^pSVgCr Cena'40 lir	TRST, nedelja 9. decembra 1962	Leto XVIII. ■ Št. 278 (5362)
			
Po 9. zasedanju
islLmo, da moramo povedati nekaj pripomb o zadnjem zasedanju jugo-slovansko italijanskega Ranega odbora ne samo s Ijjtet časopisa, ki mu je v vrsti pravica in dolžnost Sjsfcati slovensko javnost v predvsem o takih do-ki se tičejo neposred-2 Vse naše slovenske skupno-> temveč tudi spričo pravice 'Skupnosti, da je o teh za-obveščena. Zasedanj Tkanega odbora je bilo doslej v*t, toda že od petega zaganja dalje je vedno izosta-skupno poročilo o konkret-'J* sklepih, kar je pomenilo 7 kot smo takrat v našem J2*vbiku ugotovili — da ni do soglasnih formulacij ,7*1] Učko v. Vendar pa je bilo y^ako zasedanje moč zve-Jj vsaj za dnevni red. To-Pa nam je znano samo be-uradnega poročila, ki, j/1 Slede prejšnjih zasedanj, TOavija da so bila proučena patera vprašanja v zvezi s ‘°®ajem obeh manjšin in da .bila izmenjana mnenja in jjjatki, ki jih bo odbor spo-™1 Pristojnim oblastem.
J^veda moramo v isti sapi vedati, da s tem nikakor še l trdimo, da so bila vsa , Nasedanja brezuspešna. Pou-iT^bo naj tudi, da ne bi ime-
&rav nikakršnega vzroka za
povednost in obveščanje na-'v Javnosti o zasedanjih, če j to naše molčanje kakor ko-1 Pripomoglo k uspešnješemu P in k boljšim rezultatom
orov. Prav tako se za-j^arno, da mešani odbor ni organ, ki bi imel pravico podlagi člena 8 posebne-w statuta londonskega memo-1, i^Uma in svojega pravilnika ^leta 1955 sprejemati dokonč-j, Oklepe, temveč vemo, da t pomožni svetovalni or-J1 dveh vlad, ki sprejema sa-w Priporočila, mnenja in nas-njT; Toda kljub temu sino od J ŠOVeea dela nriftakovali
"Hli
'Vega dela pričakovali °8°. mnogo več. In sicer:
^o tolikih letih smo pričakali, da se bo odbor soglasij strinjal glede nujnosti, da J?1, italijanski parlament ra-‘cira londonski memoran-|J*i tako kot je to že leta C* storil jugoslovanski par-L®*bt. gg vedno se namreč h. bioremo znebiti prepriča-k1 da je v tej pomanjkljivo-J 2 italijanske strani glavni še bolj pomanjkljivega ,ufjanja določb posebnega (Jtbta. Vendar pa bi tudi j, 2 ratifikacije, že spričo do-j?*1 odnosov med obema dritti*111^ ki so tisti važen po-Vj” tudi za reševanje naših |! rašanj, odbor lahko poskr-^ Za — poleg šolskega zakolu, 2a slovenske šole ki tako klansko in nedemokratični arati pouk v materinem je-Vj u desetisočem Slovencem v Jibski pokrajini — za nje-^ ° Izvajanje. Saj je poteklo m. ° oktobra letos eno leto, D ar je bil objavljen v Urad-Jd listu. Kaj ni bilo dovolj (w®111 let čakanja in je bilo j, rebno čakati, kljub sklepu lamenta, sedaj še eno leto?
In še več! Kajti nihče ne ve, kako dolgo se bo zadevni or-ganik vlačil po pisalnih mizah pristojnih ministrstev. Vemo, da gre tudi za vsemogočno birokracijo, ki ne prizanaša niti pripadnikom italijanske večine, toda kar je preveč je le preveč! Ne more pa biti izgovorov z birokracij0, da ni niti vlada levega centra poskrbela, da se razveljavijo fašistični paragrafi, ki so jih našteli v svoji nedavni spomenici vsem odgovornim državnikom in politikom zastopniki vseh Slovencev, od katoličanov do komunistov, in jih zato ne bomo vnovič naštevali. In to je tisto najmanj, kar smo mislili in ’ pričakovali, da bo odbor storil, ker je to za res ^ najmanj, kar mu je bila dolžnost po tolikih letih storiti in ker sta rimska vlada in parlament za vse to in še mnogo več poskrbela za francosko in nemško manjšino brez mešanega odbora. Da ne omenjamo še vseh ostalih neizpolnjenih določb posebnega statuta!
Če so stvari torej take, ne moremo niti tokrat ugotoviti nič drugega kot ponoviti zahtevo, da tisti, ki dajejo izjave o nujnosti reševanja manjšinskih vprašanj in pravilno poudarjajo, da morajo biti manjšine most za zbližanj e med sosedi — narodi in državami — po tolikih poskrbijo za odstranitev vseh ovir, ki so taki politiki zbliževanja na poti. Vemo, da je jugoslovanska delegacija glede tega storila svojo dolžnost. Besedo ima torej italijanska delegacija in tisti, ki ji dajejo navodila.
Prav je, da povemo tudi, da se povsem strinjamo z izjavo, ki jo je o 9. zasedanju dal prejšnji petek zastopnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva, iz katere sledi, da so dobri meddržavni odnosi odvisni tudi od pravilnega reševanja manjšinskih vprašanj. Dodali bi le: In ne samo narobe!
In še nekaj moramo dodati, predvsem zato, da nas naši čitatelji ne bi napačno razumeli. že večkrat smo na tem mestu zapisali — tudi v naših komentarjih o delu mešanega odbora — da nismo Slovenci v Italiji nikoli mislili, da bo vsa bistvena vprašanja našega obstoja in razvoja rešil kot s čarobno palico mešani odbor, čeprav smo poudarjali izredno važnost njegove vloge kakor tudi dejstvo, da je to organ, ki se v zgodovini zaščite manjšin pojavlja morda prvič. (Mogoče Je tudi v tem delni, postranski vzrok njegovega pomanjkljivega delovanja.) Hočemo torej vnovič podčrtati zlato resnico: da je začetek in konec slehernega bistvenega vprašanja našega obstoja v nas samih, v naši aktivnosti, v našem kulturnem izživljanju, v naših šolah, v naših organizacijah sploh. To je glavno in v tem spoznanju pišemo tudi naš dnevnik, ki hoče biti eden izmed najvidnejših izrazov te žilavosti.
Prejšnji teden so imeli v Gorici na zunaj skromno, toda v svojem jedru zelo pomembno kulturno-prosvetno prireditev. V Dijaškem domu so se gariškemu občinstvu predstavili gojenci šole Glasbene Matice iz Trsta in Gorice. S svojim znanjem in s svojim kvalitetnim izvajanjem so navdušili poslušalce, ki so se lahko prav na tej glasbeni akademiji prepričali o resnosti prizadevanj glasbene šole GM, ki z vzgajanjem mladih godbenikov nadal juje staro glasbeno tradicijo na Goriškem. Goriška podružnica je po svojem obstoju še zelo mlada in morda še ni deležna tiste pozornosti, ki je je vredna in potrebna. Namen te akademije je bil zato tudi vzbuditi več zavzetosti pri goriških starših za glasbeno vzgojo njihovih otrok, saj glasba plemeniti značaj, razširja kulturno obzorje in krepi življenjski optimizem
Prejšnji teden je v Italiji prevladovalo zanimanje v prvi vrsti za 10. kongres Komunistične partije Italije in za rezultat razgovorov med štirimi političnimi tajniki levega centra. Mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da sta tako Togliattijevo poročilo kot razprava, ki je trajala več dni, dokazala, da je bil glavni napor kongresa v poskusu, kako najti nove oblike odnosov z Italijansko socialistično stranko po eni strani, po drugi pa se je na kongresu pokazalo, da je KPI odločno na strani KP Sovjetske zveze v sporu, ki je nastal s kitajskimi voditelji. Kaše pa, da prvega vprašanja kongres ni dokončno in jasno rešil, ker so se tudi med disku-tanti samimi pokazale razlike, čeprav je bilo soglasno odobreno poročilo Togliattija in popravljene teze. Sicer pa poročamo o zaključnem delu kongresa na drugem mestu in je kolikor toliko tvegano dajati bolj ali manj dokončno sodbo o njegovih rezultatih, ki je motno šele po natančni proučitvi kongresnega materiala.
Trenutno bolj vaino in zanimi-vo pa je vprašanje sedanjega političnega položaja v deželi po sestanku omenjenih štirih tajnikov strank levega centra. Na tem sestanku namreč ni prišlo do razči-ščenja vprašanja doslednega izvajanja vladnega programa. Zdi se, da so se štirje voditelji sporazumeli le o tem, katere zakone naj bi parlament odobril do začetka božičnih počitnic. Takoj nato pa bo n O” štiristranski sestanek, na katerem bodo z razčiščevanjem nadaljevali. Ze 10. januarja bo zasedanje centralnega komiteja PSI, ko bodo glede nadaljnje usode politike levega centra padle važne in odgovorne odločitve. Na te odločitve bodo brez dvoma vplivale predvolilne priprave za spomladanske parlamentarne volitve. Ze sedaj se namreč lahko reče, da vodstva vseh političnih strank —-tudi kongres KPI je bil delno v tem znamenju — uravnavajo svoje akcije v funkciji volilnih priprav.
Prejšnji teden je bila postavlje-
luiiiuiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifinuiiiiiiitiiiitiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiMiit
ZAKLJUČEK 10. KONGRESA KPI V RIMU
Resolucija poudarja: miroljubno koeksistenco, razorožitev policije, deželno ureditev, sindikalne svoboščine in demokratično načrtovanje
Togliattijev zaključni govor - Izvolitev novega centralnega komiteja in kontrolne komisije - Za tajnika stranke in namestnika sta bila ponovno izvoljena Togliatti in Longo
RIM, 8. — Deseti kongres KPI se je zaključil danes po zaključnem govoru Togliattija, z izglasovanjem politične resolucije in z izvolitvijo novega centralnega komiteja in centralne kontrolne komisije, ki sta takoj nato izvolili novo vodstvo KPI ter njegovo tajništvo, za političnega tajnika Paimira Togliattija, za njegovega namestnika pa Luigija Longa.
V resoluciji je najprej reče-
no, da kongres odobrava teze z 52 popravki, dokument o vprašanju Juga in o zadružništvu, kakor tudi Togliattijevo poročilo. Nato resolucija poudarja, da je spričo negotove usode Človeštva prva naloga delavskega in demokratičnega svetovnega gibanja rešiti mir.
Resolucija omenja kubansko krizo in poudarja, da so ZDA sicer nastopale proti Kubi, da bi preprečile njen demokratični razvoj v socializem ter pri-
ZAENKRAT: BRATCI VESELI VSI
peljal» človeštvo na rob vojne. toda človeštvo je dolžno modrosti ZSSR, trdnosti in enotnosti kubanskega ljudstva, ki so ga podprle vše ljudske množice sveta, zlasti pa čuta odgovornosti sovjetskih voditeljev, kate rim izraža kongres soglasno hvaležnost, če je bil mir rešen.
Resolucija poudarja nato, da nevarnost ni izginila ter da je zaradi, tega potrebno, ‘da delavski razred Italije in vseh kapitalističnih držav mobilizira svoje energije za dosego razorožitve in pogajanj, za svoboden razvoj ljudstev brez vmešavanja od zunaj. «Na podlagi te borbe in enotnosti delavskega in komunističnega mednarodnega gibanja, proti kateremu vodi albanska partija dela gonjo, s katero obrekuje pravilno politiko miru ZSSR in mednarodnega komunističnega gibanja, je potrebno zavrniti vso podporo, ki jo ta gonja uživa».
Resolucija kritizira nato «pomanjkanje izvenblokovske politike italijanske vlade, ki mora nasprotovati he6arnosti raketnih oporišč, francosko - nemškim ekstremističnim načrtom, protifašističnim režimom v Španiji in na Portugalskem». Resolucija poziva partijo, naj prispeva k pozivu izobražencev za mir in za odstranitev raketnih oporišč iz Italije, tako da bi prišlo do vsedržavnega plebiscita, o-krog katerega je treba zahtevati enotnost socialističnih in katoliških sil.
Glede notranje politike poudarja resolucija nazadovanje politike vlade levega centra glede vseh najvažnejših programskih' vprašanj in vladni poskus razbitja delavskega gibanja s pozivanjem PSI s strani KD, naj pristane na atlantizem in na v bistvu policijsko notranjo politiko. Resolucija kritizira PSI, ker ni še zavrnila tega izsiljevanja in ker ne vidi nevarnosti v stališčih KD.
«Glede dežel, glede kmetijstva itd., moramo — nadaljuje
resolucija — zahtevati od PSI in drugih demokratičnih sil, naj združijo svoje energije zato, da bi se uresničili osnovni deli pro- ' grama že do zaklj’ufka sedanje zakonodajne dobe. Tisto, kar je danes potrebno, je učinkovit preobrat na levo, da bi porazili sedanjo vodilno skupino KD, ki se noče izogniti pritisku konservativnih skupin in ki ima namen razbiti delavsko gibanje». Vodstvo PSI dela veliko napako s tem, da hoče razbiti za* vezništvo tudi na ravni deželnih in lokalnih oblasti namesto, da bi delalo v prid avtonomne 'n napredne politike in za enotnost delavskih in ljudskih sil. Tisto, kar je potrebno danes je konkretno ugotavljanje smotrov za obnovo družbe in borbe za dosego tega smotra. Pot, ki ji moramo slediti, je pot, ki so jo pokazale velike borbe v preteklem letu, iz katerih se porajajo smernice za novo skupino, ki bo sposobna voditi deželo do popolne, globoke demokratične preobrazbe».
Resolucija KPI poudarja, da se mora bitka voditi na naslednji način:
1.	Zunanja politika miru in miroljubne koeksistence, pri čemer je potrebno med drugim zavrniti avtomatičnost vojaških obveznosti Italije, odstranjeno mora biti jedrsko orožje, uresničiti se mora brezatomska cona. v Evropi in v Sredozemlju, pristati je treba na meje po drugi svetovni vojni, rešiti se mora vprašanje zahodnega Berlina in priznati Vzhodna Nemčija in dovoliti Kitajski vstop v OZN.
2.	Notranja politika se mora voditi v demokraciji in svobodi (razorožitev policije, nevtralnost policije spričo sindikalnih sporov, svoboda kulture itd.).
3.	Decentralizacija demokratične države (ustanovitev dežel že v tej zakonodajni dobi, krajevne avtonomije).
4.	Politika za dosego avtonomije in svoboščin sindikatov.
5.	Avtonomno demokratično načrtovanje brez vmešavanja moči monopolov.
Na koncu resolucije se poudarja:	«Za napredek v borbi
za novo politično razrelno enotnost, za ustvarjanje novega bloka oblasti, je potrtima še bolj
številna komunistična partija, močnejša, borbenejša, s še bolj razvito notranjo demokracijo, kjer ne bo nobenega ostanka gospodovalnosti in birokracije, da bo lahko uspešno premostila prèizkusni kamen, ki ga predstavljajo politične volitve v pomladi leta 1963.»
V svojem zaključnem govoru se je Togliatti v glavnem držal zaključne resolucije. Podčrtal je, da je bila diskusija zadovoljiva in da je prispevala k razvoju politične linije in dejavnosti stranke. Po njegovem mnenju bo ta kongres izrednega zgodovinskega pomena za KPI. Kongres je potrdil inter-nacionalistični in nacionalni značaj KPI in njeno sposobnost, da vodi delavsko gibanje skladno s potrebami Italije in sedanjega položaja. Glede pisanja desničarskega in naprednega tiska je pripomnil, da ni res, da bi KPI bila proti svobodi, če ne predvideva, da bo šel razvoj v deželah, kjer je delavski razred prevzel oblast, nazaj k vzpostavitvi predkapitalističnih in meščanskih razredov; za KPI je svoboda: napredek, odprava izkoriščanja privilegijev ter napredovanje v socializem.
Glede KP Kitajske je dejal, da se ne smemo posluževati laži v mednarodnem delavskem gibanju in zatrjevati, da so npr. v Jugoslaviji vzpostavili kapitalizem, ko vsi vedo, da to ni res»; kar zadeva kritiko voditeljev kitajske KP italijanske poti v socializem, pa je pripomnil, da je notranja politika KPI v popolnem skladu z resolucijami mednarodnega komunističnega gibanja iz leta 1957 do 1960. ki izražata splošno linijo in ključne postavke strategije delavskega gibanja, da pa se ne moreta spuščati v podrobnosti in stvarne razmere posameznih dežel; zlasti izjava 81 komunističnih strank je zelo jasna glede tega: braniti in razvijati demokracijo; uresničiti radikalne reforme gospodarske strukture, uveljaviti agrarno reformo, braniti drobno in srednjo buržoazijo, napredovati v smeri demokratizacije državnih struktur. Tak je tudi ključ politike KPI, za katero kitajski
voditelji zatrjujejo, da ni v interesu italijanskega naroda. KPI odklanja to kritiko, kakor odklanja klevete voditeljev albanske KP, ki uporabljajo proti KPI, iste argumente, ki jih u-porabljuta Confindustria in desnica.
Kitajsko KP je povabil, naj pošlje svojo delegacijo v Italijo, da bi spoznala položaj in predi-skutirala z italijanskimi komunisti vsa sporna vprašanja. Togliatti je tudi dejal, da je njegova zasluga, če teze omenjajo KP Kitajske v zmerni obliki in če je prevladalo mnenje, da politična resolucija KP Kitajske sploh ne omenja.
Togliatti Se je nato zadržal na odnosih med KPI in PSI, zlasti na izjavah Riccarda Lombardija. Glede njegovih izjav je dejal, da vidi v njih odraz «zadrege» in protislovnosti. Protislovnost naj bi bila v tem, da tudi komunisti smatrajo, da je možen razvoj v socializem z reformo struktur znotraj države; če pa socialisti smatrajo, da se bo kljub temu razlika med KPI in PSI nadalje poglobila, potem je po mnenju Togliattija jasno, da se socialisti nameravajo odpovedati borbi za socializem. Kar pa zadeva zatrjevanje, da KPI ne nudi neke konkretne politične alternative, je Togliatti dejal, da so komunisti vedno nudili alternativo in da jo nudijo tudi sedaj: alternativa KPI politiki levega centra je borba za dejanski preobrat v levo, in zato ne razume, zakaj socialisti pravijo, da to ni alternativa. Ce KD zanika, da bi komunistično gibanje predstavljalo alternativo, je za Togliattija to razumljivo; nerazumljivo pa je, da tako pravijo tudi socialisti. Ta alternativa pa ne pomeni, da se KPI poteguje za sodelovanje v vladi; KPI predstavlja alternativo, ker predstavlja hkrati tolikšen del gibanja za ljudsko obnovo. Tudi kar zadeva perspektivo sodelovanja PSI v vladi, KPI ne vodi pri tem niti ljubosumje, ker na oblast mora priti delovno ljudstvo, ne pa KPI.
na na majhno preizkušnjo Fanfa. ni jeva vlada lepega centra z glasovanjem o zaupnici. Po kazalo s» je, da stoji vlada na trdnih nogah in je tako v poslanski zbornici kot v senatu prejela potrebno večino. Glasovanji so izsilili fašistični parlamentarci od MSI pod pretvezo, da je nujna — po pravilniku dopustna — parlamentarna debata zaradi imenovanja dveh novih ministrov v sedanji vladi, za kar je predsednik vlade Panjani smatral, da je dovolj, če o tem obvesti parlament preko predsednikov poslanske zbornice in senata. Za ministra PTT je bil imenovan dosedanji podtajnik Car. lo Russo, za ministra brez listnic», s tem da bo skrbel za vse znanstvene raziskave, pa je bil postavljen dosedanji minister Corbellini.
Prejšnji teden se je v Rimu zaključilo deveto sesedanje jugoslo-vansko-italijanskega mešanega odbora, o čemer je bilo izdano le formalno uradno poročilo, tako kot se dogaja ob zaključku vseh takih zasedanj v zadnjih dveh letih. Toda o tem poročamo na drugem mestu.
Prejšnji teden je prišlo v Italiji do nove «afere» z zdravili. Neka revija je namreč dokazala, da se dokumentacija strokovnjakov — zdravnikov in farmacevtov — dobi lahko ne da bi se tem strokov-njokom dotična zdravila sploh predloijla. Seveda taka dokumentacija ne zadostuje, da bi bilo zdravilo tudi oblastveno registrirano in dano v prodajo. Dva izmed strokovnjakov, ki sta dokumentacijo podpisala, sta omenjeno revijo ovadila sodišču. Uvedena je bila tudi posebna preiskovalna komisija pod predsedstvom prefekta Arnolda Adamija, predsednika združenih bolnišnic v Rimu.
Indija-Kitajska
Na indijsko-kitajski meji vlada še vedno zatišje. O umiku kitajskih čet, kakor je bil napovedan, pa je zelo malo vesti. V indijskih krogih sicer izjavljajo, da se opažajo premiki kitajskih čet, vendar pa ni moč še dokončno ugotovitit nd katerih sektorjih se Kitajci pravzaprav mislijo umakniti. Ne. hru je medtem prišel v Tei pur, od koder je odšel z letalom na pregled položajev na meji. Poudaril je, da se bo indijska vojska okrepila in da bo v primeru nove. ga napada bolj pripravljena. Kar se tiče umika Kitajcev, je Nehru izjavil, da se zdi, da se ti mislijo umakniti za Mac Mahonovo trto na sevemovzhodnem sektorju, kar se tiče Ladaka, pa je Indija predlagala, naj bi obe strani zasedli položaje na katerih sta bili 8. septembra letos, na kar naj bi s pogajanji proučili vprašanje po. sameznih položajev. Nehru je poudaril, da bo morala indijska vojska ob primernem času izgnati kitajsko vojsko z indijskega ozemlja. če se ne bo sama umaknila.
Medtem se v cejlonski prestolnici nadaljujejo priprave za konferenco šestih izoenblokouskih držav, ki se bo začela 10. t. m. in na ka>eri bodo skušali doseči začetek indijsko-kitajskih po-ajanj. Konference se bodo udeležili najvišji predstavniki Indonezije. ZAR, Bur.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje na 2. strani)
DANES
Novica dneva je včeraj prišla z otoka Bornea, kjer se je v malem sultanatu in britanskem protektoratu Brunei uprla narodnoosvobodilna vojska (20.000 vojakov), ki jo je organizirala največ-ja tamkajšnja stranka «Rakvat». V prvih jutranjih urah so bili v glavnem mestu (31.000 prebivalcev) poulični boji. Predsednik stranke Azhari, ki je prevzel predsedstvo revolucionarne vlade, je na tiskovni konferenci v Manili izjavil, da bo zahteval priznanje neodvisnosti «Združenih držav Bornea», ki vsebujejo še ozemlji Saravak in Sabali, in da želi ostati v okviru Commonwealth». Njegova vojska, ki je zasedla bogata petrolejska ležišča, ima ukaz, naj uniči naprave angleških petrolejk skih družb, če jo bodo britanske čete napadle. Toda vlada v Bru-neiu je že izdala ukaz za aretacijo Azharija.
Na drugem koncu Azije, na indijsko-kitajski meji, pa sodeč po včerajšnji izjavi kitajskega zunanjega ministrstva ne bo tako kmalu prišlo do zaželenih pogajanj za ureditev spora. V tej izjavi je namreč rečeno, da vlada v Pekingu ne sprejema indijske
zahteve, naj se Kitajci umaknejo na črto od 8. septembra 1962, in da je na tej podlagi rešitev spo-
ra nemogoča, temveč vztraja na črti od 1. novembra 1959.
Toda javno mnenje pričakuje, da bi utegnila k ureditvi spora odločilno prispevati konferenca šestih afriško-azijskih držav, ki se bo začela jutri v Colombu, glavnem mestu Cejlona. Indija bo poslala na konferenco dva predstavnika, ki pa ne bosta neposredno sodelovala, temveč bosta le pojasnjevala posameznim delegacijam indijsko stališče glede spora s Kitajsko.
V Nemčiji pa bo po napovedi Adenauerja, da bo prihodnje leto odstopil, verjetno že prihodnji teden moč sestaviti demokristjan-sko-liberalno koalicijsko vlado. Vendar pa je najbolj kočljivo vprašanje še vedno Straussov naslednik, ker kaže, da nihče noče prevzeti njegovega ministrstva.
In še ena — nepolitična novica: Francoska petrolejska družba «BP» trdi, da je na podlagi petletnih raziskovanj našla poste za pridobivanje vitai petroleja.
i postopek minov la
P r lìn onici Tnevm k
— 2 —
9. decembra jf
Nenni o 10. kongresu KPI Fanfani odgovarja kritikom
Obljubil je izvajanje programa do «možnih meja»
RIM, 8. — V komentarju, ki bo objavljen jutri v * Avanti*, piše Nenni, da bo ostal 10. kon gres KPI v žgodovini kot kongres, na katerem «se je končala ideološka monolitnost komuni» zrna», medtem ko je «vse na •,
kongresu ostalo na pol poti». Nenni pripominja, da Togliatti ni odgovoril na vprašanje, zakaj politična linija, ki obsoja monolitnost, «postane odklon, popuščanje in še kaj hujšega, ko se mi trudimo, da jo izvajamo v tistih pogojih, ki so danes edini možni».
Osrednje vprašanje delavskega gibanja ostaja še vedno vzpostavitev tesne organske zveze med borbo za demokracijo in borbo za so-
cializem»
Po njegovem mnenju, na kongresu .niso iskali vzroka nastalih sprememb, niti vzrokov, zakaj so preživele take oblike, kakršne so CLN, Ljudska fronta in pakt 0 akcijski enotnosti. «Samo Teracci* ni je sprejel poziv Lombardija, naj se poiščejo vzroki sedanje ločitve med socialisti in komunisti.» Toda Teraccini je dal «banalno» obrazložitev in dejal, da je vzrok «utrujenost socialističnih vodite, ljev». Po Nennijevem mnenju pa je točno tisto, kar sta rekla In. grao in Amendola o reformi struktur in demokratičnem načrtovanju, «kajti prav to smo mi postavili za temelj levega centra». Na izjavo Amendole, da hoče KPI utrditi hegemonijo v enotni borbi, pa Nenni odgovarja, da «postaja hegemonija KPI že danes nesprejemljiva in nemogoča».
O levem centru je govoril v Novami danes tudi Pieraccini in med drugim dejal, da se socialisti doslej ne morejo pritoževati, da vlada ne spoštuje svojih obveznosti in da je sedaj potrebna volja vse
večine, da bi se izvedel ves njen program.
Predsednik vlade Fanfani pa je v svojem zelo dolgem govoru v Turinu danes dopoldne našteval, kaj vse se je zboljšalo, odkai je na oblasti njegova vlada, koliko zakonov je parlament sprejel itd. Nato pa je obširno odgovarjal vsem, ki vlado kritizirajo, v prvi vrsti pa na Togliattijev govor na 10. kongresu KPI v Rimu. Zaključil je s trditvijo, da je v zadostni meri obrazložil, zakaj je optimist glede nadaljnjega napredka. Poudaril je, da bo prevladal čut odgovornosti, tako da bo vlada lahko dopolnila delo, ki ga je začela, «do možnih meja, ki jih določa konec zakonodajne dobe«, da bi se nato predstavila na volitvah.
V Rimu pa je zasedal komite PSDI, ki je izvolil novo vodstvo, ki ga sestavljajo: Saragat, Tanassi, A-verardi, Battara, Cariglia, Ippolito, Orlandi, Pellicani, Righetti, Romita in Viglianesi. Vodstvo Je nato izvolilo Saragata za tajnika stranke, Tanasslja pa za njegovega namestnika. Za glavnega urednika «Giustizia» so imenovali Pellicanija.
..................................................miiiiimiiiMmiiiiiiiiiitiuiiiHMliiiiiiiiimiiiiiiii......
Tito odpotoval v Volgograd
Predsednik FLRJ je sinoči izročil sovjetskemu ljudstvu dokumentarne filme o sovjetskih borcih, padlih v Jugoslaviji
MOSKVA, 8. — Predsednik republike maršal Tito s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije je odpotoval danes popolane iz Moskve na obisk v Volgograd. Spremljajo ga tajnik CK KP Sovjetske zveze Jurij Andropov, član komisije za zunanje zadeve vrhovnega sovjeta Aleksej Adžu-bej s soprogo, namestnik zunanjega ministra Firjubin in veleposlanik Sovjetske zveže v Jugoslaviji Puzanov s soprogo. Na železniški postaji v Moskvi so se od Tita poslovili in mu zaželeli srečno pot prvi namestnik predsednika vlade Mikojan in podpredsednik vlaae Kosigin.
Maršal Tito in njegova soproga sta danes v velikem kremeljskem dvorcu priredila kosilo v čast predsedniku Nikiti Hruščovu in njegovi soprogi Nini Petrovni. Kosila so se udeležili številni člani pre-zidija vrhovnega sovjeta, sovjetske vlade, OK KP SZ, generali sovjetske armade in zastopnik: moskovskega sovjeta. Med kosilom sta si Tito in Hruščov izmenjala zdravici. Po kosilu je maršal Tito izročil v imenu jùgoslavanike via. de sovjetskemu ljudstvu spominski album in dokumentarne filme o sovjetskih borcih, ki so padli v skupni borbi in za osvoboditev Jugoslavije od hitlerjevsk.n zavojevalcev.
Številni sestanki delegacije ZKJ v Rimu
RIM, 8. — Delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki se je udeležila 10. kongresa KPI, je imela te dni več sestankov z zastopniki delegacij komunističnih in delavskih strank. Med drugim
se je delegacija sest ila in razgo-varjala z zastopniki komunističnih partij Mongolije, Francije, skandinavskih držav, Poljske, Bolgarije, Romunije in Zlružene socialistične stranke Francije. Na teh sestankih je bila ugotovljena koristnost medsebojne izmenjave p> gledov.
Nadalj nje obsodbe zločinskega napada ustašev v Bonnu
fiiiiiiiimumtiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiimiiiiiimiiiiiitiiiiiiMiiHiitiMiiiimiiimiiiiiitiiiiiiimiiiiutiiitiiiiiiiiiiti
Kongres KPI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po tem kongresu, je podčrtal Togliatti, so izgubile pomen špekulacije o «zmernih desničarjih» in «nezmernih levičarjih» v stranki; kongres je utrdil KPI, povečal njeno enotnost in njeno prepričanje v pravilnost njene politične linije; vendar pa je treba na delo, da bi povečali tudi številčno moč KPI, ker tudi to spada v okvir splošne borbe za demokracijo v Italiji.
Nato je kongres izvolil nov centralni komite in novo centralno kontrolno komisijo.
