Političen list za slovenski narod.
■po poŠti prejemati -veljat Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/,6. uri popoludne.
Štev. 135.
V Ljubljani, V sredo 16. junija 1886.
Letnik: XXV.
Dogodki na Bavarskem.
Vsled telegrama iz Alonakovega od 10. t. m. je vlado prevzel princ Luitpold, stric kralja Ludo-vika in bavarski general feldcajgmajster, ki je tudi do sedaj kralja mnogo nadomestoval.
Kralj Ludovik II. se namreč za vladanje nikoli ni veliko zmenil, zadnjih šest ali sedem let pa prav nič, še čelo svojih ministrov ni sprejemal. Njegovo edino delo in zanimanje bilo je za godbo in stav-barska dela. Izdajal je neznanske svote zarad Wagnerja in dokler je bil ta živ, se ni mogel od njega ločiti. Se veče svote so mu požrle razne stavbarije. Več grajščin si je pozidal, vselej v kakem samotnem kraji, ki ga je v raj spremenil. A pri takih izdajkih se tudi kraljeve denarnice izpraznijo. In res so se denarni viri kraljevi tako vsušili, da bil je kralj povsod dolžan, zlasti vsem vodjem — podjetnikom raznih del in tudi drugim kupcem. Dolgovi narastli so se na mnogo milijonov. (Govori se od sedem in celo tudi več). Kaj pa, da so začeli sedaj upniki tirjati in sicer čedalje silnejše. Zarad raznih drugih znamenj se je slutilo, da kralj znabiti ni prav pri zdravi pameti. In res, trije zdravniki, ki so bili o raznih časih pri njem ter ga opazovali , so to misel naravnost potrdili; njegov životen zdravnik, dr. Gudden, je pa neki to zanikal.
Po mnogem posvetovanji so pri vladi sklenili vladarstvo države kralju odvzeti ter najbližnjemu sorodovincu princu Luitpoldu izročiti. In res, 10. t. m. se je to izvršilo; spremen ta javlja proklamacija regenta Luitpolda, ktero smo včeraj priobčili. Naznaniti spremen kralju, ali bolj prav, ga na to pripravljati, je imel nalogo grof Holnstein. Bil je pa nekoliko okoren ter nepreviden in kralj je to zvedel. Dal je prijeti grofa Holnsteina in tudi komisijo zapreti ter poklical iz obližja nekaj žandarmov in vojakov. Do tu ga je ubogalo vse; a zapovednik vojaški je vendar poprašal ministerstvo, kako in kaj, ki mu je spremen vlade naznanilo. Kralj je bil silno razjarjen; pravijo, da je prepovedal trem udom komisije dati jesti alt kakoršno-koli polajšanje v ječi; govori se, da je celo zapovedal, bičati jih do kosti.
(Se ve, da se to ni izvršilo.) Enako se govori, da je kralj poslednje dni v svoji blaznosti ministre in mnogo drugih k smrti obsodil, kar, se \6, da se je še manj izvršilo.
Ko je družina kraljeva spremen vlade zvedela, se ve, da je nehala tudi dosedanja zvestoba do kralja in nastopiti je morala zvestoba in pokorščina uovi vladi. Med tem ko se je vse to godilo v glavnem mestu je kralj prebival v gradu Hohenschwangau. Premestiti pa so ga hotli in pripravili so vse potrebno za njegov sprejem v grajščini Berg ob Starenberškem jezeru. Kralj se neki temu ni nič branil ter je potovanje v soboto, 12. t. m. na povabilo vladne komisije prostovoljno nastopil. Njegov spremljevalec je bil nadzdravniški svetovalec dr. Gudden. Med potjo po-vzdravljala je kralja tii pa tam tolpica ljudstva, kteri se je kralj prijazno zahvaljeval. Pred nastopom tega potovanja se je neki kralj od svojih prav ginljivo poslovil. Drugi spet pravijo, da se kralj ni smel od ni-koga posloviti. Za sprejem sta kralja v Bergu čakala grof Holnstein in kralja poseben prijatelj od mladosti major baron Vašington. Žalibog da bivanje kraljevo v Bergu trajalo je le malo časa, le nekatere ure.
Kakor poročajo dotična naznanila, bil je kralj Ludvik binkoštno nedeljo jako miren ter se je dopoludne ob enajstih s svojim zdravnikom, dr. Gud-denom, sprehajal po graščinskem parku. Nekoliko pred njima šel je eden grajskih žandarmov, za njima pa eden strežajev, da bi bila precej pri rokah, ako bi se kaj primerilo. Dr. Gudden bil je tako zadovoljen, da je telegrafiral v Mnihovo: Vse gre čudovito dobro! Guddenov zet, eden izmed zdravnikov, ki so bili kralju v pomoč poslani, je pa drugače sodil; on kralju in njegovemu navideznemu miru in zaupal ter je svaril tasta, da ga bo kralj enkrat prevaril. To se je le prehitro zgodilo. V nedeljo proti večeru šel Se je kralj zopet sprehajat; morala bi ga, razun zdravnika, od daleč spremljati tudi žandarm in strežaj. Toda kralj je zdravniku rekel, da naj ju nikar ne jemlje seboj, in ker je bil na videz pameten in miren, je res dr. Gudden sam šel ž njim. Ko sta pa prišla k jezeru, skočil je kralj ob 3/47. uro v vodo, zdravnik je skočil za njim, da
bi ga otel, ali nesrečni kralj je hotel na vsak način umreti in se zdravniku ni pustil potegniti iz vode; kakor kažejo rane na Guddenovem truplu, morala sta se pred smrtjo med seboj hudo boriti; pri tem boju premagal je krepki 401etui kralj 651etnega zdravnika in ga menda potlačil pod vodo, da ga je zadušil. Potem je šel iz plitve vode nekoliko stopinj dalje v globočioo ter je tam tudi sam našel svojo smrt.
Ker ju dolgo ni bilo nazaj, postali so v gradu nemirni, ter so ju šli iskat in so ju po dolgem iskanji okolu enajstih pred polunočjo našli v Starenberškem jezeru.
Zdravnik, dr. Miiller, poskušal ju je pripraviti k zavesti, pa vse zastonj, ob polunoči naznanil je okolistoječim, da kralj in dr. Gudden nista več med živimi.
Kralj bavarski, Ludvik II., je toraj mrtev. Težko je prav razsoditi, je li bil in koliko je bil r. kralj blazen, zmoten ali le prenapet. Bodo (so tudi sedaj že), ki pravijo, da kralj je bil pri zdravi pameti, da se mu je krivica zgodila, da ga je le napačno ravnanje ž njim tako daleč pripravilo itd. A nasproti bodo pa tudi mnogo dokazov in pisem na dan spravili, s kterimi bodo do pičice dokazali blaznost in neozdravljivost kraljeve bolezni. Kdo jim bo nasprotno dokazal? Kralj je mrtev! Od duhovenske strani je neki zmotenost priznana ter cerkveni pokop dovoljen. Res je bil tudi kraljevi mrlič po dekanu Turku in treh dvornih duhovnikih na večer 14. t. m. blagoslovljen in v Monakovo prepeljan. V četrtek, kakor se govori, bo slovesen pokop.
Njegov naslednik je mlajši brat Oton, ki je bil v ponedeljek proglašen za kralja. Ali tudi on bo le po imenu kralj, ker je že pred večimi leti zblaznel in živi v kraljevem gradu Schleissheim. Vladanje bo sedaj namesto njega prevzel princ Luitpold, ki je za 16. t. m. sklicani deželni zbor sedaj odložil na soboto 19. t. m. Bog vari deželo Bavarsko, da bi srečno prestala silno hud vdarec, ki je njo ia vladarsko rodbino zadel.
