čevljar
m s))
N^?ŽiC *
letnik xviii • februar 1978
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
■ v ■ v
trzic
LETNI POSLOVNI SPORAZUM 1978
Za naše družbeno ekonomske odnose je vse bolj pomembno planiranje, pa naj si bo to za različna obdobja ali v vseh oblikah skupnosti, ter tako tudi v temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela. Osnovna izhodišča za letne plane so določena v srednjeročnem planu razvoja, katerega imajo tudi naše temeljne organizacije. Z našim »Letnim poslovnim sporazumom« so opredeljeni letni plani za tekoče leto in seveda pri tem upoštevani predvideni pogoji gospodarjenja in ostali dejavniki, katere je potrebno upoštevati pri sprejemanju planov.
Na podlagi določil statutov temeljnih organizacij se letni plani obravnavajo in sprejemajo v dveh fazah. S samoupravnim aktom »Letni poslovni sporazum 1978«, katerega smo obravnavali in sprejeli na zborih delavcev v decembru lanskega leta, so opredeljeni osnovni cilji našega dela in poslovanja ter oblikovana politika poslovanja za dosego postavljenih ciljev. Ob upoštevanju omenjenih določil bodo posamezne plane, kjer so omenjeni cilji opredeljeni z vrednostmi obravnavali in sprejemali delavski sveti temeljnih organizacij in skupni delavski svet.
V tem sestavku želim v kratkih obrisih povzeti cilje in politiko našega poslovanja v letošnjem letu. Uspeh in rezultat našega dela se ugotavlja takrat, ko je ta rezultat — proizvod prodan na trgu. Na tem trgu pa smo se in se bomo letos še bolj srečevali z izredno močno konkurenco, saj ponudba presega povpraševanje po izdelkih našega proizvodnega programa, tako na domačem kot tudi tujem trgu. Naš cilj je, v tej konkurenčni borbi ne samo obstati, temveč tudi uspešno poslovati. Seveda bo to možno le, če bomo našim izdelkom poleg racionalnega trošenja vseh vrst sredstev, dali še nekaj več kot naša konkurenca. To nekaj več, naj bi bila predvsem kvaliteta izdelka, tako v pogledu trpežnosti pri uporabi kot tudi pri samem izgledu in ne nazadnje pravočasnost pri dobavi. Ta cilj bo možno doseči, če bo priprava proizvodnje v najširšem smislu kvalitetnejša kot preteklo leto, ter da bomo tudi pri sami proizvodnji vložili maksimalne napore v pogledu kvalitete in končnega izgleda izdelkov. Polna izkoriščenost proizvodnih kapacitet je tudi eden izmed glavnih ciljev, saj bodo le tako stroški na enoto izdelka najmanjši, pri tenj pa velja ponoviti, da je zasedba kapacitet povezana s pravočasno in kvalitetno proizvodnjo v preteklem obdobju.
Intenzivneje bo v letošnjem letu potrebno razvijati nove izdelke za proizvodni program Poliuretana in’Gumo-plasta.
Za izvršitev omenjenih ciljev planiramo v letošnjem letu 4,8 % več zaposlenih, to predvsem v TOZD Buduč-nost, kjer je planirano 12 % več zaposlenih, v ostalih temeljnih organizacijah pa le 2 %.
Količinski obseg proizvodnje, kateri je že opredeljen v LPS 1978, bo v TOZD Obutev za 13 % večji, kot je bil dosežen v preteklem letu. V TOZD Poliuretan planiramo enak obseg proizvodnje, povečanje pa je planirano v TOZD Gumoplast pri izdelavi gumi podplatov in to za 12 %. V TOZD Trbovlje bo predvidoma v letošnjem .letu za 3 % izdelanih več zgornjih delov, v TOZD Budučnost pa za 23 % več gotove obutve. Povečan obseg proizvodnje je planiran tudi v novi temeljni organizaciji Orodjarna.
Proizvodnja in prodaja izdelkov sta seveda povezani funkciji, tako tudi že prikazan količinski obseg proizvodnje izhaja iz planiranega obsega prodaje. Za letošnje leto planiramo, da bo izvoz obutve v taki višini kot preteklo
leto, prodaja obutve na domačem trgu na debelo večja za 44 %, ostalih izdelkov pa le za 2 %. Najbolj pomembna prodajna pot pa je prodaja v naših poslovalnicah, kjer planiramo povečanje te za 17 %, pri tem pa je postavljen tudi izredno pomemben cilj, to je zmanjšanje zalog za 6 % v parih.
V	pogledu investicijske dejavnosti so v LPS 1978 opredeljene smernice te dejavnosti, med katerimi velja posebej omeniti zamenjavo in dopolnitev potrebne opreme v proizvodnji, da bo tako možno realizirati postavljene cilje o obsegu proizvodnje, in pa nadaljnja širitev prodajnih kapacitet, za katero bi temeljne organizacije na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma združevale potrebna sredstva. Za posamezne investicije bodo izdelani investicijski elaborati, katere bo odbor za investicije dal v obravnavo in potrditev delavskim svetom TOZD, ter nato tudi spremljal izvajanje sprejetih investicij. Obseg investicijske dejavnosti je odvisen tudi od višine zalog materiala, nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov in trgovskega blaga, kar pomeni, da moramo imeti take zaloge, kot so nujno potrebne za planiran obseg poslovanja. Za realizacijo planiranih investicij bodo temeljne organizacije dobile tudi kredite od Temeljne banke Gorenjske v okviru poslovne politike te banke.
V	pogledu družbenega standarda se bodo poleg stanovanjskih problemov, za katera se bo tekom leta zbiralo 6 % sredstev na osebne dohodke, dodatno pa še ob zaključnem računu, če bo dosežen dohodek dopuščal, tudi ostala področja v obliki solidarnostnih pomoči, organiziranju prireditev in podobno. V letošnjem letu bo odprt tudi nov obrat družbene prehrane, kar bo gotovo za nas vse velika pridobitev.