Ud dosedanjih članov CK KPI so bili ponovno izvoljeni: Togliatti (prejel je 832 glasov od 838), Longo, Alicata, Alinovi, Amendola, Barca, Barontini, Berlinguer, Bianchi-Bandinelli, Bidossi, Bol-drini, Bonazzi, Bufalini, Burlo (Trst), Cacciapuoti, Caleffi, Ca-nullo, Cardia, Carradua, Caruso, Cerreti, Cerevolo, Chiaramonte, Collaiani, Colombi, Cossutta, D'A-lema, D’Amico, Degli Espositi, Di Giulio, D’Onofrio, Esnosto, Fabiani, Fanti, Fibbi, Flamini, Fred-ducci, Galli, Galluzzi, Garavini, Germano, Gessi, Gullo, GuttusO, Ingrao, Jotti, Laconi, Lajoni, Lama, La Torre, Lizzerò (Videm), Luporini, Macaiuso, Marangoni, Marcellino, Micgli, Miana, Milani Giorgio, Napolitano, Natoli, Nata, Novella (generalni tajnik CG IL), Pajetta Giancarlo, Paletta Giuliano, Parodi, Pecchìoli, Pellegrini (Videm), Pesenti, Pistillo, Reichiin, Rindone, Roasio, Ro-magnoli, Rodano, Rosanda, Rossi, Salati, Sandri, Scalia, Scheda, Scavo, Scottoni, Secchia, Sereni, Soroni, Sotgiù, Spallone, Spano, Tedesco, Terracini, Tesi, Tiberio, Tortorella, Trentin, Trivelli, Trom-badori, Turtura, Vlanello, Vidali (Trst), Zandigiacomi, Zangheri.
Novoizvoljeni člani CK KPI pa so: Bastianelli, Berti, Bertone, Bo-naecini, Calamandrei, Capelloni, Caprara, Gavina, Coppole, Di Stefano, Fabbrini, Fernex, Ferri, Francisconi, Giannini, La Micela, Ledda, Magliotto, Marmugi, Massarotti, Milani Eliseo, Minucci, Cicchetto, Paolicchi, Pavolini, Peggio, Perrta, Perrotta, Pintor, Quer-cloil, Raggionieri, Rossitto, Sacelli, San Lorenzo, Soldati, Somma, Tfiva, Valente
Od dosedanjih članov CK KPI pa niso bili izvoljeni: Adamoli,
Bardini, Bera, Brambilla, Cioffi, Cozzolino, Cremascoli, Da Mari-
Dò, DTppolito, Gruppi, Masetti,
Massola, Mannuzzi, Orlandi, Pancini, Russo, Santarelli, Silipo, Sti-milli, Sulotto, Tabet, Turchi, Valenza. (Umrli so dosedanji člani CK KPI: Monzocchi, Martella in Montagnana.)
V centralno kontrolno komisijo so bili izvoljeni naslednji dosedanji člani:	Scoccimarro,	Amadei,
Dozza, Li Causi, Bernetič (Trst), Bianco, Cicerone, Colajanni Pompeo, Conte, Donini, Ferrante, Ger-ratano, Ghinf, Giaroni, Grifone, Lampredi, Mazzoni, Michetti, No-terasco, Ossola, Picciotto, Pirastu, Ravera, Robotti, Schiapparelli, Te-renzi, Valli in Villani. Na novo so bili izvoljeni: Adamoli, Baiar-di, Bardini, Beia, Brambilla, Cioffi, Di Marino, Di Mauro, DTppolito, Foscarini, Gruppi, Mazzola, Russo, Sulotto, Tempia, Turchi, Visentin in Volpe. Od dosedanjih članov niso bili izvoljeni:	Ba-
stianelli (izvoljen v CK), Batti-stella, Berti (izvoljen v CK), Ber-tini, Bolognesi, Bugliani, Calamandrei (izvoljen v CK), Caprara (izvoljen v CK), Cicalini, Cirri, Conti, Corrasoni, Fedeli, Francisconi (izvoljen v CK), Gad-di (izvoljen v CK), Gemma, Grasso, Micheletto, Ottani, Paolicchi (izvoljen v CK), Parodi (izvoljen v CK), Pizzoli, Pizzorno, San-thia, Santus, Sbandati, Scotti, Si-colo, Speziale, Vacchetta in Vaia. Umrla sta Ballani in Roveda.
Popoldne so se sestali člani CK in kontrolne komisije ter izvolili naslednje novo vodstvo KPI:
Paimiro Togliatti, Luigi Longo, Mario Alicata, Giorgio A-mendola, Enrico Berlinguer, Paolo Buffalini, Arturo Colombi, Armando Cossutta, Pietro Ingrao, Nilde Jotti, Emanuele Macaiuso, Giorgio Napolitano, Agostino Novella, Giancarlo Pa-jetta, Ugo Pecchioli, Luciano Romagnoli, Rinaldo Scheda, E-milio Sereni in Umberto Terracini.
Soglasno je bilo izvoljeno tudi tajništvo KPI, ki ga sestavljajo :
Paimiro Togliatti, Luigi Longo, Giorgio Amendola, Pietro Ingrao, Giancarlo Pajetta, Enrico Berlinguer in Alessandro Natta.
Za predsednika centralne kontrolne komisije je bil ponovno izvoljen Mauro Scoccimarro.
BEOGRAD, 8. — Jugoslovanski pravniki, udeleženci zborovanja za kazensko pravo in kriminologijo so danes povabili vse pravnike na svetu, naj obsodijo zločinski napad ustašev na jugoslovansko predstavništvo v Bonnu. V apelu se ugotavlja, da je dopuščanje terorističnih organizacij v Zahodni Nemčiji v nasprotju z mednarodnim pravom in obveznostmi Zahodne Nemčije, in poudarja, da pad$ odgovornost ža ta zločin tudi na zahodnonemšfoo vlado, ki to delovanje omogoča.
. Združenje študentov Zahodne Nemčije obsoja v pismu centralnemu odboru Zveze študentov Jugoslavije zločinski napad uetaiev in zahteva za zločince stroge kazni.
Državni pravdnik v Bonnu dr. Horn je danes v razgovoru z jugoslovanskimi novinarji izjavil, da se napori preiskovalnih organov ne bodo omejili samo na ugotovitev neposredne odgovornosti izvršilcev ustaškega zločina, tem. več tudi na to, da se razišče delovanje teroristične organizacije, ki je dala pobudo za atentat. Dr. Horn je dejal, da bo državno pravdništvo rezultate preiskave poslalo pristojnim organom pokra, jinske in zvezne vlade, ki so pooblaščeni za nadaljnje ukrepe V zaporu je 23 napadalcev. Policija še vedno išče ostale, ki so pobegnili z avtomobilom.
Konzul Natali prispel v Ndolo
Kardelj v Colombi!
COLOMBO, 8. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj s soprogo in ostalimi člani spremstva je na poti v Indonezijo prispel danes v cejlonsko prestolnico Colombo. N« letališču so ga pozdravili jugoslovanski veleposlanik Rukavina, veleposlanik Indonezije na Cejlonu in zastopnik cejlonskega zunanjega ministr stva.
Državni odbor za sprejem voditeljev držav, izvršni odbor nacionalne fronte indonezijskega glavnega mesta Džakarte in področno vojaško poveljstvo so izdali skupen proglas, v katerem vabijo prebivalstvo glavnega mesta, naj jutri slovesno pozdravi visokega gosta iz Jugoslavije.
Obisk podpredsednika Kardelja je že več dni v središču pozornosti indonezijskega tiska.
NEW YORK, 8. — V New Yorku so zvedeli novico, da je italijanski konzul v Elisabethvillu Guido Natali prišel preteklo noč v Ndolo v Severni Rodeziji. Tajnik OZN U Tant je objavil sporočilo, ki pravi, da je italijanski veleposlanik v Kongu prišel danes v Elizabethvil-le in se sestal s čombejem, kateremu je izročil protest zaradi aretacije in izgona konzula Natalija. Poslanik je nato govoril po telefonu s konzulom, ki je v Ndoli.
Davi je tudi predstavnik Združenih narodov ostro protestiral pri Combeju. Dalje je predstavnik OZN zahteval, naj se konzulu Natallju dovoli povratek v Elisabethville.
Tajništvo OZN poudarja v svoji izjavi, da je Combejev notranji mi-
ntafMI* nrtroHil ivartrs MntolGn » '
Preiskava o neobstoječih zdravilih
RIM, 8. — Preiskovalna komisija, ki jo je ustanovil predsednik rimskih združenih bolnišnic v zvezi g škandalom o neobstoječih zdravilih, je prekinila svoje delo in ga odložila na prihodnji teden. Predsednik Adami je namreč skle. nil predložiti komisiji posamezna potrdila, da ugofovi ali so podpisi zdravnikov na potrdilih avtentični. Zvedelo se je, da so zdravniki izjavili ne samo, da niso podpisali omenjenih potrdil, temveč tudi, da niso imeli stikov z osebami, ki so vpletene v zadevo. Prihodnji teden bo verjetno zaslišan ravnatelj revije «Quattro-soldi» dr. Gianni Mazzocchin, ki je izjavil, da je na razpolago preiskovalni komisiji in eventualno tudi zdravniški zbornici za preiskavo. ,
OSLO, 8. — Znamenita pevka v norveški operi Kusten Flagstad Je sinoči umrla v starosti 67 let. Bila je dolo časa bolna : umrla je v bolnišnici. Svojo pevsko kariero Je začela leta 1912. Posebno so znani njeni nastopi v Wagnerjevih operah.
(Nadaljevanje s 1. strani)
me, Kambodže, Cejlona in Gane. Kot pripravo na to konferenco sta tako Indija kakor Kitajska poslali svoje predstavnike v razne prestolnice, da obrazložijo svoje stališče. Predsednik indijske komunistične stranke pa je odšel v Moskvo. Pred odhodom je izjavil, da namerava zahtevati podporo Indiji v odporu kitajskemu napadu. Obiskal bo tudi nekatere evropske prestolnice.
Indonezijski predsednik Sukar-no in kamboški predsednik Si-hanuk pa sta ob zaključku svojih razgovorov objavila izjavo, s katero pozivata Indijo in Kitajsko, naj mimo rešita svoj spor.
Kuba
Pretekli teden so sovjetske ladje odpeljale s Kube tudi 42 sovjetskih letal »11-28». Človek bi dejal, da bi morala biti kriza na
tem področju sedaj skoraj rešena. Vendar pa temu ni tako. Razgovo-
ri med sovjetskimi in ameriškimi predstavniki v New Yorku se na-
daljujejo. Ameriška vlada noče iz-
polniti svoje obljube ,da se sve lano obveže, da se bo izvršila
invazije Kube in da take inPaztje ne bo dovolila. Krčevito se brani vsakim takim jamstvom in vztraja, naj bi ii dali pravico, da nadzoruje kubansko ozemlje. Sedaj celo trdi, da je na Kubi okoli 10 tisoč sovjetskih vojakov kot »tehnikov» in da morajo tudi ti zapustiti Kubo. Baje je kubanska vlada pripravila še en načrt v želji, da prispeva k rešitvi krize. Toda do sedaj ni bila njegova vsebina objavljena. Na splošno pa so politični opazovalci mnenja, da je rešitev krize še daleč spričo trme ZDA, ki nočejo dati nobenih jamstev ,da ne bodo napadle Kube. Nasprotno, prejšnji teden je prišlo do novega napada piratske ladje na otok. Ladja, ki je prišla s Floride, je obstreljevala s topovi in s strojnicami kubansko obalo in je nato izginila. Kubanska vlada je zaradi tega ostro protestirala pri OZN.
Ce ne bodo ZDA temeljito menjale svojega ravnanja v zvezi s Kubo, je težko pričakovati, da bi prišlo do zadovoljive rešitve. Mor-
da ne bo tako kmalu prišlo
uu im i/u	.... •	»o
večjih napadov, vendar P* jVi. na tem področju še dolgo voa^ katero bOOO
hladna vojna, za katero ooao slej v celoti odgovorne -ZV*
Kardeljevo potovanje
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiHiinititiiiiiiiiiiiiHHmiiHiittiiitiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiifiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiimtimiiiiitmiiiimiiitiimmf
Upor v britanskem protektoratu Branei na ozemlju severnega Bornea
Voditelj upora je izjavil, da so ustanovili <Združene države Bornea> in da bo nova vlada zahtevala od OZN priznanje ■ Anglija je poslala vojaška ojačanja
SINGAPUR, 8. — V sultanatu Brunei na severnem Borneu je izbruhnil upor, zaradi česar so razglasili izredno stanje. Brunei je britanski protektorat na severnem delu otoka Borneo. Zaradi upora so nujno posla-
nister odredil izgon Natalija z'izgovorom, da je Italija napovedala, da bo dala na razpolago OZN nekaj letal, ki jih je tajnik zahteval. Izjava dodaja: «Zloraba katanških oblasti proti državi članici, ki lojalno podpira Združene narode pri njihovem delu na podlagi resolucij skupščine In Varnostnega sveta ,Je nov dokaz o pomanjkanju vsake želje katanških oblasti, da sprejmejo politiko narodne sprave in da se prilagodijo sklepom organov OZN in Varnostnega sveta. Gre za nezakonito in samovoljno dejanje, ki potrjuje vtis, da Katanga, kljub izjavam v nasprotnem smislu, ni-
H z letali vojaške okrepitve. U-pomiki so zgodaj zjutraj napadli in zasedli večje število policijskih postaj ter so popolnoma obkolili glavno mesto Brunei. Zasedli so petrolejske naprave v mestu Seria. Razen tega so skupine upornikov napadle sultanovo palačo v mestu Brunei, toda bile so odbite.
V poznih popoldanskih urah so javili, da je Brunei še vedno v rokah vladnih čet. Petrolejske naprave v krajih Seria in Kuala Be-lait pa so v rokah upornikov. Vse vezi s področjem Limbang (enklave ozemlja Saravak na ozemlju Brunei) so pretrgane. V Bruneiu, Saravaku in v severnem Borneu So razglasili izredno stanje.
Voditelj stranke «Rakyat» A. Azhari je sporočil, da je prevzel predsedstvo «revolucionarne vlade v Bruneiu» in je pozval ostali svet, naj podpre sedanje osvobodilno gibanie. Azhari je prišel danes v Manilo, kjer je objavil razglas in pozval zlasti afriške in a-zijske države, naj podprejo osvobodilno gibanje. Azhari potuje sedaj v New York, kjer bo v torek zahteval od Združenih narodov, naj priznajo revolucionarno vlado in naj jo Sprejmejo v to organizacijo. Spremljajo ga nekateri člani njegove vlade,
Azhari je na tiskovni konferen-ci v Manili izjavil, da so ustanovili «Združene države Bornea», ki vsebujejo ozemlja Saravak, Brunei in Sabah (Severni Borneo) Doda! je, da je bil on imenovan za ministrskega pred ednika vlade te nove države in da bo zahteval priznanje v Združenih narodih Dalje je Azhari izjavil, da namerava narodnoosvobodilna vojska Bornea prevzeti nadzorstvo nad tremi ozemlji, in revolucionarno gibanje ja pripravljeno priznali sultana v Bruneiu kot ustavnega poglavarja nove neodvisne države
upora niso povzročile tuje države.
Dalje je Azhari izjavil, da namerava revolucionarna vlada takoj navezati vojaške in gospodarske vezi s Filipini in je odločena delovati za takojšnjo izvedho tiste «konfederacije velike Malaje», ki jo predlaga filipinski predsednik Macapagal. Revolucionarna vlada želi ostati v Commonweal-thu. Toda britanski gospodarski interesi bi lahko bili v nevarnosti, če bi Velika Britanija zavlačeva
la priznanje revolucionarnega gibanja. Narodnoosvobodilna vojska
je dobila ukaz, naj uniči naprave družbe «Shell» in drugih angleških naprav, če jo bodo britanske čete napadle. Dalje je Azhari izjavil. da so revolucionarne čete zavzele že dvajset obljudenih centrov.
Nedavno sta vladi Severnega Bornea in Saravaka odobrili predlog o «Veliki malajski federaciji» ki naj bi nastala z 31. avgustom 1963. Avtonomni vladi v Bruneiu so sporočili, da bi sprejeli priključitev tudi tega ozemlja v veliko malajsko federacijo, da pa pritiče odločitev tej vladi. Sultan tega o-zemlja Ali Seifudin je naklonjen federaciji, ki bi zajemala Singapur, Malajo, Saravak, Severni Borneo to Brunei. Glavna politična stranka tega sultanata «Rakyat» pa se temu upira. Pred nekaj meseci je ta stranka pri prvih volitvah na tem ozemlju dobila ogromno večino (54 sedežev od 55). Kakor rečeno, vodi to stranko Azha-ri.
s parlamentarnim režimom.
Dalje je Azhari izjavil, da šteje
ma namena Izvršiti sklepov OZN	i' v »-, izjavn aa šteje
in nhveenneti vi «h	__narodnoosvobodilna vojska približne	EJ? Je Prevzela no 20.000 mož med prebivalstvom
na podlagi teh sklepov.»	I Severnega Bornea, in je dodal, da
OzemUa Saravak, Severni Borneo in Brunei so pod britansko u-pravo, medtem ko je južni del o-toka, ki je mnogo obsežnejši, indonezijski.
Brunei je bogato ozemlje. Tamkajšnje prebivalstvo ne plačuje davkov, ker petrolejske družbe, k izkoriščajo naravno bogastvo, pia čujejo veliko odškodnino. Petrolej ski vrelci v Bruneiu dajejo dnev no nad sto tisoč sodov petroleja in izvoz doseže pet milijonov ton letno.
Vlada je uradno sporočila, da je prišlo do neredov tudi na področ-
							
Pogreb ponesrečencev na Bjelašnici
Kitajci vztrajajo pri pogojih ki so za Indijo nesprejemljivi
jih Severnega Bornea in Saravaka blizu Bruneia, zlasti na področju Lavas v Saravaku. Izvršili so tudi nekaj aretacij.
Predstavnik britanskega ministrstva za kolonije je izjavil, da bo britanska vlada sprejela vse u-krepe, «da izpolni svoje obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma leta 1959», Sporazum daje Veliki Bri-taniji nadzorstvo nad zunanjimi zadevami in obrambo tega ozemlja ter odgovornost za zaščito državnih ustanov in vlade tega področja.
Sultanat Brunei je razdeljen na dva dela. Deli ga enklave ozemlja Saravak. Brunei ima okoli 84 tisoč prebivalcev. Prestolnica Brunei pa ima 37.000 prebivalcev in je oddaljena 15 kilometrov od izliva reke Brunei ter približno 750 morskih milj od Singapura. Brunei, ki je muslimanska dežela ie postal britanski protektorat ieta 1888 s pogodbo, ki jo je podpisal tamkajšnji sultan. Njegova površina znaša 5700 kvadratnih kilometrov.
Ozemlje Brunei je bilo podložno kitajskim cesarjem do leta 1425 V 16. stoletju pa si je podredilo ves otok Borneo. Ko so prišli Angleži, je oblast tega ozemlja padala, tako da se je Skrčilo na sedanji obseg in je leta 1888 postalo britanski protektorat. Bogata petrolejka ležišča so odkrili šele leta 1929. Malajska vlada je leta I960 predlagala ustanovitev «Veit ke malajske federacije», v katero naj bi se vključilo tu0i to ozenv lje.
V Londonu trdijo, da je pobudo za upor dala tajna «indonezijska» organizacija z imenom «Ten-tera National Kalimantan Utara» (narodna vojska Severnega Bornea), proti kateri je policija v zadnjem času sprejela številne u-krepe.
Neredi
v Buenos Airesu
BUENOS AIRES, 8. - Nocoj je prišlo v Buenos Airesu do incidentov. Napovedan je bil «pohod gladu», ki so ga organizirali sindikati, a so ga oblasti prepovedale. Veliko število policajev je začelo razganjati demonstrante, ki so se bili zbrali. Demonstranti so se branili in obmetavali policaje z raznimi predmeti. Zažgali so tudi tramvajski vagon. Policija je aretirala mnogo demonstrantov ter je izvršila preiskavo na sedežu treh sindikatov.
.fSKnSffV *5*S s
toval V četrtek na obisk v i zi jo, Indijo in Irak, odhodom je v intervjuju Ta I odgovoril na vprašanja o n ^ rih aktualnih vprašanji n, v g vsem pa o namenu ujet Tj},, obiska v omenjenih treh 1ur* — Poudaril je, da se je sOielit» z Indonezijo, Indijo in lrak° -jr slej uspešno razvijalo. Namen w
še bolj poglobiti sodelovanji.^! Važno je tudi, kar J* ..-jjlfti
izjavil o jugoslovanskem
it,
zelo zaskrbljena zaradi **J®
ra. Indija ni samo neblokovs ^ žava ,temveč je tudi eden
silcev politike miru in zožil)®..
------ ,I.......	...	ijjfL
svetu sploh, posebno pa j •.■ J. Zato mora vsak poizkus, <*®_ |Jt(. ne piede na vsebino 5Pora„!7fjir»li stransko, z uporabo sile PJ* j«, na takšno državo, da spr«)/"' ločeno rešitev, povzročiti » m(-negativne posledice za *»J® »a ru in družbenega napredka ^
svetu. Zato se iugoslovansKa
svetu. Zato se jugosiovw.--jjtlP da zavzema za miroljubno r
>ora s pogajanji.	..	,,«i-
Zatem je Kardelj govorti 0 ni vlogi nevezanih držav Pj» vanju mednarodnih Prob,„‘ tti-poudaril važnost napovedan M tovne gospodarske konferenc* kateri pripada posebna »‘ob» ^ vezanim državam. Kar se »
litike sožitja in nepovezovenje ^ bloke, je Kardelj poudaril jt
«t
«il
«t
»ki
?
Ho
politika nikakor ne pomeni, Jugoslavija «nevtralna» t.J.v -L
ml-
./i*yuoiuuiju »imvi.TU.nm«, — - - , fjir
na v vprašanjih socializme, , n0lt ru, borbe narodov za	in
ali proti pritisku imperiali*™" ^ hegemonizma. Ta politika je 0 problemov aktivna. , i-go-Nato je Kardelj izjavil, o® uto-slavi ja ne obravnava P ja-
kov in blokovske razdel'11’® ;aP, našnjega sveta kot slučajen^!
m da se v blokovski ra*‘,„,0nJi-sti sveta zrcali globoko n f jj. je, ki je izraz obstajanja
stemov, dveh druibeno-eV-a
skih procesov, to je	ti<8
kapitalizma: Toda tudi vrsta ^ dovinskih faktorjev je vp}lV ’ »a so nasprotja prišla do j*ra j.jr tak način in v takih oblika ■ ^ pomeni, taka nasprotja nl’ mil-večna ne neizogibna, če seLLji. menijo določeni politični P0^.
.i riflt*
Zato ne smemo izenačtV**1 nobenega sistema z bloki, kt dovinsko pogojen politični flJJJjjjg
T7 c n L* rt L* «1	n« ri ^ Iz-r/lid	—M
I
Vsekakor pa do kraja ... blokovska razdelitev 01 po-frontalna razcepljenost svel,,0j»t>. meni neizogibno svetovno "	^
Jugoslavija sodi, da se nt osnovno svetovno nasprou .(jj, sme reševati z vojno. Iz te^ipajtš-ia je treba postopno PremJ,uteO ti sedanjo blokovsko	uti-
sveta z uveljavljanjem nace roljubnega aktivnega sožitja narodi ter s čim večjim jjoli-njem med narodi, ki	**
rajo razne napadalne "r°* svetu.	jj.
Kardelj je dalje poudaril, a* zi. poslovijo ni proti vojni *® radi tega, ker ta pomeni ran je, temveč tudi zaradi ^ ker meni, da socializma P° t njegovem bistvu ni mol ptr mednarodno vojno. Prav *a* fflJ, staja vedno teže v sodobnih tnerah obnoviti z vojno .“j;-m»-zem ali nove oblike kolo«1® , tn
Kardelj je tudi poudaril, fCl, za ovekovečen e blokovske
delitve sveta zainteresirane 0j, sile, ki hočejo ohraniti to, k 'pit. staja. Boj za premagovanj #
razdelitve pa Je t»
*1
kovske
spremembo sedanjega njegov napredek, toda ne s stvi nove svetovne Vojne, s sredstvi notranjega Pd__'
Ul
't
%
h
»i
&
*tl
c
narodne solidarnosti naprti111 ,j. demokratičnih sil. Povezovan’%mi venblnkovskih dežel tudi * p jle miroljubnimi napori znotraj » kov je edina pot k P0^tdVl^ premagovanju frontalne o‘°K razdelitve sveta.
Hltrati ustvarjajo zmedo z nejasnim tolmačenjem o poteku Mac Mahonove črte ■ Indijski opazovalci na konferenci v Colombo
NOVI DELHI, 8. — Predsednik i Kitajci izročili drugo skupino 140 indijske vlade Nehru je v parla-1 indijskih vojakov, ki so jih ujeli
mentu izjavil, da so Kitajci v svo- —J	-----............
jem zadnjem pismu sporočili, da se bodo njihove sile umaknile za
BEUGRAD, 8. — Ob navzočnosti skoro vseh prebivalcev Zemuna ie bil danes pogreb treh dijakov, ki so zgubili življenje 2. decem-bra v snežnem viharju na Bjelašnici. Na grobove ponesrečencev je bilo položenih nad 200 vencav. Medtem na Bjelašnici, kljub moč« nemu mrazu, nadaljujejo iskanje ostalih dveh ponesrečencev. Poleg
organov notranje uprave sodeluje v akciji okrog 120 ljudi. Jutri bo prispela na Bjelašnico posebna
skupina notranje uprave Slovenije z bernardinci, ki so posebno trenirani za iskanje ponesrečencev v snegu.
Incidenti v Orleansvillu
ALZIR, 8. — Alžirska vlada javlja, da je v Orleansvillu prišlo do hudega incidenta med pripadniki francoske in alžirske vojske. Sporočilo dodaja, da so bili mrtvi na eni in na drugi strani. Vlada je sklenila takoj poslati v Orleansville notranjega ministra, da razišče vzroke spopada. Tako francoski kakor alžirski vojaki so dobili ukaz, naj ne zapustijo vojašnic.
Mac Mahonovo črto in da bodo obdržale nekatera civilna mesta v Doli in Logju. «To pojasnilo, je dodal Nehru, pomeni, da se bodo Kitajci odrekli krajem Klnzemane, Kibito in Valong. Precejšnja zmeda vlada zaradi dejstva, da to, kar Kitajci imenujejo črto Mac Mahon, ni prava Mac Mahonova črta, kakor je bila določena z mednarodnimi pogodbami. Njihova Mac Mahonova Črta je sedem ali osem kilometrov južno od prave. 'Toda ker pravijo, da se bodo umaknili dvajset kilometrov onstran svoje Mac Mahonove črte, bodo vsekakor severno od prave črte.»
Kitajsko ministrstvo za obrambo je objavilo sporočilo, v katerem pravi, da se kitajske čete «še dalje umikajo na vsej indijski meji». Kitajci trdijo, da se njihove čete umikajo tako na vzhodnem kakor na zahodnem sektorju. Na zahodnem sektorju se bodo njihove čete umaknile severno do reke Cip Čap. Sporočilo dodaja, da ta umik kaze, da «Kitajska ravna, v dobri veri za naglo rešitev obmejnega spora»,in dodaja: «Upamo, da bo indijska vlada sprjčo prijateljstva med kitajskim in indijskim narodom in spričo afriško-aiijske solidarnosti naglo sprejela podobne ukrepe.»
Toda izjava pravi tudi, da Kitajska ne more sprejeti indijskega predloga, naj se čete vrnejo na položaje, na katerih so bile 8. septembra letos, ln da ta predlog «onemogoča rešitev spora». Dalje trdi Izjava, da Indija ni še dala «pozitivnega odgovora», in da nikakor ne koristi «odlagati jasen odgovor, ln toliko manj postavljati mrozumne zahteve». «Za kitajsko vlado Je podlaga za konec spora in za obnovitev pogajanj sporazum o ustavitvi sovražnosti in sprejem črte dejanskega nadzorstva od 7. novembra 1959.»
Pekinški radio je Javil, da bodo
...------ ’vjunui,	OU JU1 UJCU
med boji. Izročili jih bodo v sredo in četrtek v treh krajih.
Iz Colomba poročajo, da Je prišel danes tjakaj kamboški predsednik Sihanuk, ki se bo udeležil konference šestih afriško-azijskih držav. Med drugim je izjavil: «Države, ki bodo sodelovale na konferenci v Colombu, so iskrene prijateljice Kitajske in Indije ln so tudi prepričane o plemeniti stvari afri-ško-azijske solidarnosti.» Sihanuk Je dodal, da indljsko-kitajski spor ogroža svetovni mir.
Indija bo poslala v Colombo dva predstavnika, ki ne bosta sodelovala pri konferenci, temveč bosta imela nalogo, pojasniti posameznim delegacijam indijsko stališče glede spora s Kitajsko.
Mende odklonil mesto v novi vladi
BONN, 8. — Predsednik liberalne stranke Erich Mende je poročal vodstvu liberalne parlamentarne skupine o dosedanjih pogajanjih z demokristjani za sestavo vlade. Po seji je Mende izjavil časnikarjem, da je sklenil, da ne bo sprejel nobenega ministrskega mesta v novi vladi, To možnost pa bo upošteval, ko bo Adenauer prihodnjo jesen odstopil.
Mende je izjavil, da bi hoteli demokristjani predložiti seznam nove vlade predsedniku republike do srede, V petek pa bi se vlada predstavila parlamentu, Ker sta bili sedaj odstranjeni dve glavni oviri za pogajanja, t.j. navzočnost Straussa v vladi in negotovost glede datuma o Adenauerjevem odstopu, je treba sedaj samo določiti ministrska mesta za vsako od obel) strank. Demokristjani bi hoteli izvršiti precejšnje spremembe in so baje ponudili notranje ministrstvo Mendeju. Demokristja. ni bi hoteli dobiti finančno mi-
nistrstvo, ki ga je do sedaj imel liberalec Starke, ki nasprotuje de-mokristjanskim programom. Kakor rečeno, je Mende odklonil ponudbo. Zatrjuje se, da bodo liberalci vztrajali, naj ostanejo isti liberalni ministri, t.j. glede števila kakor tudi glede oseb.
Vodstvo demokristjanov je danes imenovalo svoje kandidate za novo vlado. Za ministra za obram. bo predlagajo, naj bi postal sedanji notranji minister Hermann Hoecherl.
Vitamini iz petroleja?
PARIZ, 8. — Kakor poroča Ansa, je francoska petrolejska družba «BP» na podlagi petletnih raziskovanj našla postopek za pridobivanje vitaminov lz petroleja. Družba Je sklenila ustanoviti poleg svoje rafinerije v Laveri blizu Marseilla tudi tovarno za Izdelovanje živilskih proteinov.
V poročilu, ki so .ga sedaj objavili, Alfred Champagnat, ki je vodil raziskovanja v «BP», obrazlo-žuje, da proizvajajo laboratoriji v Laverl že dve Iti koncentrate proteinov — tekočih ali v prahu — ki so slični živalskim proteinom ln bogati z vitamini. Razvoj miši in piščancev, ki so jih hranili a temi poizkusnimi koncentrati, Je bil enak razvoju živali, da se normalno hranijo.
O znanstveni in tehnični plati tega raziskovanja bodo poročali na prihodnjem svetovnem kongresu o petroleju v Frankfurtu.
Raziskovalci v Laverl so Izračunali, da bo za umetno pridobitev treh milijonov ton živalskih proteinov. ki Jih svet potrebuje (kar Je enako petnajstim milijonom ton mesa) dovolj sedem milijonov ton petroleja, t. J. komaj 0,6 odstotka svetovne surove proizvodnje. Cena umetnih protein bo baje od 15 do tridesetkrat nižja od cene govejega mesa, ki je glavni vir živalskih proteinov.
