A/ y	MQUAQ9 OM$
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO. THURSDAY MORNING. SEPTEMBER 24, 1970
SLOVCNIAN
MOQN1N0 WW$PAPm
ŠTEV. LXVHI — VOL. LXVIII
ZDA gledajo mimo politični razvoj v Čilu
Sodijo, da se bo marksist Al-lede kot predsednik držal ustave in dal za nacionalizirano tujo lastnino primerno odškodnino.
WASHINGTON, D.C. — Vlada in poslovni svet gledajo mirno na čilsko bodočnost. So se sprijaznili z mislijo, da bo novi predsednik socialist dr. Allende in da bo posloval pod hudim ko-naunističnim pritiskom v Kongresu in na ulici. Mislijo, da se ne more zgoditi ničesar, kar se v podobnih slučajih že ni dogodilo v tej ali oni deželi Latinske Amerike. Predvsem so prepričani, da bo novi čilski režim plačal odškodnino za vse, kar bo Wjim podjetjem odvzel v obliki nacionalizacije.
Kar se tiče ocene nacionaliziranega premoženja, je že Frey-3ev režim priznal nekatera o-snovna načela za vrednost bilančnih aktiv. Poleg tega bo čil-sko gospodarstvo še zmeraj potrebovalo tuj kapital, naj bo so-aializirano ali ne. Novih posojil ne bo dobilo, ako dosedanjih upnikov ne zadovolji.
Druga vodilna misel političnih tn gospodarskih krogov v Wa-shingtonu je pa ta, da se ravno sedaj ne kaže vtikati v čilski notranji položaj. Mešanje naše dežele v čilske homatije bi le Pomenilo razpihovanje nacionalističnih strasti, kar bi poznejša P°gajanja le otežkočilo ali celo onemogočilo. Washingtonska politika se zato da trenutni izraziti v par besedah: Mimo čakati, se ne razburjati in gledati.
Ameriško premoženje v čilskem gospodarstvu cenijo na bilijon dolarjev. Največ ga imajo delniške družbe za izrabo ležišč bakrene rude: Kennecott, Gero in Anaconda.
Predsednik napovedal imenovanje Marlanda za načelnika prosvete
Washington, d.c. — Pred-
Sednik Nixon je objavil, da se je odločil imenovati S. P. Marianna, bivšega ^prosvetnega načelnika v državi Pennsylvania, za
ZVeznega prosvetnega načelnika.
, To mesto je bilo prazno od 10. linija, ko se je tedanji prosvetni načelnik James E. Allen iz-Javil proti ameriškemu nastopu ^ Kambodži in kritiziral prepo-asno izvajanje šolske integracij® na jugu dežele in bil zaradi egu odpuščen.
Novi grobovi
James Zeman
Na svojem domu na 19002 Cherokee Avenue je umrl 66 let stari James Zeman, rojen v Clevelandu, mož Rose, roj. Ober-star, oče Irene Pezdir, Betty Walters, Jeannette Penko in Beatrice Kovač, 17-krat stari oče, brat Louisa, Josepha, Roberta in Rose Zolnowski. Leta 1948 je ustanovil Euclid Spring Co. na 30006 Lakeland Blvd., pa stopil 1. 1964 v pokoj. Pokojnik je bil član ADZ št. 6. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.45, v cerkev sv- Pavla na Chardon Rd. ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
Frank W. Scrogie Včeraj je umrl v Woman’s bolnišnici 73 let stari Frank W. Scrogie s 7515 St. Clair Avenue, rojen v W. Virginiji, od koder se je preselil v Cleveland pred več kot 30 leti, mož Lydie. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda jutri ob desetih dopoldne. Pokojni bo na mrtvaškem odru danes od 3. do 5. popoldne in od 7. do 9. zvečer.
----o-----
Pojavili so se zopet pravi morski piratje KOTSUHINA, Jap. —- Japonska tovorna ladja Jamamatu Maru je na otoku Borneo naložila 300 ton stavbenega lesa, da ga prepelje na Japonsko. Dne 10. septembra jo je na poti do-
lilo je bil užaljen
Ko je lani obiskal Nixon Romunijo, pa pustil Jugoslavijo ob strani, je bil Tito hudo zadet. Letošnji obisk naj bi to popravil.
CLEVELAND, O. — Znani tednik Newsweek poroča, da je bil Tito hudo prizadet, ko je predsednik Nixon obiskal lani kot prvo komunistično državo Romunijo, Jugoslavijo pa, ki se od sovjetske zasedbe ČSR avgusta 1968 trudi za izboljšanje odnosov z ZDA, spregledal.
Vodnik Socialistične federativne republike Jugoslavije n svoje užaljenosti prav nič skrival, se je kar naravnost pritožil državnemu tajniku W. P. Roger-su. Predsednik Nixon je v osebnem pismu skušal nejevoljnega komunističnega mogočnika pomiriti.
Ko poleti sedaj predsednik ZDA Nixon v Evropo, se bo po obisku vodnikov Italije, papeža Pavla VI., Šeste flote in glavnega stana NATO za južno Evropo, podal v Beograd na obisk k Titu. Predvidoma bo ostal Nixon, ki ga bo spremljala tudi žena, v Jugoslaviji dva dni. Napovedujejo, da bo poleg Beograda obiskal tudi Brione, kjer se Tito največ mudi.
Obisk Nixona ima
ijugoslovansko neodvisnost
Jugoslovanski škofje se zbrali na konferenco
ŠIBENIK, SRH. — Letošnje jesensko zasedanje jugoslovanske katoliške škofovske konference se vrši od danes, 24. septembra, pa do sobote, 26. septembra, na otoku Visovcu pri Šibeniku. Škofje so izbrali ta kraj in ta čas, ker je bila preteklo nedeljo v Šibeniku velika proslava sv. Nikolaja Taveliča, v nedeljo, 27. septerpbra, pa bodo proslave v Zadru, kjer so obnovili starodavno Marijino cerkev.
Na dnevnem redu konference j je vrsta važnih vprašanj, med drugim mešani zakoni, pravilnik za izobrazbo in vzgojo v semeniščih, ekumenski dialog, marijanski in mariološki kongres v prihodnjem poletju v Zagrebu, tatvine cerkvenih dragocenosti, odnosi z državnimi oblastmi v okviru novega sporazuma med Beogradom in Vatikanom ter seveda volitev novega predsednika škofovske konference. Doslej je to začasno vodil ljubljanski nadškof J. Pogačnik. ------------------o------
Afganistanski kralj na obisku v Rusiji
MOSKVA, ZSSR. _ Kralj Mohamed Zahir je priletel v
.. [nedeljo na “prijateljski obisk” v Jugoslaviji i Sovjetsko zveZ0- Na ieta]i|5jU
glavnem namen potrditiLa je Sprejei predsednik ZSSR Siriie Damaska le dober skok.
N Podgornij. Kralja spremlja V Siri-ji 50 spoznali, da bodo
pa tudi v Beli hiši so se včeraj nekaj oddahnili in sprostili, ko je kriza v Jordaniji prešla svoj vrh. Vse je gledalo na sirijske o-klopne enote, ki so v soboto u-darile preko meje v Jordanijo v pomoč palestinskim gverilcem, zavzele mesto Irbid in krenile proti jugu. Obstojala je nevarnost, da gredo proti Amanu pomagat gverilcem, ki so se ponekod še vedno upirali krajevnim silam.
ZDA so naglo začele zbirati svoje oborožene sile, pozvale nekatere k pripravljenosti in govorile o vojaškem posegu v Jordanijo, če Sirija ne bo umaknila svojih sil iz Jordanije. Moskva je na ameriško grožnjo v nedeljo posredovala v Damasku, še učinkovitejše pa je bilo nemara zbiranje izraelskih udarnih enot na Golanskem višavju, od koder je do glavnega mesta
na-
mov zalotil hud vihar v zalivu' pri Manili. Skrila se je pred njim in se zasidrala v zalivu. Kmalu se je nabralo okoli nje
pram Sovjetski zvezi, ko ta še
vedno proglaša Brežnjevo doktrino o omejeni suverenosti socialističnih držav, pa vpreči Ti-
-	, v v , .ta, ki ima dobre zveze z egipt-
polno malih obrežnih colnov,|skim Naserjeni) y napor iskanja
polnih mladih pustolovcev, ki so;miru za Srednj. vzhod kazali namero, da se ladje polastijo in jo oropajo. Kapitan ni izgubil hladne krvi, se je takoj pripravil na obrambo, obenem po dvignil sidro, da odplo-ve. Piratje so videli, da so se u-
Kraljica Elizabeta II. se bo udeležila malice
LONDON, Vel. Brit. — V so-rezali, ker niso bili primemo o- b°to, 3. oktobra, bo predsednik boroženi, in se umaknili na oba- Nixon z ženo na malici pri predlo v Manilskem zalivu.
kraljica Huaira.