Začeto delo v preteklem letu pri prenosu določil Zakona o združenem delu v naše vsakdanje delo, se bo tudi letos nadaljevalo, saj je to dolgotrajnejši proces, ki tudi zahteva angažiranost vseh članov naše delovne skupnosti.
Franc Grašič
SEMINAR
Ves mesec februar se bodo vrstili seminarji za trgovske pomočnike naše TOZD prodajna organizacija MREŽA. Seminarja se bo udeležilo 140 trgovskih pomočnikov.
Ta oblika dopolnilnega izobraževanja trgovcev je ustaljena že nekaj let in ker so jo v poslovalnicah sprejeli že kot stalno obliko izpopolnjevanja, je prav, da z njo nadaljujemo. Zajema predvsem vse nove pomočnike, ki vstopijo v delovno razmerje od zadnjega seminarja.
Nobena šola ne usposablja delavcev v celoti za določena delovna mesta. Prav zato je dodatno izobraževanje nepogrešljiv vir za pridobivanje novega znanja za vse strokovne delavce v delovni organizaciji, ne glede na to, kakšna delovna mesta zasedajo. Pogoj za uspešno opravljanje delovnih nalog na slehernem delovnem mestu je nenehno pridobivanje novih spoznanj.
V program seminarja smo tokrat zajeli naslednje teme: zgodovina podjetja, samoupravna organiziranost v delovni organizaciji, tehnologija obutve, psihologija prodaje, medosebni odnosi v delovni skupini, nagrajevanje, varstvo pri delu ter namen in pomen ekonomske propagande. Udeleženci seminarja si bodo ogledali tudi tehnološki proces v proizvodnji in film, ki prikazuje življenje in delo v »PEKÜ«.
Seminarji bodo v hotelu Jelovica na Bledu, upamo da bo dosegel svoj namen in cilj.	Milka Meglič
VARSTVO OKOLJA
V januarju je bila pri medobčinskem odboru Gospodarske zbornice Slovenije za Gorenjsko ustanovljena komisija za varstvo okolja in uporabo sekundarnih surovin. Ker je glavna naloga komisije usklajevanje interesov in stališč združenega dela s širšimi družbenimi interesi in zakoni na področju zaščite okolja, so v tej komisiji zastopane naslednje delovne organizacije s področja Gorenjske: Železarna Jesenice, LTH Škofja Loka, Sava Kranj, Gorenjska predilnica Škofja Loka, Lip Bled, Peko Tržič, Vodnogospodarsko podjetje Kranj in Elektro Žirovnica. Na žalost pa v komisiji ni nobenega predstavnika s področja komunale in prometa, dveh zelo pomembnih dejavnikov onesnaževanja okolja. Prav tako pogrešamo tudi predstavnika kakšne projektivne organizacije. Vsekakor si bo potrebno prizadevati, da bi k delu v komisijo pritegnili tudi slednje.
Na prvi seji komisije je sodeloval tudi predsednik komisije za varstvo okolja Gospodarske zbornice Slovenije tov. Polič Miloš, ki je v zelo zanimivem referatu prikazal pereče stanje onesnaževanja okolja v Sloveniji. Tako je po študiji GZS izpad delavcev v celjski občini, kjer je onesnaženost ozračja največja, celo 42 %\ Podobno je stanje tudi z vodami. Sedaj porabimo v Sloveniji 52 kub. m pitne vode na sekundo, leta 2000, ko naj bi imela Slovenija 2,5 milijona prebivalcev, pa bo poraba vode 64 kub. m/sek, kar pomeni popoln izkoristek vseh naravnih virov pitne vode. Zanimiv je tudi podatek, da izgubimo v Sloveniji letno 2000 ha plodne zemlje z urbanizacijo. Položaj je resnično kritičen in kot se je slikovito izrazil tov. Polič, manjka le 30 sekund do dvanajstih za rešitev situacije v Sloveniji. GZS že nekaj časa deluje na sanaciji trenutnega stanja. Pred kratkim so organizirali tako imenovano »borzo odpadkov«, kamor delovne organizacije prijavljajo vrsto in količino odpadkov, ki so za njih neuporabni, druge delovne organizacije jih pa morda še lahko uporabijo
v svojem proizvodnem procesu. S takimi borzami imajo v zahodni Evropi zelo dobre izkušnje.
Komisija si je za svojo prvo nalogo zastavila izvedbo ankete med delovnimi organizacijami na Gorenjskem o vplivu proizvodnje na naravno okolje in o sprejetih sanacijskih programih, kakor tudi o finančnih sredstvih zanje. Tako bi dobili podrobnejši pregled nad položajem na tem področju na Gorenjskem. Komisija naj bi imela tudi precejšen vpliv pri odločitvah o bančnih kreditih za nove naložbe, kjer bi obvezno morali upoštevati tudi njeno mnenje.
Smo tudi mi onesnaževalci okolja?
KOLIKO IN KAJ SMO OBVEŠČALI
Zakon o združenem delu v svojem 546. členu določa.
»Organi organizacije združenega dela morajo zagotoviti redno, pravočasno, resnično, polno ter po vsebini in obliki dostopno obveščanje delavcev o celotnem poslovanju organizacije združenega dela in njenem materialno-finančnem stanju, o pridobivanju in delitvi dohodka ter uporabi sredstev, o rezultatih, doseženih z združevanjem sredstev iz minulega dela v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, o pripravah za splošno ljudsko obrambo in o uresničevanju družbene samozaščite, kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za upravljanje, odločanje in uresničevanje samoupravne delavske kontrole.
Delavci imajo pravico in dolžnost zahtevati, da so obveščeni o delu in izvrševanju sklepov delavskega sveta in izvršilnega organa ter o delu poslovodnega organa temeljne organizacije, delovne organizacije, sestavljene organizacije in drugih organizacij in skupnosti, v katere so združili delo in sredstva«.
