Cena 2 Din Upiavuisivo. Ljuuijana, tvoatljeva ulica 6. — Telefon št. S122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerla. Ponedeljska izdaja PoneueijsK.il iruaja »juim« udiaj. vsak ponedeljek zjutraj. _ Naroča se posebej tn velja po pošD prejemana Din 4.-, po raznašal- cih dostavliena Din 5.- mesečno. Uredništvo: Ljubljana: KnaUjeva ulica 5. Telefon it. 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarlfu. GOSPODARSKA BALKANSKA ANTANTA Na prvi seji Sveta balkanske antante so zunanji ministri razprav Ijali predvsem o poglobitvi medsebojnih gospodarskih odnošajev Ateue, 11. febr. r. Kakor smo že poročali, se ie včeraj se staj v Atenah k prvi seji Svet balkanske antante. ki ga tvorijo zunanji ministri štirih držav, to je Jugoslavije, Rumunije, Grčije in Turčije, ki so podpisali balkanski pakt. Kakor se doznava, je Svet balkanske antante na svoji prvi seji najprvo proučil poročila, ki so prispela iz Inozemstva o vtisu, ki ga je napravil v mednarodni politični javnosti podpis balkanskega pakta. Kakor kažejo ta poročila, vlada v inozemstvu različno mnenje o balkanskem paktu. To seveda ni nikogar iznenadilo in se je že v naprej pričakovalo. Naravno je, da oni, ki streme po izpremembi državne ureditve v Evropi, ne gledajo bas s posebnim razpoloženjem na stabilizacijo obstoječega stanja na Balkanu in tudi te mu primerno ocenjujejo balkanski spo razum. Zavedajoč se, da veliko delo, ki je bilo započeto v Beogradu in dovršeno v Ateni, odgovarja interesom *>gromne večine narodov na Balkanu, so ministri na tem svojem prvem sestanku po podpisu balkanskega pakta mogli z zadovoljstvom ugotoviti, da počiva organizacija štirih balkanskih držav na solidnih temeljih in da morejo ugovori iz Inozemstva služiti le v vzpodbudo za nadaljno delo v tej smeri. V želji, da posebno na glasi jo nepo-bitno dejstvo, da balkanski pakt proti nikomur ni agresiven, so štirje zunanji ministri že na svojem prvem sestanku pričeli s stvarnim delom za izpopolnitev organizacije balkanske antante ter proučiti vsa sredstva, ki morejo služiti še večjo poglobitev sodelovanja štirih balkanskih držav in to ne samo na poetičnem, marveč zlasti tudi na gospodarskem pol)u. Gospodarsko sodelovanje i« dandanes najvažnejše sredstvo za zbliževanje narodov in kakor se doznava, so štirje zunanji ministri o tem problemu podrob..o razpravljali. Dogovorili so se, da bodo v vseh štirih državah takoi L.. 3ili vse potrebne priprave za čim večjo medsebojno zamenjavo dobrin in da bodo vse štiri balkanske države v prvi vrsti gledale na to, da izkoriščajo medsebojne proizvede. T irobni načrt za to gospodarsko akcijo bo čimprej sestavljen in to takoj, ko fcodo zbrani potrebni podatki. Da bi bilo to sodelovanje čim uspešnejše, so zunanji ministri štirih balkanskih držav na svojem prvem sestanku razpravljali tudi o ureditvi rn čimveč-jem izenačenju medsebojnih pravnih odnošajev. Gre v prvi vrsti za sklenitev raznih konvencij, s katerimi se bodo uredila razna zasebno-pravna vpra« sanja v medsebojnih odnošajih. Izjava ministra g. Je vtiča Atene, 11. febr. r. Jugoslovanski zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je s svojim spremstvom sinoči ob 15.45 odpotoval iz Aten v Beograd. Pred svojim odhodom je sprejel novinarje ter jim na njihova vprašanja na kratko izjavil: Vračam se zadovoljen ne samo zaradi tega, ker smo podpisali balkanski pakt, marveč tudi zaradi razgovorov, ki smo jih imeli pri tej priliki m ki so bili zelo koristni ter me navdajajo z največjim spokoj-stvom. Razpoloženje javnosti kaže, da so možnosti političnega sodelovanja kar največje ter da vlada povsod razpoloženje, tako da dobiva ta pakt še posebno jamstvo v čuvstvovanju, ki vlada ne samo v vladnih krogih, marveč v najširših plasteh naših narodov. Na kolodvoru je bila častna čela. ki ie izkazala g. Jevtiiču vojaške časti. Od jugoslovenskega zunanjega ministra so se poslovili na kolodvoru predsedniK grške vlade e. Tsaldaris s soprogo, grški zunanji minister g. Maksimos s soprogo, turški zunanji mi^iter Tev-fik Rti zdi bej. poslaniki vseh štirih balkanskih držav v Atenah in višji uradniki grške?a zunanjega ministrstva, dalje zastopniki jugoslovensko-grške lige, jugoslovenske kolonije, ter mnogi drugi odiičniki. Zahvala Tsaldarisu in Maximosu Skoplje, 11. febr. r. Z atenskim brzo-vlakom je prispel danes ob 12.20 v Skoplje ju gos! o venski zunanji minister g. Jevtič. Do jugoslovenske meje ga je spremljal zastopnik grškega zunanjega ministra .e. Brandusilos- V njegovem spremstvu so med drugimi pomočnik dr. Purič, grški poslanik v Beogradu g. Melas, šef kabineta in osebni tajnik ter j-ugoslovenski novinarji, ki so spremljali zunanjega ministra k podpisu balkanskega pakta v Atene. Na kolodvoru so pozdravili zunanjega ministra g. Jevtiča ban vardarske banovine, komandant armijc, mestni župan in drugi odiičniki. s katerimi se je g. Jevtič prisrčno pozdravil in razgovarjal vse do odlhoda vlaka. Zapuščajoč grško oze>m'ie je zunanji minister v. Jevtič poslal predsedniku grške vlade g. Tsaldarisu in grškemu zunanjemu ministru g. Maksimosu brzojavki, . katerih se jima zahvaljuje za prisrčen sprejem in za iskreno sodelovanje, ki je bilo kronano s tako lepim uspehom. Titulescu o balkanskem paktu Atene. 11. februarja. AA. Rumunski zunanji minister Titulescu je sprejel novinarje in jim v neprisiljenem in nevezanem razgovoru podal nekoliko misli o balkanskem paktu. Dejal je, da se bodo sestanki balkanske zveze vršili po enkrat na leto. Na vprašanje, ali obstoji kakšna zveza med Malo antanto in balkansko antanto, je g. Titulescu odgovoril, da sta to dva različna organizma, katere glavni namen je pa ohranitev sedanjih meja. Neki nemški novinar je nato pripomnil, ali ni balkanski pakt v nasprotju s členom 19. pakta Društva narodov, ker popolnoma izključuje možnost revizije mirovnih pogodb. G. Titulescu se je v odgovoru sklice- val na locarnski sporazum, na grško-turški pakt v katerem je Grčija priznala nove meje, ki niso bile identične z mejami, določenimi pri mirovnih razgovorih. Dalje je g. Titulescu pripomnil, oa čl. 19. ne more imeti v mislih končnih in definitivno določenih meja; pa tudi če bi se nanašal nanje — kako naj bi se ta člen izvajal, ko zahteva soglasnost mi pa odločno vztrajamo pri svojem »Ne« ter bi tudi v ženevo šli in rekli »Ne«. To je prav tako, kakor če bi hoteli siliti pred oltar nevesto, ki ves čas pravi ne in še pred oltarjem vztraja na svojem ne. Ali se boste lahko z njo poročili? Ta Titulescova primera je zbudila med novinarji splošno pritrjevanje in aplavz. Vidite torej, je zaključil g. Titulescu, da se čl. 19. pri balkanskem paktu nikakor ne more izvajati. Balkanski pakt prekaša vse Pariz, 11. febr. AA. »Temps« prinaša članek o balkanskem paktu in med drugim pravi, da ta pakt tudi po določnosti svojih določil prekaša vse dosedanje pogodbe te vrste. Precizno določene obveznosti posameznih podpisnikov ne dopuščajo nikakršne dvoumnosti. List naglaša, da ni pakt proti nikomur naperjen m na koncu poudaria lep« primer solidarnosti in neodvisnosti ter pojmovanja sedanfe dobe, ki so ga poka/ale države nekoč tako nemirnega dela Evrope. Povratek v Beograd Beograd, 11. febr. r. S posebnim vlakom se ie vrnil nocoj ob 21. zunanji minister g. Boško Jevtič. Na kolodvoru so ga pričakovali višji uradniki zunanjega ministrstva ter osobje grškega, romunskega in turškega poslaništva. G. minister Jevtič je bil izredno razpoložen in je zbranim novinarjem na vprašanja kratke-odgovoril, da se vrača izredno zadovoljen ter jim je obljubil za jutri daljšo izjavo. Varšava in Moskva Med Poljsko in Sovjetsko Rusijo so zavladali prijateljski odnošaji — Pomen potovanja poljskega zunanjega ministra v Moskvo Varšava, 11. februarja. AA. Glede na skorajšnji odhod zunanjega ministra dr. Becka v Moskvo prinašajo listi obris razvoja poljsko-sovjetskega razmerja. Uradno bo dr. Beck samo vrnil obisk, ki ga je napravil čičerin v Varšavi leta 1926. Od tistega časa so se odnošaji med obema državama korenito izpremenili. Sklenil se je nenapadalni pakt. Poljska je posredovala med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo, da se izravnajo nesoglasja, v najnovejšem času so pa nekatere indiskretnosti v Londonu in Helsingforsu pokazale, da sta opravili Poljska in Sovjetska Rusija velevažno diplomatsko delo v baltskih državah, da zaščitita neodvisnost teh dežel. Ni dvoma, da bo tudi o tem govora pri dr. Beckovem obisku v Moskvi. Listi naglašajo. da je sedanji obisk dr. Becka v Moskvi samo posledica prijateljskih odnošajev, ki vladajo med obema državama. Ni pa dvoma, da bo v Moskvi govora tudi o poljsko-nemškem paktu ter da bo dal dr. Beck potrebna pojasnila Sovjetski Rusiji, ki pač še ni pozabila nedavnih nemških nakan s kolonizacijo Ukrajine. V poučenih krogih izjavljajo, da bo dr. Beck povedal v Moskvi, da je poljska vlada sklenila pakt o nenapadanju z nemško vlado izključno samo v želji, da se okrepi mir v Evropi. Že to pojasnilo samo pristojnim sovjetskim krogom je vredno potovanja dr. Becka v Moskvo. General Nenadovič t Nenadna smrt jugoslovenskega atašeja v Parizu Pariz, 11. febr. r. Davi ob 2.30 je nenadoma preminul v 58. letu starosti vojni ataše jugoslovenskega poslan5 štva general Mihajlo Nenadovld, ki je vršil obenem posle vojnega atašeja v Londonu in Madridu. Pokorni general Nenadovič je bil rojen v Zubcu v vra-čarskem srezu. Udeležil se je vseh balkanskih osvobodilnih vojen ter je imel mnoga jugoslovenska in inozemska odlikovanja. Leta 1917. je bil imenovan za vojnega atašeja v Bernu, pozneje pa je služboval v istem svojstvu v Varšavi in v Pragi. Junija 1931 J® bil imenovan za vojnega atašeja v Parizu in je veljal za enega najboljših vojaških strokovnjakov. Truplo pokojnega generala Nenadoviča bo prepeljano v Beograd. Vojna med Japonsko in Rusijo izključena Newyork, 11. febr. r. Semkaj je prispel novi japonski poslanik g. Sato. Novinarjem je izjavil, da bi bila vojna med Japonsko in Sovjetsko Rusijo nekaj naravnost nepojmljivega. Rusija ne želi vojne, še manj pa si k) želi Japonska, ki nima nobenega namena izvršiti samomor, ka»ti vojna med Japonsko in Rusijo bi potegnil? v vojni vrtinec tudi druge narode in države, predvsem pa Ameriko Te Deum za lateransko pogodbo Rim, 11. februarja. AA. Danes so v Rimu proslavili peto obletnico sklenitve lateran-ske pogodbe med Italijo in vatikansko državo. Vsa javna poslopja so v zastavah, svečano okrašeni so tudi avtobusi in tramvaji. Drevi bodo poslopja iluminirana. V vseh rimskih cerkvah so se vršile svečane službe božje za peto obletnico sklenitve pogodbe med sveto stolico in italijansko vlado. Popoldne je bil v cerkvi sv. Iva-va Lateranskega Te Deum, ki so mu prisostvovali vsi člani škofijskih svetov. Komunističen prevrat v Španiji? Madrid, 11. febr. č. Komunistična propaganda je zadnje dni dosegla vrhunec. Z vso gotovostjo se že za jutri napoveduje komunistični prevrat. V nekaterih provincah je že v teku današnjega dne prišlo do resnih nemirov. Vlada je izdala energične ukrepe, da nakano komunistov prepreči. Ministrski predsednik Lerroux je izjavil novinarjem, da vlada nima nobene bojazni ter da bo vsak poizkus komunističnega prevrata zatrla s sUo. Orkan na Poljskem Varšava, 11. februarja. AA. 2e dva dni divja na Poljskem, zlasti na baltski obali, hud orkan. V Varšavi je porušil več hiš. Mnogo ljudi je mrtvih in ranjenih. Iz notranjosti dežele poročajo o več hudih požarih. V gdanskem pristanišču se je več ladij odtrgalo od obale in trčilo ob ribiške čolne. Tako je grški parnik »Ekatokta-ros Drakulos«, ki se je bil že predvčerajšnjim zaletel v dansko ladjo »Salborg«. trčil včeraj v jugoslovenski parnik »Sv. Duje« in ga znatno poškodoval. Generalna