Šlev. 201.
V LMM, V SreHO tK 3. mmm mi Posamezna številka stane 1 "SO Din LelO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
ia pol leta . , . , . .120 sa celo leto .... .240
za inozemstvo:
mesečno...... Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
« Jugoslaviji . . . . v Inozemstvu....
Din 40 . 60
Cene Inseralom:
Enostolpna pctitna vrsta muli oglasi po Din 1'50 in Din 2-~, večji oglasi rhiI 45 mm viSine po Din 2 50, veliki po Din V— In 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—.
Pri večjem naročilu popust.
izhaja vsak dan ir.vzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina glačana v (jalovini
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi •e ne vračajo, nefranblrana pisma se ne »prejemajo UredniStva telefon 50, upravniitva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6 Čekovni račun! Ljubljana 10.650 ln 10.349 (za inserate) Sarajevo 7,563. Zagreb 59 011 Praga in Dunaj 24,797.
JOVANOVICEVA IN PETROVIČEVA IZJAVA 0 ZVEZI RADIKALOV S PRIBIČE-
VIČEltl.
Važni dnevi v ženevi.
Otvoritev V. zasedanja Društva narodov v Ženevi pomeni najvažnejši dogodek po sklepu verzajskega miru. Dasi je Društvo narodov, ki je vzklilo iz plemenite pobude rajnega predsednika Združenih držav severne Amerike, Wilsona, tekom svojega petletnega obstoja storilo dosti važnih sklepov v prid pomiritve sveta po vojni, ni moglo svojega delovanja razviti do viška, ker je povojno sovraštvo oviralo temeljito preorientacijo diplomacije v smislu mirovnega sodelovanja vseh držav sveta. Glavna ovira pa je bilo veliko nasprotstvo med zmagoslavno Francijo in premagano Nemčijo.
Ob razdobju 1923-24 pa je nastopil velik preobrat v Angliji, kateremu je letos sledil enak preobrat v Franciji. S podporo meščanskih strank je prevzela vodstvo angleške državne politike delavska stranka, ki je s svojimi pogledi na smernice mednarodne politike potegnila za seboj tudi miroljubno francosko meščanstvo. Re-paracijska politika v smislu prisilnih metod se ni obnesla, marveč je gospodarsko ozdravljenje sveta le ovirala. Pokazalo se je, da je.danes gospodarsko življenje posameznih držav tako ozko medseboj spojeno, da ni mogoče kakor nekdaj blagostanja ene države osnovati na gospodarski eksploataciji druge, marveč da zahteva gospodarski aparat celega sveta enotnih sporazumnih vidikov in miroljubnih demokratičnih metod, ako nočemo nove vojne in ruina celokupnega kulturnega človeštva. To spoznanje je okrepilo demokracijo v Ameriki, Angliji, Franciji in Nemčiji in privedlo te dni do glasovitega londonskega sporazuma, ki ne pomeni samo gospodarske sanacije prizadetih držav, marveč tudi zmago nad povojno politično reakcijo.
Londonski sporazum, ki ureja samo vplačevanje nemške vojne odškodnine na miren in znosen način, pa je bil samo over-tura k V. zasedanju Društva narodov v Ženevi, katerega se udeležujejo vodivni državniki 54 držav, na čelu jim Mac Donald in Herriot. Kako globoko so vsi ti krogi prešinjeni resnosti in dalekosežnosti predstoječega dela, priča slovesna služba božja v katoliški katedrali Naše Gospe, s katero se je zasedanje otvorilo, in kateremu so prisostvovali oficielno tudi nekato-liški delegati, Zveza narodov pa oficielno
So svojem generalnem tajniku siru Ericu »rummondu. Cerkveni govornik je pozival Zvezo, naj bi njena posvetovanja bila pre-šinjena krščanskega duha miroljubnosti, spravljivosti in krščanske solidarnosti. Govor starostnega predsednika Hymansa na sledeči 1. seji Zveze je bil sestavljen v istem duhu, povdarjajoč potrebo moralne priprave in obnove ter moralnih predpogojev razorožitve sveta.
Društvo narodov se bo pod predsedstvom bivšega predsednika švicarske republike, Motta, imelo baviti predvsem z vprašanjem razorožitve in medsebojnega garancijskega pakta narodov. Tozadevno obstojata dva predloga: enega je sestavila posebna komisija Društva narodov samega, avtor drugega pa je Amerikanec Chot-well. Proti prvemu predlogu so se pojavili razni utemeljeni pomisleki in se zdi, da ima drugi več pristašev; tudi stoji za njim ogromni vpliv Združenih držav, ki so vzele danes vajeti evropske politike popolnoma v svoje roke. Oba predloga določata za vrhovnega razsojevalca vseh sporov, ki bi nastali med državami - članicami Zveze, haaško mirovno razsodišče, razlikujeta se pa po tem, kako ločita med napadalcem in napadenim. Predlog komisije je v tem oziru pomanjkljiv, ameriški pa enostavno proglaša za napadalko ono državo, ki bi v določenem kratkem roku ne priznala kom-petence razsodišča. Napadeno državo bi branile vse ostale države-sopodpisnice po načelu medsebojnega zavarovanja.
Ne smejo se prezreti težave, ki se bodo ob realizaciji teh predlogov čisto naravno pojavile: težave načelnega in praktičnega značaja. Toda začetek je storjen, in nujna potreba okrepitve svetovnega gospodarstva in kredita, poživitve svetovne trgovine, sanacije državnih proračunov, odprave brezposelnosti, zlasti pa odplačevanja dolgov Ameriki, silijo državnike, da od besed preidejo k dejanjem in svetovni mir trdno za-6igurajo.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Danes bi se imel vrniti v Belgrad Lj. Jovanovič. Radi-kalski klub pa je prejel obvestilo, cla ostane v Dalmaciji še 10 dni. O njegovem zadnjem govoru v Splitu se je zvedelo še naslednje: V govoru je naglasil, da je radikalna stranka trpela veliko škodo vsled pakta s Pribičevičem, in je izrazil mnenje, da bi bil mnogo boljši pakt s Korošcem. Kar se tiče notranjega položaja misli Jovanovič, da se sedanji režim ne bo dolgo vzdržal radi raznolikih delov, ki sestavljajo ali podpirajo vlado. Radičeve in zemljorad-niške zahteve po po njegovem mnenju pretirane. Iz Jovanovičevega govora se zrcali pripravljenost delati v smeri, v kateri je započel pred sejo glavnega odbora radikalne stranko v Belgradu. Opažati je, da se del radikalov približuje Jovanovičevemu stališču.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Minister za notranje zadeve Nastas Petrovič je podal
Priprave za narodno
skupščino.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Minister P e -č i č in Petrovič sta obiskala predsednika Davidoviča in razpravljala o pripravljanju snovi za sklicanje narodne skupščine. V razpravo pridejo zakoni o pobijanju korupcije, o invalidih, uradnikih, centralni upravi. Skupščinsko delo bi se pričelo v prvih dneh oktobra meseca. Petrovič potuje zvečer v Jagodino na kratek odmor.
Izplačila razlik v uradniških plačah.
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Finančnemu ministru se je posrečilo najti kritje za izplačilo razlik v uradniških plačah od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Na eni zadnjih sej ministrskega sveta bo Spaho zahteval odobritev tega izplačila.
Objava Protičevega arhiva,
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Te dni bo nek Protičev prijatelj objavil del njegovega zasebnega arhiva, v katerem se nahajajo nekatera Pašičeva pisma Protiču, kar bo napravilo veliko politično senzacijo. V nekem pismu namreč javlja Protiču, da nima nič proti temu, da se država uredi federalistično. Druga pisma vsebujejo dejstva, ki bodo napravila senzacijo in posvetila v bližnjo politično preteklost,
SEJA FINANCNO-GOSPODARSKEGA ODSEKA.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Finančno-go-spodarski odbor je imel danes sejo, na kateri so razpravljali o novi uredbi o tihotapskem fondu pri carinskem ravnateljstvu. Ta nova uredba določa nagrade tistim, ki naznanijo tihotapce in nadomestilo onim, ki trpijo škodo, ko preganjajo tihotapce. Ta uredba bo predložena ministrskemu svetu v odobritev. Nadalje so razpravljali o denarnih obveznicah, o plačilih prometnega ministrstva raznim tovarnam za vagone iz prejšnjih let. V tem vprašanju še ni padla odločitev, ker zavzema velik obseg; o njem se bo razpravljalo na prihodnji seji tega odbora. Govorilo se je o nakupu zemljišča v Sremski Mitrovici za kaznilnico in o nakupu hiše za sodišče v Bihaču v Bosni. Sklenilo so je, da sme sladkorna tovarna na državnem imetju v Belju sladkor prodajati po istih poslovnih načelih kot druge tovarne, ker ne more vzdržati konkurenco z zasebnimi tovarnami. Uradniki bodo imeli pri kupovanju sladkorja znatne popuste, kakor veljajo za angrosiste.
ZEMLJEMERNI TEČAJI.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Dr. Spaho je izdal naredbo, da se otvori v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu in Sarajevu zemljemcmi tečaj. Ta tečaj bo v Belgradu in Sarajevu na srednji tehnični šoli, v Ljubljani in Zagrebu pa na vseučilišču. Letos so sprejme v tečaj 25 učencev, prihodnje leto pa 35. Ministrstvo za finance bo slušateljem tega tečaja podeljevalo štipendije po 700 Din mesečno,
glavnemu uredniku zemljoradniških »Novosti« izjavo z ozirom na najnovejše stališče Pribičeviča in pisanje njegove »Reči«. Med drugim pravi naslednje: Kdor nepristransko razmišlja in ocenjuje Pribičevi-čevo postopanje, mora priti do zaključka, da je Pribičevič ali neizobražen in nelojalen človek ali pa nenormalen. Rekel bi, da je zadnje res. Že prej sem se ga češče izogibal in se ga tudi sedaj. V srbsko-hrvat-skem sporu, pri katerem trpita država in ljudstvo, je igral ta človek najnesrečnejšo vlogo in jo igra še danes. On ne vpliva pomirjevalno, ampak dela spore in razdore. Bolj nesrečnega človeka ni bilo v življenju prejšnje Srbije niti ga ni danes v novi državi. Proti takemu človeku morajo vstati vsi, ki ljubijo državo, ga odstraniti z javnega fora. Sreča je za demokratsko stranko, da se ga je rešila. Težko je za radikalno stranko, ker si ga je naprtila na rame.
ODPIS DAVKOV POŠKODOVANCEM PO UIMAH.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Na predlog dr. K u 1 o v c a je dr. Spaho izdal naredbo finančnim delegacijam, da pospešijo delo o oprostitvi oz. odpini davka davčnim obve-zancem, ki so trpeli vsled uime, posebno v Sloveniji.
SKLICANJE FINANČNEGA ODBORA.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Predsednik finančnega odbora je obiskal dr. Spaha in se razgovarjal j sklicanju finančnega odbora. V načelu sta se sporazumela, da se odbor sestane. Treba je še samo določiti lan sestanka.
ZVEZA LJUBLJANE Z MORJEM.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Danes dopol.lne je prispelo v Belgrad poslanstvo iz Slovenije in hrvatskega Primorja. V poslanstvu so narodni poslanec, član Jugoslov. kluba, Š k u 1 j kot vodja, sušaski župan dr. K 1 -č i č, tajnik trgovska zbornice v Ljubljani O g r i n , dr. 11 i č iz Kočevja, G a š n i e -v i č iz Brod—-Moravic. Obiskali so Davidoviča in Sušnika. Zahtevali so čimprejšnjo vpostavitev neposredne železniške zveze Ljubljane z Jadranskim morjem, da bi se na ta način preprečilo, da gre ves pronet preko Trsta. Za to zvezo obstoja več načrtov. Stvar je nujna in je upanje, da bo vprašanje v kratkem povoljno rešeno. Nesmiselno je namreč, da im.. T-st danes več prometa kakor prej in to polovica iz naše države.
Minister Sušnik je obljubil, da bo pre-šludiral vse stvari in izjavil^ da ne bo pustil iz vidika niti za trenutek zveze Slovenije s Hrvatskim Primorjem na progi, ki je gospodarsko najbolj ugodna.
GROL DRŽAVNI PODTAJNIK.
Belgrad, 2. septembra. JIzv.) Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se imenuje Milan G r o 1, bivši upravitelj narodnega gledališča in najdelavnejši politik izven parlamenta za današnjo kombinacijo, za državnega podlajnika v zunanjem ministrstvu, Svoje mesto nastopi jutri. Prevzame vodstvo odseka za propagando v inozemstvu.
ZAHTEVE NEMCEV.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Nemška posl. dr. M o s e r in senior S c h u h m a c h e r sta obiskala Lj. D a v i d o v i č a , da ga zainteresirata za vprašanje nemških šol v Sremu. Nemci so imeli v Sremu po prevra-t 60 ljudskih šol, danes imajo samo 3. Zahtevala sta osnovanje nemških paralelk na gimnaziji v Rumi in upoštevanje zahtev nemških kmetov pri agrarni reformi.
BUNJEVSKO-ŠOKACKA STRANKA.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Vodstvo bu-njevsko-šokačke stranke v Vojvodini je sklenilo spremeniti strankino ime v »Vojvodinsko ljudsko stranko«. Znaten del odličnih pristašev ne pristaja na spremembo imena.
SEJA DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Jutri predpol-dno se vrši seia demokralskeea kluba ub
pol 11. uri, na kateri bodo razpravljali o tekočih vprašanjih in o svojih željah.
UVEDBA NOČNE TELEFONSKE SLUŽBE NA SUŠAKU.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Poštni ministor je uvedel na Sušaku na telefonski in tele.-. g: :.fski centrali nočno službo, za kar so razna sušaska odposlanstva prosila vlado že pred 3 meseci, pa niso dobili nobenega od, govora. Sedanja vlada je pa tej prošnji takoj ugodila.
TRETJA TELEFONSKA ZVEZA ZAGREB -BELGRAD.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Poštni minister se vedno bavi z vprašanjem o zgraditvi tretje telefonske proge Zagreb—Belgrad.
ALBANSKI POSLANIK PRI DAVI-DOVIČU.
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Alban-. ski poslanik na našem dvoru Ali R i z a K o 1 o n j a je obiskal Davidoviča. Ta obisk je v zvezi z delom mednarodne komisije za razmejitev med Albanijo in našo državo. Ali Riza Kolonja se je poučil o stališču naše države o razmejitvi pri Vr-moži na severni meji. Poslanik jc izrazil željo Albanije, da živi z nami v dobrem sosedstvu in da sodeluje na okrepitvi miru na Balkanu.
ORGAN ZA NARODNI SPORAZUM.
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Osrednji odbor demokratske stranke osnuje v Belgradu delniško društvo, ki bo izdajala dnevnik, kateri bo zastopal Davidovičevo politiko in delal za zbližanjem sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci.
GRŠKA ŽELI STALNE TRGOVSKE POGODBE.
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Novi grški poslanik S a m a t o s je predložil vladi poslanico grške vlade, s katero se ukine začasna trgovska pogodba naše države z Grško. Grška vlada je to storila z motivacijo, da želi čimpreje skleniti stalno trgovsko pogodbo. Pogodba, ki je dosedaj veljala, je bila samo začasna in se je podaljševala vsake tri mesece, Grčija želi, da se pogajanja takoj začno. Naša vlada je vzela spomenico na znanje.
