PoMnina plačana v gotovini.
Leto II.
NOVA
SAMOUPRAVA
Izhaja vsakega 15. v mesecu. Naročnina do konca leta 1928 20 Din.
Števika poštno-čekovnega urada Ljubljana 12.592.
Glasilo gospodarstva, prosvete in politike.
Uredništvo in upravništvo: Kočevje št. 18. - Telefon št. 5. Oglasi: mali beseda 2 Din, sicer po dogovoru.
V uredniškem delu vrstica 10 Din.
Vsebina: Ob zasedanju društva narodov. — + dr. Karel Savnik. — iz NRS. — Tedenske vesti. — inserati.
Ob zasedanju Društva Narodov,
pravilno društva 58 držav, torej skoro vseh držav celega sveta razen Sovjetske in se-verno-ameriške Unije, se je pokazalo1, da svetovni mir še nima tistih psihičnih predpogojev kot bi se jih ob množici tovrstnih tehničnih pogodb in naprav moralo normalno pričakovati. Ustvarjeno je svetovno telo — Društvo Narodov —, ki naj z moralno, finančno in eventuelno tudi drugo policijo vzdržuje svetovni mir — nemški desničarski imperijalisti in pesimisti pravijo zlobno, da le »Verdauungsruhe der Sieger« — toda to telo sestoji iz članic, ki zastopajo očividno predvsem le svoje interese v tem čestitem društvu, ne pa svetovne vesti, svetovnih smernic, v kateri bi bila domovina posameznika le kolešček v uri. Dokler bo videl in iskal vsak član v tem društvu predvsem le koristi svoje ožje domovine in dokler bo presojal vsako vprašanje le iz vidika koristi ali nekoristi svoje države, a ne iz vsesvetovnega in vsečlovečanskega vidika, iz katerega bi bila njegova ožja domovina le temu vidiku podrejeni član in organ, tako dolgo bo Društvo Narodov le mehanična skupina svoje koristi iskajočih držav, z vsemi v tak zbor spadajočimi intrigami, špekulacijami itd. Politična borza posameznih držav, a ne vrhovni predstavitelj in voditelj civiliziranega sveta z njegovo duševno usedlino. Živi mrtvak, bi rekel Tolstoj.
To dejstvo je kot blisk osvetlil incident, ki obvladuje sedaj celotno to zasedanje in ki je predmet razpravam vsega svetovnega časopisja. Pri posvetovanju ob razorožitvi je vstal namreč nemški kancler Hermann Müller ter očital Franciji in Angliji dvoreznost v tem vprašanju, dajoč razumeti, da mislita te dve državi le na razorožitev drugih držav, samih sebe pa ne in cikajoč precej otipljivo na znani angleško-francoski pomorski pakt, ki osigurava oboroženo morsko nadmoč Anglije nad vsemi državami sveta, Franciji pa najbrže v Evropi na suhem in v zraku, z zahtevo, da se vse države takoj in brezpogojno razorože in Nemcem izprazni zasedeno Porenje. Pokazal je na zevajoče nasprotje, da mora biti Nemčija že desetletje razorožena, dočim se drugi oborožujejo do zob ... Pa je vstal francoski zunanji minister Aristid B r i a n d in je v precej krepko osoljenem govoru povedal Müllerju v brk, da Nemci pravzaprav uganjajo z razorožitvijo humbug, češ, da so ustvarili v zadnjih letih najmočnejšo trgovsko mornarico na svetu, ki pa je čez noč pretvorljiva v bojno mornarico in da po celi državi vstvarjajo vojaške in športne organizacije, ki da jih je ob pravilni presoji smatrati za vojaške bojne matice, ki v par dneh lahko postavijo na noge dobro opremljene milijonske armade.
Mučen molk je zavladal po teh Briandovih besedah v klopeh nemške delegacije, a fre-netičen aplavz Briandu ostalih delegatov navzočih držav je jasno osvetlil, da v tej korporaciji manjka ono, kar se imenuje medsebojno zaupanje, ki je duša vsake skupnosti in uspešnega skupnega delovanja, pa naj bo to potem navadno društvo ali Društvo Na-
rodov. Da o drugih predpogojih molčimo.