LISTEK.
Žiga Višnjagorski,
prvi avstrijski poslanec na turškem dvoru I. 1528.
Spisal I. Steklasa.
(Dalje.)
S pomnoženjem svojih posestev ter po ženitbah z imenitnimi rodbinami postali so sčasoma tako znameniti plemiči kranjski, da so jih začeli na cesarskem dvoru ceniti in upotrebljaviti za razne državne službe, v kterih so se izkazali kot izvrstni upravitelji in državniki. Pa tudi na bojnem polju so se izkazali kot pravi junaki. Vladarji pa so jim bili za te zasluge tudi hvaležni. Tako je cesar Friderik IV. uslišal prošnjo Lenarta, ko ga je prosil, da naj podeli neke fevde Jurju Scheireru. Prošnja je rešena 16. decembra 1479. Iz te rodovine je bil tudi naš Žiga, prvi avstrijanski poslanec na turškem dvoru v Carigradu.
O mladosti Žiga Višnjagorskega nam ni skoraj nič znanega, dokler ga niso poklicali na cesarski dvor, da prevzame važno poslanstvo k sultanu. Od-
gojeval se je gotovo tako kakor drugi plemički sinovi v tedanjih časih. Prvikrat se je odlikoval s svojo hrabrostjo v benečanski vojski leta 1510. Bržkone da je sodeloval tudi večkrat v vojaških podvzetjih in v obrambi svoje domovine proti Turkom, kar pa nam zgodovinski viri sicer ne dokazujejo, razun Valvazorja (XI. str. 629), ali je prav verjetno, ker drugač ne bi bil toliko poznat na cesarskem dvoru. Pa tudi spreten govornik in vesten posredovalec med borečimi se strankami je moral biti uaš Žiga, saj je bila gotovo ena najtežjih nalog, ki jo je imel on izvesti. In čeravno nimamo napisanih dokazov, vendar moremo trditi, da je bil izurjen vojnik in državnik že takrat, ko so ga poklicali na dvor, kar je pa kasneje dejansko pokazal. Da nam bode pa jasno, kako je prišlo do tega prvega poslanstva na Turško pod vodstvom Žige Višnjagorskega, moramo v kratkem omeniti tedanje politične razmere med Avstrijo, Ogersko in Turško.
Ko je po nesrečni mohaški bitki 1. 1526 mislil kralj Ferdinand I. vsled dedne pogodbe, sklenjene med Maksom I. in Vladislavom, zasesti prestol ogerski, ustavila se je njegovi volitvi v Požunu na Ogerskem jako protivna stranka, ki je že 10. nov.
1526 izklicala erdeljskega vojvodo Janeza Zapolj-skega za kralja ogerskega. Ravno tako se je dogodilo tudi na Hrvaškem, kjer je avstrijanska stranka pod vodstvom Nikolaja Jurišiča in Janeza Kacijanarja izbrala 1. januvarja 1527 Ferdinanda, a protivna stranka pod vodstvom Krste Frankopana dva dni kasneje Janeza Zapoljskega. K prvi veliki nesreči pridružila se je po tej volitvi druga, namreč domača nesloga, ktero je znal Turčin za-se prav dobro izrabiti. Mesto da se kristijani združeni bor£ proti sovražnikom njihovim, koljejo se med seboj in preganjajo, da je groza. Ferdinand je sicer razpošiljal razglase iu opomine ogerskemu in hrvatskemu narodu, da naj popusti protivnika njegovega Zapoljskega ter se oklenejo njega, pravega, postavnega naslednika Ljudovitovega, velmožem pa je ponujal gradov, nagrad, denarja in drugih poboljškov, ako pristopijo k njegovi stranki.
Ali vse to je bilo brezvspešno. Še le ko je pal najnevarneji protivnik Ferdinandov, Krsto Frankopau v bitki pri Varaždinu proti Ferdinaudovcem in ko je bila vojska Janeza Zapolje pri Tokaju popolnoma, razbita, bilo je zopet nekaj nade, da bode Ferdinsutt j osvojil vso Ogersko za-se. Zapolja se je nai
Tiižiui Irska.
(Dafje.)
Kralj Jurij IV. se je upiral novi postavi, jezil se in tožil, jokal in togotil; konečno je podpisal 13. aprila 1829 rekoč: BVojvoda Wellington je kralj Anglije, 0'Connell kralj Irske, jaz pa sem, kakor vidim, le dekan v Windsoru."
15. maja pride 0'CoHnell v zbornico. Ker pa je zahtevala večina, da mora priseči po stari obliki, ker je bil voljen pred novo postavo, vrne se na Irsko, kjer je bil brez truda zopet voljen za poslanca 30. julija 1829.
Tako se je končal boj za katolike, ki je dal Irski malo več prostosti in državljanskih pravic. Vsak pa mora reči, da tega ne bi storila angleška vlada, niti svobodoljubivost angleških državnikov, ko bi je ne bil prisilil vstrajni, previdni, neumorni O' Connell, ki je združil v svoji osebi vse želje in težnje, pa tudi voljo in moč irskega naroda.
Tudi emancipacija ni zadovoljila Ircev. Užaljeni so bili vsled angleške nestrpljivosti. Na vsaki drob-tini skromnega kruha lesketala se je solza, ki je Ircu grenila življenje. Angleški gospodje so imeli še malone vso irsko zemljo, irski denar so trosili v inozemstvu. Revni irski najemnik je še plačeval bogate angleške postopače in službeno obleko protestantskih duhovnikov. Irske trgovina se ni mogla opomoči vsled angleških postav. Angleški oranžisti so še vedno žalili in zaničevali irska čutila in vero. Naravno je toraj, ako je irski narod korak za korakom naskakoval angleško trdnjavo, do ktere je bil O' Connell ulomil vrata. L. 1831 je bila v Irski jako slaba letina, a navzlic temu so bili angleški posestniki in protestantski duhovniki neusmiljeni pri iztir-jevanji najemnine in desetine. Lakote so cepali Irci kakor muhe, navstali so nemiri. 0'Connell je dosegel z odločno besedo, da so v prihodnje plačevali desetino angleški posestniki in ne irski najemniki.
0'Connell je imel v zbornici okoli sebe že tri šine, dva zeta in do 50 druzih prijaznih mu poslancev. Vrgel je ministerstvo Greyjevo, in z njegovo pomočjo se je obdržal na krmilu skoraj šest let Melbourne.
Leta 1834 je O' Connell stavil v zbornici prvič predlog, da se prekliče unija. Tu pa se je bil mož prenaglil. Predlog je bil zavržen s 523 proti 38 glasovi.
L. 1837 umrje kralj Viljem IV.; kraljica Vic-torija zasede prestol Velike Britanije. 0'Connell je ponovil svoje upanje, ob enem pa tudi svoje napore. Ker pa je sprevidel, da Irske od Anglije ue more ločiti, zahteval je od vlade v imenu naroda irskega: 1. preosnovo občinskega reda; 2. razširjenje volilne pravice; 3. primerno število irskih zastopnikov v angleški zbornici; 4. da se Irska oprosti plačevanja protestantski duhovščini. Ako Anglija ne usliši teh želj, daroval bode konec svojega življenja — star je bil tedaj že nekaj nad 60 let — da raztrga unijo. Bil je že v letih, a domoljubje širilo mu je prsi, dajalo pogum. 15. aprila 1840 osnoval je novo društvo „repeal-associatiou", s kterim je hotel uničiti angleško-irsko unijo. Njegova desna roka mu je bil frančiškan o. Mattbetv. Ta se ni pečal s politiko,
a milijoni pijači udinih Ircev storilo je njemu obljubo treznosti. 0'Connellu je pripravil tisoče bojevnikov treznih glav, zdrave krvi.