POGAJANJA Z AVSTRIJO.
Belgrad, 2. septembra. (Izv.) Danes so določili, da se prično pogajanja med našo državo in Avstrijo 11. septembra.
t<osta Todorov proti Radlčevi izjavi.
Belgrad, 2. sept. (Izv.) Radič je imel v nedeljo v Zagrebu govor, v katerem je na-zval bivšega bolgarskega poslanika v Belgradu Kosto Todorova in Aleksandra Popova Pašičeva podkupljenca. Kosta Todorov je podal izjavo, v kateri reagira na te Radičeve trditve. Med drugim pravi: Take klevete sem že večkrat bral v bolgarskem vladnem, kakor v makedonskem razbojniškem časopisju. Proti nam in proti velikim delom, za katera se borimo, so: Hort-hyjevo časopisje v Mažarski, fašisti v Italiji, nek podkupljenec Cankova, nek angleški reakcionarni dopisnik in nekoliko romunskih časnikov. Sramotno je, da se tej nazadnjaški kampanji pridružuje tudi Radič. Radič se solidarizira z reakcionarci proti bolgarskemu narodu. Za nas in za naše koristi piše Mac Donaldovo, Herriotovo, skoro vse češko in jugoslovansko časopisje. S tem delom napravlja Radič uslugo ubijalcem bolgarskega naroda, ki so v enem letu pobili 18.000 prebivalcev. Ako ima dokaze za svojo pijano izjavo, mu dajem priliko, da jih uveljavi pred sodiščem.
OSTER NAPAD SLOBODNEGA DOMA NA KONGRES SLOVANSKE MLADINE.
Zagreb, 2. septembra. (Izv.) Povodom kongresa slovanske mladine v Ljubljani prinaša »Slobodni Dom« notico, v kateri kongres ostro napada in pravi, da je to oficielna krparija češkega ministra dr. Švehle in da živi samo od denarja državne blagajne. Ta organizacija ni prav nič kmet-skega. Kmetov splch nima. To je gospod-ski švindel. V koliko je to slovanski kongres, dokazuje najbolj dejstvo, da na niem nc sodeluje najmočnejša kmetska organi-zariia HRSS. Naoada »RmetiUki list«, o
katerem pravi, da je gosposko glasilo gosposke stranke in da prinaša samo brez-miselne laži. Slovansko kmetsko gibanje bo na tem kongresu predstavljala vojaška godba Dravske divizije, slovaški izrodek minister dr. Hodža in bivši bolgarski minister Obov, ki je bil z znanim poslanikom Todorovom robski sluga Pašičeve .vlade.
ARETACIJA UREDNIKA ČOPIČA.
Zagreb, 2. septembra. (Izv.) Danes jc policija aretirala Vladimirja čopiča, glavnega urednika komunističnega lista »Borbe«, ker se je vrnil iz inozemstva v Zagreb brez potnega lista.
KAZEN ZA KRIVICE!
Zagreb, 2. septembra. (Izv.) Na zadnji seji HRSS je 13 poslancev govorilo o krivicah prejšnjega režima. Predlagali so, da se mora proti upravnim uradnikom, ki so zagrešili te krivice, postopati disciplinarno ali sodnijsko.
2. SEJA DRUŠTVA NARODOV
Ženeva, 2. sept. (Izv.) Na današnji seji Društva narodov je predsednik Motta najprej naznanil izvolitev 6 komisij. Nato se je prešlo na izvolitev 6 predsednikov Društva narodov. Volitev se je udeležilo 47 držav. Dobili so: Leon Bourgeois (Francija) 44 glasov, lord Parmoore (Anglija) 42, Salandra (Italija) 42, Urutia (Kolumbija) 42, Ksinsky (Poljska) 40, Tang-tsai-fu (Kitajska) 39 glasov. Prihodnja seja se vrši jutri ob 11. uri dopoldne.
Lyon, 2. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Herriot je danes odpotoval v Ženevo.
Brusolj, 2. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Theunis je odpotoval danes v Ženevo.
London, 2. septembra. (Tzv.) Premier-minister Mac Donald je danes ob 11. dop. odpotoval v Ženevo.
MAC DONALD O DRUŠTVU NARODOV.
London, 2. septembra. (Izv.) Mac Donald je pred svojim odhod om v Ženevo izjavil, da njegova navzočnost pri zborovanju Društva narodov pomeni, da popolnoma zaupa v Društvo narodov.
POGAJANJA MED JUGOSLAVIJO IN OGRSKO.
Budimpešta, 2. sept. (Izv.) Pogajanja
za ureditev železniškega prometa med Ogrsko in Jugoslavijo se začnejo 15. sept.
LETOŠNJA ŽETEV.
Washington, 2. sept. (Izv.) Kakor so preračunali, bo znašala letošnja žetev po vseh državah okoli 2.171 nJlijonov bushlov, za 400 milijonov manj kakor lansko leto. Več kakor lani so pridelale letos Zedinjene države, Jugoslavija in Bolgarija.
POVIŠANA CARINA V TURČIJI.
Carigrad, 2. sept. (Izv.) Včeraj je stopila v veljavo naredba, s katero se carina na inozemsko žito In moko dvanajstkrat poviša.
NAPAD NA VLAK
Madrid, 2. sept. (Izv.) Na progi Tanger —Tetra so pripadniki rodov Andjara3 in Fuadijas napadli vlak, ga izropali in pobili več oseb.
Ženeva, 31 avgusta 1924.
Z istim vlakom, s katerim je odpotoval iz Ljubljane naš zunanji minister g. dr. V o j a M a r i n k o v i č s spremstvom, se je vozila v Ženevo tudi bolgarska delegacija. Vodi jo zunanji minister H r i s t o K a 1 f o v, člana pa sta bivši zunanji minister in ugleden član »deipokratičeskega zgovora« g. Mihajl M a d j a r o v ter bivši trgovinski minister prof. D a m a i 1 o v. Kot nadomestni član pa je potoval še šef političnega oddelka v zunanjem ministrstvu g. S1 a v e j k o Ponevov, bivši poslanik v Bernu. Slednjega sem poznal že preje, in ko sem ga v Milanu srečal v restavracijskem vozu, me je takoj predstavil svojemu ministru g. K a 1 f o v u. V prijaznem razgovoru mi je g. K a 1 f o v v podrobnostih pojasnil i notranji i zunanji položaj v Bolgariji in mi dovolil, da objavim glavni del tega razgovora:
O notranjem položaju v Bolgariji je dejal:
»Pri svojem delovanju vlada cesto naleti na razne težkoče. Vendar je vlada sigurna, da bo vse te težkoče prebrodila in da bo lahko nadaljevala započeti pravec demokratične in v resnici zakonite politike.
Te težkoče so predvsem komunistična stranka: komunistična stranka, skrajno levo razdiralno krilo zemljoradniške stranke in rovarenje tretje intemacionale, ki proti postavnemu stanju vodi borbo z denarjem, razširjanjem svojih propagandnih spisov in celo s tihotapljenjem orožja, ki ga razdeljuje med svoje pristaše. Vlada je ukrenila vse potrebno, da tako gibanje, če bi v resnici izbruhnilo v večjem obsegu, takoj uduši. K tem ukrepom je treba prište-
vati tudi povišanje števila stalne vojske. Vlada je sklenila prideliti vojski 3000 prostovoljcev, da bi na ta način usposobila vojsko za borbo proti takemu pokretu, dalje radi tega, da bi mogla skrbno čuvati meje, da se ne bi dogajali vpadi manjših razbojniških čet v sosedne države. To povišanje je bilo potrebno, da ni bilo treba slabiti garnizij v notranjosti dežele. Drugega namena to zvišanje ni imelo.
Sicer pa bo to zvišanje samo za kratko dobo, dokler ne pride položaj, ki bo vsak tak nameravan pokret izključeval.
Še isti dan, ko je vlada sklenila te ukrepe, je tudi že obvestila mednarodno kontrolno komisijo v Sofiji in jo prosila, da izdejstvuje privoljenje medzavezniške komisije v Parizu. Vlada je hotela s temi ukrepi, že v naprej onemogočiti tak pokret, ne pa da bi se morala šele pozneje boriti proti njemu. Dalje tudi radi tega, ker v dobi najintenzivnejšega poljskega dela ne bi 'mdgla na drugi način povečati svoje za i^d v zemlji potrebno vojsko.«
»Vi torej smatrate, g, minister, da v resnici obstoja komunistična nevarnost v Bolgariji oziroma na Balkanu?«
»Vlada je dobivala iz inozemstva poročila in dobila v državi sami tudi dovolj dokazov, da komunistična internacionala v resnici pripravlja tako gibanje v Bolgariji. Istočasno pa je hotela komunistična internacionala to gibanje razširiti tudi v druge sosednje države, ker se je ona po ponesrečnem puču Bele Kohna na Mažar-skem prepričala, da je težko obdržati dobljene postojanke, tudi če se poizkus posreči, ako se gibanje ne razširi.
Posebno v prvi polovici avgusta so bila ta poročila zelo kategorična, češ, da je pričakovati izbruha v prvi polovici septembra. Od takrat poročila niso več tako kategorična. Vkljub temu vlada budno čuva in je — kakor rečeno — ukrenila vse potreb-
no. Z učvrstenjem položaja pa ostane tudi manj verjetnosti za tak pokret.«
O tendenci bolgarske zunanje politike?	^
»Kar se tiče zunanjega položaja in naše zunanje politike, ima Bolgarija samo eno željo in edino zahtevo, da kot skromen in deloven član evropske družine sodeluje za blagostanje vseh narodov. Pri takem pravcu zunanje politike teži Bolgarija seveda predvsem za čim ožjim sodelovanjem in čim boljšim sporazumom s sosednjimi državami in v prvi vrsti z bratskimi nam narodi Slovenci, Hrvati in Srbi. O ustvaritvi takega sporazuma vidi Bolgarija srečnejšo bodočnost za vse balkanske in jugoslovanske narode.«
»Verujete torej v možnost ožje politične zveze med balkanskimi državami, g. minister?«
»Verujem! Upam, da bo prišlo tako zbližanje med balkanskimi narodi. Če se bo to zgodilo hitreje ali pozneje, je odvisno od vseh faktorjev. Med temi faktorji zavzemate odlično, če ne najvažnejše mesto ravno vi časnikarji in zato apeliram na Vas, da objektivno obveščate in poročate, da bi se na ta način narodi bolje spoznali in spoštovali. In če še bodo narodi bolje medsebojno spoznavali in bolje spoštovali in cenili, potem ni več daleč tako zaželjeno zbližanje«
»Med Bolgarijo in Romunijo vladajo že precej ozke zveze, kar se je ravno v vprašanju zvišanja kontingenta bolgarske vojske zelo dobro občutilo. Ali niso že to morda znaki politične zveze med obema državama, g. minister?«
^ »Bolgarska vlada in bolgarski narod težita — kak<"r rečeno — za tem, da se ustvari na Balkanu atmosfera mirnega sožitja in medsebojnega zaupanja. Taka atmosfera bo omogočila sodelovanje balkanskih narodov tudi na gospodarskem polju in Balkan bo v resnici pripadal balkanskim narodom.
Zdi se, da so v Bukarešti najbolj pravilno cenili komunistično nevarnost v Bolgariji in tudi napore skrajne levice v zem-ijoradniški stranki. Zdi se, da so v Bukarešti razumeli, da to krilo ne predstavlja drugega kot prikrite boljševike, ki slepo sledijo navodilom tretje intemacionale. Na drugi strani so tudi razumeli, da se sedanja vlada, ki je v resnici demokratična in je tudi vpeljala demokraski režim, v svoji borbi proti komunistom in zemljoradni-kom, ki so pod vodstvom Graučanova in Petrinija, bori tudi za mir in red na balkanskem polotoku. Če bi vlada ta boj izgubila, kar se pa nikdar ne bo zgodilo, potem bi v Bolgariji nastopil režim demagogije, ki bi se vsled privlačnosti znal razširiti tudi na sosednje države. Iz teh razlogov si je lahko tolmačiti držanje, ki ga je Bukarešta v zadnji dobi zavzela glede vseh vprašanj, ki so se nanašala na Bolgarijo. Vlada upa, da bodo tudi druge balkanske države prišle do istega spoznanja in osvojile stališče Bukarešte.«
»Vaše stališče glede vprašanja manjšin, g. minister, posebno bolgarskih manjšin na Grškem?«
»Kar se tiče vprašanja manjšin, želi bolgarska vlada, da bi bili Bolgari, ki žive izven meja Bolgarije, lojalni državljani one države, v katero jih je privedla usoda. Bolgarska vlada upa, da bodo te države v okviru svojih ustav in zakonov našle to ali ono obliko, da zagarantirajo tem manjšinam vsaj najvažnejše njihove pravice, ker bi s tem nastopilo zadovoljstvo tudi med temi manjšinami samimi.
Težkoče, ki obstojajo med Bolgarijo in Grško, obstojajo v glavnem v vprašanju emigrantov, prostovoljnih in neprostovolj-
nih. Bolgarska vlada upa, da bo mešana grško-bolgarska komisija za emigrante, ki bo izvršila o manjšinskem vprašanju splošno anketo, ugotovila pravilno stanje bolgarskih manjšin v Grčiji in grških v Bolgariji. Že sedaj pa lahko ugotovim, da niti ena grška rodbina še ni zapustila Bolgarije, dočim je iz Grške odpotovalo že 12.000 bolgarskih rodbin, večinoma v skrajno bednem stanju. Že iz samo te številke in iz tendencioznih poročil iz Aten si lahko vsakdo ustvari sodbo, kakšen je položaj bolgarskega življa na Grškem in kakšen je položaj Grkov pa Bolgarskem.«
Vaše stališče, g. minister, napram Društvu narodov?«
V tej instituciji vidim najboljšo garancijo za mir in zato jo mi z vsemi silami podpiramo. Naša delegacija bo sodelovala pri vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja in ki so pomembna za nas.«
»Ostanete ves čas zasedanja v Ženevi?
»Upam, da ves čas, če se seveda ne zgodi kaj izrednega, česar pa mislim, da pri nas ne bo.«
Ko sem se v Ženevi poslovil od prijaznega g. Kalfova, mi je poklonil svojo fotografijo z lastnoročnim podpisom in me povabil v Bolgarijo, da se tudi sam lahko prepričam o vsem, kar mi je izjavil.
Viktor Schweiger,
Iz zunanje politike.-
*	Peretti della Rocca — francoski tfe-Ieposlanik v Berlinu? Na Quai d'Orsay-u se pripravlja, kakor doznava londonski »Observer«, sledeča sprememba: dosedanji ravnatelj zunanjega urada Peretti della Rocca bo imenovan za veleposlanika v Berlinu; della Rocca je Poincarejev pristaš. Berlinski poslanik Marguerie bi imel nastopiti novo mesto v Rimu. Vodstvo zunanjega urada v Parizu bo prevzel najbrže Seydoux.