Afganistan je južni sosed Sovjetske zveze, ki vzčMuie z njo dobre sosedske odnose, pa se noče vezati z nobenim blokom sil. Pred leti je bil deležen obsežne gospodarske pomoči iz ZDA in iz ZSSR, sedaj prevladuje pomoč iz ZSSR.
Castro pride v New York
New YORK, N.Y. — Pred-Sednik Kube Fidel Castro je ^Poročil ZN, da se bo udeležil roslave 25-letnice ustanovitve 0 r už e nih narodov prihodnji esee. v New Yorku bo ostal predvidoma dva dni.
^ N hi ZDA so bili naprošeni, poskrbe za primerno 0st kubanskega gosta.
var-
V remensh prerok pravi:
elno oblačno, soparno, verjetnost neviht. Najvišjh tempe-g^ura čez dan okoli 85, ponoči
Dečki utrpe več poškodb na očeh kot deklice
LOS ANGELES, Calif. — Dečke doleti povprečno trikrat toliko nezgod na očeh kot deklice. Največ nesreč na očeh zadene dečke v nižjih razredih srednje šole.
Angleški kemiki razvili kemični tobak
.	.	LONDON, Ang. — Angleški
] sodniku vlade Velike Britanije Verniki so dolgih poskusih prišli E. Heathu na njegovem pode- do tega, da so sestavili umeten želskem domu Chequers izven .tobak, ki menda po okusu in ka-Londona. Te malice se bo udele- kavosti ne zaostaja za prirod-
nim. Umetni tobak je preskusil
žila tudi kraljica Elizabeta II.
Po obisku v Veliki Britaniji se bo Nixon s svojo družbo ustavil še na Irskem, predno se bo vrnil domov. V Nixonu je namreč tudi nekaj irske krvi.
tudi na j večji angleški kemični koncern in ugotovil, da kvaliteta ni ravno slaba. Kdaj bo umetni tobak prišel na angleški trg, pa še ni določeno.
JORDANIJSKA KRIZA JE VČERAJ PREŠLA SVOJ VRH
Ko so včeraj potisnile kraljeve sile sirijske enote preko meje v Sirijo, potem ko so prevladale tudi v glavnem mestu nad gverilci, je kriza v Jordaniji, ki je grozila razširiti vojno na Srednjem vzhodu, počasi začela popuščati in v Washingtonu so se odgovorni nekaj oddahnili.
WASHINGTON, D.C. — V dr-1 Državno tajništvo je sinoči žavnem in obrabnem tajništvu, objavilo, da bo najeto potniško
letalo danes odpeljalo ameriške državljane, ki to žele, iz Amana v Jordaniji v Libanon in dalje domov. Ker so preje izjavljali, da bodo ZDA poslale v Jordanijo svoje oborožene sile, da “rešijo ameriške državljane”, je očitno, da je potreba po tem minila, ko bodo sedaj te ljudi pripeljali iz Jordanije s potniškim letalom brez vsakega vojaškega spremstva.
Kralj Husein je sinoči objavil premirje, ki ga je po posredovanju štirih udeležencev kairskega posveta arabskih državnih vodnikov sklenil v Amanu s štirimi ujetimi, pa izpuščenimi gverilskimi vodniki. Ti so včeraj odleteli z delegacijo državnih vodnikov iz Amana v Kairo. Glavni vodja gverilcev Arafat je med tem premirje zavrnil in izjavil, da so štirje gverilski vodniki, s katerimi je kralj premirje sklenil, kraljevi ujetniki. Bojevanje se nadaljuje tako v Amanu, kjer se gverilci ponekod še vedno drže, največ pa v severni Jordaniji, kjer kraljeve sile s tenkim orožjem in letali preganjajo gverilce in jih skušajo pregnati iz mest in drugih naselij.
V premirju, ki ga je kralj Husein objavil, je bilo rečeno, da morajo gverilci zapustiti jor-danijska mesta in se podati na mejo Izraela. Priznati morajo avtoriteto vlade in se nehati vtikati v krajevno upravo in druge javne posle.
tanke, ki so jih poslali v Jordanijo, lahko vsak trenutek hudo potrebovali doma.
Bela hiša je včeraj objavila, ca se je dober del sirijskih tankovskih enot umaknil iz Jordanije in označila to za “dobrodošel razvoj”, pa dodala, da je položaj v Jordaniji še vedno resen.
V Amanu je vlada objavila, da so kraljeve sile postale gospodar Amana in da so porazile sirijske enote v severni Jordaniji ter jih pognale razbite preko meje. V Irbidu, kjer je glavni stan palestinskih begunskih sil, naj bi bilo še nekaj Sirijcev. Izraelsko poročilo z Golanskega višavja, ki je oddaljeno od Irbida le kakih 10 milj, trdi, da se gverilci ne morejo upirati kraljevim silam, ki pritiskajo na Irbid z vsem težkim orožjem.
Tifo se misli umakniti, trdi propaganda, njemu naklonjena
CLEVELAND, O. — Naravnost neverjetno je, kako malo vpošteva svet dejstvo, da določene komunistične ideje veljajo za vse rdeče države, naj bo to Moskva, Peiping ali Beograd. Mednje spada načelo, da je na prvem mestu partija, potem pride šele država, kajti država je le orodje partije in njene politike. Najbolj jasno se to vidi v Moskvi. Tam se vsaka važna politična zadeva premelje naj prvo v glavnem partijskem odboru, potem šele pride čez par dni pred državno zakonodajno in upravno oblast.
Isto načelo velja tudi za Jugoslavijo, le v nekoliko spremenjeni obliki. Tudi v Jugoslaviji je partija na prvem mestu, potem šele pride federacija in njene republike. Ker Jugoslavija hoče ustvariti svojevrstno obliko federalnega načela, je najprvo razbila nekdanjo enotno jugoslovansko organizacijo na 6 republiških, potem pa še na občinske, po velikosti podobne nekdanjim okrajem. To je torej tristopenjski sistem, vpeljan v partijsko organizacijo. Vse
tri stopnje so pa organizacijsko podobne druga drugi, seveda z nekaterimi spremembami.
Najvažnejše je to, da si občinske partijske organizacije lastijo čimvečjo samostojnost, še večjo pa republiške. Centralna partijska organizacija obstoja iz glavnega odbora, ki je preneroden za hitro poslovanje. Zato je nad njim predsedstvo partije s Titom na čelu. Ker se je tudi predsedstvo zdelo Titu preokorno, je osnoval še “izvršni odbor” pri predsedstvu, kjer sedaj tiči glavna oblast v deželi, kajti delo izvršnega odbora krije o-sebna Titova veljava. Pa še izvršni odbor ni zmeraj dosti politično močen, da bi krotil apetite republiških partij. Zato partija ni kos vsem političnim, gospodarskim in socialnim nalogam, ki trkajo na njena vrata in zahtevajo dosledno in smotrno taktiko. Saj partija še do danes nima pravega pojma, kakšen naj bo na primer gospodarski sistem, ki naj bi bil temelj Titovega gospodarstva. Zato se že slišijo glasovi, da bo treba spre-
meniti organizacijo partije. Za to idejo se navdušujejo posebno stalinisti, ki jih ni tako malo, kot mislimo.
Državna uprava je v grobem organizirana na podoben način. Spodaj so občinski parlamenti, nad njimi republiški, nad vsemi pa federalni parlament. Iz te osnovne ideje se je počasi razvil birokratizem, ki mu ga ni para. Vsaka akcija, vsak načrt vse utone v javni upravi in parlamentih. To skrbi Tita, pa tudi druge.
Tito ima pa še drugo skrb. Do sedaj je on sam na čelu države, njegova beseda velja povsod; je predsednik republike brez vsakega okraska v obliki “predsedstva”. Tito ve, da to ni zdravo za jugoslovanske razmere. Ako že on sam ne more zadovoljiti vseh republik in občin, kako naj jih njegov naslednik? Saj nihče nima niti trohice tiste politične moči, ki jo ima on. Zato je bila na primer ideja o Kardelju kot nasledniku prava o-tročarija. Kdo pa je za Kardelja? Ne marajo ga narodi, ne mara ga vojaščina, ne mara ga partija, to je partijski
veljaki. Na koga naj se torej opre? Na svojo zgovornost? Vse to je napeljalo Tita, da misli tudi za vrhovno državno oblast ustvariti kolektivno vodstvo, odnosno predsedstvo. Upa, da je že našel pravo o-bliko zanj. Glavna naloga vodstva bi bila varovati državno edinost in neodvisnost, pa še odbijati od države vsako vmešavanje od strani tujine. Seveda bi kolektivno vodstvo moralo skrbeti tudi za notranji razvoj dežele.
Tito je samo odkril, na kaj misli. Podrobnosti ni povedal, jih je pa napovedal. Dokler jih ne vemo, nima smisla govoriti o “Titovem odstopu”. Tito je premočna osebnost, da bi se dal zlepa zriniti od o-blasti. Edini razlog za tak nenavaden korak bi bila bolezen. To pa ni izključeno.
Kar piše časopisje zunaj Jugoslavije o tej zadevi, je pretirano hlastanje za senzacijami. Kdor jih ima rad, naj se jih veseli. Ne vsebujejo pa do sedaj ničesar, kar bi bilo res pomembno.
