe v podružnici »Jutra* v Kocenovi ulici Stev. 2 in noravnnite obenem tudi članarino za prihodnje leto!
e— Sošolec mu |e zlomil nogo. Ko le Š»1 osemletni posestnikov sinček Franc Žagar z Ložnice pri Celju v ponedeljek zjutraj v šolo. ga ie vrgel neki sošolec v sneg. Žagar ie padel tako nesrečno, da si ie zlomil desno nogo v kolenu. Prepeljali so ga v bolnišnico.
e— Usoden padec. V Rogato-j Je padal 38-letni oskrbnik Dagoberl Vurja tako nesrečno- da si ie na lomil več reber na levi str-« v	«> v <*elisko Hr»ln;šnico.
KTNO MFTROPOL. — Danes »BELI EcKADRON« odlikovano filmsko delo po znamenitem romanu Josepha Peyrea.
Iz M^rih^ra
a— Za »pomenile kralju Aleksandru 1. v Mariboru. Vekoslav Cener. inž. podpolkovnik in komandant inženjerske podoficirske šole v Sabcu. je nakazal odboru za polastitev opomina blagopokojnega Viteškega kralja v Mariboru znesek 1.192 din kot prispevek gg oficirjev inž. podoficirske šole v Sabcu. preje v Mariboru Odbor izreka darovalcem iskreno zahvalo i željo, da bi tudi ostali, ki so prejeli nabiralne pole. katerih še niso vrnili iste z nabranimi zneski čimprej dostavili odboru v Mariboru. Rotovški trg 1
a— Ofcirb mariborske garnizije priredi-jc 16. t m ob 20 W tovari:ki večer v dvorani Kazine Posebna \ab:Ui se ne bodo razpošiljala
a— O koncertu Akademskega pevskega
zhora iz Ljub'jane ki priredi 18. t. m. ob 20 v unionski dvorani v Mariboru svoj koncert piše kritika o IjubUpn^kem nesto-pu tole . V^°raj'nji i-on-ert b i na taki v*S!n> rta ie bil v 'ehn^n^m ;n mu-z;kainem pog'er1u brezhiben Opozarjamo cenj. občinstvo, da se dobe vstopnice že zdaj Dri »Putniku« na Grajskem trgu.
a— Gogotjev večer v Ljudski univerzi. V spomin velikemu ruskemu pisatelju Gogo-lju je priredila v ponedeljek tuk Ljudska univerza spominsk' večeT, na katerem je predaval odlični predavatelj in poznavalec ruske literature univ. profesor g dr E Spektorski. V svojih zanimivih izvajanjih je orisal lik očeta ruskega realizma v vseh njegovih razvojnih fazah do romantičnega pripovedništva preko naturalizma do realizma. Najzagonetnejši lik ruske literature, ki je imel največ upliva na ostale ruske književnike. je bil baš Gogolj, ki je gleda! stvarnost takšna kakršna je. Njegov »Revizor« je revizija življenja in njega samega ter njegovih del. Iz realista se je končno rodil moralist, ki je združil lepoto z dobrino. Ob zaključku predavanja je čitala iz njegovih del nekatere odlomke članica in prva igralka E. Kraljeva (Dnjepr, Taras Bulba in Mrtve duše) Predavatelj kakor tudi recitatorka sta bila nagrajena s prisrčnim aplavzom ter toplim priznanjem.
a— Gledališke novice Drevi ponovitev tudi pri reprizi izvrstno uspelih Snuderlo-vih skečev »Lopovščine«, ki so medtem tudi izven Maribora zbudili živahno zanimanje. — Svojevrsten umetniški užitek obeta slavna diseje (muzikalna predavateljica) Dela Lipinskaja, ki je nastopila minilo jesen tudi v Ljubljani in uspela z zelo vzorno kritiko. Vrača se s svoje turneje po Rumu-niji in Madžarski preko Jugoslavije in nastopi tudi v Mariboru, in sicer takoj po božičnih praznikih (menda 28. decembra).
•— Ljudska univerza začne na svojem ekonomskem tečaju, ki se vrši t poslopju trgovske akademije (II. nadstr.), obravnavati sodobna gospodarska vprašanja V sredo 15. t. m. ob 20. uri bo govoril g. F. Je-sih o kreditnem sistemu (banke, borze itd.).
a— Himen! V tukajšnji stolnici se je poročil v soboto magistratnl uradnik ter znani pilot in fotoamater g. Franjo Pivka z gdč. Marico Gaube. Mladoporočencema iskrene čestitke!
a— Šahovske novice. Srednješolski šahovski turnir, ki traja že ves mesec in na katerem igra 12 najboljših šahistov tukajšnje klasične gimnazije, realke in učiteljske šole, je odigran do 9. kola in je stanje sledeče: Kobljer (klas. gim.) 6 in pol (2). Mo-horčič (real.) 5 (2), Ferenčak (real ). Ma-rotti (klas. gimn.) in Rupena (klas gimn.) po 4 in pol (2). Kolavčič (real.) 4 (1), Regor-šek (real.) 4 (3), Tomšič (učitelj.) 3 (1), Stare, Kresevič (gimn.) 2 (2), Knez (real.) 1 in pol (1), Juratič (učitelj.) pol (1) točke a— Studenški lipi so »podaljšali iivlje-njeTe dni smo poročali o skiepu studen-škega občinskega odbora, po katere naj bi se posekala staroslavna okoli 200 let stara lipa pri gostilni »Bela zastava« v Studencih ob križišču proti Pekram V nedeljo bi se imela vršiti licitacija lipe, ki pa se je sipri-čo odpora nacionalnih Studenčanov preložila za nedoločen čas. tako da bo staroslavna lipa vsaj še nekaj časa pomnik slovanskega izvora Studencev.
a— Okraden inlenjer. Inž. Oton Klos, stanujoč v Principovi ulici, je prijavil policiji, da mu je ▼ nekem nočnem lokalu doslej Se neznani storilec izmaknil zlato uro in zlato verižico v vrednosti nad 5000 dinarjev. Policija vrši poizvedbe.
s— Konji preko ceste. V Dravski dolini puščajo hlapci kaj radi ob razkladanju ali nakladanju lesa konje in voz preko ceste, mesto da bi jih okrenili ob robu ceste, kjer se to delo mora opraviti Tako postopanje mora voditi do karamSolov z ostalimi vozili Takšen slučaj se je pripetil, ko je privozil t smeri iz Maribora proti Marenber-
fu s svojim avtom šofer g. Edvard Soler. V p. Vižingi je razkladal Vrenčurjev hlapec Kelner Jože lesene hlode ter pustil pri tem konje skorai sredi ceste. Izza ovinka je privozil omenjeni šofer, ki je «ele v zadnjem trenutku opazil voz in kon Zavrl je sicer svoj avto, vendar karambola ni mogel preprečiti. Zadel je v konje ter jih občutno poškodoval. Šofer je mogel sicer nadaljevati vožnjo do Marenberga, vendar se je pri tem tudi njegovo vozilo znatno poškodovalo.
a— Avstrija Je prepovedala uvoz mesa tn mleka v obmejnem prometu in to zaradi predsodka, da se je pri nas pojavila slinavka.
a— Skladišče t hotapskeza blaga ni Po~ brežju so olkrila oblastva. Finančni organi so že delj časa sumili neko osebo, ki je piecej dobro živela, pa nič delala, da se bavi s trihotaiistvom. Včeraj so napravili pri suml.ienfu v stanovanju na Pol »rež ju hišno preiskavo in so naleteli na pravcato skladišče tihotapskega blaga Zaplenili so več kilogramov saharina, kresilivili kamenčkov. igralnih kart, tobaka za nesljar.je ifrL Tihotapca so zaprii. Oblastva meniio da gre za dobro or?aniz;rano družbo t^ho^ap-oev, in nadaljujejo preiskavo Pričakovati je novih aretacij.
a— Kako je na vrhovih? »Putnikovo« vremensko pomrlo z dne 14 t. m ob 7 uri zjutraj pravi. Mariborska in Ru^ka koča 0°, 40 cm snega na stari nodlagi 10 cm. oblačno mirno. Senjoriev dom in Kremžariev vrh. —2. zelo ob'ačno, mirno 45 cm osrenjene-ga snega na stari pod'agi 40 cm Mozirska koča —2, oblačno, 30 cm drobnega snega na 70 cm nodlagi Ce,-<;ka ko*a 0" oblačno. 50 cm drobnega sneg-' RinisVi vrelec —1, zelo oblačno, mirno. 40 cm snega
Mlad zločinec je do smrti pobil in oropal
svojo dobrotnico, ki ga je vzredila
Orožniki so ga po skrbnem iskanju kmalu prijeli
Mengeg, 14. decembra.
Tale naš kot med Kamnikom in Črnim grabnom Je menda zares v zameri pri bogu, saj si skoraj ne moremo drugače razlagati. zakaj naše krgje tako pogostokrat obiskujejo težke preizkušnje v obliki krvavih brezumnih zlo/inov.
Orožniški postni v Mengšu m Domžalah sta brez dvoma tisti dve orožniški postaji na bivšem Kranjskem, ki imata na svojih področjih najbolj pogostokrat opravka z ubijalci Ts&ko je pisati takšne besede, a treba je z vso grenko resnico na dan, da opozorilno činitelje, ki sta jim zaupani vzgoja ln uprava naroda, naj pomagajo s čim skrbnejšo vnemo iztrebiti žela, ki zastrupljajo dušo širokih ljudskih plasti. Odkar je pred kakšnimi 10 leti zloglasni Lak-ner umoril mengeškega župnika Kušarja, sa zločini ponavljajo. Zadnji čas skoraj ne mine leto, ne da bi vse javnosti razburilo kako novo krvavo dejanje v mengeški pokrajini. Na to žalostno verigo se je snoči nanizal nov člen z zverinskim umorom 73-Ietne posestnice Marije šimenčeve na Pristavi. Vse podrobnosti tega obžalovanja vrednega dogodka izpričujejo, koliko moralne toposti vlada v najnižjih plasteh ljudstva, obenem pa koliko razumske bede vodi dejanje ln nehanje mladih izkoreni-njencev iz naših dni.
Zločin bivšega rejesea
Ko je davi kmalu po 7. prišel 33- letni Jože Šimenc, sin umorjene, zaposlen v opekarni na Pristavi domov, je našel hišna vrata zapahnjena. Poropotal je na pragu :ln čez nekaj časa mu je prišla odpirat njegova 37-letna sestra Marija, vsa okrvavljena po glavi in v obraz. S težavo je Marija. ki je že od nekdaj bolehna, v nekaj odsekanih besedah razložila strahoto, ki je :zadela hišo prejšnji večer. Sama je Imela na levih senceh zevajočo rano, kakor da jo je kdo vsekal z ostrim dletom, v kuhinji pa je v mlaki krvi, skrušena sama vase, nezavestna ždela pri peči njena mati. Jože je pobral mater, jo prenesel na posteljo in sklical ljudi, da mu pomagajo, sestra Marija pa je pripovedovala o vsem, kar se je zgodilo. Njena izpoved bo dala glavno oporo preiskavi, zato jo podajamo kolikor mogoče izčrpno.
Snoči okrog 20. je prišel v hišo 24-letni Ludvik Tomažič, kmečki delavec brez posla. bivši rejenec Marije šimenčeve, kl je od časa do časa prihaial k njim v vas. Doma sta bili mati in hči Obe sta fanta ljubeznivo sprejeli in mati ga je vprašala:
—	Kod si pa hodil?
—	V Ljubljani sem bil. je rekel Tomažič.
—	Si kaj lačen? ga je spet vprašala.
—	Sem, je odvrnil.
—	Bi iedel hruške?