Briand je dal navzočim Nemcem tudi razumeti, da tudi manjšinsko gibanje on točno presoja: da je tudi to le bojno sredstvo Nemcev, da se ovrže njim neprijetne mirovne pogodbe. Sicer bi pa o tem poglavju zamogli veliko povedati nemški Frizi, Sorbi, Poljaki, da še celo Danci ...
Društvo Narodov je torej na tem zasedanju vsekakor napredovalo in profitiralo na važni pridobitvi: na odkritosrčnosti.
t Dr. Karel Šavnik.
Dala nam ga je življenja polna, krepka Gorenjska, starodrevni Kranj, kjer je izšel iz veleugledne stare meščanske rodbine. Kot pravnik se je posvetil finančni stroki. Stara Avstrija, ki je nabirala strokovne talente po celi državi in jih zbirala po svojih resornih ministrstvih, ustvarjajoč iz njih odličen strokovnjaški štab za vsakega ministra, ni prezrla izredno talentiranega mladega dr. Savnika in ga je pozvala v finančno ministrstvo, kjer je vsled velikih sposobnosti in neizčrpne delovne energije nenavadno hitro napredoval in postal, star komaj dobrih 40 let, sekcijski šef. Ob prevratu je stavil svoje ogromno znanje in neizčrpne svoje moči svoji narodni državi na razpolago. Ta ga je pozvala na vodilno mesto finančnega delegata za Slovenijo v Ljubljano. Kot odločen narodnjak, pa-trijot in odličen strokovnjak je ustvaril v Sloveniji prvovrsten modern finančni aparat ter oskrbel tako mladi, šele nastajajoči državi, takojšen in siguren vir dohodkov. Leta 1925 je bil odpoklican v finančno ministrstvo, da sodeluje na ustvaritvi novega davčnega in drugih finančnih zakonov. Po izvršitvi tega dela je bil na lastno prošnjo postavljen v Slovenijo nazaj, kamor ga je sililo tudi 'zdravstveno stanje. Prevzel je kot direktor poštne hranilnice in čekovnega urada vodstvo ljubljanske podružnice in obenem docenturo finančnega prava na ljubljanski univerzi. Toda bolehanje ni hotelo ponehati; tem manje, ker je neutrudljivi mož živel predvsem za delo. Položilo ga je konečno v posteljo, a že par dni nato, dne 11. septembra t. 1. ga je iztrgala iz srede napornega dela in njegove rodbine bela žena. Ob spremstvu cele Ljubljane je bilo dne 12. septembra prepeljano truplo velikega pokojnika do mestnega pomerija, od tu pa v Kranj, da najde v domači svoji grudi, ki jo je tolikanj ljubil, svoj konečni sen.
Dr. Karl Šavnik je bil mož kremenitega značaja, odličnega vsestranskega znanja in zlatega dobrega srca. Le malo je mož tako odličnih sposobnosti med nami. Zaslužil je vse drugo karijero, kot pa mu jo je nudila politično še razdrapana njegova domovina.
Veliki pokojnik zapušča hčer, ki je poročena z generalštabnim majorjem g. Francom Tomšetom pl. Savskodolskim, sinom znanega mecena dunajskega slovenskega dijaštva — vpokojenega generala g. Josipa Tomšeta pl. Savskidol ter ljudomile njegove soproge Jo-sipine roj. Pavlin, iz znane narodne rodbine Pavlinov iz Podbrezij na Gorenjskem. Svak pokojnika je svetovnoznani predsednik narodnih manjšin dr. Josip Wilfan, odvetnik v Trstu, a brat Franc je magister farmacije in lekarnar na domu v Kranju.
Odličnim svojcem pokojnika tudi naše toplo sočutje, ki ga občuti ž njimi vred ves slovenski narod, a velikim manom pokojnika večnaja pamjat! Naj mu bo lahka domača druga katero je tako iskreno ljubil! S.