* I. A.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Po posredovanju zvezne vlade je železničarska unija podaljšala pogajanja o položaju kurjačev v Diesel železniških strojih,
ki bi se morala končati danes zjutraj in je obstojala nevarnost splošnega železniškega štrajka. To vprašanje rešujejo že 11 let, pa ga ne morejo rešiti. Železniške družbe trdijo, da 20,000 kurjačev na Diesel železniških strojih prav nič ne potrebujejo, ti pa na noben način nočejo izgubiti
svojih služb.
MOSKVA, ZSSR. — Tu so objavili, da se je vesoljske vozilo Luna 16 vrnilo srečno z obiska na Luni in prineslo s seboj nekaj lunskega kamenja, ko je danes zjutraj pristalo nekje v Kazakstanu. Sličen poskus se je Rusom julija 1960 z Luno 15 ponesrečil.
BEIRUT, Lib. — Bojevanje v Amanu in posebno v severni Jordaniji se nadaljuje. Mednarodni Rdeči križ je predložil 24-urno premirje, da bi lahko odnesli ranjene in mrtve. Iz Amana je bilo doslej odpeljanih kakih 10« poročevalcev časopisja, radia in tele-vzije ter približno enako število drugih tujih državljanov, j
SAIGON, J. Viet. — Ameriško vrhovno poveljstvo je objavilo, da so imele ameriške oborožene sile pretekli teden v J. Vietnamu skupno 52 mrtvih, rdeči pa 1217.
Iz Clevelanda in okolice
iz bolnišnice—
Mrs. Louise Mavko s Tracy Avenue v Euclidu se je vrnila iz Euclid General bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetje, darila, pozdrave in molitve. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja.
Asesment—
Jutri je 25. v mesecu, ko društva običajno pobirajo asesment.
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment jutri, v petek, od 5.30 do 8. zvečer v spodnjih prostorih šole sv. Vida.
Visoka starost—
Mrs. Theresa Yanchar, 24901 Drakefield, Euclid, je praznovala pretekli p o n e d e Ijek v krogu svoje družine 86. obletnico rojstva. Čestitamo!
Seja—
Carniola Tent 1288 TM ima v nedeljo ob 9.30 dopoldne sejo v SND na St. Clair Avenue.
Vabilo—
Pevski zbor Korotan vabi k pristopu v svoj moški zbor. Kdro želi pristopiti, naj pride jutri, v petek, ob 7.30 v SND na 3t. Clair Avenue k vaji. Potre-oen je samo posluh.
Zopet nemiri—
Okoli višje šole na E. 152 St. in St. Clair Avenue je prišlo včeraj znova do izgredov in pretepov med črnimi in belimi šolarji, pa tudi drugimi. Policija je odredila tja posebno varnostno skupino 35 mož, ko je upravnik šole objavil, da se bo pouk redno vršil.
Pomagala je drugim—
Cleveland Electric Illuminating Company je v zadnjih dneh, ko je zaradi izredne vročine primanjkovalo elektrike v vzhodnem delu dežele, del svojega odvišnega toka odvedla tja v pomoč. Včeraj kot predvčerajšnjim je Consolidated Edison v New Yorku zmanjšala napetost toka za 8%, da bi preprečila preobremenjenost omrežja in s tem njegovo odpoved.
Zvezna vlada bo nastopala proti nasiljem
na vseučiliščih?
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je predložil Kongresu načrte za nastopanje zveznih oblasti proti bombnim napadom in požigom na visokih šolah dežele. Predsednik je bil prvotno proti poseganju zveznih oblasti na visoke šole, pa je svoje stališče spremenil po bombnem napadu na univerzo v Wisconsinu.
Da bi mogla FBI uspešno voditi boj proti nasilju na visokih šolah in proti ugrabljanju potniških letal, je predsednik Nixon predložil povečanje njenega števila za 1000 mož od sedanjih 7,000 na 8,000.
WASHINGTON, D C. — Delavsko tajništvo je objavilo včeraj, da so se življenski stroški v avgustu dvignili le za 0.27c, najmanj od poletja 1967. Bela hiša vidi v tem dokaz uspešnosti boja proti inflaciji. Član predsednikovega gospodarskega sveta Stein je napovedal pospešeno rast narodnega gospodarstva in “normalizacijo” brezposelnosti prihodnje leto, ko naj bi se ta zmanjšala na 4%. Drugi gospodarski strokovnjaki dvomijo v vladine napovedi.
XMAHisKA domovina, september 24, mo
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
■bushed daily except Saturdays, Sundays, Holidays ai-d 1st week of July
Managing Editor: Mary Deoevec
NAROČNINA:
Združene države:
|16.00 na leto; $6.00 aa pol 1«U; $5.00 za 1 Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 1 meaaca Petkova izdaja $5.00 na leto
^SUBŠauraoiTBATEŠ:-
,'dted States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5,00 tor 3 montha ^pada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 montha Friday edition $5.00 for one year
SKCON9 CLASS JPOSTAGE PAM) AT CLEVELAND, OHIO
..- no 184 Thursday, Sept. 24, 1970
83
Španijo kot njeni glavni oporišči in glavna zaveznika na severni strani Sredozemskega morja. Beograd ni zaveznik ZDA, pa tudi ni uradno povezan s Sovjetsko zvezo, Nixo-nov obisk naj bi to njegovo “neuvrščenost” podkrepil in, če je možno, vpregel Tita v ameriški načrt za pomiritev Srednjega vzhoda zlasti, kar zadeva egiptskega Naserja.
ZDA manjka volje, da bi “ograjevale” Sovjetsko zvezo, kot so jo dosti uspešno v času Trumana in Eisenhower-ja,,zato utegne sedanja Nixonova pot v južno Evropo ostati brez trajnejšega uspeha v boju za Sredozemlje in posebej za Srednji vzhod.
BESEDA IZ NARODA
Zahvala zlatoporočencev Vincenca in Malke Povirk
Vse je bilo za naju ta dan ta ko lepo, da ne morem popisati. Srčno želiva, da bi še mnogi doživeli ta srečen dan, kakor sva ga midva.
Naj omenim, da je bilo za na-
posebej za najino srečo v nedeljo, 13. septembra, ob 50-letnici najine poroke.
Težko je povedati, kako sva
EUCLID, O. — Podpisana se potom A. D. najlepše zahvaljujeva vsem skupaj in vsakemu ju skozi 50 let mnogo težkih
dni, toda vedela sva, da je resnica, ki jo je povedal Jezus, da kdor hoče biti srečen, naj vzame svoj križ in hodi za njim.
se počutila srečna, ko sva nepri- Poleg teh dni so bili tudi veseli,
ko sva videla oba sinova pred oltarjem kot mašna strežnika in oba ter sedem hčerk, ko so prejeli prvo sv. obhajilo. Te sreče sva deležna tudi pri svojih vnukih in vnukinjah.
Naj omenim še, kar sem preje pozabil, da je torto, ki je bila
čakovano videla v A. D., št. 175, najino sliko in opis najinega skupnega življenja skozi 50 let, kar je napisala naša Malka, poročena Gregorc, v imenu svojih dveh pokojnih -bratov in sedem živih sestra in njihovih družin. Midva sva mislila, da bo šel ta
dan tiho mimo naju, pa ni bilo krasna, spekla in okrasila tako in sva hvaležna našim hče- s pomočjo svojih sester naša Vi-ram in zetom, ki so vse tako or- d3’ poročena Švajger, ganizirali, da je bilo tako lepo	enkrat se lepo zahvaliva
Marijini cerkvi in potem pri vsem> ki ste naju na katerikoli kosilu v Slovenskem domu. Iz,113^11 razveselili za ta srečni rea želiva, da bi tudi Vi bili ^3n- Enako tudi tistim, ki ste leležni sreče na stara leta kot^31113 pozneje čestitali. Največ-sva je midva.	p3 zahvala pa gre nebeškemu
Ko sva se pripeljala k cerkvi Marije Vnebovzete z najinim bratrancem, njegovo ženo in mojo sestrično, ki so vsi prišli iz Detroita, so bili nekateri že zbrani pred cerkvijo in smo se že pred sv. mašo pozdravili. Po prihodu v cerkev je naš organist g. Martin Rakar zaigral na orgle lep preludij, nakar se je začela sv. pnaša v slovenščini
Očetu ter božji in naši materi Mariji za njeno varstvo.
Vincenc in Malka Povirk
Notranjska nekdaj in danes
EUCLID, O. — Notranjska se razprostira do hrvaške meje pri Prezidu bjjzu Babnega polja in Ganljivo je bilo za naju, ker 0kse£a celo Bloško planoto z je med sv. mašo prejelo sv. ob-lVasm* Nadlesk, Visevec, Podcer-hajilo veliko najinih sorodnikov Podob, Kozaršče, Vkinižno in prijateljev. Vesela sva bila in nBV0! Vrhniko, Dane, Stari trg, hvaležna . č. g. Pavlu Krajniku, Makovec, Lož. Iga vas, Klane, ki je med sv. mašo vključil tudi	Ano, uor^ Jezero,
molitev za naju.