To delo je bilo v Irski v resnici neverjetno. Po 100.000, tudi 200.000 Ircev se je zbralo na taborih, po lOkrat, lžkrat na mesec, kjer jih je O'Connell vžigal za irsko 6tvar. Staborovseje »rešitelj" vračal v zbornico. Ako so se kja vršili neredi, prišel je 0'Connell osebno ter je posvaril razsa-jalce. Tudi je požiljal po deželi svojega poštenega prijatelja Toma Steele-ja z belo, zeleno-obrobljeno zastavo, na kteri so bile besede: »Kdorkoli stori zločin, moč pomnoži sovražniku." In narod se je vedno pomiril, ko je ugledal angelja mirti. V smrt bi bil šel vsak Irec za svojega »osvobo-ditelja".
Repealnih društvenikov (protiunistov) je štela Irska milijone. Razvrščeni so bili v tri razrede: ude, somišljenike in prostovoljce. Somišljeniki so plačevali po 30 šilingov ter so dobivali male »kartice" kot znamenje. Udje so plačevali po jeden funt (10 gld.) na leto. Prostovoljec je bil, kdor je plačal 10 funtov. Vsak prostovoljec je dobil list (karto), kjer je bilo brati: »Irska obseže 32.201 (angleško) miljo; veči je za 4649 milj od Portugalskega, 4473 milj od Bavarskega in Saksonskega, 409 milj od Neapoltanskega in Sicilije, 1285 milj od Hano-veranskega, papeževih držav in Toskanskega, 9609 milj veči od Danskega, kneževine Hesenske, 5565 milj veči od Nizozemskega in Belgije; po prebivalstvu preseže 18, po velikosti 15 evropskih držav, in vendar nima zbornice!" Na drugi strani se je bralo: »Irska ima8,750.000 prebivalcev, letnih dohodkov 5.000.000 funtov (50 milijonov gld.), domačih pridelkov se izvaža na leto za 18,000.000 funtov, plača vladne in upravne stroške ter še pošilja na leto po 2,500.000 funtov v Anglijo, plačuje na leto odsotnim posestnikom do 5,000.000 funtov; postavila je na noge v zadnji vojski poveljnika (Wellington je bil rojen Irec) in dve tretjini častnikov in moštva v angleški armadi in bro-dovji, ima do 2 milijona bojevnikov, — in vendar nima zbornice!"
(Dalje prib.)
Politični pregied.
V Ljubljani, 16. junija. [Notranje dežele.
Nemški klub (bolj po pravici bi ga "imenovali prusjanski klub), pomagal si je v najnovejšem času nekako tako na noge, kakor poštni ali fijakar-jev konj, ki v svojih poslednjih trenutkih še enkrat kvišku plane, češ, glejte me, kako sem še trden, toda takoj na to ali vsaj prav kmalo zvali se s tolikanj večjo slabostjo zopet na tla. Prav temu sličen zdi se nam nemški klub. Da bi bolje vozil in laglje svoje kričanje med svet razširjal, kupil si je zloglasno »Deutsche Zeitung", dobro poznano po vsem svetu. Vsled tega je list tudi svojega glavnega vrednika spremenil. Stopil mu je namesto bivšega Reschauerja, kteri je pri sodnijski preiskavi dokazal, da ima umazane roke, hud prusjak, dr. Friedjung,
na čelo. časniki, ki Friedjunga dobro poznajo, pravijo, da nemški klub z njim nikakor ni teme zadel, ter se vsled vtega tudi listu ni nadjati, da bi ee dalje razširjal. Žalibog glede poslednjega naoramo priznati, da je list po naših krajih že le preveč razširjen in kar sam ne more opraviti s svojim hujskanjem nad Slovani, pomagata mti< iz srea vdani filijali, oba Tržaška nemška dnevnika, ki sta bila lansko leto še kakor pes in mačka, letos sta pa bratec in sestra postala;, Taka je dandanes značajnost.
Poslednji- teden pred Binkošti si bode sedanji delavski rod po Ceskem, Moravskem in v Sleziji, sploh po deželah, kjer imajo tovarne predilnice in tkalnice, zapomnil za vse dni svojega življenja. Bil je to zanj v pravem pomenu besede rešilni teden, kajti mladoletne delavske pomagače od 14. do 16. leta in pa ženske je rešil ponovnega dela po tovarnah. Delavci bodo izvestno veseli tega odloka; kajti nihče drugi ne verjame, kako po-nočno delo človeka vničuje, kakor le tisti, kteri ga skuša. Mislite si pa slabotnega dečka od 14 do 16 let pri ponočnem delu! Kar od vseh strani ga mori na duši in telesu. Na nerazvito telo vpliva noč in prikrajšan počitek, kakor strup na kri; na nravnost iu dušo njegovo pa slaba druščina. Toraj nikakor ni čuda, da je posebno današnji rod tovarniških delavcev tako spriden bil, ker je v takem kužnem ozračji vzrastel; kdor je bil namreč tolikanj srečen, da ni že poprej poginil, preden je dospel do vrha. Pač pa bi bilo čuda, če bi ne bil pokvarjen na duši in na telesu. Da lastnikom dotičnih tovarn ta ukrep ni po volji, spričujejo nam mnoge prošnje, došle do trgovinskega ministerstva, da bi se ponočno delo nedorasli mladini in pa ženskam vsaj še nekoliko časa dovolilo. Trgovinsko ministerstvo je vslišalo v tem oziru le prošnje tistih predilnic, ki predejo svilne odpadke, vse druge pa je odbilo. Zakaj da imajo ravno le-te tolikanj večo prednost, dotični odlok ničesar ne povč, pač pa pravi, da se je ponočno delo nedorasli mladini med 14. in 16. letom ter ženstvu sploh dovolilo do 11. junija 1888, toraj ravno še dve leti. Nam sicer niso znani, a morajo že svoje tehtne vzroke za te imeti.
Saje ogerskega državnega zbora bližajo se svojemu koncu in je Tisza za tiste tudi že nekak program določil, kterega je zbornica takoj sprejela. Pred vsem se mislijo pečati z vprašanjem, kteremu so na Dunaji že postavni okvir dali in ktero se dotika carine prostega uvoza koruze in prosa iz Srbije in Bolgarije k nam. S tem mislijo pritisniti Rumunce zarad njihove trmoglavosti v carinskih zadevah. Druga prav tako, če ne še bolj važna točka, s ktero se bodo Madjari še v tem zasedanji pečali,, je zgradba oziroma podaljšanje že zgrajene železnice M e t k o v i č-Mos t ar v notranje kraje bosanske. Prva meritorična seja v tem oziru bo v soboto 19. t. m. in bote prej ko ne že obe omenjeni točki takrat na dnevnem redu, če ne se ne bo v drugih zadevah preveč interpelantov oglasilo. Nato se mislijo pred sklepom še pečati z načrti postave, po kteri bi nekaj višjih sodnikov v pravosodno ministerstvo poklicali; dalje o načrtu postav, po kterih se bode novim stavbam določila neka gotova doba, v kteri bodo carine proste. Konečno, preden se zbor razide, mislijo pa še sedanji red pobiranja davka na Hrvaškem in v Slavoniji predrugačiti. To je prav za prav skeleča rana, ktera Hrvate pod ogersko krono najhuje peče, ker so morali do sedaj davek dostikrat po dvakrat plačevati, kedar se je namreč primerilo, da ga je ta ali oni srenjski ali občinski notar zapravil. To bode toraj poslednje delo letošnjega državnega zbora ogerskega po kterem se bo podal na počitnice.