Iz NRS-
S smrtjo velikega osnovatelja in voditelja Narodne Radikalne Stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev gospoda Nikole P a š i ć - a, je NRS izgubila avtoritativno krepko osebnost, kar se je opazilo in se težko še danes opaža v vsem našem javnem življenju in vsled tega tudi v NRS. Dočim se vodstvo državnih poslov vsled te splošne krize vodi kompromisarsko in brez prave izrazite smernice, ter je često danes to belo, kar je bilo še včeraj črno ter še ni predvideti konečne stabilizacije, se je v vrstah NRS zadnje čase jelo jasniti in prilike stabilizovati. Predvsem je prevladalo prepričanje, da stranka potrebuje enotnega smotrenega vodstva s popolnoma jasno in dosledno smernico in ciljem. Ker si nobena osebnost v stranki še ni pridobila absolutne avtoritete, bo dosledno demokratskemu in statutarnemu načelu stranke prevzel vodstvo Glavni Odbor. Njegovo avtoriteto priznavajo in morajo priznavati statutarno vsi člani NRS. Za reševanje tekočih poslov pa se bo sestavil posebni izvr-ševalni odbor, nekak izvršilni direktorij, najbrže iz petorice jakih strankinih osebnosti, ki poznajo iz bogate izkušnje stranko, ljudi in prilike. Razen tega se bodo zmodernizi-rali statuti in. program stranke. Kar je bilo prvovrstno v Srbiji pred več desetletji, je danes morda že zastarelo ter bo treba prilagoditi vse to novim prilikam in novim ljudem.
O vseh teh vprašanjih bo sklepal širši Glavni Odbor NRS kot najvišji organ stranke in sicer predvidoma dne 24. septembra t. 1., ko bo sklican v Beograd. Poleg 15 članov mesta Beograda tvorijo istega d*e 1 e g a t i iz posameznih volilnih okrožij. Za Ijubljan-sko-novomeško volilno okrožje je n. pr. leta 1926 bil izvoljen zopet odvetnik dr. Ivan Sajovic iz Kočevja, za mariborsko pa indu-strijalec Ivan Tavčar iz Maribora.
Da se zamore vse strankine prilike statutarno brezhibno urediti, poziva Glavni Odbor, da pošljejo vse organizacije, ki tega še niso storile, zapisnike o svojem delu Glavnemu Odboru in da istemu predlože tudi nemudoma dokazila o vseh onih članih, ki rušijo red in disciplino v stranki in snujejo morda proti-statutarne organizacije. Zlasti naj se sporoči Glavnemu Odboru doka'zila o eventualnem udejstvovanju političnih oblasti v tej smeri ali v škodo in ugled stranke (veliki župani, sreski in policijski funkcijonarji).
Dnevni red seje širšega Glavnega Odbora je za sejo dne 24. t. m. določil Glavni Odbor tako-le:
1.	) poročilo o politični situaciji,
2.	) o spremembi in dopolnitvi statutov Narodne Radikalne stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev,
3.	) o dopolnitvi programa Narodne Radikalne Stranke Srbov, Hrvatov in Slovencev, in
4.	) pregled računov glavnega strankinega organa in Radikalnega Doma.
Tedenske vesti.
Povožen je bil dne 5. septembra t. 1. na spodnjem trgu v Kočevju triletni fantek Ivo, sinček uglednega posestnika in kolarskega mojstra g. Ivana Mandelca v Kočevju, ki je s tem izgubil sina-edinca. Težko prizadetemu očetu tudi naše toplo sočutje.
V Kočevski Reki, eni najjačjih občin v kočevskem srezu, je nemško - nacijonalna Bauernpartaj pri občinskih volitvah propadla. Za župana je bil izvoljen ugledni hotelir g. Leopold M e d i t z iz Kočevske Reke. Enako je ostala ta stranka v manjšini pri občinskih volitvah v Gotenici in Kočah. Po vseh drugih kočevskih občinah postaja proti tej stranki vedno večja nejevolja in se jača vedno bolj opozicija. Ljudstvo uvideva, da ga razni nacijonalno zagrizeni kočevarski kramarji porabljajo samo v svoje namene, ki pa niso isti kot ljudski interesi.