Po sv. maši so
čestitali, nakar smo šli h kosilu v Slovenski dom.
krat so voli sami domov prikorakali brez voznika, ker se je on ustavil v vaški gostilni ter pozabil na nje. Po dolgem čakanju so voli kar sami šli domov, kjer so jih nakrmile in napojile pridne notranjske mamice, pridne in skrbne žene. Voznik je več ur pozneje prikorakal ali se pripeljal z drugim.
Pod staro Avstrijo je bila industrija zelo slabo razvita, v glavnem je tu pa tam obstojal kak žagarski obrat. Eden teh je bila v Starem trgu Kovačeva žaga, reklo se je pri Korletu. Bil je veletrgovec z lesom. Lastniki ogromnih gozdov so bili na Marofu, graščina Snežnik. Drugo podjetje je bilo v Podcerkvi,
IZ NAŠIH VRŠI
Hamilton, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, kar je več, naj bo v dar listu, kateri nam je zelo všeč in ga vsi radi beremo.
Zelo razveseljivo bi bilo, da bi bili vsi slovenski rojaki naročeni na ta naš časopis in da bi svoje tu rojene otroke učili slovensko čitati.
Nedavno smo imeli obisk zavedne slovenske družine. Vsi otroci so rojeni v Ameriki, pa lepo slovensko govorijo in čita-
Urhova žaga, v kateri so tudl Jo. Oni so bili tudi na počitnicah
Nixonova pot v Rim, Madrid, Beograd
V	nedeljo bo odletel predsednik ZDA na obisk v Evropo, kjer se bo ustavil v Rimu in obiskal tako vodnika Italije kot papeža Pavla VI. Obiskal bo glavni stan NATO za južno Evropo in Šesto floto ZDA, poletel v Jugoslavijo, v Madrid v Španiji in se preko Anglije ter Irske vrnil domov.
Ta pot komaj en mesec pred volitvami v ZDA ima brez dvoma notranjepolitični pomen in smisel, ima pa tudi izredno važen mednarodno-politični pomen v času, ko je Srednji vzhod v hudi krizi in ko skušajo ZDA tam odstraniti vojno nevarnost s posredovanjem med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi. Za sporom krajevnih sil na Srednjem vzhodu stojijo namreč vsak na svoji strani ZDA in Sovjetska zveza.
Sovjetska zveza je v zadnjih letih posegala vedno globlje v razmere na Srednjem vzhodu, svoj vpliv tam širila in poglabljala. Začela je to pod Hruščevim jeseni 1955 po konferenci velikih štirih v švicarski Ženevi, polni prijaznih besedi. Komaj je bila konferenca dobro končana, je prišla v svet vest, da je Sovjetska zveza obljubila Egiptu obsežne dobave orožja in drugih vojaških potrebščin. Te pošiljke so se nadaljevale tudi po izraelsko-britansko-fran-coskem nastopu proti Egiptu jeseni 1956, dokler niso privedle do novega vojnega spopada junija 1967.
Sovjetska zveza ni pošiljanje orožja omejila samo na Egipt, poslala je večje količine orožja tudi Siriji, Iraku.
Jemenu, Južnemu Jemenu, kot se sedaj imenuje bivša britanska kolonija Aden ob južnem vhodu v Rdeče morje,
Somaliji, Alžiriji in v zadnjem času ga pošilja tudi Sudanu. Vse to orožje dobavlja na kredit in si tako dela dolžnike v vsem aiabskem svetu. Z izjemo Jordanije, Libanona,
Kuvajta, Savdske Arabije, Tunizije in Maroka si je Sovjetska zveza zadolžila vse arabske države od obale Atlantika pa do Perzijskega zaliva z dobavami orožja na kredit, nekatere pa še posebej z gospodarsko pomočjo.
Skupno je Sovjetska zveza v to področje vložila v zadnjih 10 letih gotovo okoli 4 bilijone dolarjev. Uspelo ji je uveljaviti v tem delu sveta vpliv, kot se carska Rusija niti sanjati ne bi upala, čeprav je imela nad sto let podobne želje in cilje. Od carice Katarine II. je rinila Rusija proti toplim morjem in segala po Carigradu z Bosporjem in Dardanelami, pa tudi preko Perzije in Indije proti Indijskemu oceanu.
Dokler je bil Britanski imperij močan, je ta Rusiji trdo zapiral vrata proti jugu. Ko je car Nikolaj I. sredi preteklega stoletja pretrmasto pritiskal proti Carigradu, je prišlo do krimske vojne, kjer so Angleži, Francozi in Sardinije! oblegali in osvojili pomorsko oporišče Sebastopol in z avstrijsko podporo dosegli, da se je Rusija odpovedala vplivu v Vlaški in Moldaviji (sedanji Romuniji).
Dobrih 20 let kasneje so bili Rusi pred vrati Carigrada in vse je kazalo, da bo “Bolnik ob Bosporju” umrl. Zopet so Angleži to preprečili in na Berlinskem kongresu vzeli Rusiji večino sadov njene zmage nad Turki. Rusi so delali Agležem v odgovor težave v Indiji, kjer so podpirali vsak odpor domačinov proti britanski oblasti. Ruski in angleški vpliv sta se borila za premoč vse od Balkana preko Prednje in Južne Azije do Daljnega vzhoda,.kjer so Angleži podpirali modernizacijo Japonske, dokler ni bila ta sposobna ustaviti rusko prodiranje v Mandžurijo in Korejo z začetku tega stoletja.
V	prvi svetovni vojni sta bila Rusija in Anglija zaveznici in se skupno vojskovali tudi proti Turčiji. Tedaj so se ruski kozaki srečali z angleškimi oddelki na turških tleh.
Angleži so se izkrcali na polotoku Galipoli, da bi odprli vrata v Črno morje in tako neposredno zvezo z Rusijo.
Niso uspeli.
Predno se je vojna končala, je prišlo v Rusiji do revolucije in Angležem ni bilo treba izpolniti obljub, ki so jih dali carski Rusiji. Ko se je Sovjetska zveza notranje malo uredila, je nadaljevala staro rusko politiko pritiska proti jugu, pa zopet naletela na angleški odpor na vsej črti od Evrope pa tja do Dalnjega vzhoda. Tudi še po koncu druge svetovne vojne so Angleži pritisnili na Stalina, da se je umaknil iz Irana, katerega severni del je zasedel v času druge svetovne vojne.
Angleška pomoč je postopno pojemala. Anglija se je odpovedala Indiji, Burmi, njen vpliv je naglo kopnel v Afganistanu, Iranu, celo v Iraku in v porečju Nila, ko je v E-giptu Naser pregnal kralja Faruka. Anglija ni bila več sposobna vzdrževati južne zapore proti Sovjetski zvezi.
Priskočila je na pomoč Amerika, pa vendar >je z odločnostjo in vztrajnostjo, ki so ju kazali Angleži skozi nad sto let.
Sovjetska zveza je preskočila ovire, ki so jih postavile zeti n3™ gasili Žejo. Vesela sva da so bili vozovi prazni, razen ter da bi tudi ta del slovenske ZDA ob njeni južni meji, in se utrjuje tako v Sredozemlju Ibila tudi, ko sva videla, da naji- nekaj nakupljene hrane, v glav-'zemlje bil prišteti k razvitejšim kot na vsem Srednjem vzhodu in celo tudi v južni Aziji, ne hčere pomagajo streči pri ko- nem koruze in drugih življenj-'predelom prelepe Slovenije” Nixon gre sedaj v Evropo obiskat Šesto floto, Italijo in s^u-	iških potrebščin. Seveda mnogo-J	Jacob Strekal
Goričice, Podšteberk, Lipšenje,
.Studenec, Žirovnico, Grahovo, vn. u	Radlek, Novo vas, Velike Bloke,
Bločice, Bloško polico, Ulako,
Sv. Trojico, Podslivnico in Sle-v Med kosilom ie bil med nama me, dalje proti Cerkniški dolini c. g. Pavel Krajnik in so bile vagj ]y[ri,mjak, Marof, Dol. Jeze-mize obložene z božjimi dobro-'r0) Dol vas> Cerknico, Pod-tami Spomnil sem se, kako je skrajnik> Zevšej Begunje) T
bilo 1. 1944, ko sva bila z bratom Brezjej Sevščeki Bezuljak, Kož-Lovrencem po nedolžnem zapr-leki Rakek) UneC) Lazej Ivanje
ta v neki kleti na OZNI s tre- sej0> pianjno jn Logatec. Vse to mi drugimi in so nam opoldne je bilo v davnih žasih poraščeno
prinesli v majhni skledi malo z gozdovi. Ta dolina je bila hrane in je bilo okrog zasajenih v nekdanjih časih izrazito kmeč-pet žlic. Ker smo bili hudo lač- kj precjei) glavni dohodek je bi-ni, je bila hitro prazna skleda. trgovanje z lesom.
