Za poduk in kratek čas. Lurška mati božja. (Dalje.) V Zettu se preselimo v bolj prostorna kola, ki so nas ondi čakala. V Nimesu jo zavijemo na levo atran reke Rhone in smo se zdaj ob levem bregu Rhone vozili pvoti Lyonu, dokler smo se pred, ko smo tje ali, na desnem bregu tirali. Naskorem smo vsi zadremali ter se celo noč drug drngemu globoko vklanjali. Dno 19. avgusta. Zjutraj ob treh smo v Lyon pribrizgali. Ker so nas Lyončani tovnej nemarno sprejeli, smo se pa zdaj jezni mimo peljali; niti pisanega beliča jim nismo dali zrešiti; bodo pa drugokrat vedeli, kako se je treba do poštenih ljudi obnašati. V Maconu se naglo obrnemo na večerno stran. Moramo se jako vkreber voziti. ker 80 dva konja vpregli. Ob osmih smo prišli v Cluny in smo videli pred seboj atarodavno in slavno opatijo benediktincev, iz katere se je v ednajstem stoletju celi red ponovil in pomladil. Zdaj je ondi kasarna za konjico. Kakor blisk smo bili v Parayle Monialu. Bilo je pol desetih. Celih 34 ur stno se neprenenoma vozili. Duhovniki 80 nas na kolodvoru prijazno pozdravili ter vsakemu jegovo stanovanje odkazali. Zdaj pa le hitro meševat. Meševal sem v prostorni cerkvi, ki se je ondi postavila na čast presy. srca Jezusovega. Cerkva je par minut oddaljena od samostana Salezianarc, kraj katerega atoji cerkvica, v njej je na velikem altarji ravno pred 200 leti (1686) Jezus pokazal svoje srce av. redovnici, aestri Marjeti Mariji Alacoque (reči Alakok), rekši: ,,Vidiš le moje srce: tiato arce, ki s toliko ljubeznijo gori za človeka." Sv. Marjeta pravi: ,,Videla aem srce Jezuaovo, kakor na tronu, ki je bil sam ogenj in plamen ter se je žaril na vae strani; svetlejši je bil, kakor solnce, cistejši, nego kristal. Videla sem njegovo sreno rano in okoli arca trnovo krono in gori na srcu križ, kakor bi bil v srce vcepljen.*1 Marjetav je bila pobožnib in premožnih staršev hči. Še otrok je že kazala veliko Ijnbezen do Jezuaa in Marije in je rada zahajala v cerkev. Zavoljo svojih pobožnih vaj je morala od družine marsikatero bodečo besedo čuti. Mati jo je namenila oženiti. Pa po dolgih akušnjah je zmagala Marjeta in je bila aprejeta v samostan od Marijinega obiskovanja v Paray-u. Zdaj ni bilo bolj srečne duše od ilarjetice, Sestre imajo svoje molišče na levi atrani kraj velikega altarja, ki je z bronasto mrežo prepreženo in s preprogami preveaeno, da sester ne more videti, pač pa smo jih ališali moliti. Molile so z jako visokim glasom, 1 ii vlekle, kakor mi ,,murski" poljanc ljance grajajo, da na ii govorimo, v pa je pre to lepo; Bog si ga naj W prav! Ko je njih spovednik priatopil mreži, so sestre odprle majhen .okenjak in so odgrnile preprogo, a potem je druga za drngo pokleknila in akozi okence prijela presvetoObbajilo. V tem moliači je av, Marjeta molila terpremišljevala veliko ljubezen arca Sinu božjega do ubogega človeškega roda, ko naenkrat zagleda nad altarjem pred seboj Izveličarja v oloveaki podobi, ki Marjeti s prstom kaže v odpreti svoje strani plamteče svoje srce. Ob enem jo nagovarja, naj se trudi pobožnost do presv. Srca povaodi upeljati in kakor najdalje razširiti. Stiri leta potem umerje Marjeta. Bog je po smrti poveličal svojo alužebnico, katero je v življenji oblagodaril z velikimi miloatmi, z mnogimi čudeži, zavoljo katerih jo je papež Pij IX. 1. 1864 svetnicam božjim prištel. Pred velikim altarjem branijo v stekleni škrinjici ostanke sv. Marjete. Njene koati so v voščeno človeško podobo vdelane, ki je v redovno obleko obletena. Lice je baje popoluem podobno živi se3tri Marjeti. Njene na pol odprte oči gledajo na srce Jezusovo, katerega drži v desni roki; v levici ima lilijo. Nebeška lepota obdaja njeni obraz in rajski leak igra na jenem licu. Glavo ji kinča krona iz biserov in žlahtnih kamenov, v katero je vpleten zlati venec iz tako zvanib cvetlic marjetic. (Dalje prih.) Smešnica 49. Advokat: ,,Tedaj gospod inšpektor Vam noče plačati?*1 Krojač: ,,Ne." Advokat*. ,,Pa ate mu vendar dali sami račun in ga plačila tudi poprosili?" Krojač: ,,Seveda, ravno pred pol ure." Advokat: ,,Kaj pa je rekel?" Krojač: ,,Ves razburjen se je zadrl nad menoj, naj grem k hudiču". Advokat: ,,Kaj pa ste vi na to rekli in storiii?" Krojač: ,,Rekel niaem nič, pa šel sem naravnost k Vam."