*	Notranje politično vrenje v Italiji Kakor poročata »Impero« in Popolo d' Ita-lia«, se je vršila na gradu pesnika Sem Benellija neke vrste konstituanta opozicije. Razprave so se udeležili Benelli, Massimo Rocca, Ponzia di San Sebastiano, Ettore Viola, Cesare Farni, Raimondo Sala, Rosetti, Bianco, Saino Carneadi in prof. Schiavetti. Poprej so se vršili v Milanu predhodni sestanki, ki so se jih udeležili general Cape-llo, polk. Pavone in inž. Beretta; slednji je prijatelj senatorja Amendole. »Popolo d' Italia« jih imenuje disidente fašizma, vojne udeležence in republikance. V Milanu so se omenjene konference udeležili vojaški krogi, ki bi eventualno prevzeli vojaško organizacijo protifašistovskih sil. »Impero« je celo mnenja, da se hoče na ta način izvesti politična presija na krono. Svoje prste da ima v tej zadevi — prosto — zidarstvo. Slutijo, da je inspirator tega gibanja Amendola, in sicer na njegovo izjavo, češ, smrt je boljša od hlapčevstva. Vojaški vodje liberalizma so, kakor piše »Mezzogior-no«, sledeči generali: Capello, Bencivenga, Giampetro in Peppino Garibaldi. — Zbli-žanju med Mussolinijem in liberalci pa se stavljajo še nekatere zapreke. »Mattino« odreka Salandri pravico, govoriti v imenu liberalcev.
*	Vstaja na Kitajskem. V okolici Šan-gaja se pričakuje odločilna borba med četami Jo-Fui-Fura, guvernerja pokrajine Šekiang in guvernerjem pokrajine Sangan, generalom Sin-Sjen Juluom. Prebivalstvo mesta Šangaj živi v stalnem strahu za svojo bodočnost. V pristanišče so dospele ameriške in angleške vojne ladje. Angleži in Amerikanci so baje pripravljeni, podpirati guvernerja pokrajine Šekiang. Večje šte-
\I l
S.
Prvi vtisi.
Zvečer ob 7.16 dne 25. avgusta smo krenili s posebnim vlakom iz Belgrada. Kupeji so bili zelo udobni, vsak je imel Svojo posteljo. Temna noč je zastirala pogled na plodna polja. Videle so se samo postaje, vse lepo obnovljene. Vozil sem se v družbi tovariša Slovenca. Pridružil se nama je znanec iz Belgrada, časnikar, ki je pojasnjeval politične razmere v Srbiji in je bil kot dober poznavalec južne Srbije vešč in prijeten mentor do Peči.
Ko smo se zjutraj zbudili, smo bili že izven zelene doline reke Morave in smo se bližali Kumanovemu. Pogled na valovito dolino in hribovje nudi slovenskemu očesu žalosftio sliko. Kamor pogledaš, razen bohotnih nasadov tobaka in bolj revne koruze — pšenico so bili že poželi — vse suho, rjavo. Sama plodovita zemlja, trava pa bilkasta, redka in majhna, kakor na pustinji. Vse poletje, ko pravili domačin', v južni Srbji ni bilo dežja. Hribi s plodno zemljo vsi goli, rjavi, malo jih je poraščenih z grmičjem, polja pa slabo obdelana, po pol ju se je pasla drobnica in mala, bu-šasta živina, bivoli in številni osli, ljudje
claVlA nhloponi nocnlio	l-:-_ ...
»uivv™., i.ulj^.ju jiCiu icKjrva, niso ja
ilovice, le tu pa tam se je dvigala kaka
lepša hiša, zgrajena iz opeke ali kamenja, t bržčas last kakega kolonista.
Ta dolina od Vranja do Skoplja, se nam je zdela najbolj zapuščena od vseh krajev, ki smo jih videli v južni Srbiji. Kako je vendar mogoče, da je ta po naravi zelo plodovita pokrajina tako zapuščena, prebivalstvo tako redko naseljeno in kulturno tako zaostalo? To je posledica turškega gospodarstva. Turki so vse gozdove posekali, ker so se po njih skrivali hajduki. Kar pa jih je ostalo, so jih izsekali begi, žgali menda oglje, skratka samo izkoriščali svoja ogromna posestva, ne da bi skrbeli za nove nasade. Beg je bil velik gospod, in ker je hotel brez dela udobno živeti, ni pa skrbel za racionalno gospodarstvo, je potreboval vedno več zemlje, ki so mu jo obdelovali njegovi podložniki, da se mu niso zmanjšali dohodki. Pač pa so mladoturki, ki so prišli na krmilo, skrbeli, da se je v bližini vsake večje naselbine ali mesta zgradila velika vojašnica. Tudi za ceste, ki imajo strategičen pomen, so skrbeli. Tako je cesta iz Peči do Oroševca za južno Srbijo naravnost vzorno zgrajena. Cesta iz Mitrovice v Peč pa je bila že nekoliko zanemarjena in so jo sedaj popravljali.
Kumanovo leži od železnice precej
oddaljeno. Najin mentor naju je opozoril, da Turki načeloma niso gradili železnic j tik ob mestu, nego vedno nekoliko odda- I
ljeno od naselbin in sicer z ozirom na muslimanski ženski svet, ki se mora pred tujci skrivati. Z železniške postaje se vidi samo del mesta, ki šteje okrog 15.000 prebivalcev. Točnega števila prebivalcev po mestih južne Srbije nikjer ni mogoče ugotoviti, ker muslimani baje prikrivajo število rodbinskih članov. Kakor vsa ta dolina, je tudi okolica Kumanova valovita. Na pobočju nizkega griča se že v daljavo vidijo velike vojašnice, ki so jih zgradili Turki. Najin mentor nama ie kazal gričevje, kjer je srbska vojska leta 1912 porazila turško armado in s tem odločila balkansko vojno. Daleč za Kumanovem na zapadu se je dvigala vsoka Šar planina, katere vrhovi so bili zaviti v meglo. Najvišji vrh dosega malo manj nego 2500 m.
V Skoplje smo dospeli z zamudo. Na kolodvorski restavraciji ni bilo dobiti dru-zega toplega kakor čaj, mi smo se pa že veselili, da bomo lahko kosili. Skoplje, znamenito zgodovinsko mesto, je po opisih Slovencem še najbolj znano. V mesto nismo šli, ker je stal vlak samo 15 minut. Z večjo radovednostjo smo pričakovali, kdaj dospemo v slovito sotesko Kačanik, dolgo približno 40 km, kjer se navpično dvigajo visoke stene ali obraščeno gorovje, torej kraj, ki je zelo primeren za uspešno delovanje kačakov, ki vznemirjajo južno Srbijo in o katerih bomo še posebej govorili. V Boteski pa se vije reka Lepenec in želez-
nica. Stražnice za orožnike so zgrajene v zemljo in velik, podolgast železen strešni pokrov priča, da so zamišljene kot male trdnjavice. Visoko nad železnico smo opazili domačina v pisani obleki in s puško, obešeno vodoravno čez hrbet.
»Je to lcačak?« vprašam sopotnika. — »Ne, stražar je v službi države. Pa ne veš nikdar, če ni hkrati tudi kačak.« Vendar je ta okraj precej pomirjen, kakor nam je zatrjeval okrajni predstojnik v Djakovici, ki je bil prej v Kačaniku. Ustno sporočilo pravi, da je imel v kačaniški soteski kraljevič Marko svoj grad. Z vlaka se vidijo razvaline bivše trdnjave, kakršne so bili gradovi turških ali srbskih plemičev. V srbskih narodnih pesmih se čestokrat imenuje tudi Kačanik. Kmetje iz Skopske Črne gore nazivajo veliko gomilo pri vhodu v tesno Musin grob in pravijo, da je tam kraljevič Marko premagal in ubil zloglasnega turškega roparja Muso Kesedžija. — Turki pa pravijo, da je Musin grob pred Kačanikoin. Vsak musliman vrže z vlaka svoj prispevek turškemu čuvarju Musinega groba. Kako bujna je fantazija ljudstva v teh krajih in kako stare so njegove tradicije!^_
Pri kupovanfu Reumatisa, sredstva proti trganju in revmatizmu, treba paziti, da ni ponarejen, kai*.i pravi, ki ga izdeluje edino Mestna lekarna v Zagrebu, se dobiva za Ljubljano in okolico v lekarni Leustek.
Štev. 201
.SLOVENEC, dne 3. septembra m*.
vilo angleških in ameriških aeroplanov se je podalo v njegov generalni štab, ki se nahaja 48 km severno od mesta. S to podporo utegne sigurno zmagati. Radi teh dogodkov so izročili francoski, angleški, japonski in ameriški poslanik v Pekingu kolektivno noto, v kateri se poziva kitajska vlada, da mirnim potom reši nastali konflikt. V slučaju, da bi prišlo do borbe in poškodbe svojine tujerodnih kolonistov, je kitajska vlada odgovorna in dolžna nadomestiti, nastalo škodo.
'-f-' »Politični krogi«. Ljubljanska glasila samostojnih demokratov plavajo v veselju, ker je kralj baje govoril v Nišu s Pašičem. Pašič se je peijal v Zaječar k pogrebu svoje sestre in je govoril s kraljem. Ničesar drugega ne vedo povedati; ne vedo niti za eno besedo iz tega razgovora, pa kljub temu vzklika »Jutro«, da je »sestanek« med kraljem in Pašičem izzval v režimskih krogih pravcato konster-nacijo. To »konsternacijo« so si izmislili v »Jutrovem« uredništvu, kakor vest, da se v »političnih krogih« pripisuje Pašičevi avdienci poseben pomeni Takih in sličnih ugibanj bo še mnogo v nasprotem časopisju. Diktira jih pa zgolj strah pred zakonom proti korupciji. Oh, če bi sedanja vlada padla, preden bo ta zakon sprejet! To je vsakdanji vzdih korupcionističnc gospode.
-f Srnaoci med seboj... Belgrajski srna-oci so hoteli 31. p. m. zborovati, vendar jim je vlada to namero onemogočila. Na ožjem sestanku so sprejeli resolucijo, ki je ostro naperjena proti zloglasnemu uredniku velesrb-skega »Balkana«, znanega Savica. Očitajo mu razne zločine in celo poneverbo v njihovi blagajni ..,
BeSelfce.
»
Jugosokolslci »savez« postavljen na laž. Po zagrebški polomiji so se Jugosokoli umivali v posebnem cirkuJarju, češ, da niso šli v Zagreb z izzivalnimi nameni. Vsega so bili krivi zagrebški »separatisti«. Pribi-čevičevo liško glasilo >Srpsko kolo« je pa sedaj povedalo resnico o Zagrebu, ko piše: »V Zagrebu je bilo 2000 ban-ovinskih Sokolov, ali nikdo ni videl niti enega bloka-škega leva. Samo par peščic radičevcev je širilo smrad po ulicah jugoslovenskega Zagreba. Banovincisojih pognaliv mišjeluknjeinpo Zagrebu se je razlagala pesem:
Dok je nama Like, nema republike.
Dok je nema Srema, Republike nema.
Dok je Kordunaša, Bit ce Orjunaša Zovi, samo zovi...
Pribičevič torej jasno priznava, da je poslal v Zagreb 2000 banovinskih Srbov z nalogo, da poženejo Hrvate sredi Zagreba v mišje luknje.
Sokolska cvetka. V nedeljo 31. avgusta je pri večernem vlaku v Metliki nastalo naenkrat divje vpitje. Potniki smo zapazili, da je peščica Metliških Sokolov s prav izbranimi izrazi zmerjala udeležcnce orlovske prireditve v Semiču. Kaj so si morali misliti precej številni udeleženci iz Karlov-ca? Sicer se je pa nekdo upravičeno izrazil, da so metliški Sokoli in njegovi pristaši s čuki precej v sorodu, ker ljubijo splošno noč in njene sladkosti — po gostilnah. Zdravo! —<
Dopisi.
Rogaška Slatina. Kakor povsod, kjer se pripravljajo za občinske volitve, tako imajo gotove osebe tudi tukaj velike skrbi, kako priti zopet do veljave. Vršili so se sestanki za sestankom. Razsodnejši ljudje so bili za to, da se glasovi ne cepijo. Vložile so pa kljub temu tri liste: Bizjakova (demokratska...) špani-čekova in zdraviliška (slednja radi tega, ker zdravilišče dosedaj ni imelo svojega zastopstva v občini). — Pri teh volitvah so hočejo tudi tukajšnji nemškutarji uveljaviti. Poseben pogum jim je dal župan B ... sam. Pri sestavi svoje liste je naletel namreč na gotove težkočo in ni bil siguren, če jo bo mogel sestaviti. Boječ se, da bi mu spodletelo, je bil že v naročju nemškutarjev. Mislil si je, kaj načela, glavno je, da bom župan!... Tu smo ponovno videli, kaj vse zmore častihlepnost. — šele ko so se začeli ljudje zgražati, je uvidel, da tako ne more ostati. Začel je ponovno loviti podpise za svojo listo; vzeti je pač moral vse, kar je dobil... tudi nemškutarje. — Da ne bi na vse zadnje ostal sam, je nastavil v zadnjem času neke nove vrste pristaše. Slatinčnni jim pravijo: Bizjakovi bajaci, ter jih zaenkrat zaposlil v svojem novozgrajenem vrtu. Samo škoda, da ti njega tokrat ne bodo mogli voliti, ker ie re-klamacijski rok že potekel... Vse kaže, da so ta gospod na Slatini odigrali
železničarski zakon in pritožbe radi prevedbe.
Zakotnim pisačem in »tudi advokatonK se ni nikdar pšenica tako cvetela kakor sedaj, ko vlagajo prizadeti pritožbe na drž. svet. Marsikdo sploh ni vedel, d a bi so lahko pritožil tudi se na direkcijo, in je to zvedel šele, ko je rok (10. avg.) že pretekel. Zakon je tako nejasen in sploh nam bivšim južnim železničarjem nepojmljiv, ker smo bili dosedaj vajeni točnih in jasnih besedil, ki so bila umljiva in nedvoumna za vsakega. Tako je prišlo, da so uslužbenci študirali in brskali po paragrafih, iskali analogne primere, in medtem jo kratko odmerjeni rok potekel, prej ko je bilo mog> če prizadetemu se prav orientirati v tej zmešnjavi raztegljivih paragrafov in zlobno preračimjenih zaprek, da zgubimo g d tisto malo drobtinic, ki bi jih naj bili deležni po novem zakonu, ako bi se pri prevedbi zakoni tolmačili po duhu in ne samo po mrtvi črki. Kako naj vendar uslužbenec, ki ima čez glavo dela, najde časa, da se poglobi v ta prepad zvijače in dvoumnosti in napiše v kratkem času utemeljeno pritožbo in jo za časa gladko spravi čez neskončno lestvico najrazličnejših instanc? Koliko nepotrebnega razburjanja, jeze, nepotrebnih izdatkov za papir in formularje, krega in prerekanja v družini, kjer se mora vsaka kroni ca in dinar 10 krat obrniti prej, nego se izda! Kdo naj Studi.u vse te ovire in zah 11-nosti v službi, da ne bi trpe! tudi obrat, in varnost prometa! Doma pa čaka moža zopet stotine drugih skrbi. Kedaj bo kdo razur;d dvoumni slog in pomen besedila raznih paragrafov, ko niti načelniki sami ne vedo, kako ga naj tolmačijo, in so si edini le v tem, da ga je treba na vsak način tolmačiti na škodo uslužbencem in korist upravi.