Tomažič je prikimal in šimenčeva je postavila predeni skledo kuhanih suhih hrušk, kakršne so priliubliena poslastica kmečkim obedom in večerjam. Poiedel iih je z vidnim apetitom. pa ga je dobra žena vprašala:
Bi še jedel ? Ce hočeš, ti skuham kave.
Tomažič. je potrdil, da je še lačen in mali je odšla v kuhinjo da skuha kave zanj. Tomažič je še malo posedel v hiši in po-kramljal s hčerko Marijo, ki se je bila medtem spravila v posteljo. Cez nekaj časa je Tomažič vstal in odšel za materjo. Kakor pripoveduje hčerka Marija, so se na daljni dogodki razvijali takole:
—	Cula sem, da se mati in Tomažič zunaj še nekaj razgovarjata. Nato sem zadremala. V polsnu sem čula še, da mati nekaj stokajo. A ker so jih večkrat obhajale kakšne slabosti, se nisem dalje zanimala in sem zaspala. Sama ne vem, kdaj sem dobila udarec na sence — (Marija je za bolečine že od nekdaj nad običajno mero brezčutna) — a ko sem se čez nekaj časa prebudila, sem opažala, da mi je okrog glave vse krvavo. Iz kuhinje sem še zmerom slišala materino stokanje, pa sem vstala, da pogledam, kaj je. Pri peči je mati ležala nezavestna vsa krvava po lobanji in obrazu, iz ust jim je lil močan curek krvi. Skušala sem jih dvigniti, da jih spravim v posteljo, a sem bila prešibka. V veži je še zmerom gorela luč, hišna vrata so bila zaprta. Ko sem videla, da drugega ne morem, sem zapahnila duri in sem legla nazaj. Bala sem se iz hiše, do sosedov je predaleč, da bi jih mogla sklicati na pomoč. Polagoma sem zadremala nazaj, pa sem se še dvakrat prebudila in zmerom sem čula. kako stokajo mati v kuhinji, še dvakrat sem se potrudila k niim in se mučila, da jih sprdvim v posteljo, a vse je bilo zaman. Potem sem počakala jutra, da je prišel brat.
Orožniki iščejo zločinca
Ko so prišli še orožniki, da si ogledajo kraj zločina je prišlo na dan, da je razbojnik iz omare v veži odnesel ves prihranek sina Jožeta, ki je skrbno varčeval teden za tednom in je imel zbranih pravkar 2000 din. Denarja je bilo 18 stota kov, 3 petdesetaki, ostalo pa drobiž. Poklicali so zdravnika, da bi pomagal smrtno ranjeni materi in hčeri, a pri starki je bilo vse prizadevanje zaman, še pred poldnem je podlegla poškodbam. Marijina rana pa je bila lažjega značaja, da so jo samo obvezali in pustili v domači oskrbi. Orožniki so bili pod vodstvom komandirja, narednika Franca šetine, ves dan na nogah iskali in poizvedovali so na vse strani. V glavnem so se kajpak zanimali za včerajšnji večer Ludvika Tomažiča. ki je davi izginil kakor kafra. Tomažič stanuje zadnji čas pri mizarskem pomočniku Francu Tometu v Velikem Mengšu. Ko je snoči precej pozno prišel domov, ga je vprašal Tome:
—	Kje si pa bil ?
—	Tako daleč kakor do Homca, Je odgovoril Tomažič.
Ko so povečerjali, je rekel Tometu, kateremu je bil na dolgu za hrano:
—	Le kie bi človek zaslužil kak denar?
Prenočil je na slami, zjutraj pa se je
poslovil in rekel, da gre za delom. Orožniki so dognali, da je krenil proti Mostam in tamkaj so se v resnici spominjali, da se je okoli poldneva mudil v gostilni fant, čigar opis se je ujemal s Tomažičem. Pojedel je meseno klobaso z zeljem, popil dvakrat po dva deci vina, pokadil nekaj drAvskih cigaret in mimogrede pogostil z deci jem brinievca in s cigaretami tudi neke voznike, ki so se pravkar ustavili v krčmi. Račun, ki je znesel v c°lem 17 din, je poravnal s petdesetakom.
Orožniška patrulja, v kateri sta bila narednik Anton Kočar in kaplar Mato Lejkič, je malo kasneje naletela ob cesti med Mostami ln Homcem na mladega sumljivca, ki si je nekaj korakov stran od ceste dajal
v gozdičku opravka. Ko Je ugledal orožnika, se je brž sklonil pod smreko, zagrebel nekaj v sneg, nato pa pogumnih korakov stopil proti njima. Od blizu sta spoznala Tomažiča. Ko sta ga vprašala, ali je bil snoči kaj pri šimenčevih na obdsku, je odločno tajil. Aretirala sta ga ln uklenlla. Ko sta nato stopila do smreke in pogledala, kaj je tam počel, sta našla v snegu zakopanih 43.75 din.
Ogorčeno prebivalstvo
Ko so Ludvika Tomažiča pripeljali v Mengeš, se Je na cesti zbrala velika množica ljudi ln orožniki so ga le s težavo ubranili njihovega besa. Pri zasliševanju na orožniški postaji je Tomažič prav tako, kakor pri aretaciji, odločno tajil vsako zvezo z umorom. Tajil je obenem številne nebistvene podrobnosti, ki so mu jih orožniki že v teku popoldneva izpričali s konfrontacijami. Tako je odločno zavrnil, da
se je opoldne mudil v gostilni v
tam pa ga Je v dramatični Izpovedi prepoznalo komaj dve leti staro gostilničar kino dekletce.
Tomažič je bil Ce s rojstvom zapisan nesreči ln kriminalu. Rodil se je kot sin »'-romašne služkinje na Dunaju, pa ga je mati v domačo občino v Mengeš poslala v rejo. Simenčevi so ga Imeli v otroških letih zelo radi. Pozneje pa se je zavrgel ln je živel največ od brezdelja ln od priložnostnih tatvin, že kot 14-letnega fanta so ga orožniki aretirali zaradi tatvine in že takrat je odsedel prvi svoj zapor. Lani Je prišel od vojakov, delal je pri raznih gospodarjih, a nikjer ni vzdržal delj časa. K Simenčevim je večkrat prihajal na obisk in zmerom je bil prijazno sprejet ln po strežen. Kako mu Je mogla zrasti v glavi zasnova tako strašnega dejanja, v resnici nI mogoče razumeti.
Okrajno sodišče v Kamniku Je odredilo,
da se truplo pokojnice, ki je bilo danes položeno na mrtvaški oder v domači hiši ln so se ob njem do večera zgrinjale množice domačinov in okoličanov, prepelje v mrtva-žnico, Jutri pa se bo vršila sodna obdukcija.
ti o s p o <1 a r s t v o
Pobotniška taksa od plač zasebnih
namescencev
Z razpisom od 18. februarja 1935 je finančno ministrstvo pojasnilo, da je izplačilo plač zasebnim nameščencem podvrže-np pobotniški taksi (tar. št. 33. taksne tarife) samo tedaj, ako se vrši izplačilo: a) proti pobotnici, b) po podpisanem ali nepodpisanem seznamu, c) na podlagi blagajni izdanega izplačilnega naloga, d) v podpisani ali nepodpisani kuverti, ki se do naslednjega izplačila zadrži v spisih, in e) ako se plača knjiži na tekoči račun do-tičnega uradnika. Teh pojasnil pa se v praksi ne drže podrejena finančna oblastva in se jih ne drži niti ministrstvo financ. Uveljavlja se ekstenzivno tolmačenje določb 2. odstavka, 1. pripombe k tarifni številki 33. taksne tarife, češ da je takso plačati v vsakem primera, čim je izplačilo plače na kakršen koli način posvedočeno, na primer s sumarnim ali poedinskim knjiženjem v poslovnih knjigah, v seznamih za plačilo uslužbenskega davka ln slično. Finančna oblastva se sklicujejo na prakso državnega sveta, ki je v ponovnih primerih razsodil v tem smislu. V zadnjem času pa je nastopil v pogledu te takse v judikaturi državnega sveta in upravnih sodišč bistven preokret.
V konkretnem primeru je upravno sodišče v Beogradu razveljavilo odločbo finančne direkcije, ki je na osnovi navedenega ekstenzivnega tolmačenja predpisala redno in kazensko takso. Upravno sodišče je v utemeljitvi razsodbe ugotovilo, da je pogoj za plačilo takse po tarifni postavki 33. v zvezi s členom 51. zakona o taksah, obstojan.ie listine (pobotnice, potrdila), ki naj se taksira. Ker pa le v zasebnem prometu običajno tudi irn^čilo po seznamu ali knjiženje na tekoči račun nameščen-
cev, kar predstavlja neke vrste pismenega potrdila, je zakonodajalec tudi tak način izplačila glede obveznosti plačila po-botniške takse izenačil z izdajanjem pobotnic. Za ekstenzivno tolmačenje v tem smislu, da obstoji taksna obveznost v vsakem primeru, čim obstojajo pismeni podatki o izplačilu plač v kakršno koli svrho (n. pr. zaradi plačila uslužbenskega davka) ali sumarno odnosno poedinsko knjiženje teh izdatkov v računskih knjigah delodajalca ali slično, v zakonu ni najti osnove. Ako bi zakonodajalec hotel vsak pismeni podatek o izplačilu plač zasebnim nameščencem izenačiti z izdajanjem pobotnic, bi to izrecno storil, kakor je to storil glede navedenih primerov, ali pa bi obvezno predpisal izdajanje pobotnic odn. vodenje seznamov. Ce je zakonodajalec n. pr. Izrecno predpisal izdajanje pobotnic o plačanih najemninah stanovanj, ne bi imel razloga glede plač zasebnih nameščencev postopati drugače, če bi imel namen predpisati obvezno plačanje takse v vsakem primeru.
Državni svet Je to razsodbo potrdil ln Je tudi v nekaterih sličnih spornih primerih razsodil v Istem smislu. Ce tudi ni pričakovati, da bi državni svet ponovno spremenil svoje pravno stališče, obstoja vendar glede na prakso finančnih oblastev Se vedno neka pravna nesigurnost. Stranke so prisiljene vlagati pritožbe na finančno direkcijo, tožbe na upravno sodišče ln even-tueino pritožbe na državni svet. Zato bi bilo potrebno, da bi finančno ministrstvo naročilo podrejenim finančnim oblastvom, naj točno postopalo v smislu navedenega razp'sa v zvezi z judikaturo državnega sveta.
Revizija železniške tarife
Taiafni oabor j© na. svojem zadnjem zasedanju dne ti. in 7. decembra v Beograiu naoedco razpravljal o načrtu nove blagovne tarife. Na tem zaese Lanju so pre ifctavniki železniške uprave izjavili, da se bo nova klasifikacija bdaga končno veljavno sestavila šele po predhodnem zaslišanju zainteresiram;]! gos poda is., ih krogov in v popolni soglasnosti s tarifnim odlx>rom, pri čemer bodo upoštevanj osebni inteie&i posameznih gospodaiskih področij. Na osnovi te izjave je tarifni odbor sprejel načrt nove tarife kot osnovo za izvedbo nameravane tarifne reforme. Da zasliši mnenje posameznih gospodanekih panog je tarifni odbor sklenil vsestransko ko. sultirati interesente, ki bodo imeli priiiko. da pismeno ali ust" meno pred tarifnim odborom sami > li preko predstavnikov svojih organ, za aj iznesejo svojo obrazloženo stališče. Te važne kon-sultacije ee bodo vršile po naslednjem vrstnem redu:
1.	Rudarska in topil miška industrija 21. t. m. v Beogradu,
2.	Lesna industrija 12. in 13. januarja prihodnjega leta v Zagrebu,
3.	Gradbena in kemična Industrija 16. ja nuarja v Beogradu,
4.	Agrarni proizvodi 28. in 29. januarja v Beogradu,
5.	Vee ostalo blago 30. itn 31 januarja v Beogradu.
Vprašanja kri se tičejo železniškega prometa z n< šim Primorjem se bo .o razpravljala na posebni anketi, k: bo dan pred sklicanjem plenarne se;e tarifnega o »i« a, najbrž me I 10. in 15. februarjem.