Se vedno iščejo blokirane rudarje
CARMICHAELS (Pensilvanija), 8. — Reševalne skupine ao tudi danes nadaljevale delo, da bi rešile 37 blokiranih rudarjev v rudniku premoga, kjer je v četrtek nastala eksplozija. Danes je prva skupina opazila truplo enega od 37 rudarjev. Vendar pa so člani skupine sporočili, da je razdalja še prevelika, da bi lahko truplo identificirali. Skupina z veliko te-žavo napreduje po rovih polnih materiala.
Temperatura na Veneri
MOSKVA, 8. — Tass javlja, da so sovjetski radioastronomi zbrali podatke, iz katerih izhaja, da znaša temperatura na površini Venere verjetno 400 stopinj C. S pomočjo velikega radioteleskopa so znanstveniki v leningrajskem observatoriju Pulkovo izvršili lansko jesen številna opazovanja Venere, ko je ta bila bliže Zemlji. Izračunali so, da je atmosferski pritisk na Veneri mnogo več* ji kakor pritisk na Zemlji.
Zaključena prva faza
ekumenskega koncila
RIM, 8. — Danes se je v Rimu zaključila prva faza ekumenskega koncila v baziliki sv. Petra. Slovesnosti so prisostvovali tudi ne-katoliški opazovalci, člani diplomatskega zbora in številne druge osebnosti.
Po končani slovesnosti je papež prebral svoj govor v latinščini, ki je trajal 25 minut. Govoril j* o dosedanjem delu koncila in o delu, ki ga ie čaka.
Tito v Moskvi
Maršal Tito je odpotoval * j«-
deljo na prijateljski obisk Sovjetsko zvezo na vabilo va. V zadnjem času se ir med Jugoslavijo in SZ sta
boljšujejo, zlasti kar se
državnega sodelovanja na nih sektorjih, pri čemer )"j_ z® politika miroljubnega sozor’-rt-
politika miroljubnega su-—, katero sta se obe držav]\ ■ jt delili. V Moskvi je imel nekaj razgovorov s Nrus- Jt7e-
. -ji—,. -	* » "-ilJ®
in z njegovimi sodelavčt. 0 topni tisk zelo pozorno sr. iP\t ta obisk in razgovore tn*®.,.„ It®
državnikoma prav v treniti so Kitajci in Albanci začeli ^,fr obrekovalno gonjo proti J pr«’’ viji in tudi p.ou r-' ',lt .«r zaradi politike miroljubni žit ja in zavzemanja za res' sporop s pogajanji.
Adenauer
Kriza p bonski vladi še r/* Sena. Kancler Adenauer se 1 (/ir teden posvetoval za nìe?“ie tep. Pri teh potvetovanj.'1 /Ljri®' pričakovano ponudil socta', .«o
pričakovano ponudil !0CWl«šil*-kratom pogajanja za Tl°lralc-«veliko koalicijo» brez Navezah so se prvi st ki. ^sf-je kancler hkrati nadalje1"1 t« govore z liberalci. Medtemi • pg-vrnil iz Azije predsednik J ,««)( ke Luebke, ki je začel s strani posvetovanja. Na -poy strani pa so se začeli r,"vpr«[c^ med socialdemokrati in ‘L gJ*” da vidijo, ati bi b la mo0°e „ J® licija med njimi. Medtem f /r kancler prekinil pogajanju cialdemokrati, ker se niso sporazumeti o reformi no* pet, zakona, ki jo zahteva A° ,,eijJ" da bi si zapotopil še večje p«
ua oi st zagotovil se	-,g v-
poslancev v Bundestagu. „„»1«®,' je tudi za Adenauerjevega nika. V petek so uradno Lf«S' da bo Adenauer odstop’1 J,,f«i®
«u uu flucTiuucr
1963. S tem se zdi, da bo lažja nova koalicija »i* kristjani in liberalci. _Po„(itPr^
Erhard jr namreč močno f toval že samim pogajanjem „«)• cialdemokrati ker velja on *	«»*'
perjetnejšega Adenauerjevev tr
slednika in »o liberalci * hf ih dopoljni. Prevladuje n»n*PJ ,(«-te bo p nekaj dneh obnov.’ ■ ,n ra koalicija med demokri®" liberalci.
flnevSIk
— s —
0. decembra 1962
Wilhelm
ichtenberg
lo to
SŠ
Jfldila
O oi-
L
t
vri»?
oipa-
idone-
»«)•«
njt*Su
ikit*
trti-
9
v*fJ! m w
UKRADENA
AKTOVKA
w
Ul?
vitto
it?
ato-i tora
tečeva med Hansom in nje-te neznanko se je začela kot tena slaba zgodba. Z napač-1 telefonsko zvezo namreč. Ko 'terej naš Hans, študent pra-1 Pred tretjim državnim izpili sedel tisti popoldan pri ,()>h knjigah, je zazvonil tele-. Oglasil si
S», itfTukaj trgovina z živili
/S ^0S se je'zeloljubek PLsfTukaj trgovina z živili e Co. Pošljite nam takoj ementalskega sira. Naro-J^yeija le v primeru, če bo ,fteno do jutri ob 9. uri. Cena '■«tkovost kot običajno.» ifl *• S***1 °dvrn‘1: «Strašno rad jlzijl. ;Wregel firmi Bauman e Co.
W4 W '
filiti*»
«K
f fr»“
‘el?
.Ul«»
, Študent prava pred tret-to* {državnim izpitom sem in ne “te hobene možnost, da bi si kratkem času, ki mi je ra*polago, lahko nabavil 20 1 ementalskega sira.»
,^**ko drugo dekle v kaki dru-tegovini bi slušalko hitro od-F» ali — v najboljšem prija fr menilo: «Oprostite, nafte zveza,» Joda ta prijetni Mjfc glas je dejal: «Oh, na-teo sem se zvezala. Strašno IjJ* žal. Prav gotovo sem vas 'teila pri najbolj gorečem štu-
"t
» **
t>
, i*
«fr
tfr
in*?
iti y
J pi
r«" i tuf
i Z*1' ** rti'
rbV
*5
M
fr
fr
viti h £ Ii i? zt«1
V
fr
I f
fi
%
t«»‘
"i
fi
°fr
V
fr
ft
<■
fi’
fV
fr
|o moj ubogi, trpinčeni štu-Prava.»-
16.* hadvse očarljivi odgovor teve napačne zveze je Han-®avedel k zagotovilu: «Nas-mo. Bila je zelo razveseljiva j|S’nitev v kanonskem pravu. i.«te?niČTio bi ta hip raje trgo-se ote-
v' Im--:?11'1 oi ra mp it I V * ^Sjrom, kot pa da
j	I . *.	. _ * * . m ««n t. 1 « w
| k ^'pravnimi problemi,»
4*.. to je odgovorila: «Ne“ ter ^ tega. Tudi sir ima svoje |P®; Vsekakor vam pa želim It), najboljše pri vašem držav-izpitu in da bi v vašem ^n)U ne bilo lukenj, kakršne £V ementalskem siru, ki sem tteihotoma od vas zahtevala.» v*1*8! je Hans prosil: «Samo ^*atek, gospodična! Ne odložili**. Res bi bila škoda, če bi k .drug drugega izgubila. Seli. Va se nocoj. Recimo ob pol u^te pred železniško postajo.» j^dgdvorila je, sedaj že zelo t *°:	«Cesa se ne domislite?
|A*Pačnimi zvezami se ne do-*r)*m za sestanke.»
Kvarno hipec še, gospodična!
Prekinjajte,» je moledoval «Poslušajte me le še dve Pati. Verjetno se bojite, da
sem prav nesimpatičen. Toda, saj ne boste ničesar tvegali. Pred postajo bom stal s spoznavnim znakom. Recimo — z aktovko pod desno pazduho. Vi boste brez spoznavnega znaka. Razumete? To pomeni torej, da me boste precej spoznali, jaz pa vas ne. In če vam ne bom všeč, greste vnemamo mimo mene. In nikoli ne bom zvedel, kdo je bi-la moja ljubka napačna zveza.»
«In če se vam predstavim in vas potem razočaram?» je prišlo po žici.
«To je nemogoče. In sedaj mi povejte, če boste prišli?»
«Morda», je odgovoril po telefonu ženski glas, «toda tega ne obljubljam.» In zveza je bila prekinjena.
Hans je sedel do poznega popoldneva pri svojih knjigah. Potem se je znašel — nekaj minut pred pol sedmo pred postajo in napeto čakal na to, kaj se bo sedaj zgodilo. Toda ko je neki moški zapustil postajno poslopje z -aktovko pod desno pazduho, se je Hans ves zgrožen zavedel, da je svojo aktovko pozabil doma. Kanonsko pravo ga je zadržalo do zadnjega trenutka vklenjenega s svojimi pohlepnimi lovkami. Kaj storiti? Za vožnjo domov, po aktovko, ni bilo več časa. Najmanj tri četrt ure bi porabil za to. In tako dolgo dekleta ne čakajo, posebno če pridejo na sestanek proti svoji volji.
Hans je iskal pred postajo trgovino z usnjenimi izdelki, v kateri bi lahko kupil aktovko. To bi sicer pomenilo — odpovedati se 14 kosilom. Toda kaj je poln želodec v primeri s prepolnim srcem?
Ko je Hans končno odkril i-skano trgovino, je obenem odkril, da je zaprta. Na uri je hilo že tri minute po pol sedmih.
Hans je obupaval. Zdirjal je nazaj k postaji. Njegov edini up je bil, da bo srečal kakega znanca z aktovko, ki bi mu jo za nekaj minut posodil. Toda kako redko srečujemo znance takrat, kadar jih nujno potrebujemo!
Gospod z aktovko je zapuščal postajno poslopje. Hans je planil ,k. pjfrnu in.; ga obupano to-i til: «Posodite mi za pet minut vššd” aktovko.» -’A-*-	! ‘J
Gospod je odgovoril: «Ste znoreli. Tujcu pa že ne bom posojal svoje aktovke.»
Hans je izgubil vso razsodnost. Divjal je po postaji sem ter tja. In tedaj se je zgodilo. Z vlaka je stopilo mlado dekle; nosilo je aktovko zelo tesno, skoraj prestrašeno stisnjeno k telesu. Hans je planil k dekletu, mu iztrgal iz roke aktovko in jo stisnil pod svojo desno pazduho ter se spet pognal proti izhodu.
Tu je sedaj čakal, sicer z desetminutno zamudo, toda vendar s spoznavnim znakom. Hansu bi ne bilo treba biti študent prava, da bi vedel, kako je to, kar je pravkar, storil, rop, gol, kvalificiran rop.
Na smrt prestrašeno dekle mu
je sledilo, ni pa kričalo na pomoč, niti si ni skušalo spet prisvojiti ukradene aktovke.
Toda telefonski flirt se ni pojavil. Ali sploh ni prišla — od vsega začetka je trdila le «morda» — ali ji pa mladi mož z aktovko ni ugajal.
Hans je stopil k dekletu, ji vrnil aktovko in rekel; «Prav lepa, prisrčna hvala. In oprostite mi, prosim.... Da, moj nekoliko nenavaden način, kako sem se polastil te aktovke....»
«Da, resnično zelo čuden način,» je menilo dekle, še vse preplašeno.
«Je v njej kaj važnega?» je vprašal Hans z naraščajočo radovednostjo.
«Oh, da,» je odgovorilo dekle, «10.000 švicarskih frankov, ki sem jih v nekem predmestju ka-sirala za svoje podjetje.»
Sedaj je Hans šele odrevenel. Precej časa je minilo, preden je prišel do sape: «Toda... zakaj niste kričali .ropar’ in .morilec’?»
«To šem tudi najprej hotela,» je rekla. «Toda glas mi je odpovedal poslušnost in potem — ko bi lahko kričala, ste se mi tako strašno zasmilili. Dejala sem si ,ta prijetni mladi mož ne more biti ropar. In tako neumen niti ni videti, da bi v obljudenem postajnem poslopju zagrešil roparski napad.»
«In kaj boste sedaj storili?» je precej ginjen vprašal Hans.
«Najprej bom svoji firmi predala teh 10.000 frankov.»
«In potem, ko boste denar oddali, bi z menoj popili skodelico kave, da bi.... Točno, da bi vam lahko vse pojasnil.»
«Oh, zakaj pa ne, prav rada. Zelo zanimiva bo ta vaša izjava.»
Sestala sta se kasneje v kavarni.
Toda še preden je Hans lahko pojasnil svoj «roparski napad», je spregovorilo dekle:	«Sedaj
vam lahko povem pravi razlog, zakaj nisem klicala na pomoč, ko ste mi iz roke iztrgali aktovko f. 10.QOQ franki. Rilo je 10.000 frankov, ki sem jih kasirala v nekem predmestju za svojo firmo, veletrgovino š’” ijijrolft.»
Ves otrpel Jo je pogledal: «Kaj? Vi ste zaposleni v”Veletrgovini s sirom?»
«Da,» je odgovorila stneje, «to res ni prijetno dišeča zaposlitev, toda moji šefi so zelo prijetni ljudje. In slučajno sem imela nocoj na postaji dogovorjen sestanek z neznanim študentom prava, znancem iz napačne telefonske zveze.»
«Za vse na tem svetu,» je zinil Hans, ki je postajal ob pogledu na očarljivo dekle vedno bolj zmeden.
Nadaljevala je s pripovedovanjem:	«Kot spoznavni znak je
navedel aktovko pod desno pazduho in ko ste mi iztrgali mojo aktovko, sem se ga spomnila, njegovega prijetnega, prijaznega glasu in ljubeznivih besed, s ka. terimi me je prosil za sestanek. Zato nisem mogla kričati in klicati na pomoč. Ce bi seveda vedela, da študenta prava na sestanek ne bo, se seveda ne bi vedla tako sentimentalno.» Dekle je malce obmolknilo, potem pa je reklo: «Tako! In sedaj povejte vi, zakaj ste mi ukradli aktovko. Imeli ste prav gotovo strašansko zanimiv razlog.»
In ko ji je Hans vse povedal, je bilo dekle resnično prepričano, da je bil razlog za rop aktovke več kot zanimiv.
«Pravljica o carju in pastirju», v uprizoritvi Slovenskega gledališča, je že zabavala otroke v Križu, na Kontovelu in na Opčinah Se'daj. je treba samo še počakati, da bo na razpolago Avditorij in da se bodo nasmejali še otroci iz Trsta.
PRIZNANJE IN POZORNOST DO PRIMORSKEGA PISATELJA
Pisatelj, ki je zelo pozno stopil
v vrste slovenskih književnikov
%
(Danilo Lokar: DVA OBRAZA DNEVA - Izdala Cankarjeva založba)
Poleg številnih drugih zbirk izdaja Cankarjeva založba tudi elitno knjižno zbirko «Bela krizantema», v kateri izhajajo izbrana dela domačih in tujih avtorjev. V tej zbirki je zdaj izšla knjiga novel Danila Lokarja z naslovom «Dva obraza dneva». Ze to kaže priznanje in pozornost založbe do tega primorskega pisatelja. Predvsem pa je treba ob tej izdaji izreči priznanje pisatelju samemu, ki je prav letos praznoval sedemdesetletnico. Priznanje zato, ker jè sicer tako pozno stopil v vrste slovenskih književnikov, je pa od svoje prve knjige pred. šestimi leti, izdal šest knjig, vsako leto po eno. Naj bo kritika njegovih knjig taka ali drugačna, samosvoja pojava Danila Lokan-ja v slovenski književnosti, njegovo neumorno iskanje lastnega izraza, vrsta nesporno odlično napisanih del ip prizadeyno- pisanje z vsakoletnim objavljanjem knjig,-vse to je vredno pos^bntf’pdzQi'npsti. ,In tudi nespornega priznanja'. Tega pa je Danilo Lokar tudi deležen, čeprav ob izidu njegove prve knjige pred leti še nihče ni vedel, da je ta zdravnik iz Ajdovščine, zrel mož v letih, tudi slovenski pisatelj.
Lokarjeva najnovejša knjiga «Dva obraza dneva» prinaga de-' vet novel, na koncu pa še spremno besedo, ki jo je pod naslovom «Podoba Danila Lokarja» prispeval Lino Legiša. Legiševa spremna beseda je prva kratka, a poglobljena, študija o Danilu Lokarju. Avtor ob bežnem prikazu Lokarjeve življenjske poti analizira njegovo umetnost. Pri tem ugotavlja, da se je Lokar, potem ko se je odločil za medicino, čeprav ga je sicer mikal študij literature, po prvi svetovni vojni živeč, pod Italijo in odrezan od novega slovenskega literarnega snovanja, umaknil v budno opazovanje in občutljivo sprejemanje, ob katerem je bogatil svojo notranjost in dozoreval. Njegovo literarno prizadevanje, . da bi se uveljavi! že v času med obema vojnama ni uspelo in tudi po zadnji vojni v Ljubljani sprva ni našel razumevanja, tako da je svoja dela objavljal v tržaških Razgledih in Ljudskem tedniku. Sele s knjigo «Podoba dečka», sicer prvo knjigo, si je utrl pot v slovensko literaturo in v njej na mah za-
I &
fi
Sr
...........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................i...........
Cankarjeva založba bo 1. 1963 izdala 18 knjig iz raznih književnosti
S kd ^arjeva založba ostaja vsa |r “nia leta zvesta svojim nače-ijr *0 zalaga slovenski knjižni
•"* c i._irinil
fr
&
rfr
fi
A
fi
fi
fri
fi
fr
r>
fi
c s
i?*a i,
■ * . kvalitetnimi deli doma-in svetovnega slovstva. Pri Ju'1', nadaljuje ustaljeno tradici-L.'n izdaja dela v standardnih it^nih 'zbirkah ter omogoča o-odplačevanje knjig. Zad-teta izdaja v svojih štirih *,* avitnih zbirkah po 18 knjig, K Patere je bilo v letu 1962 100 stalnih naročnikov, tj te sorazmeroma visoko števi-($ °d stalnih knjižnih zbirk Ha?tevni roman, Sodobni ro-I *»!’ ®i°s, Mozaik) je bilo letos kvVe(-' zanimanja za zbirke Sve-IU,tt,;ga romana, ki je imel 4400 t(,"'h naročnikov. Ena knjiga (j; Izteke (roman Emily Bron-i& viharne planote) pa je bil j« 8tl celo v 7500' izvodih), kar haše razmere zelo visoka tiUjteda. Pri tem ni odveč omeli.' da si slovenski bralci žele lij0 opremljenih ! knjig, saj je ^ Primer od 4400 naročnikov loj'°vnega TOmana kar 2900 na-C'kov kupilo knjige v pol-te. Jo pa gotovo ni neka
nečimrnost temveč tudi izraz neke kulturne tradicije.
Tudi v letu 1963 bo Cankarjeva založba izdala v svojih glavnih zbirkah 18 knjig s približno 7500 stranmi, zajetih iz vzhodne in zapadne književnosti in vseh kulturnih narodov. Kot doslej bo zbirka Svetovni roman obsegala štiri knjige. Značaj zbirke pove že sam njen naslov: najboljša dela svetovne književnosti. V prihodnjem letu bo zastopan slovenskim bralcem že znani Thomas Hardy, francoski politik in pisatelj Choderlos de Laclos, ki bi ga že zdavnaj morali spoznati tudi slovenski bralci ter najbolj znani sovjetski pisatelj Konstantin Fedin. Prav isti kriteriji veljajo za izbor v zbirki Sodobni roman, le da gre za sodobne avtorje. V tej zbirki pa so zastopanj tudi slovenski in jugoslovanski avtorji. In ne samo zaradi neke moralne dolžnosti do njih, temveč enostavno zato, ker gre za avtorje in dela, glede katerih nas res ne more biti sram. In
knjige te zbirke? Y prihodnjem letu bo zastopan ameriški pisatelj John O’Hara z romanom «Ulica North Frederic št. 10», ki se uvršča v najboljšo ameriško prozo novejšega časa. Nadalje Anglež Lawrence Durre) z znanim romanom v dveh delih «Aleksandrijski kvartet» ter Miha jlo Lalič z romanom «Hajka,» enim najboljših del sodobne črnogorske književnosti.
V zbirki Rios izdaja Cankarjeva založba knjige s problematiko iz družbenega in kulturnega življenja, pri čem^r skuša zajeti vsa področja človeške ustvarjalnosti. Med štirimi knjigami, ki so v načrtu za prihodnje leto je omeniti zlasti Andre Mauroisa biografski roman , o Byronu, knjigo Američana Alla-na Bulocka o Hitlerju, Pierra Rousseauja poljudnoznanstveno «Zgodovjno prihodnosti» tgr knjigo o skrivnostih in slepilih okultizma.
Zadnja je zbirka Mozaik (doslej Nova ljudska knjižnica). V njej bo izšlo šest, za širši krog
bralcev zanimivih pripovednih del in to po en roman Poljaka (Karel Bunsch), en roman Francoza (alpinistični pisatelj Frison Roche), Avstrijca (Gerhart El-lert), Bolgara, Angleža in Jugoslovana.
Poleg teh štirih stalnih zbirk s točnim naprej določenim programom pa bo Cankarjeva založba tudi v prihodnje izdajala svojo elitno'leposlovno zbirko «Bela krizantema» z deli domačih in tujih avtorjev. In seveda bo nadaljevala tudi izdajanje miniaturk, teh majhnih poslastic za knjižne sladokusce. Založba pripravlja za bližnjo prihodnost tudi posebno antologijo slovenske poezije in antologijo sodobne ruske lirike. V načrtu pa ima tudi posebno novo knjižno zbirko «Sto romanov». Ce bo začela izhajati že prihodnje leto pa ni še gotovo.
Seveda bo Cankarjeva založba nadaljevala z izdajanjem zbirke Planet in Filozofske knjižnice. Posebej pa je omeniti še drugi del Marx ivega «Kapitala», ki bo tudi izšel prihodnje leto.
vzel odlično mesto. Pri tem pa si je zaradi dolgih let samote in molčanja ohranil mlado srce zmožno ganljive zavzetosti. In s takšnim srcem ter izkušeno, razumevajočo presojo, je bil življenju bolj pravičen in je lahko večkrat segel v globine, ki jih drugi niso znali razodeti. Res pa je, da v vseh tistih delih, kjer hoče priti do veljave trezna razumska obravnava, ni najbolj močan.
Lokarjeva zbirka novel «Dva obraza dneva» prav gotovo ne bo njegova najboljša in umetniško najbolj dognana knjiga. Kritika je doslej o Lokarju že ,-ugotovila, da je pisatelj najmočnejši v tistih delih, ki so izrazito avtobiografska. V knjigi «Dva obraza dneva» pa so objavljene novele, ki večinoma niso, avtobiografske. Zanje se mnogokrat zdi, da je v njih zgod-t:ba samo nekaj postranskega, samo okvir, v.katerem skuša avtor izraziti svoje misli, svoje ideje lft predvsem svoja življenjska spoznanja. Umetniško Izpoved pisatelja večkrat prekinja avtor kot človek, ki dobro pozna življenje, kot opazovalec dogodkov okoli sebe in tudi kot moralizator, kar pa seseda ni v prid umetniški pripovedi. V tistih nekaterih novelah, ki so kakorkoli avtobiografsko pobarvane in v katerih predstavlja Lokar svojo ožjo primorsko domovino, pa je seveda pisatelj mnogo boljši kot v ostalih zgodbah, ki so, kot rečeno, bolj skonstruirane za izraz pisateljevih spoznanj, kot pa dozorele in umetniško dognane izpovedi. Seveda bi vsaka novela te knjige lahko doživela podrobno analizo in prikazala vse
komponente teh zgodb, ki vendarle niso tako enostavne. Vendar pa bo knjiga teh novel, čeprav v Lokarjevem pisateljskem delu ne predstavlja koraka naprej, pomenila vsakemu intelektualnemu bralcu, zanimi-
vo branje.
Knjiga sama je tudi na zunaj prikupna kot vse izdaje te elitne zbirke. Okusna oprema, ki jo je zasnoval Karel Hrovatin, še spodbuja k temu, da knjigo radi vzamemo v roke.
Rudi Simčič	Ljubljana ponoči
.....................................................mn.......iiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii.nini................................mi......mm.......m
Letošnji knjižni dar celjske Mohorjeve družbe
Kot vsako leto na zimo je celjska Mohorjeva družba prav te dni začela svojim številnim naročnikom po vsej Sloveniji pošiljati letošnji knjižni dar, pet knjig redne knjižne zbirke, ki bodo najbolj širokemu krogu bralcev pomenile prijetno in koristno branje.
Kot vsako leto tvori tudi letos po ustaljeni stoletni tradiciji prvo knjigo Koledar za leto 1963. «Urednika Stanko Canj-kar in Jože Dolenc se sicer prvi ureditvi gradiva nista» odmaknila od tradicije. Vendar predstavlja Koledar zanimiv zbornik pestrega branja in prinaša poleg spominskih sestavkov, aktualnih gospodarskih in političnih člankov nekaj poljudno znanstvenih sestavkov in tudi nekaj leposlovnih prispevkov, poleg seveda običajnega koledarskega dela. Zato bo našel v njem vsak bralec marsikaj zase zanimivega. Posebno tisti ‘bralec, ki bolj malo jemlje v roke knjige.
«Tehnika v vsakdanjem življenju» — to je naslov druge knjige, ki jo je napisal univerzitetni profesor dr. ing. Anton Kuhelj. Prva knjiga istega avtorja o tehniki je izšla že lani. Letošnja knjiga predstavlja nadaljevanje lanske in je morda po svoji vsebini še bolj zanimiva. Avtor govori v njej predvsem o letalih, vesoljskih ladjah, o .avtomobilih, ladjah, mo stovih in gradbenih strojih, torej o samih aktualnih temah. In ker je njegovo pripovedovanje zanimivo ter ga dopolnjujejo še ustrezne risbe, bo knjiga gotovo vsem dobrodošla.
Prav isto lahko ugotovimo o knjigi dr. Dušana Savnika «Črna celina», ki je, kot kaže že naslov, posvečena prebujajoči se
Afriki. Savnik je znan pisec knjig, o prebujajočih se ljudstvih; njegove prejšnje podobne knjige, so doživele dober sprejem. Nedvomno bo tudi najnovejše Savnikovo delo, ki ima v glavnem dva različna dela (prvi govori o Afriki na splošno, drugi pa o posameznih državah), toplo sprejeto, saj daje pregleden prikaz afriške celine in njenih ljudstev v preteklosti in sedanjosti. 2e samo zaradi zbranih podatkov in zbranega gradiva o Afriki bo ta publikacija. Mohorjeve družbe koristna prav vsakomur, ki spremlja dogajanja v svetu.
«Knjiga o Slomšku» (sestavila sta jo Janez Poljanec in Franc Hrastelj) je zbornik ob
stoletnici smrti Prešernovega sodobnika, znanega štajerskega in koroškega narodnega buditelja, škofa Martina Slomška. Kot zbornik vsebuje knjiga najrazličnejše gradivo o življenju in delu Slomška, tega pomembnega narodnega prosvetitelja, pa tudi ponatise in izvlečke iz nekaterih njegovih spisov.
Seveda sodi v sestav knjižne zbirke tudi leposlovno delo. Kot vsa leta doslej je Mohorjeva družba uvrstila v letošnjo zbirko nov, 113. zvezek Slovenskih večernic. Knjiga prinaša Lojzeta Kozarja povest iz kmečkega življenja z naslovom «Takšen prag», ki bo predstavljala u-strezno berilo za najširši krog slovenskih bralcev.
Roman
skrivnostnega
pisatelja
(B. Traven,
ASLAN NOR VAL)
Skrivnostnega pisatelja B. Travna ni treba predstavljati našim bralcem, saj smo v zadnjih letih dobili v slovenščini več njegovih de! Razen tega so se nedolgo tega o Travnu razpisali slovenski časopisi, ko so nekateri prišli na dan z mislijo, da bi skrivnostni, nemško pišoči pisatelj, ki živi v Mehiki, utegnil biti naše gore list, Slovenec, ki se je pred davnimi leti izselil iz domovine. Tako je Traven pri nas popularen dovolj, da o njem kot pisate-ju ni treba posebej govoriti. Njegov novi roman v slovenščini «Aslan Norval», ki je pravkar izšel, (izdala ga je založba Obzorja, prevedel Božidar Borko, opremil Oto Polak), pa bo samo še utrdil pisateljev sloves pri slovenskih bralcih. Čeprav sicer ne moremo reči, da bi bil roman «Aslan Norval» kako posebno veliko delo, ima vendar mnoge odlike in je, kratko povedano, dober tekst z estetskimi in idejnimi vrednotami, zanimiv in tudi vreden branja.
Traven je tokrat posegel v sodobni svet Amerike, v Združene države. Osrednja osebnost romana je Aslan Norval, bogata ženska, ki pride na idejo zgraditi preko ameriške celine od vzhodne do zahodne obale plovni kanal in na ta način skrajšati ladjam pot okoli vse celine. Seveda vzbudi ta misel, katere realizacija bi stala milijarde, pozornost finančnih krogov, pa tudi oblasti. Ali gre za stvaren načrt, za utopijo ali sleparijo? V interesu zaščite kapitalistov posebna senatna komisija razišče ves primer in na javni obravnavi razpravlja kaj je na stvari. Podjetna ženska pa ukani senatorje, katerih odločitev je dvomljiva, ki pa so že sami vložili na skrivaj znatna sredstva v novo podjetje. Jav-
OTROCI!
Od svojih staršev, od svojih učiteljev zahtevajte
GALEBA !
no razpravo pa izkoristi v spretno reklamo, saj vsa zasedanja prenaša tudi televizija. Seveda ne manjka vmes tudi nekaj ljubezni, toda tudi na tem področju se Aslan Norval pokaže zgolj kot hladen računar in eksperimentator.
Nedvomno je odlika tega romana kritika kapitalistične druž. be, ki jo v tem romanu razgalja pisatelj. Pravzaprav gre za kritiko vodilnih kapitalistov in kritiko državnih organov (senatna komisija), nekaj pikrih pripomb pa pada tudi na zdravstveno službo in tudi na ljubezensko življenje ameriških žena. Pisatelj je pri tej kritiki družbenega in zasebnega življenja pokazal temeljito poznavanje zakulisnih gibal, ki vodijo politično in javno življenje v Združenih državah Amerike ter seveda obsodil ta sistem kot nemogoč. Druga velika odlika tega romana pa je zanimiva in skoraj kriminalno napeta zgodba, ki bralca pritegne. Prav ta združitev družbene kritike in analiza pojavov sodobne ameriške družbe ter zanimive pripovedi pa daje temu delu pravo vrednost in tisto zanimivost, zaradi česar bodo bralci radi segali po tem romanu. Ce dodamo še nekaj ljubezenskih scen je v tem romanu vsakega nekaj, tako da mu je u-speh vsestransko zagotovljen.
Roman «Aslan Norval» bo zato tudi pri nas mnogo brana knjiga.
SI. Ru.
Veliki film Walta Disneva «Sneguljčica» se bo za božič spet pojavil v italijanskih kinematografih. (Na sliki eden izmed palčov v rudniku diamantov.)
PflmofsTcTln^nilc
— 3 —
9. decembra 1962
......