Zato bi prosili, da naj bi železniška uprava spregledala zamudo vsem onim, ki iz kateregakoli vzroka niso mogli ali si v nepotrebni ponižnosti niso upali vložiti četudi upravičenih priležb. Ker pa je, kakor je piscu teh vrst znano, največ prizadetih s tem, da so kljub dovršeni osnovni šoli (glej člen 10) in dolgoletni službi v vseh panogah vendar ostali samo služitelji, kar bi ne lo biti, ako bi se člen 10 tolmačil pravično uslužbencem v prilog, zato bi prosili, da se zaenkrat, in sicer takoj še pred splošno revizijo zakona ta kategorija odpravi, ali vsaj suspendira za vse one, ki so bil dne 1. okt. 1923 v železniški službi bodisi kot delavci ali nastavljenci. S tem si bodo drž. svet, in ravnateljstva prihranila mnogo dela in časa.
OilS y i 1)0 Bli&if a S
—	Županska zveza sn Slovenijo vabi župane in občinsko svetovalce, da se udeleže Marijanskega kongresa v Ljubljani. — Iv. Stanovnik, predsednik.
■— Pogrebni obred v Vratih. Pri izviru Bistrico pod Triglavsko steno, v kateri loži truplo ponesrečenega Vladimirja Topolavca, jo v nedeljo, 81. avgusta, popoldne ob pol 2. uri župnik Aljaž izvršil pogrebni obred po ranjkein vpričo njegovih staršev, sorodnikov, mnogih železniških uradnikov in drugega občinstva (okoli 400.) Ranjki leži v sredi stene v nepristopnem temnem žlebu, okoli -100 mutrov pod Kugyjevo polico in 600 m nad vznožjem. Brezdvoma se do sedaj niso na tem kraju vršile pogrebno molitve. — V slovo raujkemu so govorili trije akademiki, med njimi edem esperantski. — Pevski zbor je zapel dve žalostinki. — V ospredju je stala marmornata spominska plošča, okrašena z venci, katero so pozneje akademiki vzidali spodaj v steno. — Prizor resne svečanosti so ; fotografirali trije gospodje.
—	Vseni g. rezervnim častnikom v območju Dravske divizije. Rezervni častniki v Sloveniji do danes še niso organizirani ter so v vseh strokovnih zadevah navezani zgolj na lastno prevdarnost. Ker je organizacija velikega pomena v moralnem kakor tudi v mate-rijalnem oziru in ker že obstoja v Belgradu »Udruženje rez. oficira i ralnika«, je gotovo smiselno in potrebno, da vsi rezervni častniki v Sloveniji brez izjeme izmenjamo svoja nazi-ranja in določimo smernice v svrho pristopa k omenjenemu udruženju. V dosego tega cilja se sklicuje za petek, dne 5. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek vseh rezervnih častnikov v steklenem salonu pri Levu na Gosposvetski cesti. V Interesu vsaeega posameznika je, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. — Bischof Viktor 1. r., Sare Janko 1. r,, Primožič Ludo-vik 1. r.
—	Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, razglaša s svojim razpisom z dna 22. avgusta 1924, št. 5180, slecloče: Po naročilu ministrstva trgovino in industrije, V. št. 10359, z dno 6. avgusta 1921, prepoveduje podpisani urad v okolišu ljubljanske in mariborsko oblasti vporabo vse žigov, znakov iu varstvenih znamk domačih tvor-nic, ki so poslužujejo v svojih znakih avstrijsko aH ogrske krono ali grbov. To se dajo javno naznanja iu ravnanjo.
—	Velika nfora belgrajsko me9lne občino. »Hrvat« poroča iz Belgrada, da so prišli ua sled velikim malverzacijam v upravi mest- j ne občino. Gre za nič manj kot 700 milijonov . dinarjov.
—	Kolkovanje orožnih listov. Generalno ravnateljstvo posrednih davkov v Belgradu je odredilo, da je plačati od .15. novembra |1923 naprej za vsako koledarsko leto od vsakega komada strelnega orožja, za orožni list po 50 Din. Ta pristojbina se bo izterjala za vse orožne liste, ki so bili izdani po 15. novembru 1923.
—	Roparji napadli hišo, ubili gospodarja [n pobrali denar. V Mrteču pri Radni v Bo-štanjski občini se je izvršil predrzen roparski umor in rop. Trije s sajami namazani in v strgano obleko našemljeni roparji so vlomili v hišo posestnika Franceta Ivlenovška. Še pre-dno so so domači zavedli, so pobili roparji gospodarja Franceta po tleh in so ga umorili. Žena Julijana in pa hlapec Janez Klenovšek sta komaj ušla nasilnim roparjem, ker bi jih bili gotovo tudi potolkli. Roparji so ukradli nato iz shrambe 1400 Din in dve srebrni uri, vredni 800 Din, nakar so pobegnili. Po opisu žene in hlapca bil eden roparjev okrog 24 let star, črn, brez brk, črno oblečen, s čepico na glavi, drugi mu je bil podoben in je bil tudi slično oblečen. Kot storilci so nujno sumljivi štirje moški — eden je morda zunaj stra-žil, med tem ko so tovariši ropali v hiši — katere so videli domačini prejšnji večer v gozdu, kjer so se jako sumljivo obnašali. Roparji, ki so gotovo tujci, so pobegnili še tisto noč preko meje na Hrvaško.
—	Železniške nesreče. V čuliču se jo zaletel tovorni vlak, ki je pripeljal s promikal-noga kolodvora, v garnituro drugega vlaka. Pri tem jo bilo razbitih več voz in je mato-rijelna škoda jako velika. Človeških žrtev ni.
—	V Ogulinu je skočila iz vlaka, šo predno ae je ustavil, Boja Kosanovičova iz Koreni-ce. Žena je padla pri tem pod voz in so ji kolesa raztrgala levo nogo iu roko. — Pri Dubici sta trčila z vso silo dva tovorna vlaka. S tira sta skočila tenderja obeli lokomotiv, ki sta se docela razbila. Razbila sta se tudi oba službena voza ln pa trije s premogom naloženi tovorni vozovi. Ljudje se niso ponesrečili. Materijama škoda jo zelo velika. Cenijo jo preko četrt milijona dinarjov. Promet na progi jo bil popolnoma ukinjen in sta morala peljati brzovlak iz Belgrada in pa Orient-Erpress preko Novske in Dugegn sela. Tudi jutranji vlaki so prispoli v Zngrob z velikimi zamudami. Proga je sedaj že po-pravljona. Kaj je povzročilo nesrečo, do sedaj še niso ugotovili. — V Zagorju jo padel pri premikanju vlakov pod voz 32 letni delavec Ivan Dernovšek iz Zagorja ob Savi. Kolo mu je odtrgalo levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico.
—	Žrtev steklega psa. Pri Sv. Jurju v
hrvatskem Zagorju je popadel stekal pes posestnika Dcltča štiriletno deklico Ančico Ko-privnjak. Dekleta so prepeljali takoj v zagrebško bolnico. Bilo pa je že prcknsno, dekle je že drugi dan v bolnici v strašnih mukah umrlo.
—	Samomor — poneverba. V Sarajevu se j® ustrelil iz neznanega vzroka natakar Dragotin BogoS. Prepeljali so ga v bolnico, vendar pa jo malo upanja, da bi okreval. — Ravno tam je poneveril blagajnik družbe »Komcroium« Adolf Veruje 30.000 Din in jo neznano kam pobegnil.
—• Tat v mestni blagajni. V mestni blagajni v Subotici je bila ukradena v noči od sobota na nedeljo vsa gotovina v znesku 280.000 Din. Vlomilec blagajniški kontrolor Štofan Pata je pustil v blagajni pismo, v katerem ne poslavlja od vseh in pove, da jo pobegnil na Mažarsko.
—	Zeparji na sejmu v Kočevju. Dne 25. avgusta ob priliki sejma v Kočevju so se pojavili predrzni žeparji, bržkone iz Hrvaške, in so okradli sledeče sejmarje: Mariji Male-šič iz Kolenče vasi je bilo ukradenih 3200 dinarjev, Mariji Krese iz Salka vasi 135 Din,
i Mariji Laknerjevi iz Knežje Lipe pa tri hranilne knjižice in sicer 2 na njeno ime z vložki 257 Din in 5000 Din, tretja pa se je glasila na ime Jurij Lavretič iz Knežje Lipe. Poleg knjižic pa je bilo ukradeno ženi še 238 Din gotovine. Knjižice so bile izdane od Kočevske hranilnice. Tat do sedaj denarja še ni poskušal dvigniti.
Nozgotlc. Lavrič Ivan, voznik pri lesnem oddelku »Gospodarske z veke« v Ribnici si jo pri spravljanju hlodov zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico.
—	Gondar Jakob, delavec pri sekciji za zgradbo želozuico v Ljutomeru, si je pri padcu z vagona težko poškodoval desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico v Ormožu.
štajerske novice.
Zakot pri Brežienli je dobil prvič župana iz vrst SLS. Izvoljen jo soglasno g. Šetinc .vulgo Bratanič. Živela SLS!
š »Taboru« v »album. Anemičon »Tabor« se jo topot zgrozil nad vlado, češ, zakaj je odtegnila poštni delit »Oesterreichische Nachricbten« in zakaj molčijo sedaj vladni listi, ki so poprej toliko zabavljali nad »kitajskim zidom«. »Tabor';: si naj zapomni, da smo »zavpili«, če se je zabranilo tako razširjene hi znano liste kot so »Tagcspostc, »Der Abeud« itd., »Oesterreichischen Nachrichten« kot brezpomembni tednik in lajbžurnal avstrijskih monarhistov pa niso vredne, da sc o tem razpišemo!
š Nagla smrt. V nedeljo so priredili mariborski krščanski obrtniki in delavci svoj običajen romarski izlet k Sv. Petru pri Mari-
boru. Izleta se je udeležil tudi naš zvesti somišljenik g. Vincenc Len a rtič i/. Cankarjeve ulice. Pod meljskim hribom ga je zadela kap in četrt ure pozneje je izdihnil svojo dušo. Blag mu spomin!
š Smrtna nesreča pri spravljanju sena. Na Nu cesti proti Poprežju pri Mariboru je padla z visokega s senom naloženega voza 501etna gospodinja Marija Majhenič iz 1'obrežja. Žena je dobila pri padcu tako težke notranje poškodbe, da je kmalo, ko so jo pripeljali do-mov, umrla.
š Smrtna nesreča 701etnega krovca. V Št. Ilju v Slovenskih goricah je pokrival 701etni posestnik Miha Pilili, doma iz Selnice pri Muri, hlev kolarja Humorja. Pri delu je zgubil ravnotežje in je padel s 5 m visoke strehe. Starček je dobil tako težke notranje poškodbe, da je čez eno uro po nesreči umrl.
š Dva vloma. V Šoštanju je bilo vlomljeno v delavnico klobučarja Josipa Ravljana. Tat je odnesel 4 klobuke, 2 volneni ruti in zavoj volne v skupni vrednosti okrog 1400 Din. — V isti noči jo bil poskusen vlom v gostilno Alojzije Skaza v Topolščici. Tat pa je bil pravočasno prepoden in ni ničesar odnesel.
Ljubljanske novice.-
lj Ponesrečena starka 70 letna Marija Klančnikova, o kateri smo že poročali, da so jo opekla v mestni ubožnici z gorečo svečo in so jo morali prepeljati v bolnico jo vsled liudih opeklin po životu umrla.
lj 40 kazni ho imel v svojem kazenskem listu 59 letni Frane Flere iz Gornjega Grada, ko ga bodo obsodili zaradi beračenja po mestu, pri čemer ga jo zasačil zopet stražnik in ga odpeljal v policijske zaporo.
lj Prijet slepar. Aretirali so trgovskega potnika Friderika Grosmana iz Zagreba, katerega jo že delj časa zasledovala policija zaradi raznih predrznih in precej obsežnih sleparij. Prepeljali so ga v Zagreb.
lj Ponesrečen mesar. Mesarski vajenec Anton Podržaj, doma iz Šmarja, se je zabodel pri delu tako močno v desno stegno, da so ga morali prepeljati v bolnico.
lj Poljski tatovi. V zadnjem času so so zopet pojavili v ljubljanski okolici razni poljski tatovi. Pokradenega jo bilo že vac krompirja, fižola, zelja in drugih pridelkov. Posebno številne so poljske tatvine na Pra-lah in na Mirju, kjer bo odslej naprej tudi čuvala močno ojačena poljska straža.
lj Policijske ovadbe. Včeraj je bilo vloženih 22 ovadb in sicer: radi tat rine 1, radi kaljenja nočnega miru 2, radi radi prestopka cestno policijskega reda 10, radi prekoračenja policijske ure 3, radi lahke telesno po-škodbe 1, radi nedostojnoga vedenja 1, radi zglaševalnih predpisov 1 in radi pasjega kontumaca 3. — Aretirali so tri osebo in sicer dva radi vlačugarstva in 1 rndi pijanosti in razgrajanja.
Prosveta.
pr Marijin oralorlj, ki se bo pevski zbor »Ljubljane« z njim v pesmi po svoje udeležil Marijanskega kongresa, bo med starejšimi skladatelji posebej poudaril ljubljenca slovenskega ljudstva Gregorja Kii barja. Njemu edinemu sta med vsemi skladatelji prisojeni dve pesmi: ena, težko če no sploh njegova najlepša: Zdrava zemlje vso Gospa! — navzlic čudno mehki nežnosti polna plemenite resnobe, kakor jo kaže ena plat njegovega umetniškega delovanja; druga — ušesu tudi zelo prijetna — gibka, v. zibajočem se zagonu tako milo, ljubko pozvanjajoča: »Ko v jasnem pasu primiglja,« ki kaže umetnikovo drugo živahnejšo veselo, plat, polno tistega otroškega radostnega rajanja, kakor ga na svoj način očitujejo pra-kopienjoči so angeli po naših »slatih« baročnih oltarjih. Pel jo bo ženski zbor, kakor jo jo prepeval pod Riharjevim vodstvom v stolnici, kjer se je pod mogočnim obokom izpreletoval krasni visoki sopran Riharjeva riest.ro Jerice.1
Riharja drugače res skoro ni moči jasno označiti, docim n. pr. P. H. Sattuerja čisto točno označa njegova, najbolj znana, neprestano pata, pa vedno enako lepa, če no vedno lepša: »S cvetlicami te venčamo«. Čo so vso njegovo drugo cerkveno skladbe izgube, bi si glasbeni zgodovinar iz te edine mogel ustvariti popolnoma jasen pojem o njegovi zavidanja vredni moški kremenitostl, hkrati pa o njega tako prisrčni, ljubki milini. Kakor med njegovimi svetnimi skladbami »Nikar, nikar se me no boj« vsebuje po bistvu vso lastnosti drugih svetnih skladeb, tako je v to pesem strnjeno vse, kar jo za cerkev v tako veliki množini lepega zapel.
