0GLAŠAJ1E V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXIII.—LETO XXXIII.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 22, 1950
Ohijske unije CIO udarile po Taftu
COLUMBUS, O., 21. avg. — Ohijski odbor unij CIO za politično akcijo je včeraj formalno otvoril kampanjo za jesenske volitve. Ob tej priliki je udaril po senatorju Robertu A. Taftu in se izrekel za Trumanov program oziroma za njegov "Fair Deal." Kampanja je bila otvorjena zborovanju 2,500 unijskih zastopnikov iz vseh delov države, ki se je vršila v avditoriju Cen tral High School.
Glavni govornik na shodu je ^il Jack Kroll, načelnik narod-^Gga odbora političnega akcijskega odbora CIO, kije v svojem govoru med ostalim rekel: "Ljudstvo države Ohio bo te-kom prihodnjih šestih let imelo izdatno zastopstvo v poslanski zbornici in senatu Zedinjenih ^ržav. Obdržali bomo dobre zastopnike, ki jih že imamo v poslanski zbornici in se iznebili slabih. Gledali bomo tudi, da bomo imeli državno zakonodajo iri upravo, ki bo korakala z ljudstvom te države."
Unije CIO so v Ohiju odobrile demokratskega k a n d idata za Zvezni senat Joseph T. Fergu-sona in vse demokratske kandidate za kongres.
Glede načina, kako je senator Taft glasoval o vprašanjih, ki so Se nanašala na ameriško zuna-j o politiko, je Kroll rekel: "Jaz obtožujem, da so na temelju' svojega glasovanja Taft in njegovi pajdaši odgovorni za Zeleno luč, kije bila dana za pohod v Južno Korejo.
"Naši fantje se danes borijo "v Koreji proti komunizmu, proti silam, ki so prav tako brutalne m brezobzirne, kakor so bile ®iie, proti katerim smo se borili se ne tako dolgo nazaj v Nemčiji in Aziji.
"In borimo se proti njim navzlic napovedi, katero je izustil Senator Taft 7. septembra 1949, ko je rekel, da 'ni dosti dokazov, da imajo Rusi v mislih vojaško Agresijo.'
"Toda mož, ki je izustil to napoved pred manj kot letom dni, lina danes drznost dol?iti administracijo, daje ona odgovorna 2a Vojno na Koreji."
Državni politični odbor CIO ni odobril nobenih kandidatov za državne urade.
Danes se bo v tem mestu otvo-^ila 65. letna konvencija Ohijske delavske federacije, na kateri bo nied prvimi posli na dnevnem ^®du napad na senatorja Tafta.
^'nitev iz domovine
fo šest-tedenskem obisku v ®tari domovini seje vrnil domov poznani trgovec Frank Belaj iz ^205 St. Clair Ave. To je bil njegov prvi obisk stare domovine, ®dkar se nahaja v Ameriki^ Obi-skal je svojo 84 let staro mater, oivajočo v Sodražico na Dolenjskem. Z njim je bila tudi njego-^a hčerka Olga, ki je zdaj prvič videla Slovenijo. Obiskala sta iftnogo krajev in se razgovarjala ^ raznimi ljudmi. Na potovanju po Notranjskem sta si ogledala Svetovno znano Postojnsko ja-^o, katere čudo sta gotovo uži-Vala in občudovala.
S obiska v domovini sta se vr-nila tudi Mr. Samsa, ki vodi gostilno na St. Clair Ave. pri E.
5 St., in Mr. Louis Vesel iz J^aumann Ave.
Vaje "Zarje" '
Pevcem in pevkam zbora "Zar-se naznanja, da se bo jutri Zvečer ob 7.30 uri zopet pričelo z rednimi pevskimi vajami v ^lov. nar. domu na St. Clair ■^e. Vabi se vse, da so točno navzoči.
ŠTEVILKA (NUMBER) 164
Vsi napadi korejskih komunistov odbiti
Sovražnik^e v teku zadnjih štirih dni izgubil preko 15,000 mož
TOKIO, torek, 22. avgusta—Severni Korejci so danes vprizorili nove napade na obeh koncih korejske zapadne fronte, ampak njih napor, da bi predrli fronto Združenih narodov se je izjalovil.
Z glavnega stana ameriške armade se javlja, da so komunisti po težki borbi z ameriško pehoto npravili umik in pustili napozo-rišču borbe mnogo mrtvecev.
Računa se, daje sovražnik v teku zadnjih štirih dni izgubil preko 15,000 mož, ne da bi pri tem zaznamoval najmanjši uspeh.
Eno poročilo pravi, da je bata-lijon komunistov s tanki na čelu ob 4.30 zjutraj napadel 27. ameriški polk, ki ščiti cesto, ki vodi iz Taegu na severni strani mesta.
Ta ameriški polk, kije včeraj zjutraj zdrobil sličen komunistični napad na svojem desnem krilu, je danes uničil več tankov s pomočjo fosforičnega ognja in topništva.
Na južni fronti, kjer se pričakuje prihodnje velike komunistične ofenzive, je 35. polk 25.
ameriške divizije odbil ponoven napad sovražnika v bitki, ki je trajala štiri ure, ne da bi Ame-rikanci izgubili ped zemlje.
Na drugih sektorjih fronte, ki jih držijo ameriške čete, je tekom noči in zgodnjih ur vladal mir.
PRVI PENZIJONIST
DETROIT, Mich. — Charles J. Long, star 85 let je prvi delavec Chrysler korporacije, ki se bo poslužil pred kratkim sprejetega penzijskega načrta za $100 mesečne pokojnine. Svojo delavsko karijero bo zaključil 30. avgusta. Z delom pri družbi je pričel ko mu je bilo 58 let, doba, ko že marsikdo misli na pokoj. Zaposljen je bil v asemblijskem oddelku. Long se je poročil vdrugič, ko je bil star 70 let in nima nikakih posebnih prihrankov, toda meni, da bosta s stotakom na mesec z ženo že nekako shajala.
200 MEST IMA POSTAVE PROTI DIMU
CHICAGO, 111. — Ameriška mesta so čimdalje bolj živahno na delu, da se iznebijo neljubega dimu, ki ogroža lepoto in privlačnost mest. Do danes je v Združenih državah preko 200 mest, ki imajo tozadevne ordinance, število istih se pa vedno množi. Te ordinance določajo, da ne sme noben dimnik puhati v zrak gostega dimu dalj, kot par minut. To se kajpada tiče velikih tovarniških dimnikov.-Tozadevni podatki so bili podani na zborovanju zastopnikov mest, ki se bore proti dim ni nadlegi.
Volitve v Euclidu za mestni carter
Danes bodo volišča v Euclidu, v katerem živi veliko naših Slovencev, odprta od 7.30 ure zjutraj do 7:30 ure zvečer, v svrho posebnih volitev glede mestnega čarterja in za izvolitev komisije za sestavo čarterja.
Euclidska mestna administracija sedaj posluje po državni sestavi upravljanja, po sprejetju čarterja pa ji bo dana večja kontrola nad občinskimi zadevami.
Volilci bodo obenem imeli priliko izvoliti 15 oseb za sestavo čarterja. Ta komisija bo imela 10 mesecev časa, da pripravi kompleten načrt za čarter, kateri bo potem predložen volilcem v odobritev.
Za izvolitev v odbor za sestavo čarterja je 20 kandidatov, izmed katerih bo 15 izvoljenih. Kandidatje so: Clarence E. Bowman, Louis Clifford, James B. Danger, Charles E. Davies, WiWlliam Dinwoodie, Arthur W. Fiske, Harry Forsberg, William F. Hecker, Mark Kelly, Henry P. Lane, Layal Luikart, Mrs. Sue F. Newhouse, Josko C. Penko, Jerome V. Banner, Benjamin G. Schroeder, John E. Sturm, Frank M. Surtz, John W. Talbert Jr., Michael L, Lach in Benjamin D. Zevin.
Kakor je razvidno iz liste, so med kandidat]! tudi Slovenci, namreč Josko C. Penko, John E. Sturm, Frank M. Surtz in Michael L. Lach.
SODNIK VRHOVNEGA SODIŠČA V INDIJI
ALLAHABAD, Indija, 15. Avg.—Član najvišjega sodišča Združenih držav, William O. Douglas, demokrat, katerega se je skušalo ob zadnjjih predsedniških volitvah pridobiti za sprejem predsedniške nominacije, se nahaja tu na obisku. Enkrat sredi septembra se bo podal na slavni Pandah ledenik. Tako naznanjajo vladni krogi. Oblasti bodo poskrbele vse mogoče udobnosti in ugodnosti za ameriškega gosta. Sodnik je velik ljubitelj gorovja in je zadobil lanskega oktobra resne poškodbe, ko je tekom ježe skozi Cascade gorovje v državi Washington imel nezgo do in je padel nanj njegov konj.
PRAVI, DA SARŽA NEKAJ ŠTEJE TUDI V JUGOSLAVIJI
"Chicago Daily News" prinaša poročilo iz Trsta o šoferju, ki je peljal nekega italijanskega industrialca, njegovega inženirja in knjigovodjo po trgovskih opravkih v Beograd. Prišedši domov v Italijo, je šofer baje izjavil:
"Mislil sem, da ker sem edini član delavskega razreda v skupini, da bom dobil najboljšo postrežbo izmed vseh." Toda kakor trdi poročilo, se jim je postrežbo delilo po stopnji njih važnostL kakor v kapitalističnih državah, namreč industrijalec je dobil v hotelu sobo s kopalnico, inženir je dobil sobo s pršno kopel j o, knjigovodja je dobil sobo brez kopalnice—šofer pa je moral spati v avtu.
Poročilo pove, da ko je prišel domov, je šofer takoj vrnil komunistični stranki svojo člansko karto.
Odšli v domovino
Danes se je večja skupina rojakov in rojakinj podala na obisk stare domovine. Z parni-kom Queen Elizabeth, ki je danes odplul iz New Yorka, so odšli poleg onih, o katerih smo že pred par dnevi poročali, tudi sledeči: Mrs. Mary R. Anzelic, Mrs. Frances Bajt, Mr. in Mrs. Anton Cvetko, Mrs. Mary Dre-nik, Mrs. Antonia Legan, Mr. Louis Petrovich, Mr. Joseph Po-nikvar, Mrs. Mary Rakovec, Mr. Frank Natlačen, Mrs. Jennie Še-benik, Mrs. Mary Žgajnar, Mrs. Mary Paus, vsi iz 'Clevelanda; Mr. Thomas Čebašek iz Con-neauta, O., Mrs. Angeline Misich iz Barbertona, Mrs. Vera Fale-tich, Mrs. Cecilia Kastelic, Mr. John Klopčič; Mrs. Anna Mar-kel, Mrs. Christine Podjavoršek, Mrs. Kristine Pugelj in Mrs. Mary Schuldt iz Milwaukee, Wis., Mrs. Josephine Štular in Mrs. Marie Vihtelič iž Detroita, Mich., ter Mr^. Jennie Zeitz iz Eveletha, Minn. Z ladjo "Hrvatska," ki odpluje 24. avgusta, pa potujeta Mr. John Siegel in Mrs. Josephine Birtič.