stavka v Franciji Danes bo počivalo delo v vseh javnih in zasebnih podjetjih v znak manifestacije za republiko Pariz, 11. febr. č. Priprave za jutrišnjo generalno stavko so izvršene do vseh podrobnosti. Kakor vse kaže, bo jutrišnja generalna stavka občutno posegla v gospodarsko življenje v vsej državi, prav posebno pa v prestolnici. Z vso gotovostjo se računa, da ne bo bratovala jutri niti pariška podzemska železnica, prav tako pa bodo stavkali tudi vsi avtobusi. Pošte bodo zaprte, enako tudi vse tržnice. Oskrba s kruhom in drugimi živili v Parizu je zelo ogrožena. Pariško prebivalstvo se je zaradi tega že danes založilo z vsem potrebnim. Tudi šolani bodo morali stavkati, ker so se učitelji pridružili generalni stavki. Crko-stavci že nocoj niso več prišli na delo in zato jutri v Parizu in vsej ostali Franciji ne bo izšel niti en list. Enako bo počivalo delo tudi v vseh drugih tovarnah. Industrijska podjetja so se po večini prostovoljno pridružila protestni stavki. Pariška borza in mestne prodajalne bodo jutri ves dan zaprte. Tudi vsi kinematografi so za jutri odpovedali predstave. Mestna občina je poskrbela le za to. da bo za silo urejena preskrba mesta z električnim tokom, plinom in vodo. Pariško prebivalstvo mirno pričakuje jutrišnjega dne in s simpatijami spremlja to republikansko demonstracijo. Vlada je sklenila, da se ne bo vmešavala ter da bo dopustila miren razvoj stavke. Notranji minister je izdal podrejenim oblastem zgolj nalog, naj z vso strogostjo skrbe za to, da ne pride do nemirov in izgredov. Pariz, 11. februarja. AA. Na ministrski seji, ki se je vršila včeraj, je ministrski svet naročil ministru pravde, naj budno zasleduje najstrožjo preiskavo v procesih, ki so se pojavili zadnje čase in o katerih je razpravljal parlament. Vlada je v načelu pristala na parlamentarni periskovalni odbor. podoben tistim odborom, ki so že poprej delovali v podobnih stvareh. Minister pravde je nato poročal o ukrepih, ki jih je izdal zastran nekaterih afer. Zunanji minister je na seji po; očal o zunanje političnem položaju in si dal odobriti ukrepe, ki jih bo morala vlada izdati v odgovor na uvedbo dodatne carine za uvoz francoskega blaga na Angleško. Finančni minister Germain Martin je podrobno orisal finančni položaj in navedel, kaj namerava vlada storiti, da se čimprej izglasuje proračun. Ultimat Heimwehra če Dollfuss do danes opoldne ne ugodi zahtevam Heim-wehra, bodo pričeli odkrito borbo proti njegovemu režimu Dunaj, 11. febr. č. Notranii politični položaj se ie do skrajnosti poostril. Voditelji Heimwehra, ki že dva dni zborujejo na Dunaju, so danes po včerajšnjih razgovorih predstavnikov Heimwehra s kancelarjem Dollfussom sklenili zahtevati od zveznega kancelarja dr. Doilfussa, da nemudoma razpusti vse deželne zbore ter namesto deželnih glavarjev imenuje zaupnike Heim-wehra za vladne komisarje in jim dodeli sosvete iz vrst Heim\vehra in njej pridruženih krščansko-socialnib organizacij. Te zahteve je posebna deputacija izročila zveznemu kancelarh« dr. Dollfussu v obliki ultimata. Če kancelar Dollfuss do ponedeljka opoldne tej zahtevi ne bo ugodil, grozi Heiimvehr z izstopom iz vlade in z odkrito borbo proti Dollfussovemu režimu. V krščansko-socialnih krogih vlada zaradi teh heimwehrovskih zahtev, ki pomenilo dejansko ustoličenje heimwefirovske diktature, veliko razburjenje. V političnih krogih Se nadejajo, da bo kljub vladajoči napetosti v zadnjem trenutku prišlo do kompromisa. Ne izključuje]« pa seveda možnosti popolnega preloma med Heimwehrom in dr. Dollfussom, kar bi moglo povzročiti popolen notranji kaos. Občinske volitve na Bolgarskem Sofija, 11. februarja. AA. Vse politične stranke so začele živahno agitirati za občinske volitve, ki bodo 18. t. m. Zemljo-radniki vodijo ogorčeno borbo proti Aleksandru Cankovu in njegovim kandidatom. Po vsej priliki bo borba za občine zelo ogorčena in ostra. Že zdaj vlada tolikšna napetost med nasprotniki, da niso izključeni tudi krvavi obračuni. Goring bo pomiloščal Berlin, 11. februarja. AA. Kakor znano, je predsednik rajha Hindenburg prenesel pravico do pomiloščanja na kancelarja Hitlerja. Hitler sam Je pa to pravico prenesel na pruskega ministrskega predsednika Go-ringa, vendar si je pridržal pravico, da lahko prenese pomilovalno pravico tudi na katero drugo osebo. Nenavaden mraz v Ameriki London, 11. febr. č. V Newyorku, pa tudi v ostalem spodnjem delu Zedinjenih držav se je pojavil novi silen val zime. Davi je kazal toplomer minus 14.3 Fahrenheita, odnosno minus 25.7 C. Od leta 1750 je bila to v Newyorku najnižja temperatura. V pretekli noči je zmrznilo 22 ljudi. Oblasti so morale izdati posebne odredbe, da se zavaruje javni promet. Nadcestne železnice stoje, ker so kolesa vagonov primrznila na tračnice. Komunistični izgredi v Bolgari ji Sofija, 11. febr. p. V Leščevu blizu Ferdinandova so priredili komunisti snoči politično zborovanje, ki se ga je udeiežilo okrog tisoč ljudi. Orožniki so jih pozvali, naj se razidejo. ker pa so se upirali, je prišlo do krvavega spopada. Trije komunisti so bili hudo ranjeni, med njimi je tudi bivši komunistični poslanec Rušilov, ki je po dosedaj še nepotrjenih vesteh ponoči v bolnici umrl. Ko je prispela v Ferdinandovo prva vest o spopadih s komunisti v Leščevu je policijski komisar odposlal šest orožnikov. Spremljal jih je sam okrožni glavar. Vozili so se z nekim vojaškim tovornim avtomobilom. Avto pa se je nenadoma zaletel v drevo in prevrnil. Vsi orožniki so bili hudo ranjeni Okrožni glavar se bori v bolnici s smrtjo. Zakaj je Madžarska priznala Sovjetsko Rusijo Budimpešta, 11. februarja, s. V zunanjem odboru poslanske zbornice ie obrazložil zunanji minister Kanya vzroke, ki 60 napotili madžarsko vlado, da ie obnovila diplomatske odnošaje s Sovjetsko uniio. Vladi so bili pri tem koraki v prvi vrsti odločilni zunanjepolitični razlosri. posebno še. ker mora Madžarska v t?žkem boju. ki va vodi na vse strani, iskati prijatelje v vsaki državi. Pegasti legar v Sremu Zagreb, 11. februarja. V Sremu se je pojavil pegasti legar. Kakor poročajo iz Sremske Mitrovice, je zadnji čas v vasi Grku zbolelo več ondotnih ciganov. In ker cigani nrkdH ne iščejo zdravniške pomoči, se izprva sploh ni vedelo, na čem bolehajo. Šele, ko so začeli umirati, se je za njihovo bolezen zanimala zdravstvena oblast in so zdravniki ugotovili, da se med cigani širi tifus. Okuženih je zaenkrat okrog 30 bolnikov. Higienski zavod v Novem Sadu je v Grk takoj odposlal šefa dr. Henta in njegovega namestnika dr. Popo-viča, da ukreneta vse potrebno za popolno zajezitev epidemije. Vojaške oblasti so stavile na razpolago 20 postelj, županstvo in sresko načelstvo v Sremski Mitrovici pa 2 parna desinfektorja. Zdravnika bosta s tem v Grku organizirala začasno bolnico. — Seveda je med prebivalstvom daleč naokrog zavladal strah, ker so ondotni ljudje napačnega mišljenja, da se pegasti legar sploh ne da ozdraviti. Velika falzifikatorska afera v Rumuniji Bukarešta, 11. februarja p. Policijske oblasti v Bratovu in nekaterih drugih transilvanskih mestih so bile v zadnjih dneh obveščene, da krožijo v denarnem obtoku ponarejeni bankovci po 500 lejev. Uvedena je bila nemudoma stroga preiskava in snoči so aretirali dva trgovca, pri katerih so našli za 12 milijonov falzifika-tov. Policijski organi so odkrili v vasi Ko vasmi tudi tajno tiskarno. Smrt pod prevrnjenimi sanmi Mala Polana, 10. februarja Komaj je pred dnevi sneg malo skopnel. ze so se kmetje lotili prvih del na polju. Tudi 50letni Vori Matija, posestnik iz Male Polane je vpregel sani in peljal na njih gnoj za njivo S seboj je vzel hčerkico. Med potjo pa so se iz neznanega vzroka sani prevrnile in pokopale Vorija pod seboj. Posestnik je padel tako nesrečno. da so sani z vso težo ležale na njem Hčerkica, ki je videla ponesrečenega očeta, mu ni znala drugače pomagati, kakor da je začela poganjati kravi naprej. A ves trud je bil zaman. Kravi nista mogli spraviti pre vrnjenih sani raz Vorija Nesrečnik je imel še toliko moči. da je prestrašeni hčerki naročil, naj teče k bližnjim hišam po pomoč. Deklica je odbrzela in ljudje so kmalu prihiteli na kraj nesreče. Vsaka pomoč pa je bila že prepozna. Ko so spravili Vorija izpod sani. je bil že mrtev Sani so mu stisnile prsni koš in je siromak v velikih mukah preminil. Ponesrečeni Vori zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok._ Inserirajte v „JUTRU" Mariborski dogodki Maribor, II. februarja. Vreme Je bilo danee ▼ Mariboru izredno lepo, vprav pomladno. Policijska kronika je precej prazna Na Aleksandrovi cesti so neznani ponočnjaki razbili stekleno napisno tablo zobozdravnika dr. Levca. V Prinapovi ulici so se zglasili kurji tatovi ter oonesli štiri kokoši s petelinom vred. Na Zrinjskega trgu pa je neki postopač ukradel 6 moških srajc. Smrtna nesreča se je pripetila v §t Ilju. Edini sinček uglednega trgovca Franca Swatyja, učenec in. razreda ljudske šole, se je pri sankanju ubil. Sankal se je na poledenelem Mu-kačevem hribu ter je zdrknil v globok jarek. Pri tem je udaril na led in dobil smrtne rane na glavi. Ker ni bilo takojšnje pomoči. je deček poškodbam podlegel. Našli so ga šele pozno zvečer, ko so ga doma pogrešili in pričeli iskati. Delavke stavkajo. V soboto dopoldne je 40 delavk v Mauth-nerjevi tekstilni tvornici stopilo v stavko, ker podjetje ni ugodilo zahtevi po zvišanju mezd za 10 do 15 par na uro. Uveuena je posredovalna akcija in je pričakovati, da bo spor jutri likvidiran. Širša seja sreskega odbora JNS ie bila dopoldne v Mariboru. Nanjo so bili povabljeni tudi vsi občinski svetniki mariborske mestne občine la predsedniki vseh tukajšnjih krajevnih organizacij stran« ke. Prisostvoval je tudi narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko, vodi! pa je predsednik sreskega odbora JNS in mestni župan dr. Franjo Lipold, ki je podal izčrpno poročilo o skupni konferenci strankinih organizacij v Mariboru. Naglasil je potrebo združitve vseh nacionalnih struj r enotno močno fronto JNS, ter ugotovil, da se morajo vsi nujni problemi odslej reševati le v stranki, ne pa izven nje. Prav resno se bo moralo odslej razmotriti v stranki tudi vse občinske zadeve. Enako spads v njen delokrog uresničenje prepotrebnega narodnega sveta. — Nato je poročal narodni poslanec dr. Pivko o političnem položaju v državi, o delu Narodne skupščine ter o udejstvovanju stranke, zlasti pa o njenem razveseljivem razvoju v naši banovini, kjer se je zopet poživelo delo v vseh krajevnih odborih. Predsednik dr. Lipold je nato predlagal, naj bi se čimprej ustanovili v stranki posebni odseki, ki bi se podrobno bavili z vsemi aktualnimi in specialnimi obmejnimi problemi. V debato so posegli strankini funkcionarji gg. Malenšek, narodni poslanec dr. Pivko. Amalieti, Kejžar, Lukačič, dr. Cazafura, Založnik, dr. Vauh-nik, Jurca in učitelj Cvetko. V bodoče se bodo sklicevale skupne seje vsak teden, da bo tako strankino vodstvo v stalnem najtesnejšem stiku z organizacijami in člani. Seja je bila nato po triurni razpravi zaključena. Nase ženstvo In JS LJubljana, 10. februarja. V polnem razumevanju splošnega narodnega pomena JS, ee jc že od početka gibanja JS v naših krajih naše ženstvo ndejstvovalo z največjo vnemo in požrtvovalnostjo pri tem pokretu. Ko se je v preteklem letn v obče dvignilo zanimaije v dravski banovini, zato nujno potrebno naše društvo, se je zopet naše ženstvo izkazalo med prvimi, ki *o vpoštevajoč naS mednarodni položaj, in iz protesta proti raznim revirionističnim težnjam zastavile vse sile zato, da se JS tudi žirom dravske ba novine čim bolj razprede. Iz vrBt članic krajevnega odbora JS je izšla ideja ustanovitve posebne ženske sekcije pri tem