1. štev.
V Ljubljani, v trek 1. uarja 1881.
Letnik IX.
Inaeratl »e »prejemajo in velji, riiropna vr»t,H:
■i kr., «o se tiska Ikrat.
t4
--II J» M 1' " 1»
,1 1) II II 0 'I
Pri večkratnem tiskanji o» cena primerno «manjša.
Rokopisi
je ne vračajo, netrunkovan»
|>isma se ne »prejonmjo.
N iroonino prejema opravriištvo msaaeijH) in ekspedkiija na Dunajski cesti St. 16 v Mudija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski nnl
Po pošti prejeman velja :
Za ceio leto . 10 gl. — kr. r.H poileta . . i _ )( • a četrt leta . . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za ceio leto . . S ji. 40 kr. r.a poi ieta . . t ,, '.'0 „ za četrt ieta	10 „
V I.inbijani na doin poiiljao velia 80 kr. več na leto.
VredniStvo ie Ročdo ulice »t. 5,
:zhaja po trikrat na teiien in sicer v torek, četrtek in soonto.
Zarad praznika izide prihodnja številka „Slovenca" v soboto 5. februarja 1881.
Prememba volilnega reda.
Desnica državnega «bora, ki jej judovski listi zmirom pravijo, da je reakcijonnrna , t. J. svobodi in napredku sovražna , pokazala je zopet enkrat, da iuia več razuma in srca za svobodo in za ljudske pravice, nego oni laži-liberalci, ki ljudem le zračne gradove obetajo, pa jim dajejo le kamenja namesto kruha. Že demokrat Kronavvetter je moral priznati, da se je v o 1 i 1 n a p r a> i c a vselej tačas razširila , kedar so bili na krmilu federalisti ali narodno-konservativci, tako pod Belkredijem in pod Hohenvvartom.
Liberalci pa so imeli dvajset let večino v državnem zboru, pa se niso nikdar zmenili za to, da bi dali volilno pravico takim manjšim posestnikom in obrtnikom, ki sicer ne plačujejo dosti direktnega davka, pa t-o vendar koristni, ker delujoči udje človeške družbe. Malim obrtnikom so to pravico odtegovali; dali pa so jo vpokojeu m birokratom , ker so te tičke poznali, da se bodo vedno za nemšku-tarijo poganjali. Splošen je postai klic , naj se vendar volilna pravica razširi, in ta klic je naSel odmev pri ljudoljubni desnici državnega zbora, kajti ona je zadnji petek predložila državnemu zboru postavo /a razširjenje volilne pravice, kakor smo jo mi zadnjič telegrafično dobili iz Dunaja in priobčili. Desnica bi bila
pač rada pri volilnem redu marsikaj preme-nila, pa jej ni mogoče, ker je za važne pre-membe treba dvetretjinske večine. Morala se je toraj zadovoljiti s tem, kar se za sedaj doseči d£t To je prav pametno; kajti škoda za čas in denar, ki ga vsaka seja stane, ako bi se čas potratil z neplodnim besedovanjem, o kterem se že naprej ve, da bo brez uspeha ostalo. To pa, kar večina državnega zbora zdaj nasvetuje, se d;i še letos dognati in v postavno veljavo spraviti, ker je upati, da bodo vsi trije desni klubi za postavo glasovali. Naj naši le gledajo, da liberalci ne bodo cele stvari zavlekli; potem se je treba dogovoiiii z vlado, da bo skrbela za sprejetje postave v gosposki zbornici, ter da jo bo potem brez odloga ce sarju v potrjenje predložila. Na vse to bo treba paziti, kajti ta postava zua nam že pri bodočih prvih volitvah prav priti; ustavoverci pa to tudi vedo, zato bodo vse storili, da 'bi le postavo zavlekli, ali pa celo zabranili. Le gosposka zbornica jim zamore to uslugo narediti, in da to omehčimo, potrebujemo vladne pomoči; če ima Taeffe kaj upliva na to zbornico. Ako ga nima, kriv si je sam , zakaj pa je zadnjič tako malo avtonomistov pokl cal med ,,pere." Namesto 12 naj bi jih bil poklical 30, pa bi se ne bilo treba bati nezaupnic iz te hiše.
Vendar, vse te ovire poznajo že naši poslanci sami in bodo vedeli, kako jih odstraniti. Novi volilni red , kakor ga večina nasve-tuje, znan je nažim bralcem že iz zadnjega
lista. Sprememba v velikem posestvu obrnjena je največ zoper take meščane in fabrikante, ki se kot hišniki, fužinarji itd. štulijo med grajščake in hočejo tam voliti, čeravno spadajo prav za prav v mestno kurijo, med liberalne brate.
Najvažnejša je ona točka, ki podeli v večih mestih vsem ouim volilno pravico , ki plačajo vsaj 5 gld. direktnega davka. S tem dobodo veče mesta mnogo novih volilcev, iu politično vreme po mestih se zna vsled tega v mnogem oziru predrugačiti. Tudi za manjše mesta se je volilni rad razširil, tako da bodo v državni zbor volili vsi oni, ki so volilci za občinski zastop. Za Slovence je posebno važna tudi ona točka, ki določuje, da imajo z mesti voliti tudi oni kraji, ki so s kakim mestom v eno občino združeni. Število narodnih volilcev se bo s tem v nekterih mestih precej pomnožilo, in nemškutarjem ne bo več mogoče , pri volitvah zmagovati.
To so glavne spremembe volilnega reda, kakor jih nasvetuje desnica. Veliko sicer ni, največe krivice ostanejo še v veljavi; pa več se za sedaj ne d;i doseči; bodimo toraj te male pridobitve veseli. Saj je tudi bomo veseli, ne samo Sloveoci, ampak po celi državi se bodo radovali mali obrtniki, ki so bili do zdaj izključeni iz političnega življenja. Priznati bodo morali, da desnica državnega zbora, ki je toliko razupita hot sovražnica svobode, v resnici več stori za pravo ljudsko svobodo
Arbanaška iu Arbanasi.
Po češki ,,()svčti."
(Dalje.)
Ta odgovornost iu obramba cele rodoviue za dela pojedincev, je toliko opravdana, da braui pojedinca proti samvolji drugih ; ali je zopet v toliko zla, ker vodi k bezkončnim krvavim prepirom ene rodovine z drugo. Ker osveta se zopet osvečuje in tako gre to brez konca in kraja, dokler si zadnji krivec neiz-posluje oproščenja z odkupnino, kar je spojeno z velikimi formaliteti pa tud dosta težko. ')
') Ko so ubijalec skiije na varno mosto ter pride zgoden čas za dogovaranjo, začne rodovina ubijalčevti dogovarjati so najpoprej z dalnjimi rod-jaci onega, ki je dolžan v prvem redu, da sc osveti. 'lako dogovaranje trpi po liahnu (str. 177 del I.) včasi po cela leta; pa ako so jim posreči, na redu so obrodi pomlrbc. Sprevod proseuih za oproščenje rodjakov krivčevih, pomnožen za dalnjimi prijatelji razžaljene rodovine, prido do liiše, v k torej stanuje najbližji rodjuk ubitega. Ako jo to kristjan, gre sprednj duhoven z razpelom in evangeljcm, za njun nosijo štiri ali Sest zibk z malimi otroci, a za tirni koraka ubijalec kosajo, od zadoj zvezanih rok , zavezanih oči in z vrvjo okoli vrata, na ktero je privezan handžar. Okoli njega grojo njegovi rodjaci, da ga brane, ko bi kterega rodjaku ubitega prevladala jeza. Pred hišo
Med umorstvom in ubojstvom ni razh čka pri Arbanasih , pa za ranjem ali po nesreči ubitim vse eno sledi krvna osveta, samo da se tuka) laglje izkupi odpust. Arbanas ni zadovoljen z eno žrtvo , nego se trudi, da jih ubije nekolika in sicer uglednih oseb iz plešo možje odkrijejo, kar jo znak največe pokornosti , ter popeljejo ubijalca v hišo do ognjišča, ktoro so vsi prebivalci zapustili. Pred hišo postavijo otroke v zibkah tako , da so jim noge obrnjeno k iztoku. Ko jo vso to gotovo, pristopi najbližnji rodjak ubitega ter ga vpraša, kaj žoli. Duhoven začno govoriti o opravdanottti osvete ter prosi za oproščenjo v imo krsta, evangelija in nedolžnih otrok. Po dolgem bvanjonju vzdigno prošoni eno zibko, nosi jo trikrat, od leve strani na desno in postavi jo na zadnjo tako , da so noge obrnjeno proti zapadu. Ravno to storo mu tudi rodjaci z drugimi zibkami. Znameti tega obreda jo nepoznan. Ker namreč Arbanasi pokopu-jejo svojo mrtvo z glavo k zapadu obrnjeno , čini so, da so s prvim postavljanjem otrok naziiuuuje kazen smrti, ¡1 drugim to, da se prizanaša krivcu in vrača življenje. l'o mnogih prošnjah, ki trajajo včasi po celo uro , proglasi še lo prošoni da danijo življenje in prizanaša krivcu, ter gre v hišo, da mu odvzame okove. Žo pred tem sc ugovori j odkupnina po 1000 pijastrov (200 fr.), kar je za Arbanasa silna svota. .Mesto to avoto so dajejo zalogi, ki so trikrat ali pa Se večkrat vredneji, nego li iznaša svota.
mena ubij; ičevega. V tem smislu se tudi hvali Arbanas : „Vsaki od mojega roda je vreden šest ljudi". Na ta način poginejo za malo let cele rodovine.
Kakor je krvna osveta star, od davnej ohranjen običaj, ki je prestal pri drugih narodih kakor pri Grcih in Rimljanih že na po-četku njihove povesti , običaj, ki svedoči , da so Arbauasi ostali na nizkej stopnji naobra-ženosti; pa tako je tudi plačaništvo.
Kakor so nekdaj Germani služili kot vojaki rimskim cesarjem, čeravno je narod njihov vodil z njimi krvave in zdvojne vojske, tako so tudi Arbanasi kotvojnici jako priljubljeni v turškej vojski. Pastirstvo in vojništvo jim daje glavno zaslužbo, koje vse tega manje postajalo (1. 1831), osiromašile so muogo pokrajine, posebno v južnej Arbanaškej. Za moč turško se niso Arbanasi nikdar posebno zavzeli, kakor jih jih tudi ni nikdar vezala posebna vez ljubezni z Osmani, s kterimi so se vedno prepirali in kavsali ; ali vojska, plača in nada na plen , so jih vabile in vodile v tabor turški. Nikjer ni odvod v vojsko in novo vojaško urejenje nagazilo na tako velik odpor kakor ravno v Arbanaškej, pa vendar ni od nikoder poslednje čase prihajalo toliko neredne vojske, to je bašibozukov, kolikor iz Arbana-
in za ljudsko blagostanje, nego bahata in laž-njiva levica s svojim judovskim prirastkom.
Politični pregled.
V Ljubljani 31. januarija.
Avstrijske deicle
„Presse" se jezi nad ,,Triester Zeitung-o" ker je zdaj tudi ta list začel ii*re«lciitov-
cein potuho dajati, ker zanikuje vsako resnost lahonskega rogoviienja, ter vedno hvali lojalnost tržaškega lahonstva , akoravno mora že vsak slepec videti, da stvar ni tako, in da je v Testu le malo Lahov, ki bi bili Avstriji s srcem vdani. Da se zoper irredentovce nič ne stori, prihaja menda tudi od tod, ker je sedanji namestnik de Pretiš prijatelj laškega elementa, in čeravno mu ne podtikamo ne zvestobe, se vendar da ne tajiti, da državi škoduje s tako politiko, ki lahone boža in njih grehe zakriva , zveste Slovence pa odriva in pri razvitku in napredku zavira.
Pri dopolnilnem kreditu nahajamo celo vrsto svol za razne ee^kr š»!«-, ki se razširjajo ali pa na novo ustanovljajo. Za Slovence pa zastonj iščemo kake svote. Med tem , ko se odpira ena češka srednja šola za drugo, pa so čehi vendar še nezadovoljni — ne stori se za Slovence čisto nič, niti ene narodne srednje šole nam ne privoščijo. Minulo bo šolsko leto, in pričelo se bo zopet novo, pa glede učnega jezika ostalo bo vse pri starem. Slovenski poslanci iz Primorja, Nabergoj Tonkli inVitezičso izročili grofu Taa fteju spomeuico zaradi ravnopravnosti slovenskega jezika na Primorskem, vendar še ne vemo, ali bo vlada kaj storila ali nič. Treba je pa, da skrbimo tudi za druge Slovence ne samo za primorske, zato bi bili mi želeli da se je naredila taka spomenica o vseh slo-veuskih pokrajinah, podpisana od vseh slovenskih poslancev.
Za cesarskega namestuika v C.aliei ji je imenovan dr. Zybiikievič, župan Krakovski On je tojen Rusin, tedaj zmožen rusinkega jezika. Akoravno je bil vedno pristaš poljske stranke, vendar tudi Rusini o njem priznavajo da se nikoli ni sovražnega kazal rusiuskim svojim rojakom. Nekteri se čudijo, da na to
važno meBto ni bil poklican kak poljski ple-menitaš, ampak [človek iz navadnega stanu. Da so Poljaki s tem imenovanjem zadovoljni, uam je dokaz, da ga demokracija tudi med Poljaki vedno bolj širi in udomačuje.
Češki listi so slabe volje, ker jim vlada uikakor ne vstreže glede narodne ravnopravnosti. Taaffe se brani, razdeliti pražko univerzo na dvoje ; politehnika v Brnu pa je še zmirom čsto nemška, za češki jezik še stolice nima. Čehi toraj groze, da bodo TaaflVja popustili, ter na žuganje z ustavoverno vlado odgovar-lajo, da se take nič ne boje, ker bo vsaka stranka primorana s Čehi pobotati se, ako bo hotela vladati delj časa. — Kaj hočemo reči se le mi Slovenci, ki nismo do zdaj še nobene koncesije dobili glede prirojenih nam narodnih pravic t Če bo Konrad tako malo oziral se na nas, treba ga bo enkrat trdo prijeti v državnem zboru !
Poleg davka na zemljišča dela nemško-konservativnim poslancem tudi davek, u» liide veliko preglavice, ter se vsak dan posvetujejo o tej zadevi. Vlada hoče Dunajčanom hišni davek snižati, pa to bi bila krivica, ker Dunajčani ravno lože plačujejo hišni davek, ker stanovanja drago oddadö, kar pa na deželi ni.
K |ii*emcmfii volilnega reda
predložeui so dobili državnemu zboru nasveti. Znan je našim bralcem načrt Ucnlm-eherjev, ki smo ga zadnjič priobčili. Poslanec Schönerer pa je utemljeval drug predlog, namreč za splošno volilno pravico. Pa njegov nasvet je bil precej zavržen in ne pride v razgovor. Potem so demokrati, njim na čelu Kronawetter predložili drug nasvet ki zahteva, naj bi imel vsak volilno pravico, ki le količkaj direktnega davka plačuje; na deželi pa naj bi se uejiosredno volilo, ne več po volilnih možeh. Ker je ta nasvet nekoliko podoben Lieubacherjevemu, zato je desnica sklenila, da ga bo v razgovor vzela. Tudi češki poslanci hočejo nasvetovati nektere pre-membe, da se odstrauijo naj bolj kričeče krivice sedanjega volilnega reda. O tej zadevi se bo gotovo mnogo govorilo, in upati je, da se |bodo dost gle marsiktere premembe, ki bodo prišle nam na korist.
Liberalci so v veliki zadregi zaradi teh predlogov, kajti njihovi mandati izvirajo v mnogem številu iz krivičnega, umetno Bostav-Ijenega volilnega reda, zato niso nič kaj prijatelji teh nasvetov za razširjenje volilne pravice. Že zadnjič so se sprli z demokrati; liberalec Auspitz je govoril, da naj pri starem ostane, da ljudstvo še ni zrelo za politiko itd.; pa Kronawetter, Schönerer, Steudel in Löblich so padli po Auspitzu in ga hudo zdelali; pri tem pa je tudi cela ustavoverna stranka nekaj zdatuih udarcev vjela od demokratov.
Zastran |»ražkc univerze je sklenil grof Taatfe sostaviti strokovnjaško komisijo , ki bo stvar preiskala in prevdarila v znanstvenem, upravnem in denarnem oziru, ter potem poročala, kako bi se dalo vseučilišče urediti, da bi zadovoljilo obe narodnosti v deželi.
Liberalni listi, zlasti „N. fr. Presse" bo večini državnega zbora očitali, da silno počasi deluje, in da bi budgetni odsek ne bil imel še nobene tvarine prerešetovati, ako bi ne bili liberalci izdelali svojih poročil. Grof Hohenwart je kot načelnik budgetnega odseka danes v „Vaterlandu" prav krepko zavrnil omenjene liste ter povedal, da je butgetni odsek rešil že 16 oddelkov državnega proračuna, kterih so liberalni poročevalci izdelali samo tri, konservativni pa tri naj b t. To pa nič ne dč, da bi ti listi prilično zopet enakih laži ne trosili med svet.
„Wien. Zeitung" objavlja, da je krakovski župan dr. Z i b 1 i k i e v i č od cesarja imenovan za deželnega maršala na Gališkem. Ziblikievič je po rodu Rusin, in morda bo njegovo imenovanje pripomoglo k boljšemu porazumljenju med Rusini in Poljaki. Njegov naslednik kot župan Krakovski utegne biti njegov dosedanji namestnik državni poslanec dr. Weigel.
Vnanjc države.
IKuuiunij» hočejo proglasiti za kraljestvo, in kneza Karola za kralja. Rusija se temu bojda ne upira več. — Nedavno je prišla v Bukreš deputacija avstrijskih Rumuncev iz Erdelja, ter je ministru Bratianu čestitala k srečni rešitvi iz rok napadalca, ki je hotel nedavno vrlega, narodnega miniBtra Bratiana umoriti.

ške. Vojskovali so se proti Črnogorcem, prot Srbom, pri Javoru in na Moravi, proti Rusom na Sipki in pri Plevui, kjer so bili najhrab-reji vojn ci Osman pašini. Južni Arbanasi se razlikujejo od severnih tim, da se mohame-danski Toski dajo najemati v gomilah, zbranih iz celih pokrajin, dočim Gegi po svojem plemenskem običaju odhajajo v vojiko pod svojimi barjaki in lastnimi zapoveduiki po nj ho-vem vojaškem urejenju. Službe so to brez vsake ideje, brez vseh višjih spodbud, ktere bi vršili tudi drugim kakor jih zdaj vrše za Turčina.
V.
Nošnja arbanaška je kakor vseh iztočnja-kov vrlo fantastična, dokler je ne pogrde krpe in nečistoča. Kakor povsod po Turskej, taki. je tudi tukaj „fes ' nadvlada!, akoprem je pred sto leti med tem prebivalstvom bil malo poznat. Ed ino v gorskih nepristopnih krajih se je še ohranila črna ali bela kapa od klobuč ne brez kakšnega ščita. Čini se, da se je podoba teh kap ohranila v Čmejgon in v nekih pokrajinah hreegovskih. Mimogrede naj bode orne njeno, da ima pokrivalo glave na iztoku po-Bebno znamenje; tako ua pr. fes znači podanika sultanovega. Navadna obleka arbanaška
je rujava halja', kakoršne vidimi na prodička-rih, široke hlače od modre volnene tkanine, zvezane pod koljeni, billa fustanella" vse do pasa tesno stisnjena, a doli do kolen bolj prostrana, alična srbskej dolomi (plašč) s za pas zadetim orožjem. Nošnjo in njene razlike treba dobro razlikovati radi narodopisnih odnošajeV. Tako stoji, da bela dolama pokriva Srba.
Na stari izvor arbanaški spominja posebna vrst obleke, ktero nosijo še splošno Toski. To je flokateja (šarkeja jo zovejo Gegi), gornja obleka od bele volne , brez rokavov in ovratnika, pokrivajoča samo pleča in od obeh strani tela kvoke. Na enej strani je množina volnenih niti našito, med njimi bo tudi rudeče. Ta halja je gotovo postala od primitivnega nekega ovčjega kožuha ali halje od šestih ovčjih kož.
Zunanjost Arbanasa karakterizuje posoben način brijanja glave ; bodi da brijejo lase ua tri prsta na okoli ali kraj tega tudi ves predni del glave od enega uha k drugemu, ter puste Oitale lase, da bujno porastejo, ter jih kot kito podvijejo pod fes ali pod kapo. Običaj je to vrlo star, ter se razlikuje popolnoma od turškega načina; Turci si namreč brijejo vso glavo, samo na zatiljku si puste nekoliko lasi.
Ta običaj je razširen med Gegi in Toski, pa tudi med Grči. V omenjenem koncilu arbana-naškem od 1. 1073 je bilo zabranjeno katoliškim duhovnom brijati si na ta način glave ter puščati si ostale lasi.
Najmileja zabava Arbanasu jo doma gojenje živine. Spomladi zbero se vse črede vseh plemen ter jih gonijo v gore na pašo. Poprej še pregledajo dobro nože , pištolje in puške ter se pripravijo na kočevsko življenje pastirsko in na borbe z neprijateljskimi plemeni (arbanaški: fisi). Navadno se poprej sklenejo ugovori, tako zvane bese. Besa znači vero, pošteno besedo, ugovor. Dva fisa na pr. sta živela lanjskega leta v neprijateljstvu , kar se prav pogostoma dogadja. Jemali in krali so Bi živino, napadali se, borili se ter imeli med seboj krvno osveto ali kak drugi prepir. Treba je omeniti, da ubojBtvo v prepiru in borbi ne-vpije za krvno osveto, nego vodi k drugemu vraštvu. Obe stranki vidite, da ena in druga mnogo trpi, da njima je to no škodo , ali se pa tudi dogodi, da Be oba fisa sprimeta celo z jačim plemenom. Z eno besedo , kadar je treba primirja, pošlje poglavar eno ali več žen k poglavarju neprijateljBkega plemena. Ženi so pri Arbanasih ne sme nič žalega storit, ubiti
Katoliška stranka na Španskem se
združuje v veliko družtvo, ki so ga krstili „union catolic«". Na čelu tega društva stoji grof OrgaB, bivši pristaš princa Karola. Tudi nekteri Alfouzisti so se pridružili katoliški stranki. To je bilo potrebno, ker prekucuhi čedalje bolj predrzno razsajajo.
Angleži so bili v južni Afriki, kjer so se njim nasproti vzdignili divji Bojeri, zopet enkrat tepeni. S premajhno močjo so zgrabili sovražnika, 1000 proti 5000, zato niso nič opravili, ampak morali so se z veliko zgubo umakniti. Vsi angležki oficirji, kar jih je na konjih sedelo, bili so ubiti ali pa ranjeni. Treba bo tje poslati hitro pomoč, Bicer so angležke naselbine v nevarnosti.
Na Nemškem bodo naredili postavo zoper pijance. Kaznovana bo pijanost že sama na sebi; kdor se bo pa v pijanosti kaj pregrešil, tega pijanost nebo več izgovarjala, ampak mu še kazen poostrila. — Tudi se v Nemčiji posvetujejo o postavi, s ktero se bodo oživile zopet obrtniške zadruge. Vsaka stroka bo imela svojo zadrugo (innung), tako peki svojo, mesarji Bvojo , čevljarji svojo itd. Te zadruge bodo ustanovile šole za svoje učence, ter dajale spričevala pomočnikom in mojstrom; zadruge bodo ustanovljale svoje bolnišnice in podporne blagajnice. Tudi bodo te zadruge imele nektere pravice; o tem se bodo natančneje dogovorili v pruskem državnem zboru. — Misel Bi ravno slaba.
Izvirni dopisi.
% Dunaja, 28. januarija. (O mini sterski krizi. — Kučker in njegov naslednik.) Plenerjev list ,,Wien. allg. Zeitung" je včeraj raztrosil novico, ki je pa pred par dnevi slala že v nekem drugem časniku , da bode mini-sterstvo odstopilo in državni zbor razpuščen. Tudi „Triester Tagblatt" ima iz,,Pest. Lloyda' telegram, da je v ministerstvu nastala razpr tija, in da bodo Dunajevski, Pražak in Fai-kenhayn primorani odstopiti, ako bi državni zbor v kakem važnem prašanji glasoval zoper vlado. Popraševal aem v merodajnih iu dobro podučenih krogih, je li reB kaj nad temi novicami, pa povsod se mi je reklo, da so to le žeije liberalcev, ki bi zopet radi prišli na konja, ter si zmišljujejo raznotere, pa čisto neverjetne reči.
Pogreb škofa Kučkerja bo v ponedeljek popoiudne. Vsi tukajšnji listi govore danes dolgih člankih o ranjkem kardinalu, ki pa gotovo ne bi bil vesel hvale, ktero mu dajejo ako bi jo mogel slišati. Neki list naravnost
ženo je "sramota'), ktero nosi celo pleme kot znak Kajnov, zatoraj pa tudi žene ugovarjajo med dvema fisoma tudi za dobe največega sovraštva. Žene ugovore mesto, kjer se bodo sešli poglavari obeh plemen, navadno na mej obe . fisev. Iu s tem je dovršena njihova naloga. Možje se snidejo ter ugovore besa za bodočo pašo, včasi se pa naravno tudi potol-čejo. Oranju, posebno v gorskih pokrajinah n< Arbanas velik prijatelj, ter on vse poljske po-slove prepušča ženi. Kakor v gorah, tako tudi v nižinah ne gre Arbanas nikdar brez orožja od hiše. In :)udi na polju ga je viditi, kako z eno roko ravno plug in vole, a z drugo drži puško.	(Dalje prih.)
To velja za arbauaške , kakor za druge žene. Črnogorci, bijoči boj s temi plemeni, postav-Ijali so vselej žene spredaj, a Arbanasi so sc raje vmafkuili, nego li da ubijejo ktero ženo.
mu v posebno hvalo šteje, da se je bolj na Dunaj, kakor pa v Rim oziral. Za škofa je bil izvoljen 12. (ne 27.) januarija 1. 1876, nastopil pa je škofijstvo 30. aprila ravno istega leta, Tedaj je bil komaj 5 let škof. Doma je bil na Moravskem blizo Olumucu, kjer mu je bil oče reven tekavec. Oporoke ali testamenta niso našli. Bližmh sorodovincev nima, pač pa nekoliko daljuih v Šleziji. Za kapiteljskega vikarja je bil soglasno izvoljen pomožni škof Angerer. Kot nasledniki Kučkerja se imenujejo vojaški škof Gruša, pomožni škof Angerer in dvorni ajmošter prelat Mayer. Najljubši bi bil vBem škof Gruša.
Ta Dunaja, 29. januarija. (Iz državnega zbora. — Gal ški maršal.) Državni zbor je imel včeraj nadaljevati razpravo o oderuški postavi. Pa vsled mnogih drugih predlogov Be je ta obravnava tako zavlekla, da se je pričela še le okoli treh popoiudne in je predsednik Bejo ob 7a4- uri sklenil, ker se je bilo že k 1. pa ragrafu oglasilo mnogo govornikov in je bilo ob šestih napovedano zborovanje budgetnega odseka. Postava je silno težavna, obravnava sitna, ker VBak govornik sproži kak nov po-mislik, ki se pa ne da vselej v postavi izraziti, ker bi bila sicer nevarnost, da bi se prav uič ne doseglo iu bi padel morebiti celi načrt.
Precej v začetku včerajšnje seje je poslanec Lienbacher v imenu Hohenwartovega kluba zbornici izročil postavo o premembi volilnega reda, kakor sem Vam obširno že telegrafično sporočil. Za tem bo bile nektere volitve, pri kterih je imela desnica veliko večino. Liberalci so namreč sprevideli, da z vsemi zvija čami ne dosežejo nič, zato pa tudi ne skušajo več večine iznenaditi ter so začeli od sej prav močno izostajati.
Ena najgiavnejših toček dnevnega reda je bil Schöuererjev predlog o splošnji volilni pravici. Za ta predlog so govorili dunajski demokrati Schönerer, Steudel , Löblich, Krona-wetter pa zuani ropotač Fux iz Znojma na Moravskem. Proti se je prvi oglasil grof Wurmbrand, ki je v imenu naprednjakov izrekel, da oni niso zoper premembo volilne pravice sploh, da hočejo pa prilično razviti m zagovarjati svoja načela o tej zadevi, za predlog Schönererjev pa ne morejo glasovati. Ojs ro je zoper ta predlog govoril jud Aus pit z, ki je zlasti povdarjal, da bolj izobraženi krogi morajo imeti tudi veče pravice glede volitev Pri glasovanji je za Schöuererjev predlog glasovalo komaj 10 poslancev, vsi drugi so obsedeli. Kronawetter, Scböuerer in dunajski demokrati so vsled tega precej v tej seji državnemu zboru izročili nov predlog o premembi volilnega reda, ki se bode morda ob enem z Lienbacherjeviin obravnaval, od kterega se zlasti v tem loči, da tudi v kmečkih občinah zahteva neposredne volitve iu odpravo volilnih mož. Drugih prememb še nisem imel priliko študirati, ker predlog še ni bil natisnjen in ga nisem mogel primerjati z dosedanjimi določbami. V tej seji je tudi grof Taaffe odgovoril na neko interpelacijo poslanca Proskoveca in tovarišev.
Ti Gorciljüikc^n, 28. januarija. V dopisu z Gorenjskega v drugi številki se bere: „Kako smo lansko leto veselja zavriskali ob novici, da dobomo vendar enkrat slovensko obrtnijsko šolo na Gorenjsko. Že smo ugibali, kam bo prišla: ali v Kranj, Loko, Železnike, Radolico, ali pa v kak priležeu kraj na kmete; zdaj smo tega ugibanja rešeni, ker nam čedalje jasneje postaja, da oua novica je bila iskrica, za ktero pa ne bo nobenega ognja."
Naj mi bo dovoljeno stvar glede obrtnij-
ske šole nekoliko pojasniti , da se zve, kako zdaj stoji, in da pozneje odborniki tistih krajev, kteri so tudi za to šolo pripravni, ne bodo kar na enkrat zazijali in Btrmeli — kako to? Da vlada misli obrtnijsko šolo vstanoviti, to je gotovo — če tudi še ni gotovo, se bodo li te misli vresničile. Vprašanje pa je, ali so tudi odborniki dotičnih srenj storili svojo dolžnost in prosili za to šolo, ter dokazovali, da je kraj za njo pripraven — ali morebiti le čakajo, da jim bo vlada šolo ponudila? Meni je znano le toliko, da je to storil Tržič, v kterem imajo nemčurji gospodarstvo], kteri sedanji vladi nasprotujejo in kteri od ravno tiste vlade zdaj za svoje nasprotovanje še plačilo zahtevajo. To mi je preumazano ravnanje! Brž ko ne je še častni Tržčan Kaltenegger za nemčurski Tržič se potegoval. Kar pripravnost kraja zadene, nočem danes dalje obdelovati, rečem pa le to, da nič manj pripraven je še marBi-kteri drugi kraj. Nemčurji v Tržiču naj pa poprej odlože svoje nemčurjevanje in potem uaj se še le oglase za obrtnijsko šolo, ker domovina mora biti zoper to šolo v Tržiči, kolikor časa je ta nemčursk, da bi se nam mladina ondi ne ponemčurila, in da bi se nam ondi še več renegatov ne priredilo. Torej Tržič epreoberni se — in privoščimo ti šolo t Ta prošnja tržiških očetov do zdaj tudi ni brez VBpelia, ker okrajni glavarji županstvom sporočajo, da je Tržič za to šolo prosil in da naj naznanijo, koliko učencev bi to šolo obiskovalo in v kteri obrtniji da bi se podučevali. To sem hotel sporočiti, da se ve, kako reč zdaj stoji.
Turjak, 25. jan. Pri letošnjem ljud-stvenem popisovanji se tukaj ljudem posebno čudno zdi, zakaj se nobena taka oseba ne sme zapisati, ki je stara čez 24 let in slučajno ravno zdaj, če tudi še za tako malo časa, ne biva doma? Popisovalni vradnik pravi, da postava tako veleva. A po tem takem Be bo število tukajšnjih prebivalcev jako zmanjšalo. Šteti bodo morda naši „hrvatarji" med trans-lajtance; — kar je pa tudi jako dvomljivo; kajti po samotnih barakah v šumi dalječ od mest in vasi bivajoči se menda ne bodo veliko brigali za popisovanje, misleči, da saj bo doma popisani. Pa niso.
In kje bo n. p. popisan krošnjar, ki gre od hiše do hiše, danes je tukaj jutri tam? Najbolj gotovo, a nikjer. — Župani po todni okolici bi bili radi popisovanje sami oskerbeli; pa poslal se je uradni pisatelj, ki slovenskih imen še pravilno pisati ne zna; — sch, zli, tseh, itd. ... to se dandanes vendar le nekako preveč rogoviljestno vidi, če bi že tudi zamudno ne bilo.
Iz EEovt 25. prosenca. Dobili smo pred dvemi leti tu pravilno enorazredno šolo. Pri-četkom letošnjega šolskega leta prišel je tudi pomožni učitelj na mesto kaplana, ki je bil ljudem priljubljen in so ga želeli še dalje v svoji šoli. Tudi učitelj, mož liberalnega kopita, postal bi bil rad priljubljen, pripovedoval je tu in tam svoje liberalne fraze, a pošteno našo ljudstvo zavrnilo ga je dobro in sedaj se nikdo več z njim ne peča, njegova liberalnost in prevzetnost odvzela mu je vso zaželjeno priljubljenost. O šolskem napredku ne morem govoriti, kajti menim, da ga ni odveč, pač pa ae otroci o njegovi neoteBanosti vedno bolj pritožujejo. Vprašal bi le g. učitelja, ali ne zna šolske postave, da si upa otroke pretepati in celo brez vsega vzroka? Gospod učitelj, spreobrnite se, Bicer ne bodete drugje tako potrpežljivih ljudi dobili kot so tu. To naj Vam bo za danes dovolj.