P. Angelik Hribar je zastopan s pesmijo: »Veselo pesem:, ki njegov blagi, veseli, otroško nedolžni, preprosti značaj tako lepo svetljnje. Saj ima iz kesnejših dob skladb", ki umetniški brez dvoma višjo stoje, toda težko se bo kje kazal bolj sam svojega kot. v pričujočem izlivu dobrohotnega, veselega
1 Bila jo izvrstna, pevka r sijajnim, prožnim glasom, lahno višino. Ko so je pri neki veliki slovesnonti neka imenitna solisti-nja zmotila, in kar sredi obstala, je Jeriea takoj poprijela, da se je komaj opazilo, in tako adžvrsroleia mogočni sopranov samospev, da je Rihnr stopil z iprnlnikn in svojo sestro v Iskreni hvaležnosti in ljubozni sredi pevcev objel in poljubil.
srca. A. Foersterja* tega velikega neutrudnega delavca bo ženski zbor pokazal v ljubki »Kraljici angelski«, ki dokazuje njegovo veliko gla&beno zrelost in formalno popolnost, hkrati pa dokazuje tudi to, kako se je navzel našega čuvstvovanja, naše mehkobe, ki jo je znal odeti v čim bolj dovršeno obliko. Koncert bodi torej tudi nekak dej hvaležnosti tem velikim možem.
pr »Nova Evropa«. Pravkar je izišla zadnja številka odlične zagrebške revije, namenjena izključno kulturi Slovenije. Prispevke so napisali sami Slovenci. Uvod je napisal prof. dr. Murko (Praga). O slovenski naučni kulturi piše dr. I. Glonar. Dr. Aleš Ušeničnik je seznanil Hrvate in Srbe s pomenom vere za slovenski narod. O slovenskem šolstvu po ujedinje-nju nam daje dr. L. Poljanec pregledno sliko. Pregled strokovnega šolstva daje M. Presl. Dr. Iz. Cankar je napisal lep referat o starejši slovenski umetnosti, I. Mantuani pa slovenski fol kloristiki. Številka vsebuje še sledeče prispevke: F. Mesesnel: »Slovensko moderno slikarstvo«; I. Mantuani: »Slovenska narodna glasba v stari dobi«; A. Lajovic: »Preglec1 razvoja slo enske glasbe«; 1. Grafenauer: »Pregled najnovejše slovenske književnosti«; Fr. Albreht: »Slovensko gledališče«. — O tej številki še spregovorimo. Številka je zelo obširna in stane J.6 Din. Revija izhaja trikrat na mesec in se naroča pri upx-avi »Nove Evrope«, Zagreb, Preradovičev trg 9, II. nadstropje.
I Marijanski kongres
od 6. do 8. septembra t. 1.
Spored kongresa poznate iz izkaznic. Veste tudi že, da je kongres namenjen vsem Slovencem-Marijinim častilcem, ne le Marijinim družbam. De-settisoči so se že odločili, da vsaj na praznik dne 8. sept. pridejo v Ljubljano in na Rakovnik javno častit Pomočnico kristjanov. Da pa se bodo znali v veliki množici prav gibati, da bo vsakdo vedel kam spada in s katerim vlakom se najbolj pravi čas lahko pripelje in zopet odpelje, pazno preberite in si shranite sledeča obvestila.
Kdaj gremo v Ljubljano na kongres?
Kdor bi rad bil pri sprejemu kardinala in nuncija ter začetku kongresa, lahko pride z rednim vlakom. Polovična vožnja velja od 4. do 10. sept. za vse vlake in razrede: (Doma kupi vsak celo karto do Ljubljane, v Ljubljani je ne sme oddati vratarju, ampak le pokaže izkaznico in karto, potem jo dobro spravi. Na kongresu da žigosati izkaznico, potem se do noči 10. sept. enkrat z žigosano izkaznico in staro karto, s katero se je od doma v Ljubljano pripeljal, pelje zastonj domov,)
Kdor bo pa šel na kongres le 8. sept., ko se vrše glavne slovesnosti, naj izbere izmed sledečih vlakov enega zjutraj tja, zvečer pa enega za nazaj, to si dobro zapoemi in tega se točno drži. Posebno številno pridite na posebne vlake, ki so nalašč za vas naročeni. Na teh boste še najlažje našli prostor in prikladen čas za kongres, ker so tako določeni, da omogočajo velikim množicam še isti dan 8. septembra prihod in odhod iz Ljubljane.
6., 7. in 8. sept. bodo osebni vlaki proti Ljubljani ojačeni po potrebi.. Za Štajerce zlasti vlaka, ki vozita iz Maribora do Ljubljane v noči od 7. na 8. sept. ob 23.30 in zjutraj ob 4.57 ter prideta v Ljubljano ob 3.40 in 9.30 dne 8. sept. Proti Ljubljani bodo 8. sept. zjutraj vozili še posebni vlaki (II. del) iz: Rakeka takoj za prvim vlakom 6.13, Kamnika ob G.50 (do Šiške), Kranja ob 8. uri (do Šiške), Nov. mesta takoj za prvim vlakom 4.53. Udeleženci cd Kočevja do Grosupljega naj se vozijo z rednim vlakom, oni od Nov. mesta z drugim.)
Kje naj se zberemo za slovesni obhod s kipom Marije Pomočnice skozi Ljubljano na Rakovnik?
1.	Ker se slovesnost na trgu v Križankah začne že ob 2. uri popoldne in morajo vse množice biti do takrat postavljene v red v okolici Križank, se bo treba zbirati najpozneje ob 1. uri po temle redu: Šole in zavodi pred realko, društva (z zastavo!) in stanovi (delavstvo, dijaštvo, učiteljstvo, starešinstvo itd.) nasproti realki pri univerzi, Star jerski udeleženci na Vegovi ulici proti Križankam, župnije ljubljanske okolice (vsaka zase lepo urejena po družbah, organizacijah in stanovih z zastavami) na Emonski cesti bliže Križank, ženske in dekliške Marijine družbe (z zastavo) na Rimski cesti proti Križankam (ljubljanske in okoličanske družbe ostanejo pri svojih župnijah 1), tretjeredniki in Salezijanski sotrudniki sredi Vaalvazorjevega trga, redovniki, redovnice in duhovniki (s koretlji) jpred križansko cerkvijo, narodne noše in belooble-ecnc deklice v Gosposki ulici bliže Križank (al-tarja), odličnjaki v bližini altarja (pred Auersper-govo palačo ob Križankah), Marijina družba mož in fantov za redovniki pred križansko cerkvijo, za njimi proti sredi trga ljubljanske župnije — vsaka zase urejena po družbah in organizacijah z zastavami — od leve na desno sporedno: stolna, frančiškanska, šentjakobska, šentpeterska, trnovska.
2.	V sprevodu gredo po vrsti: fanfare, šolska mladina (deklice, dečki), prosvetne zveze in društva, stanovi (delavstvo, rokodelci, dijaštvo, učiteljstvo, kat. starešinstvo itd.), župnije iz okolice: D. M. Polje, Sojrtro, Vič, Šent Vid, Ježica itd., urejene vsaka zase (šolarji, dekleta, možje, žene, fantje ozir. po organizacijah), Mar. družbe deklet in žena (izvzemši mesto in okolico), udeleženci iz Štajerske, tretjeredniki in Salezij. sotrudniki, belooblečene deklice, narodne noše, redovnice, redovniki, duhovniki, kip Marijin z asistenco, dostojanstveniki (vlada, vojaštvo, mestno zastopstvo itd.), Marijine družbe fantov in mož, ljubljanske župnije (društva, družbe, stanovi, organizacije) po zgor. reda, neorganizirano ljudstva
8.V sprevodu bodo Sle te skupine pred in za kipom z asistenco v redu, ki ga bo odredilo vodstvo kongresa z gg. reditelji. Ti bodo tudi uvrstili med sprevod 3 godbe in pevske zbore, ki naj se zbero v kotu med Emonsko ceso in Križankami. Vsaka šupnija in skupina naj tudi zase pripravi svoj pevski zbor, ki med obhodom poje Marijine pesmi; kjer tega ne bi mogli, naj pojo litanije M. B. ali molijo rožni vene« (častitljivi del). Vsi tek-mujmo med seboj, kako bi lepše proslavili Marijo z obhodom!
4. Sprevod bo šol po poti: Iz Valvazorjevega trga po Vegovi ulici, Kongresnem trgu, Selcn-burgovi in Prešernovi ulici, čez Marijin trg in most, Stritarjevi ulici, mimo magistrata, po Mestnem in Starem trgu, okoli šentjakobske cerkve, po Flori-janski ulici, Karlovski in Dolenjski cesti na Rakovnik, kjer se bo zaključila cerkvena slovesnost. Kongres se bo 6klenil z Marijino akademijo ob 8. uri zvečer v dvorani Uniona. Vstop prost.
Pri Akademiji sodeluje godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina, operne pevke gospe Pavle Lovšetove in opernega pevca g. Julija Betetto. Glasbene točke je za to slavnostno priliko inštrumentiral kapelnik dr. Josip Čerin. Podroben spored Akademije še priobčimo.
Kdaj s* vrnemo domov s kongresa?
Pol. vožnja velja še cel dan 9. in 10. sept. za vse vlake in razrede. Za odhod tisočev še 8. sept. zvečer bodo vsi redni vlaki ojačeni. Posebni pa bodo vozili iz Ljubljane (glavni kolodvor) proti:
Rakeku ob 19.30, na Jesenice ob 20.; iz Šiške r Kamnik ob 19.30, iz dolenjskega kolodvora do Nov. mesta ob 20.
Štajerci imajo 2 vlaka ob 18.40 in 23.52 (enako Posavci), Dolenjci proti Kočevju 18.28, Vrhni-čani 18.30 in 22.30.
Ker so ponekod vzeli izkaznice bele po 5 Din, pa bi vendar sedaj radi imeli tudi polovično vožnjo, jo lahko dajo tudi žigosat (plačajo še 5 Din) in bo potem tudi veljavna za polovično vožnjo.
Za hrano in stanovanje Salezij. sotriidnikov je preskrbljeno na Rakovniku.
Odbor jo moral upoštevati, da velika večina udeležnikov pride in odide 8. sept. in torej ne želi prenočiti v Ljubljani. Zato je pripravil le malo skupnih prenočišč, privaUio stanovanje (hotel, sorodniki itd.) in hrano si pa itak vsak sam preskrbi. Tudi je v soboto ponoči česčenje v več cerkvah. Sv. spoved naj bi opravil vsakdo doma, v Ljubljani bo težko šlo.
Spominske podobice in liste in knjižice bodo prodajali pri vseh cerkvah.
Skrbite vsi za red, snago, točnost iu lepo obnašanje. Nekaj hrane vzemite seboj.
Zadnji čas je, da si preskrbite izkaznico s sporedom!
V Ljubljani dobite informacije v pisarni kongresa v škofiji spodaj desno.
Pridite, počastimo dostojno Marijo, Pomočnico kristjanov, na I. Marijanskem kongresu Slovencev.	Načelstvo zunanjih priprav. • • •
Sestanek voditeljev Marijinih družb. O
priliki marijanskega kongresa se bodo prvič sestali vsi slovenski škofijski voditelji Mar. družb. Ker pa mora biti eden glavnih sadov kongresa poživljenje že obstoječih in oživljenje novih marijanskih kongregacij po vsem Slovenskem, zato se vabijo k temu sestanku vsi voditelji kongregacij, sploh vsi duhovniki, zlasti še oni, ki se zanimajo za moške in mladeniške družbe. Ta sestanek bo na dan po končanem kongresu, v torek 9. septembra ob 9. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega ulica) v Ljubljani. Vsi udeleženci bodo lahko istotam obedovali. Prosimo torej obilne udeležbe. — Vodstvo M. D.
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne 1. oktobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpisovanja v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.	5197
Najcenejše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Me-jač.
Gd bivšega režima zaprti komunisti oproščeni.
Razpravna dvorana deželnega sodišča na štev. 79 je bila včeraj dopoldne popolnoma zasedena. Vršila se je namreč zanimiva obravnava proti vodji ljubljanskih komunistov, bivšemu občinskemu svetniku, odvetniškemu koncipijentu dr. Milanu Lemežu in tovarišem.
Obtoženci.
Na razširjeni obtožni klopi so se razvrstili poleg dr. Lemeža njegovi soobtoženi tovariši in sicer: Matija Gorenc, brivski vajenec, Rajko Osterc, upravnik lista »Glas Svobode«, Ivan Brodar, kjlučavničar pri tvrdld Zabkar, Anton Rožič, kleparski pomočnik, Albin Kristan, delavec, Franc Peterkovif, zasebni uradnik in pa Ivan Merjasec, kurjač državne železnice.
V celem torej osem obtožencev, izmed katerih so bili dr. Lemež, Mat Gorenc in pa Rajko Osterc že od 13. junija v preiskovalnem in zavarovalnem priporu.
Senatu je predsedoval sodni svetnik Ant-loga, votanti so bili viš. sodni svetnik Mladič, sodni svetnik dr. Kaiser in sodnik Sajovic. Državno pravdništvo je zastopal dr. Mastnjak, obtožence pa je zagovarjal dr. Adlešič.
Obtožnica,
katero je prečital uvodoma predsednik senata, vsebuje v bistvu tole vsebino: Dne 1. maja so priredili komunisti na Marksovem trgu pred delavskim domom shod, kateremu je predsedoval obtoženi Rajko Osterc, kot glavni govornik pa je nastopil dr. Lemež. Obtožnica očita dr. Lemežu, da je v svojem govoru bičal obstoječi povojni teroristični režim kapitalizma v evropskih državah. Obsojal je tiranijo nad delavstvom in vsem ročnim in duševnim proletarijatom, pri čemer je trdil, da stoji Jugoslavija na čelu reakcije. Z izjemnimi zakoni, kakor z zakonom o zaščiti države se skuša vzdržati kapitalistični režim v državi, kar je pa le dokaz njene slabosti, kajti močna vlada ne potrebuje izjemnih zakonov, ker za njo stoji ljudstvo. Zato se pojavlja povsod mogočna volja revolucionarnega proletarijata za osvobojenje od kapitalističnega duha. Pri tem je ozuačil za vzgled današnjo Rusijo in ugotavljal, da mora proletarijat vstrajati v boju za svoje pravice in naj se povsod odzivajo parole: »Proti buržuazijski diktaturi!« — »Vso oblast delavnemu ljudstvu!« — »Naj živi enotna fronta mednarodnega proletarijata, naj živi revolucijonarni prvi maj!« — »Proti zakonu o zaščiti države!« — »Za delavsko kmečko vlado!« — Za svobodo vseh narodov v Jugoslaviji!« — »Naj živi delavsko-kmetska sovjetska republika Rusija!«, in še nekaj pozivov v tem smislu. -- To se je očitalo dr. Lemežu. Ostalim pa je očitala obtožnica, da so med in po govoru iu pa pri slavnostuem obhodu po mestu klicali razne nevarne klice, kakor: »Živela revolucijonarna mladinska in-ternacijon&la!« — »Živela sovjetska Rusija!«
—	»Živijo Ljenin, doli z reakcijo, živijo Troc-kij!« — Živela sovjetska Rusija, živela čovje-čanska republika!« — Živela rdeča armada!«
—	»Doli z reakcijo!« itd. Ivanu Merjascu pa se je očitalo, da je nosil znak z Ljeninovo glavo, komunističen emblem kot znale pozivanja in ščuvanja, da bi se ustvarilo javno mnenje, da je treba obstoječi pravni red nadomestiti z drugim po prevratu po uničenju privatne lastnine ali javnega miru. — Vsi razun zadnjega so bili obtoženi radi hudodelstva po členu 1. zakona z dne 2. avg. 1921 o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Merjasec pa je bil obtožen po čl. 12. tega zakona-
Razlogi.
