92. številka. V Trstu, v soboto 18. novembra 1893. Tečaj „EDINOST" izhaja dvakrat na teden. vsako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edino«*" «t»ne : za v»e leto f. 8.— ; izven Avstrije f. 9,— za »/, leta „ 3.— ; . * 4.50 za •/« leta „1.50; „ - „ 2.2» b ,,Novlćar"-jem t za vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za •/, lota „ 3.5«; „ „ ' „ 5.-za «/4 leta ,1.75; „ „ „ 2.50 Posamično Številke ne dobivajo v pro-dnjalnicah tobaka v Trstu po S nv<\, v Gorici in v Ajdovščini po 8 nvč. „210VIĆAR* po a nvC. Oglasi se račune po 8 nvi. vnt petitu; za naslov« z debelini rrkali mu plačuje prostor, kolikor bi g» obseglo navadnih vrstic. Poslauat osmrtnice in Javne zahvale, domači oglasi itd. ne račune po pogodbi. Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu: Piazza Caserma *t. 2. Vsako pismo mora biti frankovnno, ker nefrankovana so ne sprejemajo. Rokopisi se no vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvo Piazza Caserma 2. Odprte reklamacije so proste pontnino. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ,r mniihn j* moe 1", Po krizi Malone vsa javna glasila sodijo tako, ■da novemu ministarstvu astrijskemu ni usojeno dolgo življenje. Tako sodimo tudi mi. Zadnjic že smo navedli poglavitni vzrok, na katerega smo oprli sodbo svojo. Rekli smo bili nmnreč, da koalicija, na katero se hoče opirati miniaterstvo "VVindisch-gratzovo, je zgolj koalicija treh posamičnih strank, nikakor pa ni koalicija narodov. Toda tudi to ni bilo točno povedano. Tako liberalna kolikor konservativna glasila na-migavajo namreč že sedsj, da se pri zo-petni otvoritvi državnega zbora utegnejo izvršiti razne osebno spremembo tudi v onih strankah, ki sestavljajo sedanjo večino, '/lasti na nemški levici in pa mej HohenAvartovei. Kaj nam je sklepati iz tega? Le to, da je mnogo takih članov nove večine, ki niso z a d o v o 1 j n i s to večino. O Slovanih niti ne govorimo : oni ne morejo biti podporniki novemu miniBterstvu že se svojega narodnega stališča. Vre pa tudi mej nemškimi konservativci, in priznati moramo, da je tudi njih nevolja opravičena v polni meri. Ogorčenost obrača svojo ost zlasti proti IIohenwartu. Neko konservativno glasilo očita poaled-njemu kar naravnost, da jo nepremišljeno aejal v to svrho, da žanje Plener. DA, prišli smo tako daleč, da mej nemškimi konservativnimi glasili jedno jedino očitno zagovarja novo koalicijo; to je dunajski „Vaterland", ki je zajedno organ češkega plemstva. Da so ogorčene one stranke, koje prezira nova „koalicija", je peč naravno. A v tem ne tiči neposredna nevsrnost za novo loinisterstvo, pač pa mu tiči smrtna kal v okolnosti, da so nezadovoljne PODLISTEK. Tri povssti brez naslova. Hrvatski spisal Ksaverij Šandor-Ojalski. (Dalje). Drutfa povesti. (1858-1879) V Zagrebu — v gornjem mestu — vem za malo htio, povse nizko in neznatno. V tej siromašni hiši je živela dolgo let poleg ostalih ubožcev tudi neka uboga šivilja, po imenu Julika udova Ilorvate-kova ■/. svojim sinčičem, malim Matkom, v neki sobici pod streho. Zahajala je šivat tudi v okolico, na bližnja gosposka posestva. Ta zaslužek jej je bil milejši kakor mestni, ker je tako prihranila hrano in — kar jej je bila glavno — ponudila 86 j°j j" tako priložnost, da je mogel sin Alatko ob šolskih počitnicah zahajati na kmete ter občevati z gosposkimi otroci, „od katerih se more privaditi nemškemu jeziku". Udova Julika je bila — ne, tako ne pridnem. Najprvo povem, kako sem prišel do tega, da morem pripovedovati o njej. To ju prišlo tako-le: Bil sem še otrok. Ko so /mislim na tiste čase, vsikdnr mi pride na misel neka stvar. V visokih tem-nih sobah očetovega doma zbirali smo se mi otroci za časa dolzih jesenskih večerov Hodaj v jedni, sedej v drugi Hobi okolo lopo mlado ženske, da slišimo njeuo basni. Ona jo navadno sedela pred neko ozko tudi tiste stranke, ki so v večini. In zato ni bil povsem točen naš izrek o združenju strank, kajti danes nam je jasno, da nove koalicije niso sklenile niti posamične stranke, ampak v prvi vrsti le njih voditelji. Kako naj si tolmačimo drugače vse te razne pojave ali očitne nezadovoljnosti, ali pa vsaj velike bojazni glede na bodoči razvoj, nastale v vrstah većine same P! Misliti moramo, da je zlasti voditelj konservativnega kluba postopal na svojo pest. Da se je poprej sporazumel se svojim klubom in da so člani tega kluba soglasno pritrdili njegovi nakani, stopiti v zvezo z nemškimi liberalci, potem obsolutno ne bi bil mogoč tako očiten odpor v lastnem taboru. — Omenjeno konservativno glasilo — dunajski „Vaterland* — opravičuje gostobesedno svojega mojstra in gospoda, vel-možnega grofa Hohenvrarta, in se trudi v potu svojega obrasa, d* potolaži svoje konservativne druge ter razprši njih bojazen. Mej drugim pravi, da Hohenwart in Jaworski niti nista mislila, ko sta porušila volilno predlogo Taaffe-ovo na to, da bi s tem ohranila stari krivični volilni rod, ki je dolgo služil le n e m a k o -1 i b e-ralni pohlepnosti. Pojem koalicijskega kabineta da zabranjuje sicer dalekosežne premembe, ali kolikor je brez posebnih prekucij možno ugoditi opravičenim narodnim in avtonomistiškim zahtevam, se d& velikokrat mnogo lažje doseči po spo-razumi jenju mej posamičnimi ministri, nego-li po parlamentarnih bojih in strankarskih agitacijah. Slednjič toži „Vaterland", da zaatopniki