Leta 1861 dne 6. in 7. junija so bili zbrani v mestu Thurocz-Szt. Marton slovaški rodoljubi. Posvetovali so se dva dni in sklenili zlasti to-le: Priznava naj se, da jena Ogerskem slovaško ljudstvo
precej po nesrečni bitki umaknil v Erdelj, a veli-kaši in sam čuvar krone ogerske Perenyi pohiteli so k Ferdinandu, ki jih je lepo in z mnogimi obečanji sprejemal. 3. novembra je kronal v stolnem Belemgradu škof Podmanicki, ki je pred enim letom položil kraljevsko krono na glavo Zapoljskemu, sedaj Ferdinanda in njegovo ženo Ano. Glavno in pre-stolno mesto bilo je sedaj v rokah novega kralja Ogerske. Po izdanem oglasu bi se mu morali pokloniti Janez Zapolja in Štefan Verboczy, a od hrvatskih velikašev Simon Erdedi, škof Zagrebški, Baufi in Tahi. Zapolja se seveda ni hotel pokoriti, nego je začel snovati o tuji pomoči proti Ferdinandu. Njegovi privrženci so zdaj razglašali javno in glasno, da se bodo združili s Turki in z vragi, ako jih Ferdinand ne pusti v miru. Nagovarjanje francoskega poslanca je Zapoljo obodrilo, da je zdaj zares javno razglasil svojo zvezo s Turki. Jeronim Laski, poslanec njegov pri Francu I., kralju francoskem, se je bil ravno povrnil iz Pariza, in njega odpravi v Carigrad. Na Poljsko pa pošlje Hrvata Jurja Utješenoviča, za kterim je tudi sam Zapolja pribežal, da poišče tukaj pomoči in obrambe proti svojim sovražnikom.
Zapoljin poslanec Jerolim Laski je bil spreten
diplomat, ki je dobro znal, kako se je treba na dvoru ravnati. V Carigradu si je poiskal in tudi našel dobrega in vernega zagovornika Alojzija Grittia, sina tedanjega benečanskega dožeta Andreja Grittia. Bil je to silno bogat človek, ali lakomen denarja čez vsako mero. S zvitostjo in denarjem predobil je za-se velikega vezira Ibrahima, a po njem tudi samega Šolimana. Njega so rabili, ko je trebalo odgovarjati poslancem krščanskih kraljev. Laski mu je obljubil dohodke najbogateje ogerske škofije in mnogo tisoč zlatih cekinov. On pa preskrbi Laskiju naj-poprej milostljiv sprejem pri velikem veziru Ibra-himu, a po njem tudi pri samem sultanu.
Soliman ga lepo sprejme ter mu na njegov govor odgovori: »Rad sprejmem v podložnost Tvojega kralja; kraljestvo, ki je bilo moje, njemu prepuščam in vrh tega ga bom branil Avstrijanca Ferdinanda tako, da bode mogel mirno spati na obeh straneh." Soliman se zaroti pri preroka iu svojem meču, da bode Zapolji veren zaveznik in da ne bode svojega dragega brata kralja ogerskega v največih uadlogah zapustil. Potem sprejme darove in tudi on obdari Laskija s počastno obleko in zlatimi cekini, a v kratkem za tim so že plule ladje turške na Tisi in Donavi ter dovaž&le razno robo za vojaške po-
trebe ogerskega zaveznika. Razgovor med sultanom in Zapoljo je bil podpisan 29. febr. 1528. In kralju Ferdinandu zdaj ni bilo drugega pripomočka proti tej zvezi, da upotrebi isto sredstvo na dvoru sultanovem kakor Zapolja, da tako prestriže vse naklepe nasprotnikove. Odločil se je toraj, da pošlje poslanca v Carigrad.
Ze poprej nego je bila proti njemu sklenjena zveza v Carigradu, naroči kralj Ferdinand iz Prage Ljubljanskemu škofu Krištofu Ravbarju (16. febr.
1. 1527), ki je bil jako izurjen diplomat svojega časa, da naj poišče pripravnega moža za poslanstvo v Beligrad k Beli-begu. Tega bega naj prigovarja ter pridobi za-se,- da ne bi podpiral Zapolje in v miru puščal Ferdinandove dedne dežele in posestva, kajti iz teh krajev so vsaki čas napadali naše kraje. Ali brez denarja se ni dalo pri turških poglavarjih nič doseči, zatoraj se je odločilo za bega 6000 cekinov nagrade, ktere je imel preskrbeti kraljevski kancelar Marko Franzsauerwein in poslati v Ljubljano, kjer jih je imel sprejeti poslanec, kakor tudi pooblastivno pismo. Čez enajst dni na to je odpisal škof Ljubljanski Cirijaku baronu Polheimu in Marku Franzsauerweinu, da je jako nevarno potovati na Turško in da se vsi odličneji brauijo prevzeti to
in da tukaj skupno prebiva. Kakor daleč sega to ozemlje, naj bode slovaški jezik pri duhovni in svetni upravi in po šolah vladajoči jezik; madjarski jezik naj bode v dopisavanji z neslovanskimi oblastmi in pri obravnavah v deželnem zboru. Med Slovaki naj se ustanovi slovaška pravDa akademija in na vseučelišči v Budapeštu stolica slovaškega jezika in slovstva. Slovaki so poslali spomenico tudi Srbom, Hrvatom, Businom in Rumuncem. Ogerski deželni zbor leta 1861 se ni pečal s spomenico, ker je bil razpuščen, pozneje pa tudi nikoli ni prišla na vrsto. Letos so hotli v Sz. Marton-u (v Šmartnu) 6. junija 25 letnico tega shoda, a politiška oblast je to prepovedala. „Narodnie Noviny" razglasujejo tedaj slavnostni govor, ki je bil nameravan za ta spomin. Vse to nam pa kaže, koliko je politika na Ogerskem v 25. letih napredovala.
V nanje države.
Črna gora je nedavno od Albanije prejela nekoliko sveti v svojo oblast, o kterem je vedno trdila, da ima pravico do njega; kljubu temu pa med Albanci in Črnogorci še vedno ne bo miru. Albanci so namreč večinoma zagrizeni mohamedanci, in se smatrajo vse nekaj višjega, kakor pa gjaverska dlaka — kristjanska. O tem se je tudi knez Nikolaj lahko prepričal, ko je nedavno po tistih krajih po-potoval, da si jih ogleda. Pri tej priliki je namreč knez povdarjal, 4a se bodo od slej nadalje morali dotični mohamedani brez izjeme pokoriti črnogorskim, toraj postavam krščanskega vladarja. Turke je kar mraz spreletaval. Dalje jim je rekel, da bodo morali svoje otroke v slovanske Šole pošiljati, sami pa se brigati, da si prisvoje, čem preje tem bolje za-nje — črnogorske običaje. Mnogo mohamedanov se je prav iz tega vzroka že izselilo in so vse skupaj ondi pustili, kakor je. Knez je ukazal vsa taka opuščena posestva po javni dražbi prodati; kar se bo skupilo za-nje, s tistim naj se poplačajo vsi tisti dolgovi, ki jih je mendav ta ali oni izseljenec tu in tam, pri tem ali onem Črnogorcu imel. To so jako stroge naredbe, prestroge za one kraje in slišalo se bode najbrž zopet o krvavih pobojih in umorih, ki bodo iz tega nastali.