odboru. Kakor hitro Je bil odobren tozadevni poslovnik, se je vršilo ustanovno zborovanje, dne 18. maja 1933., in 5. t m se je vršilo 1. letno zborovanje te sekcije Is tam podaDib poročil, tako ge. načelni-c« Marije Pirkmajerjeve, tajnice Kmetove in blagajničarke Zirovnikove, posnemamo, 4a Je sekcija pridobila navzlic samo polletnemu obstoju že 200 članic, poleg vseh onih, ki so že direktno včlanjene pri krajevnem odboru samem. Ravno sedaj Je pričela sekcija z najin-tenztvnejšim delom, da privede v svoj krog še ostalo ženstvo našega mesta in. da via-ine v svojo evidenco tudi vse dosedanje članice, vpisane pri krajevnem odboru samem. že znani delavnosti posameznih odbornlc te sekcije, bo gotovo tekom leta uspelo započeto akcijo čim bolj izvršiti. Uspešno se Je sekcija u dejstvo vala tudi v gospodarskih poslih društva. Z znatnim nspehom so njene članice, posebno odbornic« posredovale pri razpečavanju društvenih predmetov: kolkov, koledarjev in razglednic, eo največ doprinesle k tako uspeli letoouji prireditvi »Večera Jadranske straže«, dne 20. Januarja v Unionu, kjer je sekcija sama pripravila, uredila in vodila vse paviljone ln so tudi v intencijah socialne akcije Oblastnega odbora same dale Iniciativo ln tudi izvedle nabavo !.o-sebno ličnih ln okusnih svilenih robčkov s simboli JS, ki so našli povsod donade-nje.Iz vsega tega udejstvovanja si je sekcija v tem kratkem času pridobila preko 500 Din čiste imovine, ki je namenjena izključno kot prispevek sekcije že omenjeni akciji. Obl. odbor. S tem, da si je stavila sekcija kot nalogo sodelovati pri zbiranju sredstev za gradnjo lastnega letovišča za našo mladino na morju in za podpiranje fonda, katerega namen je ustvariti vsakemu Šoloobveznemu otroku prožnost, da tekom svojega Šolanja vsaj enkrat napravi Izlet na morje ln s tem ra lastne oči spozna tako lepoto in korist, kakor tudi važnost ln potrebo našega Jadrana za našo državo, je sekcija absolutno upravičila svoj cfostoj. Pa ne samo to, dolžnost vseh je, da Jo pri izvajanjih čim več podpiramo. Navedena poročila, ki so vsebovala tudi označeni navedeni načrt, so bila od lavzo-člh članic z velikim odobravanjem sprejeta. Ko se je po pozdravu zastopnik 00, in po poročilu delegata KO, kot nadzornega organa v smislu poslovnika, od slednje- ga predlagano razrežnico dosedanjemu odboru, s priznanjem njega uspešnega delovanja, je bila ta soglasno z burnim o<5o-bavanjem izglasovana. Pri novih volitvah je bilo Izvoljeno t se dosedanje vodstvo, ki se je tudi že Konstituiralo, in sicer: načelnica ga. Marija Pirkmajerjeva, podnačelnica ga. Feraan-da Majaronova, tajnica Nada Kmetova, namestnica oz. zapisnikarica gdč. Ivana Cegnarjeva, blagajničarka ga. Mira 2irov-nikova, namestnica ga. Ema Pleiweissova, gospodarice gge, Tilka Zbašnikova, Desan-ka Knezova, Minka Ga&perllnova, Rada Stojanovičeva; prosvetarka Mlnka Krofto-va, knjižničarka Mira Znidarčičeva; od-bornice: gge Andja Cukavac, Alba Moho-ričeva, Anči Kramerjeva, Filipina Kosler-jeva, Vera Adlešič-Popovičeva in nadzornica ga. Olga Pucova. Ta sestava odbora ima najboljše jamstvo, da bo delovanje sekcije v tekočem poslovnem letu še uspešnejše, a vse ženstvo naj se vabilu te secije k pristopu brez izjeme odzove in naj sc v čim večjem številu udeležuje rednih javnih sej te sekcije, ki so vsem članicam dostopne, čas in kraj bo pravočasno objavljen v dnevnem časopisju. A poleg tega naj ženstvo ne pozabi podpreti tudi gospodarske akcije JS, da se vsemu svetu dokaže, da je vzhodni del Jadrana naš in nikogar drugega. čuvajmo naše morje! Naše gledališče Drama Začetek ob 20. url Ponedeljek, 12. febr.: Zaprto. Torek, 13. febr.: Ob 21. uri Charlejeva teta. Izven. Znižane cene. Opera Ponedeljek, 12. febr.: Zaprto. Torek, 13. febr.: Ob 20. uri Ples v Savo ju. Izven. Znižane cene. Oblave Umrl je v Ljubljani g. Lojze Gnezda, strojevodja drž. žel. v pokoju, zelo znan in spoštovani mož! Zapušča vdovo in sina. Pogreb bo danes ob 16. iz Prekmurske ceste št. 3 k Sv. Križu. Blag mu bodi spomin, žalujočim naše sožalje. Boris Popov, slavni ruski baritonist, je bil pred leti član slovenske opere. Od takrat dalje obišče skoro vsako leto naše mesto ter nastopi bodisi v operi ali pa na samostojnem koncertu. Popov ima izredno lep bariton v vseh legah, izenačen in mehak kakor žamet. Vse točke svojega sporeda izvaja umetniško popolno. Propagira predvsem dela svojih rojakov, zato obsega njegov program za petkov koncert izključno le ruske arije in pesmi. Te pa zapoje tako, kakor malokdo. Predprodaja vstopnic od 30 Din navzdol v knjigarni Glasbene Mati "9. »Ljubezen na povelje« je film ZKD, ki se predvaja v Elitnem kinu Matici. Vzbudil je mnogo smeha in zabave ... Današnja predstava bo ob pol 15. Pisatelj France Bevk in PEN-khib Zagreb, 11. jeniMHj«. Zaradi konfinecije književnika Francete Bevka prinašajo zagrebške »Novosti« daljši člane«, ki zahteva, da se mora ze zadevo rsnima-ta Penklub. Nato izvaja: V kongresu Penklubo? v Dubrovniku se je omenjajo njegovo ime. Tudi France Bevk je hote! prisostvovati kongresu, toda italijansko policijsko obiastvo mu ni dalo potnega lista. Na to zadevo je bil opozorjen italijanski deiegat Marinetti, ki je obljubil, da bo v Rimu posredoval. Nifcdo se nri resno nadejal, de bi Maoinetti mogel kaj storit:. Leto dni prej je baš on na Kongresu v Budimpešti bi! tarča napadov zarodi fašističnega pojmovanja svobode knjdževniškega ustvarjenja. Pa tudi na samem dubrovniškem kongresu je Marinetti bran*! hitlerjevske uzurpatorje nemškega Pena. In sedaj vest, da bo France Bevk konfi-nrran ze tri leta na nekem Južnem otoku. Na kionfmacijo se obsojajo ljudje, ki se jim ne moče očitati ničesar, kar bi sicer spadalo pred redni ali posebni tribuna! za zaščito države. Vse infamija fašistovske konfinacije je v tem. Bevkova produktivnost Je uprav feno-menalna. Da pri tem nikakor ne pada kvaliteta njegovih del, potrjuje kritika, ki mu priznava mnoge lepe odlike. In prav gotovo je Bevkova velika produktivnost izzvala fašistično policijo. Čeprav njegova dela nimajo politične note, fašistični Italiji ni bilo ugodno, da Gorica preko Bevka vzdržuje zvezo s celotno slovensko kulturo. Mnoga odlična imena slovenske književnosti in umetnosti so med emigranti iz Julijske Krajine. Vendar se ne bi smelo dogoditi, da se za cela tri leta prepreči takemu umetniku ustvarjanje in da tak človek tri leta trpi. Kofinacija je telesno in duševno trpljenje, ki se ne da opisati. Čeprav imajo naša tn mednarodna knji-ževniska združenja šele malo pomena, je zdaj čas, da ta svoj pomen po.ca.2ejo. Ve-rujmo, da bo naš Penklub storil vse, kar more, da s svojo moralno avtoriteto reši književnika pred trpljenjem in da naši kulturi reši ona dela, ki bi jih France Bevk v teh treh letih ustvaril. Nikola Tesla - »največji izumitelj na svetu« Ob 77. rojstnem dnevu nagega slavnega izumitelja Nikole Tesle so nekateri ameriški in angleški listi prinesli zanimive članke, v katerih pišejo med drugim: Največji izumitelj na svetu, Nikola Tesla, ima 77 let, a še vedno se trudi z novimi izumi. To je mož čudovite imaginacije. V svojem umu vidi svoje iznajdbe. Ne stavi jih na papir, kakor to dela večina izumiteljev. Tesla se je rodil v neki planinski vasi v Jugoslaviji. Je največji znanstvenik, ki ga je zemlja rodila. Komaj mu je bilo 9 let, je ob planinskem potoku zgradil majhno turbino, ki je gnala stroje. Pozneje je, kakor vemo, omogočil proizvajanje elektrike ob niagarskih slapovih. Ko je na politehniki dobil potrebno osnovno znanje, je v svojem 31. letu odšel v Ameriko. Bil je leto dni pri Edisonu, kateremu je v navadah zlasti podoben v tem, da zelo malo spi. Namreč nikoli več, kakor po 5 ur dnevno. Samo enkrat ali dvakrat na leto spi 7 ur. Jč samo dvakrat na dan. Skoro vedno razmišlja, vendar ga doslej še ni nikoli bolela glava in ni bil nikdar duševno utrujen. Tako lahko upravičeno pričakuje, da bo doživel 100 let. Prav, saj je eden izmed najbolj koristnih, najsijajnejših stvariteljev in mislecev. Preden je bii Nikola Tesla star 40 let, je lord Calw.ln rekel o njem. da je k proučevanju elektrike prispeval več kakor kdorkoli drugi. Odtlej pa Je Tesla storil še mnogo, mnogo. Že pred 30 leti je bil kakor modrijan, x>vortf pa je kakor pesnik. Pripovedoval je neverjetne stvari, ki se bodo odkrile v radiu jn elektrotehniki. Danes vidimo, da so se mnoga njegova prerokovanja do pike izpolnila. In danes K—j!« Tesla spet govori neverjetne stvari. Pravi: »Lepega dne so bo vsa zemija pretvorila v ogromne možgane. Videli bomo in culi bomo drug drugega, kakor da si stojimo nasproti, čeprav nas bodo dočite tisočere milje.« — To je že nekai neverjetnega. Toda spomnimo s© napovedi pred 30 leti. Takrat je Tesla govori! o čudesih brezžične teleerafijc. Kdo mu j e verjel? Vsekakor imamo danes mnogo manj razloga, da bi bili skeptični nasproti prerokovanjem Nikole Tesle. Si]a]na svetosavska prireditev na Dunaju Dunaj, 8. februarje. Letošnja svetoearvefca prireditev je po svoji veličini vsekakor presegla vse dosedanje. V ;rvr«tno okrašenih prostorih dunajskega Musikvereina se je zbrala najod-Honejša in najboljša publika Dunaja kakor tudi inozemstva. Dvoran že itak same po sebi eoe najlepšrih, je bila okusno opremljena z jugoslovenSkim grbom na pročclni strani in vse okrog odeta t jugosfavenski-mi trikolorami in palmami po osnutkih inž. arh. Kupprechta. Dame v sijajnih večernih toaletah so dale splošni sliki še očarljivejši izraz. Ob 22. se je pojavila soproga zveznega predsednika ga. Leopoldina Mikla-sova s hčerkami, v spremstvu Šefa kabineta g. Viljema pl. Klasterskega in podšefa ^ dr. Schmidta. V častno ložo jah je poved el g. poslanik Nastasijevič. Nadalje so se nahajali v častni loži predsednik jugosloven-sko-avstrijske trgovske zbornice princ dr. Edvard pl. Lichtenstein s soprogo, grofica Elvira Vrbka, podpredsednik jugoskrven-ske- avstrijske trgovske zbornice Eugen pl. Stirling s soprogo. Švedski poslanik Thor-sten L:nden, minister n. r. dr. Edvard Hein! in minister n. r. dr. Guido Jakoncig. V osta+ih akoiišicih ložah so bili zbrani člani jugoslovenskega diplomatskega zbora z g. poslanikom Nastasijevičem in soproge ter razen teh francoski poslanik Paoux s soprogo, rumunski poslanik Cajus Bredizianu, grški odpravnik poslov Tzirakcpoudcs, kitajski odpravnik poslov Dekientong, švicarski poslanik dr. Maksi mil jen Jager s soprogo, češkoslovaški poslanik Zdenek Fierlinger s »oprodo, turški poslanik Meh-med Hnmdi Bej. peruanski poslanik Emilio de! Šolar, brarilsiki poslanik Louis de Luna el Silva, francoski vojni ataše Comm. Sallaut, italijanski vojni ataše Fabbri s so- progo, nemški vojni ataše Wo!fgang Muff, češkoskrvašlki vojni ataše major Kučera, gene*«! Šandere s soprogo in med ostalim: reprezentančnimi krogi rektor visoke agronomske šo!e dr. Vogel, prof. dr. Ččrmak, asistent ženske kimike prof. dr. \Venbelna, dr. Haas Hogler, feldmarša.1 Globočnik, grof Albreht Attems, prota dr. Stojakovič kakor tudi vse ostala tukajšnja jugosloven-ska kolonija. Z odigran jem avstrijske io jugoslovenske himne, ki so ju navzočni poslušali stoje, je bil podan svečan uvod k slavnostni akademiji. Naše rojakinja, operna pevka gospa Vera Majdičeva je zapela ob spretn-ljcvanju prof. Anton Trosta Hatzkejevo »Mati«, Lajovčevo »Kaj bi gledal« " in Bralimsovo: »Moja ljubezen je zelena« s polnim občutkom in je s svojim prijetnim in dovršenim glasom žcia od navzočnih lep uspeh. Mala sedemletne Marica Jovanovi-čeva je v pnsrikaivi slovaški narodni noši odplesala svoj pJes zeio ljubko in z občudovanja vredno tehniko in s tem zbudila navdušenje navzočnih. Prof. Anton Trost je burno pozdravljen s svojim čuvstvenim izvajanjem Svaveuokega »Danse vougosla-ve« in Obopinove »šcrce« z mojstrsko spretnostjo dokazal, da je pianist velikega kova. Njegova izvajanja so bila sprejeta z gromkim ploskom. Po končanem sporedu je za pteee željne igral v veRk- dvorani plesni orkester dr. Phitipp Xentes de la Cerde, r mali dvorani pa neumorni jugoslovenski ja»z Klema Viskoviča. Prireditev je v vsakem pogledu dosegla vd«ik uspeh, »a kar imata največ zaslug neumorna gg. Eugen pl. Stirling m generalni konzul Josimovič. Z njo je bi! podan obenem tudi prisrčni odnošaj med našo državo in sosedno republiko. —ač. Tramvajski računi v Beogradu Dohodki prvega leta eo krili dve tretjini, sedanji niti petine občinskega proračuna. Beograd, februarja. Ravnateljstvo beograjskega mestnega občinskega tramvaja je pred kratkim, v spomin štiridesetletnice tramvaja, izdalo almanah, v katerem je vsestransko obdelana zgodovina tega podjetja in njen pomen za gospodarstvo mestne občane beograjske. So res zelo zanimivi nekateri podatki, ki jih navaja ta almanah, zlasti pa v primerjavi davne prošlosti s sedanjostjo, »dobrih starih časov« s sedanjo krizo. Beograjski tramvaj, konjski seveda, ki je začel voziti 1. novembra 1892. leta, )z s svojimi 17 vozovi na 9.5 kilometra proge prevozil do konca 1893. leta 2,463.350 potnikov in je imel ob voznih cenah 5 in 10 par 441.650 Din dohodkov. Ker je ves mestni občinski proračun za tisto leto znaša! 