Naloge in obveznosti s področja obveščanja niso majhne, v bodoče pa se bodo še povečevale. V naši delovni organizaciji se poslužujemo naslednjih sredstev obveščanja:
—	zbori delavcev in sestanki z delavci po delovnih enotah
—	oglasne deske
—	»Čevljarjeva obvestila« in »Obavijesti«
—	'časopis »Čevljar«
Kadar gre za izvajanje odločitev, kadar zahteva obvestilo dodatno ustno razlago ali kadar je to predpisano v zakonu, samoupravnemu sporazumu ali statutu delovne organizacije se poslužujemo neposrednih oblik obveščanja na zborih delavcev ali sestankih delavcev po delovnih enotah.
Oglasne deske služijo za obveščanje o sklepih vseh samoupravnih organov, razpisih in razglasih in vseh predlogih za javne razprave.
V 92 številkah Čevljarjevih obvestil smo objavljali tedenska in mesečna doseganja proizvodnih planov, vrednosti doseženih točk posameznih delovnih enot, razglase, razpise, razna obvestila in dnevne rede o zasedanjih delavskih svetov, skupščin samoupravnih interesnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Tržič.
Da bi izboljšali obveščanje in odpravili pomanjkljivosti, smo v preteklem letu izvedli anketo, s katero smo zajeli 630 zaposlenih v vseh TOZD in DSSS. Na vprašanja v anketi smo dobili naslednje odgovore:
Berete Čevljarja?
redno 62 %	včasih 36 %	nikoli 1 %
Berete Čevljarjeva obvestila? redno 62 %, včasih 36 %, nikoli 2 %.
Berete obvestila na oglasnih deskah? redno 24 %, včasih 64 %, nikoli 11%
Ali ste kot samoupravljalec in član delovne skupnosti dovolj in pravočasno obveščeni o zadevah, za katere se je treba odločati?
da 36 %, ne 15 %, delno 36 %
Se na zborih delavcev odločate in glasujete na podlagi predelanega gradiva in pojasnil?
da 35 %, ne 15 % delno 37 %
Ste dovolj in pravočasno obveščeni o zadevah in sprejetih sklepih na sejah samoupravnih organov? da 37 %, ne 24 %, pravočasno 23 %, prepozno 15 %
Kaj menite o vsebini Čevljarja in Čevljarjevih obvestil? je v redu 52 %, premalo kritičen 31 %, ni zanimiva 5 %
Odgovori in predlogi na vprašanja kakšnih prispevkov si želite v Čevljarju so dokaj različni. Za enako mnenje se ni odločilo nikoli več kot 30 anketirancev. Predlogi pa so: več o dogodkih v tovarni, o problemih proizvodnje in gospodarjenju, več o športu, več kritike in samokritike, več humorja in zabavnih člankov.
Časopis Čevljar izhaja enkrat mesečno na podlagi temeljne vsebinske zasnove in letnega programa v nakladi 3000 izvodov v slovenskem in 1500 izvodov v srbohrvaškem jeziku. Po priključitvi TOZD Budučnost izdajamo Čevljarja v dveh jezikih. Približno tretjino prispevkov pošljejo dopisniki sami, dve tretjini jih naročimo v službah, ki so odgovorne za določena področja dela.
Sodeč po odgovorih anketirancev je naše obveščanje nekje v »zlati sredini«. V uredništvu se trudimo in vodimo tako uredniško politiko, da bi bil Čevljar resničen odraz interesov delavcev naše delovne organizacije. Ponovno pa moramo poudariti, da je glasilo odprto za vse delavce in da ima vsak možnost v njem objaviti svoje mnenje.
Urednik
KUPCI IŠČEJO IN ŽELIJO KVALITETNO IZDELANO OBUTEV
V vzhodnem Berlinu so bili v decembru razgovori o kvaliteti obutve za izvoz v nemško demokratično republiko (NDR). Ta sestanek je organiziran z namenom, da se med jugoslovanskimi tovarnami obutve, izvoznikom KO-TO Ljubljana, uvoznikom Interpelz v Berlinu in družbo za kontrolo blaga iz NDR Inter-control uskladijo kriteriji o prevzemu in kvaliteti obutve. Nemški uvoznik Interpelz je pripravil reklamirano obutev iz njihovih trgovin, na kateri so nam pokazali razne napake. Trdijo, da kvaliteta obutve iz Jugoslavije v glavnem ustreza njihovim zahtevam, da pa je v zadnjem času vedno več problemov zaradi nekvalitetne izdelave, kar ni v skladu z njihovimi predpisi o prevzemu blaga.
Zaradi nepravilnega postopanja kontrolorjev Intercontrola bodo v bodoče kontrolorji pred odhodom v Jugoslavijo dobili točna navodila za vsak vzorec posebej. S seboj bodo prinesli potrjene vzorce obutve, na osnovi katerih se bo vršil prevzem. Izdelana obutev naj odgovarja po izgledu vzorcem, ki so bili predloženi za prodajo nemškemu uvozniku Interpelzu. Za prevzem pripravljene količine v tovarnah obutve naj bodo sortirane, delovno mesto prevzema pa osvetljeno z ustrezno razsvetljavo. Vsa odstopanja v kvaliteti se usklajujejo preko izvoznika KO-TO Ljubljana ter Intercontrolom in ne s prevzemalci Intercontrola. Mnenje vseh navzočih pri razgovorih je bilo, da pripombe prevzemalcev ne moremo vedno v celoti upoštevati. Tehnologija izdelave je danes različna, zaradi tega je v nekaterih primerih prišlo do nesporazumov in poslabšanja kvalitete, ker so prevzemalci Intercontrola dobronamerno dajali nestrokovna navodila.
Glavni kontrolor Intercontrola je vsem navzočim poročal o delu prevzemalcev in njihovih zapažanjih ob priliki obiska v jugoslovanskih tovarnah obutve. Pripombe na kvaliteto obutve in težavah pri prodaji so imeli tudi predstavniki njihovih trgovin. Obutev, ki se nabavlja v Jugoslaviji, je namenjena za specialne trgovine. Zaradi sorazmerno visokih cen potrošnik pri nakupu računa na najkvalitetnejše blago z garancijo. Obutev, katero dobavljajo jugoslovanske tovarne, je za njihov trg oziroma njihove pojme boljše kvalitete, zato se tudi prodaja v posebnih trgovinah.