Mr. August Kollander spremlja potnike do Trsta. Želimo jim srečno potovanje in srečen po-vratek!
Skupne pevske vaje
Nocoj se vršijo pevske vaje skupnih zborov pod vodstvom pevovodja Mr, Frank Vauter, in sicer v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek točno ob 7.30 uri zvečer. Vabi se vse pevce in pevke, da gotovo pridejo, ker se čas koncerta naglo bliža.
POZDRAVLJENA, DELEGACIJA SNPJ!
Včeraj dopoldne ob 9. uri se je pričela 14. redna konvencija največje slovenske podporne organizacije —Slovenske narodne podporne jednote, katere glavni urad se nahaja v Chicagu, 111.
Konvencija zboruje v novem Slov. nar. domu na 17133 John R. Ave. v Detroitu, Mich., kamor so prišli delegat je in delegatinje jednotinih društev iz vseh delov Zed. držav.
Glavne odbornike, delegate in delegatinje SNPJ ob tej priliki iskreno pozdravljamo in jim želimo mnogo plodonosnega uspeha na njih zborovanju!
Uredništvo in upravništvo "Enakopravnosti"
Ameriška letalka poroča o Rusiji
NEW YORK, 21. avg.—Ameriška letalka Jacqueline Cochrane, ki se je danes vrnila iz obiska v Moskvi, je rekla, da ameriška ambasada v Moskvi zahteva, da ameriški posetniki potujejo v parih, to pa vsled tega, ker je v zadnjem času "izginilo" več članov osobja tuje-zemskih ambasad.
Letalka je dalje rekla, da so Rusi "prežeti s strahom," toda ker je bila gost ameriškega ambasadorja Kirka, ji je bilo dovoljeno potovati k grobu pisatelja Leva Tolstoja, ki se nahaja 180 milj od Moskve.
Drugi posetniki iz inozemstva običajno ne smejo potovati dalj kot 25 milj iz Moskve, razen če dobijo posebno dovoljenje. •
Prometne nesreče
Včeraj zjutraj ob 6.20 uri, baš ko je veliko prometa ha Memorial Shore Dr. ob jezeru, seje pripetila nesreča, v kateri so bili trije avti močno poškodovani, toda človeških žrtev ni bilo. Voznik Steve Solga iz 4908 Hermann Ave., ki je povzročil nesrečo, ko je zavozil na napačno stran ceste, je bil obtožen brezbrižne vožnje in vožnje brez licence. Njegov avto je obrsnil ob avto Joseph Zebrisa iz 1216 Addison Rd., ki je vozil proti mestu. Zebris je nagloma zavil svoj avto v drugo smer, da bi preprečil večjo nesrečo, in je bil njegov avto od zadaj zadet od voznika Clifton Guy iz Park-wood Dr. Pri tem se je avto Zebrisa prevrnil, kar je ustavilo ves promet na Shore Dr.
Neki avtomobilist, ki je po nesreči pobegnil, je težko poškodoval William Shine, starega 41 let, iz 2200 E. 71 St., ko je šel preko ceste na Quincy Ave. in E. 59 St.
Po tej nesreči se je vozniku zelo mudilo in drvel je naprej, kjer je zadel ob avto Williama Hawks na E. 59 St. in Thack-erey Ave. Tam je voznik skočil z avta in pobegnil peš. Policija je zaplenila avto in poiskala lastnika, ki je rekel, da je pred kratkim prodal avto nekomu drugemu. Policija je tudi tega lastnika prijela, ki pa je rekel, da je bil njegov avto ukraden. Zagovarjati se bo moral pred prosekutorjem.
V drugi nesreči, v kateri je voznik tudi pobegnil, je dobil tri-letni Robert Lete Burten iz 2349 E. 38 St. težke notranje poškodbe. Avto ga je vrgel osem čevljev.
Priče nesreči, v kateri je Michael Korfont iz 4839 Wendell Ave. dobil težje poškodbe so včeraj policiji izročile licenčno številko avta, ki ga je zadel na Fourth St. in Prospect Ave. Voznik je pobegnil.
Mrs. Mary Capretta, stara 67 let, iz 9820 Gibson Ave., je bila V soboto zadeta od avta na Union Ave. in E. 103 St. Prvo pomoč je dobila v St. Luke's bolnišnici, nato pa poslana domov. Voznik avta je odvozil najprej, brez da bi se ustavil.
Edward Huff, star tri leta, katerega starši žive v Hinckley, Ohio, je v nedeljo padel iz avta, ko je bila družina na vožnji na Broadview Rd., blizu veteranske bolnišnice v Brecksville. Oče, ki je vozil avto, je ustavil, da je otrokom kupil sladoled. Otroci so se nahajali v zadnjem sedežu in najmlajši je zletel ven, ko je oče zopet pognal avto naprej in so se vrata nenadoma odprla. Dobil je težke poškodbe.
Policija je včeraj iskala nekega avtomobilista, katerega je bolj skrbelo, koliko škode je na njegovem avtu, kot pa za Den-nisa Harris, starega 21 let, iz 4467 E. 157 St., katerega je avtomobilist zadel. Harris seje nahajal na motornem kolesu, ko je bil zapet na E. 153 St. in Naples Ave. Priče so povedale, da! ko je Harris ležal na ulici v nezavesti, je avtomobilist ustavil avto, in brez da bi se za svojo žrtev pobrigal, ogledoval svoj avto, zamrmral, "da je 'fender udarjen ravno na istem kraju kot zadnjič," in odpeljal naprej. Njegova avtna licenca je bila izročena policiji.
Senat je glasoval za kontrolo cen in mezd
Zakonski načrt predvideva, da mora predsednik uveljaviti kontrolo obeh
WASHINGTON, 21. avgusta—Senat je nocoj s 85 glasovi proti 3 odobril zakonski načrt za kontrolo cen in mezd, toda v slučaju, da bi se predsednik Truman poslužil zakona, mora hkrati uvesti kontrolo obeh.
Edini trije senatorji, ki so gla-
sovali proti kontroli, so bili Beton iz Montane, Williams iz Delaware in Malone iz Nevade. Vsi trije so republikanci.
Za kontrolo sta glasovala oba ohijska senatorja, Robert E. Taft in John W. Bricker.
Predsedniku je dana oblast, katero je zahteval
Ta zakonski načrt daje predsedniku Trumanu skoro vso oblast, katero je zahteval od kongresa v svrho mobilizacije domače fronte v podporo korejski vojni in da se pripravi tla za morebitne večje nujnosti v prihodnosti.
Predloga predvideva, da predsednik bodisi istočasno uvede kontrolo cen in mezd ali pa da tako cene in mezde ostanejo nekontrolirane. Ne more pa uvesti kontrole samo za cene ali samo za mezde.
Sedaj gre zakonski načrt pred konferenčni odbor obeh zbornic. Poslanska zbornica je sliČen zakonski načrt že osvojila.
Republikanski poizkus proti kontroli propadel
Glasovanje . o predlogi se je vršilo malo po osmi uri tekom večerne seje, pri kateri so republikanci napravili brezuspe-* šen poizkus, da bi izločili določbe za kontrolo cen in mezd in pa za uvedbo prodaje na odmerke.
Tozadevni dodatek je stavil republikanec Capehart iz Indi-ane in ko se je glasovalo, sta Taft in Bricker volila zanj. Ker pa je dobil samo 6 glasov, je propadel.
Na obisku
Mrs. Angela Kavčnik, ki je preje živela v Clevelandu, zadnjih par let pa v Willard, Wis., kjer s svojim možem Andy vodita gostilno, se nahaja na obisku pri svoji hčeri in zetu, Eleanor in Paul Razpor na 1433 E. 53 St. Prišla je po mlajšo hčerko Andreen, ki se je tu nahajala na dvo-mesečnih počitnicah. Pozdravlja vse prijateljice in znan-
tedenski obisk k sestri Mrs Jennie Dedek na 9506 Elizabeth Ave., kjer jo prijateljice in znanci lahko obiščejo.
POGRIJNTAL POSEBEN NAČIN TIRJATVE
MILAN, Tex.—Eden izmed tukajšnjih trgovcev je omislil posebno učinkovit način za iz-tirjanje starih dolgov. Kadar gotova oseba ne pride plačat v dogledno primernem času, ji trgovec enostavno pošlje trikrat večji račun. Takrat pa de dolžnik pojavi in v "sveti jezi" zahteva ureditev pomote. Navadno pa se potem tak obisk konča z delno ali celo poravnavo pravega, oziroma originalnega računa.
POJASNILO O VOJNIH APROPKIACIJ
WASHINGTON, 14. avgusta. — Senator Tydings, demokrat iz Marylanda je prišel na dan z izjavo, da se je od vsote skoro štirih bilijonov in pol, kije bila dovoljena za militaristične svrhe tekom zadnjih 4 let, porabilo manj kot četrtino za nabavo novega in modernega vojnega orožja.. Večino denarja je šlo za vojaške plače, hrano in oWekiv za vzdržavo starega orožja iz di-uge svetovne vojne. Natančno pojasnilo o vseh izdatkih je bilo podano v odgovor na republikansko kritiko vojnega oddelka, češ, da ni pravilno potrošil odobrenega denar^ ja.
SOVJETI IN TEHERANSKA VI^DA V POGAJANJIH
TEHERAN, Iran, 15. avg.— Vladni predstavniki so tu na trgovskem sestanku z dvema sovjetskima zastopnikoma z namenom, da dosežejo trgovski sporazum, oziroma pakt med državama. Sovjeti bi poslali sem mašinerijo v zameno za bombaž in sadje. Toda predno pride do kakega sklepa, mora Rusija vrniti enajst tonov zaplenjenega zlata in vse iranske' vojake, katere je nepostav-no ugrabila.
JUGOSLAVIJA VRNE AVSTRIJSKE UJETNIKE
DUNAJ. — Prihodnji mesec bo jugoslovanska vlada osvobodila in vrnila 88 avstrijskih
ce.
Mrs. Frances Gergich iz Wor- vojnih ujetnikov. Med njimi jih cester, N. Y., je prišla na eno- je osem, ki so obsojeni v do-
Dobrodošle!
Ne bo seje	*
članom in društvenim zastopnikom se sporoča, da se nocoj ne bo vršila seja podr. št. 48 Sansa kakor običajno radi odsotnosti nekaterih uradnikov in članov.
Nesreča na jezeru
V nedeljo zvečer se je 50 čevljev od obale potopil na jezeru Erie velik motorni čoln, v katerem se je nahajalo 17 oseb. Čoln je očividno zadel ob neki hlod. Vse osebe v čolnu, med katerimi je bilo sedem žensk, so bile rešene. Nesreča se je pripetila blizu W. 25 St.
V staro domovino
Danes sta odšla na obisk svojcev v ^taro domovino poznana Mr. in Mrs. Krist in Mary Lokar iz 872 E. 230 St. Obiskala bosta sorodnike v Ajdovščini, Vipavi in Lokavcu ter v Ljubljani in Celju. Tam bosta dva meseca. Želimo jima srečno pot in zdrav povratek!
. smrtno ječo. Ta posebna amnestija se tolmači kot poteza za zboljšanje trgovskih ugodnosti in splošnih odnošajev.
V	i*
Vile rojenice
X
y
V t' I I
'i
?
5*
I 'i I
Vile rojenice so se zglasile prošli četrtek pri poznani družini Mr. in Mrs. Rudy Turk, 289 E. 151 St., in pustile zalo hčer« kico-prvorojenko. Dekliško ime matere je bilo Mary Orenick. Mati in dete se dobro počutita v St. Luke's bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Turk iz E. 95 St. zopet stari oče in stara mama. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
22. avgusta 1950
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ...._________________________________________________________$8.50
For Six Months-^(Za šest mesecev) ________________1________________________"..II! sioo
For Three Months—(Za tri mesece) ________________________________ Z	sloo
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)___________________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) __________________________________^
For Three Months—(Za tri mesece) _________________________[___LZL
-$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POSTA
POLITIKA DOBREGA SOSEDSTVA
Leta 1941, še predno so Zedinjene države stopile v drugo svetovno vojno, sta se v Hyde Parku sestala predsednik Roosevelt in tedanji kanadski premier Mackenzie King in izdelala pogodbo. Posledica te pogodbe je bila, da sta se ekonomiji Kanade in Zedinjenih držav vzporedili in njuna vojna produkcija je v proizvodnji vojnih potrebščin poslovala skoro kot eno telo.
Prošli teden so se sestali V Ottawi zastopniki Kanade in Zedinjenih držav na konferenci, ki naj bi iznova dala podlago za spojitev ekonomij obeh dežel. Pakt, ki sta ga leta 1941 sklenila Roosevelt in King, je navzočim zastopnikom služil za vzorec.
V teku manj kot petih ur je bila sestavljena nova pogodba, katere temeljne določbe so sledeče:
Ameriški zakon, takozvani "Buy-American Act," glasom katerega je ameriški vladi prepovedano nabavljati v inozemstvu katerokoli blago, ki ga je v stanju doma producirati, se bo ukinil, tako da bodo Zedinjene države smele nabavljati v Kanadi izdelano orožje in drugo vojno blago.
Kanada in Zedinjene države bosta koordinirali kontrolo vseh takih sirovin, ki jih primanjkuje in jih uporabljali, bodisi v Zedinjenih državnih ali Kanadi, kjer bo njih raba donašala največje koristi vzajemnemu vojnemu naporu.
Vse carinske omejitve med obema deželama, v kolikor se nanašajo na vojne sirovine in produkte, se odstranijo.
Niti v Ottawi niti v Washiiigtonu se ne dvomi, da bosta zakonodajni telesi obeh dežel novi sporazum odobrili. Neki visok kanadski predstavnik je v tej zvezi podal to-le značilno izjavo:
"V kolikor se tiče vojne produkcije, bo Kanada delovala, kakor da bi bila dvetinštirideseta država Zedinjenih držav.''
ZLO HAZARDNIH IGER SE DA KONTROLIRATI
Ameriški kongres se že več mesecev ukvarja s preiskovanjem sindikatov, ki oskrbljajo nižinske raketirske tolpe po naših velikih mestih z informacijami, na katerih sloni vsakovrstno hazardiranje.
Oblast zveznih organov v tem pogledu je omejena. Raketirjem je v stanju zadati udarec edino le na ta način, da jim onemogoči doba vi j an je informacij, kajti izven območja zadev, ki se jih more klasificirati za "meddržavni promet," oblast zveznega kongresa ne sega. Tako ima zvezni kongres oblast prepovedati pošiljanje loterijskih listkov iz ene države v drugo, ker to je "meddržavni promet," nima pa nobene kontrole nad takim hazardiranjem v mejah posameznih držav.
Eno zadnjih poročil, ki je bilo objavljeno te dni, pripoveduje, da je preiskava do sedaj definitivno ugotovila, da so v obče isti nižinski elementi, ki so se za časa prohibi-cije ukvarjali z alkoholnim kontrobantom, danes v sedlu v sindikatih,, ki kontrolirajo masno hazardiranje, in da ti sindikati z dobički, ki jih donašajo nelegalne igre, utirajo pot v druga trgovska podjetja.
Javna tajnost je, da je hazardiranje v eni ali drugi obliki, kakor stave na konjske dirke potom takozvanih "bookmakerjev," "policy," "clearing house," kockanje in igre na ruleto, danes v Ameriki "velik business," ki predstavlja milijonske investicije in v katerih Amerikanci letno izgubijo ogromne vsote denarja.
Dostikrat se sliši, da je "igra" ljudem v krvi in da se torej nelegalnega hazardiranja ne bo nikoli zatrlo. Zaradi tega se svetuje, da bi javne oblasti prevzele vse take igre, jih obdavčile in tako preprečile kopičenje dobičkov s strani raketirjev. Zdi pa se, da javno mnenje v Ameriki take "rešitve" tega vprašanja vsaj za enkrat ne bo sankcioniralo.
Spričo tega je važno, da se borba proti temu zlu nadaljuje, ne glede na to, ako se ga bo docela zatrlo ali, ne. Kar je treba imeti pred očmi v tej zvezi, je dejstvo, da ogromni dobički, ki jih delajo nižinski elementi, najdejo pot v legitimna podjetja in s tem okužijo vse, česar se dotaknejo. Hazardiranje postane na 1;a način vir korupcije, ki v mnogih slučajih sega v administracijo javnih poslov, pri policiji, mestnih administracijah in ne ustavi se niti na pragu naših sodišč.
Vsakega nekaj s 14. redne konvencije SNPJ
'Detroit, Mich., 19. avg.—Zadnji četrtek popoldne ob dveh smo se odpeljali iz naše metropole v Clevelandu proti Fordovem kraljestvu v Detroitu. Za šoferja sva s Matt Petrovichem imela Jožeta F. Durna, tajnika in delegata društva V boj, št. 53 SNPJ. Jože je spreten šofer in nas je pripeljal v Detroit v petih urah brez vsake nesreče ali neprilike.
Najprvo smo se ustavili v hotelu Detroiter, da si zasiguramo prenočišče, čeravno smo imeli že v naprej priporočene sobe. Kmalu potem, ko smo prišli v hotel, se je vlila huda ploha, da se je vse kadilo. Deževalo je približno dve uri, a vroče in soparno je bilo kar preveč. Ni bilo dolgo, ko se snidemo z Chikažani, Ja petom Zupanom, Antonom Tro jarjem in John Mersetom, ter Californijčani Peter Kurnikom, John Baričem in Big Tony Tomšičem. Vsi smo bili ene misli, namreč da se podamo v Slovenski narodni dom na 17133 John R. Ave., kateri je bil otvorjen prošlega maja meseca. To je zelo lepa in velika stavba. Ima obširno dvorano, kjer bo ta konvencija SNPJ zborovala od ponede-Ijeka, 21. avgusta naprej.
Ko pridemo v spodnje prostore nas obsujejo številni delegati in delegatinje, glavni odborniki in nekateri gostje, ki so že prišli na obisk svojih prijateljev ob priliki konvencije naše največje SNPJ v Ameriki. Rokovanja in pozdravljanja je bilo veliko in sicer do polnoči, ko smo se podali k počitku v hotel.
V hotelu, kjer prebivamo, je do 700 sob. Od teh je sedaj naročenih 200 za delegate in delegatinje ter glavne odbornike, drugi bodo pa stanovali po privatnih domovih in drugih hotelih. Vseh zborovalcev bo konvencija štela okrog 310 ali več.
Prihodnji dan, to je bilo v petek, je zopet celi dan lilo. Zborovali so trije odbori in vršila se je polletna seja glavnega odbora. Zborovala sta tudi dva konven-čna odbo%a—odbor za resolucije in odbor za pravila. Med tem so prihajali še nadaljni delegatje in delegatinje ter gostje. Večina pa jih pride v nedeljo zjutraj. Popoldne se vrši velik piknik na Rudy Potočnikovi farmi, 16 milj od tukaj.
Odkar sem tu, sem se pozdravil že z nad 150 prijatelji, delegati in gosti. Človek je zelo vesel, ko vidi stare borce, stare, agilne delavce za jednoto, našo kulturo, unije, itd. Vse je dobro, samo zdi se, kot da bi nekaj manjkalo, ko si človek v ,še tako pošteni in veseli družbi ne sme ali ne upa privoščiti kozarec železne, da bi bil vesel med veselimi. Ali pa kaj hočeš, ko pa moraš biti oprezen na zdravnikovo priporočilo. Pravijo, hočeš, nočeš, moraš. Pa bomo vseeno veseli.
Torej, kaj več bom še poročal. Za sedaj pa pozdravljamo vse Clevelandčane in druge zavedne člane in-članice SNPJ ter čitatelje Enakopravnosti — ko-rajža velja!
Anton Jankovich, delegat društva št. 147
Piknik društva št. 26 SDZ
'Soča'
Cleveland, Ohio — Društvo "Soča" št. 26 SDZ na zapadni strani mesta priredi piknik v nedeljo, 27. avgusta na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. Pričetek bo ob 4. uri popoldne, in kakor je naša navada, se bo zabava vršila pozno v noč.
Vsi člani in članice ste pro-šeni, da se udeležite te svoje prireditve, in tudi svoje prijatelje nagovorite, da se skupno pripeljete. Vljudno se vabi tudi članstvo bratskih' društev in cenjeno občinstvo od blizu in daleč na poset. Postrežba bo izborna, za ples bodo igrali Stanley Mauser Polka Kings. Ker so prostori dobro urejeni, bo piknik tudi v slučaju slabega vremena.
Torej na veselo svidenje!
John Miklaus, tajnik
v "Enakopravnosti" dobite vedno sveše dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
V spomin pokojnemu Jožetu Kunčiču
Cleveland, Ohio—V sredo, 16. avgusta smo čitali, da je preminil naš stari pionir Joseph Kun-čič, ki je preko štirideset let vodil gostilno in posedoval dvorano pod imenom Kunchick's Hall na 15612 Waterloo Rd. Jože je bil dobro poznan kot liberalno naprednega mišljenja in je došel v Ameriko s tem prepričanjem. Kot pionirju, ki se je udejstvo-val v naselbini in na društvenem polju dokler mu je zdravje dopuščalo, je dobro, da podamo malo več zgodovine o njegovem življenju.
Kakor je bilo poročano, je bil rojen v Radovljici na Gorenjskem. "Ko je bil vojaške starosti je služil cesarja kot pionir pri Dunaju, kjer so imeli vaje v polaganju mostov preko Donave.
Ko ga je pred tedni obiskal Jože Jauch, ga je opomnil, da sta služila skiJpaj Franca Jožefa pri Dunaju. Tedaj se je Jože Kunčič spomnil kaj je rekel stotniku, ko so zgotovili most, in sicer je v nemščini ponovil; "Tale most je jako slabo skupaj zbit."
Zadnja leta je Jožeta Kunčiča začel zapuščati spomin, toda ko ga je kdo opomnil na nekaj, kar se mu je primerilo v letih mladosti, se je takoj spomnil na dogodek in kaj rad o njem govoril. Služil je pri pionirjih na nekem bregu Donave, dočim je Jože Jauch služil na drugem bregu preko Donave pri oddelku telegrafistov.
Pokojni Kunčič je bil tudi železničar in spadal je k organizaciji železničarjev ter k raznim delavskim organizacijam v takratni Avstriji, in ki so bile pod pokroviteljstvom socialne demokracije. Med tem so bili: Rudarji v Hrastniku, Trbovljah, Zagorju ob Savi, Leobnu na gornjem Štajerskem in Koeflachu. Delali so po osem ur na dan in dobivali penzijo veliko prej kakor v Ameriki. Te udobnosti so si priborili potom voditeljev socialistov. Med Slovenci so nam najbolj znani Etbin Kristan, Kopač in Jože Zavrtnik. Te je imel Jože Kunčič, kadar je pogovor nanesel na organizacijska vprašanja, vedno rad v spominu, ker poznani so mu bili še iz stare domovine, kjer se je udeleževal njih zborovanj in shodov.
Ker je bil vešč nemškega jezika, je bil tudi naročnik "železničarja" in "Arbeiter Zeitung,"
V	končni analizi je stalna borba proti temu zlu odvisna od zbujenosti povprečnega državljana, ki z glasovnico v roki lahko porazi vsakega kandidata, o katerem je upravičen sum, da je pripravljen biti "liberalen" napram raketirskim elementom.
V	Clevelandu je na primer gov. Lausche še ob času, ko je bil sodnik, podvzel pozitivno akcijo, ki se je nadaljevala pod upravo župana Burkeja. Rezultat je, da so tla za raketirje v našem mestu tako vroča, da je to zlo za praktične svrhe iztrebljeno.
delavska glasila. Zadnji je izhajal v Gradcu ter je bil znan tudi dopisniku, ker ga je dobival neki Franc Meslinger, ko sem bil vpo-slen v Zagorju ob Savi, kot ste-klobrusec (glasschlaifer). Tam je enkrat bila velika steklarna poleg premogorova. Ko sem obiskal Jožeta v njegovi bolezni, je kaj rad ponavljal kako je bilo takrat doma na Kranjskem.
Leta 1903 pozno v jeseni je dospel v Lorain, O. Ravno tistega leta v mesecu julij je bilo priobčeno pismo Antona Mladiča iz Chicago, 111., v "Glas Svobode," da bi bilo treba ustanoviti novo podporno bratsko jednoto, ki bi odgovarjala potrebam zavarovanja liberalno - naprednim strujam, katere so se naseljevale po Zedinjenih državah. Na dotični poziv so se zbrali možje, ki so prinesli že s seboj napredni duh iz stare domovine, kjer so spadali k sličnim organizacijam rokodelcev, rudarjev, fabriških delavcev in železničar jev. Torej, ko je prišla ta vest v Lorain, in jo je naš Jože čital, je bil takoj pripravljen uštano viti tako društvo v Lorainu. Ce pa kdo sedaj misli, da je bilo to lahko v tistih časih, se jako moti, ker večina naših rojakov, ki so bili tedaj tu naseljeni, so pri nesli s seboj le tisto, kar jih je niama učila, ki pa največkrat ni vedela kaj je organizacija, kaj je socializem. Ce bi slučajno kaj takega slišala, bi takoj rekla, da tisti, ki spada k takim, ki tako govore, bo gotovo pogubljen. (Seveda, nam, ki tam spadamo do sedaj še ni znano, da bi bil kdo, ki spada k našim organizacijam, katere so priborile delavcu boljše udobnosti, pogubljen, čera,vno so nas že mnogi zapusti li in šli v večna lovišča).
Primerilo se je, da ko je Jože pri večerji nagovarjal za pristop k novemu društvu, da mu je nekdo pomolil "pištolo," češ na; molči. Toda, Lorain, Ohio, je bil med prvimi mesti, ki so pričela ustanavljati društva Slovenske narodne podporne jednote, katera baš danes ima svojo 14. redno konvencijo in je največja podporna jednota Slovencev v Ameriki. To je zasluga takih mož, kot je bil naš pokojni Jože Kunčič. Društvo v Lorainu ima št. 17.
Pokojnik je bil tudi član socialističnega kluba št. 49 JSZ. Veliko je prispeval posebno listu Proletarec, dajal oglas Družinskemu koledarju in klubu, kadar je mogel.
Ko sem stopil k njemu neki d&n leta 1946, mi je izročil vsoto S40, češ, da naj jo oddam tajniku Sansa za otroško bolnišnico. To je storil, brez da bi ga jaz vprašal.
Jože Kunčič je prišel v Col-linwood leta 1908. New York Central železnica je nekaj let preje dovršila" veliko delavnico za popravila železniških vozov in lokomotiv in tako zvani "roundhouse." Tako je tudi naš Jože dobil delo v NYC shops. Ni pa pozabil, da je član Slovenske narodne podporne organizafcije ter da je treba ustanavljati društva, ako hočemo, da bo jednota rasla. Lotil se je dela in pridobil nekaj naših rojakov, med katerimi so bili John Prusnik in Louis Starman, katera sta še med nami, ter Dominik Bluniel, ki pa že zdavnaj počiva tam, kjer je sedaj Jože (to je na Lakeview pokopališču). Zbrali so se pri Jožetu in z 12 apostoli so ustanovili društvo "Boj," ki je dobilo številko 53 SNPJ. Iz 12 članov je to društvo naraslo na 628 članov v odraslem oddelku. Koliko pa jih je že odšlo tja, odkoder ni več vrnitve!
Jože Kunčič nas je zapustil 16. avgusta. Ni ga več mdd nami. Njegovi najbližji so želeli, da bi se spregovorilo nekaj o teh njegovih delih ob njegovem grobu, kar pa se ni. Zasluge napredno mislečega moža bi se vsaj delno moralo navesti ob njegovi krsti, zato pa, ker niso bile, naj javnost tb čita potom lista, ka-
terega naročnik je pokojnik tudi bil.
Naj v miru počiva naš Jože Kunčič, kojega truplo je mrtvo, ali njegova dela in njegov duh
živi in bo živel med našimi rojaki v Clevelandu in po drugih naselbinah Zedinjenih držav, kjer žive naši rojaki.
Frank Barbič.
Izkoristimo novatorske predloge za izboljšanje kmetijskih strojev
Poročilo o kongresu Zveze društev inženirjev in tehnikov, ki je bil sklican, da razpravlja o mehanizaciji in elektrifikaciji kmetijstva, je naše kmetsko ljudstvo spremljalo z velikim zanimanjem, saj so baš inženirji in tehniki poklicani, da skonstruirajo našemu podeželju tiste stroje, ki so za naše razmere najprimernejši. Pri svojem delu seveda naši konstruktorji v večini primerov ne bodo ustvarjali popolnoma novih, doslej še ne preizkušenih strojev in konstrukcij.
V	marsičem se bodo držali tega, kar je pri nas že vpeljano in kar se je dobro obneslo.
Zdaj je zelo važno, da vemo, kakšni preizkušeni stroji se že kje nahajajo, da nam bodo mogli služiti pri nadaljnjem delu kot vzorec, bodisi v celoti, bodisi le nekateri od sestavnih delov.
V	naši republiki na dobrem, saj posedujemo poleg strojev in naprav, nabavljenih pred vojno, tudi take, ki so ostale pri nas od treh okupatorjev. Vsak od teh strojev ima svoje specifične lastnosti, nekateri celo prav dobre. Pravilno je, da se posrečene konstrukcije ohranijo še dalje.
Nekateri naši napredni kmetovalci so že opozorili na take stroje Kmetijski znanstveni zavod, oziroma njegov Institut za mehanizacijo kmetijstva v Ljubljani, ostali, ki tega še niso storili, pa naj bi to storili čimprej, ker dela ta institut prav sedaj na zbiranju podatkov o uporabnih konstrukcijah strojev in bo oddal v kratkem času vse zbrano gradivo Zvezi društev inženirjev in tehnikov.
Zanimivo bo, če bo kdo poslal kritiko o strojih, ki so pri nas sicer udomačeni, ki pa svojemu namenu ne ustrezajo. Zdaj naj bi se javili tudi vsi tisti, ki jih pri
nas na podeželju ni malo, ki imajo razne novatorske ali raciona-lizatorske predloge, da bo mogoče upoštevati pri novih konstrukcijah tudi te predloge.
Podatki o obstoječih kmetijskih strojih so za naše konstruktorje zelo važni, zato upravičeno pričakujemo, da bodo naši kmet-ski delovni ljudje poslali lepo število poročil. Prav gotovo bodo posvetile temu vprašanju primerno pozornost naše množične organizacije kakor tudi podeželski klubi tehnike.
(Ponatis iz "Ljudske pravice")
V "ISKI" SO IZDELALI PROTITIPE NOVIH IZDELKOV
Kolektiv tovarne precizne mehanike "Iskra" v Kranju, ki mora po letošnjem planu osvojiti proizvodnjo 23 novih izdelkov, je v prvem polletju izdelal vrsto prototipov za nove aparate. Tako -so tehnični strokovnjaki ih delavci poizkusnih delavnic izdelali že prototipe vatmetra, trifaznega vatmetra, induktor-ja z gibljivo tuljavo in dvojnega volt-vatmetra. Za proizvodnjo teh preciznih elektrotehničnih instrumentov so v glavnem že izdelali orodje, tako, da se bo že letos lahko začela serijska proizvodnja. Uspešno napreduje tudi poizkusna izdelava nekaterih drugih izdelkov, kakor trifaznega števca za električni tok in kinoprojektorja za ožki film z ojačevalcem. V sodelovanju z institutom za elek-trozveze v Ljubljani pa bo to-varHžf "'Iskra" še letos začela izdelovati tudi zvočnike največje jakosti.