600.000 Din. so potemtakem dohodki tramvaja krili dobri dve tretjini proračuna. Beograjskim mestnim očetom tedaj pač ni bilo treba beliti glave, kako bi našli kritja za potrebe mestne občine, in beograjskemu prebivalstvu ni bilo treba tožiti zaradii neznosnih občinskih bremen, katera sš je »na-vozilo« s tramvajem. Po dvajsetih letih, torej za časa balkanske vojne in tik pred svetovno, je imel beograjski tramvaj 21.6 km prog. po katerih je vozilo 24 motornih in 12 priključnih voz Prepeljalo se je tistega leta 11,200.000 pot nikov. a dohodek je znašal 7,500.000 Din Po štiridesetih letih, ob koncu leta 1°32 pa je imel beograjski tramvaj 65.5 km prog po katerih je vozilo 81 motornih in 42 pr:-kl j učnih voz in prevozilo 44,395.376 potn-kov. Dohodki pa so znašali 61,403.886 Din Ker je proračun mestne občine beograjske za leto 1932 znašal nekaj nad 320 milijonov dinarjev, dohodki tramvaja potemtakem niso pokrili niti petine občinskega proračuna. Med dvema tretjinama v prvem, 1893. letu in niti eno petino v štiridesetem, 1932. letu je pač velikanska razlika. Toda kolik je bi! Beograd pred 40 leti in kolike so b:!e tedanje njegove potrebe, a kolik je danes in kolike so njegove potrebe danes! Ce vzamemo, da je proračun beograjske občine pred 40 leti znašal v sedanji veljavi 6 660.000, dohodek tramvaja pa 4,858.150 dinarjev, se jc proračun mestne občine beograjske po 40 letih zvišal na 48kratni znesek, dočim pa se je dohodek tramvaja samo na 12.63kratnega in je sploh nemogoče, d« bi naraščei vzporedno r ogromno naraščajočimi potrebami mesta, erzvijajočege se iz središča meie predvojne državice v modelno velemesto, prestoiiricn toliko povečane države. Toda Je beograjski tramvaj vsekake o«j-ao potreben znatnega razširjenja. Za četrt milijona prebivalstva je današnji vozni park pač vse premajhen. Dočim v drugih mestih s tolikim prebivalstvom prihaja po en tramvajski voz na 600 do 700 prebivalcev, prihaja v Beogradu šele na 1400 do 1500. Treba je torej znatno povečati vozni park in še tembolj, ko prihodnjega leta tudd še poteče tramvaj čez savski most do Zemuna. Kakor »e računa, bi bilo tako za prvo potrebo treba vsaj 25 motornih in 15 priključnih voz, da se zado9ti vsaj najnujnejšim zahtevam sedanjega tn skoro z ze-immslco progo zeio zvečanega prometa. Tako se bodo dohodki občinskega tramvaja brez dvoma vsaj za nekaj milijonov približali občinskemu proračunu, itak stisnjenemu na kar najnižjo številko, j>od ono i« leta 1932.. dočim se »dobri »turi časi* leta 1893. z onim preugodnim dvotretjinskim razmerjem prav gotovo ne vrnejo več. 200.000 Din škode po požaru v Vel. Bečkereku Veliki Bečkerek, 11. febr. V bečkereSkr železniški delavnici generalne direkcije državnih železnic, ki se nahajajo v neposredni bližini kolodvora, je velik požar povzročil za 200.000 Din Škode. Vzrok net-sreče doslej še ni dognan. Do temelja i« zgore! oddelek za vagone. Razen materija!-ne Škode je nesreča tudi v tem. da bo za enkrat ostalo okrog 200 delavcev brez dela in zaslužka. Plamen je bi! tako veičk. da je dosegel višino cerkvenega stolpa. Vsak hip se je pričakovala eksplozija sodov, polnOh bencina. To katastrofo pa so vendarle preprečili nadvse marljivi gasilci in pa tovarniški delavci, ki so iz že goreče delavnice spravili ves eksplozivni material. Vsega skupaj ie v delavnicah zaposlenih okrog 1200 delavcev. Ob velikanskem plamenu so bili pretresljivi prizori, ko so žene in otroci glasno lokali v bojazn'.'. da bodo očetje ostali brez zaslužka. Uvedena jc stroga preiskava. Ali si ie član „Vodnikove družbe" ? Še kaj zares in za špas Iz Planice Rečenic, izrekov, pregovorov, takih besednih igrač ima naš narod polne kozolce. So iz večine taki, ki so zrasli na tujem zelniku in jih je ta ali oni leposlovnik po-našil. Tako: če lastna glava nič dobrega ne zna, tudi nekaj velja ned nami, kdor se more ponašati s sposobnostjo iz učenih jezikov presajati rožice. Rožice so izreki in ni presmela prispodoba, da so bili stari Rimljani in še starejši Grki ž njimi pravi fabrikantje, ki jim je še! te vrste posel imenitno izpod rok in v klasje. Baje je v starih pregovorih učenosti na mernike. Meni. ki nisem latinec in mi je bila v življenju sila le, sprijazniti se s prvimi štirimi začetnicami grške abecede, pa se je vedno zdelo, da je ta učenost na sila trhlih nogah in je vsikdar mogoče, nje zmisel postaviti na glavo aH položiti na trebuh Nič ni na svetu tako utrjenega, da ne bi o pravem času postavljeno na glavo, veljalo za pravo, kljub vsemu pa ne trdim, da je žuljenje latinskih in grških pregovorov vsaj mlademu študentu v kvar Postavim, da je pri stvari zmiselnost, sistem, se pravi, da je to žuljenje starih izrekov tako dosledno in vztrajno, dokler s? v mladi glavi ne napravijo žulji na možganih ki pomagajo mlademu možu po najkrajši poti do — pleše in mu tudi kasneje v življenju na moč koristijo. Res škoda, da se v javnem življenju ne skuša v živo stvarnost vsaditi nekaj zlate učenosti starih Latincev. Vsi humanisti vam pritrdijo, da bi bila učinkovito zdravilo proti marsikateri sodobni bolezni in nadiogi. ki tarejo svet. Na primer: Mens sana in corpore sana. Sedaj, ko je prav povsod kriza duha, mora biti skrb nas vseh. da si ohranimo zdravo okostje in meso. da bo dostojno stanovanje zdravemu duhu, k' edini more rešiti potapljajoči so svet. In kdo deluje v tej smeri strastnejše, kakor naše športne oblasti?! Mar mislite, da prirejajo tolika tekmovanja zato, da skačejo športnikom udje iz glidov, da jim, kakor zadnjič v Planici, pozebajo prsti na rokah in nogah (na nogah posebno mezinci). da se onesveščajo, da so jim ušesa otekla in pordela kakor pri svinjski rdečici, da si s smuškimi kolci skozi čevlje prebadajo podplate, da vale kozolce po strmih skakalnicah in podobno? Ne! Zdravo telo se ne kaže v klasični sorazmernosti udov in razvitosti mišičevja. Oglejte si vzorce, vaše voditelje in predsednike. Kako bister, svež mora biti njihov duh, sposoben tako gladko urediti vse zavozljane podrobnosti prvenstvenih tekmovanj. Koliko smelosti, poleta fantazije (imenovane tudi esprit) m vere v svoje poslanstvo zahteva na pr. določitev snežnega sveta za slalom tri ure hoda iz Rateč pod Jalovec. In pri 30 stopinjah mraza. Ali postaviti cilj osemnajst kilometer-ske tekmovalne proge v breg. Kako lepo, s pravim užitkom in športno naslado je gledati tekmovalca, kako se ves prepoten, izmučen do kraja, s poslednjo močjo svojih mi«ic in kolcev poriva skozi vrata, nad katerimi bi moralo biti zapisano: konec trpljenja je vaš — CILJ. In duh vse te lepote stanuje v oblih moških oblikah, v zatolščenih trebuhih na suhljatih nogah, ki jim ni bilo treba nikdar prestajati napora osemnajst, trideset ali petdeset kilometer-skega tekmovanja. Pač pa zna nepogrešno postavljati starte in cilje z rdečimi napisi, deliti bele rute z velikimi črnimi številkami in izračunati vsak čas do stotlnke sekunde točno, kakor ura sama. Ta ura pa se imenuje »stoperica«. Pa kakor rečeno: V zdravem telesu zdrav duh! In ta zdravi duh se ne kaže le v večnem nerganju in sitnarjertfu, vse več se pogosto manifestira v prostodušnih zbadljivkah na račun tovarišev, največkrat onih nasprotnega spola. Športnik je vedno odkrit. In če je resnica le pretrpka, Jo zavije v plašč humorja, da je več smeha in veselja pa nič zamere. Hrvatje so na vseh smuških tekmah razred zase. Seveda le med gledalci, med aktivnimi udeleženci jih običajno ni moč najti Nekateri pridejo v goste redno vsako zimo, dosedaj že tako pogosto, da so postali nepogrešljivi »tipi« gorenjskih zimskih letovišč. Običajno se izdajo z zgovornostjo. Z vso pravico, saj so se prišli veselit, ne pa delat ali se celo učit! Ko smo tisti mrzli petek v jutro lezli tja pred Jalovec, kamor so gospodje določili tekme v slalomu, je padla marsikatera pikra na račun organizatorjev. Vsi, ki so bili v karavani stotih ljudi, so tarnali zaradi dolge poti ta hudega mraza, ki Je bil zares tako hud, da se eden od druščine nI znal drugače ogreti, kakor s skromno željo, da bi se gospodu »dohtarju« zgoraj pri cilju zamohtalo na obeh malih prstih na nogah. Nu, gospodu dohtarju nt bilo tako huda Vsaj od kraja ne. Nogi si Je ovil z debelim ovojnim papirjem, v sneg si je izkopal jamo, mencal z rokami, škripal z zobmi in tak o* odganjal mraz od sebe nekaj ur, vse dotlej, da se je pričela uresničevati skromna želja tistega poredneža in mu ni kazalo drugega kakor lz same krščanske ljubezni do bližnjega pokloniti ovojni papir tovarišu v trpljenju, sam pa jo je jadrno ubral v dolino. Liki puščavske karavane smo lezli v breg poa Jalovec, pomešani med ohlačani nežni spol, da nam je bilo toplejše. Od vročih pogledov! Počasi smo se potolažili zaradi dolge poti in zaradi mraza. Tudi brhki, mladi Zagrebčanki Je bilo vse razumljivo, le to ne: »Koji vrag me je sim gori pri ter ao!« — »Gospodična, temu vra- gu pravimo pri nas amor.< — »Da, zalsta, dobro ste trefilt« In so bila tista vratica tam r kuloarju (o, kako lepa, nepogrešna tujka, menda ni italijanskega izvora?) že pred nosom, ampak ta nos je bil še vedno dobre pol ure dolg. Pri slalomu Je bil zbran ves smučarski svet, vse, kar le kaj velja. Tudi Tegethof. Ne tisti od Visa, niti ne njegov potomec ravne ali postranske veje, pač pa neki bolji, hrvatskemu jeziku podobne govorice se poslužujoči, srčno dober dečko, ki Je od trebuha gori na las enak Tegethofu, kakršnega so nam sflikali v zgodovinskih bukvah v šolah v rajnki državi. Kakor je imel Tegethof srečo pri Visu, je vendar imel tudi smolo, da je že tiste čase nosil frizuro in brado kakor naš Tegethof in je oni Tegethof povsem nedolžen, če naš Tegethof nikakor ni sposoben tako umetelno voditi barke, kakor oni, niti ne prispevati k zvrhani slavi prejšnjega, temveč prav narobe: Tegethof je sedaj znamenit po svojih burkah, po svojih domislicah in sploh po vsej svoji zunanjosti. In te odlike so med našimi športniki vse bolj uva-ževane, kakor sposobnosti sedaj že rajnkega. Ko bi bila odkritosrčnost edina odlika smučarja, bi Tegethofa mogli uvrstiti v posebni razred »supersportnikov«, tako daleč se je že dokopal s to čednostjo. Tisti Mici, ki ima zelene hlače, zelen jopič, smuči in smuško prvenstvo še iz časov, ko so smele zaradi pomanjkanja moških tekmovati tudi device, je Tegethof spričo vseh glasno priklicaval v spomin, da jima pred petimi leti ni bilo tako mraz, kakor to pot. Seveda se Mica nikakor ni mogla domisliti namišljenih Tegethofovih nežnosti, kar pa tega nikakor ni motilo in je na ves glas in na vso moč tulil v skale, da je bilo slišati celo doli v Tamar in je odmevalo vse naokrog: »Mica me je pred petimi leti zalezovala, ker me je rada imela-----imela.. .