Prav zaradi takih pogojev prodaje bo nujno kvaliteto izdelave izboljšati, da bi za naše tovarne zanimivega kupca tudi obdržali.
Zaradi lažjega razumevanja bom posamezne pripombe navedel po delovnih grupah ali oddelkih proizvodnega procesa:
Sekalnica zgornjih delov
Vratne žile na zgornjem usnju v enem paru odsekane v različnih smereh. Nianse barv zgornjega usnja posameznih delov zgornjega dela ali v paru neusklajene. Deli zgornjih delov odsekani iz ohlapnega usnja. Pri obutvi brez podloge zgornje usnje z mesne strani ne sme puščati barve (obstojnost barve stopnja 3).
Priprava zgornjih delov
Slabo tanjšani robovi za všiv, ki so vidni skozi zgornje usnje. Šivalnica
Obrezani robovi pri črnem zgornjem usnju nepobarvani. Spuščeni šivi na zgornjem delu ali raztrgani in odtrgana spodnja nit, šivi pri elastiki raztrgani. Ševro zgornje usnje zgubano od nepravilnega lepljenja podloge. Trde kapice nezalepljene. Točke za sestavljanje vidne na zgornjih delih. Označbe zarisovanja (pred šivanjem) neodstranjene. Na svetlem tekstilu označbe zarisovanja z modrim kemičnim svinčnikom vidne. Nitke in drobni odpadki vidni skozi zgornje usnje. Vmesna podloga nezalepljena.
Izdelava spodnjih delov
Prevleke peta in zgornjega usnja v enem paru neenakomerne barve in različne strukture lica. Montažni napetniki se v petah vrtijo.
Cvikarija
Usnjena in tekstilna podloga nagubana. Pri obutvi brez podloge trde kapice nezalepljene. Zenske torterke in salonke nimajo dobrega petnega stika. Neenakomerne višine napetnic v enem paru.
Opetniki prenizki, segati morajo 4 mm pod vrhom opetnice. Opetniki niso dobro potanjšani. Prehodi na zgornjem usnju vidni. Na zgornjih delih ob robu kopita guba zaradi slabega cvikanja. Obutev neizcvikana v vzgibu. Opetniki nezalepljeni na petno podlogo. Opetje slabo obdelano in obtolčeno, zaradi tega slabo prileganje pete na opetje. Usnje tako močno likano, da se spremeni barva ali celo zažgano.
Pritrjevanje podplatov in obdelava
Ob robu vidno kosmatenje. Ob robu nezalepljeni podplati, posebno pri kontez petah. Šiv pri skozi šivanju mokasinov naj ne bo daljši od 6 do 7 mm. Kosmatenje ob robu na mokasinkah do skozi šivanja ne sme biti vidno. Nezalepljene zareze na podplatih, nekateri podplati predolgi. Pete se ne prilegajo, ker opetje ni obdelano. Pete ne stojijo pravilno. Podplati postrani montirani.
Dokončevalnica
Obutev neapretirana. Neenakomerni nanos apreture na enem paru. Slab izgled zaradi površnega apretiranja. Nekateri deli popolnoma mat.
Ostalo Zamazani čevlji na zgornjem delu. Neenaki čevlji v paru Zamazana podloga v petnem delu. Redna proizvodnja iz drugega materiala kot referenčni vzorci.
Po ogledu obutve in poročilih predstavnikov Intercontrola in Interpelza je bila nemška stran mnenja, da so napake očitne in postopek dela njihovih prevzemalcev pravilen, ker so nekvalitetno obutev zavrnili. Dejali so, da slabo izdelana obutev ne sodi v njihove trgovine z boljšim blagom. Nekatere tovarne obutve so preko svojih predstavnikov poizkušale nemškega kupca prepričati, da bi zavrnjeno blago ponovno pregledali in odposlali. Sporazumeli so se, da obutev, ki ne odgovarja njihovim kvalitetnim zahtevam, ostane v Jugoslaviji. Mnenje osebja v proizvodnji jugoslovanskih tovarn, da je obutev za NDR zadosti kvalitetna, je nepravilno. To so nam nemški predstavniki večkrat poudarili.
Za prevzem obutve je odločujoč vzorec z označbo (plombo). Kadar prevzemalci Intercontrola prevzamejo nekvalitetno blago, je za to odgovoren Intercontrol.
Na splošno je bilo mnenje predstavnikov jugoslovanske industrije obutve, da so napake očitno prevelike in jih ni mogoče zagovarjati. Kupec želi kvalitetno obutev in s posebnimi zahtevami ne pretirava. V proizvodnji bo v bodoče nujno potrebno preprečevati navedene pomanjkljivosti in obutev izdelati v skladu s pogodbo oziroma vzorcem, ki je bil za posamezno vrsto predložen.
Zavedati se moramo, da slaba kvaliteta izdelkov negativno vpliva na posamezne delovne organizacije, ravno tako pa tudi na našo družbo kot celoto, ki uživa v tujini velik ugled.
Jože Gros
NOVOLETNO SREČANJE UPOKOJENCEV
Vsakoletno srečanje upokojencev je bilo v torek, dne 27. 12. 1977 še posebno svečano in prijetno.
Na povabilo delovne skupnosti »PEKO« smo se zbrali ob 11. uri v dvorani TVD Partizan. Mize so bile pogrnjene, obrazi nasmejani. Prisrčni stiski rok, vprašanja, obujanje spominov pričajo kako prav je, da nam je omogočeno da se enkrat ob letu snidemo. Marsikdo od nas je vse svoje življenje oziroma delovno dobo preživel v tovarni in mu je vsak stik z njo prijeten in drag.