prebivalstva, kakor tudi prebivalstvo samo, nočejo razumeti pojma koalicije ter starinsko mizo ler z neumorno marljivostjo šivala in šivala. Mi pa smo se zbirali krog nje tako tesno, da smo jo skoraj ovirali pri delu. Tolste otroške ročice naslanjali smo na mizico in opirajoč nanje svoje rudečo obraziče zrli smo nepretrgoma, radovednimi in preplašenimi očmi, v ustnici pripovedovalko. Bili smo tako tihi in mirni, da bi bili slišali tudi mimo beiočo miško. Ona pa je šivala nepretrgoma ter govorila in govorila zanimivo, pripovedujoč o vilah in prisojenicah, o pritlikovoih in velikanih, o volkodlakih — in o onem divnem času, ko so še ptički in šmarnice znale govoriti, ko je apostol sv. Peter prihajal na zemljo in hodil okolu malinov in kovača. Dobra žena je vedno pripovedovala potrpežljivo, nikoli se ni naveličala; zadoščalo je, če je kateri izmej otrok le spomnil kakšno posebno željo, takoj mu jo je izpolnila. In koliko krati je ponovila kako posebno krasno basen, če je le kdo izmed nas vskliknil : „Joj, kaka je to lepo ! Prosimo, Julika, ponovite jo še jedenkrat!" Pogledši milostno na prosilca pričela je stereotipno: „Bil je torej jeden kralj'.....In mi smo zopet pozorno poslušali, majhna noša otročja srčica so drhtela za junakom kakor prvič ; občutili smo, kako so se nam od radosti in od vzdržanih solz utrudile žilice v obrazih, kako nam bo lasje ježe od strahu in nam mravlje lezojo po vsem životu. Vcak tronotek ozirali srno se plašno po temnih kotih veliko sobe, in šo z večjim strahom, kakor navadno, poslušali da se siri menenje, de politično delovanje obstoji v zabavljanju in obrokovanju. Ako se širijo taki nazori — vsklika „Vaterland" — potem seveda tudi najboljši vladi ni mogoče storiti !:aj koristnega. Ta filipika konservativnega glasila dunajskega je velepomembna tembolj, ker je očevidno obrnjena proti lastnim sodru-goro. In „Vaterland" mora dobro poznati mišljenje in vrvenje v lastnem taboru. Sicer pa je to, kar imenuje „Vaterland" „podtikanje", .zabavljanje", „obrekovanje" itd., gotovo le izraz nezadovoljnost in nevolje. Ali nimamo torej prav, da nova zveza ne sloni niti na predidšem »porazutuljenju dotičnih strank, ampak le na dogovoru njih voditeljev P! In taka zveza naj bo trajna pri toliki razliki v menenju in v načelih, taka zveza naj deluje plodonosno, taka zveza naj dožene razna važne reforme, kakor preosnovo davkov, volilno preos-novo. Stvar pojde pač tako dolgo, dokler bode ministerstvo opravljalo le navadne tekoče posle; prva predloga pa, ko bodo morale stranke pokazati svojo barvo, pretrže prav gotovo trhlene vezi, spajajoče to nenaravno večino in tedaj — ministarstva W i n d i-schgratzovega ne bo več. Na zatrdilo „Vaterlandovo", da koalicija nima namena utrditi Nemcem sedanjega posestnega stanja, moramo le to odgovoriti, da javnost, in posebno Nemci sami, sodijo drugaČo. Kdo se raduje in veseli P Nemci! Lo ti poslednji razsvetljajo svoja nemška mosta in pošiljajo tople čestitke na Dunaj. In celo na kant prišli italijanaši dalmatinski slutijo pomladansko sapo ter brzojavljajo svojemu prijatelju, ekscelenci Plenerju 1 In na konservativni strani P Tu ni smo zavijanje jesenske sape, ki se je besno in ječeč 'rgala ob vogalih starega dnma, spajajoč se z neprenehanim lajanjem psov. Oh, koliko dragih trenotkov — kajti: vsakokrat je trebalo dolgega naganjanja, da so nas ločili od „preljube in dobre' Julike ter nas spravili v otroške naše posteljice. V ostalem je bila Julika vedno mirna in tiha. Ce je kedaj spregovorila kako besedo, taista je bila blaga in pristojna, zraven pa žalostnoresna. Nikoli se ni delala drugačno nego je bila v resnici; njeno bitje kasalo je neko otožnost in bolezen. Sploh je bila zelo ponižna, a vzlic temu imela je nekaj na sobi, kar je vsacega sililo do spoštovanja do nje. Toda poleg vse njene ljubezni in dobrote se pa mi otroci nismo nikoli drznili spregovoriti kako neprimerno hesedo, ali kaj storiti, kar se ni spodobilo. Ona je pri nas več dosegla z jednim pogledom svojim, kakor pa „informator* z najstrožimi besedami. V našo hišo zahajala je radostno vsako leto za več tednov, kjer je šivala za nas otroke. Moja mati jo je zelo rada imela, pa tudi Ju ika je bila materi in nam v hiši popolnoma vdana. Ko je ob določenem času odišel naš voz po njo v mesto, pričakovali smo jo nestrpno ves dan. Kedar se je pa pripeljala, ploskali smo z rokami ter obešali se jej okolu nog. Ona pa, jo nasmehnivši se, najprvo odšla k materi, potom k očetu, katerima jo poljubila roki, in še lo potom so je vrnila k nam otrokom. Hej, kako smo opaziti nikjer veselega navdušenja, ampak zgolj nezaupljivost in bojazen. Zato pa se ne motimo, ako trdimo, da konservativci kmalu zapuste liberalno družbo, v katero jih jo nepremišljeno zavel grof Ho-henwart. In todaj se odloči usoda sedanje koalicije in sedanjega ministevstva. DOPISI. Iz spodnje okolice, dne 14 novembra 1893. [Izv. dop.] (Slovanska večina na Primorskem; „Treči po sreči" ; Slovenščine v Trstu; Za madjarščino.) Slehernemu razumnemu človeku, kateri ima le malo pojma o narodnostnih odnošajih avstrijskih deželi, je znano, da je velika večina prebivalcev na Primorskem slovanske n4-rodnosti. Našim lahonom pa to ne gre v glavo, kajti Primorska je njim dežela, pričakujoča rešitve od strani lačne matere Italije. Će tudi ne označujejo kar vse Primorske