< —-- Nič ni pomagalo: mraz Je lezel skozi čevlje, pa naj so bili še tako dobro namazani. V stiski postane človek skromen m marsikdo bi se za kratek čas osrečil s samo skodelico vročega čaja »brez vsega«, po domače s toplo vodo. Pa je ni bilo od nikoder. Vfcč nas je bilo pripravljenih dati kraljestvo za vročo hrenovko s gorčico. Nekateri, da bi si potolažili želodec, drugi pa, da bi nekaj časa stali na njej in si ogreli podplate. Nikomur ni bilo mogoče ustreči; za to so skrbeli Ratečani. Opoldne smo topili zmrzle ude v domu na Slatini, ko je prihrumel notri Tegethof in se takoj pohvalil: »Tak sam brzo došel doli, da nisem nit opazil, da sam tu. t Čeprav je našel za to svojo izjavo nekaj vernikov, smo se mu pri drugi vsi smejali, ko je z največjo resnostjo pripovedoval, da je smučal doli v Tamar s tako naglico, da so se mu oči solzile in so solze sproti zmrzovale in da je torej imel od trepalnic nazaj za ušesa pol metra dolge ledene sveče, da je bi! kakor muškat ni kozliček s tipalkami. Svojo četo, ki jo je vodil, je hvalil pri vsaki priliki. Tudi pri kosilu v brezalkoholni restavraciji je »odkrival« rane svojih »delničarjev«, ki so si jih sami prizadejali v vitežkem boju. Niti ni pustil čepice na glavi tistemu, ki si je z njo prikrival pravcato tonzuro, doseženo kar tako mimogrede tam na tistem vražjem strmcu v Tamarju. Sploh pa Je bil prepričan, da so pri določanju proge zasajali zastavice kakor jih je pač zanašalo. Na prvenstvo ne pride nikdar več, pač pa bo kljub vsemu svojo četo vsikdar pripeljal na tekmovanja. Tako ali tako: Tegethof je sedaj nepogrešljiv pezdir v gozdu smuških plohov ln pričakujemo, da ga Se to zimo katera koli gorenjskih občin počasti z domovinsko pravleo. Coro. PUSTNA NEDELJA Je bila letos zaokrožena z mnogimi prireditvami J Ljubljana, 11. februarja. ...letos pa zelja! — Ta stari refren vsakoletne pustne nedelje poznamo tako dobro kakor svoje krstno ime. Od pamtiveka gre po slovenskih krajih segava tožba, da so lani bili za priboljšek krofi, letos pa samo še slavni trnovski pridelek. Ampak vse kaže, da "e treba k zelju pripisati še kranjsko lobaso, potem je vse v redu. Veselih plesnih, družabnih in maška-radnih prireditev je bilo to pot jako dič-no število. Nu, saj jih lahko naštejemo in kakšno rečemo o njih. Tem lažje, ko se itak ne da pomagati, da sledi pustni nedelji pustni ponedeljek in temu pustni torek, nakar lete pride pepelnica in z njo pamet. Razume se, da je Ljubljana bila v soboto razgibana od prvih večernih pa do prav poznih jutranjih ur. Ko pa se je prismehljala prijazna nedelja, je pomladno toplo solnce našlo več ko pol Ljubljane smrčeče v postelji Z izredno lepim vremenom se je pustna nedelja konec koncev lepo iztekla. Da ne pozabimo: bilo je tudi nekaj porok — in prav zato, ker so letos tako redke, želimo novoporočencem mnogo sreče ln mnojro posnemalcev. Na prireditvah Vii Taboru je bila maškarada z geslom »V lučkah — v srčkih«. Spodnji prostori so bili dobro zasedeni, dočim je bilo zgoraj prazno. Dvorana je bila okusno okrašena — v smislu gesla — s številnimi lučkami ln srčki, ki so viseli s stropa in ob ložah. Na odru, kjer je bila nameščena godba, pa Je gledalo v dvorano ogromno srce... Sokolska godba je pridna in so plesalci vsekakor prišli vsi na račun. Zabava je trajala do zgodnjega jutra. V unionski, zelo prijetno okraSeni dvorani Je bila 2e tradicionalna »Slavčeva« maškarada, ki jo občinstvo prav rado poseča !n je letos imela že kar značaj zlatega jubileja. Kakor na Taboru, je bilo tudi tukaj obilo mask, predvsem ženskih, ki pa v sedanjih časih krize seveda niso mogle biti bog-ve kaj razkošne. Ljudje so bili izredno dobre volje in so se vneto udejstvovali r plesu, prav pridno so pa tudi posegali po dobri: kapljici. Srednješolska mladina tudi nI hotela zaostali za starejšimi in se je udeležila »Pre-porodove« ma^karade v Trgovskem domu. Silo Je obilo prav posrečenih mask ter se Je csiše dijaštvo prav dobro zabavalo. Ma-ikarada se je končala že opolnoči. V Kazini je bil maškaradni ples Sokola U. Tu so se zbrali številni prijatelji društva, ki je kakor družina. Dvorana je bila lepo okrašena. Razne humoristične maske pa so skrbele, da je čas kaj hitro potekal. V soboto je bilo še mnogo drugih prire- m dobro postrežbo n za raaocmotno zabavo majhnih kafcor odrastih ringar&jarjev. Zelo lep je bil že sam sprevod mask. Nad petdeset srčkanih fantkov m punčk — od tistih, ld so šele prav pričela capljati, do onih, ki bodo še to jesen začeji sekati gimnazijsko učenost. Neverjetno so se potrudile mamke, da so strmeč emu ofočmstvu predstavili e gardo dimnika rčikoo-hvalno priznale tudi zbornice v Zagrebu, Beogradu in Novem Sadu in glavna uprava Inženjerskih zbornic v Beogradu. Pri nadomestnih volitvah je bilo per acclamationem izvoljenih šest novih članov uprave, sicer pa ostane v glavnem dosedanji odbor: predsednik inž. Pirkmajer, I. podpredsednik inž. Zupančič, II. podpredsednik inž. Žagar iz Splita — ljubljanska zbornica posluje tudi za primorsko banovino — tajnik inž. Tomažič, blagajnik inž. Manda. Vlom na kolodvoru Domžalsko postajno poslopje Je v času maSkarade pre-iskal podjeten vlomilec In odnesel lep plen ditev. Tako so imeli nižji poštni in tele- ! m proti Kočevju. V to smer je krenilo okoli grafski uslužbenci družabni večer v spodnjih prostorih Mikličevega hotela, na Viču je imelo tamošnje Sokolsko društvo svojo maskarado v Sokolskem domu, v Oficirskem domu so se na družabnem večeru zabavali oficirji in vojaški uradniki. Prav animirano je bilo tudi v restavraciji pri sSlo-nu< in pa pri >šestici«, kjer so tudi imeli maSkarado in so plesali vso noč. V dvorani Delavske zbornice »o imel". Krka ši »vojo vedelo dolenjsko zabavo. Pust je rcv*.ren še storim nogam in ni nič čudnega če so Dolenjci privabila na svojo prrfdrtev toliko ljudi, da *j bil prostori nabito polni Res okusno dskorirana dvorana, dobra kapljice in odlični Negodetov ja/z so poleg že prirojene do.oijsks vest« losti ustvurJ1 prisrčno raz g anost Ples se je vrstil e& plesom m seveda tudi m b.lo kok> pozabljeno. Ker je bik ta prireditev pod pokroviteljstvom častnega damskega komiteja obenem tudi zaključni plensi venček »Krkinega« tečaja, je mladina rajala in se veselila do zgodnjega jutra. Svojemu plesnemu učitelju g. Čeraetu je poklonila portret, umetniško delo akad. slikarja prof. Božidar a Jak-ta. Čira poznejša je bila ura, tem več novih ljudi je prihajalo, saj so -»Krkine« prireditve v Ljubljani znane po svoji odM6ni orga-»iraciji in po pisanem veselju. Otroški ringaraja V tem, ko je Ljubljana deležna tolikih ln tako raznolikih prireditev, kriza k sreči tri zamorila najlepše in najbolj nežne pred-pu-stne prireditve. Otroški ringaraja je popoldne privabil šs več občinstva kakor lani. Unionska dvorana je z okrasjem, ki ji je ostalo od Slavčeve mašJcarade in z nekaterimi lepimi s-popolnitvami dala zelo prikupen okvir veseli, ljubki otroški ma škafa di. Vsenaokrog je bila dvorana takoj po 16. uri gosto zasedena, svobodni sta bili le oder in plesni prostor v sredini. Za dobro razpoloženje je skrbel Negodetov jazz, ki je sviral domače in tudi hudo moderne. Dame tel esno-kul turnega društva Atene pa so poskrbele za živahen in slikovit spored, m______s—T 'i »eesaiBsaat 200 dilcarjev. Prav dobro je bila obiskana tudi Rakitna in na Bloke je odšlo okoli 100 prijateljev zimskega športa. Zvečer so se vračali živahne volje, ker so povsod imeli krasno sončno vreme in je bila tudi smuka zelo ugodna. Seveda ni manjkalo smučarjev na Golovcu, okoli Sv. Katarine i'u pa na Golem brdu. Mnogo Ljubljančanov se Je v nedeljo popoldne podalo na krajSe izlete v okolico in sta bili tramvajski progi proti št Vidu in Viču prav dobro frekventirani. Izredno veliko posetnikov je posetilo šmarno goro, polne so pa bile tudi vse bolj znane gostilne pod šmarno goro, v št. Vidu in na Ježici. Lahko rečemo, da je skoro polovica Ljubljane v bližnji okolici preganjala pustnega mačka. V ljubljanski okolici so imeli v nedeljo mir. Le popoldne je reSevalni avto prepeljal 13 letnega sina delavca lz Most, Benedikta Kušarja, v bolnico. Fantič je bil odšel popoldne z nekaterimi prijatelji na Golovec in mu je smučanje tako ugajalo, da si je od nekega tovariša sposodil smuči in jih prvič pripel na noge. Fant je bil malo preveč pogumen. Spustil se je po strmem obronku in kaj kmalu tako padel, da si je zlomil desno nogo. Tramvajski zaletčl V teh časih, ko so velike prometne katastrofe v svetu takorekoč na dnevnem redu, tudi Ljubljana ne mara zaostati — le da se v Ljubljani tudi katastrofe godijo samo v skromnih, pač ljubljanskih dimenzijah. Nocoj ob četrt na sedem je nov voz cestne železnice št. 18, ki je vozil v smeri St. Vid—Vič, v Gradišču tik ob dramskem gledališču padel s tira. Voz je bil sicer dobro zaseden s potniki, toda nobene večje nesreče ni bilo. Samo tramvajski promet je bil na tem mestu približno eno uro pretrgan, tako da so potniki morali prestopati, kar je v večernem času, ko je promet zelo razgiban, povzročalo potnikom in osobju mnogo neprijetnosti. Na kraj nesreče so iz remize takoj poslali rezervni voz, ki je po dolgem naporu in ob prav velikem zanimanju občinstva naposled zvlekel tovariša nazaj na tir. Domžale, 11. febr. V noči od sobote na nedeljo je bil izvršen v kolodvorskem poslopju domžalske postaje drzen vlom. Neznan vlomilec si je pomagal na ta način, da je najprej vrgel za pest debel kamen v okno postajenačelnik. stanovanja. Kamen je prebil dvojne šipe. Nato se je vlomilec povzpel z lesenim strgalom za obutev, katero je postavil pokonci, kvišku, odsunil okenski krili in skočil v stanovanje. Prebrskal je omare in predale ter pobral iz njih: srebrno damsko zapestno uro znamke Sverdik. Ura ima arabske številke, številka 12 je rdeče barve. Dalje je ukradel moško srebrno uro z dvojnim pokrovom in zlato dvojno verižico, zlat moški poročni prstan, zlat ženski prstan z rdečim kamnom v sredi in s šestimi belimi kamni ob strani, prstan iz žime (rusko delo), dve srebrni dolgi o vratni verižici, avstrijski i srebrnik za pet kron, srebrnik za 2 kroni in 4 srebrne krone. V kredenci je vzel nato ključe do postajne blagajne. Z njimi je odšel v prostor, kjer je slutil denar in je odnesel iz dnevne ročne blagajne 437 Din v gotovini (1 bankovec za 100 Din, ostalo je bilo v srebru in niklju). Glavne blagajne ni odprl, čeprav Je hnel ključ v rokah. Sodijo, da je to opustil zategadelj, ker ni bij vešč odpiranju. Po izvršeni tatvini je vlomilec odišel po isti po.i, kakor je bil prišel. Vlom je bil izvršen v odsotnosti vseh stanovalcev postajnega poslopja, ker je bila v soboto zvečer sokolska maška-rada, kar je vlomilec gotovo vedel, zato si je pa tudi izbral ta čas za svoje udeistvovanje. Postajni načelnik v Domžalah je namreč blagajnik Sokol-skega društva in je bil v času vloma zaposlen na prireditvi. Vlomilca iščejo in gotovo ne bo ušel roki pravice. V črnem revirju Za pravično delitev podpor Trbovljam, Hrastniku in Zagorju — Pereče vprašanje ključa Trbovlje, 11. febr- V februarju bo trboveljski premogovnik obratoval samo 17 dni, kar pomeni nasproti decembru in januarju, ko je število šihtov doseglo maksimum, spet katastrofalen padec. Delavcev se polaščata ..ervoznost in nemir. Kopači in vozači hodijo dan za dnevom pred rove in se razgledujejo, ali bo šiht ali ga ne bo, in se naposled mnogokrat obupanih obrazov vračajo domov. Naval na občinski urad je rekorden. Tudi ob dneh. ko socialni oddelek ne posluje, prihaja v pisarno veliko število stradajočih očetov in mater, brezposelnih in upokojencev in prosijo kruha in džla. Mnogi izmed brezposelnih, ki so bili svoj čas odpuščeni od rudnika zaradi kakšnega prestopka in jim vodstvo zdaj ne dovoli niti nobene zaposlitve niti nobene podpore, postajajo iz dneva v dan nestrpnejši in samo vzorni discipliniranosti rudarskega prebivalstva gre zahvala, da ne pride do incidentov. V splošnem Je položaj v naši dolini močno podoben razmeram, v kakršnih smo živeli za časa vojne. V rudniškem konzumu odmerjajo delavcem količino živil kakor takrat, ko je bila vsaka stvar na karte. Iz razlogov racionalizacije zaposlujeio za razna dela na posameznih obratih upokojence, ki so za spoznanje cenejši od rednih delavcev, in iz istega razloga oddaja rudnik nekatera dela podietnikom. ki lahko obratujejo. ker svojih delavcev po navadi nimajo zavarovanih. Mnogo razburjenja povzroča med delavstvom tudi dejstvo, da se za nekatera stalna dela, ki vržejo največ zaslužka, še zmerom zaposlujejo samo izbrani poedinci, tzv. »rajsarji«, medtem ko mnogi resni in potrebni družinski očetje ne pridejo pa ne pridejo do dela. da bi zaslužili vsaj najbednejišo skorjico kruha za svoje otroke. Za rešitev krize v Trbovljah in revirjih, ki zavzema vedno nevarnejši obseg, menda manjka lokalnim činiteljem prave volje in ognja. Značilno je, da še do danes ni realizirana zamisel enot- nega socialnega dela za gladujoče rudarske rodbine, za katero se na vso moč zavzema ne samo prizadeto prebivalstvo, temveč tudi pristojna oblast. Na pobudo sreskega načelstva v Laškem se je že o božiču osnoval skupni pomožni odbor za brezposelne rudarje, katerega sedež je v Trbovljah in ki ga tvorijo zastopniki vseh treh osrednjih rudarskih dolin. 2e na ustanovnem sestanku so zastopniki posameznih krajev^ konstatirali, da doslej žal še ni prišlo do tesnejšega sodelovanja med njimi, ker da so si bili preveč tu;i med seboj. Kakor vse kaže, so si Trbovelj-čani, Hrastničani in Zagorjani tudi poslej rajši ostali tuji med seboj, kakor pa da bi se s skupnimi močmi poskušali rešiti iz močvirja bede. Skurnii pomožni odbor, ki nai bi bil po želii banske uprave dn obeh sreskih načelstev osrednja instanca vsega socialnega dela v revirjih, se od božiča do danes ni še nobenkrat sestal. Med vsemi tremi kraji vlada namreč že delj časa nesporazum glede ključa, po katerem naj bi se delile podpore za Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Po dosedanjem ključu, ki je bi! svoj čas uradno določen, se vse podpore, ta' so namenjene za rudarske revirje, razdelijo tako, da dobe Trbovlje polovico, Zagorje in Hrastnik pa vsak po četrtino. Zlasti Zagorjani zatrjujejo, da ta ključ že zdavnaj ni več pravičen, ker so se razmere med tem močno spremenile na škodo Zagorja. Za vsakega prebivalca revirjev je •jasno, da takšen nesporazum pod nobenim pogojem ne sme biti ovira skupnemu reševalnemu delu. Noben trboveljski rudar ne bo nikdar zahteval, da mora on imeti večje pravice kakor njegov zagorski ali hrastnišfci sotrpin-Zato je vsesplošna zahteva, naj se skupna pomožna akcija oživi, odločujoče instance pa naj na najpravičnejši način rešijo vprašanie ključa. Nosečim ženam ln mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največ primerih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. 10 dni na kozolcu sredi najhujše zime Litija, 10. februarja Pri uglednem litijskem krojaškem mojstru se je izučil za pomočnika France K. Zadnje čase so ga ponoči večkrat pogrešili. a fant je venomer trdil, da ima prenočišče v šmarskem župnišču. Ker pa je mojster dognal, da vasuje pri neki starejši gospe, mu je odpovedal službo. Fran-celj se je zatorej odpravil domov v ribniško dolino. Ker je prišel ponoči, je rajši splezal na samoten kozolec Sram ga je bilo stopiti pred starše, zatorej je domala 10 dni in noči preživel brez prave hrane v najhujšem mrazu na odprtem kozolcu. Hranil se je le s tistim, kar je imel še s seboj. Šele te dni so zaslišali s kozolca obupno stokanje in našli Franca že povsem iz-črpanega. Prenesli so ga takoj v hišo in poklicali zdravnika, ki je mogel ugotoviti strahotne ozebline. Takoj so poškodovanca odposlali v ljubljansko bolnico, kjer so mu morali nujno amputirati obe nogi. Žalostna novica je vzbudila po Litiji splošno pomilovanje. France šteje šele 18 let. Vsak naročnik „JUTRA — fe zavarovan — za IOjOOO Din ! *t A. B. Kohout: Okužen! Mladi češki pisatelj A. B. Kohout pravkar pripravlja za tisk roman »O čem se nemluvi« (To. o čemer se ne govori), ki v njem obravnava duševno dramo sicer poštenega in dobrega človeka, ki se je okužil s kapavico. Iz njegovega romana prinašamo po rokopisu naslednji odlomek: Lep dan. Solnce boža ljudi po obrazih, da se vsi smehliajo. Stekla na oknih se vsa snažna lesketajo, zrak je čist in diši po poletju in mladosti. Štefan Križ si sluzi kruh. Sedi pri pisalni mizi v XII. oddelku finančnega ministrstva, ki se nahaja v podstrešju stare palače. Na mizi pred njim je pola papirja z rubrikami, polnimi številk. Štefan sešteva številke na posebnem listku m jih potlej zapisuje v razpredelnico na poli. . Sedi negibno sklonjen nad mizo in ima čudno občutje: kakor da bi sedel oa želodcu. Telesnih delov se zave sele potem, ko fih je pustil dalj časa izpro-žene, v odrevenelem staniu. Opozarja- jo ga na se z občutjem mlahavosti. Štefan zaznava pritisk na kolk. Členki sedečih delov rinejo v meso, ki popušča pod pritiskom kosti in meso začenja boleti. Štefan sklene, da si bo nabavil novo podložko za stolec. Zakaj blazinica, ki na nji sedi, je od sedenja že tako tanka, da čuti les pod njo. Paše številke in pazi, da bi jiih pisal v pravilni vrst*', zakaj nekatere imajo pet mest. Občutju pritiska na kolk se nenadno pridruži občutek ščegetanja. Kolk mu je skoraj ©drevenel. Tem b >'i se oglaša tisto čudno ščegetanje. Štefan je ves zatopljen v delo. Ne utegne se baviti s telesnimi počutji Nenavadnih znakov se skoraj ne zaveda. Piše. Po telesu rnn svobodno polje kri. Štefan se včasi zdrzne in posluhne vase: tako le delal v otroških letih, ko je prislonil uho k brzojavnemu drogu m poslušal otožne zvoke nevidne lire. Brneli so počasi, skoraj stokaje; zdaj zdaj je veter krepkeje udaril ob brzojavne žice. Mešani občutki pritiska ln Ščegetanja nočejo prenehati... Štefan si napol zavedno in instinktivno uravnava telo, nagiblje se nad mizo, spreminja prostor na sedežu, sklanja se na desno stran in tako prenaša telesno težo na eno samo bedro. Naposled si uravna hrbet ln preneha z delom. Steza obrvi in zre skozi okno v neko negotovo točko. Docela trpno opazi neveliki krog streh in sferbneje zaznava vsa občutja v sebi, kakor bi poslušal glodanje črvov v starem drevesu. Vprašuje se, raziskuje, zaman se trudi dognati, v čem je vzrok tega nenavadnega občutja. Podobni občutki mu prihajajo kdaj pa kdaj v razburljivih sanjah, ko spol terja svojo pravico, vendar so tile današnji občutki dokaj drugačni: postajajo čedalje trdovratnejši. Kakor bi ga grizli tisoči črvičkov. Štefan se vrti v blodnem krogu. Nenadno mu roka sama seže navzdol in se stiskaje oprime, kakor da skuša šiloma preprečiti nenavadna občutja. V srlavl počasi vstaja nekaj pretečega. Megla, ki nima ne oblike ne barve. Dviga se kakor bel oblak poleti za go- rami, oblak, ki naznanja nevihto. — Ne, ne...I — skuša Štefan energično zapoditi brezoblično misel. Nagne glavo z neko odločnostjo nad mizo in sili k zbranosti. Zopet začenja pisati. Zaveda se, da se veter misli ne bi več ustavil, če bi bil Ie za hip popustil pred njim. Treba je tedaj bedeti in paziti. Prizadeva si na vse načine, da bi se bil kar moči osredotočil na delo. Bega z očmi po najbližjih predmetih, potlej pa odločno zasuče pero. Misel! Oblak, ki nagloma raste in postaja strahotno velik: komaj ga obseže lobanja. Kako neogibna je ta sila! Misel drvi odnekod izza zatilka v ospredje. Trmasto se zaganja preko ograje, ki jo je bil postavil. Naposled se utrudi, izgubi moč in se opoteka po prostoru. Je kakor košček papirja, ki ga je dvignil veter. Obrača se nemočno okrog osi, ki Je nagnjena kakor osi zemeljskih tečajev. Ne da se ustaviti. Nejasna je kakor krajina, ki jo ob dežju gledamo z vlaka. Ščegetanje postaja čedalje nadležnej-še. Kdaj pa kdaj dobiva značaj zmerne vročine. Zopet mu roka polzi navzdol, stiska središče telesa in ga brani pred nečim pogubnim. Oči begajo po čarah tiskovine. Štefan računa, prihaja k zmotnim vsotam, briše. Same številke. Trudi se, da bi bil zbran, ker je odgovoren za znatne vsote denarja. Prav tega se skuša čim jasneje zavedati. Muči ga občutek, kakor bi mu kdo zavpil v uho. da je njegovo stanovanje v plamenih. Ne more in ne more se otresti vsiljive zaznave neprestanega ščegetanja. Levica stiska spodnjo stran, a desnica drži nepremično pero nad papirjem. Štefan gleda nekam tuje na lastno roko. Možgani so mu že utrujeni. Misel je ugasnila kakor ogorek cigarete, ki si ga vrgel v temo. Vse se ie umirilo. . Samo peresnik je smešno velik in roka orjaška kakor tikala pradavne mravlje. Črnina tinte se razliva kakor plaz im ustvarja krivine številk. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU TEDEN DNI FILMA hiti dež, opaža, da mu nekaj manjka. Dežnik! Drugače pa smatra dežnik za rekvizit, po katerem takoj spoznaš človeka, ki pripada »boljši«, nesportni kasti. WiIIy Foret je kavalir. On dežnik potrebuje in mu je nujno potreben, da dokaže simpatije odnosno pripadnost k profesorskemu stanu. V dežju mu je dežnik nujen pripomoček, ki ga vodi h kavalir-stvu. V dežju nosi dežnik, da ga ponudi kaki lepd dami — ne sicer v dar, ampak samo kot zaščito pred dežjem. Pač Willy Forst kakor Willy Fritsch! Zenijalna oba! Heinrich George je močno hud in celo užaljen, ker ga je filmski sitriček vprašal, kako je z dežnikom Odgovoril je kratko: »Vedno sem v sporu in vedno premagan, ker vse dežnike zgubim.* Harrv Piei se je na vprašanje glede dežnika samo smejal. Ne gre mu glavo, kako bi z dežnikom v roki mogel zasledovali rame filmske zločince. Dežnik mu pristo-ja kakor kravi sedlo. Vendar se bo moral kmalu sprijazniti s to meščansko razvado, ker v novem filmu nastopi tako, da bo njegovo najboljše in najhujše orožje ba.3 — dežnik. Ralph Arthnr Robert* je skomignil g rameni, kajti ddbro oblečen gospod, v zrelih letih in z dobro pozicijo ter z ženo in otroki mora imeti dežnik že zaradi tega., da si ohrani dostojanstvo m se varuje prehlada, najbolj pa očitkov lastne gospe: »2e zopet al pozabil dežnik v kavarni!« Dobro situirani in dobro oblečeni gospodje bi morali nositi dežnik vedno b seboj, eni iz potrebe, drugI lz kavaltrstva tn tretji zaradi dostojanstva. Gustav Griindgems je v pogledu defeiV ka mnenja, da je potreben samo onim, Jft se boje dežja. Kot dekoracija tn znak dostojanstva p«, je neobhodno potreben rekvizit vsakega uglednega starejšega družinskega očeta. Tako se torej m, vprašanje >flmskes& strica« gSase odgovori nemških sve»3nttcravisen, 4a razbije led. 25» Jt t m. m je napovedal. Zelo verjetno je, da se bo tedaj, če že ne prei, vreme spremenilo, kaJa po dolgotrajnih mrazth nastopi navadno nenadoma toplo vreme. Dsa se bo do konca meseca tudi znatno podaij*-iai, a 21, sušca prispe zemlja na svoii peli ofcoK 9onc& v ono točiko, ko tj bosta da® in ao£ enako dojga, nastopilo bo Pomladno enakomočje, Tedaj feodo zvončki, jeglička, žafrani, norice in drugi otročičt. boginje Flore spremenili trate ki loke v praznično freproeo sa sprejem vse oživlja -foče device, sa sprejem pomladi, ki nas bo osrečik $ svetlobo in toploto. Obljui. min. dobi Nešič žogo v prav lepi situaciji, toda strelja preko gola. V 33. min. zabije Jugoslavija po krivdi obrambe Primorja drugi gol. Proti Primorju je bil diktiran kazenski strel, ki ga eksekvira Nešič, toda niti branilca, niti golman Starec niso branili tega strela. Strel je bil nizek in Starec je mislil, da ga bosta gotovo odbila eden ali drugi branilec. To se ni zgodilo in Jugoslavija je v vodstvu. 2 : 1 za Jugoslavijo. Do konca prvega polčas se rezultat ne menja. V drugem polčasu se igra zaradi težkega terena ne more razviti. Jugoslavija je nekaj časa v premoči. V 5. min. obrani Starec zelo težko žogo MMoševiča. Minuto kasneje strelja isti beograjski igrač preko gola V 8. min. zelo lepa individualna akcija levega krila Primorja Žemljica, ki gre z žogo preko vsega igrišča ter jo iz neposredne bližine zabije v levi kot gola Jugoslavije. 2 : 2 To je bil najlepši gol dneva. Primorje dalje pritiska ter prenese igro na teren Jugoslavije. Toda žoga je vedno bolj težka zaradi velikega blata. Igralci so jzmučeni in ie vsaka nadaljnja igra nemogoča. 15 minut pred koncem sodnik zaradi tega odžviž-ga tekmo. Nekoliko besed o igračih. Od igračev Jugoslavije so se zlasti odlikovali. Milanovič, Ljuba Popovič, Miloševič in Hajon. Zečevič, ki je igral v prvem polčasu skoraj po enoletnem odmoru, ni razen nekoliko lepih potez pokazal nič posebnega. Ostali so igrali dobro. Primorjanski igrači so igrali zelo požrtvovalno. Odlikoval se je zlasti Zemljič s svojo hitrostjo. Starec je bil mnogo boljši kot vratar Jugoslavije Kovačevič. V splošnem se mora reči od obeh moštev, da so predvedli v danih razmerah dobro igro, zlasti kot posamezniki. Kombinacije in skupna igra pa so bile zaradi težkega terena skoraj nemogoče. Tekme za zimski pokal Včeraj sta se v tekmovanju za zimski pokal odigrali samo dve tekmi, in sicer v Ljubljani na igrišču Hermesa. _ Spoprijeli so se Hermes in ljubljanski Korotan ter viška Svoboda in domžalski Disk. Presenetil je zlasti silno visok poraz Korotana. kateremu je Hermes zabil nič manj kot 16 golov. t>ruga tekma je bila precej izenačena. Stanje turnirja je sedaj naslednje: Primorje Reka Jadran iMars Domžale Hermes Skupina A 0 0 1 0 1 5 5 4 3 4 0 3 1 1 0 0 28:13 2 19:11 6:10 Korotan-Kranj 5 Sloga 5 Korotan-Ljublj. 4 Skupina B 3 3 1 3 1 3 1 Svoboda-Vič Disk 5 l 4 0 0 1 1 ■ 7 2 2 3 1 1 2 2 3 7 5:11 6:38 41:12 17:10 9:9 5:21 7:24 7:10 10 6 3 2 1 7 7 6 3 3 2 V naslednjem poročili: Hermes : Korotan Ljubljana 16:0 (5:0) V prvem polčasu je Hermes zastreljal eno enajstmetrovko. Korotan je v prvem polčasu prišel samo enkrat pred Hermeso-va vrata, v drugem polčasu pa je bil Hermes v popolni premoči, tako da je igral brez vratarja, ki je kar šel v napad. Tudi v drugem polčasu je Hermes zastreljal eno enajstmetrovko. Sodil je g. Ramovš. Svoboda Vič : Disk 3:2 (3:1) O tej tekmi se lahko reče, da je Disk napadal, Svoboda pa delala gole. Svoboda je forsirala posamezne prodore in mnogo streljala na gol. Sicer pa je bila igra iz- Naši smučar]! Lepo uspele smučarske prireditve in v Glavni del smučarskega prvenstva LZSP je bill že meseca januarja. Takrat bi se moralo vršiti tud* tekmovanje narašča jni-kov in juniorjev, vendar tekmovanje ni bilo regularno, ker so juniorji pomotoma vozili namesto na svoji po seniorski progi. Zato sc je ta del tekmovanja v soboto ponovil. Dočim so juniorji tekmovali na 8 km dolgi progi, je merila naraščajska proga 6 km. Start in cilj je bil pod Rožnikom ne daleč od strelišča. Tekmovalna proga je vodila ob Večni poti proti igrišču Pa-nonije v Zgornji Šiški, kjer je nato zopet zavila nazaj proti startu na cilj. Tako ju-niorska kakor tudi naraščajska proga sta bili tipično ravninski brez posebnih tehničnih fines. Sneg je bil navzlic toplemu južnemu vremenu razmeroma dober. Za naraščaj ako tekmovanje se je prijavilo 20 tekmovalcev, nastopilo pa jih je samo .9, od katerih sta dva na progi izstopila. Na daljši progi je startalo 17 juniorjev, od katerih jih je 15 prispelo na cilj. Rezultati so bili: Narašča jniki: 1. Pribošek (Ilirija) 24:04. 2. Hladnik (Javornik) 24:41, 3. Marinko (Ilirija) 24:56, 4. Stopar (Ilirija) 25:08, 5. Zuccatto (Ilirija) 25:55, 6. Švigelj (Ljubljana) 26:50, 7. Vipotnik (SPD Zagorje) 31:56. Juniorji: 1. Kerštanj (Ilirija) 32:40, 2. Grobier (Ilirija) 34:15, 3. Taučer (Ilirija) 34:16, 4. Rručon (Ilirija) 34:18, 5. Ješe (Ljubljana) 34:26, 6. Starman (Ljubljana) 34:38, 7. Primožič (Ilirija) 35:34, 8. Dermelj (Ljubljana) 35:52, 9. Mihelič (Ljubljana) 36:46, 10. Ošub-nik (Ljubljana) 36:51. Smučarsko prvenstvo spodnjega Posavia Krško. 11. februarja. Danes so se vršile smučarske tekme za prvenstvo spodnjega Posavja, in sicer za seniorje na progi 18 km, za juniorje pa na progi 8 km. Proga je bila dokaj težavna ter je šla 3 km navzgor, potem pa navzdol in naravnost. Udeležba je bila prav številna, čeprav so bile snežne prilike dokaj neugodne. Snega je bilo Ie 20 cm. Kljub temu pa so bili doseženi dobri rezultati: Seniorji: 18 km: 1. Zmrzlak Ivan, SPD Zagorje. 1:00.17. 2. Cimperman Stane* Sokol Krško 1:17.40, 3.Jvančič Emest, Sokol Krško 1:19, 4. Barbir Vinko, Sokol Krško 1:19.06. 5. Alva Lado, SK Krško 1:2024. Juniorji: 8 km: 1. Palkner Vili, SK Krško, 33:54, 2. Golob Branko, SPD Zagorje, 35:32, 3. Počivavšek, Sokol Krško, 42:14, 4. Cimperman Janko, SK Krško 43, 5. Zo-rič Vinko, SK Krško, 43:49, 6. Graber Gvi-do. Sokol Krško, 47:09, 7. Dubrovič (Sokol Rajhenburg. 48:16, 8. Preskar Marjan, Sokol Rajhenburg, 48:25 9. Lilek Vinko, SK Krško. 52:25, 10. Borštnik Boro, Sokol Krško, 58. Po tekmi se je vršila razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Prvak v seniorski in prvak v juniorski skupini, Ivan Zmrzlak in Palkner Vili sta dobila nove smuči, drugi in tretje plasirani obeh skupin so dobili lepe diplome Po razglasitvi rezultatov je predsednik SK Krško inž Gerjak nagovoril tekmovalce in jih bodril k vztrajnemu delu v bodoče. se ne počivajo v Ljubljani, Krškem, na Rakeku Celju Smučarska tekma SK Javornika Rakek, 11. februarja. Danes se je vršila na Rakeku medklub-ska tekma na 15 km v prireditvi SK Javornika. Tekme, ki je bila pod veščim vodstvom gg. Česna, Domiclja in Felca, so se udeležili tudi 3 člani SK Ilirije, 1 Sokol Rakek, 1 SmK Logatec, a od prireditelj-skega kluba 5. •Proga, ki je bila speljana po kolici Rakeka, je bila dokaj težka vendar pa jako zanimiva s hudimi in dolgimi vzponi. Rezultati: 1. Bračič Danilo (SK Ilirija) 1.32.43, 2. Hladnik Jože (SK Javornik) 1.33.10, 3. Bručan Lado (SK Iiirija) 1.39.56, 4. Česnik Stane (SmK Logatec) 1.41.24, 5. Zore Dušan (Sokol Rakek) 1.52.55. Tekme, ki je bila prav za prav prva medklubska na Rakeku, se ni udeležilo več tekmovalcev, ker je bilo za isti dan naknadno razpisano prvenstvo Notranjske v Logatcu. Prireditev je uspela v vsakem oziru ter je dokazala, da bo drugo leto tudi prvenstvo Notranjske, ki se bo to pot vršilo na Rakeku, izpadlo v zadovoljstvo vseh udeležencev. Zmagovalec Je prejel zlato plaketo, drugo in tretjeplaairana pa lični diplomi. Od domačinov je najbolj ugajal Hladnik, ki bo lahko postal sčasoma še nevaren nasprotnik. Skakalna tekma v Celju Celje, 11. februarja. Danes popoldne je Smučarski klub Celje priredil na dr. Kuggyjevi skakalnici v Liscah medkhibsko skakalno tekmo za prvenstvo Celja. Ob krasnem sončnem vremenu se je zbralo okoli skakalnice nad 3000 gledalcev. Skakalnica je bila kljub toplemu vremenu v dobrem stanju. Dopušča skoke do 35 m, vendar pa bi bili z majhnimi korekturami skakalnice mogoči skoki do 40 m. Tekma se je končala v najlepšem redu brez vsakih nezgod. Red sta vzdrževala vojaštvo in orožništvo. Startalo je 16 tekmovalcev, in sicer 14 v konkurenci, dva Gradčana pa izven konkurence. V konkurenci so startali 3 člani Ilirije. 1 član Sm. kluba Maribor. 1 član SK Ptuj ter po 3 člani SPD Celje. Sm. kluba Celje in SK Olimp Celje. Od lani je bil vsekakor dosežen lep napredek. Rezultati so bili: V konkurenci: 1. Čop Fran (Ilirija) 28 m, 72.7 točke. Najdaljši skok v konkurenci. 2. Pribošek Fran (Ilirija) 27 m, 71.3. 3 gubic Milan (Ilirija) 26 m. 67.5, 4. Tkalčič Herman (Olimp) 255 m. 51.9. 5. Petrin Fran (Olimp) 24 m 51.4, 6. Skoberne Fran (Sm. klub Celje) 30 m. 49.9, 7. Krizmanič Faust (SPD Celje) 49 točk. Izven konkurence: 1. Ehrllnger (ASK, Gradec) 28 5 m. najdaljši skok dneva, 71.4 točke. 2. DTofenig (ASK, Gradec) 25 m. 59.5. Naidališi skok dneva s padcem 29 m je izvedel Drofenig. Po tekmi so pokazali lepe dvoskoke Pribošek in Subic 23 ln 21 m, ter Ehrlinger in Drofenig 26 in 27 m. enačena. V drugem polčasu je bil en igralec Svobode izključen. Sodil je g. Lukežič. Dve reprezentanci Avstrije v Italiji Avstrijska nogomet je včeraj nastopil v Italiji z dvema reprezentancama. V Turinu je igralo prvo avstrijsko moštvo ter doseglo lepo zmago, v Trstu pa je morala druga garnitura Avstrije podieči drugi garnituri Italije. Avstrija : Italija 4:2 (3:0) Turin. II. februarja. Pred 55.000 gledalci je švicarski sodnik Mrecet danes sodil z veliko napetostjo pričakovano tekmo med avstrijsko in italijansko reprezentanco. V 19. m 23. min. je Zischek zabil prva dva gola za Avstrijo, a v 28. min. mu je sledil Bindcr s tretjim golom. V drugem polčasu je v 3. in 6. min. Guaita postavil na 3 : 2, a že v 10. min. je Zischek dosegel končni rezultat 4 : 2, ki pomeni za avstrijsko reprezentanco gotovo zelo lep uspeh. Italija B : Avstrija B 2:0 (2:0) Trst. 11. februarja. Pred 20.000 gledalci se je danes odigrala tekma med drugima garniturama Italije in Avstrije. Avstrijsko moštvo ni predstavljalo najboljšo drugo garnituro, ker so nekateri igrači odpovedali zaradi bolezni ali iz drugih vzrokov. Italijani so bili v prvem polčasu v premoči ter je že v 10. min. Busoni zabil prvi gol. Avstrijski vratar je imel zelo mnogo posla. V 26. min. je Levratto postavil končni rezultat 2 : 0. V drugem polčasu so Avstrijci igrali nekoliko bolje ter držali rezultat, vendar niso mogli zabiti častnega gola. Sodil je madžarski sodnik Kanr. Ostale nogometne tekme Praga: Slavija : Čcchie Karlin 5:2, Spar-ta : Bohemians 6:3, Kladno : Židenice 4:1, Teplitzer FC : Viktorija Plzen 3:1, Na-cbod : Viktorija Žižkov 3:1. Dunaj: Rapid : Grazer SK 7:2 (5:1). Li-bertas : \Vacker 4:3 (2:2), Donau : Sopronv Vasutas 4:1 (2:0), Austria : Hakoah 3:2 (2:1). Sportklub : Slovan 3:2 (2:0), \VAC : stari internacionalci 4:1 (2:0). Rim: Rim : Budimpešta 4:2 (2:1). Lin z: Vienna : Sportvereinigung Urfahr 7:2. Budimpešta: Ferencvaros : Phobus 2:2, Hitngaria : Budai 5:1, Kispest : III. okraj 3:0, KAC : Ilirija 5:1 (1:1,1:0, 3:0) Ilirija js po večkratnih uspešnih nastopih proti avstrijskim, madžarskim in rumun-Fklm moštvom v hockeyu na ledu povabila soboto in nedeljo tudi že starega znanca KAC iz Celovca, ki pa letos nosi naslov ; avstrijskega prvaka. Ves čas smo imeli j prav mrzlo vreme, v soboto pa je v opoldanskih urah nenadoma nastopila jugovi- j na, ki je led spremenila v vodo, tako da J so morali sobotno tekmo odpovedati. Da- < nes dopoldne je bila ledena ploskev drsa- j lišča Ilirije v prav dobrem stanju in sta j obe moštvi lahko odigrali vsaj eno tekmo, j Gledalcev je bilo okoli 300, kar je za tako s tekmo razmeroma malo. Ne smemo pa po- j zabiti, da jc bilo v soboto veliko število ; raznih pustnih prireditev, kar je vsekakor j vplivalo na obisk. KAC: Fischegger, Nusser, Eckberger, Rascher, Scheriau, Raunegger, Hopitsch, Samounig. Ilirija: Varšek, Le j k a. Kačič, Gregorič, Pavletič, Luce, Aljančič, Grintal, Mlakar. Zmaga gostov je bila zaslužena, vendar je bila previsoka in gre na račun slabega vratarja Ilirije, ki je po nepotrebnem spustil dva gola. Moštvo belozelenih je sicer avstrijskemu prvaku nudilo močan odpor, vendar se nam zdi, da so v prejšnjih tekmah igrali z večjo ambicijo. V