V razlogih se navaja, da je priredila »Neodvisna delavska stranica Jugoslavije« (komunistična stranka) dne 1. majnika manife-stacijski shod in obhod, pri čemer so zakrivili vsi obtoženci zgoraj inkriminirana dejanja. Vsi sicer zanikajo vsako krivdo in trdijo, da niso imeli namena propagirati komunizem in navduševati ljudstvo za komunistične ideje in njih praktično izvedbo, vendar pa je dokazano, da so vršili prepovedauo propagando za komunizem in predlaga ostro obsodbo.
Zagovor obtožencev.
Prvi se je zagovarjal glavni obtoženec dr. Lemež, ki je mirno in dostojno izvajal pred vsem, da obžaluje, ker mu je tiskarna založila njegov spisan govor, s katerim bi bil lahko jasno dokazal, da ne zadene njega v smislu obtožnice nobena krivda. Bil je takrat jako pozoren in se je izredno dobro pripravil za govor, ker je vedel, da ga policija strogo in vsestransko nadzoruje. Priporočal je tudi drugim govornikom in vsem navzočim strogo pazljivost in je tudi poučil reditelje shoda in obhoda, da pazijo pri govorih in posebno pri vzklikih. — Reprodukcija njegovega govora, ki je reproduciran v odlomkih, kar napravi popolnoma drugačen vtis kot pa celoten govor, je zelo pomanjkljiva in mestoma naravnost napačna. Govoril je res o ruskih delavcih in kmetih, vendar pa ni bil govor zamišljen in govorejen v tem smislu, kot mu ga očita obtožnica.
Pričevanje
pri katerem so nastopile kot glavne in najbolj obremenilne priče policijski organi, ki so bili pri prireditvi službeno navzoči so v splošnem sicer potrdili svoje obdolžitve, vendar pa niso mogli povedati ničesar jasnega glede obtožencev, češ, da se ne spominjajo več natančno na dogodke, M so se vršili že prvega niajnika in tudi niso mogle zanesljivo potrditi, kdo je klical v obtožnici navedene medklice in pozive. Culi so klice, doli z reakcijo, doli z »Orjuno«, živela Rusija, vendar pa niso mogli ugotoviti zlobnega namena klicateljev, marveč so bili ti klici le nekak nedolžen dušek veselja, ki je zavladalo med delavstvom ob priliki slavija svojega delavskega praznika, prvega maja. — Tudi se je ugotovilo, da so se pomešali med oficijelne udeležence tudi drugi elementi, ki so morda zanalašč in namenoma klicali inkriminirane klice, da se izrabijo kot orožje proti komunistom. Potrdile so tudi razne priče, da je dr. Lemež res opozarjal reditelje in vse udeležence, da naj bodo previdni in da naj kolikor možno dostojno manifestirajo svoj delavski praznik.
Zagovor.
Zagovornik dr. Adlešič je v temeljitem in lepem zagovoru ugotavljal, da je šlo v tem slučaju res le za delavske pravice in to je dr. Lemež jako točno pojasnil. Poudarjal se je delavsko-zavedni praznik prvi maj. Pri izrazu revolucijonaren pa ni treba imeti vedno pred očmi lo krvav poboj in nasilno umevanje, marveč znači tudi miren preobrat na podlagi razredne zavednosti. Vse kaže, da nismo y
družbi krvavih revolucijonarcev, marveč y družbi onih, ki si žele priboriti svoje pravice parlamentarnim in pravnim politično ustavnim potom. V celem manjka v tem slučaju subjektivni dolus in so bile vse te inkriminirane parole že prej javno objavljene. Tudi ne smejo in ne pomenijo razni vzkliki javne propagande za Rusijo. Svetovna vojna je bila svetovna revolucija. Prvi je padel carizem v Rusiji in njemu so sledili tudi drugi carski režimi kakor v Nemčiji in sedaj v Angliji. (Mac-donaldova vlada). Tudi so pomote pri padlih izrazih zelo mogoče in so padali, kar je ugotovljeno, ravno taki vzkliki iz drugih nekomunističnih vrst. V obtožnici se povdarja nasilna izprememba ekonomskega reda, poudarja se povsod le nasilje, kar pa ni pravilno. Ideje so, vendar ne take, in tudi idej zakon ne more ubiti. Republika — to še ni kaznjivo in republikanske ideje se tudi zakonitim potem morejo razširjati, dokler ni nasilja. Vzkli-kanje največjemu idealnemu komunistu, Lje-ninu, pa se še ne mero smatrati pred zakonom za nasilstvo. — Tudi so bili obtoženci radi kršenja javnega reda pri policiji in sa za en delikt ne more kaznovati dvakrat. Predlaga oprostitev vseh obtožencev.
Po precej dolgem posvetovanju je razglasil predsednik senata
oprostilno sodbo
za vse obtožence, zanikujoč, da bi bili z govori ali vsklild delali propagando za komunizem. Shod in obhod sta bila od policije dovoljena in dovoljeno je bilo delavcem obhajati delavski praznik prvega maja. Te prireditve so se udeležili komunistično organizirani delavci, ki so že dovolj vpeljani v pomen komunizma, iu za katere ta govor in ti vsklild nimajo tistega pomena, ki ga jim pripisuje obtožnica. Glede nošnje Ljeninovega znaka pa se senat ni uveril, in da bi se s tem delala javna propaganda in ni pri toliki množici znakov, ki jih imamo dandanes, ravno na ta znak nikdo pazil. — Po razglasitvi te sodbe, katero je navzoče občinstvo napelo pričakovalo, je nastalo v dvorani Živahno gibajne in so se culi pritrjevalni klici in ploskanje. Svojci in prijatelji pa so obkrožili oproščene in so jim čestitali ter jih z navdušenim veseljem zopet sprejeli v svoj rodbinski in prijateljski krog.
Odškodnine za preiskovalni zapor pa ne dobe oproščeni nobene, ker je no novejših določilih za delikte te vrste preiskovalni zapor obligaten.
• • #
Oprostitev dr. Lemeža in tovarišev je napravila na vso javnost najboljši vtis- Ta oprostitev ni samo delno zadoščenje obtožencem za prestano preganjanje, ampak pomeni tudi krepko obsodbo nasilja, samovolje in krivič-nosti bivšega Pašič - Pribičevičevega režima. Ko so pod orjunsko vlado zaprli komuniste, so režimski listi trdili, da so se našli pri njih kompromitujoči propagandni spisi in da se je razkrila nevarna zarota proti državi ter priprava za komunistično revolucijo po celi državi. Obtožnica pa jim očita — govore in vzklike na javnem shodu 1. maja, torej na prireditvi, ki jo je bila policija dovolila, katero ie nadzirala in zoper katero drž. pravdnik ni dvignil obtožbe, dokler ni prišel iz Belgrada od dr. Wilderja nalog, da se komunisti zaprejo. Pripomniti je še, da so vsi tisti govori in vzkliki bili v komunističnem glasilu objav Ijeni in da jih policija takrat ni zaplenila. Obtožba je v celoti eldatanten dokaz nemoral-nosti bivšega režima, ki je zaprl delavce in njih voditelje, ki niso snovali nobene dejanske revolucije, dočim je sam oboroževal Orjunce, ki so javno z orožjem v roki propagirali prevrat v prid reakciji in diktaturo proti parlamentu in ustavnim demokratskim svoboščinam.
Po svetu.
—	General Lacroise f. V Parizu je umrl general Henri de Lacroix, bivši podpredsednik Vrhovnega vojnega sveta. L. 1905. je bil šef vojne misije v Berlinu in je pri tej prilik' zbudil pozornost nekdanjega cesarja.
—	Tovarna za potne liste. »Chicago Tribune« piše, da so odkrili v neki kavarni pariškega Montmartre-a »tovarno« za fabrikacijo potnih listov U. S. A. Za vsak potni list so zahtevali ponarejevalci 600 dolarjev.
—	Afera Szabo - Eskiitt. Predsednik bu-dimpeštanskega senta Toreki je izjavil dopisniku »Az Est«-a, da bo psihijatrizacija bivšega tajnika kmetijskega ministra najdalje v štirih tednih dovršena. Kakor znano, je Ludo-vik Eskiitt zamotan v umazano korupcijsko afero z izvoznicami. Te izvoznice so »prodajali« njegovi prijatelji v neki zakotni kavami. Eskiitt je potem, ko je policija za to stvar do-znala, kompromitiral ministra. Glavna razprava se bo vršila takoj, čim sestavijo zdravniki svoje mnenje o duševnem stanju obtoženca. Kmetijski minister Szabo bo kot priča še pred glavno razpravo zavrnil neosnovane očitke svojega bivšega tajnika. — Minister Szabo je bil sprejet v enoumi avdijenci pri državnem upravitelju Horthyju, ki ga je — to se smatra kot odgovor na politično gonjo — odlikoval z mažarskim zaslužnim križcem prvega razreda. Ta red imajo doslej samo Horthy, inozemska kraljica Viljemina in grof Bethlen. V agrarnih krogih se govori, da je sam ministrski predsedniik grof Bethlen predlagal kmetijskega ministra za tako visoko odlikovanje.
Anton Pevc:
Velesejem In kmetijstvo.
IV. Razstava živine.
Kakor smo letos videli, je razstava živine največja privlačna sila za kmetsko prebivalstvo k posetu velesejma. Kmet se zaveda, da bo le v živinoreji moral iskati svojo rešitev. Če nam bo prihodnji velesejm že mogel nuditi ne le konje, marveč vse vrste naših domačih živali, bo to ne le velezaslužno delo veleaejmskega odbora, marveč velik korak k napredku slovenske živinoreje. Razstave so praktična vzpodbuda k napredku, kjer se naj-zanikernejši nazadnjak sam od sebe, na lastne oči prepriča, da je res nazadnjak, — česar s predavanji nikdar ne dosežeš. Zato se temu vzgojnemu čini tel ju kmetijstva posveča v vseh naprednih deželah največjo pažnjo in nudi kmetom v prvem početku vse mogoče ugodnosti, da se razstav udeležijo vsaj kot posestniki, oko ne kot razstavljale).
Letošnja razstava konj se je vršila glasom govora kmet. svetnika g. Rohrmana na vzpodbudo industriskih in trgovskih krogov odnosno velesejmskega odbora — opomin kmetijskim krogom, da se predramijo iz spanja.
Služil je menda kot vzorec graški velesejem. kjer so bile že pred vajno običajne razstave živine v majhnem obsegu in konjske dirke predvsem kot vaba k posetu velesejma. V nasprotju z običajem v Grazu bi bilo umestno, da prirejamo v Ljubljani razstave živine in druge na kmetijstvo se nanašajoče razsrtave le iz kulturnih vidikov kmetijstva, — tudi če se vršijo ob priliki vsakoletnega velesejma in ostaneta odbor velesejma in odbor razstave v rahli medsebojni interesni zvezi.
Čim pripoznamo razstavam živine odličen vzgojni pomen, morajo razstave večjega obsega trajati več dni. da imajo tako priliko po-setiti jo kmetovalci v čim večjem številu. To zahteva sicer več truda za prireditelje, ker se morajo konji in živali hlevske reje čez noč umestiti po hlevih v mestu ali v zasilnih hlevih na razstavnem prostoru, vendar ne podraži prireditve kaj znatno, — najdražji je pač odvoz in dovoz živali po železnici. Bodoče razstave živine ob priliki velesejmov v Ljubljani naj bi trajale tri dni, odnosno če vračunamo da«, ko se živali dovajajo, štiri dni, in uvede naj se običaj redne izmenjave ple-menjakov med rejci vsako leto ob tej priliki, oeiroma priredi reden sejem plemenske živine.
Smernice za razstave živine je podal že živinorejski inštruktor gosp. Krištof v svojem članku V ^Slovencu« z dne 24. avgusta t. 1. Živinorejske zadruge so v prvi vrsti poklicarie kot razstavljalke in naj se pričnejo s podrobnim delom odbiranja in ustvarjanja rodovin pripravljati takoj, čim hočejo 1. 1925. res kaj vzornega in koristnega pokazati. Pri konjih cenimo v prvi vrsti lepoto; pr! vseh drugih domačih živalih pa je le-ta podrejenega pomena, zahteva se v prvi vrsti čim večja nas-novitost in na zunanjosti živali one lastnosti, ki omogočajo in zajamčujejo višek gospodarskega donosa.
Tudi organizacijo razstav živine in sploh n. vodstvo smotrenega dela na polju živinoreje bi priporočal, da se osnuje za vso Slovenijo osrednji živinorejski cdhor — državni živinorejski odbor, kakršnega ima n. pr. Danska. Dela je obilo; vse ukrepe je resno preudariti raz stališče znanstva in mogočih uspehov v praksi; potrebno je zato, da na-
predek te panoge vzame v roke odbor agilnih in najumnejših mož naroda. Iz teorije vsezna-nja je preiti pa teorijo specialistov, kakor je to običaj med najbolj naprednimi narodi — kmetjstvo mora idejno slediti principom, ld veljajo v industriji.
g Izvoz 1924—1925. Drugega dne kongresa trgovskih in obrtniških zbornic cele države, ki se je vršil v Belgradu, je bil najvažnejši referat o prognozi izvoza v izvozni kampanji 1924—1925 (t. j. od 1. septembra 1924 do 31. avgusta 1925). Skupno se ceni izvoz v tem razdobju na 8 milijard 628.3 milijonov dinarjev, čemur je treba prišteti še razne predmete, ki se izvažajo v majhnih količinah, v vrednosti 1 milijarde 771.7 milijonov dinarjev. Računa se torej na izvoz v vrednosti 10 milijard 400 milijonov dinarjev, kar se nam zdi popolnoma lahko dosegljiva številka. Če bi se predvideni izvoz realiziral, na kar pa se da sklepati iz rezultatov prejšnje kampanje, potem imamo računati z znatno aktivnostjo v bilanci naše zunanje trgovine.
g Trgovska konvencija z Unijo. Kakor poročajo iz Belgrada, izdeluje posebna komisija v konzularnih z?dev?,h projekt konvencije med našo državo in severnoameriškimi Združenimi državami. Ko bo konvencija izdelana, se bodo začela v Belgradu najbrže tudi pogajanja za sklenitev nove trgovske pogodbe z Združenimi državami, ker datira stara trgovska pogodba še iz 1. 1881. Pogajanja bo vodil kot predsednik dr. Rybaf.
g Zvišane cprinskcga ažija. Kakor smo že včeraj poročali, je finančni minister odredil zvišanje carinskega ažija na 900 odstotkov.
g Produkcija ia cene sladkorne pese. Tovarna sladkorja v Osjeku je pričela 1. t. m. s sladkorno kampanjo, Vsled gostega deževja ne bo kvaliteta pese tako dobra, kot lansko leto. Tovarna plačuje producentom za me-terski stot pese 2y, kg surovega sladkorja, to je kro* 27.50 dinarjev. Na enem jutru se pridela 120—130 met, stotov sladkorne pese. Manjši kmetje dob6 za metcrslci stot pesa 30 dinarjev. — Poleg tega dobč še producenti gotovo množino pesnih odpadkov in melase. Tovarna računa, da bo predelala letos 1.3 milijonov meterskih stotov pese, iz česar se bo dobilo 1300 vagonov sladkora.
g Produkcija sladkorja v naša državi, V naši državi imamo osem sladkornih tvornic, ki so v kampanji 1913—1914 producirale 70.070 ton sladkorja. V kampanji 1919—1920 je produkcija padla na 7780 ton, že v kampanji 1920—1921 pa je dosegla 20.170 ton. — L. 1921—1922 so producirale tovarne 23.810 ton, 1922—1923 33.760 in v ravnokar zaključeni kampanji 1923—1924 40.630 ton. Ker je letošnja produkcija sladkorne pese izredno dobra, lahko računamo na produkcijo okrog 90.000 ton sladkorja, da nam bo preosfaja!o po kritju domačih potreb sladkorja še za izvoz.
g Uvoz sladkorja iz NeanSje v naš" državo. Povodom skakanja cen sladkorja je sklenilo ministrstvo trgovine in industrije, da se začasno dovoli uvoz sladkorja v našo državo iz Nemčije.
g Gospodar«!:* kriza v Di*b»3=:"?. Iz Splita iavljajo, da so trgovine z vinom skoro v cc'i Dalmaciji zaprte, ker ni nobenega poslovanja. Producent ne more prodati svojega pridelka. Nezaposlenost delavstva raste. V Splitu je na stotine dela*, skih rodbin brez posla.
g Skoda po poplavi in toči v tek. letu.