Meseca kimovca lanskega leta dobili Brno tu nove zvonove, o kterih so se mnogi gospodje pohvalno izrazili. Naprava in drugi stroški imeli bo se b prostovoljnimi darovi poplačati in res bile so vse podobčine zadovoljne s prostovoljnimi darovi, obljubilo in darovalo se je zelo polovico vseh stroškov. Le podobčina Medvedjebrdo ni bila zadovoljna z napravo in odpovedali bo se vsemu; naposled zgrevali so se posamezniki in nekoliko obljubili. Da bi se pa ostalo hitro nabralo, odločilo je občinsko starešinstvo, da naj se naloži naklado na zemljišni davek, in zopet s tem niso bili zadovoljni omenjeni. Da bi pa še svoji trmoglavosti venec popravili, poskrbeli so ta-mošnji fantini. Pri velikonočnem izpraševanji nabirali so visoko častiti priljubljeni g. župnik pri neoženjenih prostovoljne darove. Vsi bo obljubili, le fantje zopet ne, dasi tudi so jim njihovi očetje in gospodarji za to denar dali. Od izpraševanja grede potegnili so jo bahaje se: „kar smo pri zvonovih hranili, hočemo popiti" — v gostilno, kjer so pili in skoraj gotovo plesali. Lepo se jim je pristo-valo vriskanje, lepo Blavo si a takim činom pridobite. Ali ni rekel Kristus: „daj Bogu, kar je Božjega?" Kaj si upate od njega novih dobrot, ako mu nočete z malim darom svoje hvaležnosti skazati!
Letošnja zima je dokaj ojstra, snega ni veliko, mraza pa zelo. Dne 14. t. m. dobili so bivšega žibrskega župana Tomaža Tomšiča na cesti iz Rovt mrtvega. Šel je mož že kasno v noč domu. Nekoliko vinjen, bolehen in star, je padel in ker ni bilo nikogar vso noč mimo, je zmrznil.	K—c.
Začetek besede ob 7. uri zvečer. Po besedi domača zabava. Vstopnina k besedi za odra-ščene 20 nov., za otroke 10 nov.
—	„Trtna u š" se zove nova knjiga, izdana v Zagrebu 1881 po g.gFr. Kuraltu, tajniku hrv-slavon. gospodarskega družtva v hrvaškem jeziku. Obseg te res potrebne knjižice je na 50 str. sledeči. I. Od kale je trtna uš, kako se je razširila in kakov kvar može oua vinogradanom počiniti? II. Kakova je trsna uš i kako živi? III. Kako se pojavi trsna uš na trsu i zašto ona trsu škodi? IV. Kako se može trsna uš v vinogradih razširiti, i kako treba vinograd iztraživati? V. Ivoja mu se sredstva do sada proti trsnoj usi upotrebila in Kakovem uspehom ? VI. zakonite naredbe proti trsnej urši. ,In za Bklep: Tumačenje slikah. Kakor se iz tega razvidi, je jezik tudi Slovencem lahko razumljiv; poduk o trsni uši pa tudi našim vinogradnikom jako potrebn; tedaj je vsem trpe priporočamo. Velja pri iz-datelju 50 kr.
—	Slovstvo slovansko. Illustrovane dčjiny literatury všeobecnč, spisnje Petrov, zaklada Steinhauser v Pilznu, so dospel do 17. sešita, v kterem so dovršuje literatu-ia španjolska v XIX. veku po prozi. V slikah Be kažeta Breton, priljubljeni in plodoviti dramatik, pa Emilia Castelar, glasoviti govornik in državnik republikanski. Pričenja se v tem sešitku literatura portugalska ter razlaguje po zgodovini narodni in politični po prvih treh dobah in v sliki kaže se veliki pesnik Luis des Camoens (r. 1524, u. 1579, po obrazu in pomonu spis njegov „Os Lusiados", deloma v češkem prevodu.
Voščene sveče
iz tovarne Lliigi Bader-ja v Gorici
iz pravega čcbelnega vo.ska, brez vsake pritikline, se dob6 po 2 gld. 50 kr. kila s poštnino in zabojem vred, kamor koli si jih kdo naroči, in tako, da se plačajo vsaj v teku enega leta brez obresti za dolg, v štacuni
Janeza Fabijana
(6)	na Valvasorjevem trgu Štev. 2
v Ljubljani.
V založbi moji so ravnokar ua svitlo prišle nove bukve:
Vijolice,
ki so jih nabrali viskočastiti gospod Janez Volčič bratom in sestram veduega češčenja svetega Jožefa, z dovoljenjem prečastitega ljubljanskega kuezoškofijstva. Te prav čedno natisnjene bukve obsegajo na 572 straneh 31 premišljevanj, sedem nedelj, eno devetdnevnico, eno tridnevnico in eu teden — v čast in slavo svetemu Jožefu, potem navadne krščanske po-božnosti: jutranje, večerne molitve, 3 svete maše, spovedue, obhajiine molitve, molitev za odpustke, litanije v čast svetemu Jižtfu, lav--retauske litanije vseh svetnikov , nektere molitve v čast svetemu Jožefu, sveti križev pot, mašne pesmi, pesem v čast svetemu Jožefu ia Marijne pesmi.	(1)
Po pravici se imenujejo te bukve „Vijolice" ; kakor bo namreč vijobce ponižne, pa tolikanj ljubljene, lepo dišeče spomladanske cvetlice, tako naj bi bili ponižni, bogoljubnt vsi, ki jih bodo prebirali in se mogočnemu varhu sv. Jožefu priporočevali, da on, ki jo tako blizo pri Jezusu in Mariji, nam je vedni pomočnik, posebno še zadnjo uro našega življenja.
Veljajo pa te bukve nevezane 70 soldov, usnjate 1 gld. 30 sold., pozlačene l gl. 70 sold.
JTlnf ija CWcri»er,
bukvovez.
Urban Auliel
v St. Vidu pri ZatiSini na Dolenjskem se priporoča čč. gg. župnikom i o cerkv. predstojnikom za izdelovanje raznih liiniMkill l»r iz vlitega in kovanega železa ali pa v mesingu od 100 do 1000 gld. po najnovejši znajdbi.	(1)
Skoraj zastonj!
Ker je na kant prišla velika tovarna za biMonsko srebro, so bo zavolj velikih dolgov ia splošnoga iz-praznonja prostorov vsa velikanska zaloga razprodal»
za 75 odstotkov pod ceno tedaj skoraj zastonj.
Gola mizna oprava iz britanskega srebra, ki jo p roj stala 29 gl., dobi se zdaj za 7 gl. 50 kr., ter so 25 let gnrnntmi, da bo bela ostala, (Storni 7 gl. 50 kr. jo samo delo komaj na pol plačano.) In sicor so dobi: ti uiiznih nožev iz britanskega srebra z angložko ostrino,
6 vilic iz britanskega srebra, težko in tino sorto, 6 težkih žlic iz britanskega srebra, (! najlienojih žlici« za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečna zajemalnica (velika žlica) iz britanskega srebra,
1	zajemalnica za jnlio iz britanskega srebra,
2	loj>a svečnika,
(i jajčnih kozarcev, (> lopo Izdelanih tac,
1 posoda za sladkor,	(2)
1 presejalnik za čaj
42 kosov.
Naroči so ali ali s poštnim povzetjem, ali pa dii> so denar naproj pošlje, pri nas:
Britaniasilber-Depot C. Langer Wien
II. obere DonnustrasBO 77.
Kočija
za dva konja, po ravninah tudi za enega, je ua (»rotlaj Koč'ja je še prav dobro ohranjena in po nizki ceni.	(1)
Kje? Sc iz>(5 pri opr.ivništni.
J. Hlazniktm nasledniki v Ljubljani.
Domače novice.
V Ljubljani, 1. februarja.
(iObSni zbor Marijne bratovščine) je bil zadnjo nedeljo dobro obiskan. Sklenilo se je, odboru v prevdarek piepustiti, da bi se poleg nosačev pri pogrebih oskrbeli tudi svetilci. V odbor so bili voljeni stari odborniki Pirnat, Zupančič in Pajsar; za pregledovalce računov pa Arzelin, Grilec in Iladerlap.
(„Sokol'1). Podpisani odbor naznanja vsim članovim svojim ter drugim gospodom, kteri bi imeli željo, priučiti si telovadbo , da se prične dnč 8. febr. t. I. šola za pričetnike, za ktero odločili so se posebni dnevi v tednu, namreč: torek, četrtek in sobota. — Vsakteri, kdor ima veselje in si želi priučiti telovadbo, naj blagovoli oglasiti se pri g. Ed. Škabernetu (Bleiweiss-ova prodajalnica, mestni trg), ali pa prihodnji četrtek od 8.-9. ure zvečer v telovadnici, gradiščne ulice.
Odbor telovadbenega društva „Sokola."
(Prošnja do magistrata.) Slišati je bilo že o več nesrečah, ki so se letos prigodile po nesrečnih padcih po mestu. Ker je letos meBtna blagajnica prihranila si veliko denarja pri odpravljanji Bnega, bi lahko skrbela tudi za to, da se vsaj zdaj ceste Cedijo in če že to ne, naj bi VBaj Blavna policija gledala ua to, da hišni gospodarji; storč svojo dnlžnost, kar se pa zdaj ne zgodi.
Razne reči.
— Tominska čitalnica napravi dne 5. februarja v Devetakovi dvorani veselico a sledečim sporedom: 1. Petje : Banovci. 2. Govor. 3. Petje: Jadransko morje. 4. Žujia-nova Micika, I. del. 5. Petje: Slepec. 6. Županova Micika , II. del, 7. Petje: V boj. ■—
Poslano.
„Vse preiskujte in poskušajte, ter, kar je dobrega in koristnega, obdržite in ohranite" ; te besede veljajo gotovo tudi v mate-rijalnem oziru; toraj tudi takrat, kadar hoče cerkveno predstojništvo si oskrbeti in kupiti voščene sveče za svečavo pri službi Božji. Podpisano cerkveno predstojništvo je imelo pretečeno leto voščene sveče od treh svečar-jev in med temi tudi iz voščarne P. & It. See-mana v Ljubljani. Po natančnem in dolgem opazovanji se je prepričalo popolnoma, da so sveče iz voščarne P. in K. Seemana zares izvrstne ter veliko bolje od unih dveh neimenovanih svečarjev. Imajo pa posebne prednosti pred drugimi:
1.	So najprijetniše za oko, kajti vosek na njih je Bkoraj tako lepo obeljen, kakor mleko.
2.	Gorijo zelo počasi, zmirom enako svitlo, mirno in lepo, se prav malo kadijo in nekra-jajo, ali ne kadijajo, kakor druge.
3.	Se prav lahko in naglo dajo prižgati in ugasniti.
4.	So najboljši kup, ker jim je cena med vsemi drugimi najnižja, ker najbolj počasi gorijo in ker se zastonj z zabojem vred brez vseh stroškov pošiljajo cerkvenim predstojni-štvom.
5.	Vaga (tehtnica) so daje tudi pravična in poštena.
Ker imajo sveče iz zgoraj imenovane firme toliko prednosti pred drugimi, modro in pametno ravnajo cerkvena predstojuištva, ako jih prav pridno kupujejo.
Tierkveno predstojništvo na Mirni 27. januarija 1881.
Lovro Urban i j a. župnik.
lidajatelj in odgovorni urednik Filip Iladerlap.