Političen list za
narod.
pnJaMB valja: Za oelo leto predplaSan 16 ffld., la pol leto 8 fld., la četrt leto i rld., la en mesec 1 fld. 40 kr.
7 •dMlnUtmieiJI iireJeKaii velji: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., ta četrt leto I rl^M ** »Meo 1 rld* ▼ Ljubljani na dom pošiljan velji 1 fld. 20 kr. več na leto.
Penmesne itevilke veljajo 7 kr. ffaifSain* prejema epravniltve (administraoija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28.
Xainmnllii (inserati) m sprejemajo in velji tristopna petit-vrsto: 8 kr., ie se tUka enkrat; 1% ki
ee se tiska dvakrat; 15 kr., ce se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno smuji«
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednUtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Iihaja vsak dan, iivzemši nedelje in praznike, ob Vi«, uri popoludn«.

7 Ljubljani, v sr(^(lo 30. julija 1890.
LetniU XVn:i.
utri, dnč 31. julija, se bode vršila v cesarski družini izvanredna slavnost. Nj. cesarska in kraljevska visokost presv.ffosp.nadvojvoda FRANČIŠEK S ALVATOR se bode v pr^aznem Išlu na Gorenjem Avstrijskem poročil z Nj. cesarsko in kraljevsko viso-f kosijo presvetlo gospo nadvojvodinjo MARIJO VALERIJO, hčerjo naiega preljubega cesarja in gospoda.
'I	Kakor so minolo leto ob nenadni smrti ccsarjeviča Rudolfa vsi avstrijski narodi žalovali s
cesarsko hišo, tako se danes vsi veselo in radujejo povodom jntršnje poroke na cesarskem dvoru.
Pi"«niki cesarske družine so prazniki cele Avstrije, vseh narodov, ki prebivajo v širni habsburški državi. Dasi govore raznotere jezike in imajo raznovrstne želje in težnje, a v enem so edini vsi narodi, vse dežele, vse stranke: v ljubezni in zvestobi do' našega skuj)nega dobrotljivega očeta, prevzvišenega cesarja in njegove slavne rodovine. Ni ga vladarja
na svetu, katerega bi njegovi državljani ljubili tako odkritosrčno in vdano, kakor Ijidiijo avstrijski narodi svojega presvetlega cesarja, Franca Jožefa I., ki tudi sam vse narode enako ljubi in hoče vsem biti enako pravičen oče.
Nebeški Sin nam je dal sveto postavo : »Dajte cesarju, kar je cesarjevega". In kdo ima več vzroka kakor mi Avstrijci, da pri vsaki priliki, v veselju in žalosti, v sreči in nesreči izkazujemo hvaležna in vdana
srca do našega preslavnega vladarskega rodu, in v prvi vrsti do cesarja, ki dan na dan odpira radodarne roke in deli cesarske milosti kot najboljši oče mnogoštevilni družini. Posebno kot katoliki smo dolžni svojemu cesarju skrajno hvaležnost. On ni le po imenu apostolsko veličanstvo, temveč tudi v polni meri zasluži to častno ime, katero mu je podelila cerkev. Tudi pri nas v Avstriji bili bi že mnogo škode in krivice storili katol. cerkvi
njeni neprijatelji, ko no bi bil naš katoliški vladar zabranil nakan(^ — In mi Slovenci smo še posebno hvalo in ljubezen dolžni presvetlemu vladarju in njegovi rodovini. Nad šeststo let jo že minolo, odkar so slovenske pokrajine pod habsburškim orlom in delo veselje in žalost z vladarsko rodovino, katera si je s svojo modrostjo in dobrot-Ijivostjo pridobila vsa slovenska srca v toliki meri, da hrast se omaje in hrib, — zvestoba Slovencu ne gane. Mali naš rod tudi v valovju mijburnejših časov ni zginil s površja zemlje niti utonil v besnem morji; vzdržale so ga previdnost božja, mi[ost naše presvetle dinastije in življenja lastna moč. IJoIj ko kedaj gojimo tudi danes trdno upanje, da nam bode kakor do sedaj tudi v prihodnje sijala blagodejna milost z visokega prestola, da nam bo mogoče razvijati se po zakonih, katere je narodom Bog sam zapisal v srca, in zgraditi si mal pa krasen hram slovenske izobraženosti.
Na.ša goreča prošnja do Vladarja vseh vladarjev jo: Naj bi On blagoslovil to zakonsko zvezo, da bi bila visokima poročencema v srečo do skrajne meje človeškega življenja, najvi.šjiina veličanstvoma in slavni habsburški rodovini v tolažbo in čast ter v blagor celi državi. — Ito;; ohrani <'o«ar|ji in Avstrijo.
Vabilo II a naročbo.
S L »vg^ustom prične se nova na-ročba na
..SLOVENCA«,
h kateri najuljadneje vabi
opravništvo.
^t^" Cena naročnini razvidi se na g;lavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopoSljeJo naročnine, se ne ozira.
Politični prcg^led.
v I, I u b I j a u i, 30. julija, ^fotranl«« deteipt,
Deželnozborske volttre, Liuški škof dr. Duppelbauer je izdal povodom bližujili deželnozborskih volitev jako odločen pastirski list, v katerem opominja katolike državljanske dolžnosti, da se vde-ležd volitev in volijo zanesljive katoliške može, ki bodo skrbeli za blagor prebivalstva. Ta pastirski list je razljutil liberalno gospodo. Neki nemški list mdni, da ie katoliška stranka strogo organizovana za volitve. Žal, da temu ni tako v obče, marveč le na Gorenjem Avstrijskem, za kar je imel največ zaslug pokojni škof Rudigier.