Kako je prišlo do pogodbe
med mestno občino in Električno zadrugo v šiški
Poročali smo že, da je načelstvo in nadzorstvo Električne zadruge v šiški objavilo v »Slovencu« nekakšno pojasnilo k sporu zaradi pogodbe med mestno občino ljubljansko ln Električno zadrugo. V tem pojasnilu hoče prikazati stvar tako, kakor da gre za zlonamerno hujskanje javnosti v šiški in očita mestnima svetnikoma gg. Cernetu in Borštnarju, da sta se pridružila gonji proti pogodbi, ki ji je namen onemogočiti sporazum, pri čemer pripominja kot značilno, da sta gg. Borštnar in Cerne v mestnem svetu glasovala za pogodbo, v šiški pa sta proti njej. Pravi, da so razlogi za to »gonjo« vprašanje zase, češ da ne gre tu za zaščito zadružnikov. Na trditev, da bi bila nova pogodba ugodnejša nego ona iz leta 1934., smo že včeraj obširno odgovorili. Pokazali smo da bo po novi pogodbi občina prispevala le 1.55 milijona Din, po pogodbi iz leta 1934. pa bi prispevala 6.5 milijona Din. Preteklo nedeljo smo objavili tudi pojasnilo mestnega svetnika g. Cerneta k izpadu načelstva v »Slovencu«.
V včerajšnji številki pa prinaša »Slovenec« na ta izpad odgovor mestnega svetnika g. Borštnar ja, ki pravi med drugim, da se je zelo zavzemal za izvršitev druge pogodbe iz leta 1936., ki je bila za zadružnike ugodna. Posredoval je ponovno pri županu, članih upravnega odbora Mestne elektrarne in pri zadrugi v šiški, vendar ni našel potrebnega razumevanla. niti pri nekaterih članih uprave Električne zadruge. Na občnem zboru zadruge dne 4. julija ti. je opozoril tudi na grobo kršitev za-
družnih pravil po načelstvu zadruge, kar
mu je načelstvo zelo zamerilo. Načelstvo ugotavlja, da je pogodbo sklenilo na podlagi pooblastil, pozablja pa na bistveni del pooblastila zabeleženega v zapisniku, da mora načelstvo gledati na to, da ostanejo za dobo 10 let ugodnosti v prvi vrsti neokrnjene odnosno da okrnjenje v skrajni sili ne bi bilo preveliko; cena za pogonski tok ne bi smela presegati 1 Din, cena toku za razsvetljavo pa se sme nekoliko zvišati, toda ne dosti preko 1 Din.
Ker je sedaj cena povišana na 2.80 Din se sprašuje g. Borštnar, ali Je v resnici »brez stvarnega razloga« nerazpoloženje proti upravi zadruge pri nekaterih zadružnikih, ki se jim je pridružilo par sto članov. Med zadružniki je ogorčenje, ker je uprava zadruge vedela, da nima pooblastila na škodo zadružnikov, pa ni sklicala občnega zbora in ker tudi tedaj, ko je pogodbo obvezno podpisala ni hotela dati »gospodom« nobenega pojasnila. Kako bo sedaj uprava »pravočasno« razložila zadružnikom »ugodnosti« je drugo »vprašanje zase«.
Gospod Borštnar pravi nadalje: »Gospodje podpisniki članka dobro vedo, da sem član kluba občinskih svetnikov JRZ ln da me veže disciplina glasovati za predloge kluba. Da u bežim torej posledicam, sem moral glasovati za pogodbo. Storil sem to, misleč, da je pogodba za zadružnike ugodna, saj ml ni bila dana prilika, seznaniti se podrobneje z vsebino pogodbe.«
Pomisleke ima g. Borštnar tudi proti temu. da se je mestna občina Izognila upravljanju tega zavetišča, kar bo prišlo posredno ali neposredno v breme š i škarje v samih. Kakšna pa bi bila kršitev zadružnih pravil, če bi se premoženje »razmetalo«, ve najbolje načelnik g. šalehar, saj je ravno on obljubljal velike vsote za najrazličnejše ustanove in so zaradi teh ponovnih obljub ljudje sedaj zelo razočarani in vznemirjeni. Tako se je torej pojavilo nezaupanje pri zadružnikih, katerih veliko število je zahtevalo sklicanje izrednega občnega zbora. Na koncu pravd g. Borštnar, da bo natančnejše pojasnilo podal na občnem zboru v nedeljo dne 19. t. m., če mu zadružno načelstvo ln nadzorstvo ne onemogočita udeležbe (Op. ur.: Kakor doznavarno je načelstvo in nadzorstvo sklenilo izključiti g. Borštnarja kot zadružnika, kar bi mu onemogočilo udeležbo na ebčnem zboru).
Gospodarske vesti
= Sprememba predpisov glede gradbenih polirjev. S pravilnikom o obsegu in razmejitvi gradbenih obrti od 16. marca 1936. je bilo v čl. 16. določeno, da se sme za nadzornika (polirja) postaviti samo, kdor je uspešno dovršil gradbeno delovod-sko ali podobno strokovno šolo, ali je v polirski službi praktično delal najmanj 5 let ali je bil najmanj 10 let zaposlen kot pomočnik pri gradbenem delu. Trgovinski minister je sedaj predpisal spremembo tega pravilnika. Po novem besedilu 2. odstavka čl. 16. pravilnika, se za polirja lahko postavijo: 1.) absolventi ustreznega odseka tehnične fakultete, ki dokažejo, da so delali praktično tri leta ob gradbah svoje stroke; 2.) absolventi gradbenega ali arhitekton^k^-stavbnega odseka srednje tehnične šole ali enake šole gradbene stroke z zaključnim izpitom, ki so praktično delali v stroki najmanj 5 let; 3.) ose- |
Z LUKSUZNO SERIJO
držite ves svet v svoji roki, zato ]e ORION RADIO pravo darilo za Božič!
ZASTOPNIKI:
RADIO r. z. z o. z« Ljubljana, Miklošičeva c« 6 RADIOV AL, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13* JOSIP WIPPLINGER, Maribor, Jurčičeva uL 6.
be, ki so napravile izpit za zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega mojstra; 4.) osebe, ki so uspešno dovršile gradbeno de-lovodsko ali enako strokovno šolo; 5.) osebe, ki so v polirski službi praktično delale najmanj 5 let; 6.) osebe, ki so najmanj 10 let zaposlene kot pomočniki v gradbeni stroki. Ban lahko za posamezne kraje, sreze ali za celo banovino odredi, da se smejo za polirje postaviti samo one osebe, ki so gori označene pod točko U 2., 3 in 4. Ta sprememba pravilnika je objavljena v »Službenih novinah« od 13. t. m.
= Zaračunavanje ležnine pri uvozu blaga t poštn h paketih. V smislu razpisa poštnega minististva (št. 103.187/37) moia uvoznik blaga v ipoštnih paketih predložiti pošti v roku 3 dm po olrves-t.il i o dospet.ru pošiljke originalne račune in na računih potrditi njihovo točnost. Ako stranka po preteku tega tridnevnega roka ne predloži računov, se zaračuna za vsak nadaljni dan predpisana ležnina. Ce pa stranka tudi po preteku 15 dni od dneva prejema obvestila ne izroči računa, se pošiljka ocarini ter ■predpiše skupni davek na poslovni promet na podlagi vrednosti pošiljke v višini petkratnega zneska carinskih d? iaitev.
= Nova visoka peč v Majdanpeku. Sredi oktobra je pričela, kakor znano obratovati na Jesenicah nova visoka peč za topljenje železne rude, ki jo je zgradila Kranjska industrijska družba Poročali smo tudi že, da gradi slično toda manišo visoko peč smederevska družba »Sartid« za potrebe svoje povečane valjarne. Družba gradi to peč v Majdanpeku v bližini rudnika železne rude, ki ga je vzela v zakup od neke belgijske finančne skupine. Visoko peč, ki je urejena na obrat z ogljem, bodo zakurili še pred novim letom.
= Okrepitev obveznic našega 1% stabilizacijskega posojila v Švici. Glede na zboljšanje anuitetne službe za naša posojila v inozemstvu v smislu sporazuma s francoskimi imetniki naših obveznic, se je na švicarskih borzah tečaj 7% stabilizacijskega posojila v kratkem dvignil cd 18 na 26, torej za 50%.
Borze
14 decembra
Na ljubljanski borzi so se danes trgovali avstrijski šilingi po 8.71. medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu js bij promet v avstrijskih šilingih po 8.70, v angleških funtih ro 238 in v grških bonih po 27.10. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu. Zagrebu in v Ljubljani nespremenjeno 14.00, za konec decembra pa v Zagrebu 13.98 in za konec januarja 14 00.
Na zagrebškem efektnem tra'56u ie Voina škoda pri čvrsti tendenci notirala 423 — 424 (v Beogradu 421 — 423). Do prometa je prišlo v 7% Blairovem ->m*n;qu po 84.25.
UEVIZE
Liubliana. Amsterdam 2337.16 - 2411.76. Berlin 1736.27 - 17"0.'3. Bruselj 732.45 -737.51, Curih 906 45 — 1003.52, London 215.01 - 217.07. Newvork 4277 26 - 4313.57, Pariz 146 09 — 147 53 Praga 151.38 — 1*2 49 Trst 225 9* - °°9 03.
r«r;h Peonrad 10 Pir:7 14 6S25 London 216075 NeivVork 43° 23. Bruselj 73.52-"0 Milan 22.75. Amsterdam 240 5250. Berlin i 174.3250, Dunaj 80.45, Sfiookholm 111.35, J
(Mo 108.55, KBbanhavn 96.45, Praga 15.1950. Varšafva 84.80, Budimpešta 86.25, EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote. Vojna ikoda
423 — 424, 4°/e agrarne 54 den., 4°/» severne agrarna 54 den., 69/e dalm. agrarne 76.75 den., 6% begluške 78.75 dea., 7V« invest. 95 den., 7% Drž. hip. banka 99 den., 7®/« Blair 84 — 84.50. 8*/» Bleir 93.25 — 95; delnice: Narodna baraka 7500 den., PAB 212 — 215, Trboveljska 220 bi., Gutmann 50 den., Seče-rana Osijek 164 den., Dubrovacka 406 d mu. Ocean ia 450 bL, Jadranska 405 den.. Danica 50 den.
Beograd. Vojna škoda 421.50 — 423 (421.50), za jan. 421 - 423, 4»/. agrarne 54.50 den.. 4*/» severne agrarne 55 — 56. 6*/» be-gluske 79.50 — 80. 6°/« dalm. agrarne 77.50
—	78. 7°/» invest. 95 dan., 7°/» Drž. hip. banka 99.50 den., 7% Blair 84.50 - 85.25, 8®/» Blair 93.75 — 94 (94). Narodna banka 7500
-	7530, PAB 214 - 216.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chlcago, 14. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec 94.25, za maj 92.25, za julij 86.50; koruza; za dec. 55-625,
-f VVinnipeg, 14. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 120, za maj 115-25,
+ Novosadska blagovna borza (14 L m.). Tendenca nespremenjena. Cene nespremenjene.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 13 decembra- Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 4.31 (prejšnji dan 4.55), za maj 4.63 (4.68), za avg. 4 69 (4.73).
+ New YOrk, 13. decembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.04 (7.99), za maj 812 (8.09).
licttoltu {oblete
Osvežijo telo, krepijo živce in srce!