Kakor včeranji telegram iz Monakovega sporoča, prisegla je dne 14. t. m. bavarska armada novemu kralju Otonu in dejanskemu vladarju princu Luitpoldu. Poslednji je svoj dejanski nastop vladanja armadi dne 10. t. m. naznanil s sledečim armadnim poveljem: »Armadi s tem naznaujem, da je Njegovo Veličanstvo kralj vsled hude bolezni zadržan pečati se sam z vladarskim poslom. Vsled tega in ker žalibog tudi princ Oton ni za to, prevzel sem jaz kot najbližoji sorodnik na podlagi ustavnega državnega pisma vladanje. Vladal bom državo in vodil armado v imenu Njegovega Veličanstva kralja. Luitpold princ Bavarski." — Da ranjki kralj deputacije, ktera bi mu bila imela spremen vladarske osebe naznaniti, ni sprejel, vzrok ste dve osebi. V prvi vrsti grof Holnstein sam, ki je pred deputacijo prišel v kraljevi grad Hoheu-schvvangau in je voznikom zapovedal, da naj bodo drugo jutro na vse zgodaj že pripravljeni z vozmi, da bodo kralja prepeljali v kak drug grad. Vozniki so se mu takoj uprli, da ne, češ, nam kralj še ni nič zapovedal. Grof Holnstein je menda na tisto razdražen rekel: „E, kaj kralj, ta sedaj nima nič več govoriti!" Da se je to hitro sporočilo kralju, si lahko vsak misli. Celo naravno je potem tudi, da kralj deputacije ni sprejel. Ves ta upor je pa, kakor nekteri časniki trdijo, nalašč podpihoval grof Diirk-heim, pobočni adjutant kraljev, kteri je po kraljevi smrti zginil. Vlada je izdala za njim zasledovalni list in že so ga našli ter zaprli.
Francoski republiki so se menda še le ob 11. uri oči odprle, da je sprevidela kamen, ob kterem
nalogo, vendar pa je našel za to moža odvažnega, ki se hoče lotiti težavnega posla. To pa je bil Blaž Radošid Zagrebški, kterega so na Slovenskem in Hrvatskem dobro poznali, ker je dalje časa prebival tudi v Metliki. Tega moža je on nagovoril, da prevzame težavno poslanstvo v Beligrad. Ce jim na kraljevskem dvoru ne bode všeč, naj ga odpuste, nagradivši ga poprej za pot, njemu pa naj povrnejo stroške, ki jih je imel pri tem podvzetji. Škof piše tudi o nastojanju Zapoljinem, da postane gospodar ua Ogerskem ter o dogovoru z banom Fr. Bastjanom o pomočnih četah, ktere želi dobiti za obrambo mej, vendar ne nemških, ampak čeških ali slovenskih. Pošlejo naj mu jih do Bežic, da jih popelje potem v Bihač. Omenjeni poslanec Blaž Kadošič, ki je prevzel poslanstvo k Beli-begu v Beligrad, je imel ob enem nalogo v deželah, ki so bile v turški oblasti, dobro opazovati, ali ni kakšne zveze slenil Zapolja, dozdevni kralj ogerski s Turki, da ti laglje napadejo dežele Ferdinandove. Ker je pa med tem umrl Beli-beg ter nastopil na njegovo mesto Mehmed paša, prejel je poslanec pismo do novega paše, pri kterem pa ni nič opravil, kakor smo videli: Zapolja je postal kralj ogerski in soltan njegov pokrovitelj.	(Dalje prih.)
bi se bila lahko razbila. Izgona princev vendar ni sprejela v taki obliki, kakor so ga nekteri besni republikanci predlagali, da bi se namreč kar od kraja vse zapodilo iz dežele, kar ima le količkaj kraljeve ali pa Napoleonske krvi v sebi. Freycinnet je sprevidel, da to nikakor ne bo dobro, ker biti ne more, kajti republika bi imela potem svoje najhujše nasprotnike vse zunaj državnih mejd, na ktere bi niti paziti ne mogla. Če pa prepodi po svoji previdnosti samo pretendente in njihove prvorojence, ostale družine pa ostanejo v deželi, ima še vendar nekoliko poroštva za-se, da se dotični ne bodo proti republiki obračali. Za sedaj je, kakor že znano, toraj sklenjen le prvi del te točke, da morajo pretendentje venkaj. O drugem delu, o ugrabljenju njihovega premoženja pa do sedaj še ni bilo govorjenja iu ga menda tudi ne bo, kajti kar tako po roparski si republika vendar le ne upa postopati, posebno odkar ve, da, če bi to storila, ima vso dinastično Evropo proti sebi. Rus jim je od daleč že nekoliko to namignil in prav izvestno je, da ji bodo tudi drugi vladarji razumeti dali, da z roparji nočejo imeti prav nič opraviti, če bi si republika namreč drznila princem premoženje pobrati. Tudi še tretji vzrok bi znal merodajen biti, zakaj da republika ni še stegnila roke po premoženji princev. Le-ti so, sluteč kaj da jih čaka svoje grajščine večinoma tako zadolžili, da je skoraj na vsih tolikanj dolga, kolikor so vredne. Da se toraj republika za zadolžena posestva ne bo pulila, je pač jasno.
V oklicu do svojih volilcev se sklicuje Gladstone na svoj zadnji oklic in pravi, ko bi bila konservativna vlada Homerulebill predložila, podpirala bi jo bila liberalna stranka. Za vpokojenje Irske ste mogoči le dve poti, namreč sila, ali prepustiti Ircem, da sami vredujejo svoje zadeve. Gladstone dalje pravi, da unija, ktero on misli odpraviti, je bila le na papirji, sicer pa osnovana s silo in zvijačo, Irci unije nikoli niso odobrili. On (Gladstone) ni za to da bi se Irska s silo zatirala, marveč on hoče Irski dati prostost, da si v notranjih zadevah sama pomaga, kakor ve in znd. Anglija bi bila močna še le potem, ko bi ne imela sovražnika v lastni hiši. — Augleškim časopisem ta izjava slabo vstreza, le nekteri so za modro politiko Gladstonovo. Sploh bo menda tako, nekteri nočejo priznati krivice, in še tega sovražijo, kterim so krivico učinili, drugi se morda res bojč, da bi moč države ne opešala, ako bi ne bila Irska tako tesno priklopljena, kakor je sedaj; zoper tako postavo so pač gotovo potomci tistih, kteri so se polastili posestev in zemlje nekdanjih irskih kmetov, ki so sedaj po večem najemniki zemljišč in hudo stiskani.
Izvirni dopisi.
Iz Krope, 14. junija. Odgovor na dopis od tod v »Slovencu" št. 126. Ako čitatelj, kteri ne ve kam »pes taco moli", bere dopis iz Krope, mora pač misliti in ob enem vskhkniti: Oj zanemarjeno županstvo! Pa k stvari. Ko bi dopisnik ne obetal nam še dalje pisariti, bi mu pustili to veselje, zarad njega bistre glave, ki še tega ne ve ali neče vediti, da županstvo nima prav nič pri potoku, kjer je dekletce vtonilo in toraj, kar se varnosti življenja tiče, nič na vesti; ker potok fužinski, star gotovo nad sto let, ni bil od sedaj nikoli zagrajen. Žrtev kolikor stari ljudje vedo povedati bilo je že ne štiri, ampak celo šest, za ktere pa sedanjo županstvo gotovo ni odgovorno. Škandalozni most, kteri pa ui srenjski, ampak le privaten, je pa ravno zdaj v tako dobrem stanji, kakor nikoli poprej. Kar pa zadene podrti zid, srenji nič mar, ker je tudi le pot k M. Pogačnika hiši, ki tudi sam ta zid oskrbuje. Županstvo sicer lahko zapre to pot, a bati se je, da bi ljudje in ž njimi tudi dopisnik ne godrnjali in jezikov ne brusili, češ, da ni tako nevarno, ki se do danes tudi res še nihče ni ponesrečil.