Novi deielni Šolski svet »a Češko je imel v pemedeljek prvo sejo, katero je otvoril cesarski namestnik v obeh jezikih ter priporočal v vseh stvareh nepristranost. Novi člani so storili obljubo v češkem in nemškem jeziku. Seje se je vdeležil tudi ravnatelj Heinrich.
TnanJ« drta^e.
Črna Gora. Prepiri na čruogorsko-turški meji se niso popolnoma polegli, četudi ste turška in črnogorska vlada storili potrebne korake, da bi naredili mir med albanskimi in črnogorskimi mejaši. Črnogorska vlada je zahtevala pomirje, da bi se vprašanje mirovnim potom rešilo ter prišli Albanci in Črnogorci do sporazumenja. Tej zahtevi črnogorske vlade se je ugodilo in sprejel nasvet, da naj gredo merodajni voditelji obojega prebivalstva v Skader, da se sporazumejo z ozirom na pravice do pašnika. Pogajanja se sicer tudi vršd, a do zdaj še brez pravega vspeha.
Srbija. Kakor se brzojavlja iz Belgrada, oglasila se je proti imenovanji bolgarskih škofov v Macedoniji tndi srbska vlada, ki je poslala turški vladi noto, v kateri ne odobrava omenjenega imenovanja bolgarskih škofov v Macedoniji.
Bolgarija. Dunajski dopisnik trdi v „Daily News" iz ,zanesljivega vira", da dela Stambulov velike priprave za slavnostni dan, ko bode princ Ferdinand proglašen za postavnega bolgarskega kneza. One 2. avgusta pride v Sulljo in dan potem le bode vršilo imenovano proglašenje. — To poročilo bržkone ni osnovano na resnici.
Francija. Iz Pariza se poroča dnč 28. t m. listom: Nedavno za pretresovanje naselbinskega vprašanja sostavljena komisija je imela danes prvo sejo pod predsediništvom kupčijskega ministra, ki je povdarjal potrebo primerjanja naselbinske organiza-
cije tujih držav, posebno z ozirom koncesij, ki se dovoljuje.o društvom, bavečim se s preiskavo našel biuskega ozemlja. — »Figaro" prinaša naslednje zanimivo poročilo: Znano je, kako priljubljeno je vse rusko v Francozih. Včeraj je izročila ženska deputacija velik s francoskimi in ruskimi bojami okrašen šopek hčeri ruskega poslanika Mobrenheima povodom njene poročne slavnosti. — Nedavno sprejeta postava o preosnovi francoske deželne obrambe se bode na povelje vojnega ministra izvršila. Vsled te preosnove bo dosegla francoska pehota nenavadno moč v slučaji vojne.
Nemčija. Kakor je knezu Bismarcku nedavno slava in hvala zvenela na ušesi, istotako silšati je zdaj mnogo glasov proti njemu. Kakor iz tamnih oblakov strele lete ua kneza Bismarcka puš:ce iz nemških ča.suikov vse vprek. Tako piše o njem tudi »Deutsche Reichszeitnng" : „Ssmo četrt leta je potreboval »največji državnik svojega veka" in »največji Nemec vseh časov", da je izgubil svoj vpliv. Izgubil je svoj pomen ne le pri cesarju Viljemu, temveč tudi pri onih politiških strankah, katere so prej na njegovo besedo volile svoje kandidate. Kako ves drugi bi bil dandanašnji knez Bismarck, ko bi bil molčal od dnd svojega odstopa naprej. Imeli bi ga bili še za velikega moža, obrambo države in pomočnika v stiskah Zdaj pa je podoben staremu dedu, ki napolnjuje neprenehoma ozračje s svojim besedičenjem, če tudi se nikdo ne zmeni ziinj."
Turčija. Deputacija armenskih prebivalcev prosi posredovalnim potom ruskega carja, da bi dovolil Armencem naseliti se v Rusiji na tam odločena jim mesta. Povod tej prošnji so dali neugodni turški odnošaji, v katerih neki ne morejo več živeti. Perzijski konzul v Krcerumu je tudi ponudil na ukaz svoje vlade zavetje onim Armencem, ki se hočejo izseliti iz Turčije.
Anglija in Grecija. Te dve državi se baje pogajate o otoku Kreti. Angleži bi si omislili radi na južnem obrežji imenovanega otoka nekaj pristanišč, drugo ozemlje pa naj bi pripadlo Greciji. Ce bi ta barantija ne utegnila ugajati turškim interesom, utegne zopet vstati punt, ki bo dal Angliji povod, da napravi na Kreti red, kakor je vredila Egipt
Španija. Spanjski zastopnik je brzojavil ministerstvu : Marokanska vlada je izrazila obžalovanje, da 60 nje podložniki napali španjske čete. — V Barceloni sošli se delavski shod je sklenil, da bo še nadalje podpiral štrajkujoče delavce v Manrezi.
Amerika. V boji med republikama Guate-malo in Sansalvadurjem je palo pri Kingu 600 mož. Sansalvadorske čete so izgubile dva častnika, 87 mož je deloma mrtvih deloma ranjenih.