Levo: Policija in ljudstvo pred vilo zločinca Weidmanna v St. Cloudu — D e s n o t Iz vile odnašajo napol strohnelo truplo plesalke Joane de Kovenov*
SfOuarlier} ^pauvre
DtahoS^^^^^^^g forr,^
BRJTAI^IIOUE Americain-^V	Sj
—L	ConsuiAT# o N., _ __r
p*—japonals PaLA/5 DUOOUVSRNeuR
Porfe^&r^	<-•----1 ■ \*rtoprfe/ \
S'Cenhne ;*etat /b^s. v
% vc^^oo, Com. i Major ^ a/
Por/irQ) Aor>iNi5T«^rioN
v* 60wvernčmentale
verj
'Ou.hou
13-letna deklica se Je spremenila v dečka, mladenič pa zdaj dobiva ženske spolne znake — Edinstven primer v zgodovini medicinske prakse
Pred kratkim smo poročali o »aferi Georgette Mussulijeve«, ki zbuja v znanstvenem svetu veliko pozornost. Že tedaj, ko je bilo tej mladi Atenčanki 13 let, so se pokazali na njej močni znaki moškega spola, ki so sčasoma postali tako izraziti, da so se njeni starši obrnili do zdravnikov. Po natančnem pregledu so zdravniki deklico spremenili v fanta, Georgette je postala George. Iz fanta je postal mladenič in mlad moaki, ki se je nazadnje zaljubil v neko bivšo sošolko in se ž njo zaročil. Baš med letošnjimi božičnimi prazniki bi se morala poročiti. BiLa sta zelo srečna.
V vseh teh letih ni opazil George na sebi nobenih sprememb, toda pred kratkim ga je spet nekaj presenetilo. V svojo grozo je opazil, da se v njem nekaj spreminja: spreminjal se je spet v žensko. Stopil je k zdravnikom in so se domenili, naj se George prelevi spet v Georgette. Drugega izhoda ni bilo. Mladi mož je bil obupan, kajti njegova življenjska sreča se je razblinila. Njegova zaročenka si je hotela potem, ko je zvedela strašno resnico, vzeti življenje. To so ji preprečili, toda ajenega zaročenca sedaj ni več. kajti nekdanja deklica in poznejši mladenič je postal spet ženska ...
Podobnega primera medicina ne pozna. Bili so pač primeri, da so se ženske spreminjale v moške in moški v ženske, da bi pa neka ženska postala moški in nato spet ženska, tega doslej ni bilo. Stvar je tem težja, ker Georgette danes ne ve, ali ne utegne spet kdaj izgubiti svoj spol. Vseka-ko ne more več misliti na to, da bi se po-
ročila, pa naj si bo kot ženska ali kot moški. Narava si je tu dovolila uganko, nad katero si učenjaki belijo glave.
Greta Garbo se Je vkrcala pod Imenom Ermnersonove za potovanje v Evropo. Zanimivo je, da je odpotoval v Evropo tudi sloviti kapelnik Leopold Stokovvski, o katerem smo pred kratkim poročali, da »s bo ločil od svoje žene. O njem in o slav« ni filmski zvezdi govore, da se nameravata poročiti.
Zemljevid Nankinga
2 Km.
%Magasin
Arsenal
Kakor Šanghaj, leži tudi NanMng ob Rumeni reki (Jangce) in je po vzorcu vseli kitajskih mest obdan z močnim obzidjem
Takoj za vrhovnim poveljnikom
Devet ljudi je zgorelo
Hišo objemajo plameni, a vodovod je zamrznjen • • •
Policijski komisar Primborgne iz Ver-saillesa, ld je odkril VVeidmannove zločine in odredil, naj primejo morilca
že kakšno drugo žensko ali celo več žensk? Našli so tudi kopo fotografij, ki predstavljajo ženske io otroke Čemu jih je hranil zločinec v svojih predalih? Policija ima težko delo, zakaj najdbe so jo napotile do tega, da prekopavajo ves vrt okoli vile »Mon plaisir« zaradi suma da je morilec mogoče tam zakopal še kakšne žrtve.
Polagoma se jasni tudi vprašanje, kakšno je bilo razmerje aretiranega Milliona do Weidmanna. Million in Coletta Trico-tova sta osumljena, da sta Weidmannu pomagala pri njegovih zločinskih podvigih. Kako daleč je šlo to sodelovanje, pa še ni do kraja pojasnjeno. Ugotovljeno je samo, da je bil Million s svojo prijateljico navzoč, ko je bi! umorjen Leblond. Million je slišal strel in ko je stopil v sobo, je držal Weidmann še revo'ver v roki. Tricotova pa zanika, da bi kaj vedela o zločinih. Million je bil baje tudi navzoč, ko je Weid-mann spravlja! Leblondovo truplo v avtomobil, da ga odpelje. Drugi Weidmannov sotrudnik Blanc pa je pomagal Weidman-nu sestavljati grozilna pisma, ki jih je zločinec pošiljal Joani de Koven in njeni teti v Panzu preden je plesalko umoril.
Veliko pozornost zbuja Weidmannovo naročilo dveh posod zgoščene žveplene kisline. Posode s to kislino so se imele dostaviti v vilo v St. Cloudu. kjer je Weid-mann bival. Toda kupčiia se je razdrla, ker je VVeidmann. ki je prvotno s to dobavo poveril B'anca naročilo preklical ter izjavil. da bo kislino sam dobavil iz cenejšega vira Prav ta zadeva zbuja sum, da je Weid-mann pospeševal razkroj trupel svojih žrtev
Po poročilih policije je Weidmann še priznal, da ima na vesti še šesto življenje v osebi A'začanke Jeannine Kellerjeve. Truplo te ženske je po lastnem zatrdilu nakopal v Fontainebleauškem gozdu, zločin
Te dni, ko divjajo širom ameriške Unije strahoviti snežni viharji in je padla temperatura pod ničlo, se je primerila v mestu Knoxville. država Tennessee, požarna katastrofa, ki ji izlepa ne pomnijo enake. V neki ondotni stanovanjski hiši zgrajeni 1/ lesa, je izbruhnil ogenj. To se je zgodilo ravno v času, ko je razsajal močan veter. Ogenj se je zaradi tega hitro širil in ga niso mogli niti lokalizirati, ker so bile vse vodovodne cevi v okolici zamrznjene. Hišo so torej morali prepustiti njeni usodi...
V času kratke pol ure je dve nadstropji visoka hiša zgorela do temeljev. Ko so pozneje razkopavali gorišče, so našli med ogorki ostanke zoglenelih trupel devetih oseb, metf njimi tudi mater z otrokom. Nadaljnjih pet stanovalcev, ki so bivali v zgo-
reli hiši, še pogrešajo. Nihče ne more povedati, če so bili ob času požara doma ali drugje. Vest o strašni smrti ljudi v leseni hiši je napravila v Ameriki na vse prebivalstvo izredno globok vtis.
Topničarka „Panay"
Ameriška topničarka »Panay«, ki je postala na Jangceju žrtev japonske bombe, je odrivala 450 ton in je bila oborožena z dvema topovoma 7.5 cm, z enim topom proti letalom ter z desetimi strojnicami. Njena posadka je štela 65 mož, poleg tega je bilo v trenutku nesreče na ladji kakšnih 50 kitajskih beguncev. Na topničarki je bila tudi neka filmska ekspedicija ter več re-porterjev. O usodi vseh teh ljudi manjkajo konkretni podatki.
Dvajsetletnica samostojnosti Finske
Kruta Igra narave
Greta Garbo potuje v Evropo
Dežela tisočerih jezer, Finska, je obhajala pred kratkim dvajsetletnico svoje državne samostojnosti — Na sliki: Helsinki, prestolnica Finske, s pristaniščem
Anglija se pripravlja na plinsko vojno
Angleški minister m zračno obrambo Swinton je poročal v londonski zbornici o angleških pripravah na obrambo pred napadi iz zraka. Anglija razpolaga že danes z 20 milijoni plinskih mask, ki so na razpolago civilnemu prebivalstvu. V najkrajšem času se bo število plinskih mask pomnožilo na 36 milijonov izvodov. Za obrambo pred strupenimi plini ima država danes na razpolago 200.000 izurjenih oseb, 10 tisoč zdravnikov in prav toliko bolničark. Poleg tega dobiva angleški stražnik in detektiv poduk v obrambi pred strupenimi plini. Angleška vlada pa bo poduk za obrambo pred napadi iz zraka še bolj posplošila. Določila je v ta namen vsoto 20 milijonov funtov.
Petnajst stvari, o katerih se ne sme pisati %
Češkoslovaško notranje ministrstvo je objavilo seznam petnajstih tem, o katerih tisk na podlagi zakonov o narodni obrambi ne sme poročati. Tako ne bo smel pisati o premestitvah vojaških čet, o legi in opremi ter obratovanju vojaških objektov, o ukrepih v obmejnem ozemlju in utr-jevalnih delih, o uvedbi novih orožij in dobavah vojnih potrebščin, o organizacijskih podrobnostih vojske, o gradnji stra-tegičmo važnih železniških prog, cest, mostov itd. Zakon kaznuje tudi ustno razširjanje takšnih vesti.
Lep dar: Zgodbe brez groze
Weidmann priznava zdaj še šesti zločin, umor neke
guvernante iz Alzacije
Krizanteme v državnih barvah
Iz Grenobla poročajo, da se je nekemu tamkajšnjemu vrtnarju Raoulu Ardetu posrečilo vzgojiti vrsto krizanteme, ki se ponašajo s tem, da imajo iste barve kakor francoska državna zastava. Te barve so čiste in jasno ločene. Nova cvetlica je dobila ime trikolorne krizanteme in jo bodo uporabljali kot okras pri oficielnih prilikah.
Japonski
Harada, najvišji častnik za vrhovnim komandantom japonskih pri Nankingu
ANEKDOTA
Ko je moral Metternich L 1848. zbažati pred revolucijo na Dunaju, se je v neftoem majhnem podeželskem mestu razširila vest, da se je ustavil begunec preoblečen, v neki tamkajšnji gostilni. Takoj se je zbrala velika množica, ki je padlemu ministru pretila z linčanjean. Niti županovo posredovanje, niti policija nista mogla množice razpršiti. Ko je hrušč doeegei višek, se je župan izmislil nepogrešljivo pomoč: poslal je mestnega slugo s puščico za mile darove med ljudi — in množica se je takoj razpršila...
VSAK DAN ENA
Pomenek na mizi »Nu, prijatelj, kako vam je kaj pri du a?«	(»Delling«)
Weirtmanna peljejo detektivi v zapor
Pariz. 13. decembra
Razkritja morilca Weidmanna niso zaman razburila prebivalcev francoske prestolnice. Afera se po obsegu širi, na dan prihajajo vedno grozovitejše stvari. Zločinca še vedno zaslišujejo, zaprt pa je v Versaillesu im v ječi so mu odkazali isto celico, v kateri je bil svojčas zaprt marsej-ski množestveni morilec žensk, Landru.
Preiskavo vodi sodnik Berry, čigar so-trudniki so odkrili pod žimnico 'VVeidmannove postelje celo zalogo ženske spodnje obleke. Ugotovili so, ca to perilo ni bilo last plesalke de Koven, sai nosijo posamezni kosi oznake »Ginette«, »Sophie« itd. Torej leži na dlani, da je umoril Weidmann
I
pa je izvršil s pomočjo neke druge osebe Kellerjeva je bila po poklicu guvernanta in se je pred poroko pisala Berst, bila pa je od svojega moža ločena. Potni list Kellerjeve so našli med \Veidmannovimi papirji.
Zgodba te ženske je žalostna. V začetku septembra je odpotovala iz Strassbourga, ker ji je bila obljubljena služba v Južni Ameriki. Toda morala se je odpeljati najprej v Pariz, da si preskrbi potrebne dokumente. Prišla je pač v Pariz, toda iz njega ni več odšla živa ...