Dobrodošlico nam je zaželel sekretar tovarniškega komiteja zveze komunistov tov. Dare Meglič, nato pa je povzel besedo glavni direktor tov. Janez Bedina. Spregovoril je o težavah in uspehih preteklega leta. Predstavil nam je komorni zbor, ki uspešno prepeva pod vodstvom Milka Škoberneta in pod po-
kroviteljstvom tovarne. Lepo so zapeli tudi o čevljarjih. Navdušen aplavz je dokazal, da nas je zbor s svojim nastopom zelo razveselil. Želimo jim še v bodoče uspešno delovanje. Najbolj pa je vžgala pesem »Solidarni bomo vedno .. .«
Želimo si, da bi delovna skupnost »PEKO« solidarno in složno premagala vse težave, ki ji stojijo na poti do uspeha v novem letu 1978.
Najlepše se vam zahvaljujemo za izkazano pozornost in vas tovariško pozdravljamo!
V imenu upokojencev Šarabon Greti Perko Marina
POROČILO O VARSTVU PRI DELU ZA LETO 1978
Opravljene naloge v letu 1977:
V	letu 1977 je bil sprejet nov pravilnik o varstvu pri delu za celotno tovarno in poseben pravilnik za varstvo pri delu in požarno varstvo za prodajalne.
Izdelana je bila tabela za opravljanje zdravniških pregledov za vso tovarno. V tabeli je ocenjeno vsako delovno mesto posebej in ne skupine delovnih mest, kot je bilo pred tem.
Jeseni so se začeli v tovarniški ambulanti opravljati periodični zdravniški pregledi za delavce, ki delajo na nevarnih delovnih mestih. Pred tem smo imeli težave s kadri in se pregledi niso izvajali v predpisanih rokih.
Za novosprejete delavce smo na uvajalnih seminarjih priredili predavanja o varstvu pri delu. Vsaka skupina je na koncu opravila še preizkus znanja iz podane snovi.
V	barvarni TOZD Gumoplast smo na brizgalne kabine montirali zaslone, ki izboljšujejo odsesalni vlek.
Za brizgalne kabine smo preskrbeli sintetične filtre. Prešnji so močno slabili vlek odsesanega zraka, in so se težko čistili. Delavcem v gumami smo preskrbeli maske M 8 art. 8710. Te maske zagotavljajo popolno filtriranje nevarnega prahu, so zelo lahke za uporabo in higienske.
Na stroju za brizgano obutev Ferrari so bile izvedene izboljšave. Zamenjani so bili električni priključki, gorljivi ločilec smo zamenjali z negorljivim.
Na grelni komori za segrevanje komponent poliuretana smo izvedli tako zračenje, da ne morejo nastati nevarne količine vnetljivih hlapov v območju električnih grelcev.
V	TOZD PUR je izboljšana prostorska ventilacija na strojih za vlivanje PU Podplatov na VTE.
Izdelan je bil projekt plinske instalacije za livarno kovinskih modelov. Na osnovi projekta je podjetje Plinarna postavilo cevno instalacijo.
Vnetljive snovi so dobile svoj prostor v zanje ustreznem skladišču. Tudi ostali materiali so večina dobili ustrezne prostore.
V	TOZD Poliuretan je bil opravljen inšpekcijski pregled. Pomanjkljivosti, ki jih je inšpektor podal v odločbi smo uredili.
Urejena je bila koordinacija varstva pri delih na upravni stavbi.
Izvedeno je bilo več meritev škodljivosti v zraku s strani Zavoda za VPD Ljubljana. V livarni kovinskih modelov so bile izmerjene dovolj nizke količine kovinskih hlapov. V barvarni Gumoplast smo morali pol leta stare meritve na zahtevo sanitarnega inšpektorja ponoviti. V novem oddelku direktno brizgane obutve so bile izvedene meritve koncentracij škodljivih hlapov ločilca in komponent poliuretana. Vsi rezultati so v zadovoljivih mejah.
Delavcem so bila dodeljena osebna zaščitna sredstva po pravilniku o varstvu pri delu.
Delavci, ki delajo z organskimi topili ali pri povišani temperaturi dobivajo po pol litra radenske dnevno.
Opravljeni so bili pogosti pregledi vseh delovnih prostorov in postrojenj v njih.
ANALIZA NEZGOD V LETU 1977
Letos prvič vključujemo v analizo nezgod TOZD Budučnost. Zato se računajo nezgode za delavni kolektiv z 985 novimi delavci.
V	letu 1977 se je poškodovalo 99 delavcev. Na delovnih mestih se je poškodovalo 76 delavcev, na poti na delo in z dela pa 23 delavcev. Poškodovalo se je 48 moških in 51 žensk. Težjih nezgod, ki bi pustile trajne posledice v letu 1977 ni bilo.
Pogostnost nezgod je merilo za vrednotenje varstvenih ukrepov in je eno od meril ocenjevanja varstva pri delu. V izračunu pogostnosti nezgod pri delu so zajete vse nezgode na delovnih mestih, na poti na delo in z dela.
število nezgod	99
število delavcev	3289 *^*^	3,0 %
Iz izračuna pogostosti je razvidno, da se je v lanskem letu poškodovalo procentualno precej manj delavcev kot v letu 1976, ko je pogostost znašala 5,07 %.
Resnost poškodb pri delu nam pokaže, koliko dni je bilo povprečno potrebno za zdravljenje poškodovanega delavca. V izračunu ne upoštevamo TOZD Budučnost, ker še nimamo vseh podatkov.
V izračunu resnosti so upoštevane samo nezgode na delovnih mestih.
^ Št. nezgod na delovnih mestih 624 ___
R =—--------------------------=-—— 9,75
Št. izgubljenih dni	64
Resnost poškodb je porasla iz 8,68 v letu 1976 na 9,75.
Zelo važen podatek je število izgubljenih dni zaradi nezgod na delu. V letu 1977 je bilo izgubljenih 841 dni, kar je kar za 490 dni manj kot v letu prej.