Poljedelsko ministrstvo je zbralo točne podatke o višini škode, ki so jo povzročile poplave in toča. Po teh podatkih znaša celokupna škoda 612 milijonov 53.000 dinarjev. Od te celokupne vsote znaša škoda povzročena po poplavi 383 milijonov 309,000 dinarjev, škoda zaradi toče pa 228 milijonov 744.000 dinarjev. Ministrstvo je v teh dneh dobilo veliko količino koruze, ki se bo razdelila oškodovancem po toči kakor tudi pasivnim krajem v dubrovniškem in splitskem okrožju.
g Znižanje krušnih cen y Avstriji Preiskovalna komisija za tržne cene je označila ceno 8000 K za hleb kruha kot pretirano. Izgleda, da bodo tvornice kruha vzpostavile že v najkrajšem času prejšnjo ceno 7800 K.
g Likvidacija dunajske banke. Dunajska Austro-Orientbank bo imela dne 16. septembra svoj občni zbor, na katerem se bo sklepalo o likvidaciji zavoda. Banka je pasivna.
g Uvedbe premakljivih žilnih carin ▼ Avstriji. V Avstriji bodo vpeljali premakljive carine na žito. Temeljna carina bo znašala dve zlati kroni pri ceni pšenice 3200—3800 aK za 1 kg. Ako cena žitu pade, se sorazmerno carina poviša. Pri dvigu žitnih cen se pa carina sorazmerno zmanjša.
g Letošnji pridelek vina v Italiji. Letošnja vinska trgatev v Italiji bo slabša kakor lanska. Medtem ko se je lani pridelalo 53 milijonov hektolitrov, cenijo letošnji pridelek samo na 44 milijonov hektolitrov. V severni in srednji Italiji bo trgatev slabša kakor lani, v provincah Puglia in Calabria bo pa boljša. — Upoštevati je treba, da so stare zaloge še vedno velike.
g Grške finance. Iz Aten javljajo, da je izjavil finančni minister, da bo znašal deficit v proračunskem letu 1924—1925 517 milijonov drahem, kar predstavlja z ozirom na deficit v finančnem letu 1923—1924, ki je dosegel 965 milijonov drahem, razveseljivo izboljšanje.
g Obtok bankovcev v Franciji. Po zadnjem izkazu Banqua de France je bilo v obtoku za 40 milijard 34 milijonov frankov bankovcev, kar pomeni napram prejšnjem izkazu zmanjšanje za 216 milijonov frankov.
g Prodaja Fordovih avtomobilov. V prvi polovici tega leta je Ford prodal 1 milijon 114.000 svojih voz, od teh 1 milijon 27.000 na teritoriju severnoameriških Združenih držav, 87.000 pa v inozemstvo.
Borzna poročila.
2. septembra 1924. LJUBLJANSKA BORZA:
Vrednostni papirji.
Vojna odškodnina 119, Celjska posojilnica d. d. Celje 200, Ljubljanska Kreditna banka, Ljublja na 220, Merkantilna banka, Kočevje 118—122, Frva hrvatska štedionica, Zagreb 916, Slavenska banka, Zagreb 105 (ponudba), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 150—165, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 480—500, Združene papirnice Vevče 123—130, 4 'A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 93.
Produkti.
Les: Deske 20, 25, 35 mm, od 20 cm naprej širine, monte, fco meja 700; remeljni po-' lovičarji 35/70, I. II. III., fco meja 710; trami ' 4/5 od 4—10 m dolžine, 5/6 od 4—10 m dolžine, 4/4, 4/5 od 6—10 m dolžine, fco meja 450; hrastovi plohi, neobr., monte, od 2 m dolžine naprej, 30 mm debel., fco meja 1340; bukovi hlodi I. II. od 2 m dolž. napr., 30 cm
Roman. Paul Keller. — F. 0.
(Dalje)	50
Nobenega poročila ni dobil od njih. Pisati jim je bilo težko. V septembra je pa vendar prejel pismo. Steiner je pisal:
Dragi prijatelj!
Tako nam gre, tako! Nimamo pravega vodilnega glasu. Na trobento se ne da vse dobro napraviti. Večkrat se nam je z slo tožilo, včasih nas je tudi trgalo. V Teicha-vo pa ne pridemo več, ker nam je za čast in zaradi gospoda doktorja. Tebe bi radi zopet videli. Prav radi te imamo, ker si visoka številka v našem kvartetu. Če se nam zopet pridružiš, bos lahko kapelnik. Meni ni za vse več nič. Pohlu tudi! On govori skoro samo še nemški. Saj nima nič od tega. Najbolje gre Schulzeju, ker rad teka. Toda mi ga komaj dohajamo. Ljubi Robert, ker ne moremo priti v Teichavo in tudi čisto blizn ne, bi te radi vendar še videli. V nedeljo teden bomo v gozdni gostilni pri Gliesvvitzi. Do tja nimaš tako daleč, samo nekaj malega z železnico. Pridi vendar! Če bi hotel biti tako dober, da bi vzel tudi rog in šel zopet z nami, bi nas veselilo. Potem se lahko posvetujemo, kdo bo kapelnik, ti ali jaz. Pridi pričakujemo te. Vsi te srčno pozdravljamo in poljubljamo. Tvoj stari zvesti načelnik
Steiner, podčastnik v p.
Zelo se je razveselil Robert, ko je prejel to pismo. To ga bo rešilo, to oprostilo. Tisti dan je bil vesel. Imel je upanje, iniol
zopet zvezo. Ni bil več p r i m o r a n tukaj ostati.
Ti stara, mrzla hiša, kmalu se te bom znebil; ti trdosrčna, samopašna ženska, kmalu me ne boš več mučila; ti neumni, domišljavi fante, kmalu bom videl boljšs, prijaznejše obraze, kot si ti.
Ti delo brez veselja, vi pusti dnevi, vi čemerni večeri, .zdaj vas je konec!
Toda ti — stari, stari Gotllieb Peuker — ti — ti seveda —
In ti, prijazna Kristina, dobri doktor, vidva seveda —.
In ti ljubi bolnik, ki si me sprejel, ko sem prišel beden, raztrgan, brez imetja s ceste--.
Tako je bil Robert zopet razdvojen, zopet brez jasnost, zopet brez sveta in poguma.
Ko je prišla nedelja, si je sicer izgovoril prost dan, da bi obiskal tovariše, rog je pa pustil doma.
Dejal si je, da si hoče Še premslitl, govoriti prej s tovariši, za njimi gre še vedno lahko.
Lep nedeljski dan. Prijazno, jasno jesensko solnce je obsevalo Robertovo pot, ko je korakal od majhne postaje proti gostilni. Srce mu je navdajalo neko tesno veselje, ki ga čuti vsak, če je na tem, da vidi zopet prijatelje, katerih ni dolgo videl.
Majhen grič se je pokazal pred njim. Onstran griča je stala sredi gozda samotna gostilna za voznike.
Na griču je stal majhen mož, ki je bistro zrl na pot, zdaj pa zamahnil s kapo in izginil. Pohl, Italijan, ki je stal na straži.
Robert pospeši korake in njegovo sicer bledo lice žari. Ko pride na grič, vidi to-
variše z godali pred gostilno. Steiner da znamenje in prišlecu zadoni nasproti: »Pozdravljen, dobro došel, prijatelj zvesti naš!«
Steiner je večkrat prenehal z basom in se silno usekoval, slednjič pa vrže tubo v zeleno travo, steče proti Robertu in ga
objame, drugi pa za njim.
* * *
Svetlo sije prijazno jesensko solnce v nizko pivsko sobo v gozdu, v kateri sede z veselimi obrazi štirje godci okrog mize. . Steiner drži Roberta za desno, Schulze pa za levo roko, Pohl, ki mu sedi nasproti, so pa s saškoitalijanskim obrazom zadovoljno spakuje.
»Ti nisi več popolnoma proti temu, da bi šel zopet z nami?« vpraša Steiner.
»Ne! Hotel sem pa prej z Vami govoriti. Morate mi dati še nekaj časa za premislek.«
»Čas za premislek je vedno premisleka vreden,« pravi Steiner. »Tisti nima mnogo veselja. Toda damo časa za premislek. V štirih tednih zopet pridemo tod mimo, recimo natanko danes štiri tedne. Potem nam boš povedal, kako si se odločil, če prineseš s seboj rog. Zelo sem se prestrašil, ko sem te videl, da prihajaš praznih rok.«
>Io anclie! Ma tn sei nn ramerado molto bravo! če bi namreč ti zopet z nami hodil, bi zopet mnogo rajši govoril malo slikano.«
»Ali nisi — ni«i nič slišal o moji cer-kovnikovi hčeri?« vprašuje Schulze, pek. j
»Omožila se je,« odgovori Robert,« z j dimnikarskim pomočnikom.*
debel., fco naklad, postaja 240; želez, pragi hrast., fco nakladalna postaja, za komad 20; suha bukova drva, do 10% okroglic, fco nakl. postaja (3 vag.) 28—29; 28 zaklj.
Žito in poljski pridelki; Pšenica domača, par. Ljubljana 390; pšenica bačka 74/76, par. Ljubljana 425; pšenica slavonska, par. Ljubljana 397.50; koruza bačka, par. Ljub, 345; oves bački, par. Ljubljana 335; ajda siva stara Ia, po vzorcu 300—350; ječmen pivo-varski 64, par. Ljubljana 475; pženična moka št. 6, par. Ljubljana 450; pšenična moka št. 7, par. Ljubljana 400; suhe gobe po kakovosti 48—53; krompir, zdrav, suh, fco naklad, post. 110.
Str oč niče, sadje: Jabolka odbrana, fco naklad, postaja 195.
Seno, slama: Seno Ia, sladko, pre-šano, fco Ljubljana 75.
Vino: Vino, belo, dolenjsko, štajersko, hrvatsko, po vzorcu, fco naklad postaja 635.
ZAGREBŠKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 1. septembra 1924.)
Devize in valute.
Italija 3.4297 — 3.4597 (3.4625—3.4925), London 347.40—350.40 (351.80—354.80), New-york 76.71—77.71 (77.57—78.57), Pariz 4.17^ —4.22 (4.3190 — 4.3690), Praga 2.32—2.35 (2.35!—2.38'/.), Dunaj 0.1081—0.1101 (0.1099 —0.1119), Ziirich 14.60—14.70 (14.78—14.88). Tendenca dalje slaba.
Vrednostni papirji: Hrvatska Es-komptna banka, Zagreb 120, Hrvat, sveobča kred. banka, Zagreb 122, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 63, Jugoslovenska banka, Zagreb 110—114, Ljubljanska Kreditna banka, Ljubljana 230—240, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 105, Dioničko društvo za eksploataciu drva, Zagreb 110, Hrv. slav. d. d. za industriu šečera 990, Narodna šumska industrija, Zagreb 100 (ponudba), Slavonija "88—90, Združene papirnice Vevče 125—130, Strojne tovarne in livarne 150, Vojna odškodnina 109^—110^, 1% drž. inv. pos. 64—65.
CURISKA BORZA. (V oklepaju tečaji z dne 1. septembra 1924-5
Belgrad 6.85 (6,725), Italija 23.55 (23.55), London 23.87 (23.83), Ncwyork 531.25 (531.50), Pariz 28.80 (28.72), Praga 15.95 (16.—) Dunaj
0.00749	(0.0075).
DUNAJSKA BORZA.
Efekti: Zivnostenska banka 421.500, Alpi-ne 322.000, Greinitz 149.000, Kranjska industrijska družba 820.000, Trboveljska družba 430.000, Hrvatska eskomptna banka 103.000,
1.eykam	185.000 Hrvatsko-slav. dež. hip. ban ka 54.000 Slavonija 74.000.
Devize: Belgrad 910—914, Kodauj 11 «0, London 319.000, Milan 3154, Newyork 70935, Pariz 3867, Varšava 13620.
Valute: dol. 70.460, angleški funt 317.200, francoski frank 3850, lira 3155, dinar 909—< 915.
PRAŠKA BORZA.
Devize: Lira 150.5, Zagreb 43.60, Paril 184.25, London 15240, Newyork 3395.
Svilene trikot JUMPEFUE
od 180 Din naprej NUDI TVRDKA
F. in l OOBIČAR, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA, Sv. Pelra cesta štev. 2a
EH!=ll}=MSMEiH=ISI=M~lll
»Omožila!«
Pekove oči se lesketajo v divji žalosti.
»Omožila! S takim umazancem! Ženske so res hudobne!«
»Jaz pa po svoji vdovi rajši sploh nic ne vprašam,« pravi Steiner, a pri srcu mu je tesno.
»Je tudi bolje.«
»Kaj se pravi, je tudi bolje! To pa moram zvedeti, tega ne morem kar tako požreti.«
Robet mu nekaj pove, kar je Steinerja zelo užalostilo in mu vzelo zopet vse veselje, da bi so vrnil v Teichavo, ki se mn je nekoliko zbudilo, ko je slišal, da je odšla gospodična Ivanka.
»La donna i) mobile,« pravi Pohl, »jaz sem se od svoje izvoljenke sam od sebe s prav nežno brco poslovil, da se mi ni treba zdaj jezili. Če bi se bil vedno jezil na svoje odpadle ljubice, bi bil že davno mrtev. To bi bilo res preveč naporno! Vam bom pa kaj o Italiji povedal.«
Vsi so to nejevoljno odklonili.
»In kako je tebi, Robert? Ali si popolnoma zadovoljen in srečen v Teichavi?«
Robert gleda skozi okno na vrtiček, ki ga obseva solnce. Astre rastrejo zunaj, debele, pisane georgine in solnčne rože.
Miška koraka po vrtu in ogleduje tako žareč cvet, ki se težko sklanja k zemlji, in ve: pozimi bo ležal na tleh. Potom se ne bo več svetil, dal bo pa sočnato zrno. Sveti, rumeno solnce, .sveti, ti prinašaš blagoslov! Miška si še malo ogreje kožušček, potem pa zleze v podzemsko hišico.
Stran 6.