kot čisto italijansko zemljo, drznejo se lahonska glasila lagati, da je ogromna večina primorske italijanska! Pišoč o italijanski Primorski vedo prav dobro naši lahoni, da lažejo prav debelo. Da so večina Primorcev — Slovani, to so menda Čuli italijanska goapdda že v ljudski šoli! — V italijanskem berilu za ljudske avstrijske šole (popravljen natis po Albinu Bertamini~ju) čita Be namreč pri opisovanju primorske dežele: ,11 litorale č popolato da 700.000 abitanti, la maggior parte slavi, la minore italijani". (Primorska šteje 700.000 prebivalcev po večini Slovanov, po manjšini Italijanov). — Mi nimamo ničesar pripomniti temu, izvzemši morda to, da tej deželi na čelu stoji mož, kateri ne pozna bili zadovoljni! Jaz še danes ne vem, ali no bi Juliko smatral kot svojo prvo Ijubezon — dasi mi je bilo takrat še le kacih sedem let. Ko sem se često postavil uprav pred njo ter zrl vanjo v enomer, dozdevalo se mi je to neizrečeno drago in lepo ! Šo sedaj jo vidim, kakšne je bila. Telesa visečega bila je nežna in lepe vnanjosti. Nje bledi in lo malo rudečkasti obraz je bil takšen, da sem vedno mislil, da tako izgleda tudi Mati Boija. V resnici prekrasen obraz! Temnoplavi očesi sti kazali dosti žalosti, no sijali sti od velike dobrote in zvostobe. Kakšni so jej bili lasje, nisem mogel zspaiiti, ker so bili vedno pokriti z črnim širokim robcem, kateri jej je visel nizko v obraz, tako, da je izgledala kot kaka redovnioa ali pa svetica, knkoršno smo videli na podobah v materinem molitveniku. Ta robeo je dolal, da je njo itak lepi in vedno resni obraz kazal še več strogosti, pokojnosti in nekakš-negu miru, ki je vsakogar silil, da je bil ž njo dober in blag. V resnici pa je ni nikdo v hiši smatral kot osebo, ki dele za navadno dnino. Mati je tako zahtevala. „Ona jo meščanka!* rekla je postrožni-korn, ko je zapazila, ds so niso vedli nasproti njej tako, kakor bi se morali. Nam otrokom pa je govonla: „Julika je zelo dobra, žal pa, da je tako nesrečna*. Ubo-žica ! — (Dalje prih.) niti jezika večine prebivalcev, ter da ao ▼si vifti in niii uradi te dežele nekako tuji nje prebivalstvu ! * • »Treći gre posreči* pravi narodni nai pregovor. Na ta pregovor se je neki opiral anaoi don Pacor, ko je kandidiral pri do* polnilni volitvi v III. volilnem okraju okolice. Prvič je padel ob priliki zadnje volitve aa državni zbor. Tedaj jo padel res gorostasno ! Med tem ko je dobil gosp. Nabergoj ako* raj 2000, in je celo znani Mauroner dobil 400 glasov, dospel ni nad ubogi »don* niti do 50 glasov ! Pri zadnji volitvi v mestni avet, odnosno deželni zbor tržaški, pa mu je bila sreča milejša. Padel je revež malone častno — skoraj da mu je veljal tu izrek v tržaškem narečju: „Per un ponto ga perso Martin la capa". — Nič ni pomagal nlavnoznani protest v vrednem glasilu njega ljubljencev — v listu „L' indipendente* — nič ni pomagal protest vrednih njoga volilcev na mesni magistrat tržaški ! Ubogi „don An-drea* padel je v drugič! Kar nišlo ne prvič in drugič, pojde v tretjič, mislil Bi je vrli naš Audrea, ter je kandidiral pri dopolnitni volitvi v III. okraju okoličanskem proti našemu kandidatu ! Ko ao ga v tej ideji podprli še nekateri okoličanaki prvaki, katerim ni bilo do narodne discipline, temveč do osebnosti, mislil si je „revček-Adrejček* : No, sedaj le vendar pokažem zobč gospodom pri društvu „Edinost*! — No, pri njem ni šlo ni tretjič dobro; padel je ubožec zopet ! — Domač pregovor „treči po sreči* uresničil se je pri njem — narobe — ter bi ao moral glasiti: .Treči po nesreći* ! — Nisem imel še časti biti predstavljen gospodu Andreju, vender ai pa mhlim, da mora biti to zelo „prikupljiv in dober gospod !" N-i, vsaj drugači bi ne bil ob enem ljubl;ent*o rudečih progroHSovoov, po imenu konservativcev in — Openako-Tre-benjskih vnlilcfv ! Kako-li more biti priljubljen dvem različnim lahonskim strankam, prepuščam ugibati častitim čitateljem samim. Da so se pa gospod Dreja prikupili tudi opensko-trebenskim voliloem, ni so tudi čuditi, ako nam res v prsih *lovtinsk<> srce bije ! — Neko nedeljo namreč, po službi božji, govoril jo gospod Andrej pred cerkvijo zbranim Trebenjcem : „Jaz bodem skrbel, da zadobi slovenščina pri magistratu veljavo — jaz bodeni skrbel, da dobe tudi naši ljudje službo pri magintratu. — Vedite dragi: Slovan s tvoje p o d <• )> n o spečemu levu, kateri, kadar ne vzbudi, pretrese s v e t z svojim rjovenjem! Več pač ni mogel povedati gospod Andrej — ali kaj hočete: „Treči po nesreči !* * • » Arpadovi sinovi najbrže sami ne znajo, da zavzema njih jezik celo pri nas v Trstu častno mesto, da stoji celo pred našo tu domačo slovenščino ! — Tega pa nam ni iskati n. pr. na tržaškem magistratu, kjer poznajo madjarščino uprav tako kot slovenščino, — temveč v tukajšnji vojaški bolnišnici! Na notranjih dverih prvega nadstropja imenovane bolnišnice se namreč čita po vrati: „Zumachen*, „Ohiudere*, .Betenni", „Zaprite". — Četrto in zadnjo mesto daje se toraj v tržaški bolnišnici naši, tu domači slovenščini, prepustivši prednost v tem obziru oelo madjarščini ! Res, ponosni bi bili sinovi vitežkega madjarskega naroda, ako bi vedeli za to ! Nabrežina, 15. nov. [Isv. dop.] (Slovenski jezik in naša železniška postaja.) Ko bi mi Slovenci ne bili tinti pohlevni narod, kateremu se pohlevnost po vsej pravioi predbaciva, vpili bi bili že zdavno o razmerah, ki obttoje na naši postaji, in krivioah, ki se dogajajo nam slovenskim potnikom. Znana je sicer slaba navada južne železnice, da pošilja slovenske uradnike v Tirole, in da so na postajah v slovenskih deželah nastavljeni uradniki, ki slovenščine niso zmožni; vendar smo imeli na naši postaji še pred letom celč štiri uradnike, ki so bili zavedni, značajni slovenski možje. Jeli smo so nadejati, da se morda obrne na bolje, in da dobimo a časom slo-venake v o a n e I i a t e, slovenake razglase in napise, in da se tudi vratar nauči, odhod vlakov naznanjati v slovenakem j e-* • k u. — Žalibog se naša nadeja ni uresničila ; izgubili smo se tisto malce, kar ■ 0 imeli. Teiko je človeku pri srcu, ki za svoj denar še voznega listka dobiti ne more, ako ga zahteva v slovenščini ; težko posebno onemu, kdor pozna novi železniški zakonik, ki odločno zapoveduje, da morajo biti uradniki zmožni deželnega jezika, in da se mora prihod in odhod vlakov razglašati vde-ž e 1 n e m jeziku. In vender se ta zapoved na naši postaji še vedno prezira, in »akonikove besede so In mrtv« čr!:e. Vzroka tem krivicam, ki jih mora trpeti potujoče slovensko občinstvo, ni treba iskati v ravnateljstvu južne železnice, ki morda ni dosti natančno poučeno o raz* merah; najdemo ga niže, v načelništvu postaje. Načelnik naše poHtajo je rodom Lah, pripada naravno oni stranki, ki nam nikoli ni bila prijazna. On ovira in zabranjuje vso naredbe, koje bi mogle slovenščini koristiti, in kaže se njegovo politično mišljenje tudi v občevanju s strankami. Tako n. pr. neki tukajšnji posestnik kamnolomov, ki je kot zaveden Slovenec pisal načelniku slovensko naročilno pismo, ni dobil voza, kojega je zahteval pred tremi dnevi, in načelnik se je opravičil, da je pozabil nanj. Ne vemo pa, je-li g. načelnik kedaj pozabil onih gospodarjev, ki v laščini naročajo vozove. Skrbel je po močeh tudi za to, da so slovenski uradniki izginili z naše postaje. Nima sicer posebno dosti vpliva pri nadzorništvu, vender pa jo polagoma dosegel, da Slovencev več ni! Skrajni čas jo že toraj, da železniško vodstvo ustreže opravičeni želji naši, da nam pošlje načelnika moža, ki ne bo preziral slovenskih naročil, in ki bode zahteval od uradnikov, da občujejo se slovenskim občinstvom v slovenskem jeziku. Oe niti na slovenskih tleh ne bomo smeli tega zahtevati, kjo pa hočemo potem iskati svojih pravic P Slovensko potujoče občinstvo, ki prihaja iz vsega Komenskega okraja na postsjo nabrežinsko, mora se ▼eudar najmanj toliko ceniti, kakor tistih par Lahov, ki ho prišli med Slovence kruha služit. Mi se pa moramo trdovratno držati načela : Kdor hoče tvojih novcev, naj govori najprvo tvoj jezik ! —n. Politični pregled. Notranja dežala. Nemška liberalna stranka v dunajskem parlamentu pripravlja velike sla v n osti na čast svojemu bivšemu vodji, ministru dr. Plenerju. Priredi mu mej ostalim banket, h kateremu povabi tudi ostale ministre. O tej priliki izroči mu se album, napolnjen s fotografijami vaeh le vičarjev. — Parlamentarni krogi trdijo, da ostane Plener vodja levice, forma 1 n o pa bode imenovan vodjem po-slaueo D u m r e i c h e r ali pa dvorni sve tovalec B o e r. — Plenerju čestitajo celo dalmatinski Italijani is raznih mest. Čemu pa, to sami dobro vedd je bil mnogobrojno obiskan in je vladalo vseobč« navdušenje. Kot zagovorniki sloge in skupnega delovanja na naših domačih tleh, čestitamo najiskrenejše našim krvnim bratom onkraj Sotle, izrekajoč nado, da bi skoro našli vernih posnemovalcev — mej nami Slovenci. Vnanje države. Grof K a I n o k y bil j.i dne 15. t. m. pri italijanskem kralju v Monzi. Avdijencs trajala jo poldrugo uro. Ker se trdi službeno, da se jo šel Ka)noky zahvalit kralju za visoki podeljeni uiu red, zahvaljeval se je zares nekoliko — dolgo. Zatnm je bil Kalnoky[predstavljen kraljici Marijeti. Zvečer jo bi! pri dvoru obed, kateremu so prisustvovali tudi Kalnoky, IHn, grof Nigra. tajnika nvstr. odposlanstva in dvor. — Kalm»ky in italijanski ministri odpotovali so iz Mori z e dno 16. t. m. — Berollnuki diplomat jo pripisujejo posebno važuo»t temu obisku in trdć, da je novo potrdilo trozveze, katera mora strogo paziti na drugo troz vezo, to je R u s i j o, Francijo in — Vatikan (!!) V Parizu napadel je 19 letni čevljar Lantier srbskega odposlanca G j o r g j o v i č a s samokresom. Hotel ga je ubiti, toda ranil ga jo le. Lantier jo izjavil pri izpraševanju, daje hotel umoriti Gjorgjevida samo radi tegu, da koga umori. Preiskava pa je dokazala, da je napadalec anarhist. Ranjenega je obiskal razkralj Milan in francozki minister vnanjih poslov Dave 1 le vpisal jo avojo ime med obiskovalce. Francoska poslanska zbornica pričela jo svoje zasedanje dnč 15. t. m. Ker ao desničarji izgubili o poslednjih volitvah mnogo sedežev, ostalo je na desni mnogo prostora, dočiin ga jo primanjkovalo na levici. Zbok tega posedli so se razni radikalci in socijalisti na desno. Navzoči bili so vsi poslanoi. Srbska skupščina odprla se je dnč 15. t. ni. a čitanjem prestolnoga govora. V tem govoru povdarja se, da se je doseglo ravnotežje v proračunu za 1. 1894. Omenja trgovinske pogodbe z Rusijo, po kateri so mnogo ožje prijateljske vezi, spajajoče Srbijo z mogočno slovansko državo. Povdarja tudi prijateljske odnošaje z vsemi ostalimi državami in oboča, da bode nastojala vlada izpolniti vse svoje obveze. V M a r z e 1 j u vpaliii so anarhisti bombo pred stanovanjem poveljnika 15. vej«. Namerjali ao zrušiti poslopje, toda na srečo ao je le nekoliko poškodovali. — Ranjen ni nihče. Policija jo zaprla necega Italijana, ker je sumljiv, da je vrgel to bombo. Nemška poslanska zbornica odprla se je dno 16. t. m. Prostolni govor zahvaljuje se poslancem za vsprejem vojaške preosnove, katera služi v jamstvo za ohranitev miru — a tudi v hranitev domovine. Daljo omenja zakonov za ob-dačenje vina in tobaka, pomnoženjo ko-lekov in povdarja, da se trgovinska pogodba z Rusijo skoraj povoljno sklene. Konča z zagotovilom, da ni v odnošajih z inozemstvom nobenih sprememb, da je prijateljstvo trozveze iskreno in tudi z ostalimi državami povoljno. Z Božjo pomočjo bode Nemčija še dalje uživala blagor miru. — Proračun za leto 1894—95 kaže stroškov 1.305,632.299 mark, od katerih 482,066.828 za vojsko (31,802.148 mark več kot lani) in 51,369,307 mark zi mornarico. — Oj dragi angeljček miru, koliko dražega denarja staneš ! Različne vesti. Boj za slovensko osnovno šolo V Tr8tU. Poživljamo še enkrat vse dotične očete, kateri so podpisali proš- njo za slovensko osnovno šolo v mo-Stll, da pridejo brezpogojno prihodnji teden t j, v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in soboto, kateri koli dan od 10—12 ure predp. v italijansko solo pri sv. Jakobu (via delle Scuole), kjer naj se prijavijo dotienemu komisarju. Ni potrebno prinesti seboj krstnih listov svojih otrok, ampak zadošča, da znajo povedati rojstveni dan svojega otroka, ali pa naj si napišejo sami te podatke. — Kdor ni podpisal sam dotične prošnje, poizve naj, kdo je podpisal zanj. Vsak naj odgovarja odločno iu brez strah u, kajti poleg komisarja in magistratovih zastopnikov sta vedno dva naša delegata, ki zares požrtvovalno in vzorno vršita svojo nalogo. — Ponavljamo, da naj pridejo tudi tisti, kateri doslej še n i s r) dobili posebnega povabila. — Kljubu vsem našim pozivom, prijavilo se je doslej samo 44 očetov. To je malomarnost, katero moramo najstrožje obsojati. Naj pomisli vsak, da ne gre tu za osebne koristi posamičnih očetov, ampak za narodno čast! Kdor je podpisal prošnjo, a ne stori sedaj svoje dolžnosti, ta naj potem nikar ne vzrača krivde na voditelje, ako stvar ne napreduje tako, kakor bi morala. Nj. Veličanstvo cesar vrnil so je dnć 16. t. nt. iz Monakovega na Dunaj. — N«iv(>pnriičeni nadvojvoda odpotoval j» a soprogo v Solnograd. Nj. Vel. cesarica odpravi ho dne 1 deoembra t. I. na večtedensko popotovanje. Pre j uttavi se nekoliko dni j v Mi ramam. Imenovanje. Službeni list Dunajski javlja, da jo cesar imenoval bivšega na-irčnega ministra pl. G a u t s c h a za ku-ratorja terezijske akademije (Tereaianum). Dijaški kuhinji ata darovala gg. Kristjan Dejak 10 gld., I v a u Šabeo 20 gld. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda pri av. Ivanu nabralo se jo pri šaljivi igri v „Narodnem domuu 106 stot. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo je minolo nedeljo pevsko društvo .Slava« na Škofiji v krčmi pri Spanjoletu 2 gld. 21 nč. Polog tega je daroval gosp. Jakob Veljak 1 kr. „Slavaš* Anton Nar-din pa 20 stotink (10 za Cirila, 10 za Metoda). — Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" sklenil je za leto 1894. za časa deželne razstavo zgraditi in otvoriti svoje lastno dirkališče. V dosego tega namena obrača se tem potom na vse uekdajne športne kolege in prijatelje bicikliatiškega športa, da mu z radovoljnimi doneski omogočijo nabrati potrebno avoto. Bicikliški šport, kutori so jo že po vseh kulturnih državah povzdignil na najvišjo stopinjo in kateri je «o-le v najnovejšem času zadobil v Hrvatih iu Slovencih začetnike, ki i vsem naporom delujejo na to, da si tudi na slovenskem jugu pridobi ono veljavo, katero mu dajo drugi narodi in države, nima samo veljave kot šport sam, ampak je tudi velike važnosti za občevanje mej južnimi brati. Obiski Slovencev pri Hrvatih rodili so hrvatsko-slovensko zavezo in v širjenje in povzdigo te zveze služilo bode v prvi vrsti nameravano dirkališče našega kluba. Preliminarni stroški za to podjetje proraounjeni bo na 3000 gld. Ker je izvršitev tega podjetja, ki privabi tudi za časa našo deželne razstave pri otvoritvi in poznejših priredbah dirk, akademij itd. tudi mnogo gostov v belo Ljubljano, je za mejnarodno občevanje volike važnosti, upa klub, da mu prijatelji športa in zaui-majoči se faktorji zagotove izvršitev toga aklepa s tem, da mu naklonijo izdatnih podpor. V nadi, da >e bode vedelo oeniti zgradba bicikliikega dirkališča, obrača se podpisani odbor do slavnega občinstva, naj mu izvoli pošiljati eventualne prispevke na odbor. . ODBOR kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana*. Z Grete se nam poroča, da se bode vršilo odpretjo krčme novega „Gospo* darskega društva* na Greti v nedeljo dne 26. t. m. Ob tej priliki priredi Barkovljansko pevsko dru&tvo ,Adrija* v dvorani imenovane krčme svojo veselico, katere program prinesemo v prihodnji številki našega lista. Na skupno slovesnost dveh demr\čih društev prihitelo bode brez dvojbe mnogo občinstva iz rneata in okolice. Iz Cerknega smo prejeli daljši dopis, v katerem toži dopisnik, da tamošnje sodišče še vodno in večinoma le nemški urad uje. T<> je res žalostno, da si Slovenci ne moremo priboriti jednakopravnosti niti tam, kjer bi bila umevna sama ob sebi žo v interesu zanesljivega pravosodja samega. Zamolčati pa ne smemo pri tem, da smo tudi mi sami krivi, da ro nam taio godi, ker naši ljudje večinoma niso doveij energični pri zahtevan ju svo jih pravic. Marsikje drugje ho je vender nekoliko obrnilo na bolje, kjer umejo ljudje zahtevati to, kar jim gro. — Gosp. dopisnik toži tudi, da se tumošnji g. sodnik kaže jako nesamostalnoga; menimo pa, da o takih pritožbah litij bi najprvo sodile — kompetentne oblasti. Iz Št. Vida na Vipavskem se natn pist>: Ponoči dnć 9. t. m. nastal jo stra-šiiusk vihar; burja je divjala, kakor je' le pri nas mogoče* O uri zjutraj zbudi nat», o j groza! glas zvutia. Kje gori P Kje gori P povprašujejo prestrašeni prebivalci drug dražega. Doznalo se je takoj, da gori v najnevarnejšem kraju naše vasi t. j* „v pisali V Kdor koli častitih bralcev po-zna 8t. Vid t. j. gori omenjeni kraj, si lahko predoči nevarnost, ki je pretila vsej vasi, ker ho ulice tam ozke, da ne moreta dva vštric hoditi. Takoj po prvih udarcih zvona prihiteli h« naši vrli gasilci z brizgalnico na lice mesta in lotili so 8e toli nevarnega dela z občudovanja vredno požrtvovalnostjo. Obvestilo se je takoj tudi prostovoljne gasilno društvo Vipavsko, katero je prihitelo na pomoč pri vsem tem, da so bili v največji nevarnosti člani z načelnikom brizgalmic že na potu od Vipave do Št. Vida, kjer jo burja šo močnejša. Mejpotoma je poškodovala burja, k sreči, le lestvi na kolesih. Ob uri zjutraj bilo je tudi prostovoljno gasilno društvo Vipavsko z 22 možmi na požarišču in posrečilo se je združenemu neumornemu delovanju obeh gasilnih društev, da se je ogenj omejil na dve poslopji, kateri sti popolnoma pogoreli. Članom obeh gasilnih društev izreka se tem potom pohvala, katero so zaslužili v p.ilui men. Delovali so zares požrtvovalno. Pogorelctt sta bila oba zavarovana pri bunki „Slaviji". Redka slavnoit. Iz Dutovelj Be nam piše: Gospod Miha Žvab, oče prerano urnršeg«. in nepozabnega pisatelja iu bo-ritolja tržaških Slovencev, Lovra Ž v a b a — obhajal je a svojo soprogo Marijanu, rojeno Vrabec na 15. dan t. m. v Dutov-Ijuh svojo zlato poroko. Že pred jednim mesecem govorilo se je o toj redki slavnosti po vsej okolici dutovljunslco občine ter ljudstvo je z napeto radovednostjo pričakovalo tega ves«* lega dne, kajti vsej veliki Tomajski občini so še nikoli slovesno vršila taka vesela slavnost. Ob določeni uri korakala je dolga vrsta svatov, na čelu jim 69-letui zlatopo-ročnik g. Miha Žvab in njegova 71-letna soproga Marijaua, oba čila in zdrava na duhu iu telesu, v domačo z ljudstvom natlačeno cerkev. Cerkveno opravilo izvrševal jo Hum dekan Tomajski, gospod U. Gol-major. Po dovršenem cerkvenem opravilu je ■opet cola vrsta svatov korakala v domovanje zlatoporočnikov, kjer se je vršila jako animirana pojedina. V krogu svojih sinov, hčera, zetov in vnukov sedela sta zlatoporočnika pred nalašč napravljenim običajnim kolačem, olepšani« s cvetlicami ter odzdravljala mnogobrojnim napitnicam. Ko pa je tukajšnji gosp. učitelj nazdravil zlatoporočnikoma, pričenši : „Življenje je umetnost, in zakonsko življenje je najod-ličnejši in najtežavnejši del te umetnosti", ter omonjal njijinega umrlega sina Lovra, kateri bi se jako veselil tega dne, in slednjič končal in želel, da bi zlatoporočnika dočakala šo dijamantno poroko, — lile so so obema solze veselja. Tako se je izvršila ta redka slavnost. Pevsko druitvo „Danica" na Konto-veljll vabi na veselico s plesom, katera bode v nedeljo dne 19. novembra 1893. v prostorih gostilne Stoka se sledečim vsporedom: 1. S. Jenko: „Naprej 1", godba. 2. J. Vašak: „Slovan", zbor. 3. I. pl. Zaje: „U boji", godba. 4. Krašev-vičev: „Odmev", zbor. 5. H. Volarič : „Venec narodnih pesni", godba. 6. Vilhar : „Slavjanska", »bor. 7. „Pomota v naznanili h". Burka, spisal#\ 8. Ples. — Začetek ob 5. uri popoludne. — Vstopnina k veselici za osebo 20 nvč., k plesu 1 gld., sedeži 10 nvč. Pevsko društvo „Nabrežina" v Na- brežini ima v nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri popoludno v društvenih prostorih svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo taj-nikovo o društvenem delovanju v minolem letu. 3. Poročilo blagajnikovo o denarnem stanju in volitev treh pregledovalcev računov. 4. ČitanjH pravil, oziroma se pre-naredu posamične točke. 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. — K temu občnemu odboru se uljudno vabijo vsi izvršujoči in podporni člani društva, kakor tudi vsi prijatelji slovenskega petja. Sprejemajo se ob jednom novi udju in je glede na namen društva, razširjati slovensko pesem in ž njo narodno zavest ob morskem bregu, želeti, da pristopi mnogo novih članov, in da dosedanji tudi v bodoče v tolikem številu društvo podpirajo. —n. Slovensko bralno in pevsko druitvo V Boljunci priredi dne 19. t. m. zvečer v proslava godu Nj. V. presvitle cesarice Elizabete zabavni večer z godbo, petjem, doklamacijo tombolo in plesom. Začetek zvečer ob 6. uri. Uatopnina k zabavi 30 kr., k plesu za možke 30 za ženske 20 kr. Društveniki so VBtopniue k zabavi prosti, k plesu plačajo kakor drugi. Otroci plačajo polovico ustopnine k zabavi, a k plesu se ne dopusčaju. Posamična kartela za tombolo 10 kr. Vrsi se v prostorih g. Ivana Kraljiča v Buljunoi h. št. 159. Izpred porotnega sodiftča. Včeraj zvečer dovršila se jo razprava proti onemu Kri tik osu, kije na javni ulici ustrelil uadporočnika Ledenika. O razpravi spregovorimo nekoliko v „Novičarju". Le toliko povemo tudi na tem mestu, da so porotniki obtožeuca spoznali nek rivi m umora, oziroma uboja. Pač pa so ga spoznali krivim goljufije, zbok česar ga je sodišče obsodilo na tri in pol leta težke ječe. Smrt — zaradi sodišča. Duć 15. t. m. bila je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti 17 ietui hišini Ani Krolja iz Moščenio radi tatvine. Založena bila je obsojena na tri mesece ječe. Glavna priča bila j1) v tej razpravi gostilničarka gospa Malvina Hausner iz Opatije, ki je prišla navlašč zato v Trst. Kazprava pa je napravila na gospo, ki šo nikdar ni bila pred sodiščem, tako globok utis in jo tak6 razburila, da je omedlela. Odpeljali so jo na stanovanje, kjer jo je dne 16. t. m. zadela kap vsled razburjenosti. Najboljše za naše otroke! Kdor noče za Božič kupiti igrač, ki m rade zlomijo; kdor se hoče z otrooi veseliti pri igri ; kdor sploh želi dobiti za svoje ljubljene« priznano najbolj«, temu priporočamo, naj si ogleda fino ilustrovani cenik F. Ad. Richterja & C o m p. Dunaj. Vsaka mati naj bi ga prečitala pužno, predno kupuje božična darila, tembolj, ker ae do-pošlje zastonj in franko. Zlata poroka. Miha in Marjana Žvab sta obhajala dne 15. t. n. svojo zlato poroko v Dutovljah. Ob tej priliki zbralo se nas je nad 20 sorodnikov, katerim sta se pridružila go*p. učitelj Štrukelj i g. dacar Kariž. Veseliti smo se pri dobri kapljici dutovljanskega rifoška, kjer so se vršile napitnina za napitnico. Podpirani hvaležni otroci prosijo vsemogočnega Boga, da bi nam draga roditelja ohranil še innogo let. Štefan, Andrej in Matija, sinovi. Terezja omožena Gorjup in Frančiška omožena Gabrovec, hčeri. ' V gostilni „Ali' Antioo Moro" via Solitario At. 12 prodaja podpisani izvrstna vina iz prvih vipavskih in prvaških vinogradov in sicer: Bordeans.......po 40 nvč. liter Modra frank inja . . . . , 32 „ „ .........82 . . Istersko (Salvore).....28 „ , Kot pristen Slovenec priporoča ne Klavnemu občinstvu po geslu : „8voji k svojim !" Anton Vodoplvec, 8—2 gostilničar. Oznanilo. Podpisano županstvo naznanja tem potem, d« me bode obnovil na Slapu pri Vipavi nojem za živino in kramarsko blago na dan sv. Cecilije dne 22. novembra t. 1. Županstvo na Slapu pri Vipavi. Ivan Uriič, župan. Zanesljivim osebam, ki so ZIHOine pisave, ponuja se s novim letom 1894. pri velikem, jako razširjenem zavodu dober zaslužek. Uprašaiija poSiljujo naj se v zaprtih pismih z napisom „Zanesljivost" uredništvu tega lista. ' 1—8 POZOR ! Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležečo trgovino z manifakturnim blagom (prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi lidane in volnene robce 52-82 M. MiliČ* Jak. Klemene TRST Via S. Antonio št, 1. ""TO* priporoča Častitim svojim odjomuikom in »lavnem občinstvu novo prispelo blago za moško in žensko obleko, volneno roboe in pletene /.avratnike, Hpo'in,jo kitljo plotone in iz štofa. ogrinjala i/, flanolo, harheut beli, sivi in raznobarvan, maju,, spodnje hlače iz volno in kotonine, nogovice vol* nene in iz kotonine, rokovice, flanel za obleke, srajce bole in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, zidano zavratniko za moške, dežnike, židano robce, Jopico, volnene komuno, volno za nogovice, kožuhovino iti inufo, kakor tudi vse ostalu predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah zagotavlja t«čno in poštono postrežbo. 50 Učenjaiki prvaki vseli dežel, kot presojevalci preparatov, izloženih na liigie-ničnih razstavah v Londonu, odlikovali so z častno diplomo in zlato kolajno (Znamka tovarne.) J ŽEL0DCEY0 tinkturo leknrniČarja 20 G. Piccoli v Ljubljani. Tako odlikornnj«' j«» najboljše spričevalo temu dietetiČnemu sredstvu, katero j« splošno cenjeno zbok svojo popolnosti, kajti krepčuje želodec in ir* ohranjuje zdravemu, pospešuje prebavljaiije in izprainjovanjo. 'tazpošiljn je pripnvitolj i z 12 »t'-klenčienmi stuno f. l'3tt ; z od f. •> in jo haš poštni omot 5 kg. Poštnino plača naročftelj. — Prednju ne po 15 nč. stekl. v v ko h tržaških in isterslcih lekarnah. Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v Nev Jork & Ptoladelfijo konceflijonovana črta, od c. kr avntrijiske vlade. Na vprašanja odgovarja tučno : kon-cenijonovani zastop 50—36 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringerga.HHo 17 ali pri Josip-u Strasser-u Sta«lt - Bnronu & cntnmorcifdor C«rr»'«pon» dtitit dnr k. k. Onsterr. StaatHbHl:n«n i rt Innsbruck. RAZSTAVA meblev in tapecarij Via Torrente št. 32, I. nadstropje. Velika izbor finih in navadnih meblev. Različna uprava za kompletne xobe. Množici* ovetličja in priprav za tapeciranje. Krasne kredence, mize in atoli. Velika zaloga druzih meblev. Množina kupčij priča o kakovosti in o cenah. Kdor nakupi za 100 gld.t dobi jeden umetnostni predmet v 12-5 darilo. Odprta od 7. z,jut. do G. ure zvee. Za dežele zaboji brezplačno. Tinct. capsici compos. (PAIN-EXPELLER) se prireja v Rlchterjevi lokami v Pragi (v zalogi odlikovane lekarne Prasinarer v Tratn, P. Orandc) obče poznano bolečine iiblažujoče drgajanju, dobim »e po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 7u in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in jo vsprojeti le take stcklenice kot pristne, ki so previden« z „sidrotn" kot vurstveno znamko. Osrednja razpoSiljalnica: Richter s Apotheke z. Goldenen Lowen. Pr»f(. 