1441
>70	»71	»73	>73	*74	>75	>76	>77
---------------Število izgubljenih dni
- — — — —------število nezgod
. — . — . — • —pogostnost nezgod
Bojan Rozman
ODPOVED STANOVANJSKE POGODBE ZARADI PRENEHANJA DELOVNEGA RAZMERJA
Po členu zakona o stanovanjskih razmerjih je možno delavcu, ki mu je prenehalo delovno razmerje, odpovedati stanovanjsko pogodbo za stanovanje, ki ga je prejel od temeljne organizacije. Razlog za odpoved stanovanjske pogodbe je prenehanje delovnega razmerja po izjavi delavca, kar pomeni, da preneha delovno razmerje po odpovedi delavca. Razlog za odpoved stanovanjske pogodbe je tudi prenehanje delovnega razmerja zaradi izključitve iz temeljne organizacije na podlagi ukrepa disciplinske komisije ali če je delavcu prenehalo delovno razmerje zato, ker je bil obsojen na zaporno kazen, daljšo kot šest mesecev. V takšnih primerih mora temeljna organizacija odpovedati stanovanjsko pogodbo v treh mesecih po prenehanju lastnosti delavca oziroma po prenehanju delovnega razmerja. Stanovanjska pogodba se odpoveduje po sedanji praksi na sodišču združenega dela.	Povzeto iz DE
MOJ DOM
To bi bil sicer lahko delovni naslov za nalogo kakršnega petošolčka. Pa naj bo še moj. Kje je moj dom in kakšen je. Pravzaprav imam dva domova, in ti, in ti tudi, vsi mi. En dom imamo v delovni organizaciji (v združenem delu) kjer združujemo svoje delo in sredstva z ostalimi delovnimi tovariši. Tu se ustvarja moj-tvoj-naš dohodek, dohodek, ki je pogoj za eksistenco mene-tebe-nas, naše širše družbene skupnosti, je pogoj naše biti ih žiti. Tu v tem, prvem domu tudi odločamo, kolikšen delež dohodka bomo, poleg zakonskih obveznosti in skladov seveda, namenili za naše skupne potrebe, za potrebe neke krajevne skupnosti. Smo za ali nismo. Morda smo, morda nismo. Morda. Kaj nam mar ta neka krajevna skupnost. Kdo pa je že slišal za to KS. Mi smo tu zato, da ustvarjamo, izvršujemo načrtavamo. Ura je 14., dobra tretjina delovnega dne je za nami, konec delovnega procesa za nas v združenem delu in za ta dan zapuščamo ta naš prvi dom.
Gremo v tistega drugega, tam nekje v neki KS. DOMOV grede smo slabe volje, cesta je slaba. Zakaj? Pridemo do trgovine, star objekt — slaba izbira. Zakaj? Doma, v našem drugem domu, kjer si po napornem delu odpočijemo in kjer v sredini sokrajanov tudi zadovoljujemo svoje osebne in družbene potrebe v preostalem času dneva. Obišče nas sosed, sokrajan, aktivist v KS. Vpraša. Si za krajevni samoprispevek, s katerim bi npr. zgradili družbeni dom, da se ne bomo na naših sestankih stiskali v gostinskem lokalu (ali kje drugje). Zakaj? Saj imamo vendar v naših delovnih organizacijah dovolj posluha tudi za potrebe v KS. Pa je to res? Ko smo v svoji delovni sredini, smo najraje proti vsem potrebam, proti vsem dajatvam in prispevkom za naše skupne potrebe ki smo jih deležni po prenehanju delovnega procesa v združenem delu. Ko pa smo eni in isti zopet zbrani v drugi sredini, v KS, se jezimo na one druge (ne na nas same saj morda nismo tisti oni mi) ki nimajo posluha za naše potrebe v krajevni skupnosti.
Boris Janc na svojem delovnem mestu.
Ali bomo morda kmalu dojeli da smo, tisti oni v združenem delu, in tisti oni v krajevni skupnosti, v resnici mi — v eni osebi, le da nam še ni prišlo v zavest, da smo pač dvorezni — dvolični, in da je že čas, da se osvestimo in doumemo, da je naša bit tako v ZD kakor v KS ena in ista. Čas je, da ustvarimo resnične pogoje za resnično združevanje interesov in potreb tako ene kakor druge sredine, da bo mesto združevanja dela in to združevanja ter usklajevanja skupnih interesov in ciljev postala tako temeljna organiz. ZD kakor temeljna celica bivanja — KS. Premislimo.	Boris Janc
REŠEVANJE STANOVANJSKIH PROBLEMOV
SAMSKIH DELAVCEV
V »Romihovi hiši« stanuje začasno 30 samskih delavcev. Preselili so se iz samskega doma na Čeglšah.
Z adaptacijo stanovanjske hiše smo pridobili sicer se-
dem stanovanjskih enot. Dokler ne bo rešeno vprašanje samskega doma v Tržiču, bodo v njih prebivali samski delavci iz drugih republik.
PRI VSAKI IZBOLJŠAVI SE POKAŽEJO TUDI
SLABE STRANI
V obratu družbene prehrane so že v januarju začeli s pripravo dveh vrst malic. Izboljšala se je kvaliteta pripravljenih obrokov, zato ni čudno da je porastlo tudi število abonentov. Izboljšala se je kvaliteta, hkrati z njo pa nastal nov problem čakanje v vrsti. Vrste za malico so dolge tudi do spodnjega vhoda v tovarno. Čas čakanja se zavleče preko pol ure. Čakajoči so
ponavadi samo v delovnih haljah, zato ni prav nič čudno če se prehladijo ravno pred menzo.
Verjetno v celotni problem ne bo odpravljen pred vselitvijo v nove prostore, začasna in delna rešitev je v spremenjenem urniku delitve malic. Prva skupina bo odšla na malico že ob 8 uri 15 minut, zadnja pa ob 10 uri in 15 minut.
NAGRADNA
KRIŽANKA
Prejeli smo 118 rešitev križanke. Žrebal je naš sodelavec iz uredništva Bojan Rozman.
Sreča je bila naklonjena:
80 din CVRTNJAK FANI šiv. 512/2 60 din OVSENEK PEPCA, 512 40 din KAVClC VALENTIN, 522 20 din ROZMAN JANKO, upokojenec 20 din MIKOLIČ BORIS, 600
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do
28.	februarja.