Ko bi pa županstvo hotlo ali moralo vse otrokom nevarne kraje zaplankati, kje bo pa denar, kterega naša srenja še za druge bolj potrebne reči, ki čakajo odrešenja, nima na razpolaganje. Sicer smo pripravljeni, vse nevarne kraje zavarovati, akoravno še dosedaj niso bili, toda dopisnik naj nam pove, kje dobiti denar. Davkoplačevalcev vendar ne smemo obtežiti, ker smo že itak do grla obteženi z davki.
Slednjič dopisnik toži, kako da se dandanes za srenjo malo skrbi. Sedajno županstvo priberačilo je za prenovljenje šole 1200 gld. in nad 400 gld. za gasilno orodje itd., ali to ni nič? So mar li pred 20. leti bolje županovali brez računov, ko so imeli svoje agente, da so beračili za na papirji narejene brizgalnice. Res veliko so nam dobrega učinili; naše gozde djali so nam v »prepoved" (pano), da nam še zdaj toliko preglavice delajo. Iz tega se razvidi, kako pravična je tožba dopisnika v »Slo-
vencu" št. 126. — Županstvo trga Kropi 6. junija 1886.	V. Klin ar.
Dostavek vredništva. Priobčili smo „od-govor" na »dopis," ker smo se ravnali vselej po načelu, da naj se zagovarja, posluša tudi nasprotna stranka; a reči moramo, da se nam odgovor ne zdi prav srečen in temeljit. Da bi srenjska gospSska nič ne imela opraviti pri srenjskem potoku, pri javnem mestu, podrtem zidu itd., ne verjamemo prav radi. Je tudi to- in drugo v privatnem oskrbovanji, se mora pa na privatne vplivati, da zarad javne varnosti storijo svojo dolžnost, če kraj pri tolikih žrtvah že 100 let ni bil ograjen, nikakor iz tega ne sledi, da še prihodnjih 100 let ni treba za varnost življenja nič storiti; ravno nesrečne žrtve kažejo potrebo. Marsikaj se lahko zgodi, če je povsod poštena volja in vstrajno prizadevanje.
Iz Postojne, 15. junija. Kljubu slabemu vremenu in drugim nezgodam na zapadnji in južni strani države, kjer se po malem kolera oglaša, prišlo je vendar-le mnogo ptujcev semkaj z navadnimi poštnimi, kakor tudi z zabavnimi vlaki. Sploh pa zabavni zlak nima nobenega pravega pomena več, ker se človek na vse distance s poštnim vlakom s pomočjo tur in returlistkov veliko prej in pa še nekoliko ceneje prepelje, kakor pa z zabavnim vlakom. Gospd Schrockel bo morala že gledati da bo cene znižala, sicer se bo drugo leto sama vozila s svojimi zabavnimi vlaki. Kakor sem sodil, prišlo je blizo 3000 ljudi z zabavnimi vlaki, 700 do 800 pa s poštnimi. Kar jih sedaj še do 6000 manjka, prišlo jih je pa iz okolice, tako, da se lahko reče; letos je na binkošni ponedeljek jamo blizo 6000 ljudi obiskalo. Najbolj polni so prišli vlaki iz Trsta, Reke in Ljubljane. Tržaški je imel celo dve lokomotivi. Red je bil vzgleden, pa tudi gnječe pri jami ni bilo tolišnje, kakor druga leta. Od konec maja pa do petka pred Binkoštmi je bil tukaj Don Carlos, pozneje pa princ Napoleon. Iz Laškega letos nimamo toliko ptujcev, kakor druga leta. (Le Boga zahvalite, sicer bi Vam še kolero prinesli. Vr.) Jamo ptuji gostje vsak dan obiskujejo.
Domače novice.
(Umrl je) včeraj zjutraj pravni praktikant g. Franc Dolenec v 26. letu svoje dobe. Pogreb je danes ob J/a7. uri zvečer.
(Ociganiti) je mislil danes dopoludne mestni postopač St. neko kmetico za 160 gld. Pridružil se ji je na poštnem dvorišči iu jo vprašal, kaj želi. Zgovorna žena mu kmalo pove, da v hranilnico po denar, pa še ne ve, kje da je. »Prav tukaj-le, pravi St., le kar z menoj pojdite, ste ravno prav prišli. Jaz sem pa tisti, ki bukvice pobira in vpisuje". St. jo pelje v poštni urad, kjer si kupi dopisnico in napiše na ujo: »Naj se tej ženi pri blagajnici izplača takoj 160 gld. Bukvice je vzel N. N." To listnico da ženi rekoč, naj mu da za njo bukvice, in naj tukaj počaka, kjer se ji bo pri onemle okencu denar izplačal, kjer tudi drugi že nanj čakajo. Pokazal ji je na oddelek, kjer se časopisi izdajajo, Sam pa, je rekel, da gre na drugo stran v velike bukve zapisat, koliko da bo denarja prejela. Žena čaka iu čaka in naposled, ko se le nihče za njo ne pobriga, stopi k okencu rekoč: »Gospod še meni plačajte, ker se mi domu mudi", ter pokaže dopisnico. Na začudenje dotičnega uradnika in na daljna vprašanja žena vse razloži. Takoj se odpravi eden pravih uradnikov ž njo v pravo hranilnico, da če bo mogoče, še prepovesta izplačo denarja. Tjekaj dospevši sta ravno videla, kako je hotel postopač že naštet denar spraviti. Ugledavši ju, je pa vse skupaj popustil in se je zmazal. Nadjamo se, da se redarjem in Žabjeku ne bo zmazal!
(Kričačev in hnjskačev) nikjer ne marajo. Na Štajarskem v Šmariji pri Jelšanah so se proti dvema možema te vrste vsi ondašnji krčmarji zavezali, da jima neče nihče več hrane dajati, kar za c. kr. sod-nijskega adjunkta, kakor sta ravno tista dva gg.: dr. Wagner in Doxat ni posebno častno. Toda kaj se hoče? Ker v celem trgu nista mogla hrane dobiti, poklicala sta župana na pomoč, naj on krč-marje prisili, da jima morajo hrano dajati, župan je poklical krčmarje pred se in vsak je rekel, da jo že toda za stalno določeno ceno in p& na dom, v gostilno ju pa nihče za ves svet ve6 ne mara. Župan je spoznal, da se tukaj pričenja za-
deva, ki ni več r njegovem področji, temveč spada c. kr. okrajnemu glavarstvu, kteremu jo je tudi odstopil. Okrajni glavar v Celji bo imel toraj določiti, kje da bodeta v bodočnosti c. kr. sodnijska adjunkta Wagner in Doxat kosila in kako.
(Razpisana) je služba c. kr. okrajnega komisarja, oziroma ona vladnega koncipista v področji politične uprave na Kranjskem do 28. junija.