Pošteni pa smo bili med seboj | y Loški dolini in na Bloški!10^0 z mre^0-^seb vrst ribe 80 tako, da je vsak enkrat postrgel planoti je bila osnovni vir doto skledo, kar nismo mogli na hodkpv živinoreja, Redili so na hitro dobiti ven. Težko je to ra- široko znape bloške vole. Les so zumeti, kdor sam ne poskusi. Ko prevažali od Kočevja in Loške-sem gledal po dvorani in videl ga p0t0ka, kakor tudi iz dela toliko prijaznih obrazov v Slo- Hrvatske do železniške postaje venskem domu, sem se zamislil, na Rakeku. Ceste so nekdaj bile kako je lepo živeti med prija- posute z gramoznim kamenjem,
katerega so trli na neštetih kra-Za vso srečo, ki sva jo prejela jih. Po teh cestah so prevažali
žgali opeko. Sedaj je v Ložu naj večja industrijska Kovinska tovarna, kjer izdelujejo kovinsko steklo in plastiko.
V	Grahovem je bil veletrgovec z lesom obče znani Matija Krajc, po domače so mu rekli Matjaš. Bila je tam tudi znana Oblakova gostilna. Sedaj živijo Oblaki v Beamsvillu, Ontario, Kanada. Gostilna je sedaj pod vodstvom ge. Modic, sestre pokojnega Remžgarja iz Žirovnice. V Martinjaku je bila žaga last Premrla, po domače pri Cesarju. Sedaj je tam podružnica tovarne Brest, katera ima glavni stan v Cerknici. V Cerknici je bil veletrgovec Šerko, ki je najbrž bil največji, ako bi vključil vse njegove sorodnike, kakor Premrla, Pogačnika, ki so sodelovali. Tam sedaj stoji tovarna Brest, kjer imajo tudi glavni urad.
V	Dolenji vasi je bila Gornikova žaga, obstoja že več rodov in še vedno obratuje. Tam je bila Milavčeva obrt. Vsi so se pretežno bavili s trgovanjem in prekupovanjem lesa. Zaslužek je bil majhen, delovna sila je zato romala po širnem svetu, predvsem v Ameriko, Kanado, Francijo, Nemčijo, Avstralijo in v Južrto Ameriko, kjerkoli so čutili boljši življenjski standard in zaslužek.
Kulturno življenje je bilo v glavnem v raznih igrah. Na Blo ški planoti so bili začetki smučanja pred mnogo leti,-tam je prav za prav zibelka te športne dejavnosti, katera zdaj v zimskem času preplavlja ves svet. Cerkniška dolina je znana po svojem jezeru, ki je edinstveno v Evropi. V jeseni, pozimi in spomladi voda zalije ogromno površino, čez leto pa voda usahne in kmetje pospravljajo seno in steljo. Značilno je tudi, da se v jezeru v času zalite površine namnože ribe. Posebno znane so ščuke, najsi bodo pečene ali po-hane, kakor tudi okusni klini, majhne bele ribe (whitefish). Teh je mnogo po jarkih in jih
plen ribičev v letni sezoni in u žitek gostom po restavracijah, kjerkoli jih servirajo.
Nad jezerom od Cerknice preko Grahovega, Velikih Blok, Sv. Trojice nazaj ob Cerkniškem potoku se razprostira Velika gora Slivnica okrog 4,500 čevljev visoko. Od tam je lep razgled po vsej dolini. Slavi tudi že iz
na ta dan ob najini 50. obletnici tovore. Vozovi so bili izdelani iz poroke, se najlepše zahvaljuje- lesa, tudi kolesa, katera sp izde-va za veliko požrtvovalnost na- lovali kolarji. Okovana so bila vazorja- kot bivališče čarovnic jinim hčeram in zetom, dr. Pav- z debelimi železnimi obroči, lu Krajniku za lep govor, vsem Zadnja leta je bila večina teh pri Ameriški Domovini, ki so'cest makadamsko nasutih ter po želji naših vseh tako lepo v tlakovanih. Vozijo vse bolj s ka-Ameriški Domovini objavili, or-'mijoni, katerih glavni pogon je ganistu Martinu Rakarju in nje- bencin ali petrolejska nafta, govemu zboru za lepo petje v j Pred leti so kmalu po polnoči cerkvi med sv. mašo, Janezu Po- začela škripati prva kolesa, po-virku in pevkam, ki smo z ne- časi so se pomikale volovske katerimi včasih skupaj prepeva- vprege skozi omenjene vasi. li pri Sv. Križu, in so nama za- Domačini so čuli ropot in vpitje peli tukaj dve pesmi v pozdrav.'voznikov na žival, katera je ne-i Prisrčna hvala kuharici Julki umorno vlekla težke tovore po^a je daleč po svetu, tudi v A-Zalar in tistim, ki so ji poma-'gramozni cesti. Dan za dnem se meriki, kamor pošiljajo pohi-gale pripraviti tako okusno ko- je ponavljala ista pesem živine štvo, šivalne in televizijske ka-silo, da sva slišala pohvalo od in vozov.
več strani. Hvaležna sva tudi j Naslednje popoldne se je po-Janezu Oražmu, ki je prevzel navijal isti ropot skozi vasi, ko točilnico in so skupaj z našimi je bilo vračanje domov, samo
starih časov, kot je opisano v zgodovinski knjigi Johanna Val-
Ta spomin je ohranjen še danes, kakor “tam, kjer so čarovnice doma”. Ali pa “gremo k čarovnicam”.
Današnje življenje Notranjčev je popolnoma drugačno. Ko se je pomirila vojna vihra, se je življenje postopoma na novo u-redilo. Sedaj je kar precej industrije. Največji sta lesna tovarna Brest v Cerknici ter njena podružnica v Martinjaku. Zna-
v Sloveniji, kjer jim je bilo zelo lepo, saj so slovensko govorico obvladali in so se zato še lepše zabavali. Njih starši so te otroke pridno učili slovenščine in z njimi čitali tudi Ameriško Domovino. Vsa čast takim staršem, ki želijo, da njih otroci ohranijo materinščino!
Ameriška Domovina opravlja veliko nalogo, zato bi bilo razveseljivo, da bi jo imela vsaka slovenska družina. Najprisrčnej-ša hvala vsem Vam, ki se trudite, da list izhaja. Z željo, da bi se list ohranil še mnogo let, ko že nas več ne bo, prav lepo pozdravljam uredništvo, upravo in vse sotrudnike. Vaš
Joseph Cerar •
Lorain, O. — Cenjeni pri A-meriški Domovini! Priloženo pošiljam denarno nakaznico za naročnino Ameriške Domovine še za eno leto. Časopis redno prejemamo in se Vam ža to zahvaljujemo! Vaš naročnik
Matt Mlakar
*
Chesterton, Ind. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Vam poišiljam denarno nakaznico v znesku $20. To naj bo za kritje enoletne naročnine in štiri dolarje v pomoč izdajanja slovenskega lista.
Ameriško Domovino zelo rad berem, posebno rad imam dopise in novice iz raznih naselbin.
Lepo se Vam za vse zahvaljujem in Vam želim veliko nadalj-ne sreče pri tiskanju Ameriške Domovine. Lepo pozdravljeni!
Joseph A. Ray
Cleveland, O. — Spoštovani!
Pošiljam Vam ček za celoletno naročnino Ameriške Domovine, ker brez nje bi mi bilo res dolgčas. Vedno jo težko pričakujem, in najprej na hitro pregledam
novice, nato pa začnem bratijlem pomanjkanja inženirjev vse od začetka. Prilagam darilo za tiskovni sklad.
Vse pri Ameriški Domovini'vem mestu. Položaj v podjetjih in vse naročnike najlepše po- na tem področju postaja že kar
Ljubljana	214,411
Maribor	118,717
Celje	34,458
Kranj	26,797
Jesenice	17,029
Trbovlje	16,551
Koper	16,170
Nova Gorica	12,477
Novo mesto	11,844
Velenje	10,949
malo tehnikov je zlasti pereč trenutno v Sevnici, Črnomlju in Ne-
zdravi j am!
Magdalena Volčanšek
obupen.
Neverjetno pa je, da tudi na
*	'razpise štipendij običajno ne Euclid, O. — Spoštovani! Mo-pride dosti prošenj. Čeprav je
ja naročnina bo potekla koncem'znano, da je dolenjskih študen-septembra, zato Vam že sedaj tov v Ljubljani zelo malo, je pošiljam nadaljno naročnino.(vendar pretresljivo dejstvo, da Težko berem in oči mi pešajo, na razpise za podelitev štipendij Če se mi bo vid izboljšal, bom lotos ni prišlo niti toliko pro-rade volje naročnino zopet ob- šen j, kolikor štipendij so pod-novila.	[jetja želela podeliti.