Izvirni dopisi.
z Gorenjskega, 28. julija. Zadnjo nedeljo je imela podružnica sv. Cirila in Metoda za Kropo, Kamnogorico in Dobravo svoj letni občni zbor. Otvoril ga je gospod predsednik, ki je najprvo pozdravil došle ude, nato pa nam naslikal gibanje naše podružnice v preteklem društvenem letu. Iz njegovega poročila naj povzamem, da se je bivši prvi predsednik naši podružnici, č. g. Lovro Bernik, župnik v Kamnigorici, odpovedal radi bolezni predsedništvu dn4 31. marca t. I. To je za podružnico hud udarec! C. g. župnik ni bil le nad vse delaven predsednik naši podružnici ves čas njenega obstanka.
ampak je tudi njen pravi ustanovitelj, » vdušenim delovanjem je vzbudil v življenje uašo podružnico iu jej je bil ves čas najtrdnejša podpora. Prav od srca je torej govoril vsem udom podpredsednik in od me.seoa marca t. 1. sčm začasni predsednik, ko je predlagal, naj su izreče najiskrenejša zahvala č. g. župniku kot pravemu ustanovitelju in prvemu predsedniku naše podružnice in se mu izroči tudi priznalno pismo, podpisano po odbornikih podružnice. C. g. župniku pa naj bode zavest, da je s svojim delovanjem prav mnogo storil za dobro stvar, najlepše plačilo za obilni trud. Saj prav njegovo delovanje za našo podružnico mu je pridobilo odkritosrčnih simpatij pri vseh zavednih rodoljubih v našem kraji.
Na dnevnem redu je bilo še blagajnikovo poročilo in volitev novega odbora. Jako skrbno in natančno sestavljeno poročilo nas je opozorilo na žalostno prikazen, da nekateri udje časih pozabijo svojih dolžnostij, nekako zadostilo nam je bilo, da je uprav ta dan pristopilo več novih udov. — Pri volitvi novega odbora je bil izvoljen predsednikom jednoglasno č. g. V. Aljančič, župnijski upravitelj na Dobravi. Vsestransko zaupanje bode gotovo novega gospoda predsednika bodrilo k živahnemu delovanju v prid naši podružnici!
Izmed nasvčtov naj omenim vsaj onega — z glasno pohvalo sprejetega — da naj namreč podružnica priredi v kratkem veselico, ker na ta način dobe udje nekaj neposredne koristi od družbe. — Po zborovanji je bila prosta zabava; domač, izboren kvartet je razveseljeval ude s pevanjem lepih pesnij. — Naj sklenem dopis z vročo željo, da hi se rodoljubi oklenili kar najtesneje družbe sv. Cirila in Metoda, ker ne le, da ima važen — svet namen, ampak je tudi sedaj v Slovencih, — kar pričajo n. pr. dopisi v naših časnikih — prav družba sv. Cirila in Metoda v svojih podružnicah prava budilka narodne navdušenosti iu vzdrževalka narodne zavesti pri domačih veselicah.
Iz Cerkljdn, dne 28. julija. Prelep in vesel je bil včerajšnji dan za faro cerkljansko. Mil. gospod stolni prošt in vodja bogoslovskih ved dr. Leonard Kiofutar blagoslovil je v farni cerkvi Matere božje vnebovzete jednajst zalih, umetno, uprav v cerkvenem duhu zvršenih fresco-slik iz življenja Marije Device — delo že često odobravanega, marljivega slikarja gosp. M. Koželja iz Kamnika. Ob jednem je o tej priliki blagoslovil ravno došlo sliko sv. bratov Cirila in Metoda v tretjem, stranskem altarji na listni strani, katera se sedaj smelo prišteva najlepšim, najumetnejšim in dragocenejšim v cerkvi. Slika je delo slovečega umetnika gospoda Jurija Š u b i C a , bivajočega sedaj v Parizu; naročil jo je že pred tremi leti gosp. Ivan Hribar za našo farno cerkev in jo jej daroval. Na to stopil je milostni in učeni gospod prelat na leco, kjer nam je v izbornem, zelo premišljenem in poljudnem govoru opisoval v prav lepem jeziku s senornim glasom svojim zgodovino in pomen slik, vzlasti onih Matere božje ter vnemal nas iz dna duše, da po-
LISTEK.
Matevž Pane, lovski pomočnik.
Zapisal —y.
Za Brecelj-na se je pisal, še predno so mu dali pri sv. krstu ime: Matevž. Odkod pa je dobil priimek: Pane, izveš, potrpežljivi bralec, pozneje.
Zanimiv je lov na divje peteline. Le poglej strastnega lovca! Kadar čuje, da se v tem kraji glasi petelin, kako je nestrpljiv pri svojih opravilih! Komaj čaka, da se odtegne svojemu poslovanju. Visoko v goro se poti, da se lahko ponaša v družbi: divjega petelina sera letos ustrelil. Ponudi mu pet-desetak, naj gre po slabem potu v nočni temi visoko v gozd, še pogledal ne bode, ni tebe, ni petdesetaka. Reci mu pa, da je na onem vrhu petelin, naglo ti bode v roke segel z besedo: »Ali gremo takoj jutri?"
Moj prijatelj se je sicer zaprisegel, da ne pojde več na peteline; ali jaz mu tega ne verjamem. Grof L. povabil ga je lansko letu ua svoje love. Z logarjem in jednim lovskim pomočnikom napravili .so se v hribe. Po velikem trudu je res dospel na kraj, da je razločil petelinov glas. Zalezovaje ga, približal se je res, da je mislil: ,ti — petelin namreč — pojdeš z nami v dolino.' Pomeri, potegne, — ple.sk, — užgalo se ni. Naglo napne pri drugi cevi, ali
tudi tu se ne sproži. Slučajno je takrat petelin utihnil, čul nenavaden šum, in odletel na drugi hrib. Lovec je pa stal na mestu, gledal, gledal za njim, potem prijel puško za cev in krepko udaril s kopitom ob skalo, da je šla puška na tri kose. Ali puška bila je nedolžna, trideset let mu je bila vedno zvesta, ker je pazil ndnjo. Sedaj pa je z napetim petelinom drsal do živali in niti opazil ni, da je vse rosno okoli njega, da je moča prišla celo do smoduika. Kako se bode potem užgalo? Ko se je uekoliko pomiril, udaril se je ob čelo: ,Šment! saj si sam kriv! Kaj te je petelin tako premotil, da si bil nepreviden?' Vendar se je zarekel: ,Na peteline nič več! Labko se še kaj jednacega pripeti.' A prepričan sem, da bode prihodnjo pomlad pozvedoval, ali se že oglaša petelin v hribovji. Ako se potrdi, gotovo ga par dnij ne bodem videl. Odpeljal se bode na lov.
Svojo nezgodo pravil je veleposestniku g. C. in meni. »Jaz ne grem več," — je končal, — »a vidva lahko poskusita srečo. Na vsak način pa vama svetujem, vzem-ta novejši puški s patroni. Tu se vama ne bode pripetilo, kakor meni. Patron imaš v torbi vedno na suhem, vtakneš ga v cev, in ni se bati mokrote. Ako gresta, želim vama več sreče, kakor sem jo imel jaz."
Po njegovem odhodu pogleda mo prijatelj. V oč^b sem mu bral vprašanje: ,Ali greš? Jaz sem pripravljen I"
Jedno noč žrtvovati, kaj je to možu v najboljši starosti? Med štiri stene nas je zaprla zima dokaj dnij, zakaj bi ne šel človek malo na prosto? Saj cela narava iz spanja vstaja!
»Kdaj greva?" vprašam ga.
»Odlašati ne smeva. Danes sporočim g. logarju, jutri zgodaj imam gotovo že dovoljenje, če ne že danes. Odpeljeva se potem z mojim vozom do trga. Proti večeru se napotiva v goro, oddahneva se nekaj v koči, in tako ne bodeva preveč trudna. Jaz preskrbim tudi za pijačo in prigrizek, ti vzemi samo puški in strelivo."
»In smodke?"
»Trafiko imam sam; izberem že take, da ne bodeš nejevoljen."
»Dobro! Na svidenje I"
Že zgodaj drugi dan mi sporoči prijatelj, da je logar odločil najboljšega svojega lovca Matevža, ki naju bode vodil. V znani gostilni bode čakal, nesel t nama prtljago; tudi bode on vse vredil, kje bova prenočila, kdaj se vzdignila na jutro itd. Naj bodem tedaj točno ob treh pripravljen za odhod. V trgu se še lahko pri čaši pive pomudiva, tam se v prijateljskem krogu »pod skalo" še jedno uro pomeniva, predno odrinena v hribovje.
Oj, to je človek, priden v pisarni, kedar je sklenil na prostem se odškodovati za toliko mučnih dni pri suhoparnih aktih. Misli ti kar silijo v pero, sostaviš v takem položaji vse drugače, kakor v dnevih^
snemamo Marijo kraljico v nje krepostih in dosežemo ž njo krono neminljivo.	i
Po cerkvenem darovanji bila je pontifikalna Hv. maSa — v Cerkljah nenavadna prikazen. Vsem, vzlasti faranom ostala bode izvestno v trajnem, veselem spominu, kjer se bode fie poznim rodovom pripovedovalo o vzvišenem, zelo čestitljivem mil. g. pontifikantu, kojemu se dragoceni ornat kaj veličastno podaja. Najsvetejšo daritev, kateri je priso-stovalo pred altarjem 20 duhovnikov, spremljalo je na koru lepo vbrano, krasno petje 30 pevcev, oziroma pevk pod vodstvom dobro znanega strokov-njaka-organista gosp. V a v k n a ; med drugimi lepimi glasovi občudovali smo vzlasti vrlo dobro izšolani in zvonki alt gosp4 županje in sopran M. Boljkove žene.
Pri obedu, pri katerem se jo v krepkih napit-nicah z vzne.senimi besedami napivalo prevzvišenemu gospodu knezo-vladiki, milostivemu gospodu stolnemu proštu itd., razveselilo nas je v srce sporočilo milostivega gospoda pontifikanta, da je prevzvišeni našega v vresnici vsestransko prezasluž-nega, od vseh, ki ga dobro poznajo, v.slasti fa-ranov cerkljanskih globokov spoštovanega in ljubljenega preč. gosp. žunika Antona G o 1 o b i č a k n.-š k. duhovnim svetnikom imenoval. Najsrčneje čestitamo mu na zaslužnem odlikovanji, iskreno želeč, da ga mili Oče nebeški ohrani še dolgo dolgo vrsto let zdravega in srečnega v vinogradu Svojem!
V	nedeljo popreje dnč 20. t. m. ob 4 uri popoldni bil je občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Cerklje iu okolico. Volil se je stalni odbor, kateremu je načelnik g. župan Vavken; kot zastopnika za občni zbor družbe sta voljena gospoda Vavken iu J. Hočevar. Zvečer ob 8. uri je bila veselica v korist družbe. Izredno dobro igrali so: .Popolno ženo" in šaljivi prizor .Naš novi hlapec". In to je umevno, saj je igri vodil in sodeloval znani prvak slovenskega gledališča, režiščr gosp. Ignacij Borštnik; a tudi g. Ivan Vavken in gospici J. Vavken in I. Bohinjec so vrlo nas osvedočili, naj si bode že z nastopom svojim, govorim in ponašo, da smelo jih posluša z odobravanjem vsak avditorij. Isto precizno in v splošno zadovoljnost izvršila je svojo nalogo gospica M. Vavken. Z izbranimi deklamacijami razveselili so nas: šestošolca Grasselli Mirko, Ivan Hribar in Angela Vavken — v to želi so zaslužno, splošno pohvalo; jednako kovač I. Ster iz Zgornjega Brnika, kateri je v svojem govorn pokazal, da umeva vzvišeni namen družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz Zatičine, 28. julija. Lansko leto sem Vam sporočil o čudni pravdi, katero je naperil neki šentviški faran proti svojemu župniku, češ, da ga je razžalil, ker ga ni pustil za pričo k poroki. Naše sodišče je modro razsodilo in župnika oprostilo, a tožnik je gnal pravdo naprej skozi vse stopinje, pa je pogubil tudi konečno. Veliko število troškov je uara.slo. Cemu toliko strasti za malenkostno besedo?
V	Ameriko se močno selijo. Pretečen tedeu je zopet več mož iu mladeničev zapustilo domačijo in
ko te delo ne priganja in se te hoče že polastiti dolgi čas. Bila je ura poldne in že sem završil vse. Sedaj urno h kosilu, potem se še vse enkrat pregleda in pomanjkljivosti popravijo. Ura je odbila dve, ko sem zapustil pisarno. Preoblečum se naglo, pripravim puški in drugo, ura je še le dve in pol. Kako počasno teko sedaj minute! Sel bi do stanovanja svojega prijatelja, pa motil bi ga. Gotovo bi me še oštel, da sem nepotrpežljiv. Saj mi je obljubil, da me gotovo ob treh z vozom poišče. Tedaj potrpljenje! Ostani doma! Prižgem si smodko, pregledujem, nisem li kaj zgrešil, komaj pričakam tri četrti na tri. Oh, še dolgo četrt ure! In moj prijatelj je tako točeu! Pred tremi ga ne bode, a ko ura odbije, čakal ga bodeš komaj eno minuto. Siti
Zdaj bije tri. Ostanka ni več v sobi. Vzamem težko vrhovno suknjo, puška in torba ste mi viseli na rami, odkar sem pripravljen za lov. Sedaj pa le IZ sobe! Da bi me čakal ali celo v hišo klicat hodil g. tovariš? Tega ne!
Se nisem dobro priprl vežnih vrat, pripelje se prijatelj.
.Točen in natančen si pa res!" pozdravi me. .Gotovo si se že jezil, da uisem prej dospel?"
.Ti še bolj, saj je ravno odbila tri. Nemara si še bolj nepotrpežljiv, nego jaz."
.Jezil sem se že na hlapca, kaj tako počasno napreza, četudi me je natančno ubogal", pošepne mi na uho, ko sem sedel zraven njega.
se podalo iskat sreče onkraj morja. Slabo je pri tem, da se razkopavajo družinske vozi iu gospodarstvo v deželi še bolj peša. Kaj moro storiti vdova sama z otroci? Še prej, ko je vodila vse Icrepka roka gospodarjeva, uiso mogli pošteno shajati. Tudi zakon trpi večkrat.
Kako je tukaj mogoče pomagati, je na kratko težko povedati. Toliko pa je gotovo, da so takim selitvam pravi povod večkrat razuzdanost in druge zanikernosti. Kjer bi se z varčnostjo in delavnostjo lahko preživili, nakupiči zapravljivost v kratkem cele tovore dolgov.
Ako nravni vpliv verski ne prodere bolj globoko v ljudstva, šlo jih bo še veliko iz dežele.
Dnevne novice.
(Današnja številka našega lista) donaša sliko, ki kaže visoka zaročenca, nadvojvodinje Marijo Valerijo, rojeno 22. aprila 1868, in nadvojvodo Frančiška Salvatorja, rojenega 21. av- i gusta 1868, katera bode jutri poročil prečastiti gospod linški škof dr. Doppelbauer v župnijski cerkvi v Išlu. Sliko nsm je za to priliko blagovoljno prepustil č. g. vrednik našega — seda) ilustrova-nega lista .Dom in Svet". S tem h krati opo-z»rjamo svoje čitatelje na imenovani, jako spretno vrejevani list.
(Knezoškof. duhovnimi svetovalci) so od pre-vzišenega knezo-škofa ljubljanskega imenovani čč. j gg.: Anton Fine, župnik v Sostrem ; Anton G o- ' 1 o b i č , župnik v Cerkljah in Janez S a j o v i c, ' župnik v Slavini.
(Za sprejem presvetlega cesarja) delajo v Gradcu velike priprave. Povsod se veseli prihoda | ljubljenega vladarja.
(Imenovanje.) Ces. kr. deželni predsednik za Kranjsko je imenoval Friderika grofa Hardegg-a konceptnim praktikantom. — Gosp. dr. A. Kai-sersberger, rudniški zdravnik v Idriji, je imenovan okrajnim zdravnikom v Črnomlju.
(Mirozov) bode danes zvečer z godbo povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije Vojaška godba pojde ob 7*9- nri iz nove vojašnice po šentpeter-skem predmestju, Slonovih in Schellenburgovih ulicah, Kongresnem trgu, Gospodskih ulicah. Turjaškem, Preširnovem, Glavnem, Stolnem in Valvazorjevem trgu po Poljanah nazaj v vojašnico.
(Zlato mašo) je daroval včeraj v Crngrobu pri Stari Loki umirovljeni župnik č. g. Janez Zeller, rojen 18. febr. 1816, posvečen leta 1840.
(Vmeščen je bil) č. g. Janez Zupančič dne 28. t. m. na faro Topla Reber (Unter-Warmberg).
(Železnica Divača-Loka-Celovec.) Kakor smo že poročali, zbrala se je v ponedeljek v Celovcu železniška enketa ter soglasno sprejela predloge koroškega deželnega odbora v železnični zvezi Trsta s Celovcem skozi Divačo in Loko. Pri tej enketi so bili zastopani mnogi deželni iu mestni odbori: kranjski dež. odbor je zastopal g. ces. svetovalec Murni k. Koroški deželni odbor bode v smislu
Urno smo oddrsli in kmalu smo v trgu V.
Pred našo gostilno stoji človek nenavadne velikosti. Bolj suhe postave je, a širokopleč, da bi se človek bal, imeti ga za sovražnika, pač pa kot tovariša v boji. Ta bi pretrl marsikateremu kosti.
.0 gospoda, kaj sta prišla, prišla?" naju ogovori.
.Ne, pripeljala sva se", opomni moj tovariš. Mislil je, da je krčmarjev hlapec, ki hoče izprezati konja, pa naju tako prezaupljivo pozdravlja.
.Saj resi Pripeljala, da! AU šli bomo sedaj pa le peš, konja ne moremo vzeti seboj, še manj pa voza."
.Kaj ste vi lovec Matevž?" ogovorim ga.
.0 kaj pa! Matevž vsak dan in bo že nekaj let," odgovori vesel in že nama jemlje puški, naša zavijala in drugo robo z voza. Roke nama ui po-ddl, da bi pomagal z voza, saj on galantnosti ne pozna, vendar za .Karjanco" pa dobro ve, kakor mi pravimo. Besede: .Kakor želita gospoda, kakor vama drago," je vedno ponavljal na najine opombe.
Stopimo v posebno sobo. Matevž je na stole odložil vso najino prtljago, le puški je imel na sebi.
Slišal sem že prej o tem lovskem originalu, zato sem ga opazoval od strani, kaj bode počenjal; gospod tovariš je imel še druga opravila zunaj.
(Dalje sledi.)
sklepa vložil prošnje na vlado in obe zbornici državnega zbora.
(Posojilnica v Kamniku.) Kakor se nam iz Kamnika poroča, otvorila se bode posojilnica dne 18. avgusta t. I. Uradne ure bodo vsak četrtek dopoldne od 9. do 12. ure v mestni hiši. Hranilne uloge bode obrestovala po 4'/,%, za posojila jemala 5V, »/o na hipoteke, 6% pa ua menice. Ude in prošnje vsprejema že prej.
(Iz Radeč) pri Zidanem Mostu se poroča, da je trški zastop izvolil g. dr. viteza G u t m a n u s-t h a 1 a za častnega tržana v priznanje njegovega dobrodelnega delovanja.
(Preiskava proti srbskim dijakom.) Kakor znano, zmagali so pri zadnjih občinskih volitvah v Dubrovniku združeni Srbje in Italijani, tako da so sedaj Hrvatje v manjšimi v mestnem zastopu. Tem povodom so srbski dijaki na graškem vseučilišču brzojavno čestitali Srbom v Dubrovniku na zmagi. Eni trdijo, da je bil telegram o zjedinjenju vseh Srbov, drugi pa pravijo, da o edinosti. Na povelje naučne uprave je senat graškega vseučilišča pričel preiskavo proti 44 srbskim dijakom, ki so podpisali oni telegram. Preiskava še ni končana, ker so dijaki odšli na počitnice.
(Na graškem vseučilišča) sta bila promovirana te dni: Fr. Horvat od sv. Marjete pri Ptuji doktorjem prava, Friderik M a a s s e n , sin vseuči-liščnega profesorja na Dunaji, doktorjem medicine.
(.Škofova mati Neža Napotnik, po domače Li-pačka s Tepanjskega vrha") je naslov drobni knjižici, v katerej je znani čast. gosp. Jernej Voh, župnik v Smartinem v Rožni dolini, bivši vikarij v Konjicah, opisal bogoljubno življenje in krščansko smrt matere knezoškofa mariborskega.