““IZIT
_ -
	iifli
&	
lil	
	
	
Leto dni smo prinašali po večini slike vozil, ki so tudi našim citate 1 jem še lahko dostopna. Vsi pa imamo skrite želje. Zato tokrat pokažimo vozilo bodočnosti, kjer je karoserija vse, motor pa neviden, čeprav že oblika napoveduje velike brzine. Današnja slika je že na področju fantazije — ali pa je morda
sad daljnosežnih predvidevanj
PETDESETA ŠTEVILKA AVTOMOBILIZMA
kar ga zanima, veseli se tudi ostalega, ki mu pride pred oči in mu mogoče koristi, vendar
OZNAČBA KRVNE SKUPINE
Parlament je dokončno odobril osnutek zakona po katerem bo obvezna označka krvne skupine na vozniški knjižnici. Pre-pazi in posega	najprej po tem,	iskave za določanje	krvne sku-
kar ga najbolj	miče.	pine in Rh faktorja	stanejo od
V nekaj sto vrsticah ne mo- 4C^° c*°	lir'
remo zadovoljiti vseh. Vendar ACI je za svoje člane preskr-bomo skušali	zadostiti	čimveč- bel znatno znižanje	te vsote in
jemu številu	bralcev,	ki pa	bo krvna preiskava	stala člane
nas morajo seveda seznanjati s le 1000 lir.
svojimi željami in s svojimi na- Odgovorni organi morajo te-
Sveti'	meljito proučiti tudi finančno
Besedo imajo čitatelji, Mi smo plat tega vprašanja. Izdatek 4000 tu, da zadostimo v kolikor bo lir, čeprav enkraten, pusti glo-mogoče njihovim željam.	boko sled v marsikaterem žepu.
KORISTNI NASVETI ZA ZIMSKO VREME
Preden se lotimo našega običajnega poročanja o avtomobilskem svetu, hočemo povedati, da smo že prišli do prve jubilejne številke. Avtomobilskih kotičkov jé bilo do zdaj že petdeset in v njih smo pisali o najrazličnejših vprašanjih avtomobilizma
Opisi novih modelov so v naši rubriki imeli glavno mesto. Spoznali smo najsodobnejša evropska vozila srednjega razreda. Čeprav smo se v uvodni številki predstavili s Fiatovim Cuppejem 2300, je bilo prostora za Renault R 4, VW 1500, Simco 1000, Citroenov AMI 6, Goggomobil S 1004, BMW 700, Junior DKW, Taunus 17M, Tau-nus 12M, Saab 96, NSU Prinz IV .Renaultov Caravelle, Renaultov R8, Opel Kadett, Cortine itd.
V ospredju je bil tudi tehnični del. Dodobra smo prerešetali vžigalni proces, spoznali razne vrste zavor in izvedeli, kako moramo pravilno zavirati. Udobna in varna vožnja je znatno odvisna od naših koles in pnevmatik; videli smo potrebo uravnovešenja prvih in skrbne nege drugih. Na cestnem traku pridejo naše želje večkrat navzkriž z obstoječimi zakonskimi določbami. Da nas ne bi dovedlo v neljube okoliščine, smo se sprehodili sem ter tja po paragrafih. Nismo mogli mimo prelite krvi na naših mestnih in okoliških cestah. Zanimalo nas je, ali so te negativne posledice motorizacije sad le tukajšnjih razmer. Na žalost smo spoznali, da jg to odraz splošnega krvnega davka, ki jih vozniki in pešci plačujemo bolj in bolj rastoči motorizaciji.
Avtomobilizem je razmeroma mlad in mladi so polni življenjske sile; kje pa pride moč prej v ospredje, če ne v športu? Zato je tudi športna in agoni-stična plat avtomobilizma vedno našla nekaj prostora v naši rubriki, ki je prav na prostoru venomer bolehala.
Ko ženska odpre kakršnokoli revijo, že nagonsko poseže po modni strani, ta ženska težnja se nam je morda nehote prilepila in tudi mi smo se ozirali po novih strujah avtomobilskih krojačev in pridno podčrtavali sadove njihove delovne vneme ter vestno postavljali na vidno mesto izsledke njihovih modnih revij, v avtomobilskem žargonu «salonov».
Vsebina dosedanjih rubrik je bila torej precej pestra in upajmo tudi — zanimiva.
Vsakdo išče v vrsticah, tisto
1
Nosite vedno v prtljažniku par verig. Dajte prednost vrstam, ki onemogočajo ne le premočrtno, ampak tudi stransko drsenje. Na primer take s plastičnimi elementi z železnimi žeblji, ali z elementi v obliki romb». Po navadi namestimo verige samo na pogonski kolesi.
Zavijajte odločno, toda ne pregrobo, v isto smer, kamor se nagiba avtoi takoj."ko začutite
drsenje. Na ta način nastane nasprotni vrtilni moment. Ne zavirajte in obdržite nespremi-njen pritisk na pedal vplinjača v kritični fazi drsenja.
Bodite previdni še posebno na tiste dele cest, ki jih zasenčuje-jo drevesa, zidovi in previsne skale. Tu zelo lahko nastaja tanka plast ledu. Bodite previdni v prvih jutranjih urah; često dež zmrzne na tleh in tvori zahrbtno in nevidno plast ledu.
V hladnem vremenu se vetrobran rad orosi, kar slabša vidljivost. V trgovini lahko kupimo izdelke, ki rosenje prepre-
Veljaven od 9. do 15. detembra
____- OVEN (od 21. 3. do
f	20. 4.) V kratkem
(	\ boste dosegli nekaj,
I	I kar si vaše srce vrtiva	7 6e želi. Trenutki ve-
like sreče z drago osebo. Ekonomske zadeve se bodo še izboljšale, pa tudi zdravje bo zadovoljivo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Slučajna srečanja, toda brez trajnejših posledic. Morebitni neuspeh v po-
___ klicnem delu naj vas
ne moti, ker boste z vztrajnostjo v doglednem času dosegli velik uspeh na raznih področjih.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Nič ne bo vznemirjalo vašega srca in čutili se boste neodvisni. Lepa priložnost za postranski zaslužek. V poklicnem delu bo šlo vse lepo od rok. Obisk zanimive osebe.
-—^ RAK (od 23. 6. do
ff ^ \ 22. 7.) Lepi načrti, l	lepe priložnosti za
I	J prijetno zabavo in
V' ' 1V razvedrilo v prijetni družbi. Mala neprijetna presenečenja v poklicnem delu. Izogibajte se prepirov s oklicnimi tovariši. Nekdo vas
K
obrekoval.
____- LEV (od 23. 7. do
/	\ 22. 8.) V nekaterih
f	\ ljubezenskih podvi-
I	J gih bodite prevld-
\ ' J nejši, da ne bo prišlo do neprijetnih presenečenj. Na poslovnem področju zadoščenje, ki pa ne bo brez kapljice grenkobe.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ugodni prijetni dnevi pol-. harmonije z ljubljeno osebo. Sklenili ________ boste nova prijateljstva. Poklicno delo se bo lepo razvijalo, čeprav boste naleteli na nepričakovane ovire.
TEHTNICA (od 23. do 23. 10.) Nepri-i čakovan obisk vas bo spravil v zadrego, vendar boste kos položaju. Zvezde so na splošno ugodne in je treba samo malce več poguma in odločnosti. Prejeli boste zanimive ponudbe in predloge.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bodite bolj uvidevni in popustljivi tako v domačem kot v tujem okolju in izognili se boste grozeči nevšečnosti. Ugodne razmere za uresničitev zanimive in koristne pobude.
STRELEC 11. do 20.
(od
12.)
23.
Ne
/T\”
^—S lož
razburjajte se zaradi malenkostnih stvari, ki Jih boste hitro rešili in vzpostavili harmonijo. Zanimivi razgovori, ki bodo lahko imeli daljnosežne posledice.
-—.	KOZOROG (od 21.
/ v\ 12. do 20. 1.) Ob za-(	\ četku tedna boste
I MBn J glede srčnih stvari Vf V naleteli na oviro, -X kasneje pa se bo vse lepo uredilo. V poklicnem delu Je treba več vztrajnosti, poguma in tudi spretnosti in uspeh ne bo izostal.
X----V VODNAR (od 21. 1.
/ A \ do 19. 2.) Doživeli I	ll	’ boste nekaj lepih dni
l	M	1 z drago osebo. Sa-
V / mo pozor na preti-
N—rano ljubosumnost, ki lahko marsikaj pokvari. Živahni razgovori bodo rodili koristne rezultate, ki Jih lahko lepo izkoristite.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prijetno presenečenje in obisk, ki vas bo razveselil. Veselo razpoloženje v zabavni družbi. Potreben Je razgovor z neko o-sebo, da se razčistijo neki dokaj zapletem odnosi.
KJER SE KRIŽAJO VRHOVI HIMALAJE, KARAKORUMA IN HINDUKUSÀ
Kašmir, romantična sporna dežela med Indijo in Pakistanom
čujejo, na ta način, da z njimi prevlečemo vetrobran. Se najbolj preprosto pa je, da razmažemo na vetrobranu polovico sveže čebule ali krompirja.
Pravočasno je treba pregledati napravo za segrevanje. Poleti se plastične cevi rade raz-sušijo in počijo. Iz razpok potem filtrira nezdravi zrak pomešan z bencinskimi hlapi.
Na mokri cesti vozite pre-vliMéi. Nè^ pózabite, da je stabilnost manjša. Zaradi tega rabimo ob hitri vožnji mnogo več prostora za zaviranje; Na suhi cesti, s hitrostjo 8Q km na uro, se normalno ustavimo po 40 m, na spolzki cesti z isto hitrostjo pa šele po 180 m.
Olje za motor naj ne bo go- À sto, da ne bo nudilo mnogo odpora mrazu. Pri temperaturah nad ničlo zadostuje olje stopnje 30 SAE. Pri nižjih temperaturah se priporoča olje s stopnjo 20 SAE. Ce rabimo ''Multi-grade olja i menjajočo se viskoznostjo, je odveč taka previdnost.
Dobrih petnajst let je že, ko se vedno pogosteje sliši ime Kašmir bodisi v radijskih poročilih, ali ga beremo v časopisih. In vselej v zvezi s kakimi obmejnimi praskami, spopadi, napadi med pakistanskimi in indijskimi četami. Zadnje čase pa je postala ta dežela še važnejša in videti je, da bo v doglednem času ta spor med obema azijskima državama morda le izravnan.
Obe državi, Indija in Pakistan, si namreč prisvajata pravico po Kašmiru. Pakistan trdi, da so Kašmirci v večini muslimanske vere, zaradi česar da mora biti njih dežela priključena Pakistanu. Indija pa zatrjuje, da si Kašmirci sami želijo živeti v sklopu Indijske u-nije.
Kakšna je pravzaprav ta dežela, ki jo obe tako veliki državi hoče"ta zase?
Novinar dr. Fischer piše...
«V Novem Delhiju smo se vkrcali v dvomotorno letalo, ki vzdržuje zvezo s prestolnico Kašmira, Srinagarom. Poveljnik letala nam je najprej odvzel fotografske aparate in nam zelo ljubeznivo prigovarjal, da bi se zadržali v Srinagaru, češ da nam tega ne bo žal.
Kmalu zatem smo z oglušujočim hrupom leteli nad Pendžabsko ravnino, ki se razteza tako daleč, da ni videti konca. Mirno je plavalo letalo visoko po določeni zračni poti ob severovzhodnem robu Pakistana.
V Jammuju je bil kratek postanek. A nato se je naše letalo vzdignilo, da bi preletelo Himalajo. Sele tedaj sem razumel, zakaj smo morali oddati fotografske ana-rate. Leteli smo nad predelom, kjer so bila vojaška taborišča eno za drugim'.
Od tu je postal polet precej razburljiv in takemu, ki nima dovolj trdnih živcev, bi tako potovanje odločno odsvetoval.
Letalo šviga kar med strminami večtisočmetrskih gorskih vrhov, pokritih s snegom ali ledom. Ker ni imela kabina tega letala naprave, ki bi omogočala potnikom dihanje v velikih zračnih višinah, se ni moglo povzpeti previsoko.
Leteli smo čez prelaz Ba-nihal, čez katerega vodi e-dina cesta iz Indije v Kašmir. S hitrostjo 300 kilometrov je hrumelo naše letalo med gorskimi grebeni in o-strimi čermi. Ppnekod so bile skale tako blizu, da bi jih lahko prijeli. Nenadoma je proti nam prihrumelo voja-ško letalo. Mislili smo, da bo zdaj zdaj treščilo v nas. A je kot blisk švignilo mimo.
V	takih razmerah je pač mogoče leteti edinole v jasnem vremenu, kajti v megli, bi letalo skoraj gotovo zadelo bodisi v skalo ali v gorski greben. A nato, kot bi odrezal, se je odprla pred nami širna planjava, Kaš-mirska kotlina, «Rajska dolina». Od daleč smo ugledali sive in že preperele koče po vasicah, ki so se tiščale tu pa tam med riževimi in zelenjadnimi nasadi.
Zatem se je jelo letalo spuščati, letelo je skoro tik nad nekim sadovnjakom in je lahno pristalo na letališču v Srinagaru».
Bogastvo
Kašmirske kotline
Južni del Kašmira je peščen svet in ni posebno ugoden za obdelovanje in ni primeren za namakanje. Imenuje se Jimmu, enako kot mesto, ki leži tam. Prebivalci so izvečine hinduji, ki jih je okoli 2 milijona. Hinduji so v Kašmiru vladajoča plast in se zavzemajo za samostojno državo v okviru Indijske zveze.
Severno od Jimmuja, onstran visokega gorovja, čez katerega vodi stara «mogulska» velika cesta, je pravi Kašmir. Moderna cesta je speljana po ozki dolini Dželama, katere se je stara cesta ognila,
Kašmirska ali Srinagarska kotlina je pravo srce Kašmira. Leži nekako 1.600 m visoko, razprostira pa se 130 km daleč in je 40 km široka. V tej kotlini je tretjina vsega obdelanega sveta v Kašmiru V tej in v še nekaterih manjših dolinah, zelo dobro uspevajo vse vrste raznega sočivja in drugih vrtnin; paradižnikov, lubenic, dinj, kumar... Na obsežnih riževih poljih pa pridelujejo riž. A vinsko trto goje celo v višinah 4.000 m nad morjem.
Srinagar —
«Himalajske Benetke»
V Kašmirski kotlini je tudi prestolnica države, Srinagar. Pravijo, da je Srinagar eno najlepših mest v Aziji. Nekateri so temu mestu vzdeli tudi ime «Himalajske Benetke». Zakaj? Ker je obdano od samih prekopov, kanalov, a tudi naravnih rek in jezer.
Dr. W. Fischer pravi o kašmirski prestolnici takole:
«Upravičeno je to mesto dobilo vzdevek «Himalajske Benetke», saj je okrog in o-krog sama voda. Številni domačini prebivajo kar v hišah na splavu. Take plavajoče hiše' nudijo celo turistom za malenkostno odškodnino. 1	■ f - j
V	letalu sem se seznanil z nelrim Srinagarcem, kj je preživel zimske mesece v
' Kalkuti, kjer je prodajal kaš-mitske preproge. A na. po-
Kanal v Srinagarju, glavnem mestu Kašmira. Hiše so iz izrezljanega lesa
letje se redno vrača domov, Kot je povedal. Povabil me je na čaj. Ko sva tako sedela pri čaju, mi je zaupal, da 1 ima nekaj plavajočih hišic, ter mi je ponudil, da mi prav rad da eno v najem, če želim. Počutili se boste kot v raju, je še dodal. Res sem si zaželel poskusiti negai časa preživeti v taki plavajoči hišici. Dobil sem jo za smešno nizko najemnino: 22 rupij na dan. Hišica, postrežba in oskrba. V Delhiju ali pa v Colombu sem vse’ akor precej več plačal za dnevni penzion.
Kolikšno olajšanje Po zadušljivi vročini v indijski nižini! Noči so tukaj precej hladne, čez dan pa sonce kar dobro pripeka.
Za tri rupije sem najel ši-karo, nekakšno gondolo, s katero sem veslal križem po kanalih in rečnih rokavih. Prijetno zleknjen na čudovito izvezenih blazinah sem užival krasoto, ki se je nudila mojim očem ob pogledu na tako raznoliko in nevsakdanje življenje in prizore .. .»
Hiše v tjrinagaru so povečini lesene. V .'.“muslimanskem delu mesta so vsa okna zamrežena, a muslimanske žene nosijo fe-redže. Prekrasna je mošeja, o-krašena s čudovitimi rezbarijami v cedrovini. Del mesta, kjer
..................iiiinnnMUMmiiiiimiiiHiiiii*....
Nov strahoten film Hitchcockovi : « Ptiči »
V začetku prihodnjega leta bo ameriški režiser Alfred Hitchcock «kralj detektivk In napetih filmov» predstavil javnosti svoj nov film «Ptiči». Pravijo, da bo to njegov najbolj napet in najbolj strašen film ter si Hitchcock o-beta, da z njim utrdi svoj sloves izredno spretnega in duhovitega režiserja.
Za glavno junakinjo filma Je Hitchcock izbral še nepoznano i-gralko Tippi Hedren, ki je do sedaj nastopala le na ameriški televiziji. Hitchcock ne prikriva, zakaj je izbral prav to Igralko za svoj film, potem ko se je moral odpovedati Grace Kelly, kateri baje državni razlogi branijo, filmi!
da bi še nastopala v filmih (Vendar je sedaj prav princesa Grace z vso svojo družino nastopila na ameriški televiziji v programu, ki je opisoval lepote Monte-carla in je s tem nekako uradno otvorila kampanjo za povečanje turizma v državico, ki ji s svojim možem vlada ln ki plava sedaj, zaradi spora s Fran-
cijo, v bolj slabih finančnih vodah). Režiser je izbral Tippi prav zaradi njene podobnosti s princeso Grace. Je visoke in vitke postave ter je blondinka in ima razen tega prav tako dostojanstveno držo kot Grace. Hitchcock sicer pravi, da sta si obe zelo različni. «Grace je šarmantna ln elegantna ter se kreta s prav kraljevsko dostojanstvenostjo. Tippi je bolj živahna In hitra ter ima smisel za humor».
In kakšna bo vsebina novega filma, ki bo baje po številnih, grozo vzbujajočih scenah, prekašal vse ostale Hitchcockove filme? Zgodba se dogaja v majhni vasici ob obali Kalifornije. Tjakaj pride na obisk mlado dekle, ki ga igra prav Tippi Hedren. Tippi predstavlja v filmu dekle, ki nima opravka z nobenimi težavami, ki živi srečno in za katero strah pred atomsko bombo sploh ne obstaja. In to vasico, oziroma njene prebivalce, napade ogromna množica različnih ptičev, ki jih vse do zadnjega ubije in pokon-
Tippi Hedren je do sedaj nastopala na televiziji, Hitchcock pa jo
librai n (Unto vlogo v «v o jem novem Ulmu «F tiči»
ča. Zadnja, ki se hoče ubraniti grozne smrti je prav Tippi, ki se zateče v porušeno hišo. Toda tudi tja ji sledijo ptiči in film se zaključi s scenami, ki prikazujejo Tippi v smrtnem boju s številnimi ptiči.
«S tem filmom sem hotel rešiti dva problema, ki sta se zdela v začetku nepremostljiva» je izjavil Hitchcock «Uspelo ml je udomačiti in zdresirati nič manj kot 8000 ptičev in istočasno odkriti novo igralko. Mirne duše lahko rečem, da sta se mi obe nalogi posrečili.»
«Prepričan sem» je še izjavil, «da bo film vzbudil v gledalcih grozo in strah, ki jo v mojih filmov vedno zahtevajo.»
Za dreslranje tolikšne množice ptičev, med katerimi so kosi, čuki, krokarji in tudi galebi, je Hitchcock najel že znanega dreserja Raya Berwicka, ki je o svojem delu takole dejal:	«čeprav
sem vajen ravnati s ptiči, sem vendar dvomil, da bi mi uspelo udomačiti in zdresirati tolikšno množico različnih ptičev. Največ dela sem imel prav z galebi, ki se ne pustijo prijeti, niso inteligentni ter radi napadejo človeka, če so razdraženi, V glavnem pa imajo ptiči ljudi radi ter so brez dvoma zelo inteligentni ter jih Je celo laže udomačiti kot pse. Krokarji so po mojem mnenju najbolj Inteligentni med ptiči. Sedaj vem, da je mogoče zdresirati tolikšno množico ptičev z manjšo muko, kot sem prvotno mislil. Občudujem pa glavno junakinjo Tippi Hedren. Res je, da je po snemanju zadnje scene dobila pravcat živčen zlom. Toda to ni nič čudnega. Koga ne bi začele preganjati mučne in grozne Sanje, če bi se moral cele dneve boriti z Jatami podivjanih ptičev?»
Ce bo film uspel, potem bo tudi filmska kariera nove igralke zagotovljena. Tippi Hedren ima 27 let. Je bila poročena ter je ločena in ima petletno hčerko. Nekateri ji že prorokujejo, da bo prevzela v Hollywoodu mesto, ki je ostalo po odhodu Grace Kelly prazno.
žive hinduji se že na zunaj pozna. Pozlačeni stolp svetišča, a tudi njih zunanjost jih izdaja:	močno so zagoreli. Mo-
ški nosijo dolge hlače in čez nje srajco, suknjič, a tudi pelerino ali pa kar odejo. Za pokrivalo jim služi bodisi turban ali pa navadna čepica iz jagnječje kože.
Zenske pa imajo na sebi dolge pisane hlače, a za okrasek težke in velike srebrne uhane.
Od kod spor
za Kašmir?
Spor za Kašmir sega pravzaprav tja v leto. 1947. A tudi že v prejšnjih stoletjih je znano, da so mnogi zavojevalci hoteli osvojiti Kašmir. Kašmir je namreč na takem položaju, da se prav tam križajo vrhovi Himalaje, Karakoruma in Hindu-kuša. Ze znameniti perzijski vladar Aleksander Veliki je spoznal, da bo zagospodoval nad temi deželami tisti, ki bo obvladal vrhove, klance in prela-ze. ki vodijo v Indijo, Turkestan in Sikiang. Ko so tam gospodarili Britanci, so po vseh teh mestih postavili močne u-trdbe. Poleg tega pa so imeli na najlepših krajih svoja letovišča in druge naprave za oddih in razvedrilo.
Dolgo je trajal boj podjarmljenih narodov v britanski koloniji na Indijski podcelini. Kdo ni poznal znamenitega indijskega borca za osamosvojitev izpod britanskega gospostva, Mahatma Gandhija, ki je z ideologijo pasivnega odpora in pozneje o «civilni neposlušnosti» ter z vztrajnim in dolgim protestnim gladovanjem, nazadnje le dosegel, da je Velika Britanija pristala na neke vrste federativno ureditev in na pokrajinsko avtonomijo Indije. Tako je v večini provinc prevzela oblast Kongresna stranka. Vendar pa to še ni bilo tisto, kar so hoteli indijski narodi. Ker pa niso bili vsi pri tem prizadevanju enotni, je bila pot do končnega smotra zelo dolga in trda. Glavna ovira je bilo že staro nasprotovanje med mulimani in hinduji. Na obeh straneh so bili prenapeteži in nestrpneži. In tako sta nastali povsem ločeni stranki. Kongresna stranka in Muslimanska. A da ne bi nesoglasja med njimi zamrla, da bi ostala neprestano živa in postajala vedno ostrejša in globlja, je treba pripisati največ «zaslug» vsekakor britanskim podpihovalcem. Saj so znani mojstri v razdvajanju in njih taktika «Divide et impera», ki so
jo uporabljali povsod tal?j0jnih niso mogli ukloniti . P°^?več-ijudstev s silo, se je n J krat imenitno obnesla.
Razdelitev Indije leta 1947
In tako so razdelili dva dominiona, 15. avgus {g. Po tej razdelitvi je v ® v, a nu ostala večina musino» ye. Indijska unija je'vključevat» črno hindujev.	.	sta
Izven obeh dominion ,, pa 'ostali takrat dve naj*®7 žavi, Haiderabad ,Kas	tudi
Nekaj kasneje se je P? _,ed-vključila v Indijsko unij ■. j,0j. tem ko je ostal Kašmir ko spora».	Ao	res-
Se istega leta je PrIal° »a na nega oboroženega napajii pa-Kašmir. Takrat so zase	kaj.
kistanci približno tretjin	Pa
mirskega ozemlja, ostali , tese je priključil Indiji- 1 • aCjja ga ni priznala Orga	do
združenih narodov, Zato	Ae
sedaj ni nič odločenega pripadnosti Kašmira.
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. kraj blizu Trsta, 5. značilna lastnost, 10. veznik, 11. zaVraten napad, 13. ton v solmizaciji, 14. zaslomba, 15. prislov, 16. padavina, 17. obžalovanje, 18. del sveta, 20. mesto ob Jadranu, 21, mesto ob Kvarneru, 22. vrh v Veliki Kapeli, 23. žensko ime, 24. poljedelec, 26. turški gospodar, 27. lapor, 28. predlog, 29. del sveta, 80. člen, 31. žensko ime, 33. o-sebni zaimek, 34 ranocelnik, 35. kraj bliau izvira Kolp«,
2. že”'
NAVPIČNO: L daljina’ 4 p0-sko ime, 3, osebni zainU jjtie-mota, 5. zbirKa, 6. *•“*	»•
7. predgorje, 8. žensko ^ j4-izpričevalo, 12. utežna	0toK
omika, 16. dan v tednu, ^ voj' v Sredozemskem morju>
•><1 OD«’ j ladja, 20. rabota. J* rip0ved'
23. hrvatski pesnik >n p j de-udn1»*’ b a. kr»J
nik, 24. mamilo, 25.
lavec, 27. pogled, «>• Adiži, 30. pritok i>ave' nik, 33, predlog.
9. decembra 1962

TEDEN
, Vprašanje cene mleku je bito v tem tednu predmet živah-8lh in ostrih razprav ne samo ®ed direktnimi proizvajalci,
,A j. med našimi kmetovalci «i živinorejci, temveč tudi v ^nih upravnih organih, kot občinski sveti, pokrajinska Posvetovalna komisija ter podvinski odboru za cene. Za-,®iuček vseh teh razgovorov, Predlogov, in protipredlogov Pa je bil ta, da je v petek ■krajinska komisija za cene s Sklenila ceno mleku dvigniti sicer v litrskih steklenicah °d 82 na 87 lir, v pollitrskih °d 41 na 45 lir, neustekleniče-mleko pa od 72 na 76 za ||ter. Praktično to pomeni, da 1 ** je cena mleku zvišala pov-ilkečno za 5 lir na liter, kar je rfjekoliko manj kot so zahteva-j*r trgovci z mlekom na debe-*0, toda znatno manj kot zahtevajo direktni proizvajalci, i»^katere je ugotovljeno, da Prodajajo mleko s čisto izgu-H° 25 lir na liter.
odločitev pristojnega pokrajinskega organa za določanje maksimalnih cen je seveda naletela na negodovanje Pri naših živinorejcih, ki si z jjekaj lircami gotovo ne bodo mogli pomagati v teh krilnih časih za naše kmetijstvo, katerega je tako občutno prizadela suša v letošnjem !®tu. Prav tako pa seveda ne d°do mogli izvleči iz krize nase kmetijstvo razni oblastveni Prispevki, ki so skupno dosegli “°rih 15 milijonov lir, med katerimi sta tudi tista dva mi-; “Jona, ki ju je nakazal oz. o-d°bril pokrajinski svet na svo-P zadnji seji v torek.
! _ Repen taborski občinski svet Pa je imel na dnevnem redu svojih zadnjih dveh sej tudi delikatno vprašanje občinskega tajnika, ki je italijanske narodnosti in ki ne ob-■ vlada slovenščine, čeprav naj "i služboval v povsem slovenski občini. Na zadnji seji v Patek so svetovalci sprejeli Osnutek pritožbe, ki jo bodo »iede tega poslali mešanemu jugoslovansko - italijanskemu odboru za zaščito manjšin.
Vprašanje formiranja novega občinskega odbora za trža-| “ko občino je toliko napredo-Jhio, da so tudi socialdemokrati formalno pristali na 'Ponudbo KD za formiranje 1 tristranskarskega odbora in da so na skupnem sestanku predstavnikov strank, ki bodo sestavljale manjšinski odbor že 'Sklenili, da bodo pospešili s Pripravami za sklicanje novega občinskega sveta in za izvolitev novega župana še pred božičnimi prazniki. Skupni . kandidat vseh treh strank za ;’?Upana bo dr. Franzil (KD), j/kandidat za oodžupana pa naj bi bil socialdemokrat Dulci.
, V teh dneh so pristojne o-H Plasti odobrile gospodarske Uačrte za finančno leto 1962-*963. Ti načrti predvidevajo ; ‘kupno 3 milijarde 123 milijonov Ur za razne izdatke na | Pbdročju pokrajine. Od tega Popade 900 milijonov za javna u*la, predvsem za gradnjo hiš k v okviru raznih ustanov, 400 ^milijonov za dela v okviru l^elad, 150 milijonov za dela v okviru industrijskega pristanita, 40 milijonov za vzdrževanje cest ANAS, 800 milijonov j, pomorska in pristaniška de-. a itd.. Postavka 540 milijonov . določeno za dopolnitev pokrajinskega in občinskih proračunov. Okoliške občine bodo ** te postavke prejele: devin-sko-nabrežinska občina 23 milijonov, dolinska 16,5 milijona, zgoniška 8 in repentabor-ska 7 milijonov.
Ra sindikalnem področju je napovedana nova 48-urna stav-kovinarjev zasebnih podje-za 12. do 14. t. m., ker so t pogajanja v Kirnu razbila. Stavkali bodo tudi kovinarji v Trstu. V stavkovnem gibanju pa so v tem tednu bili tudi uslužbenci Telve.
. Naše slovensko kulturno živ-* jen j e je v tem tednu zabeležilo tri pomembne dogodke, prejšnjo nedeljo je bila v Kri-druga letošnja premiera slovenskega gledališča s «Pravljico o carju in pastirju», ki je dosegla zelo lep uspeh. Premera Je bila v Križu zato, ker tržaški Avditorij do takrat še ?i bil preurejen. V petek zvečer je bilo v okviru živahno aktivnega Slovenskega kluba zanimivo znanstveno predavanje ^r. Olobevnika iz Ljubljane o novi jugoslovanski ustavi, v Začetku tedna pa je izšel tradicionalni «Jadranski koledar» *a 1. 1963, ki izhaja pod pokroviteljstvom Slovenske kultur-do-gospodarske zveze. Koledar-jb so dodane tudi 4 knjige Prešernove knjižnice.
. Vse življenje v Gorici in debbia tudi na Goriškem, se je y preteklem tednu vrtelo okrog tradicionalnega Andrejevega Sejma in raznih drugih gospodarskih manifestacij, ki so bile v njegovem okviru orga-hižirane. čeprav Je mrzlo in Vetrovno vreme precej ovira-dober potek sejma, zlasti de-i® potujočih trgovcev, ki so razstavljali svoje blago na V*ostem, pa Je bil vendar o-
bisk sejma zlasti v glavnih treh dneh povsem zadovoljiv.