V začetku oktobra se je \Veidmann javil na policiji s prošnjo, če bi mogel dobiti dovoljenje za prevoz trupla neke svoje znanke v Nemčijo. Na policiji so ga opozorili, da je to mogoče samo, če predloži zahtevane listine. Ko pa je šlo za to, da bi podpisal dokument, in so zahtevali od njega legitimacijo, se je umaknil z izgovorom, da pride pozneje. Seveda je izginil in policija se ni brigala več za to stvar. Nepojasnjeno pa je še zdaj kako je prišel Weidmann pri tej ženski v vlogo posredovalca, Vlogo, ki je prinesla nesrečni Kellerjevi smrt.
VVeidmann je v zaporu popolnoma miren iin se obnaša zelo hladnokrvno in cinično. Oblast, ki ga zaslišuje, je prepričana, da zločinec še ni otresel svoje vesti kakor zahteva spodobnost skesanega grešnika.
n	Pellce Nataie:	s<
7 smrtnih grehov
Povest iz Casanovovlh dni
2e v večernih urah tistega dne, ko sem bil poklical Lorenza v svoj kabinet, je bil planil po mestu glas, da si je treba razlagati krvavenje ho-stije v gorski cerkvici Marije alla Neve z navzočnostjo te Judinje. Govorica, ki ni nihče razen mene slutil, odkod izvira, je trdila, da znamenja in čudeži vselej napovedujejo vernikom presvete Cerkve nevarnost, ki grozi od Judov, morilcev našega Gospoda in Zveličarja. Pred vsem se pa v takih primerih skoraj redno dogaja nekaj: rana na Gospodovem telesu jame vnovič krvaveti, kakor hitro se član ljudstva, ki ga je podlo izdalo in pribilo na križ, približa posodam... In tu je govorica dodajala, da so videli pri Sveti Mariji alla Neve prav Rebecco Montefiore.
Tako je bila brez mnogih težav nastala zarota zoper njo in njeno hišo. še pred solnčnim vzhodom so bili naskočili vilo. Nenadomestljivi umetnostni zakladi, ki jih je bil stari Montefiore dobil v zastavo in obdržal, so bili padli plenilcem v roke, Rebecca sama, ki so jo potegnili iz svilene postelje, je bila pa v nočni halji zbežala na škofovski vrt, kjer se je, zadeta od kamna, v nezavesti zgrudila.
87
Verska razjarjenost in punt sta zdaj z dvignjeno glavo drla po nedavno Se tako mirnem mestu, in glas drhali, ld se je po solnčnem vzhodu nabrala pred vrati škofovske palače, je terjal Izročitev preklete nejevernice ali vsaj njeno odstranitev iz mesta, češ, da grozi življenju in zdravju prebivalcev maščevanje nebeškega Očeta!
S trdnim namenom, da Rebeke ln njenega bogastva ne izpustim več iz rak, sem bil spravil Ju-dinjo v enega najbolj skritih prostorov škofovske palače; in zdaj sem najprej sam vpraševal svojo pamet, kaj mi je storiti v tej zadevi, med tem ko sta množica zunaj na piazzi in njeno burno terjanje od trenutka do trenutka naraščala.
Na vso nesrečo je bil tudi še tržni dan, in tako se je že ob osmih zjutraj zbralo kampanijsko ljudstvo iz vseh sosednih krajev in vasi. Glas o tem, kaj se je zgodilo pri Sveti Mariji alla Neve, je očividno kakor ogenj letel po deželi; kajti obče zanimanje se je bilo odvrnilo od sicer dobičkanos-nega pogajanja za denarje in se osredilo na Ju-dinjo, ki je bila s svojo navzočnostjo v mestu kriva, da se je vnovič cedila Gospodova kri.
In priznati moram: da nemara prvič v svojem življenju, odkar sem hodil v visoko šolo vatikanske politike in diplomacije, nisem vedel nekaj ur kod ne kam, tako da sem sam pri sebi že zame-taval otroško vero v čudež, ki sem jo drugače toli visoko čislal, ker dela, da se tudi uporne duše zmerom voljno uklanjajo naukom naše presvete Cerkve.
»Sancta simplicitas, o, sveta preprostost...« sem
modroval v tisti strašni dilemi, ld je sam nisem
znal razrešiti. Z vsemi sofizmi prevejane dialektike smo te zmerom zagovarjali, presladki čudež, pred upornimi ušesi kritičnega razuma, pa naj je šlo za devištvo Matere božje ali za izprememho vina in kruha ▼ kri in telo edinoroj enega Sinu. Z vso toploto svojega prepričanja ali vsaj svoje dvojezične zgovornosti sem stal že Bog ve kolikrat na prižnici, kadar je bilo treba razložiti trumam pobožnega ljudstva, da se je čudež vstajenja in zmage nad smrtjo resnično zgodil v obuj en ju Lazarja in Jajrove hčere. S sedmimi kruhi in dvema ribama se je bilo v mojih govorih nasitilo iz Gospodove roke štirideset tisoč ljudi, in voda, ki se je bila v Kani izpremenila v vino, je bila veri, ki prestavlja gore, najsvetejši simboL Na klic: »Vstani in hodi!« je bil hromeč, ki je štirideset let negibno ležal ob ribniku v Betezdi, pobral svojo posteljo in odšel domov, in kepica prsti, ki jo je roka Brezgrešnega pritisnila sleporojenemu na oko, je bila izpremenila večno temo njegovih oči v svetlobo solnca. Tako sem tudi jaz učil, vse to sem dajal oznanjati po ustih svojih duhovnikov, in presveta Cerkev, ki sem ji služil, je imela čudež za najljubšega otroka vere!
Zdaj je pa v prostodušnih mislih tega ljudstva, ki smo ga bili mi) nihče drug ne, tako vzgojili, krvavela Gospodova rana v gorski cerkvici Svete Marija alla Neve, bi jaz sem se z vso močjo svoje volje boril za sredstvo, da bi odvrnil od Rebeke Montefiore sum, o katerem sem vedel, da ga je zanetil Lorenzo prav radi mojih željS!
Vihar na trgu j« rasel Jn r—et Cutn sem, da se mora nekaj zgoditi. Gibanje, ki se je bilo polastilo ljudstva zaradi krvaveče h osti je pri Sveti Mariji alla Neve, je bilo treba ali zajeziti ali speljati v drugo strugo; v nekaj dneh se je utegnilo polastiti vse škofije, da« vse spodnje Italije, in glas o tem, kar se je tu godilo, je moral seči tja do Rima.
Se vedno v neodločnosti, kaj naj prav za prav storim, sem sedel v svojem kabinetu, ko so se odprla stranska vrata tajne pisarne ln je mahoma stopil predme Lorenzo, kakor da bi ga bil poklical.
2e sem ga hotel zaradi njegove prenagllce ob-aruti z očitki; toda prehitel me je in vprašal »Nu?«
Samo ta edina besedica, ki je nisem nikoli pozabil, je prišla v tisti odločilni uri iz njegovih ust, in njegovo sivo oko, v katerem je žarela samo iskra hladnega razuma, je bilo Čvrsto in jasno uprto vame.
Nato sem začul njegove besede: »Sodil bi, Prevzvišeni, da so se vaše želje uresničile. Telo in denar te Judinje sta v naši oblasti!« oblasti!«
»Da«, sem zamolklo odvrnil
Lorenzo je nadaljeval: »Čudež Svete Marije alla Neve je na pohodu, Prevzvišeni. Lahko ga obrnete v dobro ali v zlo, kakor hočete, kajti Gospod naš Bog daje to svojim služabnikom v roke. Saj menda v Italiji ni nemogoče, kar je bilo v Hispaniji otroška igra?«
Kako je z našo severno mejo
O tem je Ljubljančanom predaval prof. Franjo Baš
Ljubljana, 13. decembra.
čeprav je bila snoči skoraj vsa kulturna Ljubljana zbrana na koncertu APZ, je v mali dvorani Filharmonije obiskalo lepo število ljudi zanimivo predavanje prof. Frana Baša o naši severovzhodni meji, ki ga je predaval v okvirju ljubljanske podružnice CMD.
Problem naše severne meje zadeva vso Slovenijo saj ta milijon Slovencev tvori neprijetno zapreko nemških aspdracij po Jadranskem morju in vrsta nemških manjšin tvori v nemški miselnosti prve kamne za zgradbo te poti na morje.
Za dobo pred sto leti je tvorila Drava pot, ki je vezala prebivalstvo to in ono-stran v enotno kulturno življenje. Tej povezanosti so poleg Drave doprinesle tudi druge zemljepisne poti, tako Dravinja, Mi-slinja, Mura. že davno v srednjem veku so obstojali stiki Koroške s podunavjem. Nekoč je tvorilo Podravsko polje eno kulturno in geografsko enoto, v kateri sta se v srednjem veku strnila Nemec in Slovenec. Tok nemške kolonizacije je šel potem iz Tirolske in Bavarske ob Dravi, Muri ter se razlival naprej. Najgloblje je prodrl na Koroškem v Labodski dolini, kjer se je zabil kot klin v slovensko narodno ozemlje, ter razdvojil koroške Slovence od štajerskih. Drugi nemški val je šel ob Muri proti vzhodu, v Gradiščansko. Nasprotno je pa migriral slovenski kmet proti severu in sicer kot viničar oziroma vinogradnik. V manjši meri prodira Korošec kot obrtnik in gozdar v naše vinogradniške in gozdarske' kraje.
V Prekmurju pred sedemnajstim stoletjem ni bilo nobenega gibanja. Pojavlja se le 5e v dobi kulturne diferenciacije v tem pogledu je važno zlasti devetnajsto stoletje, ki je uneslo v naši življenje nov socialni moment: industrializacijo, svobodno gospodarstvo. Takrat je postala naša zemlja, ta tipično agrarna prekmurska zemlja kolo-nijalna za industrijce. Tu, kjer ie vladala majhna domača obrt so zdaj priseljenci ustanovili velika podjetja, s pomočjo svo-
jih strokovnjakov pa so Izvajali gospodarski in kulturno politični vpliv.
Tako je postal v teh krajih Nemec nosilec progresivnega gospodarskega življenja, Slovenec je pa ostal konservativni agrarec. Drugi važen moment je bilo ustavno življenje, politična diferenciacija, ki se je razvila na tej socialni bazi: kmet, konservatizem in trgovec, liberalizem. Združili sta se dve struji: gospodarska progresivna, nemška z liberalizmom in slovenski agrarni živelj s konservatizmom. Ko je Prekmurje aktivno stopilo v areno narodnih bojev, je znal dualizem tu z vso prefinjenostjo gojiti državno ogrsko miselnost. Ves madžarski upravni aparat je razvijal pojm »ogrskega Slovenca«.
Južni in zahodni del Prekmurja je gravitiral na Radgono in Ljutomer, in ker je tu delovala slovensko usmerjena duhovščina (Klekl), je to dvignilo vrhnjo plast domačinov v tem območju. In ob prevratu je ravno tu bilo izhodišče za gibanje proti Madžarom.
Kakšen je problem politične asimilacije? V času pred prevratom je progresivno nemštvo v manjšini začelo ogorčeno akcijo za strnitev nemškega narodnega trupa z Mariborom in za likvidacijo slovenskega življa. Ce nekateri mislijo, da je prišel prevrat za 50 let prezgodaj, se motijo, ker bi čez 50 let bilo za nas izgubljeno Prekmurje, pa tudi Maribor in Podravje sploh. Narodne razmere so v Dravogradu in okolici za nas ugodne. Vsa Dravska dolina pa boleha na razmerju med -slovenskim kmetom in nemškim lesnim trgovcem. Ta je rak-rana v našem podravskem planinskem svetu. Izredno je izboljšan naš položaj v Gornji Pesnici, katastrofalen je pa v radgonski okolici. Prekmurje je tudi skoraj povsod pozitivno. V naš prid gre tudi razvoj Maribora. Bolj smo v nevarnosti v onih mestih, ki nimajo nobenega razvoja (Ptuj, Rogatec, Vitanje). Ti kraji ne morejo pritegniti novega prebivalstva, in vzdržujejo tiste, ki so bili tam naseljeni že pred vojno, torej tudi Nemce.