(Služba nadučiteljeva) ob enem voditelja šole razpisana je v Semiču z letno plačo 600 gold., do-klado 75 gld. in pa prostim stanovanjem do 15. julija, t. I.
(Obdarovani dijaki.) Na Mariborski državni gimnaziji so imeli v četrti šoli 9. t. m. poskušinjo iz zgodovine štajarske dežele. Najbolje so odgovarjali dijaki: Jurij Kaas, Ciril Radej, Ivan Žmavc, Josip Križan in Anton Brezovnik, ter so dobili primerna darila. To podjetje je prav hvalevredno in bi se smelo tudi drugod vpeljati.
(Za kolero) zbolela je predvčeranjem v Tržaškem notranjem mestu neka gospa, sinoči je pa umrla. To je tretji uradno pripoznan mrlič v Trstu za azijaško kolero.
Razne reči.
—	V Klosterneuburgu je vojaških bolnikov (pijonirjev) 140. Tudi pri batalijonu pešpolka baron Ringelsheim je bolnih 40 mož. Vojaki imajo ali krč v tilniku ali pa bolehajo za legarjem. Zdravniki mislijo, da so si vojaki nakopali bolezen, ko so po več ur v hudi vročini veslali v pontonih proti vodi. — No, ni čuda, saj že pregovor pravi, da proti dereči reki ni dobro plavati, potem so se pa morali kopati in iz odra morali skakati v vodo, od tod so dobili krč v tilniku. Oboje bolnike so ločili; bolnike zdravita dr. Kovalski, ki si je v ti stvari 1. 1870 skušnjo pridobil, in polkovni zdravnik dr. Kneehl. Najviši načelnik zdravilstva, dr. Waldstein iz Dunaja, je vsak dan več ur v Klosterneuburgu. — O tem, ali so bile te vaje in to kopanje neogib-ljivo potrebno, o tem obojem do sedaj nič ne beremo po časopisih. Morda vendar kaj zvemo, zakaj so se morali vojaki tako nad navadno moč nategovati.
—	Železne jadrnice. Minolo leto 1885 so zgradili manj parnikov mimo preteklih let, o lesenih jadrnicah se komaj more govoriti, a delajo sedaj posebno železne jadrnice. To pride od tod, da železne jadrnice več neso gospodarju, kakor parnik in lesene jadrnice, ker uni preveč troškov prizadevajo, te pa je treba večkrat popravljati. Pravijo, da železna ladija manj stane kakor lesena, za dolge vožnje in kedar je blago drago, se železnim ladijam bolj plača voznina. Zato v Hamburgu in Bremenu vozijo z železnimi ladijami in sedaj izdeljujejo skoraj samo železne ladije na nemških ladiščih. Na račun Hamburških podjetnikov delfijo sedaj v Rostoku 3 take ladije od 1100—1400 ton, teh ena bo kmalo dodelana.
—	Slaba služba. Gospodar, ki je vsaki dan moral po kupčiji v mesto, se ga je vsakikrat tako pošteno navlekel, da so konji kar sami domu vozili nezavednega. To se mu je zdelo vse eno malo prenevarno in zato si je najel hlapca, kateri je vedno moral ž njim vozariti. Pogoji so bili za hlapca ugodni, samo zagotoviti je moral, da on ne bo nikdar takrat pijan, kedar bode gospodar, čez 14 dni odpove službo. Se ti ne dopada? ga popraša gospodar. „Kaj pa, da se mi dopada; samo to mi ni všeč, ker če pri Vas ostanem, se ga celo življenje ne bom do dobrega naserkal."
—	Nima časa. A. »Gospod svetnik, zakaj Vas ni nič več na sprehod v drevored?" — B. „Dragi moj, odkar sem penzijoniran, nimam več časa."
—	Mali nagajivec. Oče in sin sedita na vrtu tik lepega grmiča, polnega najlepših vertnic. „Oče, smem li tu lepih cvetk si nabrati"? praša dečko. „Tega jaz ne vem, moraš že mater poprašati", odgovori mu oče. Ali sinko se odreže: „Ali res nimate Vi tukaj prav nič govoriti?"
Telegrami.
Dunaj, 16. junija. Pri carinski tarifi je Pfeifer priporočal, naj bi smeli naši kmetje tabak sejati, kakor Ogri. Petrolej pride v petek na vrsto.
Dunaj, 16. junija. „Wr. Ztg," razglaša, da so za sodnike na Kranjskem imenovani sledeči gg.: Perko za Žužemberk, Grego-rin za Krško, Ekl za Kranjsko goro in Smola za Metliko.
Celovec, 15. junija. Vlada je zarad tega, da bi se iz Laškega kolera ne zanesla, prepovedala vse shode po božjih potih na Koroškem, kakor tudi vse druge shode in zbirališča.
Monakovo, 15. junija. Dvorni tajnik ukazal je vse kraljeve gradove zapreti in nikogar več ne notri pustiti.
Monakovo, 15. junija. Sekcija kraljevega telesa dokazala je silno spridenje možganov in lobanje. Mrliča so v stari dvorni kapeli na oder položili. Pokopali ga bodo menda v nedeljo.
Rim, 15. junija. V poslednjih 24 urah je v Benetkah 13 ljudi za kolero zbolelo, 9 pa umrlo.
Umrli so:
11.	junija. Marija Bogataj, rudarjeva žena, 38 let, Kravja dolina št. 11, vnetiea reberne kožice.
12.	junija. Valentin Maeoratti, zidarjev sin, B mes., Poljanski trg št. 5, driska.
13.	junija. Jožef Bokalič, cestni oglednik, 66 lot, Gledališka stolba št. 3, jetika. — Jožef Svetlin, delavec, 50 let, Poljanska cesta št. 58, jetika. — Jakop Lovše, posestnik, 44 let, uliee na Grad št. 12, tuberkuloza v možganih. — Prane Marenko, delavčev sin, 9 mes., Opekarska cesta št. 29, božjast. — Anton Tremul, delavec, 29 let, Poljanski nasip št. 50, Nepliritis. — Anton Wolf, krojač, 71 let, Kravja dolina št. 11, srčna paralj'Ba.
14.	junija. Terezija grofinja Auersperg, zasebnica, 74 let, Vegove ulice št. 2, otrpnjenje srca. — Jožef Cvar, delavcev sin, 7 mes., Truberjove ulice št. 1, božjast.
15.	junija. Franc Dolenc, jurist, 26 let, Streliške ulice št. 2, jetika.
V bolnišnici:
12.	junija. Mihajl Rode, gostač, 75 let, Exudatum pleum sin.
13.	junija. Matija Skalar, gostač, 75 let, Marasmus.
Tuj ci.
14. junija.
Pri Maliču: Alojzij Bamberg, zasebnik, iz Berolina.
—	Prane Steinleehner, vodja tovarne, s soprogo, z Dunaja. — pl. Carstanjas in Hoffmann, uradnika, iz Cseprega. — A. Tief-brunner, trgovce, iz Oedenburga. — Janez Huss, c. k. biljež-nik, z družino, iz Terbiža. — Oktavian Petseher, vodja tovarne, s soprogo, iz Spitala. — Janez Giunio, bilježnik, iz Katare.
—	Coljani, zasebnik, z družino, iz Trsta.
Pri Slonu: Henrik Brammer in Henrik Niibel, potovalca, z Dunaja. — Vitez M. Koeh, e. k. general, s soprogo, iz Zagreba. — Frane Prohaska, e. k. nadporoenik, iz Zagreba.