8'> — 44 Gostilna „Alla Citta di Vienna" ll^Z (zraven Tiskamo Dolenc) prodnja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in praško pivo. Izborna kuhinja sprejenilje naročilu tudi za kosila in večerje. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine na doni, iu siner ne izpod 28 litrov, po nastopni oeni : Teran iz Aubera po 42 hč in najboljša ister«ka vina po nč. — Za obila naročila se priporoča Ant. Srovedant. 101-2 5 KDOR NE VERUJE naj pride pogledat, da «e propriča o r^nnici. Cene so znatno znižane in nejsolidnejše blago, n. pr.: blago v.h moške obleke, maje, veliki in mali ngrtaći za tirno, bar-hant (fr.Htajn) raznih vrst, platno, ko-tonina, muaolin in razni drugi tnanu-fakturnki izdelki pri j ihkiuihki izaeiKi pri ^ I T. Viclricli\x, | | CorNo, 1H. 104-17 ^ C. kr. dvorna, lekarna Iyana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, da ju prevzel gori omenjono lekarno od dedičev pok. ilonedetta Vlaeh-Miniussija, priporočajoč se najtoplejo in ob-ljubljujoč natančno postrežbe r. umerjenimi cenami. Članom .Pelalskcga podpornega društva" pa naznanja še posebej, da mu jo odbor istega dovolil »prujeniati recepte od njih v slučaju, nk» njim takšne društvenu zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarsku potrebe se priporoča 101—18 Ivan Miz/.an. j® I Dominik Lušin j v Kopra ;.{*» priporoča svojo veliko zalogo razno-tJJ-l vrstne l^senine, kakor : jc^ trame, žagance, morale, dile, pa tudi opeko, apno, pesek itd. «{!► Naročila izvršujejo s« točno in po nuj-^ nitji oeni. 104-5) ■ 't- s*a'ott.oB8 gld 88 kr.; banka „Slavija" pa bodo vnaktj imenovanih deklic, ko doživi 18 leto, izplačala 'MJ gld., tedaj vsem trem 15U0 gld. 10. Josip Perko, učitelj v Šmihelu nri Žužemberku, zavaroval je svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 53 kr kr.; banka „Slavija" pa bode sinu njegovemu ko doseže 50. leto svoje starosti, izplačala 1000 gld. Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje rudovoljno : ^Unfri. generalni zastop banke „Slavije" y Ljubljani JP lS v lastili liiši. Gospodske ulice št. 12. Vsled odprave trž. proste luke ■o carine proste Istro, Kranjsko, Koroško, za Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno-Hercegovino nepremocljive plahte Alojzija Zncnlin v Trstn Tovarna nepremcčljivih belih in črnih plaht za vozove, vagone, za robo na obrežjih, ladije. parnike in polja; pogrinjal za konje in dežnih plaščev. ZALOGA tkanin za jadra, sedlarje in tat dvojnikov (tralicci), jute za žaklje in omote, opasnikov, vrvi in špage. Zastop in glavna zaloga ast-faltskih lepenk za hišne strehe, strešnike, klanico, hleve itd. Izolatorji za temelje in kocke iz asfalta. Izdelovalni ca in prodaj alnica zastav. Luigi Zuculin 12—5 v Tratu —via Ghega 2, hiša Brunner 3 do 4000 amerikanskih trt prve vrste ima na prodaj Martin Koduta v Križu h. štv. 2G. 6-8 Poznani prašek za zobe prof dra. Haiderja jo najbolje sredstvo v obvarvanjo zobov prod nesnago, ki jili čisti broz da bo dotekne njih nte» kloni no. — Škatljico pe 30 in 50 nvč. so dobi vajo izključno t odlikovani lekarni Praxmarer (.Ai duo Mori") t»> mestna pala6a — Trst. Zdravnik 48" rt Dr. M. Lakšić - Nižetić t ordinira od 3-4 popol. ' via Madonna del Mare 2, II. ^ j - (V slučaju potrebo tudi po noči). —__________IHt DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazza ddle Legna 1. Odlikovana tovarna (opičev. Velika zaloga oljnntih |br.rv, lastni izdelek. Lak 7.a kočije * Angleškega, iz Francije. Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubotti) za slikarje, po ugodnih conah. — Lesk za parketo in pode. Mineralne vode iz najb' lj znanih vrelcov kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104—ae Kwlzdlna restitucijska tekočina pralna voda za k»njo Cena steklenici avstr. velj. gld. 1.40. Rabi so 30 at v dvomih hlevih, v vučjih vojaftkih In zasebnih hlevih kot krep-č lo pred težk m delom in po težkih delih, proti poditvani, izvinjenjem, otrp-nelost kit itd. ti r dajo konjem posebno moč za brzo tekanju. Dobiva s« v drogerijah lekarnah in Avstro- Ogr. GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwlzda in kr. avstrijski in kr. rumumiki dvorni založnik, okrožni lekar v Korn«vburi/u pri Tiunttju, Paziti je na zgornjo vnrstveno ienaiuko in za-htovuti jo izrecno: Kwizdino la—13 restitucijsko tekočino. Jfichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic »o sloj ko pr<'j nedoseženo tur ho najpriljubljenejše božično darilo otrokom, ki ho čez tri leta »tari Tudi ko cenejSe, nego vsako drugo darilo, kajti one trpijo mnogo let in jih je moči celo po dalj&em času popolni ti in povećati. Pristne sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic i. t. d. reprezontujejo ;{edino igro, ki jo r vseh deželah žela nepristransko pohvalo, in katero vsak, ki jo pozna, iz prepričanja dalju priporoča. Kdor ne fto ni Naznanil h tem sredstvom, da so otrok igrajo prijetno zibava, kateri igri Hkoro ni najti pritnore, naj Ri naroči čira hitreje od podpixane firm« novo bogato ilnstrorani cenik in naj čita v njem natisnjena mnjenja, ki ho izredno laskava. — Pri kupovanji blagovoli naj ne iifečno 'a-htevati: Ricliterjeve sidro-onaric* m kamenčki za gradnjo hi£ic (Richtor's Anki«tu