ZAHVALE
Ob boleči in prerani izgubi našega dobrega moža, očeta in brata
FRANCA GOLMAJERJA
se najtopleje zahvaljujemo za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje, kakor tudi za denarno pomoč. Hvala vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti
Golmajerjevi
POPRAVEK
V prejšnji številki nam jo je pri zahvali za LEOPOLDA KORDEŽA
zagodel tiskarski škrat. Izpadla nam je vrstica, da so sodelavci hčerke VIDE MEGLIČ v nabavnem sektorju poslali denar namesto venca za gradnjo Onkološkega inštituta.
Prosimo za razumevanje!
Ob bridki izgubi drage mame
MARIJE PERNE
se zahvaljujem sodelavcem v oddelku 523 za denarno pomoč in izrečena sožalja	Angelca Bežan
Ob smrti naše drage mame
ANGELE KNIFIC
se zahvaljujem sodelavcem v orodjarni za izražena sožalja in razumevanje	janez Knific
Ob tragični izgubi dragega moža
LOVRA ŠPAROVCA
se najtopleje zahvaljujem za denarno pomoč, poklonjeno cvetje in izrečena sožalja sodelavcem iz oddelka 512 in barvarne.	Vera Šparovec
-----------------N
________________/
JUBILEJNO LETO
Že od začetka januarja se pojavlja v naših reklamah ta znak. Pomeni in ponazarja našo jubilejno petinsedemdesetletnico. Peko je najstarejše čevljarsko podjetje v Jugoslaviji. Naši čevlji že tričetrt stoletja uživajo sloves in tradicijo kvalitete.
Letos ne slavi samo podjetje. Tudi prodajna mreža je stara že trideset let in se letos pridružuje praznovanju.
Osrednja proslava 75-letnice delovne organizacije in 30-letnice prodajne mreže bo 5. avgusta letos skupaj s praznovanjem praznika občine Tržič.
PRIŠLI
V	TOVARNO:
V	splošni sektor 200: Meglič Viktorija
V	razv. pripr. sektor 500: Pogačar Branko
V	montažni oddelek 523: Zupančič Branko
V	montažni oddelek 524: Pagon Franc
V	izdelov. zg. delov 512: Torkar Slavka
V	gumarno 540: Simič Branko, Laibacher Mara
V	elektro delavnico 561: Teran Valentin
V	orodjarno 569: Studen Peter, Lončar Mirko, Jerala Mirko
V	TOZD Budučnost: Cotra Veljko, Horvat Ivan, Naradnja Štefanija
V	PRODAJNO MREŽO:
Tržič I: Lukane Milan Rijeka I : Kurelič Mira Karlovac I: Žgela Zlatko Novo mesto: Povhe Marija Zagreb III: Berkovič Anton Banja Luka: Janjič Zoran
ODŠLI
IZ TOVARNE:
Po želji delavca: Detela Erna, Salkič Mustafa, Šuštar Anton, Sakanovič Maho, Klemenc Matevž, Meglič Stanislav Po pismenem sporazumu: Fiistoš Jože, Torkar Slavka Upokojitev: Gosar Zofija
Invalidska upokojitev: Vovnik Andrej, Verč Marjeta Zaradi smrti: Marič Milan, Šparovec Lovrenc Zaradi odhoda v JLA: Krevs Jože, Ljujič Dragič, Grujičič Vukiman, Gortnar Iztok, Mokorel Igor, Meglič Vinko, Aljančič Franci, Stegnar Janez, Dolenc Jože, Cerkovnik Janez, Gregorc Janez, Magdič Milan, Šehovič Hazim, Meglič Anton, Studen Srečko, Rozman Marijan, Tišler Janez, Dolčič Branko, Opalički Milan.
IZ TOZD BUDUČNOST:
Dozaič Zvonko, Radašič Dragutin, Horvatič Vladimir, Kla-dič Josip, Komar Mirko, Tarnik Đurđica, Hrupec Stjepan, Kolman Biserka, Povijač Duro, Bulf Ivka, Tkalec Marija.
IZ PRODAJNE MREŽE:
Tržič I: Torkar Slavka Karlovac I: Škrtič Milka Ljubljana IV: Kurtovič Frančiška Split II : Perasovič Tomislav Srem. Mitrovica: Sedlarevič Branko Kragujevac II: Milovanovič Milorad Subotica: Vukovič Ivan Skopje I: Nakovski Boris Maribor I: Zavec Štefan Novi Beograd: Miloševič Dragana Ljubljana III: Strgar Jožica Dubrovnik: Bušič Tonči
NAŠI PETDESETLETNIKI
GAŠPERIN OLGA, šivalka robov golenic v šivalnici 512
GOLMAJER POLDKA, samostojni obračunova-lcc
INTIHAR VERONIKA, snažilka v Gumami
Naše čestitke!
LITERARNI KOTIČEK
KOFCE
Kofce sončnata planina gori pase se živina goveda, konji in ovce, divjadi tudi se dobe.
Koča ponosna stoji sredi planjave razgled se nam širi kar na vse kraje.
Ko po grebenih Košute zaviješ, se zraka in sonca lahko naužiješ.
Malo od koče je pa karavla, kjer se po mejah straža postavlja.
Kdor si želi sonca in zraka, ta naj na Kofce gor jo primaha.
Pozimi Kofce so krasni tereni, za slalom in smuk na Kofce brez muk.
Na Kofce prideš skoz smreke visoke, čez travnike lepe in trate široke.
Če si pa miren in ne preglasan, z divjačno se srečal bodeš ta dan.
Ko se pa utrujen v koči oddahneš,
Dušan te vpraša, kam jo še mahneš.
Za mlade in stare na Kofcah je raj, zato se rad’ vračamo vedno nazaj.
Pri majerju v koči je sira in mleka dovolj, saj niso na paši pri njem samo voli.
Pota na Kofce
z vseh so strani,
pa tisti odšel boš,
ko boljša se zdi. Januš Janko
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se sodelavcem iz sekalnice iskreno zahvaljujem za darilo. Obenem jim želim mnogo delovnih uspehov.