Omenimo naj letošnjo novost — to je obrtno — industrijsko razstavo, ki so jo letos prvič organizirali, da bi dali sejmu bolj gospodarski poudarek in ne samo zabavnega, ki je bil značilen vsa povojna leta za to manifestacijo. Razstava je bila odprta v obeh dvoranah UGG na Trgu Battisti, do petka 7. t. m.. Svoje izdelke je na njej pokazalo skoro 70 domačih raz-stavljalcev in moramo reči, da je kar dobro uspela. Zato nameravajo prireditelji razstavo tudi prihodnje leto ponoviti in jo še povečati in izboljšati.
Tudi razstava kmetijskih strojev na trgu na debelo je imela letos večji obseg kot prejšnja leta ter je vzbudila zanimanje kmečkih obiskovalcev z obeh strani meje. Prav tako je vzbudila pozornost razstava umetne obrti v dvorani trgovinske zbornice v go-riški pasaži, ki je bila prav tako odprta do 7. t. m..
Kar se tiče pokuševalnice vin naj omenimo, da so v treh dneh, ko je bila odprta, prodali okrog 41 hi izbranih domačih vin, predvsem iz Brd, poleg precejšnje količine kranjskih klobas in rib raznih vrst.
V ponedeljek je bil na obisku v Gorici državni podtajnik za turizem in gostinstvo poslanec Ruggero Lombardi. Ustoličil je novi upravni odbor pokrajinske ustanove za turizem, ki bo deloval v prihodnjih štirih letih. V odboru je 22 ljudi in med njimi tokrat tudi zastopnik Slovencev. Lombardi je bil tudi v Gradežu, kjer si je o-gledal tamkašnje turistične naprave in obenem poslušal izraze zaskrbljenosti, da se vedno bolj občuti konkurenca tujih obmorskih letovišč, predvsem jugoslovanskih ob zgornjem Jadranu. Obljubil je pomoč svojega ministrstva za razvoj turizma na Goriškem.
Za zaključek naj omenimo še podatke o osebnem obmejnem prometu na Goriškem, ki je v preteklem novembru dosegel 117.682 prehodov v obeh smereh. Od tega je šlo čez mejo s prepustnicami 28.337 italijanskih in 72.596 jugoslovanskih državljanov. To je sicer nekaj manj kot prejšnji mesec, kar pa je običajni pojav sezonskega značaja.
NA PREDSINOČNJEM SESTANKU ŽIVINOREJCEV ZGONIŠKE OBČINE POSTAVLJENE ZAHTEVE
Za pravočasne in učinkovite ukrepe v korist propadajočega kmetijstva
Živinorejci ne morejo več prodajati mleka z izgubo 25 lir pri vsakem litru Za sestanek županov z vladnim generalnim komisarjem glede vprašanja kmetijstva
V petek zvečer je bil na županstvu v Zgoniku sestanek živinorejcev zgoniške občine, ki je bil sklican na pobudo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov. V sejni dvorani županstva se je zbralo kakih 30 živinorejcev, katere je najprej pozdravil župan Alojz Pirc, potem pa je povzel besedo tajnik Kmečke zveze inž. Josip Pečenko. Govornik je obravnaval predvsem dva problema, ki danes najbolj težita naše kmete: vprašanje suše in vprašanje mleka. Glede mleka je inž. Pečenko podal obširno strokovno poročilo o sedanjem položaju ter poudaril, da so živinorejci že pred leti zahtevali zvišanje cen pri odkupu v hlevu, saj je vsakomur jasno, da proizvodni stroški daleč presegajo odkupno ceno. Po akciji, ki se je začela pred mesecem, dni so živinorejci našega področja upravičeno pričakovali, da bodo oblasti kaj storile v pomoč kmetom, namreč v smislu, da bodo priznale pravično ceno mleku, ki bi morala znašati najmanj 75 lir v hlevu.
Toda odbor za cene je vzel v pretres prošnjo, ki so jo naslovili odboru trgovci, in na osnovi te prošnje se je cena mleku zvišala za litrske steklenice mleka od 82 na 87 lir, to je za pet lir. Če sedaj upoštevamo pogodbo s «Sal-pat», tedaj lahko zračunamo, da bo od tega poviška dobil proizvajalec komaj 5 osmin ali približno 3 lire. Mleko bo torej plačano namesto po sedanjih 50 lir — po 53 lir.
Ta povišek je torej, tako neznateh, da se o njem sploh ne splača razpravljati. Toda če hočejo živinorejci doseči pravično ceno mleku, tedaj se morajo zavedati, da bor ba, ki jih čaka, ne bo niti kratka niti lahka. Pogoj za dosego uspehov pa je nedvomno v čim tesnejšem sodelovanju kmečkih organizacij,
OPČINE
rred Štirinajstimi dnevi smo se poslovili na Opčinah od splošno priljubljenega moža Jožeta Mahni, ča. Od rane mladosti vajen trdega življenja je dal vse svoje moči družini in poklicu. Mahničevega Pepeta je odlikoval čisti in nesebični značaj, blago srce in klena narodna zavednost, za kar je dal obilo dokaza za časa narodnoosvo. bodilne vojne. Zato so ga vaščani, njegovi stanovski tovariši in vsi, ki so ga poznali zelo cenili in spoštooali. Toda tudi njemu — kot mnogim našim možem, ki so zrastli v trdih življenjskih pogojih in ki so si s pridnostjo, s strokovno sposobnost jo in premočrtnim značajem ustvarili življenjski obstoj, družino in dom ni bila naklonjena usoda. Umrl je po dolgi bolezni komaj 49 let star, ko si je pravkar ustvaril pogoje za varno in boljšo življenjsko pot. Pri vaščanih in stanovskih tovariših pri ACEGAT, kjer je bil zaposlen dolgo let, je prezgodnja smrt Pepe. ta Mahniča vzbudila občuteno so čustvovanje, kar je pričala velika množica ljudi, ki so ga s številnimi venci spremili na zadnji poti.
Vsa vas sočustvuje s hudo prizadeto družino in ji s tolažilno besedo izreka iskreno sožalje.
K. H.
NABREŽINA
Nikjer na Tržaškem niso tako naglo in množično opuščali zemlje kot se je to vršilo že dobra štiri desetletja na področju naše občine. Osnovni vzrok temu pojavu je pasivnost področja ali pa po naše — v velikem odstotku popolnoma nerodovitnih ali pa le delno rodovitnih površin, kar pomeni ,da ni pogojev za uspešno kmetovanje. Takšne razmere »o
rodile polkmetstvo ali delovno silo, ki išče življenjske pogoje pretežno v kmetijstvu, ali pa pretežno v zaslužku. To razmerje (pol kmet pol delavec) se je naglo spremenilo v prilog zadnjega, in to v mnogih primerih tako, da kmetovanje popolnoma odpade.
Ta proces je pospešila fašistična era. ki je čimbolj skrbela, da spravi naše kmetijstvo na plavajočo ledeno ploščo. Po drugi svetovni vojni so prilike za zaslu. žek zvabile delovno silo, ki je še bila nekaj navezana na zemljo, na razna delovišča, danes pa je močan magnet predvsem industrija, ki s tem, da posredno ali neposredno nudi delavstvu boljše pogoje, odvaja polkmete od zemlje. Kmetovanje ni že postalo breme le v gospodarskem, ampak prav toliko in še bolj v duševnem pogledu. So bele vrane oni, ki jih zemlja mika, priteguje, veseli in je ne smatrajo le za predmet kupčije. Temu je razen orne-njenih in drugih razlogov krivo tudi pomanjkanje strokovne izobrazbe. To ne more onim, ki razpolagajo s primerno površino zemljišča, nuditi možnosti, da bi se z umnim in intenzivnim gospodarjenjem mogli posvetiti tej ali oni stroki, recimo zelenjadar-stvu, reji drobnih živali i. dr.
S kakšno brzino razpadajo stare trdne kmetije, ni vidno le iz ledin ali iz opustošenih oranic, pač Pa tudi iz že razpadlih, razpadajočih, oziroma iz kmečkih domov, preurejenih v stanovanjske namene. Prav tako se to vidi iz izredno skrčenega števila goveje živine. Letošnje leto, slabo zlasti za krmo, bo to še pospešilo. Je pa že tako, da ko se hlev glede na število repov enkrat zmanjša, se navadno več ne zveča. Namesto tega slišite utemeljitev, da se ta reja ne izplača. O tem bi se sicer moglo govoriti, a v mnogih primerih to drži. A hlev skrčenim številom glav pomeni bližino propada, prazen hlev pa pomeni propast kmetije. Tega pa si menda ne želijo niti oni, ki na to resnico skomignejo z rameni, češ da jih to ne briga. Saj bi bilo prav, če bi bila zadeva tako enostavna. In enostavna bi bila (če si jo razlagamo le z gospodarskega stališča), če bi bilo jamstvo za stalen zaslužek. Tega pa ni in ne more biti, ker v tem ne odločajo le prizadeti (podjetje in delavstvo), ampak druge «višje sile». Zaleti je, da bi do tega ne prišlo. Vendarle mislimo, da mož iz polkmetstva ne greši, če zemlji ne obrne hrbta, saj ob umnem delu in zdravem računu, prilagojenem vsakokratnim krajevnim potrebam, ne more biti nikoli in nikomur tr breme.
saj je v tem trenutku in za specifično vprašanje mleka-enotnost bolj kot kdaj potrebna, če hočemo, da ohranijo kmetje in živinorejci pogoje za svoj življenjski obstoj.
Končno je inž. Pečenko govoril še o suši in o prispevkih, ki so bili dodeljeni v ta namen. Ugotovil je, da je pomoč absolutno nezadostna in je zahteval, da bi morala priti na pomoč država, in sicer v smislu določil, ki ijh predvideva zakon št. 739.
Sledil je govor predstavnice Zveze neposrednih obdelovalcev iz Ul. Roma 20 ge. Pesi-na, ki je uvodoma povedala, kaj je bilo doslej storjenega za dosego pravične cene mleka, potem pa je dejala, da bi bilo v tem trenutku sodelovanje vseh kmečkih organizacij pravilno, saj bi se na ta način lahko dosegli večji uspehi v korist prizadetih kmetov oziroma živinorejcev. V enakem smislu je govoril tudi tajnik Zveze malih posestnikov Marij Grbec, ki je tudi zaključil izvajanja govornikov.
Sledila je živahna razprava, v kateri so živinorejci in kmetovalci izražali svoje negodovanje proti malenkostnemu povišku cene mleka ter pri tem ugotavljali, kako velike stroške imajo pri proizvodnji mleka, tako da morajo izgubo kriti z drugimi dejavnostmi.
z naše strani, in sicer kot tolmači zahtev prizadetih živinorejcev, pa ne moremo kaj, da ne bi še enkrat poudaril naslednje:
Kmetijstvo tržaškega področja je na robu propada, živinoreja, ki je temelj kmečkega gospodarstva, je na tem, da bo v najkrajšem času prenehala ohstajati in z njo bo šlo po rakovi poti vse naše kmetijstvo. Vprašanje je, ali je dolžnost oblasti, da v tem kritičnem trenutku in položaju priskočijo na pomoč, ali ne. Vprašanje je tudi, ali oblasti razumejo sedanji položaj in če se zavedajo, kakšne hude posledice izhajajo iz njega.
Na vprašanja nočemo odgovoriti. Vemo pa to, da so kmetje in živinorejci bolj kot kdaj odločeni . braniti svoje pravice. Slišali smo, da so pripravljeni na kakršnekoli žrtve, samo da ohranijo svojo zemljo. Slišali smo, da so pripravljeni pripeljati svojo živino na Veliki trg v Trst — če bi to kaj pomagalo, da se njihov položaj reši.
Toda kako bodo svoje zar hteve dosegli in kako bodo vodili borbo, to je stvar njihovih strokovnih organizacij in njih samih. Z naše strani bi radi le poudarili nujnost sestanka, ki so ga zahtevali župani petih okoliških občin z vladnim generalnim komisarjem, da se načne razprava o vseh perečih problemih, ki težijo in upropaščajo naše kme-
tijstvo. To naj bo prvi korak, če hočemo, da se število brezposelnih ne bo še povečalo.
PRAPROT
Nedavno smo omenili, da je pot od naše gostilne do pokrajinske ceste Prosek-Šempolaj potrebna popravila. Pred dnevi nam je župan povedal, da se bo to kmalu zgodilo. Tudi je obljubil, da bodo popravili nekaj vaških poti. In prav glede tega bi radi povedali svoje mnenje. Ne želimo namreč, da bi se pri popravilu vaških poti ponovila enaka praksa (da se milo izrazimo), kot smo jo videli in tudi obsojali pred leti ob urejevanju glavne vaške poti. Tedaj je občina popravila pot, ki ni služila vsem. Kot smo zvedeli, name-
riča (po domače Kamnarjevi), od tam do trgovine Lupine in do vaškega napajališča. Od teh treh trakov je edino prvi, ki služi vaščanom spodnje vasi in deloma tudi tujskemu prometu, dočim prideta ostala dva v poštev le za enega vaščana. To je nedvomno občini dobro znano.
Kakšna načela torej odločajo pri popravi vaških poti? Mislimo, da pridejo v poštev predvsem one poti, ki vaščanom najbolj služijo, in sicer najprej tam, kjer so najbolj izpostavljene nalivom. Prej omenjene poti pa so v primerjavi s potmi v gornji vasi neprimerno na boljšem. Razen tega je vsakomur jasno, da je glavna pot iz zgornje vasi do pokrajinske ceste mnogo važnejša kot pa poti, ki jih občina namerava urediti; ta pot je od križišča (Kante) do pokrajinske ceste izredno slaba. Kot je že, bo tudi v bodoče služila
rava občina popraviti (asfaltirati) poti med spodnjo in zgornjo vas- avtobusnemu prometu. Upamo, da jo, in sicer: od gostilne do Zida-1 bo občina to upoštevala.
REPEN TA BOR
Vprašanje občinskega tajnika je predmet razgovorov po vseh hišah naše občine. Vsi vaščani smo si enotni v tem, da mora biti na tajniškem mestu človek, ki bo z nami lahko govoril v našem domačem jeziku. Cenimo prizadevanja sedanjega tajnika, ki se slovenščine uči, a ne moremo razumeti, da je bil za svoje šolanje in učenje poslan prav v našo občino. Mar ne bi lahko ostal v Trstu in ko bi res dobro obvladal slovenščino, bil poslan na Repentabor?
Zelo nas je začudilo, da g. učitelj Lupine ni glasoval za predlog, po katerem naj bi se svetovalci pritožili na mešano komisijo za zaščito manjšinskih pravic. To spravlja v čudno luč njegovo osebo in tudi stranko, ki jo zastopa v občinskem svetu, a slišali smo, da tudi volivci, ki so zanj oziroma za njegovo listo glasovali ob zadnjih volitvah, niso z njegovim ravnanjem prav nič zadovoljni.
Nekdo je sicer zagovarjal nje-govo stališče, češ da je treba najti Slovenca, ki bo lahko prevzel tajniško mesto. Toda mi vemo, da tajnika namešča prefektura in ne občina, zaradi česar je njegov diplomatski izgovor povsem jalov.
Vsekakor želimo ,da bi bila zadeva s sedanjim tajnikov čimprej rešena ,saj tako ne more naprej. To, kar počenja prefektura, je namreč groba diskriminacija proti našemu prebivalstvu in zato bi bilo prav, da se zadeva čimprej razčisti.
italijaskih listih nimajo pojma o vaških imenih, čeprav gre za vasi v najbližji tržaški okolici. Vsak povprečen Tržačan namreč ve, da se Zabrežec po italijansko imenuje «Moccò», medtem ko je bil zločin izvršen na cesti, ki vodi s Ključa proti Ricmanjim, oziro-ma na pokrajinski cesti nad Ric-manji, in torej najmanj 3 km od Zabrežca.
Zatorej si ne moremo kaj, da ne bi javno obsodili pisanja in potvarjanja omenjenih italijanskih listov, ki so pisali o «zločinu v Zabrežcu», kar ne odgovarja resnici.
Zato hi bilo umestno, da bi se novinarji «Piccola» in «Piccola della Sera» naučili najprej nekoliko zemljepisa in šele potem solili pamet ljudem, ki prebirajo ta časopisa.
Toliko v vednost, javnosti, saj se zavedamo, da utegne prav zaradi takega neodgovornega pisanja pasti senca na našo vas, ki ni prav v ničemer prizadeta.
ZABREZEC
V zvezi z gnusnim zločinom, ki ga je izvršil Mario Primi, ko je zadušil 14 let staro Ado Spadaro, so nekateri italijanski listi — zlasti pa «Piccolo» in «Piccolo della Sera» objavljali vesti — iz katerih je bilo razvidno, da je bil zločin izvršen v vasi «Moccò» — po naše Zabrežec.
Očitno je, da novinarji pri teh


ffe «Wg
mA
mm i
_ • ifiii
v d*"#*	>1 |i|
K 1
mm
S sestanka živinorejcev na zgoniškem županstvu
..........Mnwnwim—■llliemilUHIlim»....
«Pravda» o režnji trt
Se traja tiha pravda o vpraša-. oslabimo. Zaradi tega trta spomla-
nju režnje trt, oziroma pravda med tremi mnenji o tem vprašanju. Eni vinogradniki se namreč držijo režnje v enem, drugi v drugem času, tretje pa bi mogli imenovati nekakšne sredince. Režnja pa je važno vinogradniško opravilo in zasluži čim večjo pozo> nost.
Ko trta opravi svojo nalogo, to je ko plod (grozdje) dozori in ga poberemo, se v listju in mladikah nabere hrana (škrob). Od tam se kasneje pretaka v starejši les in v korenine. To se vrši od trgatve dokler listje porumeni in odpade, torej do konca novembra in je rezervna hrana za naslednje leto.
Ce trs zgodaj režemo, mu to hrano odvzamemo in ga s tem
miiiiiiiiiniiiimnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinmiHiiiiiiiHiiHiiitiiiiiiiii
Sprehod po našem Krasu
Ne prideš več v nobeno vas s katerimi pa niso v posebni har-
na tržaškem Krasu po starih kolovozom podobnim poteh; povsod gladke in široke ceste, tudi one — čeprav ne vse — ki jih vzdržujejo kraške občine. Tudi cestno omrežje pove, da je Trst nasproti svojemu zaledju kot velika glava na telesu pritlikavca.
Značilna sivina kraških naseljj, skladna z okoljem — s kraško prirodo, se postopno pogreza v barvitost novih in preurejenih domov, zgrajenih v novih modemih slogih. A le v redkih primerih se skrb za zunanjost doma (vrt, dvorišče) ujema s skrbjo za njegovo notranjost; prva se zanemarja, a druga se največkrat pretirava. Lep udoben in zdrav dom krije pomembno življenjsko potrebo in je dragocena imovina. Njeno pravo vrednost pa mu da šele prizadevanje, ki mu pravimo čut za naravno lepoto.
Ze od daleč se loči, katere od novih ali preurejenih stavb so namenjene gospodarstvu : kmetijstvu, obrtništvu, trgovini. Gostilne in trgovine niso več •vaškem, ampak so urejene čimbolj mest no; prve za tujce, ki si vedno bolj želijo čimbolj stranskih, mirnih krajev, druge za domačine. Kjer je prej bila in j« komaj životarila le ena, si danes konkurirata in dobro napredujeta dve trgovini, obe dobro založeni z raznovrstnim blagom.
Tudi javna poslopja je moč ločiti po njihovem namenu od ostalih stavb «osebnega snačaja,
moni ji. Tudi zanje, predvsem za Šole in vrtce, velja kar smo rekli o domovih: ob njih je pušča, ki ni in ne more biti v skladu s poslanstvom vzgojnih zavodov. Prav na takih primerih razberemo pomanjkanje vsakega razumevanja za naravo, za njeno olepša-nje, izboljšanje. Sicer pa kaj bi še naprej govorili, ko pa se je o tem že toliko pisalo) 2ivimo pač v taki razcefrani dobi.
Res v takšni muhasti dobi, da naletimo tudi na protislovja kot je tole: Petična gospa si postavlja vpadljivo razkošne dvorce na skrajnih puščah in oh spranth stenah. A tudi semkaj vlijejo življenje. Ali je to samo iz bahavosti? Mislimo, da ne, vsaj ne v vseh primerih... V onih hra-stičih, gabrovim, jesenovini, v o-nih stenah in stezicah okrog novega doma mora biti tudi nekaj smisla tn ljubezni do kraške prirode. Kot je tukaj odločal denar, tako bi mogla postopno mnogo pričarati dobra volja.
Dobra volja A želeti bi bilo, da bi se v take ukrepe vključil tudi razum; predvsem razum z gospodarskim računom. Zdi se, da se je tržaški Kras tekom let obrasel in vedno bolj skriva svoja rebra. Pa slišimo Kraševca: «Ni več tako potrebno s sekiro v gozdič in plin prihrani med letom nekaj voz drv. Tako je prav Naj drevje le raste in preraste ves Kras, lepši bo in več vreden».
Dobro mnenje, a ne povsem točno. Res je gozd Krasu potreben, zelo potreben. A ne tako. Potrebno je, da poseže vmes človek in mu z načrtnostjo nakaže pot. Saj vendar ni ves naš Kras samo za les. Ne mislimo samo na kraška polja, ker je res tako, kar večkrat čitamo. Izboljšati je treba naše travne parcele. Semkaj naj bi posegel razum.
Ezulska naselja so naselja o naseljih s svojim posebnim pečatom in poglavje zase. So z namenja, ki kažejo, da bo odtis tega pečata postopno bledel, ker si zgodovina utira pot v drugačno smer, kot jo nakazuje to vsiljeno poglavje.
Kako pa je o ostalem novega po Krasu? Za odgovor navedemo besede Kraševca:	«Saj ni tako
slabo. Kdor živi s pametjo, se ne more tožiti. Masti ti ne moremo napraviti, a se vsaj živi bolj človeško. Zato se čudim, da se več ne družimo, porazgovon-mo, zapojemo, če hočete tudi po naše skregamo, tako kot je bilo prej. Iskali smo se. Danes je skoro vsakdo le pod svojim kaminom ali pa gre svojo pot. Vedno čajem: to naj napravijo drugi, ono tretji... Kaj nam res ne ostane drugega, kot se zapreti vase in v svoje osebne zadeve? Jaz mislim, da bi morali bolj posnemati vse one, ki delujejo v naše skupno dobro».
Na to lahko pripomnimo, da tudi ta preprosti Kraševec občuti pomanjkljivost naše Civilizacije.
di kasneje odganja, kasneje zori in največkrat da slabši pridelek. Ko listje odpade, se sokovi več ne pretakajo — rastlina nekako upade ali živi v spečem stanju. To traja nekako do konca februarja, ko se srednja dnevna temperatura dvigne na 7 do 8 stopinj C. Ce trs obrežemo v tem času, ga ne oškodujemo za prej imenovano rezervno hrano (ki se je in prej nabrala v starejšem lesu in koreninah), zato bo prej odganjal, prej cvetel in pognal več poganjkov (ki jih kasneje mandamo), kakovost pridelka bo boljša. Ta rez je primerna zlasti za toplejše (naše) kraie.
Pozna rez (v marcu) tik preden začne trta poganjati pride v poštev v hladnejših krajih. Trta se bo solzila in izgubila nekaj hranilnih snovi; nekatera zalita očesa segnijejo. Takšni trsi poganjajo kasneje, cvet se razvije kasneje, a oprašitev je boljša in pridelek večji. Ne kaže pa z rezjo čakati tako dolgo, da gornja očesa odže-nejo mladice. V tem primeru bi se trs preveč izčrpal in vegetacija na spodnjih nerezanih očesih bi se preveč zavlekla. Tako pozna rez je umestna le v primeru močne zimske pozebe, a takrat šele v maju, ko vidimo, katera očesa so še ostala živa.
Kaj pa s sredinci, oziroma z njihovim takoimenovanim delnim ali kombiniranim rezom? Te se poslužujejo v legah, kjer preti nevar-nost poznih slan in mraza. Nepotreben les porežemo v času počivanja, reznike narežemo daljše in jih prikrajšamo na ustrezno dolžino šele ko zgornja očesa že odganjajo. Tako dosežemo poznejše odganjanje in cvetenje ter boljšo oprašitev in s tem večji prideleic.
Se traja tiha pravda o Vprašanju režnje trt, a zelo majhen je odstotek pristašev zgodnje, pozne, oziroma delne režnje, ker se vin v gradniki drže pravila : Reži trto, ko spi. Prednosti te režnje jim je pokazala praksa tekom stoletij.
VELIKI REPEN
Pretekli torek popoldne smo spremili na zadnji poti doslej najstarejšo občanko Katarino Škabar. Pokojnica je bila kljub visoki starosti 92 let še do nedolgo tega polna življenjske sile, potem pa je začela naglo pešati, dokler ni klonila.
V velikem številu smo jo spremili na zadnji poti. Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem pa izražamo naše sožalje!
STIVAN
TRNOVKA
Pokrajinsko cesto so popravili do občinske poti, ki vodi s te ceste proti Samatorci, Prihodnjo pomlad bodo nadaljevali z urejanjem do Sempolaja. Celotna dela bodo stala nad 28 milijonov lir. Ta cesta bo mnogo zalegla, kar sledi tudi iz zanimanja za nekatera zemljišča, primerna za napravo gostinskih obratov.
Kot je znano ,so se na kraju, kjer leži naše naselje, odigrali tako pomembni zgodovinski do. godki, da so ga poznali daleč preko sedanje državne meje. Nekoč pogansko svetišče, nato v vodah Timava rimljanska luka, božja pot in tržišče, nazadnje kobilarna.
Priroda je tukaj ustvarila take pogoje, ki jih današnja civilizacija obilno izkorišča; vode Sti-vanke (Timave) zalagajo vodo-vod in na ravnini je zrasla papirnica, ki že igra važno in bo v bodoče igrala še važnejšo gospodarsko vlogo. Nas kot delavce zanima, koliko naših ljudi bo tu imelo stalno delo in pod kakšni, mi pogoji, oziroma kako bo upoštevana njihova sposobnost. Ko delavec polnovredno izvrši svojo delovno dolžnost in izpolni pogoje, ki mu jih narekuje delo, ni in ne sme bili vzroka za zapostavljanja, kot smo že pisali. To naši ljudje že občutijo in bodo občutili vse dotlej .dokler se bodo med njimi mahajali preddelavci, ki ne morejo iz stare kože. Takšna koža pa ima večkrat duh po rasizmu. Čeprav ni to javno, se da vohati. V takem ozračju se rodijo povodi za šikane. Naš delavec ima za take reči dober nos. Take razmere niso zaželene v nobenem podjetju in tudi v tem ne. Najmanj pa si jih želimo mi.
Glede na promet, ki se vedno bolj razvija tudi v mednarodnem smislu, bi bilo umestno, da bi občina ta važni del tržaške pokrajine čimbolj olepšala. Turistična ustanova pa bo storila prav, če bo — kot slišimo — za prihodnjo sezono poskrbela, da bo turiste na primeren način opozorila na zanimivosti našega kraja. Vsekakor pa smo hvaležni občini za njen namen, da bi izboljšala javno razsvetljavo.
L
PrI5nofslcrdnevn!k
6
9. decembra 1962
Vrem* včeraj: najvišja temperatura 12, n-ajnižja 7.2, ob 19. uri 8.9; zračni Dlak 10219.6 raste, veter severovzhodnik 4 lem, vlage 43 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 9. decembra
Valerija
Sonce vzide ob 7.34 in zatone oo 16.20. Dolžina dneva 8.46. Luna vzide ob 15.23 in zatone ob 4.40
Jutri, PONEDELJEK, 10. decembra
Smiljan
PRISPEVEK ZA IZVAJANJE GOSPODARSKEGA NAČRTA 1962-63
Tri milijarde lir za izvajanje javnih del na tržaškem področju
Nakazilo ustanovi IACP za gradnjo ljudskih hiš je odločno prenizko in z njim lahko zgradijo največ 80 skromnih stanovanj
V	preteklih dneh je vladni komisar dr. Mazza potrdil prispevek za javna dela, ki ga predvideva proračun vladnega komisariata in ki se nanaša na gospodarski načrt za leto 1962-63.
Za sedaj je bil sprejet samo seznam stroškov, medtem ko bo moral vladni komisariat sprejeti tudi zadevne načrte. Prispevek vladnega komisariata v okviru gospodarskega načrta 1962-63 znaša skupno 3 milijarde 123 milijonov lir.
V	okviru prispevkov za javna dela, je na prvi pogled precejšnja vsota namenjena za stanovanja, in sicer skupno 900 milijonov lir. Od teh je 350 milijonov namenjenih za posojila «Aldisio», 270 milijonov Zavodu za ljudske hiše (IA CP), 230 milijonov begunski ustanovi AOPGD za begunska stanovanja in 50 milijonov kot prispevek podjetjem,, ki gradijo stanovanja za svoje uslužbence.
Pri tej postavki moramo najprej omeniti prispevek za posojila «Aldisio». S 35Q milijoni prispevka bo v tem finančnem letu dobilo posoj'ilo najmanj 120 prosilcev. Se pravi, da se izdajanje posojil «Aldisio», čeprav ne v tako velikem številu kot pred desetimi leti, vendar nadaljuje, česar mnogi naši čitatelji ne vedo. Zato opozarjamo vse tiste, ki bi želeli najeti posojilo «Aldisio», da se ta posojila še nadalje izdajajo in naj se za vse informacije obrnejo na poseben urad za načrt «Aldisio», iti posluje pri Tržaški hranilnici (Cassa di Risparmio).
Drugo, kar nas zanima pri tej postavki, je nakazilo 270 milijonov lir Zavodu za ljudske hiše (IACP) za zidanje stanovanj za brezdomce in za odpravo nezdravih stanovanj. Ce to vsoto primerjamo z vsoto namenjeno za stanovanja beguncev, ki dobivajo od drugih državnih ustanov posebne visoke prispevke, se nam zdi, da je prispevek ustanovi IA CP prenizek. Temu vprašanju se pri nas v zadnjih letih daje premalo poudarka. Odgovorne oblasti so v zadnjih letih precej skrčile prispevke za zidanje ljudskih stanovanj, Toda vprašanje družin, ki leta in leta živijo v zasilnih stanovanjih, ali pa vprašanje tistih družin, ki živijo v nehigienskih stanovanjih zlasti v starem mestu, je tako pereče, da bi mu morali pri. stojni organi posvetiti mnogo večjo pozornost. Z nakazanimi 270
milijoni lir bodo zgradili po sedanjih cenah največ 80 skromnih stanovanj. Družin brez stanovanja in tistih, ki živijo v nehigienskih stanovanjskih prostorih pa je še na tisoče.
400 milijonov lir je nakazanih za dela v okviru ustanove SELAD, 150 milijonov lir pa za razna javna dela v industrijskem pristanišču. Za javna pomorska dela je v tem okviru nakazanih 840 milijonov. Od teh bodo 700 milijonov razdelili za dela pomorskega civilnega tehničnega urada in Javnih skladišč. Ostali denar pa bodo po. rabili za razne usluge in manjša dela predvsem v pristanišču. V lesnem pristanišču pa bodo zgra-
dili nekaj novih lop za skupno vrednost 97 milijonov lir.
540 milijonov lir je določenih za kritje primanjkljajev pokrajinske uprave ter tržaške in drugih občin, ki se nanašajo na izdatke za javna dela. Združenim bolnišnicam pa je nakazanih 100 milijonov lir, ki jih bodo uporabili za obnovitvena dela zlasti v glavni bolnišnici.
Kot smo že poročali pred dnevi bodo od okoliških slovenskih občin prejele za kritje svojih proračunov; devinsko-nabrežinska občina 23 milijonov, dolinska občina
VČERAJŠNJA SLOVESNOST V GLAVNI BOLNIŠNICI
Otvoritev prenovljenega porodniškega oddelka
Slovesnosti so prisostvovali predstavniki oblasti z vladnim komisarjem dr. Mazzo na čelu
Včeraj opoldne so ob prisotnosti vladnega komisarja dr. Mazze, predstavnikov občinske in pokrajinske uprave, upravnega sveta združenih bolnišnic in večjega števila primarijev in zdravnikov glav. ne bolnišnice uradno odprli prenovljeni porodniški oddelek.
Vladnega komisarja, ostale predstavnike oblasti in druge goste je na hodniku porodniškega oddelka pozdravil predsednik upravnega sveta združenih bolnišnic odv. Morgera. V kratkem nagovoru je odv. Morgera poudaril veliko požrtvovalnost delavcev in tehnikov, ki so stalno zaposleni v bolnišnici, za dobro opravljena dela. Vsa obnovitvena dela, skupno
16,5 milijona, zgoniška občina 8 i z nekimi novimi zdravstvenimi na-in repentaborska občina 7 mili- pravami, so stala upravo združe-jonov lir.	I nih bolnišnic samo 6 milijonov lir,
iiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiitiiiniiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiuaiimiiiiiiiiiiiiiiii
OB BlIŽNJ) STAVKI KOVINARJEV
Jalovi poskusi t'oiif industrie da bi razbila enotnost delavcev
Vodstvo industrijcev ne odreka le priznanje sindikalnih pravit, pač pa tudi razne pogodbene izboljšave
Po poldrugem mesecu «odmora» v kovinarski stroki se bo ta teden zopet pričela borba kovinarjev zasebnih podjetij za sklenitev nove delovne pogodbe. Na poziv sindikatov so kovinarji v drugih kra-iih že v petek prenehali z nadurnim delom, pri nas pa bodo začeli s stavkovnim gibanjem jutri, medtem ko bodo stavkali v sredo in četrtek z izjemami, ki smo jih že omenili.
Kot vedno skušajo delodajalci tudi sedaj zbegati delavce in razbiti njihovo enotnost s trditvijo, da so razbitja pogajanj krivi sindikati, ker zahtevajo od delodajalcev, da se morajo odtegovati sindikalne članarine v tovarnah. Pri tem računajo pač s tem, da imajo delavci slabe mezde in da se »ato pač ne odpovedo radi niti mali vsoti, ki je namenjena članarinam. Toda to je bila le ena izmed izključno sindikalnih zahtev, ki so jo sindikati postavili. Delodajalci ne omenjajo, da nočejo glede sindikalnih pravic priznati niti pravice do izobešanja
raznih obvestil in proglasov v tovarni niti pravice do sklicevanja skupščin v tovarnah izven delovnih ur, A to še ni vse.
Confindustria zahteva predvsem, da bi morali razni poviški, ki so jih dosegli delavci po raznih podjetjih s trdo borbo, absorbirati v nove poviške, ki bi jih določala nova delovna pogodba. Tega ne morejo delavci sprejeti na noben način, saj bi bilo v nasprotju z vso sindikalno prakso. Delodajalci pa ne marajo niti pristati na to, da bi z novo pogodbo bistveno spremenili ustroj delovne pogodbe sploh, to je delovnega urnika, kvalifikacij, uvedbe periodičnih poviškov za delavce, plačevanja hranarine (bolniške podpore) itd. Na to nočejo pristati niti potem, ko so podjetja z državno udeležbo, ki jih zastopata Intersind in ASAP, sprejela večino teh zahtev in ko so mnogi zasebni industrij« že sprejeli tako imenovani «sindikalni protokol». Confindustria išče pri vsem tem razne izgovore, resnica pa je le ena:
uiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiniiiuiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiii
S SEJE REPENTABORSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Za modernizacijo razsvetljave bodo porabili 1,300.000 lir
Razprava o razširitvi vodovodnega omrežja ki o položaju kmetijstva • Pregledali bodo sezname davkoplačevalcev
V naši včerajšnji številki smo poročali o tistem delu seje repenta-borskega občinskega sveta, ki se je nanašal na tajniško mesto, danes pa poročamo še o ostalih vprašanjih, ki so jih obravnavali občinski svetovalci. Tako je odbornik Maks Guštin poročal o prošnji družbe iz Coma, ki se je preko le-toviščarske ustanove zanimala, če je v občini vsaj 10.000 kv. m prostora, ki bi ga lahko vzeli v najem in uredili za «camping». Po daljši razpravi so sklenili, da naj se ožji odbor poveže z omenjeno družbo ter zahteva podrobnejše informacije. Isti odbornik je tudi sporočil, da je neki zasebnik vložil na občini prošnjo, da bi napeljali na občinske stroške vodovod proti Briščikom, in sicer v bližino «Hrasta», kjer naj bi si zgradil hišo. Prispeval bi kakih 150.000 lir, toda stroški bi znašali od dva do dva in pol milijona lir. Seveda so svetovalci prošnjo zavrnili, vendar je vprašanje vodovoda sprožilo razpravo v drugačnem smislu. Svetovalci so bili namreč mnenja, da je treba razširiti vodovodno omrežje tako, da bodo od tega imeli korist številni občani. Zato naj bi se napeljal vodovod preko «Polj», kar bi koristilo predvsem za namakanje
Stefano Paulich - Paoli
Sinoči je v svojem stanovanju umrl v starosti 88 let Stefano Pau. lich-Paoli, eden najstarejših tržaških nekdanjih pripadnikov prvih vrst tedanjega socialističnega gibanja. Leta 1907 je bil izvoljen na socialistični listi za občinskega svetovalca v tržaškem občinskem svetu. Zaradi svojega delovanja se je moral pred tem preseliti v Gradec, ker v Trstu ni mogel v tedanji ostri borbi med proletariatom in delodajalci najti kot mehanik in kovač nikjer zaposlitve. Bil je med tistimi koreninami in pionirji socialističnega zadružništva, ko so pred več kot petdesetimi leti ustanovili■ tržaške Delavske zadruge, kar je vedno rad s ponosom poudarjal in se ob jubileju Delavskih zadrug tudi udeležil prosi ave kot častni član — ustanovitelj. Kot tak je omenjen tudi v Piemontesijevi zgodovini tržaškega delavskega gibanja.
Po prvi svetovni vojni si je s svojo izredno pridnostjo in prizadevnostjo ter varčnostjo uredil lastno mehanično delavnico pri Sv. Jakobu, kjer je tudi vse svoje življenje stanoval in kjer je bil izredno priljubljen in spoštovan. Vendar pa jo je po drugi svetovni vojni zaradi bolezni in starosti moral oddati v najem. Huda bolezen ga je spravila pred osmimi meseci v bolnišnico, kjer je bil več kot en mesec in pol, toda po vrnitvi domov ni mogel več okrevati, dokler pred desetimi dnevi ni vnovič ponovno hudo zbolel in bolezni kljub zdravnikovim prizadevanjem, podlegel.
Hčerki Egidiji in vsem sorodnikom izražamo naše najgloblje suitije.
oziroma valorizacijo obdelovalne zemlje. Vsekakor bodo to upoštevali bodisi v prihodnjem gospodarskem načrtu bodisi v načrtih Kraškega vodovoda.
Odbornik Milan Purič pa je nato poročal o zahtevi prefekture, da se pregledajo davčni seznami, ki so zastareli. Po novem bi morale biti take revizije vsako leto. Občina bo zato pozvala v urade vse davkoplačevalce, da izpolnijo nove predpisane formularje.
Sledila je tajna seja, potem pa je župan obširno poročal o sestanku, ki so ga imeli župani in odborniki petih okoliških občin v zvezi z mlekom in kmetijstvom sploh. Zupani so zahtevali razgovor z vladnim generalnim komisarjem, a doslej ni v tej zvezi nič novega — razen če izvzamemo prvi negativni odgovor prefekture. Zupan je tudi sporočil, da se je cena mleku za proizvajalce zvišala le za 3 Ure ter ugotovil, da gre tu za očitno zapostavljanje kmetov. V razpravo so posegli tudi drugi svetovalci, predvsem Alfonz Guštin, ki so zahtevali učinkovite ukrepe v zaščito kmetov.
Zupan Jože Bizjak je nato poročal o gospodarskem načrtu, ki dodeljuje repentaborski občini 7 milijonov lir za javna dela (o tem smo poročali že pred dnevi). Razprava je bila le v zvezi z nakazilom 1,300.000 lir za javno razsvetljavo, kar pa naj bi raje porabili za postavitev centralne kurjave v županstvu. Končno je bilo sklenjeno, da naj se denar porabi za modernizacijo omrežja in nadomestitev sedanjih žarnic z novimi, tako imenovanimi neonskimi žarnicami.
V zadnji točki dnevnega reda so svetovalci postavljali razna vprašanja. Prvi je govoril svetovalec Lazar, ki Je omenil smetišče za otroškim vrtcem in vprašanje opornikov za drevesa, potem pa je še poročal o delovanju konzorcija Kraškega vodovoda. Svetovalec Alfonz Guštin se je pritožil zaradi netočnega poročanja tržaškega radia (postaja A) v zvezi s šolskim patronatom, nakar je svetovalec Lupine izjavil, da so omenjeno poročilo predrugačili v uredništvu radijske postaje. Tu naj še omenimo, da se je razvila tudi kratka razprava, ki je imela za temo vprašanje, kdo je gospodar šole na Colu. Maks Guštin je načel vprašanje božičnih paketov za občane, ki ležijo v bolnišnicah, Alfonz Guštin pa vprašanje prevoza mrličev na pokopališče.
Sele na koncu seje je bil odobren zapisnik prejšnje seje, ki je bil pomanjkljivo sestavljen in s tem se je seja končala nekaj pred polnočjo.
smernicah, ki bi omogočile povečanje specializirane in kvalificirane delovne sile.
Z avtom na izlet m v bolnišnico
Trije študenti, ki so se peljali z avtom na sprehod na Repentabor, so včeraj popoldne nekaj čez 17. uro doživel karambol, ki je k sreči imel le lažje posledice.
Avto znamke NSU Prinz TS 52796 je v trenutku nezgode upravljala 19-letna Maria Pia Jaut iz Ul. Franca 2. Z njo sta se peljala 22-letni Sergio De Paoli s Konkonelskega klanca ter 20-letna Renata Caruzzi iz Ul. Cclautti 12.
Jautova je pozneje izjavila, da ji je nenadoma prišlo slabo. Zato je z veliko silo zaobrnila krmilo na levo, kar je povzročilo, da se je vozilo prekucnilo.
Ponesrečence so takoj prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Jautova, ki se je ranila in pobila po raznih delih obraza, bo ozdravela v 8 dneh. Prav toliko časa se bo moral zdraviti tudi De Paoli, ki se je pobil po desnem sencu. Caruzzijeva pa, ki se je poškodovala po levi roki in po zatilniku, bo ozdravela v 6 dneh.
Vozilo se je pri karambolu znatno poškodovalo. Po mnenju strokovnjakov je uporaben samo še motor.
njen' najbolj reakcionarni krogi, to je industrijci, včlanjeni v združenju «Asslombarda», So vedno v prvi vrsti, ko je treba kaj odrekati delavcem
Po vsej državi bo stavkalo okrog
900.000	kovinarjev, medtem ko je
250.000	kovinarjev, ki delajo v podjetjih IRI, že doseglo uresničenje svojih zahtev. Borba je že zaradi tega nujna; zakaj naj bi bilo skoraj milijon kovinarjev v zasebnih podjetjih zapostavljenih v primeri z njihovimi, tovariši v podjetjih z /Iržavno udeležbo? Kar pa so zmogla ta podjetja, zmorejo tudi zasebna, saj se med njimi, če izvzamemo Fiat in Olivetti, najbolj upirajo delavskim zahtevam ravno milanski monopoli, ki jih manjša podjetja le posnemajo in jim pasivno sledijo.
V soboto in v nedeljo bo stavka gostincev
' V soboto in nedeljo bodo stavkali uslužbenci gostinskih obratov po vsej državi (gostiln, restavracij, barov, kavarn itd.). Sindikati so napovedali enotno stavko, ker združenje lastnikov javnih lokalov (Fipe) ni hotelo pristati na njihove zahteve. Kot smo že pisali, zahtevajo uslužbenci skrajšanje de. lovnega urnika za vse osebje, zvišanje odpravnin, podaljšanje dopustov in druge normativne izboljšave. Nadalje zahtevajo, da se ukine skrčenje trinajste plače in dopustov osebja, ki ga plačujejo po odstotkih nudenih uslug, kar pomeni, da morajo priznati temu osebju glede teh pogodbenih postavk enake pogoje kot stalnemu osebju.
Osrednja organizacija lastnikov javnih lokalov je te zahteve zavrnila in uslužbencem ni preostalo drugega, kot da začnejo borbo. V ta namen sta tudi oba sindikata gostinskih uslužbencev v Trstu sklicala skupščini.
Jutri stavka osebja RAI-TV
Jutri bo po vsej državi stavka uslužbencev radia in televizije. Stavka je enotna in so jo sindikalne organizacije napovedale, ker niso sprejeli njihovih mezdnih in normativnih zahtev.
V Benetkah razpravljajo o strokovnem pouku
Predstavnik; odbora trgovinske zbornice Novelli, Florit in Fran-doli se udeležujejo v Benetkah vsedržavnega zasedanja o tehničnem in strokovnem pouku, ki ga
je sklicala zveza trgovinskih zb f . _0___ _______________________
nic. Na zasedanju razpravljajo o I cu, zlom desne stegnenice in desne-
Pripravljalni sestanek tečaja o prevozništvu
Na tržaški univerzi se je včeraj popoldne pričelo pripravljalno zasedanje v zvezi z bližnjim tečajem o prevozništvu, za katerega je dala pobudo Evropska gospodarska skupnost. Zasedanju predseduje rektor Origone. Udeležujejo se ga strokovnjaki te skupnosti, navzoč pa je tudi prof. Maternini s tržaške univerze.
iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiimiiiiii,„H,|,|U,n,„|
HUDA PROMETNA NESREČA NA OPČINAH
Z lambreto se je zaletel v tovornik mestne čistoče
Motoristovo stanje je kritično zaradi notranjih poškodb in kostnih zlomov - Tudi njegova sopotnica ranjena
Včeraj popoldne nekoliko pred 16. uro je prišlo na Opčinah, in sicer v Narodni ulici v bližini poslopja št. 20, do prometne nesreče pri kateri se je hudo ponesrečil 17-letni mehanik Guido Hrovatin od Spodnje Magdalene. Mladeniča so prepeljali z rešilnim avtom v splošno bolnišnico, kjer so ga najprej sprejeli na ortopedski oddelek. Nekaj ur pozneje pa so ga premestili na prvi kirurški oddelek, verjetno zaradi hudih notranjih poškodb.
Njegovo stanje je zelo resno.
Ob omenjeni uri se je Hrovatin peljai z lambreto TS 29338 po Narodni ulici. Na zadnjem sedežu se je peljala z njim 16-letna Mirelia Butolo iz Ul. Campanelle 228. Iz neznanih razlogov je Hrovatin trčil s precejšnjo hitrostjo v zadnji del tovornika podjetja mestne čistoče, ki je pravilno parkiral na desni strani ceste.
Pri trčenju sta se oba potnika precej hudo poškodovala Hrovatina so prepeljali takoj v splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili obširne rane na levem li-
ga kolena. Mladenič je bil v nezavesti.
Njegova spremljevalka pa se je pobila po desnem delu čela, desnem sencu in po desni rami. Poleg tega je utrpela močan živčni šok, ki ga je spremljalo bruhanje. Začasno je tudi izgubila spomin. Ce bo šlo vse po sreči bo ozdravela v 15 dneh.
ker so jih vsa opravili, kot smo že omenili, delavci bolnišnice.
Porodniški oddelek, ki je v tretjem nadstropju, je sedaj zelo dobro urejen in opremljen. V porodnišnici sami so naméstili nove naprave, v vseh prostorih so uvedli naprave za ogrevanje in hlajenje zraka, obnovili ves zidni omet, strope in pode ter končno vse na novo pobelili.
Odv. Morgera je v svojem nagovoru tudi omenil, da je to sicer skromno delo, v okviru celotnega kompleksa združenih bolnišnic, vendar je znak dobre volje in želja, da se postopno obnovijo še drugi oddelki. S tem je mislil na načrt, ki ga sedaj pripravljajo, za popolno preureditev in obnovitev prostorov glavne bolnišnice in bolnišnice pri Magdaleni. Po tem načrtu naj bi v glavni bolnišnici znižali število postelj od sedanjih 1500 na 900, v novih prostorih pri Magdaleni pa naj bi namestili od 600 do 700 novih postelj. S tem bi znatno razbremenili sedanjo glavno bolnišnico, ki je prenatrpana s posteljami in morajo bolniki ležati skoraj po vseh hodnikih. Po omenjenem načrtu, naj bi v glavni bolnišnici ostali sledeči oddelki: medicinski, kirurški, urološki, porodniški, okulistični, otorinolaringološki, nevrološki in nevrokirurški ter oddelek za plačnike. V novi bolnišnici pri Magdaleni pa naj bi namestili: oddelek za zdravljenje priletnih ljudi, ortopedski in travmatološki oddelek, dermatološki oddelek in oddelek za pljučno kirurgijo, oddelek za nalezljive bolezni in oddelek za plačnike.
Obdaritev šolskih otrok v Slov. dobrodelnem društvu
Izjava tajnika KD o pogajanjih med strankami
Pokrajinski tajnik Krščanske demokracije dr. Botteri je na sestanku sekcije te stranke v Skednju govoril o pogajanjih treh strank za sestavo novega občinskega odbora. Dejal je, da so KD, PSDI in PRI skoraj že dokončali formulacijo programske izjave. Razen tega so sklenili, da se bodo zelo pogosto sestajali, da čimprej končajo delo. Najbrž bodo imeli največje opravilo z razdelitvijo od- | toliko ojrok, ki so se vračali do-borniških mest.	I mov veseli in zadovoljni. Prire-
ilililllliitiiintilllllillillllliliiltlllllilllllllllllllltlllllimtmiiiniilllllliliilllliilllillfllllllllimillllllnlilllllllll
AVTOMOBILSKE MIŠI PRIDNO NA DELU
Zaloteni pri vlamljanju pustili orodje v avtu
Na muho so vzeli predvsem avtomobile krošnjarjev in branjevcev na Miklavževem sejmu
Na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Ul. Machiavelli je bilo včeraj popoldne miklav-ževanje za otroke slovenskih o-snovnih šol. Prišli so otroci v spremstvu staršev iz šol pri Sv. Ivanu, iz Barkovelj, Rojana, s Ratinare, iz Ul. Donadoni, Skednja, od Sv. Ane, Sv. Jakoba in iz Ul. sv. Frančiška. Za otroke iz slovenskih šol na Opčinah, pri Dom-ju, na Proseku, v Bazovici, Gro-padi, Trebčah in v Križu, so že prej poslali darila, ker so imele tamkajšnje šole svoje lastne prireditve.
Skupno je bilo razdeljenih 317 paketov, v katerih je bilo poleg praktičnega darila nekaj slaščic, ki so otroke še prav posebno razveselile.
Pred obdaritvijo je bila na sporedu igrica «Miklavžev večer», ki je bila tokrat prvič izvedena. Režirala jo je učiteljica Martelanče-va, nastopili pa so v vlogi Metke Suzi Pertot (2. razred osnovne šole v Barkovljah), v vlogi Tončka Sandi Pertot (5. razred iz Barkovelj), v vlogi Janka pa Danilo Pertot, ki obiskuje 1. klasično gimnazijo.
Po igri je bila razdelitev daril.
Slovensko dobrodelno društvo se zahvaljuje vsem, ki so p/ispevali, da je miklavževanje tako lepo uspelo in da je bilo obdarovanih
Trčenje motoristov v Ul. Commerciale
Včeraj ob 14,50 so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili samo prvo pomoč, 26-letnega Tullia Ferluga iz Ul. Bellavista 31, ki se je ponesrečil z motorjem v Ul. Commerciale. Malo prej se Je peljal navzdol po omenjeni ulici z motorjem znamke «Aermacchi» 34-letni Giovanni Calligari iz Rojana (Verniellis) 48. Temu je nenadoma odpovedala zavora na sprednjem kolesu ter je zato trčil v Ferluga, ki mu je prihajal naproti. Pri trčenju se je Ferluga poškodoval po levi nogi. Ozdravel bo v 8 dneh.
Hudo smolo so imeli neznani tatovi, ki so pred nekaj dnevi vdrli v avto Fiat 1100 MI 389889, ki ga je bil njegov lastnik 29-letni Riccardo De Cantero iz Ul. De Amicis št. 21 parkiral v Ul. Muzio. Neznanci so vlomili zadnja desna vrata avtomobila, šarili po avtu (morda so hoteli samo ukrasti kak predmet, ali pa so se celo hoteli polastiti vozila), toda nekdo jih je najbrž zmotil pri njihovem nočnem delu. Avto so tedaj zapustili s takšno naglico, da so pozabili na «delovnem mestu» sveženj z raznimi vlomilnimi napravami. Med drugimi so pozabili v avtu tudi pas nekega plašča.
Lastnik je opazil poskus tatvine naslednjega dne zjutraj, ko se je hotel vsesti v avto. Prijavil je zadevo policijskim agentom v Ul. dell’Università, katerim je izročil tudi sveženj z vlomilnim orodjem.
Slabše izkušnje s tržaškimi tatovi je imel pred dnevi 28-letni Enrico Castrini iz Riminija, branjevec po poklicu, ki je prišel v naše mesto na Miklavžev sejem. Castrini je parkiral svoj poltovornik v Ul. Piccolomini. Ponoči so neznani tatovi vlomili v avto skozi zadnja vrata ter odnesli kovček s 140 rokavicami in 40 torbicami. Skoda, ki jo je Castrini utrpel, znaša okoli pol milijona lir.
Najhuje pa so tatovi avtomobilov v zadnjih dneh prizadejali 49-letne-ga inž. Giulia De Rossija iz Ulice Hermada 40. Predvčerajšnjim zvečer so mu ukradli avto znamke Fiat 1100 «TV», ki ga je bil parkiral v Ul. Marconi, in sicer v bližini poslopja št. 14.
Skoda, ki jo je inž. De Rossi u-trpel, znaša okoli 700.000 lir.
Avtomobilske miši niso prizanesle niti 48-letnemu Antonu Barbie-riju iz Drevoreda 20. septembra 58. Neznani storilci so odprli okno na njegovem avtu znamke «Simca», ki ga je parkiral v Ul. Galileo. Iz vozila so odnesli pisano odejo in par rokavic. Skoda znaša okoli 13.000 lir.
Giordano Cuk, star 51 let iz Ul. Pagano 2, je predvčerajšnjim popoldne prislonil svoje kolo ob zid pred trgovino «Grava» v Ul. Nor-dio. Ko se je vrnil, je opazil, da je kolo že izginilo. Utrpel je kakih 10.000 lir škode.
Stopalo pod traktorjem
Precej huda nesreča na delu se je pripetila včeraj okoli 13. ure 24-letnemt; težaku Brunu Plrchiu iz Ul. Sinico 90. Ko je hotel stopiti na traktor v bližini hangarja št. 60 v Novi prosti luki, mu je nenadoma spodrsnilo in levo stopalo mu je zašlo pod kolo težkega vozila. Pri tem si je poškodoval stopalo in deloma tudi nogo.
Pirchla so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Ozdravel bo v 15 dneh.
LEKARNE ODPRTE DANES
INAiM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Crevato, Ul. Homa 15; Giusti, Ul. Bon orme a 93 (Greta); dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; Prendimi, Ul.
T. Vecetlio 24; Serravamo, Ul. Cavana 1; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Ai Due Morì, Trg Unità 4; Prendlni, Trg Tiziano VecelHo 24.
Razna obvestila
PLANINSKO PREDAVANJE SPDT v petek 14. t. m. bo predvajal v Gregorčičevi dvorani ob 20.30 Aljoša Žerjal svoje filme «S poti po Bosni-Hercegovini in Dalmaciji.
Po projekciji razdelitev kolajn zmagovalcem pomladanskega planinskega pohoda od spomenika bazoviškim junakom do PD v Barkovljah.
• * *
Planinsko silvestrovanje na Nanosu.
SPD v Trstu priredi letos silvestrovanje, posebno mladih planincev, v» Vojkovi koči na Nanosu. Pojasnila In javljanje v Ul. Geppa 9.11. do vključno torka 14. t.m.
Mali oglasi
Kolesa BIANCHI — originalna kolesa MELILLO
Trst — UL A. Caccia 3-10 tel. 98032 Motorna kolesa MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10.
GUME za avtomobile, motorna kole. sa in kolesa vseb vrst. MELILLO Trst — Ulica A. Caccia 3-10.
NADOMESTNI DELI za vsa Italijan, ska In tuja motorna kolesa.
NADOMESTNI DELI za Vespe, Pa riila. Lambrette, N.S.U., Itotn, F. Mo rini dobite pri MELILLO ALFREDO Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. 96032
PHl VAŠIH NAKUPIH oOiSčUe trgo. vino «MAGLIABELLAa na Korzu Garibaldi, H (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic tri perila za ženske, moške m otroke po najnižjih cenah v Ttstu. Po-strežem boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo
PRI MAGAZZINU FELICE — Trst, Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, hlače, lopiče in srajce najboljših vrst in znamk po oajnlžjib cenah.
BRUSINl CARLO, Trst, Ul Battisti 20, prodala gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče pečt na premog in kerosene ter na plin In elektriko In televizorje. Olajšave prt plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041.
VAJENCA 15-16 let starega, išče trgovina jestvin KLUN, Via dell’Istria 2.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
ditvi sta poleg številnega učiteljstva prisostvovala tudi višji šolski nadzornik Bole in ravnatelj Sancin.
Začetek sezone Stalnega gledališča
«Jezusov proces»
Končno je Stalno gledališče dospel o do otvoritvene predstave no. ve sezone in to v Avditoriju, ki je z nekaterimi adaptacijami res dobil precejšen videz gledališča.
Na sporedu je bil «Jezusov procesu Diega Fabbrija. Skupina Zidov uprizarja že petnajst let večer za večerom ta proces. Pred sodniki nastopajo priče — od Kaj-fe in Pilata pa do Marije in apostolov. Proces naj z vsakokratno razsodbo pokaže, da je bila obsodba Jezusa upravičena. V tej smeri poteka prvi del, toda v drugem delu nastopijo neki momenti, ki proces preusmerijo, da se zaključi z razsodbo: nedolžen. Delo je v prvem delu še zanimivo, čeprav brez dramatičnih prijemov, v drugem pa zvodeni in je povsem neprepričljivo.
Toda priznati je treba, da je bila uprizoritev zelo dobra, vsekakor na višini najboljših, kar jih je kdaj Stalno gledališče uprizorilo. Režiser Fulvio Tolusso zasluži vse priznanje, z njim pa tudi vsi i-gralci, s Foscom Giachettijem, Ma-riso Fabbri in Mariom Pisujem na čelu. Mogočno sceno je napravil Nino Perizi, glasbo je napisal Fabio Vidali.
R. R.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel priredi danes 9. t. m. od 11. do 17. ure v društvenih prostorih na Proseku razstavo slovenske knjige.
Slovenski klub vabi na zanimivo predavanje našega edinega izdelovalca violin Marija Kralja s praktičnim prikazom, ki bo v torek 11. decembra t. 1. ob 20.15.
Po predavanju bo violinist prof. Silvan Križmančič izvajal v spremstvu prof. dr. Demšarja nekaj skladb za violino.
PARK HOTEL
NOVA GORICA
priredi veliko
SILVESTROVANJE
z bogato večerjo (tudi pijača) za ceno 2.500 din Igrala bosta priznana orkestra 600 sedežev - rezerviranje sprejema recepcija hotela
Vsak večer, razen ponedeljka, plesna in zabavna glasba
ŠPORTNIKI!
V trgovini
VELIAK-ŠP0RT
v Ul. dellTstria 13, tel. 44-237 dobite vse potrebno za smučanje in za ostale panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah
TRGOVINA ČEVLJEV
7>
ando-ba
Trst, Ul. C. Battisti št. 6 (Galerija Fenice)
Tel. 29-900
Velika izbira modelov zadnje novosti za dame, gospode in otroke
ZAUPNA TRGOVINA
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 9. t. m. ob 18. uri v dvorani na stadionu «Frvt maj»
L. Pirandello
«ČEPICA S KRAGULJČKI»
«PATENT»
Inkaso predstave je namenjen poplavljenem v Makedoniji
Gledališča
GLEDALIŠČE VERDI
Danes 9. t.m. bo gledališka blag»j-na zaprta. Ponovno bo odprta v Ponedeljek, ko se bo začela pronai* v.-stonnir za d rman DrediStavo Moža"
ve opere «Fiigarova svatba» z isti nastopajočimi kot pri prvi Pre<is“.j Druga predstava bo v torek ob *>■ za red B v parterju in ložah, ter red A na galerijah in stojiščih.
V pripravi je Illersbergov «Triptih».
AVDITORIJ
Danes ob 17. uri za red D Stalno dramsko gledališče drug predstav« drame Diega Fabbrija ■ zusov proces». Režija Fulvio Tolti* ■ Pri centralni prodajalni Galeriji Pretti se nadaljuje prod J in rezervacija vstopnic.
šli
Nazionale 14.30 «Una faccia P'Od® „ pugni». Anthony Quiinn, Mìe Rooney, Julie Harris.
Arcobaleno 14.00 «Marcia o crepa ■ Stewart Granger, Doriao Gray. Fenice 14.00 «Ij falso traditore». « liam Holden, Lilli Palmer. - , Excelsior 14.30 «Venere in	|
Cinemascope Metro-color. ^aba r film. Kim Novak, James Game , Tony Randa-li.	.	. .
Grattacielo 14.00 «Il promontorio ®
.la paura». Gregory Peck, RoD Mitchum. Prepovedano mladini. Supercinema 14.00 «Totò di colie ■ I». Prepovedano mladini do ” . " Alabarda 14.30 «Notti calde d’Ori -te». Eastmaneolor. — prepoved» mladini.	.
Filodrammatico 14.30 «Il mio am è scritto sul vento». Technw0 ■ Šarita Montiel.	,.
Aurora 14.30 «La storia di un S|OT ;
Cristallo 15.00 «La dolce ala della vinezza». Technicolor. Paul ^ man, Cerai-dine Page. Prepoved» mladini.	r
Garibaldi 14.00 «I cannosi di Nav» • rene». Technicolor. Gregory ”ec 1 David Niven.
Capitol 13.30 «Gli amanti devono m parare». Troy Donahue, Angie • ckinson.	, _ •
Impero 14.30 «Barabba». Tecton1col° -Massimo, 14.00 «Zorro alla corte j Spagna». Technicolor.	j
Moderno 14.00 Mario Ma rotta in fi Wol-k v reviji: «N-ude alla m*ta"\ Carnavat	ba-llet	in Sabrina	’
Na platnu «L'assassino si ohi»n . Pompeo». Gino Bramierl. Zad J dan.	' r ■
Astoria 14.30 «Cordura». Tettonico1 Astra 14.30	«Fanny».	...