Prav lep pozdrav vsem sku-l Zato so v Novem mestu sklepaj!	;nili, da bodo preusmerili politi-
Mrs. Rose Perovsek jko sklada za štipendiranje. Po-
•	jSeben koordinacijski organ bo Val D’Or, Que. — Spoštovano ^ied^a§3^ podjetjem študente.
uredništvo! Hvala lepa za opo-lbatere nai štipendirajo. Za to min, da nam bo potekla naroč-|bodo sestavili posebno listo na-nina. Z listom smo prav zado-|darierbb	revnih študentov,
voljni, le da je dosti številk za-'StiPendiie bodo podelila podjet-mujenih, kar pa je gotovo kriv-^a’ s° v zadregi za zaposlitev.
mnogo
binete, fotelje, mize in vrst stolov.
Osnovni cilj Notranjčev je, se njih položaj izboljšal
da bi
da naših poštarjev.
Prilagam denarno nakaznico za nadaljno naročnino. Prav lepo pozdravljamo vse v uredništvu in vse čitatelje lista
John Kebe
Po končanih študijah bo štipendirani študent nastopil zaposlitev v dotičnem podjetju.
Če bo ta politika uspela, bodo podoben sistem upeljali tudi drugod na Dolenjskem, vse z vidika daljšeročne kadrovske politike. Kako bodo medtem rešili kratkoročni problem pomanjkanja strokovnjakov, to še niso u-Na Via del Colli gotovih.
Marko Kranjc -60 let mašnik
RIM, It.
je v začetku meseca obhajal 60-letnico mašništva Marko Kranjc, dolgoletni š t a j e r skl politični vodnik v okviru SLS in od leta j našli v 1944 član Narodnega odbora za večjega
Diamanti v meteoritih
Majhne drobce diamantov so raznih meteoritih. Naj' so dobili 1. 1891 v me'
zabil, da je njegovo prvo po*i slanstvo biti duhovnik. Ob kon* cu druge svetovne vojne se je umaknil iz Slovenije in živi veS čas v Rimu.	jj
------o------ i
Pisatelj Bevk 80-letnik
GORICA, It. — V Novi Gorici, Idriji in še ponekod v Slo-> venskem Primorju so nedavno praznovali 80-letnico rojstva pisatelja Franceta Bevka. V Idriji so na proslavo povabili samega slavljenca, pa ni mogel priti, ker ga je, kot trdi neko poročilo, zadela možganska kap. Bevkove 80-letnice se je spomnila ljubljanska televizija z dramatizira-rano Bevkovo povestjo Kaplan Martin Čedermac.
France Bevk je Slovencem V Italiji med obema vojnama veliko pomenil, ker je ostal med njimi in skupaj z njimi prenašal fašistična nasilja. V času druge svetovne vojne se je priključil Osvobodilni fronti in potegnil za seboj večje število rojakov.
Vesti iz Slovenile
Šf
O prebivalcih Slovenije — velik upad prirastka od leta 1966
Aprila 1970 je imela republika Slovenija 1,742,083 prebivalcev. Po začasnih podatkih je bilo leta 1969 v Sloveniji 28,178 živo rojenih, umrlo pa je 18,714 ljudi. Naravni prirast v 1. 1969 je torej: 9,464. Ker je znašal naravni prirastek leta 1966 še 15,693, leta 1967 še 13,471 in leta 1968 11,134, je padec naravnega prirastka v letu 1969 naravnost porazen.
Republika Slovenija ima 10 mest z več kot 10,000 prebivalci:
Na Dolenjskem primanjkuje strokovnjakov
Težnja po službah v mestu, ki se že dalj časa opaža v Sloveniji (saj to je pravzaprav stara bolezen), čedalje bolj prizadeva tudi dolenjsko območje. Čeprav so strokovnjaki v Ljubljani morda nezaposleni, nikakor nočejo sprejeti ponujanih služb. Prob-
in
Slovenijo. Čeprav se je g. M. teoritu Kranjc posvetil politiki, ni po- zoni.
v Canon Diablo v Ari' ____________________-_ji»
nr
™rtFamilr
Society'
0/*CrroJ°uEr. IL 80
%U(^4
ONE FAIFUANE DRIVE
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officers
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ......... Ronald Zefran
Second Vice-President ....... Anna Jerisha
Secretary ................... Robert 1VI. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee ................ Joseph Šinkovec
Second Trustee ............... Matthew Kochevar
Third Trustee ............... Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director............... Nancy Owen
Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic,
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
O.F.M.
vprašajo gozdarja, ki jih vodi po gozdnem blodišču.
“To je Porazilov gozd, dva brata sta gospodarja, vsak pol ga imata.”
“Ali bi neki prodala?”
“Ne vem, toda dvomim; povprašam in vam sporočim,” obljublja gozdar.
“Adam, bi li ne prodal kakega drevesca v gozdu?” se nastavi gozdar namenoma gospodarju.
Mogoče ljubi Adam svoj gozd bolj kakor Dodla svoje lase. Ponosen je in z radostjo gleda nanj kakor na dedščino po očetu. “Dam si rajši prst odščipniti, kakor brez potrebe drevo posekati,” je pravil vedno rajni oče in Adam se drži tega. Pobira le dračje in suhljad za kurivo in skodle, sicer pa ni veje!
“Misliš, če sem reven in potreben, da prodam gozd?” je odgovoril Adam, odgovoril prezirljivo, kakor da se čudi gozdarjevi smelosti.
“Nununu,” ga je miril gozdar, kaj mora biti takoj ogenj v strehi? Daj si dopovedati. Tvoj gozd je prezrel, škodo imaš in ne dobiček, drevje trohni v jedru; skrajni čas je, da začneš sekati.” Zapeljivo kakor skuš-njavec govori gozdar. Toda Adam stoji kakor skala. “Ne, gozda ne prodam!”
(Dalje prihodnjič)
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
Rod za rodom se vrsti v goz-rod za rodom tudi v trgu; a ljubezen do šume raste in se deduje.
O šume, temne šume naše! Hamburškim ladjedelnicam in pribramskim rovom dajete svoja Mogočna debla. Brzojavne, telefonske in hmelj eve drogove iz-birajo iz vaših vrst. Prage na železnicah, vozove in sani, do-
... Ročne vodne in parne žage škripljejo v njegovem osrčju, žrejo njegove otroke, toda on more v navadnih, mirnih razmerah vzgojiti nov naraščaj za padle junake ... Les njegov ni več les, papir je in celuloza po tovarnah in razvažajo ga v širni, daljni svet; njegove cena raste iz dne v dan.
Trgovci prihajajo od daleč in
haove in staje, pohištvo, škat-j pregledujejo gozdove, najprej Ijlce in zaboje, rakve in zibelke, graščinske in potem kmetiške. Vse daje temni, tihi, resni gozd “Čigav je ta krasni gozd?
Kako prihraniti denar kadar kličete na daljavo
Danes že preprosta pamet zahteva, da raztegnete vsak dolar, ki ga imate. Zato Vam Ohio Bell pomaga dobi i največ od daljnih klicev.
Vsako noč med tednom od 7h zvečer in celi dan v soboto in nedeljo lahko kličete tri minute od postaje do postaje kamor koli v Ohip (razen točk na otokih) za 45^ ali manj, pa davek.
^ Znižane cene za klice, ki jih sami sklenete, dobite zdaj pri večini klicev izven države. In cene za daljne klice izven države so zdaj nižje kot kdaj prej.
^ Če govorite več kot tri minute, so dodatne minute še cenejše. Pa ker se Vam zaračuna cela minuta, dajte jo porabiti do konca.
Raztegnite svoje dolarje in kličite na daljavo v cenenih urah. Več obvestil dobite spredaj v svoji telefonski knjigi ali pa vprašajte operaterko.
Obrestna mera se niža
NEW YORK, N.Y. — V ameriškem bančnem sistemu igra obrestna mera ptvo violino. Zato je tudi tako slikovita. Vsi isandidatje, ki prosijo ali čakajo na posojila, so razdeljeni na sku pine, za vsako skupino velja posebno pravilo, ki pri tem še vpošteva, ali naj bo posojilo na dolgo rok ali na kratek rok. Tako imamo v deželi 10-15 različnih obrestnih mer. Najvažnejša je seveda tista, ki velja za največje in najboljše kliente. To so navadno velepodjetja, ki rabijo tuj kapital,dft kratkoročno za dobo sezone ali posebne konjunkture. Ako rabijo denar za daljšo dobo, skušajo prodati svoje obveznice, seveda preko bančnega sistema.
V sedanji pregreti konjunkturi je stalno primanjkovalo denarja, posojila so bila od leta do leta dražja. Celo največja podjetja so morala plačevati za kratkoročna posojila do 8%, torej za tretjino več kot v normalnih razmerah. Seveda so zato gledala, da se branijo potrebe po posojilih. Tako so seveda delale tudi vse druge firme srednjega in malega kalibra.
Zadnje mesece je povpraševanje po posojilih hudo popustilo. Banke imajo zato dosti likvidnih sredstev, ki ne vedo, kam z njimi, kajti borzni posli se jim zdijo še prenevarni. Zato so najboljšim klientom znižale o-orestno mero od 8% na 7.5%. Za pol odstotka so radi tega postala cenejša tudi ostala posojila, seveda le pri novih kreditnih poslih. Ker ni nobenega izgleda, da se bo pregreta konjunktura kmalu zopet pojavila, bo obrest-namera verjetno še padala, toda ne prehitro.