—	S. Dražetie, zasebnik, s soprogo, iz Zagreba. — B. Neumann, trgovec, s soprogo, iz Vugrovcc. — Albert Paulovič, c. k. sodnik, s soprogo, iz Sinja. — Sračko in Blaž, iz Lipoglava.
—	Jožefa Gorupie, iz Krapine. — Alojz Grillitseh, profesor, s soprogo, iz Celovca. — pl. Arthur Pelka, e. k. poročnik, iz Maribora. — pl. Viktor Weber, c. k. nadporočnik, iz Terbiža.
—	F. Fleischer, zasebnik, iz Terbovelj. — Jakob Neklinger, s soprogo, iz Knittelfclda. — Miha Aussetz, c. k. poštar, iz Krškega. — Rozalia Šircel, zasebnica, iz Mokronoga. — Eliza in Hermina Gatseh, iz Kostanjevice. — Grof Rud. Margheri, c. k. uradnik, iz Radovljice. — Brosch, zasebnik, s soprogo, iz Trsta. — Dr. Quartanotto, s soprogo, iz Trsta. — M. Stu-parich, inženir, iz Trsta. — Jožef Blasich, blagajničar, s soprogo, iz Reke. — Ant. Lomberti, brivec, z družino, iz Reke.
Pri Bavarskem dvoru: Hitz in Zuer, z Dunaja. — Jožef Schuster, z Dunaja. — Janez Hudolin, iz Prezida.
Pri Južnem kolodvoru: Kari Grulini, zasebnik, iz Osnabriicka. — Berghold, potovalee, iz Brucka. — VVoschitzer in Loidl, geometra, iz Huttenberga. — Alojz Facher, posetnik, iz Horzendorfa. — Weiss, trgovec, iz Celovca. — Elise Stra-mer, zasebnica, iz Celovca. — Ida Černovič, zasebnica, iz Terbiža. — Irma Potočnik, zasebnica, iz Domžal. — Janez Kašman, zasebnik, s soprogo, iz Loke.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
16. junija
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	85	gl.	25	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	85	„	90	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta	116	„	80	„
Papirna renta, davka prosta . . .	102	„	—	p
Akcije avstr.-ogerske banke . .	879	„	—	„
Kreditne akcije............282	„	70
London.......126	„	15	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	—	„
Ces. cekini ....	5	„	94	„
Nemške marke ...	61	„	90
Vremensko sporočilo.
čas
opazovanja
15.
7. u. zjut. 2. u. poj).
9. u. zvec.
Stanje
zrakomera v ram
732-93
731-99
732-09
toplomera po Colziju
+18-2 +25-4 +190
Veter
si. zap. si. zap. si. jzap.
Vreme
jasno jasno del.oblačno
® t I 6 s -gSs
0-00
čez dan je bilo šo nekaj jasno, zvečer pa večinoma oblačno in pa velik kolobar okoli meseca. Srednja temperatura 20 9°, za 2-5° nad normalom.
(3)
za deviško ali križevsko družbo
s prekrasno podobo Matere Božje 5. spočetja v jeklo vrezano, z dotičnimi molitvami, pojasnili in pravili te družbe, dobivajo se po 4 kr. v
»Katoliški Bukvami".
♦♦♦♦♦♦♦<
Svarilo!
Prečastiti slovenski duhovščini.
V	najnovejšem času klati se meni neznana oseba predstavljajoč se za mojega agenta okoli prečastite duhovščine in naročila na molitvenike, sv. podobice itd. nabira, pri kterih zahteva pred-plačo proti potrdilu glasečemu se na mojo tvrdko, ktero tudi kot „moj IMf.-M-JL«?« podpisava.
Ker je ta le po imenu agent že več duhovnih gospodov zapeljal, da so mu zanašaje se na mojo tvrdko dali razna naročila in zahtevano predplačo sebi na škodo, zdi se mi dolžnost, tukaj izjaviti se: da jaz nimam nikakega popotnega agenta, kakor tudi nobenega sina Frica ter da sem že potrebno ukrenil, da pride slepar gosposki v roke.
V	Ljubljani, 16. junija 1886.	(1)
Matija Gerber v Ljubljani,
(Jos. C. Gerber).
Zaloga knjig in trgovina s papirjem, knjigoveznica.
Za ude bratovščine večnega počeščovanja svetega Rešnjega Telesa in za tiste, kateri prvo sv. obhajilo opravljajo itd. je posebno priporočljiva molitvena knjiga
KRUH NEBEŠKI
ali
Navod pobožno moliti in častiti
presveto Rešnje Telo
s trojno mašo in drugimi navadnimi molitvami.
Na svitlo dal	(4)
JANEZ ZUPANČIČ,
župnik.
Tretji zopet pomnoženi in zlepšani natis.
„Kruh nebeški" je znana knjiga, zlasti častilcem sv. Rešnjega Telesa. Cena te od vis. č. g. župnika Zupančiča spisane knjige, kaže pač dovolj že to, ker je sedaj že zagledala tretji natis. Namen jej je pred vsem poee-ščevanje sv. Rešnjega Telesa; vendar pa je vrejena tako, da je popolna molitvena knjiga za vsaeega kristijana. Izdala je ta tretji natis „Vineencijeva družba" v Ljubljani. Priporočamo jo toraj prav toplo zarad lepe vsebine in pa še posebej zarad dobrega namena, kajti čisti dobiček je namenjen v podporo dobrodelnemu „Vincen-cijevemu društvu". — Novi natis obsega tudi Šest-nedeljsko pobožnost sv. Alojzija.
Cena jo knjigi vezani v pol usnju TO kr., vse v usnju 4>0 kr., vse v usnju z zlato obrezo 1 gld. JiO kr.
Katoliška Bukvama
v Ljubljani, stolni trg štev. 6.
Dr. Kiesov
izumil jc staroslavno in vednoveljavno
Avgshrsko esenco življenja,
ktera je posebno dobro domače zdravilo za bolezni v želodcu in vse druge iz tega izvirajoče neprijetnosti, kakor so: če človeka glava boli, če se mu ne ljubi jesti in piti, čo ga slabosti napadajo, če slabo prebavlja, če se mu zapira, če ga peče gorečica ali če ima kre v želodcu, če so mu dela zgaga, lu dep. Schutimrk«. je j0 hipohonder, čo ima zlato žilo. Esenca življenja je najbolj varno sredstvo proti mrzlici, krvavi griži in koleri.	(13)
Prava jc le tista, ki ima zgorenjo znamko. Dobiva so na drobno po vseh boljših lekarnah, na debelo pa pri vseh boljših droguistih (materijalistih) in pa pri
J. G. Kiesovem v Augsburgu (na Bavarskem).
V naScm založništvu je izlla in se dobiva po vseli knjigo-tržnicah knjižica:
Umetno ribarstvo.
Spisal
Ivan Franke. 3*U ptt* v 8° s podobami. Mehko vezana stane JO kr.
Krasna domovina nala se svojimi potoki, rekami in jezeri jc ta umno ribarstvo tako ugodno ustvarjena, kakor ne kmalu kaka druga dežela. Sredstva in pota, kako isto pri nas urediti in upravljati, podaje lislani gospod pisatelj na jako umeven način v gori omenjeni knjižici. Leta bode vsakemu, ki ima srci in skrb za povzdigo narodnega blagostanja, dobro doilo sredstvo, da se o tem predmetu pouči. Priporočujeva torej knjižico osebito velečestiti duhovitim, učiteljem in zemljiškim posestnikom, ker sva uverjena, da jo bodo s velikim zanimanjem prebirali ter iz nje črpali gotova lepo korist.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu._