Poslano. In druga plat zvona? Laško, 13. marca 1930. Clanku z naslovom •Proračun in druge zadeve mestne občine Laško«, priobčenem v 23. štev. »Jutra« dne 29. januarja 1930., v katerem so predmet — lahko rečemo, dokaj oporečne kritike tudi šoiska bremena in i t e v i I o učiteljstvs (zaradi. stanarin), naj služita v odgovor naslednji corrigendum in pripadajoči komentar: 1. Trditev — češ: »Samo dva razreda imata nad 40 otrok, vsi ostali pa komaj 30 do 40, pa še to samo na papirjuc — se glede »cikajočega« doslavka: .pa še to samo na papirju — zavrača kot neistinita, tembolj, ker se s takimi predbacivanji, javno vrženimi med občane, izpostavljajo razmere na šoli v nekako luč koruptnega stanja. Povedano bodi, da krije številčno zasedbo razredov § 51. novega drž. zakona o narodnih iolah. 2. Isio velja glede učiteljskih moči, o katerih trdi dopisnik, da jih je vsaj troje preveč. Li želi avtor dopisa morda namigavati, da je prosvetna uprava v točki učiteljskih namesčenj v Laškem nekaj zagrešila, kar netnara ni v skladu s šolskim zakonom?! — ali, da so mu vsaj tri nevšečne učne moči očitno na poti — in in torej odveč?! Pojasnjujemo mu, da tvori merilo za določitev števila učnih moči in paralelk vsakoletni začelni brojni stalež učencev, ki pa se jih seveda ne da z mehaničnim dividiranjem tako razdelili, da bi dobil vsak razrednik na vsaki stopnji povsem enako število otrok. Mogoče bi znal ta problem izvesli gospod dopisnik? Zakon in pa mi razredniki — ne. 3. Lahko se trdi, da spadajo proračuni laške šole med razmeroma zelo pičle, tako da jih je prosvetna uprava že dvakrat zaporedoma zvišala — in ne morda znižala. Casopisni besednik ekonomske nevolje v laški občini učiteljstvu torej nikakor ni mogel ustreči s tonom in načinom, kakor je bil očitek neznosnosli šolskih bremen serviran javnosti, — tembolj, ker v vsej banovini in tntnda še čez ni bilo konstatirati niti enega sličnega novinskega primera. Da se učiteljstvo ne bi moglo čutiti prizadeto, bi bilo lahko ostalo edino-le pri lokalni kriliki v občinski seji, kakor so to i drugod napravili; te pravice ne more sp. občinskemu odboru seveda nikdo kratiti. Zeleli pa bi od nekaterih merodajnih činiteljev vendarle in vsekakor nekoliko več dokazov resnične dobrohotnosti. Boli nas namreč mar» sikaj. Pisčev ofilek neznosnosti šolskih — t. j. izrecno in ravno š o 1 s k i h brenien se nekako slabo rima z dejstvom, da je občina Laško smatrala baš letos, ko so občinske blagajne splošno udarjene s pezo nenadejane soobtežitve po teh nesrečnih učiteljskih stanarinah, vzlic vsemu z a blagajniško - možno, postaviti v proračun za leto 1930. tudi izredno poslavko 50.000 Din za prenovitev bivše nemške šole, odnosno občinske hiše štev. 122. Javna lajnost je, da je dotično poslopje designirano za ponovno oživotvorjenje laške posebne mestne osnovne šole, dasi je lc malo Ijudi, ki se pripoznavajo k istiniti potrebi in presantnosti !e akcije; saj bi imela nova šola zaenkrat eksistenčne predpogoje komaj za dvorazrednico — v primeri s sedanjo lepo sedemrazrednico. Evidentno pa )e tudi, da je matična A-šola zunanje renovacije še bolj nujno potrebna, nego B-Łola. V svrho propagande za navedeni nekako gosposko-ekskluzivistični meslni iolski načrt je dopisniku seveda vsako prikladno sredstvo dobrodošlo, ergo tudi io, da je treba proglasiti nied občani sedanjo šolo in baje preštevilno njeno učiteljstvo za kamen spotike z ozirom na dvačno »neznosnost«!, resp. znosnost. Tekora poslednjega decenija je izvedla laška šola — in to na osnovi povsem privatne učiteljske inicijative — že dokaj lepih (službenih in izvenslužbenih) prosvetnih akcij; med drugim je n. pr. ustanovila javno knjižnico, ki jo učne moči brez izjeme stalno uporabljajo; s pogumom je šola pokazala uspehe svojega dela opetovano na znotraj in na zunaj; pod vodstvom svojega učiteljstva je stopala pred občinstvo leto za letom s toli odlično uspelimi mladinskimi produkcijami, pestrimi prireditvami ter narodno-patrijotičnimi proslavami, kakor jih ne doživi kmalu kak kraj; saj je šlo prvotnemu glavnetnu inicijatorju in aranžerju (t. j. sedanjemu upravitelju) v poprevratnih letih (osobito do leta 1927.) resno za to, da z elitno prirejenimi šolskimi slavnostmi, predstavami, skrbno gojenim prvovrstnim petjem itd. — paralizira globoko ukoreninjeni predsodek med še mnogimi nemško-orijentiranimi Laščani — češ, da slovenska šola ne bo mogla nikdar prav tekmovali z bivšo nemško glede korajže za javne nastope, t. j. gletfe zunanje reprezentacije, sposobnosti in delavoljnosti učileljstva ter občih uspehov. Posrečilo pa se je takrat razbiti tudi to glorijolo če&čenih -spominov. Seveda nekega dopisnika skoro nikdar nismo videli in ne vidinto med posetniki teh prosvetnih in narodno-patrijotičnih svečanosti, dasi bi bi!o prav umestno, ogledati si včasih šohko, učiteljsko in mladinsko delo (v interesu pravilne sodbe) tudi pobliže in od svetlih strani, ne pa samo od negativnih in neprijateljskih. Sedanja skupna šola ima torej prav častno desetletje za sabo. In kaj ji je v nagrado namenjeno? — Nekemu šibkemu številcu v svoji domišljiji zelo močnih — a šoli malo prijaznih ljudi — (pograbeiih s taktiino dobrodošlostjo za ugodno in oportuno priliko slabe volje pri prebivalstvu v pogledu učiteljskih stanarin etc.) se je iz razlogov in sorazlogov, ki niso šele od danes — in ki jih je napram našemu prav dobremu pregledu zakulisne situacije* nemogoče maskirati, — velikodušno zahotelo, jo kratkomalo zružiti in razdvojiti. No — saj je tudi Krpanu zadostovala ena sama silna roka, da je dvignil svojo nerodno kobilico s tovorom vred — ter jo prenesel dvorni kočiji s pota! Sicer pa dotičnih 50.000 Din sploh ne more Ungirati neznosnosti občinskih tinančnih bremen; — kaj še! 4. Navedeni članek — plus oni v »Jutru« z dne 12. marca t. I., ki je poln malicijozne ironije, — je izzval povod, potrebo in priliko, da lahko enkrat tudi mi povemo to in ono, kar nam ne prija na razmerah. Omembe vredno je n. pr., da je laško učiteljstvo skrajno miroljubno, da ni nadležno nikomur, ne odriva nikogar od sklede, se ne vsiljuje nikjer, tiho prenaša žaltave razmere in neprijetnosti svoje stanovske usode, živi rezervirano, solidno, trezno in skromno, ne povzroča prav nikakih neprilik ne Laščanom in ne okoličanom ter se briga prav za prav edinole za svoje dolinosti, pred vsem želeč vse dobro šoli, mladini in narodu. Zato se pa tudi ne pusti papirčkati, persiflirati, žaliti, zapostavljati in poniževati od prav nikogar. Z malenkostnimi izjemami se je udejstvovalo tekom raznih dob v vseh mogočih izvenšolsko koristnih vidikih in smereh (incl. v Stevilnih drušlvih) ter imajo posamezniki med njim po 20 in še več let narodncga in kulturnega dela za sabo — a vzlic vsemu se ni našel v Laškem še nikdar kak izvenšolski dopisnik (izvzemši g. Z . . .), ki bi iniel tudi za žrtvc učiteljstva in za prej navedene lepe šolske prireditve kako dobro in priznalno besedo. Skoro nobena nottca, ki se je vobče kdaj nanašala na šolo ali zlasti še na kako učno moč, še ni bila dosihdob brez — žela ali kakega »škorpijona med rožami«. Iz subjektivnega duševnega vidika nekaterih tukajšnjih dopisnikov ni vredno idealno ter nesebično šolsko in učiteljsko delo niti počenega groša. Se sulci pod mostom, — kadar se drstijo, nadalje divji prašiči, (včasih celo kake oštarijske čenče) — so v LaSkeni prej deležni časopisne pozornosti, nego najlepši pojavi prosvetnega dela, bodisi kakršnega že. Koliko pcrnamentnih in slučajnih avtorjev participira na lovorjevem vencu navedenih žurnalističnih zaslug, nam kajpak ne more biti točno znano. Jasno pa je seveda, da učiteljstvo radi njihove nenaklonjenosti ne pretaka solz, — ker ve vsaj to, da stoji za njimi razmeroma malo simpatizerjev — in ker lahko opazuje, kako okrog njih polagoma kopneva plast oboževalcev. Sola na srečo ni tako osamljena, da bi lahko bilo to v veselje in oporo neki pobožni želji — ter ima mnogo — mnogo več ljudi na svoji strani, nego je morda gotovim osebam Ijubo. Tudi sijajen obisk (in druge okolnosti) povodom poslednje prireditve 12. januarja t. 1. je to ponovno prav iivo pokazal. Lahko se reče, da je do 99 % vseh občanov in faranov, ki dajo učiteljstvu in šoli vsaj mir, če že veŁ ne. Konstatiramo hkrati, da 30 neke osebe s težkoprebavljivimi lastnostmi — posmodile iu vpepelile v LaSkem že več kot enega idealista (šolniSkc in izveniolniške slanovske pripadnosti), ki je zaradi razočaranj postal mrtev za družabno, drušlveno, prosvetno in javno življenje. Le s koprivami po njem — po učilelju(ici) — kadar in kjer je količkaj prilika za lo; — sigurno bo polem dosti rajši in s tem večjim veseljem >delal<! Tisto izzivajoče, ponižajoče, porogljivo in diskreditujoče ošvrkavanje s curki sarkazma na vse strani in če možno po vsakomur, ki se slepo ne priznava k neki nezdravi interesni atmosferi, kakrina se je pri nas razpasla, je tipično za zunanje obeležje, ki karakterizira naš mali Jeriho že par let sem. Mi (podpisani) smo prvi, ki javno odklanjamo take metode — in čedalje več glasnikov je v kraju, ki jih postajajo istotako siti. Po vojni so priali tudi po slovenski pokrajini v modo čisto posebni vidiki za vršitev takozv. »narodnega dela«, ki pa se niso nič kaj idealno strinjali z interesi srčne kulture, treznosti, notranjega prebujevanja, prosvitljevanja in duševnega požlahtnjevanja v poštev prihajajočih širših mas našega ljudstva. Dolžnosti podrobnega in nedonosnega'narodnega dela so se jele širom domovine odrinjevati in prepučšati skoro izključno nižje stoječim, šibko situiranim, kakorkoli odvisnim in za vsakdanji kruh se borečim osebam. Precejšnji del višje-stoječih inteligentnih in drugih plasti pa se je začel vse preveč vdajati slabostim nestrpnega politikovanja izgovarjajoč se včasih tudi na dekorum svojega družabnega položaja! " Učitelju(ici)? — Temu se seveda od te strani še v sanjah ni pripoznavalo prava, da bi smel istotako čuvali in pazili na svojo avtorileto. Da se pokrije lastna komodnost gotovih (osobito v zlate čaše povojnega pšeničnega klasia neozdravljivo zaljubljenih) — slojev, je bilo treba in je treba kajpada neprestano s prstom kazati v prvi vrsti na učiteljstvo — češ: Cujte školniki — le nied narod! Vi ste poklicani, biti apostoli naših edinozveličavnih ijudskih programov. — Vi ste kakor ustvarjeni za to, da regulirate z nami vred svoje dnevno politično prepričanje vsakikrat po najnovejših številkah in signalnih geslih nalih vodilnih glasil! — Vi ste designirani za misijonarje naših pravovernih evangelijev, za kolporterje naših nezmotljivih »pastirskih listov<, za fanfariste in naše banderono9ce! — Vi ste izvoljeni, prosvetno pozvani in že eo ipso naprej izbrani širokim narodnim masam za naše podrobne šarže, blagovestnike, Mesije! Mi — gospodje — namreč nisnio določeni za taka dela, ki ne neso nikakih dohodkov in drugih koristi; pač pa spada to v dolžnostno sfero učiteljstva! To je vendar jasno! čemu vas pa prav za prav imamo? Svirajte, igrajte i pjevajte! Bodite harlekini in glumači! — Prirejajte društvenemu blagajniku in plebsu — (kakor je to od gotove strani na tihem mišljeno!) — v uteho in radost zaljubljene Talijade, plehke komedije, literarno - piškave burke, posili-humoristične Hanswurst-nastope za Silvestrove večere in druge prilike, odrske prizore za ljudski krohot in kratek >s itd. — samo da bo narod vesel — in zadovoljen z vami in nami, t. j. oni del naroda, ki je >naš< in ki ne potrebuje samo kruha, ampak tudi iger, smeha in zabave — in ki po vsej pravici zasluži, da miT vi školniki ustvarjate take >prosvetne možnosti«, da bo lahko po mili volji rajal, pil, plesal in se razvedril; — saj nam vendar pomaga držati naše pozicije! " Res je, da skoro ves povojni decenij je učiteljslvo na ko- mando in pritisk raznih menjajočih se oblastnikov in pobornikov sezijske politike tratilo svoj prosti čas, svoje najboljše sile in najlepše ideale ponekod izključno za nekaj, kar je bilo v modi le od danes do jutri, t. j. za fantome posameznih diletantskih politikov — za njih papirnate slavbe, fata morgane in iluzije — za njih pretnje in minljive pokrete brez zmožnosti ukoreninjenja v narodu ter brez vsakršne etične ali trajno - kulturne koristi zanj, z eno besedo: za tkzv. mačkinje zlato. Vprašati bi se dalo svedoke prošlih dni, li ntsmo tudi v Laškem tiste' čase dovolj pridno soskrbeli dotičnemu delu ljudstva za veselice, zabavo, muziko, ples in dirindaj? Li nismo tudi takrat dovolj >p j e v a 1 i in svirali«? Mogoče je bil že dopisnik kdaj teh »dobrotvorstev« deležen?! Li nismo v onih dneh tudi dokaj pridno komedijantili ter eksercirali i za i pred kulisami? (vsaj nekaterniki izmed nas?) Na žalost so se ravno vodilni gospodje najčežče pogrešali med onimi, kojim je vse to veljalo. Kako pa da se ni to ne takrat in ne kasneje umelo ceniti? Za nos vlečene žrtve se prej ali slej sigurno izpametujejo. Posledica je po navadi: »Ohlajenje za vse skup, za osebe in za stvar!« Pa tudi postarali smo se odtlej posamezniki in zresnili, hvala Bogu! Stevilna razočaranja v vrstah slov. učiteljstva so rodila skoro vseobča izmodrenja. Tudi drugod in ne samo pri nas. Saj so izostali javnim nameščencem od strani bivših politikov vsi honorarji zlatih obečanj. Nekateri izmed slednjih pa so znali operirati celo z — grožnjami! Ali nemara tudi v Laškem? 0 — kajpada! Zato prepuščamo malikovavsko zaverovanost do takih Ijudi: — osebam, k imajo manj ponosa nego mi. Kaj pa določbe prosvetnih zakonov? Prav nič ni bilo tam pisano o navedenih varijantah bivšega »narodnega prosvečivanja«! Kar se pa tiče novega državnega zakona o narodnih šolah, predvideva isti za učiteljstvo sicer mnogo narodnega dela (komedijantskega seveda ne!), ker opredeljujejo §§ tovrstno udejstvovanje kot vseskozi solidno, resno, trajno, dalekosežno ter v istini kulturno-izobraževalno. Veljati pa mora seveda vsemu narodu (a la S. K. J.) in ne samo posameznim staro - partijsko orijentiranim slojem. Ta pravec so poedini idealisti laškega učiteljskega zbora začeli smatrati za pravilen že pred leti. Seveda — skupina nam tako >naklonjenih< ljudi, ki vedri pod dežniki >Jutrovihc dopisnikov, se v svoji zakrknjenosti bržkone do smrti ne bo mogla sprijaznili ž njim. f 6. In še nekaj (kar je učiteljstvu menda sopomagalo pri padcu v nemilost v očeh gg. člankarjev) bi bilo danes dobro povedati. V Laškem so namreč omizja, iz katerih se je občutljivejši del učiteljslva jel polagoma umikati — dokler se ni naposled sploh urtiaknil. In zakaj? Kdo za božjo voljo naj prenaša neskladnost večnih zbadljivk na rovaš našega (navidezno toli obilnega!) proslega časa? kdo neosnovane očitke zaradi že omenjene toike »narodno delo«, ki ga baje vse prepičlo vršimo? — kdo naj stalno in še povrh dobrodušno prebavlja sploh razne neprijetne glose ali kakorkoli mišljene degradujoče pšice, ki veljajo našemu stanu? Nikdar pa Se nismo doživeli, da bi ta ali oni član družbe blagovolil povzdigniti svoj dobrohotni glas 1 v prilog izboljšanju naših g m o t n i h p r i 1 i k! Ali smo mar res z našim stanom v Laškem še za 100 let nazaj? — Ali mi — ali pa osebe s takimi neljubimi vrlinami? Kaj bo bolj točno? Laiko učiteljstvo je toliko taktno, da respektira vse soobčane, se ne vtika v nikake tuje stanovske zacTeve in privatne razmere, pusti živeti vsakega po svoje, želeč za sebe istotako samo le eno: Ijubega miru. Našega mišljenja je tudi mnogo drugega meščanstva, ki čedalje težje prenaša zastrupljenoat tukajšnjih lokalnih razmer. Na žalost je namreč vsepovsod sliiati, da menda ni zlepa najti družabno bolj klaverno razbitega in diskreditiranega kraja, nego je Laško. 7. Na silno slab in ogorčen odmev je tudl naletela zares »groba« beseda člankarja z dne 29. januarja na naslov primorskih učiteljev, ki so se dopisniku deloma že prlmemo oddolžili v »Učiteljskem Tovarišu«. Mogoče je momentano, ko je naša država poleg domače nadprodukcije na učnih močeh sprejela v službo povrh še dokaj primorskih učiteljev-beguncev, res preveč učiteljstva na razpolago, toda na drugi strani kažejo diverzni znaki, da trpi Slovenija ne >amo »edaj, ampak celo že nekaj let sem 1 na vzporedni nadlogi nadprodukcije raznih potrebnih in nepotrebnih, dostikrat zelo netaktnih podeželskih dopisnikov, kj sicer ne obtežujejo občinskih proračunov, pač pa polnijo predale naših ljubih slov. listov (kadar jim primanjkuje korektnih dnevnih snovi) — često s prav ničevimi in piškavimi novičkami, v domišljiji seveda, 4a vršijo s tem kolosalno, požrtvovalno, idealno in nad vse dragoceno »narodno delo«, ki mu gre na vsak način Nobelova nagrada in strmeče občudovanje že na zemlji, po smrti pa najmanj — občinski spomenik. Med njimi bodo tu pa lam menda tudi kaki mogočnjakj, ki mislijo, da lahko delijo po mili despotski volji poljubne in žaljive lekcije na vse strani. Ako bi se nekateri izmed navedenih blagovolili v svrho olajšilne razbremenitve Slovenije istotako odločiti az novo in lepo domovino v Južni Srbiji, event. tudi v Albaniji ali Prokletiji, bi to naši banovini sigurno ne povzročilo prar nikake uime. Besede mičejo, vzgledi vlečejo; — in še to: kakor se v gozd kriči, tako se navadno — nazaj glasi! Avtorju dopisov z dne 29. jan. in 12. marca t. 1. — pa najsi bo kdor že, — priporočamo, da si natakne odsihdob z a n a 3 — vsaj eno rokavico. Za dopolnjujoči par se bodo sčasoma zglasili menda še kaki drugi — ranjenci. Danes samo toliko v njegov tlbum za — zlate črke. 8. Končno še pripomnimo, da bo učiteljski zbor umel Izvajali — če treba — prav energične konsekvence z ozirom na neprijateljsko sapo, s katero operirajo proti njemu Jutrovi dopisniki — incl. njihov intimnej.i krog vernikov že dalj časa. Pšice, nakane in glose — ki se kujejo zoper nas v in izven časopisja, se vodijo v evidenci. Dragi javni nameščenec — osobito učitelj(ica) — dosti »i v teh-le poprevratnih letih pretrpel na socijalni degradaciji, na ponižanju in razžaljenju ter na pritajenem samopremagovanju vzpričo neprestanih »Damoklejevih mefev«, s kojimi so te držali v šahu razni opasni strankarski teroristi; — dosti je bilo grdega denuncijanstva in gorja vsled službenih premetavanj — in na času je že, da smeš enkrat s sproščenim ponosom pokazati svoj odpor — ter se postaviti po robu napram vsakomur, kder bi ie po 6. januar]u 192 9. hotel napram tebi prakticirati s poskusi starih in proslulih metod. Danes? — Danes nam je čast, služiti edinole Nj. Vel. kralju, njegovlm zakonom ter vsemu njegovemu troedinemu, milemu in dragemu narodu; — v ostalem pa prav nikomur drugemu več! SAPIENTI SAT! Kislinger Juro s. p. — Benko Vekoslav s. p. — Drobnič AatOHija s. p. — Stegenštk Josipina s. p. — Jerše Milko s. p. — Miyer Ernest s. p. — Kubica Bogomila s. p. — Kotiiik Jo3ip s. p. — Bobek Marija s. p. — Potoinik Son)» s. p. — OrudtB Frtnc s. p. — Koderman Milen« s. p. — Kocjan Angela s. p. — Zitnik Maks s. p.