(Bratovščina presv. Rešnjega Telesa) uljudno vabi ude in dobrotnike svoje k javni razstavi para-mentov, katere je letos izdelala in bode razdelila med ubožne cerkve naše škofije. Razstava bode 3., 4. in 5. avgusta v navadnih sobah tukajšnjega ur-šulinskega samostana od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
(Čitalnica v Spodnji Šiški) priredi ljudsko veselico v proslavo poroke Nj. cesarske visokosti prin-cesinje Valerije v nedeljo dnč 3. avgusta 1890 ua vrtu Koslerjeve pivarne s sodelovanjem skupne vojaške godbe C. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored: 1. .Putnica." 2. Konti: .Premetenec", valček. 3. Balfe: Ouvertura iz opere .Ciganka", svira vojaška godba. 4 A. Nedvčd: .Ljubezen in pomlad", moški zbor. 5. Schinzl: .Fantazija po ruskih pesnih", svira vojaška godba. 6. S. Gregorčič: .Blagovestnikom", deklamira gosp. Peter Bizjan. 7. Foerster: .Ah ni li žemljica krasna", mešani zbor. 8. Navoček: .Ples pravnikov", francoska polka, svira vojaška godba. 9. Bar. Rothschild: .Romanca".
10.	Ant. Ned\ed: .Planinsko dekle", moški zbor.
11.	Schreiner: .Dražeči duhovi", podpouri, svira vojaška godba. 12. F. S. Vilhar: .Uzor", mešani zbor. 13. Ivanovici: .Na Dunavi", valček, svira vojaška godba. 14. Novosad: .Vrnitev vojščaka", ouvertura, svira vojaška godba. 15. Fr. Gerbič: .Najlepši", besede Kurnika, moški zbor. 16. Helms-berger: .Rikiki", polka inazurka, svira Vojaška godba. 17. Verdi: Duet iz opere: .1 masnadieri", svira vojaška godba. 18. Sattner: .Na planini", mešani zbor. 19. Kegljanje na dobitke. 20. Razne igre, umetalni ogenj itd. Kegljanje se prične ob 9. uri zjutraj. — Dobitki razdele se ob 8. uri zvečer L dobitek 1 cekin. II. dobitek 3 srebrnjaki. IIL dobitek 1 srebrnjak. IV. dobitek za največ serij 2 srebrnjaka. — Serija (trije lučaji) velja 10 kr. Pričetek veselici je ob >/,4. uri. Vstopnina: 20 kr. Otroci plačajo 10 kr. — Člani šišenske čitalnice so vstopnine prosti.
(Trirazredno ljudsko šolo v Mengši) je letos obiskavalo 280 otrok, od teh je sposobnih za višji razred 210. Poučevali so poleg kateheta dva učitelja in ena učiteljica. Letno poročilo ima na prvem mestu spis .Nekdanji Mengšanje".
(Nesreča.) Dni 26. t. m. je padla triletna hčerka posestnika Jakoba Medena v Begunjah pri Cirknici v potok in utonila.
Raznoterosti.
— Nesreča na lovu. Grof Konrad Stol-berg-\Vernigerode, najstarejši sin grofa Stolberga, je bil te dni ustreljen na lovu na jezeru pri Nor-denburgu. Sli so lovit race. Oče grof Udo vozil se je v enem, mladi grof Konrad s svojim lovcem v drugem čolnu. V trenotku, ko je lovec pomeril n*
potopljalca, obrnil se je grof Konrad tako nesrečno, da mu je strel raznesel zadnji del glave. Umirajočega je oče vjel v naročje. Obupni lovec je hotel na to cam .-»ibe usmrtiti. Grof Udo pa mu strga puško iz rok ter žalosten reče: „Pomirite se, odpuščam vam, bila je božja volja."
—	Kako pomagati onim, ki so v nevar-nuciti, da ue bi utonili. Neki strokovnjak in izkušen pomorščak podaje naslednja pravila v ti in oiiru: J. Od pridemo blizu tacega nesrečnike, kličimo jim glasno, (la je že r('šen. 3. Predno skočimo v vodo, raipravimo se, kolikor moremo hitro iu popolnoma. Ce ostanemo v spodnjih hlačah, odvežimo jih spodaj, ker sicer se nabore v njih voda, ki ovira plavanje. 3. Ne^srečnika ne prijemljajmo prej, dokler ni popolnoma miren. Dokler se hoče z vsemi štirimi rešiti iz nevarnosti, ne silimo vanj. Največja predrznost je, kaj tacega storiti, ker je prav lahko mogoče, da ne rešimo le utopljenca, temveč nakopljemo lahko sami sebi smit. 4 Akos.i je ponesrečenec pomiril, približajmo se mu ter ga primimo za las(5, vrzimo ga, kolikor hitro moremo na hrbet. Potem se obraimn še mi vznak, držimo rešonca za lase ter plavajmo ž njim na kopno.
—	Popoln rimljansk tabor so našli dne 23. t. m. v Mogunciji. Ostanki odkopanega zidovja obstoji deloma iz apnenika, deloma iz drugega gradiva. Stene so lepo okrašene. V taboru so našli mnogo kamnitih vrčev, steklenic in druge take reči. \se te stvari so izročili mestnemu muzeju.
—	O položaji sv. Očeta. ,Osservatore" piše: „Vatikan jo tako obsedan, kakor ga ni sploh mogoče bolj sovražno, nasprotovalno oblegati. Ogle-duhi ue pazijo le na vse, kar se dogaja iu govori v Vatikanu, in na osebe, ki hodijo notri in ven, temveč tudi na to, kar se vrši v Vatikanu. V to svrho služijo ogleduhom jako dobro okoli Vatikana stoječa poslopja, iz katerih jim je odprt pogled v notranje prostore Vatikana in na vrt sv. Očeta. Vsaka najmanjša izprememba navadnega življenja in dnevnega reda v Vatikanu se nesramno pretvori v največjo laž tor brzojavi listom na vse štiri vetre Srce nam krvavi pri takih razmerah, noben jetnik ni huje in strožje opažovan, kakor sv. Oče. Papež ni tedaj več gospodar v svojej hiši. Mi naznanjamo katoliškim omikanim vernikom ta v resnici neznosni položaj in vprašamo v imenu pravičnosti in vere, v imenu človeških in nravnih zakonov, ali je mogoče še kakega papeža, meščana, človeka na ta način okrasti vseh meščanskih in človeških pravic."
—	O požaru v Hammerfestu. Poročalo se je že brzojavno o velikem požaru, ki je bil v imenovanem severnem mestu. Novejši brzojav gosp. Silberhuberja, predsednika klubu avstrijskih turistov, pravi, da je še 26. t. m. gorelo, posebno v južnih delih mesta. Omenjenega dn^ ste goreli katoliška iu protestantska cerkev, ječa in druga poslopja. Goreti je bilo začelo pri neliem peku že 21. t. m. lahko si torej mislimo, kak strašen požar je bil v Ilammerffcstu.
—	Jutrina nadvojvodinje Valerije znaša 2 milijona gld. Presvetli cesar je poleg tega obljubil poročencama 600.000 gld. za novo palačo na Dunaju.
Tele;[;rami.
Išl, .'>(). julija. Hiše so okrašene z zastavami in cvetlicami. Velika cerkvena vrata, glavni oltar in postranski oltarji so nakičeni z bujnimi cvetlicami in palmami. Pojedina jo i)ripravljena za r)3 oseb, namizna priprava je od zlata. Zvečer bo j)redstava v gledališči s slavnostnim jiredgovorom in kresovi po hribih.
Saint-Etlene, 30. julija. V rudokopu Pe-lisier strašen razjtok, 120 mrličev, 35 ranjenih.
Pariz, 21). julija. „Agence Havas" poroča: Vstaja v Huenos-Ayrosu je zatrta in vlada sc jc vrnila. Neki Indijanec je z nožem
napal predsednika v Cluatemali, Harillas-a, ki {la je srečno odskočil.
London, 30. julija. Argentinski linančni minister naznanja, da je vlada zmagala in se vstaši udajejo.
Novi Jorit, 21». julija. liiidniško mesto Wallaco v državi Idalio je jiogorelo; 1500 ljudi je brez streiie. Škodo cenijo na pol milijona dolarjev.
Buenos-Ayre8, 30. julija. „]lavasovo izvestje" poroča, da je vstaja končana vsled pomanjkanja streliva. Ilazglašeno je sjilošno pomiloščenje.
VreineoHko HporoČilo.
Umrli H»:
28. julija. Alojzija Tekave, šivilja, 27 let, sv. I'etra cesta 04, jetika. — Gustav Jezersck, delaviVv siu, 2 inmea, Poljanska cesta kronir-tii katar. — AlMn (''ernak, zaselmi uradnik. 48 let, Stari trg 21, jetika.
v bolnišnici: 2.5. jnlijii. Julijiina lirezovar, delavka, 43 let, t.vplius. 2(). julija. Marija Susteršiž, delavka, 20 let, jotika.
27.	julija. Jovana Uihtaršič, delavka, 26 let, sarcoma.
28.	julija. Ana Benedičiu, gostija, 68 let. marasmus.
a C O	Cas	Stanje		Velet
opazovanja		zrahomert T mm	toploTTierft po 0«lsiju	
1 7. u. zjut. 29 2. u. po^. 9. u. zve«.		73.5 4 7356	208 208	svzliod s/.apal jzapad
Vreme
jasno

as «
a
000
Srednja temperatura 21 6" za 2 0" pod normalom
]liiita|Mka l»orxa.
(Telegraliiino poročilo.) julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 88	gld.
Srebrna „ 5'/, „ 100 „ „ 16* „, 8!)	„
5* avatr. zlata renta, davka prosta ... 108	„
Papirna renta, davka prosta......101	„
Akcije avstr.-ogerske banke......982	„
Kreditne akcije .......... 306	„
London.............116	„
Srebro .............—	„
Francoski napoleond.........9	„
Cesarski cekini...........5	„
Nemške marke ......... 56	„
4.') kr. r.5 „ 70 „ 25 ,. 1»
2r) „
21 „ 72';„
Obrabljene pismene marke fjikfal
o. Zo<*liiiinyoi*, Ntirnberg.
Obrazci zastonj. "VV (15—11)
Komad
le 1 gold.
Prvo žrebanje
14 avgusta.!
Srečke dunajske
2
glavna dobitka
Srečka Je veljavna
za obojno žrebanje.
Drugo žrebanje
olg-teobggk,
(lob^ »e |»ri
S	M	(lob^ se pri (20-S)
recke po | gld. C.C.IVlayer-ju v Ljubljani.
Ravnokar je izišla knjiga:
TAXIL:
Izpovedan;
a
bivšega ^prostomisleca.
18 pol 8».
Cena 60 kr., po pošti 65 I Dobiva se
V Katoliški Jivkmivni v Ljubljani'
I
OLJnrATB BARV

k€»iiltari)kih piit^iicali po pol In Jodeii kilo
pi-ipoi*oea najceneje tovarna oljnatih barv, laka in firneža
(58)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.