-----o-----
GalbrigM peslaja politik
(S) Ohio Bell
Trgovina v mestu odprta od 10. DOP. do 5.45 POP. — Kupujte v podružnicah od 10. DOP. do 9.30 ZVEČER dnevno-
Pomnite: Eagle znamke vam toliko prihranijo!
HUY’S BUDGET STORES
cAnniversait
Sai^ ^
NO-IRON
Regularno 3-99 do 7.99
7.000 parov kvalitetnih hlač za vsakega moškega člana vaše družine
• Za starejše: obširno krojene ivy hlače! • Za mlajše: plapolave jeans!
• Za mlajše: tesno krojene križaste!
Tu je! Naša vsakoletna prodaja moških hlač za vse elegantne clevelandčane. Vsake hlače lahko takoj oblečete!
STIL A: Poliester-bombaž, trajno zlikane tesne ivy hlače v ličnem karu. Na izbero v modri ali rjavi barvi, velikosti 29 do 36.
STIL B: Bombažaste modre jeans, plapolavega kroja. Novo stni jesenski progasti vzorci ali marinsko modri denim. Velikosti 29 do 36, v tej fini skupini.
STIL C: Poliester-bombažni tvil ali poliester-akrilska flanela, obilno krojene hlače z opasnimi zankami, za praznike ali delavnike. Velikosti 30 do 42, notranji šiv 28 do 32. Črne, sive, olive, rjave, modre ali bronaste barve.
May’s budžetni oddelek moških oblačil v vseh ^ trgovinah
SPREJEMAMO PISMENA IN TELEFONIČNA NAROČILA VSAKČAS
tor Muskie ali kdo od senatorjev Kennedy, McGovern, Hughes. Podpredsednika Agnewa ne obsoja, še celo pohvali ga, da ima toliko poguma, da pove kar naravnost, kar misli. Odobrava tudi mnoge poteze v Nixonovi
Najstarejša lesena stavba jKr smatrajo ga za najstarejšo TOKIO, Jap. - Budistični leseno stavbo svetu/ tempelj Horiuji na Japonskem
je bil delno zgrajen že 1. 739 po
WASHINGTON, D.C. — Znani ekonomist Galbraight, ki je
bil med drugim tudi Kennedy-	.	“	-	_	. v v ,
,	.,	politiki. Posebno mu je vsec, da
jev poslanik v Ind, ,, se zmeraj £	^ uvide]> da .ma
bolj zanima za politične proble-	v car •
me Se seveda ni odpovedal de- tudl renska moc svoje meje.
bati o gospodarskih težavah, to-	0	.
da ne spravi več nobene origi- r*oiet preko Atlantika nalne ideje na dan, kot je to do ; z balonom se ni posrečil sedaj svet od njega pričakoval.! NEW YORK. N.Y. — V nede-Velja tudi za vplivnega du- Ijo popoldne so dva moška in hovnega voditelja naše zmerne ena ženska poskusili svojo sre-levice, predvsem liberalnih jav- čo, da bi z balonom preleteli nih delavcev in ima dosti vpli- Atlantik in pristali v Angliji, va nanje. Zato jc njegova sodba Ze v ponedeljek zvečer so nale-o političnem položaju kar zani- teli na hud vihar, potem je pa miva. Misli, da do pojava nove pritisnil še mraz, ki je povzro-levičarske “tretje” stranke ne čil krčenje helija, nakar je babo prišlo. Vsi nezadovoljneži Ion začel naglo padati. Gondola bodo šli volit demokratkega'naj bi pristala na morski povr-kandidata ali pa ostali doma. [šini. Posadka je dala signale za Kdo bo demokratski kandi- pomoč, potem pa utihnila. Dodat? Po njegovem mnenju sena- slej se jo še ni posrečilo rešiti.
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 4-sobno stanovanje, spodaj, zadaj, porč, privatna klet, furnez, na 7004 Hecker Ave. Kličite za sestanek 481-4659.
(185)
Grozdje naprodaj
Črno concord, ga morate sami natrgati in prinesti košare: $75 za tono ali $3.50 za bušelj. Sekulič, 2504 Hubbard Rd., North Madison, Ohio.
(sept 18,24)
ODPRTO OD 6.30 — 8.30 VSAK VEČER 18815 Chickasaw pri E. 185 St-
bungalov, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, kopalnica spodaj, jedilnica. Prazno.	(184)
Kupim avto
Kupim dobro ohranjen manjši avto novejšega izdelka od poštenega lastnika. Ponudbe na telefonsko št: 431-0628.
(185)
Naprodaj v Sloveniji
Posestvo približno 600 akrov, vse ena parcela pri postaji in glavni cesti, 30 km od Ljubljane, se proda ali zamenja za tukajšno imovino. Za informacije se obrnite na: Mrs. Marija Yakoš, 3rd St., Louth, R.R. 3, St. Catharines, Ont. Canada.	(185)
Iščemo oskrbnika za stanovanjsko poslopje, za delni čas. Najraje zakonsko dvojico, ki razumeta angleško.
V najem
Oddamo 4 sobe, opremljene ali neopremljene, v fari sv. Vida. Kličite HE 1-0160.	(184)
For rent
For rent is a 6-room Duplex, side by side, in Euclid.
Call 431-0160
Išče stanovanje
Priletna vdova bi rada dobila .	,	------- _
3 ali 4 sobe v Collinwoodu ali t Mala popravila. Damo stanova-
Euclidu- Kličite 541-7070.
Inje in plačo. Kličite Mr. Bohin (185)|771-8144.	—(187)
(184)	
V najem	
Odda se 4 sobe, zgoraj,	$65.00
na 1205 E. 74 St. Vpraša	se na
1207 E. 74 St.	(185)
V Euclidu	
Dobro zgrajena veneer zidana hiša, polna klet, dvojna garaža, v fari sv. Viljema. Morate ogle-	
dati. Lastnik RE 1-8937.	(185).
%4rjrArjrjgrjr4r4rJ&jrjrjrjrjFjarjrM<&jrji^
LUIS GOLOMA:
5 MALENKOSTI
S
/mi
1
Ob obali so se ustavili in posedli na zeleni planoti, sredi obrežnih skal. Sveži morski zrak in dolga pot sta jim napravila glad in mladi izletniki so se veselo spravili nad jedila. Pater Bonnet je hodil med gojenci, se jim smejal, jih bodril, karal in se z njimi razgovarjal. V najštevilnejši gruči je našel čepečega mladega Lujana, zamišljenega in tihega. Krožnik pred njim je bil prazen in poleg njega na obrisači kos kruha nedotaknjen.
Eden izmed tovarišev ga je takoj zatožil:
“Pater, Lujan pa ne je!” Lujan se je obrnil in rekel s prisiljeno veselostjo:
“Ne jem? Poglej, da jem!”
In v dušku je izpraznil kozarec ter vgriznil v kruh. Odslej se je kazal veselega, zgovornega in šaljivega.
Naenkrat pa se dvigne in začne hoditi med gručami, kakor bi koga iskal. Južina je bila pri kralju in dečki so se začeli zbirati k igri. Na visoki skali je jahal Tapon in se pripravljal na ribji lov. Na palico je privezoval dolgo vrv in obešal nanjo trnek.
Lujan se mu približa odzadaj, mu položi roko na ramo in mu s čudnim glasom reče:
“Tapon, pridi sem!”
Tapon se obrne. Ko zagleda bledi obraz tovarišev, temni njegov pogled in nagubano čelo, se prestraši, spusti palico, obleče suknjič in se pokorno dvigne.
“Stopaj pred menoj!” mu zapove Paco.
Ozka steza je vodila med skalami doli na obrežje. Molče sta stopala dečka drug za drugim, plašen in bled Alfonsito, teman in grozeč Lujan.
Oglušujoče je pljuskalo morje ob samotne skale. Veselih tovarišev tu sem ni bilo več slišati, žive duše ni bilo blizu ...
Poln strahu se obrne Tapon k tovarišu in ga plašno pogleda. Ta pa ga tišči naprej:
“Le naprej! Se bojiš?” Prideta na majhen prostor sredi ozkih skal, tik ob morju. Peneči valovi so pljuskali črez skale in močili s svojo belo peno obleko dečkov.
Tapon se pritisne ob zadnjo skalo in v smrtnem strahu, ves bled, reče tovarišu v onemoglim glasom:
“Kaj hočeš?”
Lujan pa ga zgrabi za roko, mu nastavi pest na lice in zakriči nad njim:
“Kaj hočem? Ubiti te hočem... Vzeti ti življenje! Potegniti te v
CHICAGO, ILL.
BEAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — Exceptionally clean. 8 Apts., all 1 bdrm., cer. kitchens and baths, new gas heat and elec, service. Low maintenance. Exc. income. Cragin area. Price $68,000. 453-1502
(184)
FOREST PARK — 800 Circle — Brk. ranch. 6 Ige. rms., 3 bdrms., 2 ba. Utility rm., also apt. 2nd fir. 4 Ige. rms 2 bdrm. Rent $185. Nr. expressway, nr. Schools, St. Berna-dine Church. Home only 13 yrs. old. Value at $50,000. Must see to ap-prec. Will sacrifice due to illness. For appt. FO 6-4296
(187)
HOUSEHOLD HELP
LADY who loves and understands children. Child care & lite housework. Pleasant home. Salary + room and board. South sub. 798-2190
!	(184)
vodo! Eden izmed naju. se ne povrne več v zavod!”
In dal si je duška svojemu divjemu sovraštvu, ki ga je toliko let potrpežljivo gojil, sovraštvu do svoje matere in do očeta tega tovariša...
Iz žepa potegne papirček, ki ga je dan preje odvzel muhi, ga razprostre pred Taponovimi očmi, široko odprtimi od strahu, in mu kriči, bled od jeze: “Poznaš to?”
Deček upre za trenutek oči na nepoznani papir, ki se je tresel v tovariševi roki. Sramežljiva rdečica mu zalije lice; odmaje z glavo in obrnivši oči proč od papirja reče:
“To je zlobnost.... je greh...!” “Greh! In ti si to napisal!” vpije Lujan ves iz sebe.
In s strašnim udarcem ga vrže na tla, plane nanj, vpije s hripavim glasom, taruha nečuvene psovke in žalitve na očeta in mater svoje žrtve, ga bije s pestjo po glavi, suva z nogami, mu puli lase in udarja z njegovo glavo ob skalo ...
Sopeč in upehan zapazi, da si je roke okrvavil.
Tedaj stopi za korak nazaj, bled in zbegan... In zgodilo se je, kakor se vedno zgodi plemenitim dušam, kadar jim mine naval jeze in maščevanja in kadar vidijo svojo žrtev uničeno ... Obšlo ga je veliko usmiljenje do tega ubogega otroka, žrtve svojega slepega srda, ki ga je gojil do njegovega očeta ...
Z mirnim glasom mu ponudi svoj robec.
“Tapon, krvav si!”
Ubožec se je skušal vzravnati; bolestno je vzdihoval in venomer ponavljal:
“Jaz nisem tega napisal! Jaz nisem napisal!”
In žalostno je dostavil in s pretresljivo bolestjo, kakor bi ga bolj bolela žalitev očeta in matere nego udarci:
“Moj oče je umrl! Nisem ga poznal. A moja mati je svetnica, veš, svetnica ...!”
Lujanu se je srce topilo v solzah, z obema rokama je podpri ubogega tovariša, ki se je grudi! od slabosti. Na čelu je krvavela velika rana in kri mu je tekla po licu in mu močila obleko.
Prime ga črez pas in ga počasi pelje k morju, da bi mu rano izpral. Vdano nasloni ranjenec svojo bledo glavico Lujanu na ramo.
Kar opazi Lujan, da je pozabil svoj robec na kraju borbe. Vrne se, da bi ga poiskal.
Oslabeli Tapon se nasloni na skalo. Izgubil je mnogo krvi in prehuda je bila za njegovo slabo naravo razburjenost, ki jo je ravnokar prestal. Postane mu naenkrat slabo; prime ga omotica, da omahne črez skalo in zdrkne na tla; ondi se vali po pesku navzdol proti morju ...
Silen val je v tem pljusknil na obrežje in objel dečka ter ga vzel s seboj v globočino ...
Grozno zakriči Lujan. Noge mu otrpnejo, roke se mu iztegnejo za neusmiljenim valom, ki mu je odnesel nedolžno življenje — in izvršil strašno sodbo pravice božje ...
Le za trenutek je trajala otrplost ... Saj zna plavati!... Rešil ga bo, da, rešil... In če bi moral tudi doli v globočino, če bi tudi butnil z glavo ob skalo, če bi se moral boriti tudi s smrtjo in grozo doli v globočini...
Steče nazaj k obali, spotoma si slači suknjič. Pleza po skalah, da mu noge krvavijo ...
Dospe do zadnje pečine, ki je strmo padala v morje, spleza nanjo, bistro pogleda tja po
morju, išče kako znamenje, ka-kočrno pičico sredi valovanja na površju ...
“Nikjer nič!”
Samo sinje morje, sinje valo-vje, jasno blesteče nebo nad njim — mir povsod, ko da se ni nič zgodilo ...
“Jezus...! Sveta Devica...! Da bi saj prišel na površje, da bi se pokazal! Tolažnica žalostnih! Svoje življenje ti dam zanj! Saj ga ne sovražim, saj ga ljubim! Tudi njegovega očeta ljubim! Gospod moj, Jezus Kristus, odpusti mi! Žal mi je...! Tako priden je bil! Le moja mati ni bila pridna ... ta ... ta ...”
Vzboči se, iztegne se. Zdelo se je, da je zrastel za polovico...
Tam daleč, daleč, kakih dvajset sežnjev daleč, tam se je dvignil val, se je zasukal vrtinec, se je pokazala črna točka...
Da, da! Ni dvoma! Jezus Kristus ... roka, krčevito stisnjena, se je pomolila . .. pomoči išče ...
V velikem polkrogu plane v morje... druga žrtev----------
Klic se mu je izvil iz prsi, iz dna duše mu je prišel, iz dna nekdanjih otroških spominov:
“Virgen del Recuerdo ... spomni se me!”
Z obupno silo smrtnega boja je plaval dvajset sežnjev daleč, se potopil, priplaval na površje, se spet potopil... Dve glavici sta priplavali na površje, tesno združeni... rdečelasa ena, črnolasa druga... in se zopet obe pogreznili v lahnem vrtincu ... Nekoliko se je morje zapenilo in zopet je bilo mirno, sinje, nerazumljivo tja do neizmernega obzorja ...
Drugi dan so našli ribiči iz vasi Guetary na obrežnih skalah dve trupli. Tesno sta se oklepala dečka še po smrti... V smrtnem boju se je škapulir enega izmed njiju ovil drugemu krog vratu in počival kakor znamenje iz neba na prsih obeh dečkov...
Ni se zvedelo, kateri izmed njiju je nosil v življenju to Ma-
rijino znamenje ... Bil je škapulir Device “Del Recuerdo”.
(Konec prihodnjič)
---—o-------
Nad sto let se menijo o predoru pod Kanalom
PARIZ, Fr. — Prve resne razgovore o gradnji predora pod Kanalom, ki na bi povezal Francijo in Anglijo, so začeli 1. 1867. Obnavljali so jih vedno znova in jih lani privedli do zaključka, ki ga pa še vedno nista odo-orili obe državi v končni obliki.
Nekdaj so bili glavna ovira
Angleži, ki niso marali nobene neposredne kopne zveze z evropsko celino, otoško lego so smatrali za svojo najvažnejšo o-brambo in se vedno držali proč od Evrope. Sedaj silijo vanjo in zato je tudi vprašanje predora pod Kanalom zopet zanimivo in v ospredju.
-----o------
Polovico vseh ljudi živi v jugovzhodni Aziji Nekako polovico vseh ljudi na svetu živi v jugovzhodni Aziji, kjer leže Kitajska, Indija, Indo-kina in Indonezija.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 •
•' ;	-.-rV (	■,	■ »	*
^imiiiuuimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimmtiimiiiiiiiiiiinuniimmHmmmiiiiitimiied
JOS. ŽELE IN SINOVI

ZAVOD
Tel.: ENdicott 1-11583
POGREBNI 6503 ST. CLAIR AVENUE
COLLINWOODSKI URAD = 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
§j Avtomobili in bolniški vo* redno in ob vsaki uri na razpolago 5	Mi »mo vedno pripravljeni * najboljšo postrežbo
•m
%
s
1
mm
a
na
a
mm
V blag spomin
PRVE ŽALOSTNE OBLETNICE SMRTI MOJE LJUBLJENE SOPROGE, NAŠE DRAGE MAME, STARE IN PRASTARE MAME TAŠČE IN SESTRE
Catherine Sercely
roj. JAKŠA
Njene mile oči so ugasnile 24. septembra 1969.
Spavaj mirno v tihem grobu, Bog Ti večni daj pokoj, upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj.
Pozabili Te ne bomo vse do konca naših dni, v srcih bomo Te nosili, dokler nam življenje tli.
Žalujoči ostali:
soprog JOSEPH hčerke in sin, zeta in snaha vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo.
Maple Heights, O., 24. sept. 1970
Naš domov-odnesni zavoj za prave ljubitelje piva.
ThC STROM BREWERY COMPANY. OCT RO IT, MICHIGAN 4822#
ZA OLIMPIJADO 1972 — V Muenchenu na Nemškem gradijo olimpijski stadion za olimpijske igre, ki bodo tam l^ta 1972. Velikost stadiona je mogoče oceniti ob pogledu na delavce, ki jih vidimo na gradbišču.




illUll!