Vittorio Veneto 14.00 «Il commiss» rio». Alberto Sordi.	_
Abbazia 14.30 «Totò Diabolicus». * * ■tò, Raimondo Vianefflo.	-;
Marconi 14.00 «Venite caldo». Donahue, Conn-ie Stevens.
color-	•	Tech-
Ideale 14.00 «I quattro monaci» nicolor.	-,
Skedenj 14.00 «Mondo cane». Tecnn color. Prepovedano mlad’ini. -,
Troy
Tectini"
BOZIC
NOVO LETO
potrošite dobro svoj denar s tem, da nabavite pri tvrdki
BAZZANELLA U.
TRST, ULICA F. VENEZIAN * TEL. 24-19T
električne štedilnike, pr®J' ne stroje, hladilnike, «narice, pomivalce, posoao> umivalnike, lijake, P®®1 vseh vrst: na drva, P®; mog, plin, katalor-kerozen. grelce na nafto, na S°' rilni in tekoči P111?’ električne termosifone m termokonvektorje.
PLAČILO TUDI NA DALJŠE OBROKE
ZAHVALA
Prisrčna hvala darovalcem cve^j* ter vsem, ki so na kateri koli nač pomagali in spremljali k zadnje® ; počitku našo drago nono in m®
Katarino Škabar
žalujoče družine: ŠKABAR, BIZJAK in CERNUTA
Veliki Repen, Essen, 9.XlU962-
ZAH VALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter na kateri koli način počastili spomin našega dragega
IVANA ŠVABA
Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu zboru ter vsem vaščanom, ki so nam ob tej priliki stali ob strani, da smo dragega pokojnika tako lepo spremljali na zadnji poti.
ŽALUJOČA ŽENA z OTROKI in ostalo sorodstvo
Križ, 9. decembra 1962.
jJSTI H KOPRSKEGA OKRAJA r# v
Načele so se priprave za združitev goriškega in koprskega okraja
Ledei novega okraja bo v Kopru ■ Italijanski operni pevci * Kopru - Petletni perspektivni razvoj turizma v Istri
V	Kopru in v Novi Gorici so se *sčele prve priprave la združitev Soriškega in koprskega okraja v •totni koprski okraj. Gre za pred-jog izvršnega sveta ljudske skup-•eine Slovenije za združitev okra-'ev in za oblikovanje širših komu. »»lalh skupnosti s sedežem v Ljub-bani, Mariboru, Celju in Kopru, združevanje okrajev je v skladu * načeli nove ustave, ki predvide-y>, da bodo imeli okraji v bodoče !* Mdzorno in usmerjevalno služ-“0. Bodoči kopr&ki okraj bi bil po ytlikosti drugi v Sloveniji. Meril Pj nekaj nad 433 tisoč hektarov in “i imel blizu 218 tisoč prebival. Pev> Narodni dohodek novega o-*P*ja bi znašal okrog 57 milijard dinarjev letno, kar, je 10 odstotkov narodnega dohodka Slovenije.
• • *
V	sredo in v četrtek zvečer so W**U na račun koprski ljubitelji P,Perne glasbe. V mestnem gleda-|Wu šo nastopili italijanski pevci •n pevke, ki so prvi večer uprizori Rossinijevega «Seviljskega “Ovca», naslednji dan pa večer o-Pernih arij. Italijanske pevce je •Pramljal reški operni orkester Pod vodstvom Vicenza Marinia. (JastOpili so: Paolo Ansildo, Ilde-grando Santafe, Edgardo di Stasio, “ividia Feracutti, Giovanni Cimi* P*1H in Anna Magrini. Občinstvo j* toplo pozdravilo odlične pevske interpretacije gostov.
* « *
V	Kopru Je bilo posvetovanje o Pridobivanju zemljišč za razširitev družbene kmetijske proizvod. Jle. Na obalnem področju je namreč Precej neobdelanih ali slabo dodelanih zemljišč, 'kar seveda pojoča dokajšnjo gospodarsko ško-
Sklenili so, da bo zadevo pro-*®>la posebna komisija s sodelovanjem uslužbencev katastrskega “rada. Računajo, da bodo prihod. J1!* leto pridobili okrog 1000 hektarov dobre obdelovalne zemlje, ** katero se zdaj nihče ne brilo. oziroma jo le zasilno obdelujmo.
Predstavniki
m e m
turističnih organi-
PuljU pomenili 0 petletnem per-spektivnem razvoju turizma v I-stri. Ugotovili so, da se je v preteklih petih letih povečal devizni učinek iz turizma za 3 in polkrat, kar pomeni, da se je denar, ki so ga vložili v to panogo, bogato o-brestoval. Na posvetovanju so izgotovili, da »o možnosti za nadaljnji razvoj turizma zelo ugodne in da kaže tudi v prihodnje investirati večje vsote za izgradnjo turističnih objektov. Osnutek perspek. tivnega plana predvideva, da bodo v Istri v prihodnjih petih letih zgradili objektov za nad 20 tisoč novih ležišč, tako da bi razpolagali leta 1968 z 28 tisoč ležišči. Za ureditev teh objektov in ustreznih komunikacij bi porabili okrog 21 milijard dinarjev, predvideni devizni učinek pa bi znašal blizu 60 milijonov dolarjev.
• * *
V koprski luki se je spet pojavil največji jugoslovanski plava-joči žerjav «Veli Jože», ki prenaša ogromne betonske kocke z gra-dilišča v starem pristanišču na gradbišče nove koprske luke. «Veli Jože» bo v prihodnjih treh tednih položil na novo obalo 187 sto-tonskih betonskih blokov v dolžini 155 metrov. To delo bo predvidoma opravil do konca decembra. Koprska luka bo torej imela že konec leta 550 metrov operativne obale in bodo lahko hkrati pristale tri večje tovorne ladje, ali štiri ladje srednje velikosti.
V ribiškom čolnu ga je zadela kap
Srčna kap je zadela včeraj ponoči komaj 38-letnega ribiča Ro-mana Klama iz Gradeža. Iz Bar-kovelj so ga še živega odpeljali z rešilnim avtom RK proti mestu, toda še preden so prišli do splošne bolnišnice je Klama že izdihnil.
Romano Klama je bil predvčerajšnjim zvečer večerjal z nekim svojim bratrancem in drugimi ribiči v Gradežu ter zalil večerjo s
odpluli proti Trstu. Med potjo pa so Klama popadle hude bolečine. V Barkovljah. so ribiči zasidrali čoln ter poklicali na pomoč uslužbence RK. Hudo obolelega Klama so prenesli na kopno, ker so upali, da si bo opomogel na svežem zraku. Toda vse je bilo zaman.
KINO ROSANPRA-BOUUNEC
predvaja danes 9. t. m. ob 17. uri film:	’
«La furia di Baskerville»
(BES IZ BASKERVILLA)
Igrajo: Peter Coshhtg, Andree Morell in Cristopher Lee
KINO ŠKEDENJ

predvaja danes 9. t.m. ob 14. uri Technicolor zabavni film:
«MONDO CANE»
(PASJI SVET)
V ponedeljek, 10. in v torek 11. t. m. ob 16. uri ponovitev filma:
MONDO CANE
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Razpravljali so o glasbeni šoli in pravilniku za dodeljevanje štipendij
Glasbena šola bo poslala moralna ustanova in bo zato deležna državnega prispevka - Sklad za srednješolske štipendije bo znaša! 6 milijonov Ur
VKLJUB REVŠČINI IN ZAOSTALOSTI
Najstarejši Kmetiji v Beneški Sloveniji
Družina Ivana Kufola s Platišča živi svojem koščku zemlje že 337 let
?j*clj koprskega, puljskega in re- steklenico piva. Nato so se vkrca-®«ega okraja so se na sestanku v | li na ribiški čoln «Albatros» ter
KINO BELVEDERE NA OPČINAH
predvaja dane« t. t. m. z začetkom ob 15. uri Technicolor Metro film:
«LA SAGA DEI F0RSYTE»
(SAGA O FORSYTIH)
Igrajo: E. PLYNN in J. JORSON
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes I. t. m. z začet komTŽprliL iSfllead Columbia ' min: največja in Izredna kinopredstava leta, Technicolor cinemascope:
I CANNONI DINAVARONE
(TOPOVI IZ NAVARONA)
Igrajo: GREGORY PEČK, DAVID NIVEN, ANTHONY QUINN, IRENE PAPAS in GINA SCALA
GOMMA PLASTICA
Ulica dellTstria 8. tel. 50-054 (pri Sv. Jakobu)
LASTNICA
A. BIRSA
Vam nudi vse hišne potrebščine, torbe. Igrače, lutke, plastiko za pcde • imitacija parketov. Vse po konkurenčnih cenah!
Mite na
hftTJiihiTk-
PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA
ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI
LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI
DEKORATIVNI
PREDMETI
SERVISI IZ PORCELANA
NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrei)
Predvaja danes P. t. m. z začetkom ob 15. uri Technicolor Pa-ramount film:
L’IDOLO DELLE DONNE
(LJUBLJENEC 2ENA)
Igrajo: JERRY LEWIS, DIANA DORS, GEORGE RAFT, HARRY JAMES in HELEN TRAUBEL
V ponedeljek, 10. t. m. ob lg. uri ponovitev filma:
L'IDOLO DELLE DONNE
KINO PROSEK-KONTOVEL
Predvaja danes 9. t. m. * začetkom ob 16. url Technicolor film:
Lo zar dell’Alaska
(CAR ALASKE)
Igrajo:
Richard burton, carolin jones in martha hyer
TRST
Piazza S. Giovanni 1
limili
PRODAJA TUDI TA OBROKE
Na seji občinskega sveta, ki je bila v petek zvečer ob 21. uri, so razpravljali o točkah prejšnjega dnevnega reda. Seja se je zavlekla čez polnoč, na njej pa so razprav, ljali samo o dveh zadevah, o katerih je poročal odbornik za šolstvo De Simone.
V	začetku seje je svetovalec dr. Battello vprašal župana, če bi lahko odgovoril na vprašanje, zakaj je druž;ba ATA v ponedeljek u-vedla praznično tarifo za vožnjo na svojih avtobusih za dijake z mesečnimi kartami. 2eiel je odgovor zaradi nezadovoljstva med dijaštvom, ki ni imelo denarja za plačilo vozovnice in so morali izstopiti in nadaljevati pot v šolo peš. Župan je obljubil, da bo odgovoril na prihodnji seji.
Obsežna razprava se je razvila o glasbeni šoli. Občinski odbor predlaga, naj se spremeni v moralno ustanovo s posebnim pravilnikom, na podlagi katerega se bo dosedanji občinski prispevek zvišal od sedanjih dveh na najmanj 7 milijonov lir letno.
V	diskusijo so posegli številni svetovalci. Odv. Sfiligoj je predlagal, naj se pravilniku doda še or-ganik, svetovalec Peter Sancin pa je vprašal, če bodo storili ukrepe, da bi se šola izenačila s konservatoriji, kar bi imelo za posledico, da dijakom ne bi bilo treba o-pravljati izpitov za vpise na višje glasbene šole. Odbornik De Simone je odgovoril, da bo ureditev te zadeve skrb novega upravnega sveta te ustanove. Predlog za pravno spremembo sedanje občinske glasbene šole teži predvsem za tem, da bi nova šola prejemala tudi državno podporo.
Svetovalec dr. Majo se je ob tej priliki zavzel za gradnjo avditorija, ki ga v Gorici pogrešamo, da bi se v njem vršila kulturna dejavnost.
Druga točka petkovega zasedanja je bila posvečena sestavi pravilnika za dodelitev štipendij iz občinskih skladov za sposobne in potrebne dijake. Pravilnik predvideva, da se letno potroši šest milijonov lir. Dodelitev štipendij Je predvidena v člepu 34 ustave.
Tudi o tej zadevi so spregovori-li številni svetovalci. Najprej se je oglasil dr Battello, ki je predlagal,. d» bi jnorala-goriška obči* na kot pokrajinsko središče uredi-ti v mestu menze, V IŠaterih )>i m hranili dijaki, ki ostajajo v mestu tudi popoldne. Na razpolago bi jim morali dati tudi avtobuse za prevoz v mesto. Zahteval je, da imajo do štipendij pravico vsi, ne pa samo italijanski državljani. Takšno načelo uzakonja tudi ustava. Končno je zahteval štipendije tudi za dijake med 11. in 14.' letom, ne pa samo za višješolce.
Svetovalec Sancin je najprej predlagal, da se pravilnik popravi
tako, da bodo štipendij deležni samo dijaki državnih šol, potem pa se je zavzel za razširitev komisije, ki bo podeljevala štipendije, od sedanjih treh na pet članov. V njej naj ima svojega zastopnika tudi manjšina.
Obvestilo županstva iz Doberdoba
Doberdobsko županstvo obvešča vse tiste občane, ki so vložili svoje propustnice za podaljšanje, da jih dobijo nazaj 15 dni potem, ko so , jih vložili.
V soboto, 15. t.m. od 8. do 12. ure bodo davčni uradniki iz Tržiča na županstvu v Doberdobu pobirali zapadle obroke davkov, da bi prizadetim prihranili pot v Tržič. Kdor ne bi plačal davkov ta dan, bo moral to storiti na davčnem uradu v Tržiču najkasneje do 18. t.m. V nasprotnem primeru bo moral plačati še zamudne obresti.
Žigosanje trgovskih obrtnic
Goriško županstvo sporoča, da morajo predložiti trgovci najkasneje do konca januarja 1963 v žigosanje svoje obrtnice in sicer na protokolnem uradu na županstvu, ali pa preko pokrajinske zveze trgovcev.
Naslednji trgovci morajo svoji obrtnici priložiti tudi potrdilo poštnega urada, da so plačali predpisano državno pristojbino za obnovo svoje obrtnice za 1963, ki velja za sanitarno dovoljenje, od-
Mesnice in trgovine 2 mesnimi izdelki po 10.000 lir v mestu in po 6.000 lir v Pevmi in Ločniku; izdelovalnice prekajenega, osoljenega mesa in mesa vseh drugih vrst po 5.000 lir (kadar ne zaposlujejo več kot 5 ljudi), prodajalci mleka pa 500 lir, trgovci z rabljenim blagom po 4.000 lir in trgovci z dragocenostmi po 10.000 lir. Ta vplačila je treba na vsak način izvršiti najkasneje do 31. decembra tega leta.
na
V nedeljo 16. t.m. bo prišel v Videm kmetijski minister Rumor, ki bo prisostvoval nagraditvi nekaterih kmetovalcev. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo odlikovali tudi dva kmeta iz Platišča v Beneški Sloveniji, ker spadata njuni družini med tiste, ki najdlje in nepretrgoma živijo in delajo na istem posestvu. Tako so na podlagi zapiskov ugotovili, da obdeluje družina Ivana Kufola že 337 let svoj košček zemlje v Platišču, družina kmeta Valentina Ruklija pa je že 331 let na istem posestvu. Ker nikjer drugod v vsej pokrajini niso mogli najti družin, ki bi
bo minister Rumor podelil nagrado omenjenima dvema beneškima kmetoma.
Ta dva primera dokazujeta, kako so beneški Slovenci tesno po-, vezani s svojo zemljo. Zal se pristojne oblasti premalo brigajo zanje in kot posledica je vedno večja revščina in množičen beg z do. mače zemlje za boljšim kruhom v tujino. Sele v zadnjem času so se začeli bolj resno posvetovati o pospeševanju živinoreje in kot prvi ukrep v tem smislu naj bi bila gradnja zadružnih hlevov. Prvi tak hlev bodo postavili po vsej verjetnosti v Ronacu v Nadiški dolini.
I bile dlje časa na istem posestvu,
..............
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
V sporu zaradi plesalke mu je izbil nekaj zob
Dva meseca bo v zaporu premišljal o slabem vplivu vina in žensk - Sodišče je oprostilo obtoženca in obsodilo tožiielja zaradi incidenta v Sesljanu
Kadar se zberejo v poznih večernih urah moški v gostilni in se številnim kozarcem vina pridružijo še ženske, tedaj pride često med njimi do ostrih sporov, ki se često zaključijo tudi s pretepom. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi v primeru 25-letnega Romana De Carla iz Tržiča, Ul. Galileo Galilei 8, ki se je moral na zadnjem zasedanju goriškega okrožnega sodišča zagovarjati, ker da je v sporu z Giorgiom Colauttijem tega tako močno udaril s pestjo v obraz, da mu je izbil nekaj zob, ter mu tako trajno poslabšal žvečenje.
Do tega srečanja in pretepa je prišlo v gostilni v Ul. Toti v Tržiču, ki jo upravlja 30-letni Me-
nosno za dovoljenje kvesture:
.....................................................n
PRED ZAKLJUČKOM ANDREJEVEGA SEJMA
Eksplozija v strelskem paviljonu povzročila 200.000 lir škode
Zaradi kratkega stika je dobil gospodar opekline po telesu in rano na desni roki^
barako in tudi spodnjff veje “bližnje platane.
Mestni stražniki, ki so skrbeli za red na tem mestu, so takoj poklicali goriške gasilce, ki so v 15 mi-
Včeraj nekaj pred 17. uro, ko je bil na Andrejevem sejmišču v Gorici največji živžav, je močna eksplozija presenetila številne obiskovalce sejma v bližini Ljudskega vrta. Y paviljonu «Foto lampo» v Ul. Petrarca, nasproti bivšega Ljudskega doma, je namreč prišlo zaradi kratkega stika pri električni napeljavi do tako močne' eksplozije, da jo je bilo slišati po vsem mestu. V hipu je ogenj zajel vso
n!7
g Y//S///jfy %Y/S/S/Jfy
NEDELJA, 9. DECEMBRA 1962
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FRANC STOJAN UDOVIČ
TRST, Trg Ponteriisso it. 5, tel. 29-689 Velika izbira vsakovrstnega blaga sa moške ln ženske, dežnih plaščev, kril terital, dežnikov ln volnenih odej po najnlžjlh cenah
MANUFAKTURNA TRGOVINA
FRANC UDOVIČ Trst, Ul.	4« ^Tel.*94-550
VehKa liuirfc vsakovrstnega blaga za moške in ženske, pletenin, nogavice, dežni plašči, dežniki, odeje, bunde, hlače itd. po ,_N A J N I 2 J I H CENAH.
Radio Trst A
8.30: Poslušali boste.... Od nedelje do nedelje na našem valu: 9.00: Kmetijska oddaja: 9.30: Slovenske zborovske skladbe; 10.00: Glasba za orgle; 11.15: Oddaja za najmlajše; 12.35: Glasba po Željah; 13.00: Kdo, kdaj, zakaj.... Odmevi tedna v naši deželi; 13.30: Nadaljevanje glasbe po željah; 14.45: Ansambla «Plsvl Jadran» Jn «VeSeli pevci»; 15.00: Ciganski Orkester Kocze Antal; 15.20: Portret v miniaturi:	Renato	Cftroaont;
15.40: Jam Session; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Ktnoklub, filmski svet v besedi in glasbi; 17.30: Plesna čajanka; 18.30: Poklici in razvedrila; 18,45: Slovenski narodni motivi v izvedbi orkestra, ki ga vodil Alberto Casa-masskna; 19.00: Pojeta Betty Cur-tls In Johnny Dorelll; 19,30: Glasba iz revij ln glasbenih komedij ; 20.00: Šport; 20.30: Solisti z orkestri; 21.00: Iz slovenske folklore: «Strup jest tebe zaratim»; 21.30: Sodobna simfonična glasba; 22.00: Nedelja v športu; 22,10: Plesna glasba; 23.00: Pollfonska vokalna glasba.
9.30:	Kmetijska oddaja; 12.00:
Plošče: 12.15: Danes na športnih Igriščih; 14.00: «El Campanons.
gram; 15.15: Nogomet od minute do minute: 17.15: Simfonični koncert; 18.20: Plesna glasba: 19.00: Športni dnevnik; 20.25: Druščina devetih; 21.30:	Sestanek petih;
22.15: Simfonična glasba.
II. program
8.00: Jutranja glasba; 9,00: Tedenska oddaja za ženske; 10.00: Mimogrede zabeležno; 10.35: Glasba
Glasbene razglednice; 20.00: Izberite melodijo; 21.00: Njihovi rokopisi; 22.15: Skupni program JRT; 23,05: Zaplešimo v novi teden.
Ital. televizija
10.15: Kmetijska oddaja; 11.30: Nabožna oddaja; 16.00; Neposredni prenos športnega dogodka; 17.30: Program za najmlsjše; 18.30: Detektivka «Človek v senci»; 19.00:
— ---, *------- ------ —
za praznični don; 11.35: Pevci; 12.10 Dnevnik; 19.15: Registriran športni Plošče tedna ii4.30: Teden aktual- * nosti v svetu; 15.00: «Radiosqua-Jm; 16.30: Odmevi na prireditve;
17.30: Glasba in šport; 18.35: Vaši izbranci; 20.35: Samo glasba; 21.00:
Športna nedelja; 21.35:	Večerna
glasba.
III. program
17.05:	Goldonijeva	trodejanka
«Vojna»; 19.00: Dowlandove skladbe; 19.15: Upodabljajoča umetnost;
19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30:
Revija revij; 20.40:	Na progra-
mu Schumann; 21.20: Verdijeva o-pera «Attila»; 22.55: Torquato Tasso In Giuseppe Parini.
Slovenija
Koper
6.00: Prenos RL; 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Prenos RL; 8.40: Vedre pesmi; 9.00: Reportaža; 9.15: Zabavni zvoki; 9.45:	Pote	Lola
Novakovič; 10.00:	Prenos	RL;
10.30: Operne arije; 11.00: Ustavna tribuna; 11.15; Poje Aru-a Testa; U.30: Parada orkestrov; 12.00: Pogovor s poslušalci; 12.10: Glasba po željab; 12.37: Zunanjepolitični pregled; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željab; 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00:	Glasba po že-
ljah; 15,15: Moški zbor «Delama ri?»;	15.30; Nedeljski zmenek;
16.00:	Prenos RL; 22.15: Plesna
glasba; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na Ital. morjih; 8,20: Ital. pesmi In plesi; 8.30: Kmetijska oddaja; 9.00: Oddaja za trgovce; 11.00:	Za	sam orkester;
11.25:	Roditeljski	krožek; 13.30:
Španske pesmi; 14.00: Simfonična glasba; 14.30: Pisan nedeljski pro-
6.00: Vedra glasba; 6.30: Napotki za turiste; 8.00; Mladinska Igra; 8.40: Iz glasbenega albuma; 9.05: Dopoldanski sestanek; 10.00:	Se
pomnite, tovariši; 10.30:	Opera»
matineja; 11.50: Instrumentalni intermezzo; 12.05:	Naši poslušalci
čestitajo; 13,15: ObvestUa; 13.30: Za našo vas; 14.00: Koncert pri
i HITRA POPRAVILA | TV APARATOV
iUdu TREVISAN
Trgovina: Trst, Ulica Ban rrd Nicoli) št. 2 - Tel. 84-01* = Delavnica: Ulica delle Mi-lizle št 3 - Tel. 76-876 —
vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15; Godala v ritmu; 15.30: Za prijatelje športa; 15.50: Zabavna glasba; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Ogrlica s popevkami; 17.03 :	Športni komentar; 17.15:
Nekaj taktov; 17.25:	Radijska I-
gra; 18.21: Violinistka Sabina Skalar; 18.29: Olivera Markovič, Rafko Irgolič in plesni orkester RTV Ljubljana; 19.00: ObvestUa; 19.05;
dogodek; 20.10: Deset minul s Mariom Carotenutom; 20,20:	Sport;
20,30: Dnevnik; 21.05: Dreiserjeva «Ameriška tragedija»; 22.20:	Ne-
odvisna Tanganjika; 23,05: Športna nedelja ln dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Caterina Valente; 22.05: Dnevnik; 22.30: Registriran športni dogodek.
Ponedeljek, 14. decembra 1962.
8.30, 8.55, 12.15 ln 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli bi prepozno: 19.00: Dnevnik; 19.20:	Obe plati zvona; 20.05:
Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: «Teletris»; 21.40: Nobelovi nagrajenci 1962; 22.25: Simfonični koncert; 22.45: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Nikolajevič Ostrovski:
«Gozd»; 23.35: Dnevnik.
Jug. televizija
Zagreb 10.00: Kmetijska oddaja. Ljubljana 10.30:	Matineja RTV
Ljubljana — prenos lz dvorane Slovenske filharmonije; 11.40: Izprl-jeni begun — zgodba o Robinu Hoodu. Beograd 10.30: Prenos zaključne svečanosti pionirskih Iger. Zagreb 11.30: Veter — športno popolne. Ljubljana 18.30: Partizanski zgodbi — jugoslovanski Igrani film; 19.45; Propagandna oddaja. JTV 20 00; TV dnevnik. Beograd 20.45: Muzej voščenih lutk — prva oddaja: 21.45: Mednarodna ura — spored ameriške televizije.
Ponedeljek, tl. decembra 19(2.
Evrovlzija 16.25: Podelitev nobe-lovih nagrad — prenos iz Stockholma. Ljubljana 18.30: Butalski grb; 19.00: Triglav pozimi — dokumentarni film. Beograd 19.15: Za vas in vašo družino. Ljubljana 19.30: TV obzornik. JTV 20.00:' TV dnevnik; 20JO: Tedenski športni pregled. Beograd 20.45: Oscar Wllde: Caute rvillski duh. Zagreb 21.45: Položaj žene v prednačrtu nove uetave.
nutah pogasili ogenj in odstranili vsako nevarnost požara. Poklicati pa so morali tudi rešilni avto Zelenega križa, ker je bil pri eksploziji ranjen 58-letni lastnik paviljona Cesare Costantini, doma iz Trenta. Y bolnišnici so pri pregledu zdravniki ugotovili, da je mož dobil opekline prve stopnje po telesu in tudi manjšo rano na desni roki ter pretres možganov. Nudili so mu prvo pomoč.
Ogenj, ki ga je povzročil kratek stik, je uničil platneno streho nad paviljonom 'in tudi notranjo električno napeljavo. Škodo cenijo na okrog 200.000 lir, ki pa je krita z zavarovalno polico pri družbi Minerva iz Rima.
Čeprav je vsa epizoda trajala komaj dobrih 15 minut, pa se je še dolgo zbirala okrog zaprtega in temnega paviljona množica ljudi, ki bi si radi ogledali napravljeno škodo in so imeli trije mestni stražniki polne roke dela, da so jih zadržali.
Zanimivo predavanje v Dodcrdobu
V sredo 12. decembra ob 20. uri bo v prosvetni dvorani v Doberdobu Mario Magajna iz Trsta predaval o svojem potovanju na mednarodni mladinski festival v Helsinke, prestolnico Finske. Svojo pot po severnih deželah, med drugim je obiskal tudi Sovjetsko zvezo, bo ilustriral tudi s številnimi barvnimi diapozitivi, ki jih je ob tej priliki sam posnel. Ker je predavanje nadvse zanimivo ih poučno vabimo vse vaščane, zlasti pa mladino, naj ga pridejo poslušat.
tod Gergolet iz Doberdoba, kateri drejevega sejma, saj bodo od po-
živi sedaj v isti ulici na št. 25, in sicer dne 15. januarja letos okrog ure popolnoči. Obtoženec De Carlo je pri razpravi trdil, da je udaril 39-letnega Colauttija, ki je prav tako iz Tržiča, Ul. Manlio 37, ker mu ta ni dovolil, da bi šel plesat z nekim dekletom, ki je bilo v njegovi družbi. Zaradi tega je prišlo med obema do prerekanja in De Carlo je trdil, da ga je Colautti prvi udaril v trenutku, ko je on govoril z dekletom, ki je bilo predmet spora.
Colautti je seveda zanikal, da bi on udaril svojega nasprotnika, kakor tudi je zanikal, da bi bil vinjen, kot trdi policijsko poročilo o tej zadevi. Pristavil je, da ga je De Carlo lopnil v veži neke bližnje hiše, kjer je bilo z njim tudi dekle in kamor je šel po svo. je kolo, da bi potem spremljal dekle domov.
Spričo medsebojnega obtoževanja je branilec odv. Cossa predlagal, naj sodišče oprosti obtoženca, ker da se je branil in sta bila oba kriva. Sodišče pa tega ni upoštevalo in je obsodilo De Carla na dva meseca zapp.ra in na plačilo sodnih stroškov,
* * *
Pred več kok jdvemà Jetomk, ali točno -dne S .-j «lija- 1680 -oksog 19. uré se je sedS? 27-letni Antonio Bollo iz :N»brežine piri Trstu peljal s svojo lambreto po cesti v Sesljanu. Pred njim je šla skupina mladih ljudi, ki so se obnašali precej prešerno in eden mu je celo skočil pred vozilo. Da bi se mu izognil, je obračal sem Ih tjà, izgubil pri tem ravnotežje in padel, ter se pri tem ranil. Odpeljali so ga V civilno bolnišnico v Trstu, kjer se je moral Zdraviti 10 dni. Policiji je izjavil, da ne ve, kdo je bil tisti, ki je povzročil njegov padec.
Nekaj tednov pozneje pa je Rollo izjavil, da je našel tistega mladeniča, ki da je bil sedaj 21-letni dijak Giuseppe Tomasi iz Gorice, Ul. Giusti 9. Ko je policija zaslišala Tomasija, je ta povedal o dogodku drugače kot pa Rollo. De. jal je, da je Rollo sam od sebe vozil svoje vozilo zig-zag in pri tem zadel tudi njega, ne da bi ga vrgel na tla. To sta potrdila tudi 18-letna Maria Micheluzzi in 20-letni Luigi Berzacola, oba iz Gorice, ki sta bila takrat v družbi s Tomasijem.
Okrajno sodišče v Tržiču je pri prvi razpravi dne 28. februarja letos Tomasija oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. V prizivni razpravi v Gorici pa je sodišče Tomasija popolnoma oprostilo, ker dejanje ni kaznivo ter je poleg tega obsodilo tožitelja Rolla na pladijo sodnih stroškov za obe razpravi in na plačilo zneska 50 tisoč lir Tomatiju kot povračilo za njegove sodne stroške.
Drž. tož. dr. Piacentino; preda, sod. dr. Cenisi; zap. Daidone.
nedeljka dalje ostale v mestu 1* nekatere od številnih komedij, ki so te dni zabavale številno mlado in tudi starejše občinstvo.
Med zadnjimi prireditvami » o-kviru sejma je tudi tekmovanj» pevskih zborov, ki ga je organiziralo goriško pevsko društvo fle-ghizzi in ki se ga udeležuje 13 pevskih zbdrov iz treh pokrajin naše dežele.
Prvi koncert je bil sinoči in je na njem nastopilo šest pevskih zborov: iz Gradiške, iz Chiopris-Viscone, iz Rude, Ronk, zbor «II-lersberg» iz Trsta in zbor Solvay iz Tržiča.
Danes bo drugi del koncerta, jutri, v ponedeljek zvečer pa še zadnji del, pri katerem bo zaključno tekmovanje najboljših zborov. Jutri nastopi tudi nov 25-članski pev. »ki zbor iz pokrajinske umobolnice v Gorici, ki ga vodi neki bolničar, ki ima tudi pevsko žilico. Tek. movanje zborov se vrši v dvorani UGG na Trgu Battisti z začetkom ob 21. uri.
t III Illuni lili tl lili III llllll I It llllllll Hill II IIIttVIIttlinMC
Vceraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 2. do 8. decembra se Je v gori Ski občini rodilo 19 otrok, umrlo Je U oseb, bili sta dve poroki, oklicev pa je bilo 6.