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Množične organizacije naj pomagajo pri nabiranju zdravilnih zelišč
Pravkar je končan odkup svežih borovnic, ki smo jih pošilja li v London, ali pa predelovali doma. Letošnja akcija nabiranja borovnic je bila zelo dobro organizirana, posebno lepe uspe he pa so dosegli v okrajih Ljub Ijana-okolica in Kamnik, kjer so presegli plan oddaje za nad 200 9^. V kolikor bi nabiralci še utegnili nabrati borovnice, jih naj posušijo in prodajo podjetju "GOSAD". Cena bo 108 dinarjev za kilogram, od tega 25% v bonih za nabavo industrijskega blaga.
Ker je sezona borovnic v glavnem končana, lahko nabiralci borovnic in drugi začno z nabiranjem zdravilnih zelišč, saj so za zelišča določene zelo ugodne cene! Dosedanji rezultati nabiranja zdravilnih zelišč kažejo na nezadovoljive rezultate. To nedvomno škoduje tako naši zunanji trgovini, kjer dobimo za zelišča dragocene devize, kakor tudi dvigu domače proiz vodnje zdravil. Kljub ugodnim pogojem za nabiralce zdravilnih zelišč so v nekaterih okrajih, kakor: Krško, Kočevje, Kamnik, Tolmin, Ljutomer in Radgona dosegli slabe uspehe. Vzrokov za to je nedvomno več, glavni pa je predvsem ta, da je v teh krajih premajhna povezava med AFŽ, LMS in pionifji in da množične organizacije premalo opozarjalo nabiralce na ugodnosti odkupa. Poleg tega je važna tudi agitacija v odkupnih centrih (zadružnih trgovinah). Tu se mora pokazati kako in kaj se naj zbira, da se ne bO več dogajalo, da bi posamezne skupine ne vedele točno katere dele rastline je zbirati, kako je
ravnati z nabranimi zelišči, kako se jih mora sušiti itd.
Podjetje "Gosad" bo v kratkem izdalo brošuro o zdravilnih zeliščih, s katero se morajo čim prej seznaniti vsi nabiralci. Marsikdo bi se že zdavnaj lotil nabiranja navadnih kopriv, katerih je povsod dovolj, če bi vedel, da je cena za kilogram posušenih kopriv 20 din (50% v bonih), za baldrijan 150 din (25% v bonih) itd. Zdravilnih zelišč, ki jih lahko zbiramo, je vse polno: preslica, lapuh, lisičji rep, srčna moč, bodeča ne-ža, arnika, planinski mah itd. Pfav tako pa čaka v zadrugah vrfeta predmetov, predvsem tekstilnih, ki si jih bomo lahko naibavili z boni za prodana zdravilna zelišča.
Zmogljivost splitske cementarne "Partizan"
bodo povečali
Dalmatinske cementarne so v zadnjih letih mnogo prispevale za graditev socializma. Dale so na tisoče in tisoče ton cementa za gradbena dela naše petletke. Razen tega smo prejeli mnogo deviz za izvoženi cement.
Potrebe po kakovostnem cementu še vedno zelo naraščajo. Tega se zavedajo tudi zavedni delovni kolektivi splitskih cementarn. Tako je nedavno delavski svet cementarne "Partizan" razpravljal predvsem o povečanju zmogljivosti obrata. Prihodnje mesece bodo izročili v obrat še dve vertikalni peči. PrVa peč je začela obratovati 1. avgusta. Sestavne dele peči izdelujejo v tovarniški mehanični delavnici.
22. avgusta 1950
BNAEWRAVNOST
STRAN 3
BOHINJSKEM JEZERU TABORIJO UČENO V GOSPODARSTVU
Ob Bohinjskem jezeru blizu ° ela Zlatčrog, je taborišče vencev v gospodarstvu. Cen-falni odbor enotnih sindikatov ugoslavije pošilja na brezplač-J v to kraljestvo bohinj-®ga kota najboljše učence v ^os^darstvu—mladince in mla-
tek	tu prijetni poči-
K poln razvedrila in miru. Ko-* or bodo vremenske razmere če	v številčno dolo-
1 skupinah preživelo svoj cev' približno 1,500 učen-Sk K ^^^P^^^&i'stvu iz vse države, dik i'	naše najvišje sin-
j. ^ vodstvo za učence v go-
Za't	v polni meri izra-
kje ^ počitniški koloniji, Od	učenci okrepili in
počili od napornega dela. ročina, ki je toliko bolj ne-Y "lestu, ni bila prehuda, od Janeza po cesti ob fu proti hotelu Zlatorog. La-
hen
daji
lino
da'	ill senca dreves sta
- a temu okolju posebno mi-
dol ®^®žost. Moja pot je bila —obiskati učence v go-Pj.	Ko sem spotoma
ttiišljeval o usodi učencev v jjj^^odarstvu in njihovem življe-
bili ^ Jugoslaviji, kjer so ja/	sužnji ter ga primer-
s sedanjim, ko imajo polno razvoja v tovarnah in šolah, me je glasen predramil iz premišlje-kra^^ opozoril, dd sem blizu kjer živijo ljudje.
Pro številnimi šotori in na Oiiit ^ odbojko je bilo vse gQ Le tu in tam je skočil za-"krU	dekle in se hitro
^ hladno senco. Bilo je poz-kon	ko je bila večina na
V taborišču je bilo le pin °	Posamezne sku-
Ar ? Poleževale v senci.
red
Živr° pripovedovali o svojem ^lal^H^^ ^ taborišču, sena spo-tgjj ' ^ njihovo delo in poči-^ tovarni tudi tukaj smo-jg jj	Vse v svojem času
8	Notranjega pravilnika
Plne
^srim se spoznajo vse sku-^koj po prihodu.
Šotori so razvrščeni ob robu majhne jase. V enem izmed njih je prostora za 18, oziroma za pet mladincev. Vsak šotor ima svojega dežurnega, ki ga imenujejo s posmehljivim imenom "šatro-vodja." Ta skrbi za red in čistočo v čotoru. Ležišča so udobno pripravljena. Pri razvrstitvi, kdo bo spal v katerem šotoru je vodilno načelo—združiti v to celico mladinke, oziroma mladince vseh narodnosti, da bi se tako čimbolje spoznali med seboj. Tovarišica Mila
Ko sva v popoldanskem počitku sedela v senci njene majhne koče, v kateri živi tovarišica Mila, vodja počitniške kolonije, sem bil priča številnim izrazom zaupanja in ljubezni, ki jo imajo vsi mladinci in mladinke do nje. Prihajali so s prošnjami in po nasvete, za vse pa je imela prijazno besedo.
V njeni skromni, a lepo urejeni sobici je bogata knjižnica. Povedala mi je, da mladinci radi segajo po knjigah. Najrajši berejo pripovedke in drugo lažje berivo. O vsaki knjigi in njenem avtorju jim pove nekaj že v naprej. In potem, ko knjige vračajo, še ni vse opravljeno. Tedaj mora vsak povedati svojo kritiko o delu. To so živahni razgovori, kjer se vsi izpopolnjujejo. Dobri' športniki
Po popoldanskem odmoru je okrog šotorov vse zaživelo. Vsi so nekam hiteli in imel sem občutek, da gredo po važnih opravkih. Da, saj so tudi bili! Na igrišču za odbojko sta se sestavljali dve moštvi, da se pomerita med seboj v igri. Navijalci so tudi prišli na svoj račun, saj se je med nasprotnikoma vnela ogorčena borba.
Ob Bohinjskem jezeru je več skupin, ki taborijo. Z vsemi so se naši mladinci pomerili v odbojki ali nogometu. Vedno so zmagali, kot zmagujejo pri delu v tovarnah.
Na jezeru
Po vstajanju ob 7. zjutraj zaživi obala jezera, ko pridejo vsi,
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVENUE
Pokličite:
ENdicott 1-0718
da se umijejo. Nato pa na čolne. Pet dvosežnih in eden večji čoln so vedno na vodi. Še živah-neje je, ko se poženejo v vodo. Kakor mali otroci se škropijo in potapljajo, lovijo itd. Mnogi se držijo brega in ne upajo v globoko vodo. Veliko pa je tudi izkušenih plavalcev. Mladinka, ki skrbno pazi svoje lase, jo gotovo skupi. Ce je že ne vržejo v vodo, jo toliko zmočijo, da kodri izgubijo svoj lesk. Zato ima toliko več dela zvečer, ko se vsa dekleta skrbno uredijo za domačo zabavo.
Eh, le, Mitko, kaj si videl!
Mali Mitko je Makedonec. Dekleta so ga takoj vzljubile, saj je prijazen, veder in vesel fant.
Da bi ne bilo v logorju v večernih urah dolgočasno, priredijo vsak večer zabavne in kulturne programe, na katerih morajo nastopati vse skupine po narodnostih. Tako drug drugega spoznavajo s pesmijo, narodnimi plesi itd. In ko se oglasi harmonika, se zasučejo pari v modernem plesu. Mali Mitko ni znal plesati, zato mu je bilo pri srcu hudo, ko je opazoval vesele parčke, ki so se zibali v taktu. Mladinke pa so se zanj zavzele in danes je že dober plesalec.
In še nekaj! Vsakodnevno življenje izpopolnjujejo z izleti. Ta dan so bili pri slapu Savice. Ko so zagledali mogočen padec vode in slikovito okolico, polno naravnih lepot, je mali Mitko začuden nad tem naravnim boga-
stvom, počasi odprl usta in dejal : "Eh, le, le Mitko, kaj si videl!" — Da, narava jih prevzema in obdaja s tolikim čarom, da se ne da popisati. Morje, kakor imenujejo jezero in gore so nezdružljivi pojmi. Pa vendar živijo sedaj sredi teh lepot, ki jih objemajo z vso toplino.
Taborni ogenj
Taborni ogenj je posebni dogodek, ki je morda najzanimivejši med vsemi dogodiščinami. Navadno ga zažge jo takrat, ko pridejo in ko se poslavljajo. Sprva neznani mladinci in mladinke, iz vseh delov naše države in vseh mogočih poklicev, se v teh dnevih počitnic toliko zbližajo, da je pri poslovilnem tabornem ognju vsem zelo hudo. Drug drugemu obljubljajo, da bodo pisali, da bodo prišli celo na obisk, da sc bodo medsebojno seznanili z delom v tovarnah, v mladinskih organizacijah itd. Kako težko pa se poslavljajo od tovarišice Mile, sem videl iz kartic, ki jih vsak dan sprejema nešteto.
In psiček Bob . . .
Bobi, ali kakor ga imenujejo Bobiša, je pritepenec, vendar že tako domač, da je postal že pravi član te kolonije. Debeli lenušček čez dan je zvečer zvesti čuvaj. In če kdor koli zamudi priti zvečer v logor, ga Bobi z lajanjem opozori, da ne ravna prav. Še več, na zamudnika opozori še tovariš Milo. Takšni primeri so si-(Dalje na 4. strani)
Avtomobilske nesreče In odgovornost
Največ prometnih ponesrečb povzročijo dandanes avtomobili. To je žalostno, pa s številkami dokazano dejstvo. Dalje je dokazano, da so za največ takih nesreč odgovorni mladi, lahkomiselni vozniki. VeČini takih nesreč sledijo sodne obravnave in kazni in v mnogih primerih pla-
čevanja odškodnin za telesne poškodbe in za materialno škodo.
Pametni lastniki avtomobilov imajo zavarovalninske police, ki v mnogih primerih pokrijejo finančno škodo, napravljeno v avtomobilski nesreči. Seveda, police so različne z različnimi določbami glede pokrivanja &ode.
Vsak motorist bi moral imeti zavarovalninske polico in vsak bi moral vedeti, kaj polica določa. Žal, da le nekatere države zahtevajo, da mora vsak avtomo-bilist imeti zavarovalninsko polico. Dalje je "odgovornost" nekaterih polic na en ali drug način omejena, ne da bi se njihovi lastniki tega zavedali, dokler ne pride do nesreče.
Posojevanje avtomobila drugim osebam je vedno bolj ali manj riskirana reč. Ako nekdo drugi z mojim dovoljenjem vozi moj avtomobil, sem jaz finančno odgovoren za morebitno škodo, ki jo dotičnik povzroči.
Lastniki avtomobilov, katere vozijo njihovi odraščajoči sinovi ali hčere, naj si izposlujejo zavarovalninske police, ki bodo poleg lastnika pokrivale tudi take "druge" voznike. Ako, na primer, sin vozi očetov avtomobil, je oče odgovoren za škodo, ki jo morda sin povzroči. To navadno tudi v slučajih, ko je sin rabil
očetov avtomobil brez očetovega dovoljenja.
Važno je, da ima vsak lastnik avtomobila zavarovalninsko- polico, ker vsakemu se lahko pripeti nesreča; finančno škodo v takem slučaju pokrije zavarovalnina. Vsak naj bi tudi vedel, kaj določbe zavarovalninske police pokrivajo. Posebno v primeru, da njegov avtomobil vozijo tudi njegovi odraščajoči otroci in žena.
Seveda, nobena zavarovalnina ne oživi uničenih življenj in ne popravi polomljenih teles. Pohabljenemu telesu se ne more vzpostaviti novi del kot polomljenemu avtomobilu. Zato je v prvi vrsti potrebna previdna vožnja; to n&j bi očetje tudi skušali dopovedati svojim sinovom in hčeram, ko pričenjajo voziti avtomobile. Večkrat naj bi jih tudi opozorili, da avtomobilska nesreča, ki jo povzroči sin ali hčerka, lahko očeta finančno upropasti. Važno je tudi, da se
mladi ljudje naučijo pravilno in pametno ravnati z vozilom. Višje šole nudijo tozadevno pro-spektivnim mladim voznikom dober pouk. Dalje imajo šole za avtomobiliste avtomobilski klubi.
Važno je tudi, da ima avtomobil dobre zavore, dobre luči in da je sploh v dobrem stanju. Marsikatera nesreča bi se preprečila, če bi bila vsa vozila v dobrem stanju. Popravila malih nedostatkov sicer stanejo denar, toda to je malenkost, če preprečijo nesrečo, ki bi morda stala življenje voznika ali koga drugega.
Avtomobil je komoditeta, brez katere bi si današnje Amerike niti predstavljati ne mogli. Avtomobil pa je tudi moderni stroj, ki povzroča tisočere tragedije in ogromno materialno škodo. Zato je največje važnosti, kdo ima ta stroj v rokah in kako ravna z njim.
—NOVA DOBA
flCKYWRgf
We'll get it for you "wholesale"!
A home in the country?
DOWN PAYMENT OUR PRICE , ,
$2,000 $1,500
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
John Oblaka
1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730
A business of your own?
ESTIMATED CAPITAL . » $10,000 OUR PRICE .,,,,$ 7,500
College for Bob?
ESTIMATED COST . . . „$2,000 OUR PRICE.....$1,500
Retiring to a small farm?
ESTIMATED COST OUR PRICE . .
$15,000 $11,250

A trip to Europe?
ESTIMATED COST OUR PRICE . .
$1,500 $1,125
You figur« il oul..A Bond that costs you $18.75 today, pays you $25 ten years from today. Stash away $75 today and that Bond is worth a full $100 in ten short years. And if you think they aren't short years, just look back for ten. How many of the long-range plans you made then liave you accomplished today'i Only one thing stopped you then. One quick.
decision will get you started now.
Make that decision today! Sign up now for the Automatic Payroll Savings Plan. You'll never miss it if you do, never have it if you don't. (If you're not on a payroll, make arrangements to save a Bond a inonth at your local bank.)
Whatever you want... you can buy at a discount with U. S. Savidgs Bonds.
AUTOMATIC SAVING IS SURE SAVING-U. S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement—prepared under asupices of Treasury Department and Advertising Council.
Voranc:
Potolceni kramoh
h	kraju je grda šega,
j® radi dajejo priimke, poniževalne sramp-fie 'Včasih tudi čisto neum-'^^ke. Včasih so taki pri-duhoviti, včasih pa so Sp brezmiselni. \	se majhnega deč-
'^aten	nioje starostj in s
kj	vsa leta hodila sku-
je sirota brez '^Sat ^ rejenca pri nekem kmetu. Bil je čisto maj-krogla in čisto bel. ^0^0	^^se, bele obrvi, belo
"^osil tudi hodno ^ila q' ' j® bela, kadar je ^6)1 , '^^na, je bil deček podo-Njegova bela zrasla s prvimi mladosti. S temi spomini pa je zrastel tudi
njegov priimek, čuden, nerazumljiv priimek. Rekli smo mii: Po-tolčeni kramoh.
Navzlic nerazumljivosti tega priimka, smo ga vsi klicali tako. Vedeli smo le toliko, da je v tem priimku nekaj posfnehljivega in žaljivega. Poudarek priimka je bil na besedi kramoh, ki je pomenila nekaj tujega, nekaj hudega, kar bi utegnilo feiti v zveži s hudobnim duhom. Prva bčseda Potolčeni je bila najbrž v zvezi z njegovo majhno, zgrbljeno postavo.
Deček je bil ria svoj priimek zelo hud. Čudno pa je bilo, da je bil kljub svoji neznatnosti tako hud in da so se ga bali veliko močnejši tovariši. Edino mene se je bal v razredu, vsem
drugim pa je bil kos. Kadar je čul svoj priimek, se je zmerom stresel, ko da bi pogoltnil kako kost. Glasno in javno se proti priimku nikdar ni pritoževal, le gorje tistemu, ki ga je tako imenoval. Po cele dneve je opre-zal, da ga je dobil v svoje pesti in ga premlatil.
Kadar smo se igrali "piške in jastrebe," je bil navadno za jastreba. Ce ga je kaka piška izzvala z njegovim priimkom, jo je gonil tako dolgo, da ^o je ujel in potem jo je včasih tako premikastil, da je začela vpiti na pomoč. Prav zato, ker so šolar-ski tovariši vedeli, da ga priimek tako boli, so ga še huje izzivali.
Nekoč je bil zopet za jastreba. Jaz sem bil piška in lovil me je ob potočku, ki je tekel med jel-ševjem. Pri tem sva se počasi oddaljevala od drugih tovarišev. Imel sem dolge noge in mi ni bilo 'nič, skočiti čez potok, medtem ko on tega ni mogel in, kadar
se je pognal čez vodo, je navadno štrbunknil vanjo. Takrat sem se mu na ves glas režal, kar ga je še huje jezilo.
"Šleka pac!" sem vpil z druge strani potoka. To je bila otroška psovka, ki ga je zelo bolela.
Tedaj se je beli deček ves srdit zagnal čez vodo, se skobacal na drugi breg in skoraj bi me bil dobil, ako bi jaz ne bil urno odskočil in se zopet zagnal nazaj na drugi breg potoka. Njegova urnost me je naravnost zastrašila. Te(Jaj sem za vpil proti njemu:
"Potolčeni kramoh, skoči na tu breg, če moreš!" In še nekajkrat sem ponovil:
"Potolčeni kramoh, Potolčeni kramoh!"
V mojih besedah je bilo takrat več zlobnosti kakor pa razposajenosti. To je čutila tudi bela kepa na onem bregu. Nenadoma se je ta kepa zaustavila za neko jelšo in se nehala poganjati za menoj, široki rokavi
njegove hodne obleke so nehali mahedrati v zraku.
"Skoči, Potolčeni kramoh!" sem še enkrat zaklical čez vodo.
Toda bela kepa se tudi zdaj ni premaknila. Občepela je za neko jelšo in beli obraz je bil skrit za grmovjem, da ga nisem mogel natančno videti. Bila je podoba, ko da si je izvil nogo ali se zbodel na kakem železju. Tedaj me je zaskrbelo.
"Kaj pa ti je?" sem zaklical sočutno na oni breg.
Toda tvdi zdaj ni bilo nobenega odgovora z one strani.
Zdaj nisem več vzdržal, ampak sem skočil na drugi breg in pristopil k beli kepi ter rekel;
"Cencelj, kaj pa ti je?" Poklical sem ga s pravim imenom.
Doli za potokom se je krik najinih tovarišev zmerom bolj oddaljeval in bila sva čisto sama.
Tedaj je beli deček dvignil obraz k meni. Videl sem, da so njegove oči polne bledih solza in da me te oči presunjeno gledajo.
Potem sem žaslišal njegov pol-tihi glas:
"Zakaj mi tudi ti praviš Potolčeni kramoh . . .?"
Njegov glas je bil trpek, kak-kršen še nikoli ni prišel iz njegovih ust. Ni bil podoben ne glasu prošnje, ne molitve; ne kletve. Slišal sem pa iž njega še neki drugi prizvok. Zdelo se mi jte, da je rekel:
"Zakaj me tudi ti zmerjiaš za Potolčenega kranloha? Gotovo zato, ker sem velik, zapuščen si-rotej . . ."
Čisto majhen, nebogljen in ^krčen je čepel za grmovjem. Njegova hodna obleka je bila pokrita z velikimi zaplatami, ki jih tja ni prišila materina, ampak neka tuja roka.
Tedaj se mi je močno zasmilil. V mojem srpu se je nekaj utrgalo in šele nato sem mu mogel stisniti roko in mu vroče reči: ^
"Cencelj, jaz ti nikoli več ne bom tako rekel."
Mogoče je prišlo to iz mene kakor prisega.
Mali beli deček me je pogledal z očmi, ki so bile polne nejevere. Dolgo je tako gledal v moj obraz. Ta ga je najbrž prepričal, da govorim resnico, da mi gre od srca, zato me je čez nekaj časa prijel za roko in dahnil s komaj slišnim glasom:
"Ali mi res ne boš nikoli več tako rekel?"
"Nikoli več, Cencelj!" sem ponovil še enkrat in zdaj mi je bilo laže. Nato sem še hitro dostavil : "In če ti bo kdo še tako rekel, ga bom nabil; le verjemi mi."
Prijela sva se za roke in skupaj zapustila samotni kraj ter se tako pridružila tovarišem, ki so se igrali niže ob potoku. Med nama tedaj ni bilo nobene sence več.
Prenekateri tovariš je potem občutil moje pesti, če je kdaj izustil priimek Potolčeni kramoh.
(Koiiee)
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
22. avgusta 1950
ANTON INGOLIČ:
STO ZA ENEGA
NOVELE
Večtedensko deževje je prenehalo in pokazalo se je sonce, sprva le po nekaj ur na dan, kmalu pa je kraljevalo na sinjem nebu od jutra do večera. Tudi ostri zimski veter je prenehal, kakor čez noč je postalo toplo in zavladala je pomlad. Še včeraj dež, veter in mraz, danes pa sonce, vedrina in vonj po rasti in cvetju. Majhen park ob reki, ki je kalna in narasla edina še pričala o minulem deževju, je o zelenel in akacije so se raze vele. Odnekod so prinesli klopi, jih postavili pod dehteče akacije; prišli so prvi sprehajalci. Najprej, mladina, potem žene, katerih možje so bili že dve leti v ujetinštvu ali so se boiili kdo ve kje proti kdo ve komu in za kdo ve koga. Mestece, ki je bilo skozi zimo kakor izumrlo, je počasi oživljalo. Pomlad je ljudem vlivala novih nad.
Pomlad 1943 leta. Zdaj se bo začelo zares. Na vzhodu, na zahodu. Tjidi doma, Hkratu in z uspehom. Glejte prve znake zmage! Stalingrad, Afrika! Se malo pa se bo začel končni obračun. Samo gozdovi naj ozele-ne.
S pomladjo je prihajalo upanje, z upanjem življenje, z življenjem nov pogum.
Toplota majskega večera pa je kruto udarilo med ljudi. Meščani so nemi obstali pred velikimi, zelenimi lepake, ki so režali vanje iz vseh kavarniških in trgovskih oken, s telegrafskih drogov, uličnih oglov in praznih zidov. Rejeni trgovci in kavarnarji, shujšani uradniki in drugi državni nameščenci, zabuhli čmoborzijanci in od dela zgarani manjši posestniki in delavci so stali pred zelenimi, črno popisanimi rjuhami in čita-II.
Na lepakih je bilo najprej nekaj vrst imen ljudi, ki so bili ustreljeni zaradi sabotažnih de janj, pod njimi pa je bilo natisnjeno z mastnimi črkami, da bo Odisej v Srbiji spet ustreljeno za vsakega "zavratno" ubitega Nemca sto Srbov, za ranjenega petdeset, isto toliko za vsakega vojaka druge narodnosti, ki je v nemški službi; za vsako sabotažo pa deset. Prebivalstvo Srbije, ki se mora Nemcem zahvaliti za svoj obstoj, se še enkrat, in to po-sledhjič, opominja, naj bo lo-jahio proti okupatorju, ki hoče srbskemu narodu samo dobro, toda okupator je prisiljen, da zaradi vse pogostejših sabotaž, naraščajočega nereda in parti zanskih akcij seže po skrajnem sredstvu. Mir, red in delo niso potrebni samo srbskemu narodu, marveč vsem evropskim na rodom, ki hočejo pod vodstvom velikega nemškega naroda ustvariti nove in boljše pogoje
PRODA SE
ali pa odda v najem dobroidočo gostilno s pivom in vinom ter jedili. Zraven je tudi stanovanje s 4 sobami.
Za podrobnosti se poizve na 8104 St. Clair Ave.
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVL ako ]ih oddatte v popravilo xane-sijivemu čevljarju, ki vedno lavrii prvovrstno delo.
Frank M ar zlikat
16131 ST. CLAIR AVE.
za nadaljni razvoj Evrope in vseh drugih kontinentov. Tako je pisalo na lepakih.
1
Čmoborzijanci, trgovci in večji posestniki se zbero še tisti dan v kavarnah in ob žganju pretresajo najnovejši ukrep nemškega okupatorja.
"Kako?" ugovarja čmoborzi-janec Pešič. "Naše mestece je mimo. Eno najmiraejših v Srbiji. Mirno in pametno. Kaj hočemo drugega? Sužnji smo. Prišel pa bo tudi za nas čas svobode. Res, jeseni 1941. leta so Nemci na trgu pred šolo ustrelili pet in trideset naših ljudi. Toda to so bili komunisti, s katerimi nimamo in nismo imeli nikakih zvez. Pozneje so jih še nekaj odvedli na drugo stran reke in ustrelili, toda niti eden ni bil naš meščan. Ne, mi smo sami pametni in preudarni ljudje, vemo, da naš čas še ni prišel."
"Dve leti smo že pod okupacijo, a v našem mestu se še nobenemu Nemcu ni skrivil niti las na glavi. Tudi okolica se je pomirila. Kmetje, Srbi in Vlahi, pridno obdelujejo zemljo in mnogi so se rešili dolgov ali si uredili hleve in hišo. Pametni gospodarji. Nam se ni ničesar bati. Dve leti smo mirno čaka-H, pa bomo še do jeseni," razlaga dr. Momir Ilič, znan predvojni politik.
"Kaj veste!" skuša ugovarjati drugi črnoborzijanec, ki se že trese za svoje lepo in udobno življenje. "Naši so neprevidni, kaj,^ če začno? En napad, petnajst Nemcev mrtvih, in vsi moški v mestu izgubimo glave."
"Naši še ne bodo začeli," se nasmehne občinski uradnik Miloš Tadič, za katerega vsi vedo, da ima zveze s "šumci", namreč dražinovci. "Naši vedo, da borba z Nemci pomeni v resnici borbo s Srbi. Kaj storijo, če ubijejo enega Nemca? Ubijejo sto Srbov.naših poštenih, delavnih, borbenih Srbov. Naši niso šli v
PRODA SE
dobro obstoječa trgovina s
C 2 licenco.
Dobra priložnost za zakonca Cena zmerna.
Vpraša se na
256 E. 156 St.
BEGUNCI, POZOR!
Izurjeni ali neizurjeni
delavci. Vas izučimo za delo v livarni in sicer v sfledečih strokah: MOLDING
HAND STRAIGHTENING INSPECTION SHAKEOUTS BRAKEOFF PATTERNMAKER Jamčena plača od ure — poleg plače od komada. Plačane počitnice in prazniki. 5 dni tedensko.
Stalno delo.
LAKE CITY MALLEABLE CO.
5000 LAKESIDE AVE.,
2 bloka severno od St. Clair
gozdove, da bi nas iztrebili, marveč da nas obvarujejo. Toda v naši deželi je žal nekaj takih z zvezo, to so Hrvati, Slovenci, židje, cigani, Arnavti. Njihov cilj je, da nas Srbe iztrebijo. In kako bi laže izvedli svoj načrt, kakor da padejo po okupatorju, ubijejo nekaj tisoč Nemcev in z nami je končano."
"Da, to je. Pomislite: nikoli nisi storil Nemcem nič žalega, šel si jim na roko in jim še greš — kar se mora, se pač mora, sužnji smo —, pa pridejo, ko se najmanj nadejaš, odpeljejo te, postavijo v vrsto in dr-dr-dr in konec je s teboj!" Te besede izgovori Ilija Pandurovič, majhen človek, trese se od groze in hitro vlije vase polno merico žganja.
Omizje v mračni kavarni onemi. Kako tudi ne?
Trgovec Ilija Pandurovič ima denarja za lepo novo hišo; če bo vojna trajala še nekaj časa, si bo lahko kupil celo dve. Tri-funovič, mesar, živi ko mali bog; vsega ima, denarja, vina, žensk. Občinski uradnik Miloš Tadič ne dela nič, ljudje pa mu nosijo, kar si zaželi, hodi iz kavarne v kavarno, niti v žep mu ni treba seči. Velja Spasič, veleposestnik, dobiva za mleko več, kakor je dobival prej. za žito in živino skupaj, in odprte so mu vse skrivne zaloge trgovcev in rokodelcev. Dr, Momir Ilič, zdravnik in bivši politik, a tudi bodoči, kakor trdno upa, se tudi ne more pritoževati nad vojno, živi kakor pred vojno, ker se pa javno politično ne izpostavlja, si kuje, kar tudi upa, kapital za pozneje. Obema čr-noborzijancema, Jovanu Pešiču in Živojinu Popoviču, pa se še ni godilo nikoli tako dobro kot zadnji dve leti,
"To je vendar preneumno," se razjezi mestno oblečeni mesar Mita, "stoi za enega. Treba bo našim ljudem zabičati, naj bodo mirni, disciplinirani in naj ostanejo pri svojem delu. Naše ljudstvo je nerazsodno, ne zna ceniti ne svojega, še manj tujega življenja."
"Da, da. Mir, red in delo! Drugo ni za nas," pritrjuje zapiti zdravnik. "Kaj bomo le mi? Majhen narod smo. Veliki
naj opravijo sami med seboj. Mi smo svoje že dali v Bosni, na Hrvaškem, v Kraljevu in drugod. Srbska kri je tekla v potokih."
"Mi smo za politiko varovanja srbskih glav," ponavlja trgovec zdravnikove misli. "Moramo varovati svoje glave, to je prvo in tudi poslednje. To bo naša zmaga,"
"A obvarovali jih bomo, če varujemo nemške glave," povzame misli vseh Tadič, ki ima zveze in ve, kakšno stališče zastopajo oni zgoraj v 'šumah'. "Torej naša politika mora biti: politika varovanja nemških glav. Seveda," skrivnostno in važno doda, "ko bo čas, udarimo tudi mi po Nemcih in dokončno osvobodimo našo zemljo."
Mestni župan, majhen, zabuhel trgovec, ki ima dve hiši v mestecu in palačo v Beogradu, stori vse, kar smatra za potrebno v tako usodnem času. Skliče meščanstvo na glavni trg in ,z blakona mestne hiše med drugim pove z zadnjimi močmi svojega pikavega glasu: "Mir, red in delo, to nas edino reši. Čuvajmo mater Srbijo, pomagajmo njej, ki je že toliko pretrpela. Pomagali pa ji bomo, če bomo v miru opravljali vsak svoje delo; kmet na polju, obrtnik v delavnici, trgovec v trgovini, uradnik v pisarni. Kdor misli drugače, je naš sovražnik. Okupator pa ni več naš sovražnik, saj nam pusti, da v miru živimo in delamo. Naši sovražniki so oni, ki streljajo na okupatorje in s tem ubijajo nas Srbe. Ti so izrodki, te je treba pobiti in iztrebiti. Pobiješ enega in rešil si sto Srbov. Smrt njim, a Srbija naj živi! Naj živi tudi general Nedič, oče toliko trpinčenega srbskega naroda!"
Stanovanje želi dobili
vdova, ki ima stalno delo. 3 ali 4 sobe brez pohištva. Je liiirna in zanesljiva. Pokličite KE 1-7192
HIŠA NAPRODAJ
za 2 družini; 5 in 5 sob na Bonna Ave.
Fornez na plin, garaža. Za podrobnosti se vpraša na 6508 Bonna Ave.
Mary A. Svetek
POGREBNI ZAVOD ^ LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 1-3177
POGREBI PO ZMERNIH CENAH. LEPI, DOSTOJANSTEVENI
AmbulanCna posluga podnevi in ponoči.
Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
Meščani poslušajo in' si mislijo svoje.
Čmoborzijanci in špekulanti vseh vrst se seveda še dalje sestajajo v kavarnah in poudarjajo svojo lojalnost nasproti okupatorju in nedičevski uradni ter dražinovski neuradni oblasti. Vsakdo se hoče zavarovati, da ne bi v slučaju "nesreče" prišel med "črno stotnijo". Vendar strahu niso mogli pregnati.
Ljudje iz stranskih ulic, delavci iz tovarniške kolonije, kmetje iz predmestja, dijaki in mladina sploh ter izobraženci pa posmehljivo gledajo grozeče zelene plakate. V njih vidijo nov dokaz, da prede Nemcem slaba in da se bliža čas, ko bo dan ukaz. Mnogi pa ne čakajo nanj, brez slovesa se odpravijo.
2
Ob velikem mostu straži tistega pomladnega popoldne Boris Borjusov, član bolgarske okupatorske vojske. Doma je nekje iz Trakije. Tam ima hišico, trgovinico, ljubko ženkicb, troje otročičkov, košček zemlje. Vsak teden dobi pismo, kako trgovina napreduje, vsak drugi teden paket od žene ali pa pošlje paket ženi; trgovina je bolj
založena, kakor je bila pred vojno. Kapital se naglo veča, če ne prej, po vojni si bo kupil v bližnjem mestecu veliko trgovino.
Boris stopa ob mostu deset korakov naprej, deset nazaj. Ne vidi ne zelenih polj okoli sebe, niti ne sliši zamazane reke, ki se s šumom vali pod mostom tja doli proti mestecu. Boris živi doma, prešteva zaslužek zadnjih mesecev, izbira hišo, ki jo bo kupil v bližnjem mestu, streže ljudem v svoji novi, svetli trgovini, se pogovarja z ženo, ki je postala prava mestna gospa, in občuduje otroke, ki obiskujejo mestne šole.
Toda stoj! Kaj pa je tam?
Štiridesetletni možak v rjavi bolgarski uniformi s puško na rami postane spet vojak, zgane se, stopi za korak naprej in ostro pogleda v reko pod seboj. Mrlič? No, to ni nič posebnega, vsak teden dva, trije. Toda čakaj! Mrlič je v vojaški uniformi. Vojak se zgane in naglo odide na rob obrežja. Kako? uniforma je zelena? Hudiča! To je vendar Nemec!
Nenadoma trgovčič iz Trakije ni nič drugega ko hlapec svojih trdih in oholih gospodarjev.
"Halo!" zakriči proti gruč' tovarišev pred kasarno. "Hab reka nosi mrtvega nemškega vojaka. Halo, na pomoč!"
(Dalje prlTiodnJič)
OB BOHINJSKEM JEZERU TABORIJO UCENCI V GOSPODARSTVU
(Nadaljevanje s 3. strani)
cer redki—Bobi pa je le dobC čuvaj.
Noč je pokrila zemljo in j" ovila v svoj temni pajčolan. ^ taborišču še odmeva glas harmonike in tiho petje skupine, ki se poslavlja od dneva, ki je bil poln lepot, zabave in življenj)' "Šatrovodje" pregledujejo svo* je šotore in kmalu zajame to življenje globoka tišina. M-
(Po "Slovenskem poročevale* '
Cold Header Operatorji in vajenci
Plača od ure — poleg bonus' in dobrodelnih podpor
Triplex Screw Co.
5319 GRANT AVE.
NAZNANILO IN ZAHVALA
s tugo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, zatisnil svoje mile oči za vedno naš nadvse ljubljeni in nikdar pozabljeni oče in siari oče ter brat
1875
1950
IVAN ZUPAN
Blagopokojnik je preminil dne 15. junija 1950. Pogreb se je vršil dne 19. junija 1950 in po opravljeni sv. maši zadušnici v cerkvi sv. Alojzija smo njegovo truplo izročili v naročje matere zemlje na Calvary pokopališče kraj njegove živ-Ijenske družice-naše nepozabljene mame.
pokojni oče je bil rojen 3. julija 1875 leta v vasi Selo, župnija št. Jurij pod K umom. okrajno glavarstvo Radeče na Dolenjskem.
Najlepšo zahvalo izrekamo sledečim, ki so okrasili krsto pokojnika s krasnimi venci in cvetlicami, katere je tudi v svojem življenju tako rad imel: Društvu Dvor Baraga št. 1317 C. O. F., društvu sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, glavnemu . odboru KSKJ, Ameriški domovini, Enakopravnosti, Mr. in Mrs. E. M. Asquith in družini, Mr. in Mrs. R. Baumgardner, Mr. in Mrs. Adrian Delsman, Mr. in Mrs. Anthony Kromer, društvu sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, Mr. in Mrs. Michael Lah, Mr. in Mrs. Mike Morel in družini, sosedom na E. 120 St., Mr. Janko N. Rogelj, Mr. Anton J. Terbovec, družini Paul Schneller. Mr. in Mrs. I. Schwartz, Mr. in Mrs. S. H. Schaeffer, Mr. in Mrs M. Ziskin in družini, Haux-hurst, Inglis, Sharp & Cull, General Television Employees, Kromex Employees, Medical Society of D. C., Murray Ohio Employees.
Dalje iskrena zahvala bodi izrečena vsem, ki, so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika, in sicer: Društvu sv. Vida št, 25 KSKJ, Mr. Rico Aquadro, Mr. Lawrence Bandi, Mr. in Mrs. Albert Berg» Mr. Peter Beuck in družini, Mr. in Mrs. Brown, Mr. in Mrs. Arthur Buckland, Rev. M. J. Butala, Mr. in Mrs. T. F. Dixon, Mr. Joseph A. Drasler, družini Louis Erste, Mr. in Mrs. W. F. Fikes, Mr. in Mrs. Martin Gallagher, Mr. in Mrs. Patrick Gallagher ml, Mr. in Mrs. Patrick Gallagher st., Mr. in Mrs. John Germ, Mrs. Johanna Gornik, Mr. Joseph Gornik, Mr. Anton Grdina in družini, Mrs. Anne Healey, Miss Bridget Healey, Mr. in Mrs. John Hitesman, Mr. in Mrs. Hoffart, Mr. in Mrs. Paul Hribar, Mr. in Mrs. Fred Klobucor, Miss Rose Klopcic, družini Kmet, Mrs. Frances Knaus, Mr. Jerry Knaus ml., Mr. in Mrs. Vic Knaus, Mr. in Mrs. Edward Kompare, Kromex Employees, Mr. in Mrs. Ivan Kushar, Mr. in Mrs. Anton Leban, Mr. in Mrs. W. Mcllvaney, Mary Morel, Mr. in Mrs. Stanley Morel, družini Muchanic, Murray Ohio Employees, sosedom na E. 120 St., družini John Orosch, Mr. in Mrs. Norbert O'Brien, dr. Anton J. Perko, Mr. in Mrs. Frank Perme, Mr. Joseph Plevnik, družini Ivan Racic, Mrs. Marian Rolih, Mr. in Mrs. Mark Romaniuk, Mr. Anthony Rudman, družini Howard Saefkow, Mr. Malt Slana in družini, Mr. Tony Sulzer in družini, Mrs. Mary Tancik, Mr. John Tavčar, Mr. in Mrs. Terranova, Mr. in Mrs. Anton Tomazin, Mrs. Ann Vardian, Mrs. J. J. White, Mrs. James S. White, Mr. in Mrs. Robert Wido, Mr. in Mrs. Stanley Wo j as, Mr. in Mrs. Yeckley, Mr. Anton Zalar, Mr. Joseph Zalar, Mr. Frank Znidar, družini Zulich, Mr. Frat^ in Mr. Ben Zupan, Mr. Louis Zupan in družini, Helen Crockford, Adelaide Reis, Marie Raymond, Grover Tugate, Mr. Stan Koziatek, Mr. Charles Lynn,_ Attie Newman, Mr. in Mrs. Mintmier, Theresa Gutka, Mr. in Mrs. Barney, Mr. in Mrs. S. R. Mihalic, Mr. Ralph Rossman, Mr. Raymond Ber-goch, Mr. in Mrs. Edward Intihar ter Mr. Ken Kaminski.
Lepa hvala duhovščini pri fari sv. Alojzija za številne obiske pokojnika v njegovi bolezni in za vso tolažbo, ki so mu jo nudili v njegovih zadnijh urah.
Hvala društvom za njih izkazano zadnjo čast pokojniku in za spremstvo na pokopališče. Enako najlej>ŠB hvala pevcem zbora Lira pod vodstvom Mr. Martin Košnika za lepo zapete zalostinke pokojniku v slovu.
Najlepša hvala vsem, ki ste prišli pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškem oiku, vsem, ki ste nam izrazili svoje sočutje pismeno ali osebno, kakor vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Bodi vsem, ki ste nam količkaj dobrega storili v dneh naše britkosti, izrečena naša najiskrenejša zahvala. Ako smo slučajno pomotoma izpustili ime enega ali drugega, ki je nam bil v pomoč, prosimo oproščenja, ter se vsem enako iskreno zahvaljujemo.
Tebi, predragi nam oče in stari oče, bodi lahka ameriška gruda! Tvoja življenjska pot ni bila posejana z rožicami, ampak posuta je bila s trnjem, kar pa Te ni oviralo, da ne bi sledil Tvojemu blagohotnemu srcu, ki je bilo vedno polno dobrote in usmiljenja do Tvojega bližnjega. Bil si skromen v življenju, a Tvoja dobra dela Te bodo ohranila v živem spominu vsem, ki so Te poznali in čislali. Truplo Tvoje zdaj počiva v hladnem grobu, kamor si sledil naši nikdar pozabljeni mamici—skupno zdaj uživata pri Vsemogočnemu plačilo za Vajino dobro delo. Ostavila sta nas žalostne, a tolaži nas zavest, da enkrat se družimo pri Bogu za vekomaj!
' Počivaj v miru—snivaj sladkol
ŽALUJOČI OSTALI:	'
STANLEY P., VINCENT A., HENRY L..
JOHN C., LAWRENCE A., SYLVESTER P.,
CYRIL F., sinovi
ANNA M., DOLORES MARION GALLAGHER, hčeri
LOUIS, brat v New Yorku,
LUDVIK in TONE, brata v starem kraju
Cleveland, Ohio, dne 22. avgusta 1950.