Mestna občina kočevska je s pomočjo štirih klerikalcev in dveh demokratov prešla V nemške roke. Večina sestoji iz 12 nemških nacijonalcev in 6 slovenskih strankarjev, ki so od danes do jutri v Kočevju. Stalno naseljeni kočevski Slovenci, to je hišni posestniki, trgovci, obrtniki itd. so potisnjeni v opozicijo. Štejejo 7 odbornikov. Enako je onih šest slovenskih strankarjev poskrbelo, da je tudi Mestna hranilnica dobila nemško-nacijo-nalno večino. Ta večina bo torej po mili svoji volji dajala in odtegovala slovenskim trgovcem, obrtnikom itd. kredite. Onih šest slovenskih strankarjev se svojega herostrat-skega početja očividno ne zaveda.______
Dijaški koledar 1928/29. je izšel. Dobi se po 10 Din v vseh boljših knjigarnah in papirnih trgovinah.
Dijaški koledar 1928/29. je tiskan v hrvat-skem, srbskem in slovenskem jeziku; torej v 3 posebnih izdajah.
Dijaški koledar 1928/29., bogato opremljen, lepe vsebine, razpisuje veliko nagradno tekmovanje v stvarni vrednosti preko 50.000 Din. Dijak brez dijaškega koledarja — obrtnik ;	brez orodja.________
NAZNANILO PRESELITVE
P. n. občinstvu naznanjam, da sem svojo KLJUČAVNIČARSKO DELAVNICO v Kočevju premestil z Ljubljanske ceste 194 v svojo na novo zgrajeno in kar najmoder-neje opremljeno delavnico v Rožno ulico št. 200, poleg poštnega urada.
Točna dobava! — Reelne cene!
Za mnogoštevilna naročila prosi
Edvard Eppich.
Izdajatelj in urednik: Ferdo Jonke, Kočevje. Tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, Wolfova ul. 1. Predstavnik za tiskarno: Alb. Kolman v Ljubljani.
;■
'
+
Naš edinec, triletni
IVO
je dne 5. septembra 1928 tragično in nenadoma bil odpoklican med nebeške krilatce. Vsi, ki ste ga poznali, ohranite mu blag spomin.
Ivan Mandelc
kot oče z družino.


DIJAŠKI DOM
Kočevje.
Največji srednješolski tovrstni internat Jugoslavije.
Sprejema le dijake, ki so vpisani na Državni realni gimnaziji v Kočevju. Pod vodstvom aktivnih srednješolskih profesorjev.
Celoletna kompletna oskrbnina Din 6750*—.
Lastna ekonomija, — Lastni vrtovi. — Igrišča. — Sport. — Radio. — Strogo
razdeljen čas za zabavo in učenje.
jp^r Zahtevajte brezplačen prospekt. ★ Telefon st. ii.
Zobni atelje
BORIS BAN, Kočevje
vis ä vis župne cerkve, hiša tvrdke PETER PETSCHE
izvršuje solidno in zanesljivo vsa v zobotehnično stroko spadajoča dela. Vsak delavnik od 8. do 12. in od 2. in 5. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Zlate, srebrne, porcelanaste in cementne plombe, zlate mostičke in krone, umetno zobovje, čiščenje zob, pritrjevanje, obnova.
________CENE IN DELO BREZ KONKURENCE!---------
Stanje vlog dne 31. dec. 1927: Din 17,171.669:18
Obrestna mera za hranilne vloge (brez odbitka rentnega davka 5%.
Obrestna mera za hipoteke 8%. Obrestna mera za menice 12%.
Uradni prostori so v Gradu Trg Kralja	Uradni dnevi vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne
Petra Osvoboditelja.	i« ob sejmih od 8. do 12. ure dopoldne.
□ □□
□ □□□□
[•Plflffllip]
Zadružna gospodarska banka d. d., Ljubljana
podružnica Kočevje, Ljubljanska cesta.
Podružnice:	Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj,
Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik.
Ekspozitura: Bled.
□!□!□!□!□ □ □ n n □ □ □
Centrala Ljubljana.
Delniška glavnica in rezerve: nad 16,000.000 Din.
Vloge: nad 250,000.000 Din.
Promet: nad 11.000,000.000 Din.
Natap £ prviv^;n dev,z ^ nÄaÄrikni“M v,ä
Nakazila v tu- in inozemstvo najhitreje in najceneje.	Kulantna provedba vseh bančnih poslov.
L2»l
i
i®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®®
□□nnnpnannn
SSliR
□ D □ □
non1^