žrtev usodne pomote
Namesto žganja je izpil kisov esenc in podlegel
Bled, 14. decembra.
Posestnik Janez Tavčar iz Rečice pri Bledu je stopil na čašico žganja k trgovcu na Rečici. Toda trgovec se je zmotil in mu v pogovoru natočil namesto žganja kisovega esenca. Te pomote ni opazil Tavčar, ki je čašico izpraznil na dušek, toda komaj je iz-pi!. je že zakričal: »Kaj si mi pa dal piti?«
Trgovec, ki je takoj opazil pomoto, je ves v skrbeh poklical dr. De Glersijo. ki je nudi! nesrečnemu Tavčarju prvo pomoč ter je obenem odredil takojšnji prevoz v Leo-
nisče v Ljubljani. Tu so storili vse, da bi Tavčarja ohranili pri življenju, toda to se jim ni posrečilo. Ko je postalo njegovo stanje brezupno, so ga v soboto odpeljali domov na Bled. Doma je kmalu po prihodu umrl in so ga včeraj pokopali.
Pokojni Janez Tavčar je bil izredno marljiv. Star je bil šele 44 let ter zapušča ženo ter tri otroke v starosti od 4 do 14 let. Za družino je prerana smrt dobrega očeta strahovita izguba.
Taščo je zadavil in obesil
Zločin, ki je ogorčil prebivalstvo mokronoške doline
Mokronog, 14. decembra.
V nedeljo je žalosten dogodek že tretjič razburil mokronoško okolico. Proti koncu avgusta ie v zakonu nesrečna žena v vasi Lakencu s sekiro odsekala glavo pijanemu možu. za kar se bo pokorila sedem let; 2. decembra je mladenič Sedlar z nožem končal življenje sosedu Murnu v št. Rupertu in čaka sodbe pri okrožnem sodišču v Novem me^tu. Pretresljiv dogodek pa se je zgodil preteklo nedeljo v Srednjem Lakencu pri Mokronogu, kjer je zet zadavil svojo 70 letno taščo ter jo nato obesil v hlevu na stropnik, da bi tako odvalil sum od sebe z domnevo, da je ženica izvršila samomor.
žena umora osumljenega Fišterja se je zgodaj zjutraj odpravljala k maši na žalostno goro pri Mokronogu. Fišter pa je ostal doma pod pretvezo, da bo pretakal vino. Mati Fišterjeve žene je ostala tudi doma ter se je odpravila, v hlev, da pomol-ze kravo. V hiši so vladali prepiri med taščo in zetom zaradi prevžitka. To je bil povod, da je zet sklenil nasilno odstraniti taščo. Zato se ji je približal v hlevu, jo zadavil in jo nato obesil na stropnik. (Po drugi vesti jo je speljal na samotni kraj, jo tam zada /il in jo nato vlekel v klet ter jo obesil i Po storjenem zločinu se je odpravil na deJo. k pretakanju vina.
Ko se je mlada gospodinja vrnila od maše, se ji je čudno zdelo, da ni matere v hiši Zato je stopila pogledat v hlev in se je silno prestrašila, ko je videla mater obešeno, mrtvo Hitro je sklicala bližnje sosede, ki so zadevo javili orožnikom v Mokronogu.
Domneva, da bi bSa starka izvršila samomor, je kmalu odpadla. Takoj so nastala razna sumničenja. Da bi se grozno dejanje čimprej razčistilo, se je še v teku dneva, preti večeru, podala na kraj dogodka sodna komisija z banovinskim zdravnikom dr. Skuljom, ki je mrtvo že-preiskal ter potrdil* da ja btta Davica
pred obešenjem zadavljena. Točno izjavo bo mogel podati po obdukciji, ki je bila napovedana naslednji dan.
Sum na zeta Fišterja pada tudi s tem, ker je bila starka obešena na vrv, kakršne uporabljajo v tovarni usnja v Mokronogu za prevezavanje podplatov, pripravljenih za transport. V tej tovarni je bil zaposlen tudi osumljenec. Način, kako je bila zanjka zavezana, ga posebno obremenjuje. Zanjka sama izključuje samomor, ker stara ženica ne zna narediti take zanjke, to je mogel narediti le osumljenec sam na način, ki je običajen v tovarni. Na podlagi teh indicev je sodni predstojnik naročil orožnikom aretacijo osumljenega Fišterja, ki so ga takoj odvedli v mokronoške sodne zapore. Prebivalstvo je skrajno ogorčeno nad zločincem.
Pod vlakom se je vozil in tihotapil
Maribor, 14. decembra Na železniški postaji Pesnici nad Mariborom eo varnostni organi zalotili moškega, ki sa je pripeljal iz Avstrije na osi vagona. V moškem ©o sipoznali 39 letnega zidarja Josipa Zamudo iz Šratovcev pri Radencih, ki je oblastvom znan kot strasten tihotapec. Pri telesni preiskavi so našli pri njem 60 zavojčkov igralnih kart in 100 vžigalnikov. Pri zasliševanju je izpovedal, da se je že večkrat vozil iz Avstrije na isti način. Zamudo so lani prvič zalotili na črni vožnji in je bil obsojen na leto dni. Kazen je presedeval letos ▼ Avstriji, nakar se je spat začel baviti s tihotapstvom Zdaj pojde za švedske gard in e in bodo obla.s>tva imela nekaj časa mir pred njim. Kazen bo namreč občutna.
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
Uri pregled
Gostovanje g. Mirkoviča. Zaradi odsotnosti obeh prvih baritonistov je nedeljsko večerno predstavo Verdijevega »Plesa v maskah« omogočil g. Mirkovič iz Zagreba. Pel je vlogo Renota z velikim zmislom za pravilno fraziranje in lep ton ter tudi igralsko podal sicer šablonski, toda verjeten in premišljen lik. Maloštevilna publika ga je v 4. sliki nagradila z aplavzom, ki so ga bili deležni tudi ostali nositelji glavnih vlog. Saj je »Ples v maskah« opera, ld s spevnostjo svojih melodij vedno znova oklene ne le poslušalce, temveč tudi pevce, da v njih pokažejo svoje najboljše zmožnosti. Gdč. Oljdekopova je bila izredno pri glasu, • g. Franci pa z vidnim zadovoljstvom in zanosom zmaguje vse nakopičene pevske težave te vloge. Mesto ge. Golo-bove se je uspešno uveljavila v vlogi vede-ževalke Ulrike ga. španova.	F. 8.
»Češka kohura in Sloveneic. V pravkar izišLi 2. številki nezavisnega literarnega in umetnostnega mesečnika »Kultura«, ki izhaja v Pragi v redakciji književnika Fedora Sol dana, je izšel z navedenim naslovom članek dr. Otona Berkopca. Na dvek straneh, ki so mu bile na razpolago, je mogel pisec samo bežno orisati stike Slovencev s češko kulturo in se pri tem omejiti na literaturo, vendar ja kljub vsej zgoščenosti pregledno in jasno prikazal zanimanje Slovencev za češko kulturo. Ob koncu upravičeno pripominja, da je dandanes za Slovence »kulturno središče Srednje Evrope Praga« in pravi: Mlad slovenski pisatelj na hrepeni več po Dunaju, Parizu in ne po Berlinu, marveč po Pragi. Čedalje pogosteje zahajajo sem pisatelji, gledališki ljudje, umetniki in kulturni delavci. V Ljubljani se srednješolska in visokošolska mladiina uči češki z nenavadnim zanimanjem...« Nato omenja pisec letošnje tečaje češkega jezika in lansko razstavo češke knjige ter opozarja na češka točke v gledališkem repertoarju, v koncertnih programih, v umetnostnih revijah. Ob koncu sklepa: »Tu je mlada generacija, ki hrepeni po demokraciji in ki zahteva demokracijo, zato ima rada deželo demokracije Češkoslovaško in jo hoče spoznati«. Dobro urejena revija »Kultura« prinaša v tem zvezku prispevke Jar. Seiferta, v Čejchana, Jos. Kopte, P. Jileinnickega L dr.
»Modra ptica« je nastopila novi letnik s številko, v kateri priobčuje novelo Miška Kranjca »Gremo v Ljubljano«. V tem apisu je epik prekmurskih kmetov, tažakov in potepuhov segel v življenje navadnega uradnika in pripoveduje o prigodah, ki jih je sprožila n;jegova premestitev v Ljubljano. Tone Potokar je prevel novelo bolgarskega pisatelja Nikolaja Rajnova »Egipt«, Peter Donat pa prispeval esej »Vineent van Gogh«. Iz asejev Štefafna Zweiga je objavljena v prevodia M. Pre6ove »Knjiga kot vrata v svet«, Tone Čufar pa je zastopan s pesmimi »Skozi rešetke gledam v svet« ia »Mladii jezdeci«. Ob koncu zvezka so literarne beležke. Ali se ni mogoče izogniti takile pisavi ruskih imen: Gorkijev muzej, Gor kijevo življenje .. ?
Mirko Kas-Nikolajev Je izdal v založbi knjigarne A. Čelap v Zagrebu zbirko člankov z naslovom »U medjuvremenu«. Pisec obravnava v tej, ponekod lepo zaokroženih sestavkih Gaadhija, Wedekimda, Remarqua, Maksa Stirnerja, Sun-yat-Sana, Kathe Koll-witzovo. Dantona, Frančiška Asiškega, Roso Luxemburg, Alfreda Adlerja, Emila Zolaja, Val. Marca, Avgusta Forela, Ernesta Haeckla, Jacka Londona in dr. Pisec je historični materialist, zato stavi sleherno osebnost aa natezalnico svoja ideologije, ne meneč se za drugo, kakor za potrditev svojih ideoloških predpostavk. To daje Člankom in esejem Kusa-Nikolajeva vzlic vsej širini avtorjevega znanja enostranski značaj in obravnavanim osebam tisto osvetlitev, ki jo je potreboval pisec, da bi dokazal svojo marksistično tezo.
ŠPORT
šola za smuške skoke in polete
V Planici bo danes otvorjena že tretje leto skakalna šola USP.
Danes se prične v Planici tretji letnik naše prve sportne šole, šole Udruženja smučarjev v Planici. Kakor prejšnja leta, bo ta šola tudi letošnjo zimo brezplačno na razpolago vsem. Namenjena je mladini osnovnih šol in vsem športnikom, ki žele izpopolniti svoje znanje v smuških skokih. Za sedaj bosta oskrbovani mali skakalnici za 15 in 25 m. za Božič pa, ako bo dopuščal sneg. tudi obe večji za 45 in 65 m. Veliko smuško skakalnico za 106 m bodo pripravili šele od druge polovice januarja dalje, ako bodo vremenske m snežne prilike povoljne.
Udeležba v smuŠki skakalni šoli je vezana na pogoj, da podpiše vsakdo prijavnico v pisarni šole, ki je v hotelu Jalovec Vsak udeleženec je zavarovan pri banki Slaviii te UuhlianJ za slučaj nezgode za
30.— Din dnevne odškodnine skozi 150 dni, za 50 000.— Din v slučaju smrtne nezgode in 100.000.— Din v slučaju trajne invalidnosti.