M etka V erč
ZAHVALA
Ob mojem odhodu v pokoj se delavcem iz TOZD PUR zahvaljujem za poklonjeno darilo, vratarjem za čestitko po radiu. Vsem želim veliko delovnih uspehov.	Pepca Bobovič
KAKO URESNIČITI DOSLEDNOST NAGRAJEVANJA PO DELU
Nov samoupravni sporazum o delitvi OD nam nalaga nagrajevanje po delu. S tem pa tudi nujnost o razmišljanju o novi metodologiji ocenjevanja izvrševanja delovnih nalog.
Zavedati se moramo, da je pri vsakem ocenjevanju prisoten človeški faktor. Objektivnost ocenjevanja pa je v veliki meri žal odvisna od odnosov, ki jih imata cenilec in ocenjevalec med seboj. Vsaj takšno je prepričanje. Bodimo odkriti!
Objektivnost ocenjevanja močno vpliva na interes do dela in doslednosti izvrševanja delovnih nalog. Očitno je, da ravno ocenjevanje v veliki meri pripelje do raznih konfliktov, in tu se vedno zatakne. Prav zato je odgovornost ocenjevanja toliko večja.
Pri delavcih, ki se počutijo, da so ogoljufani, se pojavi nezainteresiranost za delo, napake pri delu se povečajo. Uspeh OZD pa je odvisen od organiziranosti dela, od socialne sfere, ki vlada v posameznih delokrogih, od medsebojne povezanosti in sodelovanja.
Interes vsakega posameznika je vsekakor čimboljši zaslužek, saj ob današnjem načinu življenja stroški niso majhni.
Smatram, da je treba vpliv človeškega faktorja ocenjevanja zmanjšati na minimum. To pa vsekakor ni enostavna naloga tistih, ki bi novo metodologijo ocenjevanja vpeljevali, kajti še vedno obstajajo delovna mesta, pri katerih se ne dajo meriti posamezne naloge delavcev ali vodij. Pojavlja se vprašanje, kako izmeriti vrednost neke ideje, neke rešitve problema, ki vpliva na uspeh dela. Tudi pogoji dela niso vedno najboljši. Mislim, da še vedno niso točno določene vse naloge vsakega posameznika. Pri dosedanji metodi ocenjevanja niso bile upoštevane, ali pa vsaj premalo, spremembe na posameznih delovnih mestih, ki so zaradi tehnološkega razvoja nastale in bodo še nastajale. Vsaka nova metodologija ocenjevanja bi morala biti tekoča, prilagodljiva vsem spremembam v čim večji možni meri.
Upam, da bomo k reševanju tega problema res pristopili z vso odgovornostjo, kajti le tako bomo lahko nemoteno reševali cilje nas vseh — to je boljši jutri.
Janko Meglič
LETOŠNJA »ŠUŠTARIADA«
Lansko zimo smo slavili četrt stoletja, odkar prirejamo v Tržiču našo smučarsko »šuštariado« in takrat smo mislili, da se bo ta prireditev pričela seliti iz kraja v kraj, kjer so sedeži delovnih organizacij usnjarske, gumarske in usnjarsko-predelovalne industrije. Petindvajset let je bila kar dolga doba in zato se je tudi prireditev v istem kraju nekoliko utrudila, pa smo mislili, da bi preseljevanje predstavljalo poživitev in bi tekmovanje postalo še zanimivejše.
Kljub prizadevanjem za letošnje leto nismo uspeli dobiti novega prireditelja in zato se je naša osnovna organizacija sindikata odločila, da »šuštariado« ponovno izpeljemo v Peku. Osnovan je že prireditveni odbor, ki se je povezal s Smučarskim klubom v Tržiču in skupno smo določili, da se tradicionalno tekmovanje v veleslalomu izvede na Zelenici, dne 11. marca 1978.
Tekmovalne skupine ostanejo iste kot vsa leta doslej, in sicer:
članice do 30 let (vključno letnik 1948 in mlajše) članice nad 30 let (vključno letnik 1947 in starejše) člani do 25 let (vključno letnik 1953 in mlajši) člani od 26—35 let (letniki od 1943— 1952) člani od 36—45 let (letniki od 1933— 1942) veterani nad 45 let (letnik 1932 in starejši)
Organizacijsko bo vodil tekmovanje prireditveni odbor, tehnično izvedbo pa je prevzel Smučarski klub Tržič.
Želimo, da bi se naši smučarji kar najbolje pripravili na to tekmovanje, predvsem pa, da se ga udeležijo v čimvečjem številu. V veljavi naj ostane naše staro geslo »važno je sodelovati«, saj smo s tem namenom pred šestindvajsetimi leti prireditev tudi prvič organizirali.
Staro in mlado ljubi pršič, prihajamo radi zato v Tržič.
Ta »dirka« naj bo nam za trim in za zdravje, v veselje in radost pa tudi v slavje!
Vse sodelavce v naši delovni organizaciji želimo ob tej priliki tudi obvestiti, da bo dne 19. februarja 1978 izvedeno tudi tekmovanje v veleslalomu samo za delavce »Peko«.
O podrobnostih in pogojih tega tekmovanja boste posebej obveščeni v »Čevljarjevih obvestilih«, kjer boste vsi prejeli tudi prijavnice.
Na obe prireditvi vabimo vse sodelavce, tako tekmovalce kot tudi gledalce.
Kličemo vam »na svidenje na snegu«!
PRIREDITVENI
ODBOR
DRUGI O NAS
Odkar so v glasilu Tovarne obutve Peko »Čevljar« objavili poziv, da je treba delovni čas bolje izkoriščati, so vidne očitne spremembe. Pred pozivom so najbolj neučakani čakali pri vratarju pet minut do dveh, sedaj pa se delavci zbirajo — že deset minut prej.
čevljar
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n.sol.o. — Ureja uredniški odbor: Marjan Markič, Nataša Meglič, Milka Meglič, Flore Gros, Anton Simonič ing. org., Marija Slapar, Tadej Weilguny dipl. ing. arh. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260, int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Izhaja enkrat mesečno v nakladi: 3000 izvodov v slovenskem in 1500 izvodov v srbohrvatskem jeziku. Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.
• 23.1.1978#