SLOVENEC, (fce S. a^plemSra 192&
štev. 201
Socialni vestnik.
s Dolovni program kongresa srednjih slojev v Bernu. V Bernu zboruje, kakor smo že poročali, od 1. do 4. t. m. liga organizacij srednjih slojev. Na kongresu, čegar drugi del se bo vršil v Interlakenu, bodo obravnavali: 1. vprašanja splošne narave; sem spada propaganda za srednji sloj in njega vprašanje; študij tega problema na vseučiliščih in višjih šolah, zlasti kreditno vprašanje in kreditna organizacija srednjega sloja; stanovanjsko vprašanje. — 2. Specialna vprašanja: a) Rokodelstvo : pospeševanje poklicne marljivosti in kvalitenega dela v obrti; reforma submisi-jonstva; srednji sloji in velesejmi ter razstave |(ni izključeno, da se bo razpravljalo tudi o vprašanju nočnega dela v pekarski obrti), b) Trgovina : Enotna rabatacija, skupna nabava blaga; pouk za kupce; nepoštena konkurenca; krošnjarstvo; (eventuelno: bolniško in prometno zavarovanje srednjega sloja; c) kmetijstvo: kmetijska organizacija in kmetijsko zadružništvo; stališče kmetijstva napram ostalim pridobitnim skupinam, d) Ostali p r i p a d n k i srednjih slojev: Zaščitil naslova za imejitelje akademskih stopenj;
sredstva za pospešitev rentabilnosti in boljšega zaslužka za duševno delo. Poleg tega se bo razpravljalo o problemu obubožanja srednjih slojev, njih pomenu za narodno gospodarstvo itd.
Narodno gledišče.
Dve predstavi v Narodnem gledališča v Ljubljani. O priliki bližnjih dveh kongresov, ki se vršita v Ljubljani, bodeta v Narodnem gledališču dve predstavi in sicer se vprizori povodom kongresa vselovanske agrarne omla-dine v petek dne 5. septembra v opernem gledališču opera »Gorenjski slavčekc. V soboto dne 6. septembra pa vprizori stolna dijaška kongregacija na čast udeležencev prvega slovenskega marijanskega kongresa Šekspirjevo žaloigro >Macbethc Vstopnice za obe te dve predstavi so od danes naprej v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
Orlovski vestnik.
Procesije ob priliki Marijanskega kongresa se udeleže v kroju člani odsekov š e m p e -terske, ježanske in dvorske srenje
ter odseki Š t. V i d I. i n II. ter Dravlje. Zbirališče ob 1. uri popoldne na Valvazorjevem trgu. Okrožni predsednik.
šolski vestnik.
Dekliška šola pri uršulinkah v Mekinjah pri Kamniku. Na osnovni šoli je vpisovanje 7. sept., sv. maša 9. sept., redni pouk se prične 10. septembra. Gojenke osnovne šole naj bodo 9. sept. v zavodu. Na meščanski šoli je vpisovanje 13. septembra, sv. maša 14. sept., redni pouk se prične 15. sept. Gojenke mešč. šole naj bodo 14. sept. v zavodu.
Meščanska šola na Jesenicah. Vpisovanje se bo vršilo 10. t. m. Ponavljalni in drugi izpiti bodo 10., 11. in 12. t. m. V soboto 13. t. m. bo ob 8. uri na Savi skupna šolska maša. Redni pouk se prične 15. t m. Ravnateljstvo.
Dijaški vestnik.
d Podružnica SDZ z ribniški okraj priredi v soboto dne 6. t. m. ob 8. uri in v nedeljo dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne ob priliki petnajstletnice njene ustanovitve dramatsko predstavo »Domc in vabi občinstvo k obilni udeležbi.
d Seja ljubljanske podružnice je nocoj ob 7. uri zvečer v društvenem prostoru. — Predsednik.
Naznanila.
Stolna prosveta ima danes v sredo zvečer ob 8. uri v Jugoslovanski tiskarni sejo. — Predsednik.
Pevski zbor Glasbene Matice ▼ Ljubljani.
Pevci in pevke se priglašajo za pričenjajoče se poslovno leto še danes 3. t. m. ob 18. uri v sobi št. 6 poslopja Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7. Kakor že objavljeno, morajo novi pevci izkazati primerno teoretično izobrazbo, glasovno pa se bodo preskusili. Vaje bodo letos bržkone vedno ob 8. uri zvečer. Dne 10. L mes. ob 8. uri zvečer se bo vršil sestanek vsega zbora v pevski dvorani, da se vse podrobnosti razgovorimo. — Odbor.
ra^um a "dirka
TEZN0 PRI MARIBORU
J«^ 7. IN 8. SEPTEMBRA 1924 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEa
Verzirana PRODAJALKA
se išče za damsko konfekcijo. Sprejme se tudi BLAGAJNI-ČARKA. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval je predložiti osebno tvrdki »ELITE«, konfekcijska trgovina v Ljubljani, Prešernova nlica štev. 9.	5237
j Franc Erjavec
„pri zlati lopati"
s trgovina z železnino
\ Ljubljana, Valvazorjev trg 7
(prej Hammerschmldt)
j priporoča svojo bogato x&-5 logo raznovrstne železnlne ter tudi prvovT3tnl dalmatinski ,,Fortland cement" po nizki ceni.
i
TRBOVELJSKI
PREMOG in DRVA
dobavlja Družba «ILIRIJA«,
Kralja Petra trg 8. - Plačilo tudi na obroke. Tel. št. 220.
iPEliZli!
Brez kvarjenja blaga kemlino snaženje in vsakovrstno bar-
ZT* ANTON B0C
Ljubljana, Selenburgova ul. o/l Gl'uoe-Vi8 46.
U C E N E C
zdrav, dobro vzgojen, s potrebno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino mešane stroke pri I. N. PETERŠIČ v PTUJU. Hrana in stanovanje v hiši.	5116
nilil/i nižjih razredov UsjdKd SPREJMEM na hrano in stanovanje; soba je lepo svetla in zračna, z električno razsvetljavo. Naslov v upravi pod štev. 5220.
Izučen v MLINU in ŽAGI
vzamem v najem
oboje ali posamezno na polovico ali po dogovoru takoj ali pozneje, najraje kje na Dolenjskem. — Naslov pove uprava lista pod štev. 5229.
Kovine BAPSb^
ROTGUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261._5208
KNJIGOVODKINJA
z najboljšimi, dolgoletnimi spričevali IŠČE SLUŽBE v Ljubljani ali okolici. Cenj. ponudbe na upravo lista pod «STAREJŠA MOC«. 5190
Lepo, brezplačno
stanovanje...
Za glasbene šole in učiteljišča!
Kompl. garniture, sestoječe iz:
loka,
vreče, opirala, kolofonije, Fix-a piščalke, Kordola od 250—300 Din; z etuijem od 350—2500 Din ima v zalogi in pošilja po povzetju
Mnriir1 minka, Kopi-NIUUIU tarjeva ulica 1 (nasproti Jugoslov. tiskarne). Priznana najcenejša trgovina za glasb, potrebščine. 5238
Motorno kolo
PRODAM, najmodernejše ty-pe, skoraj popolnoma novo, 3 HP, s tremi prestavami, prosti tek, ter spojalo (La-mellen - Kupplung). Cena 20 tisoč dinarjev. - Naslov pove uprava lista pod štev. 5244.
</i<
opozarjamo,daso zopet do- i speli najboljši šivalni stroji i in kolesa
„GRITZ$ER"
V VSEH OPREMAH za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam vseh vrst čevljarski stroji „Adl€r" kakor: cilinder, levoročni
in krojaški. Pouk v V e Z e n t U ter hrnanfu perila in
nogavic (štolanje) brezplačno edino le pri:
Jos. Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi. Popravila sprejemamo.
Železna OTROŠKA POSTELJICA, rujava, z mrežo, ceno naprodaj. Istotam KOŠARA za potovanje. - Stari trg št. 17, I. nadstr., desno. 5245
ŠIVALNI STROJ, STENSKO URO, veliko SLIKO in več ženske OBLEKE prodam. -KIKELJ, Ljubljana, Krakovski nasip št. 10.	5247
Športni družinski BREK in KOČIJA naprodaj. Naslov v upravi lista pod štev. 5248.
ŽENITNA PONUDBA.
Ženska, srednjih let, pripro-sta, se želi seznaniti v svrho možitve s samostojnostoječiin gospodom od 40—50 let. Ponudbe na upravo lista pod šifro »SREČA«.	5241
OTROŠKO POSTELJICO
rabljeno, prodam. - Naslov v upravi lista pod štev. 5242.
Kuharico an,?0«£;
ki se dobro razrme na samostojno meščan, kuhinjo, kakor tudi vse ostalo gospodinjstvo in je voljna razen velikega perila opravljati vse hišne posle, išče samostojen gospod. Biti mora poštena, zanesljiva in snažna. Ponudbe z označbo plače na naslov S. MALJKOVIČ, trgovec — Novska v Slavoniji. 5235
Dobro plačano trajno mesto
Veletrgovci dežel, pridelkov
naj vprašajo za naslov, kdo lahko dobavi \ veliki množini KROMPIR, JABOLKA in SUHE GOBE v upravi lista pod štev. 5113.
Inserati v »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Inserirajte v njem!
Meblovana SOBA
s posebnim vhodom, se išče za takoj. — Ponudbe pod šifro »SOBA« štev. 5257 na upravništvo »Slovenca«.
Proda se:
MOTOR na sesalni plin, 6 KS, MUnchen Sendling, za 30.000 Din. - BENCIN MO-TOR, 6 KS, Deutz »Otto«, za 10.000 Din. — Tehnična pisarna, Gorupova 17. 5240
Dr. Jul. DEREANI
okr. zdravnik v Kamniku,
se je vrnil in ZOPET REDNO ORDINIRA.
čevlj. STROJ »ELASTIC« dobro ohranjen, naprodaj. -Na ogled pri Al. ZORMAN, kočijaž, Mestni dom. 5246
Podpisani javljam slav. občinstvu, da bom vsled smrti svojega sina Aloizija Accetto svop obrt STAVBINSKEGA PODJETNIŠTVA nadalje izvrševal, ter se priporočam v nadaljnjo naklonjenost VAL. ACCETTO.
Zlatarski vajenec
se takoj sprejme. — LUD. ČERNE, Ljubljana, WoIfova ulica štev. 3.	5165
ki je izurjena vsestranski v nemški stenografiji ter strojepisju ter pojeg znanja hrvaščine popolno obvladuje nemški jezik. Vstop čimprej. Popolna oskrba v hiši. — Ponudbe z navedbo plače, prepisi spričeval, če le možno s sliko, prijx>ročeno na le-karja FELLER — Zagreb, Jurjevska 31 A.	5207
pleskar, sobo- in črkoslikar, Selo št. BO pri Ljubljani, se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. 4956 Cene nizke!
Na vagone razpošilja
namizna JABOLKA
kakor tudi jabolka za prešanje KMETIJSKO KONSUMNO DRUŠTVO V ŠMARJE p. Jelšah.
Na zahtevo
Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu.
Knjigoveznica K.T.D. v Ljubljani Kopitarjeva ulica e. II.
m
d B
j PLETILNI STROJ 5/36 kompleten, naprodaj. Kje, ' pove uprava pod štev. 5178.
Lesni trgovci!
Želim pristopiti k lesnemu podjetju kot družabnik z DIN 250.000. — Ponudbe pod «Uspeh zagotovljen 5179« na upravo.
Zahvala.
Povodom smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, strica in svaka, gospoda
Alojzija Acoetfo
izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano nam sočutje in za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji potk — Posebno zahvalo pa izrekamo slavni komandi Drav. div. oblasti za naklonjeno vojaško godbo in častno spremstvo kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja.
Žalujoči ostali.
Modistka Horvat
STARI TRG
prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din, različne baržunaste in druge novosti po najnižjih ccnah. Žalni klobuki v zalogi.
zidana ali amerikanska, da
led v resnici drži, Vam napravi načrte ter isto izvršuje — specialna tvrdka —
Franc Pust
tes. mojster, Ljubljana,
kakor tudi ostrešja do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte!	4869
Trgovski VAJENEC,
ki ima 2 gimn. razr., je izobražen in tudi že nekoliko izučen v trgovini, želi nastopiti mesto s 15. sept. Rad bi, ako je mogoče, šel v kakšno veliko trgovino, ki se nahaja v Ljubljani, Zagrebu, Ptuju ali Mariboru. Naslov v upravi lista pod št. 5243.
PERJE
kemično čiščeno, za pernice
in blazine, kg Din 60___
Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
Josip Brozovič
ZAGREB, Boškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja


Po vsaki poslani fotoqrrfiji v najmodernejši in umetniški izpeljavi.
Izvršiiev slik v tu?u, sepiji, koloritu, akvarelu in olju.
V vsaki zažel eni veščini.
Izvršitev dopisnih kart v bakrotisku in bromsilbru (originalne fotograf ie).
Zahtevajte cenike in obračajte
se na jedini zavod v državi.
Untletniiko nakladnl zavod
los. Caklovfl, Zagreb
HedulKeva uilca 12.
............................................
.......-■■ — ■■- -........... - r m—mirn i ia......iiT)Tauj_lL_uIii
Potrtim srcem naznanjamo, da je naž ljubljeni, dobri oče ozir. stari oče, gospod
Andrej PBschl
nadsprevodnik j. ž. v p.
danes ob pol 12. uri dopoldne previden s sv. zakramenti v 90. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št 58, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga v molitev. Ljubljana, dne 2. septembra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.
Ucjocfen nakup!
Mizarski STROJI in ORODJE - in sicen
1 SKOBELNIK 70 cm (Dichtenhobelmasch.), 1 PO-RAVNALNIK (Abrichtmasch.), 1 FREZA (Friiss-masehine), 1 KROŽNA ŽAGA z želez, stojalom, 1 VRTALNI STROJ (Langlochbohrmasch.), 1 AVT. BRUSILNI STROJ za 70 cm dolžine, 1 BENCIN-MOTOR 8 HP in 1 BENCIN MOTOR 3 HP 1 parna vodna SESALKA (Wasserdampfpumpe). 10 SKOBELNIKOV (Hobelbanke) s pripadajočim orodjem. — Stroji so novi, najboljše inozemske tvrdke, ter so vsled opustitve obria za nizko ceno NAPRODAJ. — Ogledajo se lahko v obratu pri
IG. TOPLAK, strojno mizarstvo, CELJE, Breg 14. B iiiiiii......Minimum............»"■■•iiiimiiuimniiiiMinMiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiii
Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga
j obrabite pozornost
na veletrgovino manufakturnega blag«
VILIM PJCK
j podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26,
središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334.
j kjer $e morete osebno prepričati o najnižjih cenah in vrlo solidni postrežbi.
NA DEBELO I	NA DEBELO!
■iiiiiiiiniiiiiiuiiiiniiiiiiiuuniiiiiiimiiintmiiiiinnniininiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiM:
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici
Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke: Zadruga Kropa Telefon interurban: Podnart 2
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice — Žeblji za ladje, črni ali pocinkani — Žeblji za zgradbe, les itd. — Žeblji za čevlje — Spojke za odre in prage — Spojke za ladje in splave — Železne brane — Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. — Vijaki z maticami — Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verige
Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in risbah najceneje — /lustrovani ceniki na razpolago
******