Vodstvo šole Je poverjeno tudi letos Albinu Novšku. za pomoč pa mu je dodeljen Fr Pribovšek. Med tednom bodo prvenstveno imeli prednost učenci osnovnih šol in pa udeleženci tečajev, dočim so nedelje in prazniki namenjeni predvsem športnikom za trening ter bo čas na skakalnicah razdeljen med mladino in športnike, da se ne bodo ovirali. Samovoljna uporaba skakalnic brez sporazuma z vodstvom šole ni dovoljena, prav tako so zabranjeni kakršnikoli smuki po doskočišču.
Lani je poslovala skakalna Šola prav tako od 15. decembra do 30. marca. Vežbalo je 87 učencev osnovnih šol in 74 športnikov. Po udeležbi jn dnevih je izvedlo 1131 smučarjev preko 5.000 skokov. Športniki so bili člani 21 športnih klubov in 4 sokolskih društev. Šola jc nabavila lani 83 parov skakalnih smuči in stremen.
Albin Novšak služi vojaški rok pri mornarici in mu je obljubljen za čas šole dopust. Do njegovega prihoda bo vežbal skoke njegov pomočnik Pribovšek.
SK Ilirija (Upravni odbor). Prva plenarna seja novega upravnega odbora bo jutri v četrtek ob 20.30 v klubovem tajništvu, Šelenburgova ulica 7/IL desno. Vabijo se vsi odborniki 1
£SK Hermes, nogometna sekcija (službeno;. Pozivam vee igralce, da zanesljivo še v teku tega tedna vrnejo na igrišču vso opremo, ki jo imajo doma. — Načelnik.
SK Jadran. Poziva se članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba umrlega očeta našega blagajnika, g. Šetina Josipa, ki bo danes ob i4. iz Jelovtškove ulice št 2. — Predsedstvo.
»Ilustrovane sportske novosti«, štev. 51 objavljajo kopico zanimivega štiva za športnike. Aktualen je članek o mednarodni »ski-jaški« (zakaj ne smučarski?) sezoni 1937 in še drugih več. Posamezna številka stane din 1.—
SOKOL
Sokolsko društvo Medvode priredi jutri v četrtek 16. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje »Koroška v sliki in besedi«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Fela-cher Julij.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url
Sreda, 15. t m. šimkovi Red Sreda četrtek, 16.: Bela bolezen. Red B. Petek, 17.: ob 15. Firma. Dijaška predBtava po globoko znižanih cenah od 14 Din navzdoL Izven. Čapkora drama »Bela bolezen« Je teater-sko efektno in pretresljivo delo. Izredni uspeh drame je bil dozežen na podlagi umetniško dognanih človeških likov, ki so jih podali igralci.
OPERA
Začetek ob 20. mL
Sreda. 15. t m. Gorenjski slavček. Red A. Četrtek, 16.: Ančka. Red četrtek. Petek, 17.: Zaprto.
Sobota, 18.: Ančka. Izven. Znižane cene od 80 din navzdol. Predstava, v korist Združenja gledaliških igralcev. V operi je več glavnih solistov bolnih in
zato ee z največjo težavo vzdržujejo predstave in tekoči repertoar. Iz istega razloga so se nekoliko zavlekle tudi nove uprizoritve »Onjagina« in »Tosce«.
»Gorenjski slavček« v novi predelavi bo prav gotovo slovenska opera, ki si bo utrla pot na druge slovanske odre. Trenutno se zanimata za uprizoritev narodni gledališči v Zagrebu in Brnu. Ponovna rep riza bo jutri. Dirigira ravna/telj Polič, režija je prof. Šestova. Vlogo matere poje ga. Španova. namesto ge. Golobove, ki Je odšla na študij v Rim.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 14.: Lopovščine. Red B.
Sreda 15. decembra Ljubljana 12: Plošče po željah. —12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. A. Dolinar). — 18-40: Davjne olajšave (dr. Vladimir Murko). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.—19 30: Nac. ura. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar), ter napoved časa, vreme, poročila, spored.
f
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je naša skrbna ln dobra sestra, teta Itd., gospa
LOJZKA SKUHALA roj. KAVČIČ
posestnica in vdova po posojllniškem ravnatelja
po dolgotrajni in mučni bolezni ▼ 68. letu starosti dne 14. decembra 1837, pre videna s tolažili svete vere za vedno zapustila.
Nepozabno pokojnico bomo spremili na njeni zadnji poti 16. decembra 1937. ob 3. iz hiše žalosti na Vičavi 38, na pokopališče v RogoznicL
Maša zadušnica za blago pokojnico se bo darovala 17. decembra 193T ob 8. zjutraj v minoritski cerkvi v Ptuju.
PTUJ, CELJE, 14. decembra 1937.
JOSIP KAVČIČ, brat — ln ostalo sorodstvo
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest, da je naša preljubljena gospa
Elizabeta Mikuš
roj. Bolha
VDOVA RAČ. NADSVETNIKA
preminila danes ob 4. zjutraj po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti.
Blago pokojnico spremimo k večnemu počitku v sredo, dne 15. decembra 1937 ob 16. uri izpred mrtvašnice splošne državne bolnice k Sv. Križu.
V LJUBLJANI. 14. decembra 1937.
ŽALUJOČI OSTALI
Sreda, 15. XII. 1937
8
»JUTRO« it 291.
t
MALI OGLASI
iIiTifllii
B«aeda 1 Dia. davek 8 Dia ik» AJro ali la^auj« aaaiora k 1>» N».' n «aj4.
17 Dm.
Dober pomožni
tkalski mojster
li praKao aa revolverje vlb in Ufitovih strojih, dobi službo v manjši tenstUni tovarni v Ua rlboru. Ponudbe na po-anuu,-o jutra v Marl boru pod »Tkalnica pe stro barvnih Izdelkov«.
31244 1
Prodajalko
pridno in pošteno, ki se Je izučila na deželi — e.prejmem s 1. januarjem vsa oskrba v hiši. Nave »ti je zadnje službova nje. Ponudbe na Aloma Company d. z o. z. Lju bljana.
31166-1
Mladi gospodje
ajTli" to tanasljln k? se tel-jo rzvežba.ir v akvitiedi tavarovain b poslov oaj ▼ložijo lastn jtocivi «p'wi<> ponudbo i navedb referenc oa >gl odd. Jutra por, &lro »Prva jUjTj«lumn»ka tava rovaJnioac.
$1168-1
Pisarniška moč
B dežele, zmožna perfekt-ne nemške m slovenske korespondence. knjigo vodstva in vseh pisarni čkih del dobi službo 1. januarja. Ponudbe z na-ved bo plafie pri polni oskrbi je poslati na Alo ma Company d. z o. z. LJubljana.
31167 1
Prodajalko -
začetnico
s*. takoj na deželo, sprejmem. Stanovanj« Ln hrana v hiši. Ponudbe na ogl. r*!d. Jutra pod »Poštena in delovna«.
aieo&d
Prvovrstno frizerko
Sfam ra takoj. — »Saloo Mary<. Mestoi trg 3.
31503.1
Brivski pomočnik
»lajffi soliden, vešč jn dober iglavec, dobi taf-oale-uj«. M. ileianova, Bled.
a:ns>4-.i
Knjigovodja -
bilancist
TtmriTan v trgovskih kaj-kuiacijali dobi mesto. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen nastope,
31r>l 4.1
Kurjača
■prejmeta za cemtrailnjo kurjavo. ki je izprašan šofer. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »December«.
Gospodično
ki je z dt 'brfm uspehom ab-Bolviira-la trgovsko šolo. z znanjem neimščine. lahko ia ictnica, ft>rejmem proti primern plofti in z vso oskrbo < jamuari« na deželo. Ponudbe na Aloma O mpany d. z o. i. Ljubljena.	3B0U3-1
Brivski pomočnik
d^b stalno me>sto. Stanko Osena-, Cerklje pri Kranju.
aioai-d
1.000 Din
dam omeimu, kfi mti preakrbd stalno »lužbo r pisarni. — Ponudbe na ogl. odd. Juitipa pod »Abs. trg. Soleč.
31239-2
Potniki
8«*eda 1 Din lavek 8 Din ta lifro ali lajanje naslov« S Dia. Najmanjši ueaek 17 D n.
Potnik
Anfoi službo pri večjem podjetju za Slovenijo. Ofarte s točnim življenjepisom pod »H. 37« na upravo Večer-nika. Maribor.
31035-5
rl
Strojepisni pouk
Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. io od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od pol 7. do 8. ure. NTa razpolago 35 najrazličnejših pisalnih strojev. Chnstofov ačn' zavod. Domobranska e. 115.
31474-4
Kupim
8<weda 1 Dn. *->vek 8 Din ta iifro ali lajanje naslova S Dia. Najmanjši tneeek 17 DJL
Prazne lesene sode
od jedilnega olja. kupim. Lasan Moste, Pokopališka St li	3:518-7
f/JTTiTM
Beseda 1 Dm. davek S Du> ta iifro al: 1»'anje oa«l"va S Dtn. Najmanj« taaee* 17 DUL
Hranilne knjižice
raznih denarnih zavodov
ObVEZNICE. BONE. VREDNOSTNE PAPIRJE RAZNE BANČNE IN DRUGE TERJATVE se kupujejo stalno po najvišji ceni ln takoj šnjem Izplačilu v goto vini. Trg. ag. bančnih poslov
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova 14/1, telefon 35 10.
39 10
Prodam
Beseda 1 Din, davek S Din ta tifro ali lajanje naslova Dun. NajmanjSi tneaek 17 Din.
Orehova jedrca in cvetlični med
najceneje nudi MENART J., Domžale.	315-6
Vložne knjižice
Jadransko-Podunavske banke do Dnu tS0.utK>. kupim, na ogl. odd. Jutra pod značko »Denar«.
31517-16
R
Za polovično ceno
oddajamo krokuse. hijacin-te, tulipane, narcise, anemone. zlatice iirise in soile. Sever & Koanp., Ljubljana.
314'79-6
Sončna luč
omgim. Hanau veliki sta-tiv, model, 150 V iftesm-erni, — malo rabljena, ceno naprodaj. Dr. Cerne, Dvorni trg 1, Ljubi jana.
31607-6
K
Najboljši trbovel jski
PREMOG
brez prahu, koks. suha drva
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5, Telef 20-59
Filatelija
Lepo zbirko znamk
ca 3.000 kom. vseh delov
■ivPt.1 r»ro-l im. VVriint An
tom, Koroška uffiica 18, n Sta^riionosn
31008-30
Beseda 1 Dn lav* S Dn ta Siiro ali lajanje naslova i Dm. NajmanjS! tne.sk 17 Dn.
Elektromotor
za 45 HP 110 Volt. si stem Ganz. naprodaj. — Informacije Josip Zeling Vukovar.
31405 29
Plačilno natakarico
iSčem takoj « :7 tisoč go-tov-ne prot/ gfiranciijii dam '', infareo. aH sprejmem i pritlččj«. ti i" 'IruIaliuMo v vifw>ko rentabilno podjetje. Naslov v vseb p *l»vaini«a-k Jutra.
•71531.1
»Berkel« stro]
za rezaaij« šunke in salam«, po-ceni pnodaim. Prute 33,
ai^ee^B
Vsaka heaeda 5T p*r. ▼es 3 Oa za šiiro ali dajati je naitkva 5 Dn; naj. uusnjS' znesek 1£ Da.
Blagajničarka
Eft-letua simpatična ižče »lužbt prodajalke skladiišč-D-.ce ali mani;mlantinje v katf-remkrh l.'ubijajijkftm p« .!jf>-:'i Dop-se pnoti na oj!. ocd. Jutra pod Šifro »B'agajničarka &X> do 600 I>- n<.	31473-2
Dekle
•v3:eno hišroh del in ktihe, žt.ii dobiti sluf.bo boljša drnžni. Gre tudi kot sobarica Nalcv: D. J »Kot-larka«. Kolodvorska 33. — Ljubljana.