ROJSTVA:	Anna Miotti, Claudio
Lesta«, Antonella Riussian, Antonella Martina, Alberta Bigot, Natalina Junen, Antonella Bregant, Patrizia Zerbo, Manuela Ferf ciglia, Chiara Co-ceani, Cesar* Ci gnomi, Rodolfo In-guaggiato, Befano Bellide, Mauro Ro-triquenz, Orazio Fr.te, Donatella Gi-roncoli de Stelnbrun, Sergio Benzo, Luca Fazz!, Daniela Furlan.
SMRTI: gospodinja 91-letna Matilde Toni vd. PeMarin. 3 leta s ari Mario ColeRa, upokojenka 56-1 et na Augusta Craiblch vd. Lecolle, upokojenka 86-]et«a Ida De Cecco vd. Verti, gospo, dnja 68-letna Carolina Bagon vd. De Martini. 52-letni Alt mio IAissi, upokojenec 82-Ietni Filippo Cktllc, tekstil, na qelavka 37.!et«a Ida Meinardi por. Martini, 69-letna Margherita Tlvan, gospodinja fH-letna Dalida Viola por, Giacomelli, gospod nja 68-letna Gisella CaUtgarìs vd. Cauzer. državni u-radmik 49-letrri Luigi de Savorgnani.
OKLICI:	trgovski	zastopnik AR»
Simioni in uradnica Ersilia Dogani, mizar Ferruccio Llsslnl in tekstilna delavka Maria VHlatora, zidar Mario Famea in gospodinja Lucia Marchese, uradnik Franco Furlan in šivilja Mari» Brandi, dr. Tito Papa In učitelji, ca Rosa Glglioll, karabinjer Luciano G«ato« In gospodinja Miranda Meot-to.
POROKE: kapetan ital. vojske Car. lo Gorgone ln frizerka Brun« Causi*, gradbenik Rino Urban m uradnic» Doriana Zianl.
Tekmovanje kaltjanskih zborov v okvira Andrejevega sejma
Danes se bo y glavnem zaključil tudi zabavni in tržni del An-
Miklavž je tudi leto* prinesel zvrhan koš daril otrokom 1* slovenskega vrtca v Ul. Randaccio. N» sliki jih vidimo skupno z Miklavžem, ko so mu za slovo deklamirali lepo pesmico. V slovenski vrteo v Ul. Croce pa je letos prišel Miklavž, U je govoril italijanski. Zakaj?

v Gorici
VERDI. 14.00; «L’uomo dl Aleatraz», B. Lancaster. Ameriški črnobell film.
CORSO. 13.45: «Sodoma in Gomora», S. Granger in A. M. Pletran-geli. Italijanski barvni film v ol-nemascopu.
VITTORIA. 14.30: «Anima nera», V. Gassman in N. Tiller. Italijanski čmobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 14.30; «L’orribile segreto del dott. Hlchoock», B. Steele in R. Fleming. Ameriški barvni film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
v Tržiču
EXCELSIOR. 14.00: «El Cid». Ch. Heston in S. Loren. Barvni film v cinemascopu.
NAZIONALE. 14.00:	«Exodus», P.
Newmann ln E. M. Salnt. Barvni film.
AZZURRO. 14.00: «Maciste contro lo sceicco», E. Fury in A. Ramai-li. Barvni film v cinemascopu.
PRINCIPE. 14.00; «Le dolci notti» Panoramski film v barvah od V. Mariuccija
v Konkah
RIO. «Il più grande spettacolo del mondo», Ch. Heston. Barvni film.
EXCELSIOR. «Il ratto delle Sabine», M. Demongeot. Barvni film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESAMI, Dl. Carducci št. 12, tel. 22-88.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 13,8 stopinje od 14.20, najnižjo 3,2 stopinje pod ničlo ob 7. uri. Povprečne dnevne vilige je bilo 55 odstotkov.
| S. tedni občni zbor
športnega združenja Bor
I V petek 14. t. m. bo ob 20.30 v I dvorani stadiona «Prvi maj» *	Vrdelska cesta 7
redni občni zbor ŠZ Bor
s sledečim dnevnim redom:
1.	pozdrav
2.	poročila: a) predsednika
b)	tajnika
c)	blagajnika
d)	gospodarja
3.	volitve volilne komisije
4.	razrešnica staremu odboru
5.	volitve novega odbora
6.	slučajnosti, in diskusija
I GORIŠKEGA
Goriški smučarji se že pripravljajo
Ureditev smučarskega doma v Laznah
Letošnji zgodnji sneg je marsikje na Goriškem zelo presenetil smučarje, ki sedaj vneto hitijo urejevati smučarske objekte.
V Laznah nad čepovanom gredo h kraju dela pri ureditvi smučarskega doma, ki bo nudil zavetišče skoraj 50 smučarjem. Okrajna smučarska zveza v Novi Gorici bo med bližnjimi šolskimi počitnicami pripravila tu tri smučarske tečaje in sicer dva za pionirje in enega za pionirje-tekmovalce.
Na Vojskem bodo uredili žični-
NOGOMET
DANES
ALIGA
BOLOGNA-CATANIA
INTER-SPAL
L. R. VICENZA-VENEZIA
MANTOVA-GENOA
MODENA-ATALANTA
PALERMO-JU VENTUS
ROMA-MILAN
SAMPDORIA-NAPOLI
TORINO-FIORENTINA
POKAL «ITALIA»
VERONA H.-LUCCHEŠE BARI-MESSINA
HOTEL PALAČE ■■■
Portorož TERME
V novozgrajenih termah nudimo po izredno ugodnih cenah sledeče usluge:
--- MORSKE KOPELI (topla morska voda)
■■ SOLNE KOPELI________________
INHALACIJE	.. --
- — I RIGACI JE	-- -...-
:	MASAŽE	.... ■	-
-==- BLATNE KOPELI	----:
~ BLATNE OB1AJGE (fango)
Odprto vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 19. ure
HOTEL «SLON"
LJUBLJANA Titova 10, tel. 20644, 20645 (Jugoslavija) Opozarjamo spoštovano javnost na naše usluge, ki jih nu--------- dlmo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s hladnimi in toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moderno urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BARU se lahko vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih in mednarodnem a rtističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telefon 20-641-44.
co, v Bovcu pa novo 45-metrsko skakalnico. Smučarsko društvo «Gozdar» na Predmeji pospešeno urejuje 45-metrsko skakalnico in smučarsko progo; dolgo 800 m z 200 metri višinske razlike.
Na Bovškem, Idrijskem in Liv-škem bodo poživeli sankanje, za kar je zlasti med najmlajšimi veliko zanimanja.
Občinski odbori za telesno vzgojo goriškega okraja že pripravljajo občinska tekmovanja, medtem ko bo okrajno smučarsko prvenstvo verjetno letos v Logu pod Mangartom.
Za zaključek letošnje tekmovalne smučarske sezone bo tradicionalni snsuk z Matajurja na Liv-škem in verjetno tekme na Kaninu, ki naj postane zimsko-športni center Primorske.
SZ BOR priredi
teoretično praktični smučarski tečaj «na suhem»
Tečaj bo v prostorih Slovenske prosvete v Trstu, Ul. Do-nizetti 3 OB PONEDELJKIH IN ČETRTKIH OB 21. URI. Vaje bo vodil Rafko Dolhar.
Vabljeni vsi ljubitelji zimskega športa.
S KOPRSKEGA
Tomosov novoletni nogometni turnir
Povabiti nameravajo tudi Juventino, Fortitudo itd.
Za novo leto pripravljajo funkcionarji koprskega Tomosa večji nogometni turnir, na katerega mislijo povabiti tudi italijanske zamejske klube Juventino, For-tituda in moštvo iz Ronk. Od domačih klubov pa naj bi sodelovali razen Tomosa, še Delamaris, kranjski Triglav in Proleterec iz Hrastnika. Funkcionarji Tomosa pripravljajo tudi ustanovitev zimskega nogometnega tekmovanja za istrski pokal. Skušali bodo pridobiti čim več kvalitetnih moštev in so med drugim poslali vabilo tudi Reki, Orientu, Istri in Pulju.
ODTUINTAM
PO IGRAH COMMONWEALTHA V PERTHU
Zmagoslavje avstralskih atletov
Evropejci oškodovani zaradi hude vročine
V avstralskem mestu Perthu so se pred tednom dni končale športne igre britanskega cesarstva. Y številnih panogah je nastopilo čez 1000 športnikov iz 35 držav, največje zanimanje pa je vsekakor vladalo za plavanje in atletiko. Kot že za časa olimpijskih iger v Melbournu leta 1056, se je pokazalo, da so se atleti iz severne poloble, torej skoraj samo Angleži, slabo privadili na hudo sonce, ki je pripekalo do 36 stopinj v senci. Qd evropskih atletov si torej nismo mogli pričakovati blestečih uspehov, saj so imeli na ramenih tudi intenzivno domačo se-
BOKS
SAN DIEGO, 8. — «Za sedaj sem trdno odločen nadaljevati z boksarskim športom» je sinoči Izjavil bivši svetovni prvak sred-njetežke kategorije Archie Moore, ki bo po izjavah njegovih najbliž. jih sorodnikov, praznoval 13. t. m. svoj 50-rojstni dan.
Moore, katerega je mladi Cas-sius Clay pred nedavnim premagal s k. o. v četrti rundi, je še pripomnil:	«Zavedam se, da se
bo treba nekega dne umakniti, vendar je še prezgodaj. Moj svetnik je sedaj v Angliji, kjer išče nasprotnike zame.»
* * •
ŽENEVA, 8. — Francoz Gra-cieux Lamperti je premagal s k. o. v prvi rundi španskega boksar, ja peresne kategorije Rossa Riero.
TENIS
ADELAIDE, 8. — Zaradi zmage para Hoad-Rosewall nad ameriško dvojco Segura-Almedo s 6:3, 6:4, 6:4 je Avstralija ponovno osvojila «Kramerjev pokal» za profe. sionalce. Ob koncu tekme je 41-letni Pancho Segura javil, da se bo odpovedal udejstvovanju in da
PARIZ,”*?•	IttJlLKr »omè-
ga doubla za pokal «A. Canet», ki se odigrava na pokritih igriščih, sta Jugoslovana Jovanovič in Pilič premagala francosko dvojico Beust-Renavand 6:3, 6:2, 8:5.
KOŠARKA
LAUSANNE, 8. — V izločilnem srečanju za košarkarsko prvenstvo Evrope je Švica premagala Avstrijo 69:58 (25:26).
• • m
MANILA, 8. — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v košarki je Portoriko premagal filipinsko reprezentanco 72:60 (30:27).
NOGOMET
PARIZ, 8. — Francoska in španska nogometna zveza sta se sporazumeli za prijateljsko tekmo med nogometnima reprezentanca, ma obeh držav. Tekma bo 10. januarja prihodnjega leta v Barceloni, inkaso pa bo šel v korist žrtev poplav v Kataloniji.
HOKEJ NA LEDU
CELOVEC, 8. — V prijateljskem srečanju je domači Klagenfurt bo odslej samo teniški inštruktor . premagal italijanske goste iz Mi-filmskih zvezd v Beverly Hillsu. | lana «Diavoli» 7:4 (6:2, 0:1, 1:1).
zono, izredno dobro pa so se odrezali avstralski atleti, ki so odnesli kar 12 prvih mest. Velik u-speh so na «mali olimpiadi» v Perthu zabeležili atleti iz mladih neodvisnih afriških držav. Njihov izkupiček znaša 3 zlate, 2 srebrni in 3 bronaste kolajne.
V	teki na 100 in 220 jardov je bil gospodar kenijssi atlet Se-raphino Antao, ki je z lahkoto o-pravil z nasprotniki, katerim na čelu je bil sam svetovni rekorder Harry Jerome. Atlet iz Kenije ;e na 100 jardov s pomočjo vetra dosegel 9”4 (10"2 na 100 m), na daljši progi 20'9 (20”8 na 200 m). Res škoda je, da je med finalnim tekom na 220 jardov močno deževalo, sicer bi atlet pokazal, da spada res med najboljše na svetu. Drugi afriški «as» je bil skakalec v daljino Ahey iz Gane. Ta atlet je v svoji disciplini zmagal z iz-redno znamko 8.05 m, omeniti pa je treba, da je pred poldrugim mesecem zabeležil 8,17, znamko katero so oremagali le Ter Ova-nesian in Boston. Kot skoraj vsi afriški atleti je tudi Ahey doma skoraj brez vsake tehnične pomoči in vso svojo znanost bi pokazal šele, ko bi prišel v roke dobremu trenerju. Njegov izredni talent dokazuje tudi rezultat 10”3, katerega je zmožen ganski atlet na 100 Od afriških atletov sta se zelo dobro odrezala tudi štiri S.t,o .rnetžaš. ,Omplu (Uganda) in Šongok (Kenija). Prvi je s 46”8 na 440 jardov dosegel 3. mesto, njegov čas na 400 m velja približno 46”4, Songok pa je bil na isti progi z ovirami drugi s časom 51”9, ki velja 51”5 na 400 m. Uspešni sta bili na igrah tudi obe štafeti Gane, katerih tekači so osvojili drugo mesto na 4X100 jardov in tretje na 4 X 440 jardov.
V	drugih disciplinah so bili zelo
dobri rezultati doseženi v skoku v višino in v troskoku. Prvi dve mesti v obeh panogah so pobrali domačini:	Hobson in Porter, ki
je na olimpiadi v Melbournu leta 1956 osvojil 2. mesto, sta skočila 2.10 oziroma 2.08, Tomlinson in Baguley pa sta v troskoku prekoračila 16 m. Naj povemo še, da imajo v Avstraliji še dva odlična skakalca v višino:	Ridgway je
pred kratkim skočil 2.14, Sneazwell pa 2.11. V Perthu je nastopil tudi dvakratni svetovni rekorder Peter Sneli iz Nove Zelandije in v svojih disciplinah tudi zmagal zelo pa je zaostal za svojimi rekordi. Na 880 jardov je komaj ubranil prvo mesto pred finišem Jamaj-kanca Kerra, miljo pa je pretekel v izredno slabem času 4’04’’6, čeprav se mu je med nočjo pred dnevom finalnega teka sanjalo o svetovnemu rekordu 3’53”. Izredne rezultate so si predvsem Angleži pričakovali od Tulloha, dolgoprogaša, ki vedno teče bos in ki je v Beogradu postal evropski prvak na 5000 m. V Avstraliji je angleški atlet našel slabo družbo in vrnil se je v domovino jjraznih
rok. Na treh miljah bi moral premagati Halberga in Kidda, zadovoljil pa se je komaj s četrtim mestom, klavrno pa je pretekel eno miljo in dosegel 9. mesto. V teku na 6 milj je zmagal pred Powerjem čudežni 18-letni Kanadčan Kidd, v maratonskem teku pa je bil pred Powerjem evropski prvak Kilby.
Povprečni so bili rezultati na 440 iardov, kjer je Kerr premagal evropskega prvaka Brightwel-la in na 120 jardov z zaprekami, kjer je zmagal azijski Lorger, 30-letni pakistanec Raziq. V ostalih panogah so bili rezultati pod evropskim povprečjem, čeprav so mnogi predstavljali nove rekorde iger.
V ženski konkurenci so bile 5-krat uspešne Avstralke, trikrat Angležinje z evropsko prvakinjo Hymanovo, ki jb zanesljivo zmagala v sprintu in z metalko Plat-tovo, Novi Zelandiji pa je dve zmagi priborila Valerie Sloper-Young. Najboljše rezultate so ženske dosegle v skoku v višino, kjer je Woodhouse skočila 1.78, kar je tretja znamka na svetu, Frith, Masen in Knowle» pa 1.73. Odlični
sta bili tudi Kilborn s skokom 6.27 v daljino in svetovna rekorderka Willis z 2’03” na 880 jardov. -
Z 12 prvimi mesti je Avstralija potrdila veliko moč in se š svojo ekipo lahko postavi po robu, v moški in ženski konkurenci, vsem državam, razen ZDA in SZ, občuten napredek pa so zabeležile afriške države z Gano in Kenijo na prvih mestih
BRUNO KRIŽMAN
Z ZAČETKOM OB 14.30
Danes na Proseku mladinska nogometna tekma Prosek-Ricmanje
Nogometno tekmo, ki bi mora. la biti 11. novembra letos in je bila zaradi slabega vremena dvakrat odložena med mladinskima enajstoricama Proseka in Ricmanj, bodo odigrali danes.
Srečanje, zanimivo predvsem zaradi nadobudnih nogometašev dveh slovenskih vasi, ho na Proseku z začetkom ob 14.30.
Prireditelji vabijo vse ljubitelje nogometa na tekmo, ki jih ne bo razočarala.
Vrste strelcev
•	4 'h • T' •'
«• t* (ff «■ K	Ib »""V Vk % • fli —.«r*
goriškegapkraja
se množilo
Restavracija
«BEL VEDERE»
IZOLA tel. 71-141
nudi specialitete na žaru — divjačino — ribe in vse vrste pijač.
Privlačni izletna točka. Lep razgled n« morje — Gradež — Trst — in Triglav.
AVTOPREVOZ
Rihard Cunja
Trst, Strada del Fnuli št. 289 Tel. 35-379
Tovorni prevozi za tu ln tno. zemstvo — Konkurenčne cene
PARFUMERIJA
COSUUCH & DINELLI
TRST — Ulica Carducci št. 24 — Tel. 90-005 Filiali»
v ULICI UDINE št. 1 - TEL. 30-361
Založena je s parfumi prvovrstnih znamk in * najboljšimi kozmetičnimi kremami — primerne za darila — Vse potrebno za damske salone! —
POSTREŽENI BOSTE V SLOVENŠČINI
OBIŠČITE NAS!
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje
z modernimi tovorno - potniškimi ladjami
SFtStr
redno linijo okoli sveta (iz Jadrana v Indijo, Indonezijo, J»P°
ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke)
ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami 1010 do 11.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na opravo podjetja «Splošna plov Piran, Zupančičeva ulica 24, in na naše »ttnit vo vsem i Telegrami. Plovba Piran	Telexl;
Telefoni: 72.170 do 72-177	-
ZDRAVJE JE SREČA - Ali ste srečni? - Če ne, zdravilna voda v
zdravilišču ROGAŠKA SLATINA
zdravi bolezni želodca, žolča, čirov, jeter, ledvic. Konkurenčno nizke cene. Izkoristite zimski dopust in zdravljenje prd nas
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebianca 26. vogal XXX Ottobre
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PEKMAFIJ5X —- Cene ugodne
VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENARJU
Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi:
Nakup električnih gospodarskih strojev-radio aparatov-TV-je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki
PHILIPS
ki je odraz najboljše tehnike To je nasvet tvrdke
KNEZ VALTER - nabrežih«, m. jm»
ZA IZVOZ POSEBEN POPUST
Predsedstvo okrajnega strelskega odbora v Novi Gorici je skle-nilo spremeniti dosedanji način tekmovanja z zračno puško, ker ni več ustrezal. V zvezi s tem je vse strelske družine goriškega onkraj a razdelilo v pet skupin, ki bodo imele devet ekip z osmimi strelci.
V	prvi skupini so Log pod Mangartom, Bovec, Čezsoča, Breginj, Livek, Kobarid, Volče, Tolmin in Most na Soči.
V	drugi skupini so Podbrdo, Pečine, Grahovo, Gor, Trebuša, Klavže, Cerkno, Idrija, Spodnja Idrija in Črni vrh.
Tretja skupina: Vipava, Ajdov-ščina, Lokavec, LIP Ajdovščina, Ozeljan, Branik, Dornberk, Prva-čina in Renče.
Četrto skupino tvorijo Kostanjevica na Krasu, Miren, Volčja draga, Šempeter, Grgar in strelske družine Panovec, Maks Perc, Janko Premrl in Crt iz Nove Go-rice.
Peta skupina: Trnovo, Cepovan, Banjšice, «Lokomotiva» Nova Gorica, Anhovo, Avče, Kojsko, Dobrovo in Fojana.
Zanimivo tekmovanje, ki ima iz leta v leto več udeležencev, bo od 6. januarja do 24. aprila prihodnjega leta.
»Bazen tega pa se strelci goriške-ga okraja že pripravljajo na občinsko in okrajno tekmovanje «za zlstfo puščico» strelke pa za tekmovanje ženskih ekip, ki bo na dan žena.
BOHINJ - SLOVENIJA
V poletni in zimski sezoni vam nudijo vse udobje hoteli «ZLATOROG», «POD VOGLOM», LEVUE-JEZERO», Mladinski dom ter gostišča Stara Fužina in «ČRNA PRST». ♦ Kdor si teh °a' diha v miru in kdor hoče spoznati svetovno znane pnrodne lepote, kdor si želt zimske ali Pj* letne športe vseh vrst, na) pride v Bohinj	»	lnlarmncl|e turistična društvo In finteli
v
TDAÉ1W01U ;
ŠVICARSKA SUPERMARKA
OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI >
novi lipi, poslednji izum moderne tehnike;
.ELECTRONIC na električni pogon SUPERAU'l ( (MATIC s 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62
___ ii>___
T

GAGARIN
Bil sem silovito razbujen kot še nikoli, čutil sem nenavaden priliv moči in bil takoj pripravljen izpolniti vse, kar sem bil rekel.
Cez mesec dni so me poklicali na partijski komite, z menoj je tja prišla tudi skupina oficirjev. Vsi niso bili nič manj razburjeni od mene. Končno so se vrata odprla;
«Tovariš Gagarin, vstopite....»
Sekretar partijskega komiteja mi je stoje izročil rdečo partijsko knjižico in potem, ko mi je stisnil roko, rekel;
«Vedno in v vsem ravnajte tako, kot nas je učil veliki Lenin.»
Sleherni človek ima za svoj vzor življenje drugega človeka, ki živi v njegovem srcu in takšen vzor je bil za sovjetske ljudi Lenin.
«Vreden bom imena komunista,» sem odgovoril z rahlo drhtečim glasom.
Ko sem se vrnil domov, sem pokazal Valji in njeni mami Varvari Semjonovni, ki je bila v gosteh pri nas, partijsko knjižico in šele takrat pogledal na številko, — 08909627. Tako sem postal član komunistične partije, delček mnogomilijonske mogočne avantgarde sovjetskega delavskega razreda.
Ženski sta mi čestitali in Varvara Semjonovna Je, ki me je prvič imenovala po imenu in očetovem imenu, dejala:
«Veliko odgovornost si si naprtil, Jurij Aleksejevič. Komunist je pač taksen človek; če pade nanj zrnce prahu, ga vsi vidijo.»
Bprejem v partijo je bil največji dogodek v mojem življenju. In še istega večera sem o tem napisal očetu v Gžatsk. Kajti že zdavnaj je želel, da bi postal komunist. In starčkove sanje so se uresničile.
V tistih, zame srečnih dneh, je prišlo tudi do dolgo pričakovanega srečanja z glavnim konstruktorjem vesoljske ladje. Zagledali smo širokoplečatega, veselega, duhovitega človeka, resničnega, pravega Rusa, z dobrim ruskim priimkom, imenom in očetovim imenom. Takoj nas je navdušil ln ravnal z nami kot s sebi enakimi kot s svojimi najbližjimi pomočniki. Glavni konstruktor je začel svoje srečanje z vprašanji, ki nam Jih je
zastavil. Zanimalo ga je naše počutje med sleherno etapo treninga.
«Težko! Toda treba je iti skozi vse to, drugače ne boš zdržal tam zgoraj,» je rekel in pokazal z roko proti nebu.
Ko se je nekdo izmed tovarišev pritožil, da Je neznosno vroče v termokomori, nam Je pojasnil, da bo med poletom temperatura v ladijski kabini nihala od 15 do 22 stopinj Celzija, toda kozmonavt mora biti pripravljen na vse, kajti pri vstopu ladje v gostejše sloje atmosfere se bo zunanja, obloga razžarela celo morda do nekaj tisoč stopinj. Sleherni izmed nas je kar zazijal pri sebi; človek v oblogi, razgreti do tako velikanske temperature! To nas je hkrati vznemirjalo in navduševalo.
Glavni konstruktor nas Je počasi popeljal k svojemu otroku — vesoljski ladji, najpopolnejši napravi sodobne tehnike, ki je uteleševala v sebi številne znanstvene dosežke.
«Poglejte,» je rekel glavni konstruktor, «zunanja površina ladje in pilotove kabine je prekrita z varno zaščitno oblogo pred vročino. To pa jo tudi varuje, da bi ne zgorela med pristankom.»
Kot začarani smo si ogledovali še nikdar ustvarjeno le-
polet, in, če bi bilo potrebno, tudi samostojno vodil česa vsega ni bilo v tej nenavadni kabini! In vendar ne čisto tako kot v letalu.	»uje
Na levi je bil nameščen pilotski pult. Na njem so J' ročice in pretikala, s katerimi si upravljal radioteleio sisteme, reguliral temperaturo v kabini in prav tako vkU“ ^ val ročno vodenje in zaviralni motor. Na desni je bil ščen radijski sprejemnik, posode za hrano in ročica za W ljanje orientacije ladje. Nasproti kozmonavtovemu nasloni 1( pa je bila aparaturna deska z nekaterimi indikatorji^ Affigga signalni pult, električna ura in prav tako globus, »..Cara*
talno napravo. Glavni konstruktor nam je pojasnil, da bodo	so bili vgrajeni sistemi za privezovanje in padaisra	ujoc
ladjo-sputnik montirali na močno, večstopenjsko, nosilno ra-	dalje katapultne in pirotehniške naprave in vse, kar je e
keto in da se bo po prihodu na krožni tir ločila njene od	za prisilni pristanek, - rezervne zaloge hrane, vode »
■	•	me radiiska sredstva za zveze in naprave za doioce*
zadnje stopnje. Povedal nam Je, česar še nismo vedeli, da določa načrt prvega človekovega poleta en krog okrog Zemlje.
«V ostalem pa Je mogoče ladjo-sputnik pripraviti tudi za daljše polete,» je dostavil.
Omogočili so nam, da smo si dobro ogledali ’.adjo od zu-
naj. Vsi smo postali pozorni, ker pilotova kabina ni bila čisto slepa, kot smo domnevali prej ln da nas opazujejo z radovednimi očmi iluminatorji. Bilo jih Je več.
«Stekla v teh iluminatorjlh,» so nam pojasnili, «so prav tako ognjevarna. Skozi njih boste med poletom opazovali.»
Posamič smo vstopali v pilotsko kabino ladje Bila Je precej prostornejša od letalčeve kabine na navadnem letalu. Ko je kozmonavt sedel v naslanjaču, je lahko opravljal vse operacije opazovanja in zvez z zemljo, lahko je kontroliral
signalni puu, eieKincna ura in prav u*k.u jiuuu», “ nflr8* vrtenje se je ujemalo z gibanjem ladje po orbiti. Pod aP" g. turno desko je bila nameščena televizijska kamera za ?P* j-vanje kozmonavta z Zemlje. 6e nižje spodaj pa j« bil , nator z optičnim orientatorjem.	.
Sleherni je prvič po nekaj minut presedel v naslonj Jj delovnem mestu kozmonavta. Naslonjač Je bil nameščen takšnim kotom, da so med izstrelitvijo ladje v orbito 1» ‘jji ščanjem z nje preobtežitve učinkovale v smeri kozmonavt ^ prsi in hrbta, to je v smeri, ki mu je najbolj ustrezala. njač je predstavljal majhno, toda zapleteno napravo. V P J j bili vgrajeni sistemi za privezovanje in padalski si» s katapultne in pirot risilni pristanek, —
me, radijska sredstva za zveze in naprave za aoiw“i^etf smeri s kompasom. Na naslonjaču je bil prav tako slySa za ventilacijo skafandra in kisikove naprave s padalom- -to pa je bilo opremljeno z zanesljivo avtomatiko.	i«.dt«5*
«kozmonavt bo pristal tako, da bo ostal v kabini l* nam je rekel glavni konstruktor, «toda hkrati smo Pr?~jj0.» vali tudi možnost, da bi zaradi nujnosti moral zapustiti i*™ To, kar smo bili videli. Je bilo videti lahkotno, trP^v,č0 prenosno. Vse se je blestelo, bilo sterilno čisto ln novo. bji se še ni bil dotaknil teh naprav, še več, nihče jih še n flle. videl, razen tistih, ki so si jih bili zamislili in izdela1*- —1^1 herni Je molče zapuščal kabino in tiho odhajal ter ofl» prostor tovarišu.
(Nadaljevanje sledi)
CISTA V VESOLJE
Zapiski letalca.kožmonavta ZSSR
Dolgo sem razmišljal o tem, kaj naj napišem v svoji prošnji. Toda čustva so bila prepolna in če bi vsa zlil na papir, bi moral napisati precej strani. Potem sem se spomnil pripovedovanj borcev o tem, da so v takšnih primerih vojaki pred bojem pisali jasno in kratko. In na list iz šolskega zvezka sem zapisal: «Prosim partijsko organizacijo, naj me sprejme za člana KP, SZ.... Rad bi bil aktivni član KP SZ, bi rad sodeloval v življenju dežele....» S temi besedami sem tudi povedal vse, kar sem mislil in hotel.
Sončnega dne 16. junija I960, leta so me povabili na partijski sestanek. Kot je običaj v takšnih primerih, sem povedal svoj življenjepis. Bil je zelo kratek in zanj je bilo dovolj nekaj stavkov. Nič posebnega, prav tako kot pri milijonih mladih sovjetskih ljudi. Nekdo izmed komunistov je vprašal:
«Kakšen odnos imate do službe?»
«Služba, to je najpomembnejše v mojem življenju,» sem odvrnil.
«Partiji in sovjetski vladi je predan. Dostojen je, da pride v vrste partije Lenina!» so govorili komunisti.
Potem so glasovali. Vsi so dvignili roke — za! In čeprav ni navada, da bi se na partijskih sestankih zahvaljevali, se nisem mogel zdržati, da bi ne rekel:
«Hvala! Lepa hvala! Upravičil bom vaše zaupanje. Pripravljen sem izpolniti katerokoli nalogo partije in vlade.»
UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTICHI 6-11.” TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštn," pred», 556 - POIIHU/NICA GORICA: Ulica S. Peli,co i-li, Tel. 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tet št. 37-338 - NAROČNINA:	^'^blJ»«*
UREUNIS1VO. (Ubi “L M N L	voooo	,	..... d	NpripiHkH i»w-mMni 40 din, ietno 1920 din, polletno »KO din. Četrtletno 480 din — Poitnl teknCi raCun: Založništvo tržaškega tlaka Tra, 11-8374 — Za FLRJ. AD1T, DZS», W j
Stritarjeva uìi«' «“elei «V«! tetoft r.Cun pri Narodn, bank, v Ljubljani 600-14.5-375 - «Nil ASI: Cene oraauv: Za v«ak mm v Šmiti ene«, stolpca: trgnvak, 100 finančno-upravni 150, oamrtnlce 120 lir. - Mah ostasi 30 tir beseda. - Vsi oglasi se naročajo pri «intarlava unc ,	v	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst	---