31.4G7-3
9 šivalnih strojev
prvovrstnih pogrezljavlh, — poceni naprodaj pri tvrdki »PROMET« (nasproti kri-žanske cerkve).
31510-28
Šivalne stroje
najnovejše tovarniške nove x garancijo pogrezljive 1000 Din rabjjeno SingeT od 300 Din naprej prodaja trgovma Triglav. Resi jeva 16.
31833-59
Ti
NOVE PECI, ŠTEDILNIKE,
OBLOGO, POPRAVILA
kličite tel. 33-57.
A. KOVAC1Č, Ljubljana, Viška ul. S.
276 .41
G. Th. Rotman:
Gospod Kozamurnik postane umetni jahač
Kozamurnik si je obrisal lice, ki je bilo od vrele jedače malo manj ko skuhano, in stokaje zlezel na konja. »Nekakšen lek je treba najti«, si je mislil sam pri sebi, ko je jahal dalje, »kajti tak ne morem na pojedino!« In glej, kmalu je opazil dve dekleti, ki sta izte-pali preprogo. »Hej, deklici«, je zaklical, »dajta, izprhajta mi suknjič!«
Dražba galanterije
Dne 17. decembre se vršr ob 14. uri v Ljubljani na Tyr-Sevi cesti 33 (pri Javnih 8klad,iš(V'b) dražba raznega galanterijskega blaga, nakar se op. zarja ziasti podeželske trgovce.
31506-38
Dražba Resljeva cesta št. 23
34. decembra 9. ura na
sodišču, soba 16: tiistia.novan"'sk3 vila z modernim koimfc-tom. obširna skladišča in gospodarska poslopja. ?anaže, hlev (stav-bišča 105» kv.ml. Davčna prostost, do 1050. 0;st' letni donos do Din 00.000. Kav cija, Din 57.094.
313C0-32
MATADOR II. V6 4+1 cevni juperpoziciislci preiemnik z oktodo regulator zvoka osvet-lična skala z izpisanim; imeni postal selektivnost 8kHz prrtikalo za vse napetosti • 9 Wattna končna pentoda ? valovna obmo£ta: 16.7—51 m, 198—585 m, 725—2000 m.
Ugoden nakup starih aparatov!
4'Hcevni super
za vse valovne dolžine
Din 141'— mesečno
PHILIPS1 RADIO
zastopstvu
H. SUTTNER,
Ljubljana
Aleksandrova 6
2 lepi dvosobni
stanovanji
s prirtlkMinamii. poceni od dam za januar. La.ngusova uldca 5/1., Mirje. _ 31(503-33
Dvosob. stanovanje
komfortno, kabinet, priti-kli.ne. vse jx>d en;m ključem. — bližina bež>isr-a;ske gimnazije, oddam. Pnrzve se: Vertnik. Tyrševa »7
31538-31
rn.tiiMi
Beseda 1 Dn lavek 3 Din S fre al laianje naslov« 5 D'a. Najmanjši tne*ck 17 Dn.
Svinjsko mast
v sodčkih po 11 Dim nudi Vzorna ekonomija PBačevo, Vojvode Mišniča 4.
31406-33
Sobo
lieipo oipreoilien^, s powbn'im vhodioim. odd.im 1—g osebam takoj. N.^otfčnik V. nadstropje.
31501-33
Orremli^no sobo
v oentrn. oddam 1 ali 2 gosnodoma. Nnlov v vseth poslovalnicah Jutra.
31532-33
Sobei$m
Veliko prazno sobo
separirano. :5fem 35f> Din — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
31504-33»
JJL
»16. XI.«
Hrepenim po svidenju. Zal Te v soboto mi bilo.
31478-34
Gospica
ki ,ie 8 t. m. v 2. razr. večernega potniškega vlaka Ljubljana Maribor pred izstop <m v Celjn sprejela vizitko se najpriisrčneje naproša za odziv.
910-7-34
He«eda 1 Dn lavek 8 Dd u šifro ali lajanje naslova Dm. Naim»bj&< tnescii 17 Dn
Perica je zgubila
v ponedeij^k sveženj perila. Pošten najditelj se prosi, da ga vrne na stražnici Breg 30 pnoiti nagTadd.
3TJ530-31
Beseda 1 Da lavek 3 L>u, šifro ali lajanje naslova Dm. Najm • n tnoseK 17 Dn.
štajerska
jabolka
dobite poceni pri
Gospodarski zvezi
Ljubljana. Tyrševa 2a
1

j.^ovi modeli
iimske suknje, ne-|premočljive Hubei-us plašče, obleke I >erilo l.t.d. proda liamo še vedno z natnlm popustom
PRESKER,
Sv. Petra cesta
JUUUUliUI JULIULiUL C
uspehov
oa
en oglas

JUTRU"
c
C C C C
C □
C
C □
p

INSERIRAJ V „JUTRU"!
Glavno skladišče ta Jugoslavijo: Hinko Mayei t drug pari oddelek. Zagreb.
PRODA SE uvedena, dobro idoča
TOVARNA Z VSEMI STROJI,
izdelanim blagom in surovinami v Ljubljani. — Potreben kapital najmanj Din §00.000. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Industrija".
štofe za das^ske plašče,
volnene blagove za obleke in bluze,
najceneje pri F. I. GORICAR, Sv. Petra cesta 29
Zast&fnika
za Slovenijo išče tovarna dežnikov. — Pismene ponudbe pod »Agilan« na Publicitas d. d.f Zagreb, Ilica 9	9607
sirarna«
S o m b o r.
KUPUJTE ODLIČNE SIRE! Zahtevajte cenik! Pošiljamo tudi poštne pošiljke najmanj 5 kg.
Globoko potrta naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nehalo biti srce najini ljubljeni materi
ANI LADIHA
roj. Peče
ter da bo pogreb v četrtek, dne 16. | decembra 1937, ob 15. uri, izpred mrliške veže splošne bolnice.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 20. decembra 1937, ob 7. uri zjutraj, v farni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, dne 14. decembra 1937.
Dr. LJUDEVIT LADIHA, ANKA LADIIIA.
Mestna hranilnica v Radovljici
zviSuje z novim letom 1938 obrestno mero za 1% in se uvršča med zavode, ki nudijo najvišje obrestovanje pri POPOLNI VARNOSTI V L O G. Za vse vloge jamči namreč Mestna občina Radovljica z vso svojo davčno močjo in hranilnica z vsem svojim nepremičnim premoženjem,
1. jan. 1938 oprošča vse vloge, ki so bile 1. dec. 1937 vredne do Din 1.000.—. Te vloge so vsak čas v celoti izplačljive, odnosno se smatrajo kot nove vloge.
Za vse ostale vloge se je hranilnica po-služila § 11. hran. pravil in so odpovedni roki razvidni v hranilničnih poslovnih prostorih.
Hranilnični odbor želi povečati likvidnost zavoda. Ker pa je zaščita v kvar vlagateljem, zato prosi odbor vse lastnike večjih vlog, da se gotovo zglase z vložnimi knjižicami najkasneje do 20 jan. 1938 v hranilnici v svrho dogovora glede izplačil.
Nove vloge so vsak čas izplačljive za kar jamči občina Radovljica in Uprava hranilnice po svojih članih osebno, zato
vlagajte
Vaš denar v Mestno hranilnico v Radovljici, kje je varen in Vam donaša gotove obresti.
IfjJl | ZAHTEVAjTE BRE5PLAČNI CENIK
A|rtJPDLNEJ5E-; GENERALNO ZA5T&P5TVD
'CruMriniTD
7 - ZAGREB NIKDLICEVA IO . > -
			
		■-. •■f*., V-U	
f
Zapustil nas je za vedno, po dolgem, mučnem trpljenju naš nenadomestljivi soprog, skrbni oče, sin, brat, stric, svak, nečak in bratranec,
gospod
FRANC MAUER
železniški uradnik v pokoju
dne 14. decembra 1937, v 45. letu starosti.
Nepozabnega pokojnika spremimo na zadnji poti v četrtek, dne 16. decembra 1937, ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, VICCENTA, dne 14. decembra 1937.
Žalujoči:
VIDA roj. VREZEC, soproga; DUŠAN in TATJANA, otroka; TEREZIJA MAUER, mati; MARIJA poro«. RIBNIK AR sestra in rodbine: MAUER, RIBNIK AR, MOLJK, HRASTNIK, VREZEC in JER1NA
P red 25 leti so prišla v svet prva Zeiss-Punktal stekla. Na podlagi novih znanstvenih preračunan j so bila to prva stekla za očala z na las natančno izdelavo in to v vseh močnostih z učin-in to v vseh močnostih z sferično, astigmatično in prizmatično učinkovitostjo. Slabovidnim nudijo ta stekla do sedaj nedosegljivo veliko vidno polje s točnim pogledom v vse smeri. S tem pa so si Zeiss-Punktal stekla pridobila tako velik sloves. Mnogo miljonov stekel za očala je izšlo iz Zeissovih tovarn, da tako služijo slabovidnim ljudem, boljše kot je bilo to pred tem mogoče. — Prednosti teh Punktal stekel so lahko deležne tudi Vaše oči. Zato zahtevajte izrecno Zeiss-Punktal pri Vašem optiku.
ZEISS-PUNKTAL
najpopolnejše steklo za očala
Cena ni veliko višja od mnogo drugih zbočenih stekeL
fc^RLZETSs") Dobava v specijalnih trgovinah z optiko.
Tiskana pojasnila »Punktal.« dobite brezplačno pri CAR.L ZELSS JENA. in piri generalnem zastopniku 11. PAVLOVIC. Beograd. MU. Draškwi<a 9, poštni pretinac 41B.
■■■■■BanBBnBHBMB1
mm
•.•-•v;-.-.-.";-vii&r.i


Lentheric
PARIŠ	NEW Y0RK
l-Vj-.rii.-V
»'•»»iiv.«
ikrtl-r.-G*.

/: V. il.
Nagrada za izsleditev tatu
V nedeljo 12. decembra 1937 okrog 18. ure je bilo vlom-njeno v moje stanovanje v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 17/1. Tat je odnesel 30x20x12 cm veliko, cirka 5 kg težko zaklenjeno ročno blagajno z vložno knjižico št. 6.219 Prve hrvat. štedionice, fil. v Mariboru, v znesku Din 105.880.36, »stara vloga«, razne dokumente, nakit, večjo zbirko starih zlatih novcev približno % kg težine.
Vlomilec je bil slučajno prepoden ln je izginil skozi glavna vrata z zgoraj opisano ročno blagajno in vrednostmi, in je možnost, da je imenovani bil opažen okrog 18. ure 15 min. od pasantov.
Dajem nagrado v znesku Din 5000.—
tistemu, ki bi izsledil vlomilca ali mu prišel na sled. Navedbe naj se oddajo kriminalnemu oddelku tuk. policije, soba št. 20.
ALEKSANDER WATZEK, Maribor
	
	
Dotrpel je naš preljubljeni sin, soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
GEC IVAN
POLICIJSKI NADSTRAŽNIK
v soboto, dne 11. decembra 1937 v Sremski Kamenici pri Novem Sadu.
Pogreb bo v četrtek, dne 16. t. m. ob pol 4. pop. iz Sokolskega doma na Viču na viško pokopališče.
Maša zadušnica se bo darovala v frančiškanski cerkvi Sv. Antona na Viču v soboto, dne 18. t. m. ob pol 8. uri zjutraj.
Rožna dolina, Sežana, Kranj, 14. decembra 1937.
žalujoči ostali: ŠTEFANIJA, soproga; VILMA, CITKA, DARINKA por. JERIN, hčerke; IVAN, oče; MARIJA, FRANCKA, IVANKA, PAVLA, MILKA, sestre; FRANC, VIKTOR, MAKS, bratje — in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoii Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, d, kot ttskarnarja Jfrao Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — .Vsi £ Ljubljani.