tem pogledu nam je zlasti ostal precej dolžan I. napad, ki mu glede streljanja ne moremo nič očitati, je pa Iskal uspehe v solo akcijah, ki naravno zaradi debrega pokrivanja od strani gostov, niso uspele. Nenavadno slab je bil Pavletič, sicer najboljši mož Ilirije. V obrambi je kolikor toliko odgovarjal Kačič, čeprav so vsi mnogo grešili glede kritja. Gosti so predvedli lepo kombinaeijsko igro in so zlasti topogledno visoko nadkri-ljevall domače. Njih pokrivanje je bilo vzorno in se napad Ilirije nikakor ni mogel razviti. Najboljši mož na *polju« je bil Raunegger, ki prav nič ne zaostaja za celovškima državnima reprezentantoma Strc-tinom in Eggrom, ki nista mogla nastopiti, ker igrata v avstrijski reprezentanci na svetovnem prvenstvu v Milanu. Tempo je bil samo v prvi in nekaj časa v drugi tretjini precej oster, je pa proti koncu popustil in igra ni bila več zanimiva. Zlasti je popustila Ilirija ln so Celovčani v tem delu igre popolnoma prevladovali. Gosti so že v prvi minuti dosegli vodstvo, vendar se je posrečilo kmalu nato Grego-riču iz solo prodora izenačiti. Moštvi sta si bili enaki, le obramba gostov je bila si-gurnejša. V drugi tretjini so domači Igrali na Izenačenje, kar se jim pa zaradi neodločnosti pred golom ni posrečilo, nasprotno so gosti povišali rezultat na 2:1. V zadnji tretjini je Ilirija popolnoma popustila in je KAC zabil še 3 gole ter postavil končni rezultat. Sodil je g. Vodlšek. naročniki »Sportista«, enako tudi vsi oni, ki imajo izkaznice za brezplačen vstop k tekmam razen novinarjev in igralcev. Roki saveznih sklepov se računajo od dneva objave v »Sportistu«, vendar pa more savez objavljati svoje sklepe tudi v drugih listih. V sporazumu z LNP ostanejo v veljavi na sedežih Okr. odborov LNP v Trbovljah, Celju in Mariboru lokalni odbori ra delegiranje sodnikov na lokalne prijateljske tekme. Tem odborom načeluje poverjenik Sekcije, po enega člana pa imenujeta vanj Sekcija in O. O. Upravni odbor Sekcije pooblašča poverjenike gg. Marina. NVagnerja in dr. Planinška, da prevzamejo te posle, stopijo v stik z O. O in predlagajo Sekciji po enega člana-sodnika za te odbore. Sodniki-člani OZSD se event. lahko periodično izmenjavajo, a morajo poverjeniki vsako izmeno predhodno predložiti Sekciji v odobrenje. V OZDS v Ljubljani se delegira ss. g. Fran RamovS in v OZKS v Ljubljani ss. g. Mirko Pe-valek. — Tajnik. 9 SK Ilirija. Drevi ob 19. naj pridejo v klubsko sobo kavarne »Evrope«: Baltesar. Kušar, Hablč, Polajnar, Polak, Rupelj, Ste-pišnik Drago, Jane, Miklavčič Matko. Osterman, Ančik, Omerza. Vseslovansko smučarsko prvenstvo v Zakopanih Zmaga Čehov v teku na 18 km in v alpski kombinaciji V soboto se je v Zakopanih vrši! tek na 18 km, za katerega se je priglasilo 154 tekmovalcev, startalo pa jih je le 112, na cilj pa je došlo 91. Proga je vodila okoli Zakopan in je imela prav majhno višinsko razliko. Večjih strmin ni bilo, one male »o a bile izredno naporne. Smuki so bili krat-i in gladki, snega na njih tako malo, da so se tekmovalci zmučili namesto, da bi se odpočili. Na nekaterih mestih so morali tekmovalci hoditi do 40 m po blatu, ker snega sploh ni bilo. Ves čas tekmovanja I je bilo sončno. Markacija izvrstna. Rezulatt: 1. Musil (ČSR) 1:36.24, 2. Sini unek (ČSR) 1:36.44, 3. Kučera (ČSR) 1:38.20, 4. Lappalainen (Finska) 1:38.41, 5. Orlewicz (Polj.) 1:39.47, 6. Skupien (Polj.) 1:39.47, 7. Smolej (Jugosl.) 1:39.56, 8. Czech (Polj.) 1:40.05, 9. Kadavy (ČSR) 1:41.48, 10. Janša (Jugosl.) 1:41.54. Naš savezni trener Stehiik, ki je startal v češki ekipi, je med tekmovanjem izstopil. Naši listi so pomotoma objavili, da Je ▼ alpski kombinaciji zmagal Jugosloven Heim, ki je zmagal le v slalomu v času 2:46.2, drugi je bil Čeh Brath 2:53.7, 3. Ja-blonski (Polj.) 2:56.7. V skupni klasifikaciji slaloma in smuka, ki velja za alpsko kombinacijo je bil 1. Kraus (ČSR) z 91.26 točkami. 2. Jablonski (P) 90.64, 3. Schenker (P) 89.54, 4. Heim (J). Od ostalih Jugo-slovenov so se plasirali kot 12. Praček, 13. Mušič in 15. Dečman. Alpske kombinacije se je udeležilo 33 tekmovalcev. • Svetovno prvenstvo dam v umetnem drsanju. V Oslu se je v soboto in nedeljo vršilo tekmovanje dam za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju. Zanimanje je bilo zelo veliko, zlasti glede placementa avstrijske tekmovalke Liselotte Landbeck, ki je veljala kot najmočnejša konkurentinja dosedanje prvakinje Sonje Henie. Land-beekova je zasedla samo tretje mesto. Pla-cement je bil naslednji: 1. Sonja Henie (Norveška), 2. Taylor (Anglija), 3. Landbeck (Avstrija), 4. Hulten (Švedska), 5. Vinson (Amerika), 6. Leiner (Avstrija). 7. Egedius (Norveška), 8. Herber (Nemčija). Službene objave Sekcije ZNS Po sklepu seje upr. odbora Sekcijc z dne 5 in 21. m. m. se objavljajo v ravnanje članov Sekcije in klubov LNP sklepi j zadnje glavne skupščine JNS, ki se nanašajo na delokrog Zbora oz. Sekcij NS: 6. Z večino glasov je sprejet princip avtonomije sodnikov in spremenita se: § 27. pravil ZNS tako da je predsednik v odboru za delegiranje sodnikov predsednik Zbora odn. Sekcije ter § 27. kaz. prav. ZNS. tako da predseduje odborom za kaznovanje sodnikov predsednik Zbora odn. Sekcije. 18. Spremeni se § 9. pravilnika ZNS ter se zniža taksa za sojenje prvorazrednih tekem na 40 Din (od tega pripade Zboru in Sekciji 10 Din) ter drugorazrednih in provincijskih tekem na 25 Din (od tega za i Zbor in Sekcijo 5 Din). Potne stroške in dnevnice imajo podsavezi in sekcije sporazumno predložiti JNS v odobrenje; v primeru nesporazuma določi potne stroške in dnevnice sam upr odbor JNS. 16. Članarina, ki jo pobija savez od^ klubov. se porabi odslej za savezno službeno glasilo »Sportista«; sicer bo vsak klub dobival list brezplačno. Vsi podsavezi morajo priobčevati svoje sklepe v saveznem glasilu, jim je pa na razpolago, da določijo. aH se štejejo roki za pravomočnost od objave v saveznem ali od objave v event. podsaveznem službenem glasilu. Vsi funkcionarji saveza. podsavezov. okrožnih odborov in vsi savezni sodniki morajo biti Revolucija v srcu Azije Od prošle jeseni obstoja v srcu Azije nova samostojna država, o kateri se svetu malo sanja iu ki najbrž še dolgo n* bo na zemljevidih označena z barvo, ki bi ostro poudarjala njeno samostojnost. Ta nova država je "bivši Kitajski Turkestan. ki je do svoje samostojnosti prišel samo zaradi tega, ker mečeta po njem poželjive oči velesili: Rusija in Anglija. Oba interesenta tudi slikata položaj v vzhodnem Tur-kestanu po svoje in tudi podpirata z denarjem in orožjem struje, ki delujejo v ruski ali angleški politični smeri. Za s»aa.i je toliko gotovo, da je ta pokrajina defini, tivno odtrgana od Kitajske. Obenem se je pa tudi v notranjosti že razcepila ca dvoje. Severenl del, ležeč med gorovjem Alta-jem ln Tjanšanom s središči Kuldža, Umm-či iu Turfan »e je opredelil za Ruse, južni del med reko Tarim ter indijsko in tibetansko mejo z večjima mestoma Kašgar, Hotan in Džarkesnt pa podlega angleškemu vplivu. Zemljepisna lega vzhodnega Turkestaa* jo povzročala, da je bila pokrajina vedno 10 v zelo rahli odvisnosti od Pekinga. Ta položaj se je še poslabšal v škodo Kitaj t»ke, odkar je slednja popolnoma opešala kot azijska velesila. Moskva si je bila zadnja desetletja ustvarila močn-^ posteljo v tem delu kitajske republike. Pospeševala je na vso moč samostojna stremljenja Turkestanskega guvernerja, sklepala t njim brez ozira na Nanking trgovBke te konzularne pogodbe ter pokrajino gospo darsko pritegnila popolnoma čase, Vešče jc izkoristila pradavno nasprotstvo med Turkestanci, ki so po 80% muslimani, in med budističnimi kitajskimi gospodarji Ves blagovni promet 'kitajskega Turkesta-na, ki je p ozemiju večji kot Francija Nemčiia ln Italija skupaj, je dosegel leta 1931. komaj vrednost 25 milijocov rub!je\ in od tega zneska je odpadlo 24 milijonov rabljev aa rusko uvozno ln izvosno trgovino. Tej odvisnosti od ruskega gospodarstva se nI čuditi, saj imajo glavna središča do ruskih železnic znatno bližje nego do indijske meje. Mesta Kuldža, Urnmči in Tnr-fan so oddaljena od ruske železnice 200 So IftOO km, med njimi ln indijsko mejo pa leže tisoči kilometrov in neprehodne pečene puščave. Glavni kraj angleške«* vpliva Kašgar leži celo tako tesno ob ruski meji, da ima do postaje Andižana 1« 250 km, do najbližje indijske meje pa oke- 11 S00 km, rmes pa leži še visoko gorovje Karakorum. Razdalje do prave Kitajske «o seveda še vse večje ia traja pot do Velikega zidu po cele mesece. Prirodnim činiteljem, ki delujejo na osko zvezo kitajskega Turkestana z ruskim bi proti katerim borba z enakim orožjem ni mogla imeti nikakršnega nspeha, so Angleži zoperstavili politično rovarstvo, saj pravi Wells, da je ena najvažnejših calo« angleške politike v tem, da mečejo polena pod noge Rusom tudi tam, kjer rusko napredovanje ne ograža britanskih interesov Toliko bolj so napregli svojo agilnost ta. kjer je nevarnost, da postanejo Rusi po tleh kitajskega Turkestana neposredni sosedje Indije. Vstaja, ki je nastala zaradi borbe dveh velesil za posest tujega ozemlja, se je začela že pred tremi leti in «o bili boji lansko jesen zaključeni s tem, da se je pokrajina razdelila na dve interesni območji. Po poročilih sovjetskih listov sodeč, so se izgledi Moskve v tej tekmi pos-Jabšali. Ruse vznemirja dejstvo, da je po«i angleški vpliv padel Kašgar, ki leži blizu sovjetsko meje, in da je ta del Turkestana že imenoval svoje zastopnike pri indllsklh oblastvih v Pešavarju. Zanimivo je tudi dejstvo, da je gibanit za samostojnost kitajskega Turkestana takoj stopilo v zvezo z Ankaro ter itavilo predlog, naj Turčija prva prizna neodvisnost nove »vzhodnoturške« republike Turško časopisje posveča zadevi precej pozornosti, ki pa je le platonlčnega značaja, (ker zaradi velike oddaljenosti ne mor« priti med Turki in njihovo domovino do nikakršnih pomembnejših stikov. Uradna Turčija je tudi že demantirala prihod tur. kestanskega odposlanca v Ankaro res pa je, da je prva neodvisna kašgarska vlada naslovila na Kemala navdušen brzoJavc? pozdrav. O stvari Je v turških listih s progo vo rti tudi zunanji minister Ruždi bej, ki je naglasi! sicer svojo popolno nevtralnost gl«*-de dogodkov v srcu Azije, vendar pa j* kašgarski vladi toplo priporočil naj bo v čim boljših odnošajih z Rusijo Za kaSgar-sko vlado je Ankara močna moralna avtoriteta ln morda Ruždi bejevo priporočilo ne bo ostalo brez učinka Turšfki minister se je na vsej črti zavzel za Interese svojih zaveznikov sovjetov, kar ie storil tem rajši, ker Kemal in Turki ne morejo po zabiti, da je bil grški napad na Malo Azijo delo Anglije, osobito Lioyda Georgea Ruždi bej se je izkazal kot izredno zarea ljivepa ruskega zaveznika. Napram kai-garski vladi je zastopal ruske interese to naglasil, da je za države s »ličnimi zemljepisnim položajem, kakor ga imata Turčija ln turkestanska republika, najvažnejše, d« žive v dobrih odnošajih s sovjetsko Rastjo. Nova država, je dejal Ruždi bej. naj tiri s vsemi v mlrn, toda nje napredek lahko zajamčijc samo čim najožji stiki t Rnsljo AH bodo Turkestanci poslušali ln upoštevali nasvete i* Ankare, je seveda Se veli« ko vprašanje, vendar J« gotovo zelo zanimivo dejstvo, da se je Turčija sarael* za sovjete in jim ojačila pozicije tam, Ttjor W se tega nihče ne fcll nadejal. Žena v sodobnem svetu Naša dekleta in pet v bodočnost Na zborovanju društva »Sola in dom« jc v sredo predaval na učiteljišču univ. prof. dr. Karel Ozvald o zanimivi in silno aktualni temi: Kam z našimi dekleti? Govoril je o tem vprašanju predvsem s filozofsko-pedagoškega vidika, in to proti pričakovanju večine poslušalcev, ki so menili, da bodo slišali to ali ono o vprašanju, česa se naj poprimejo že izšolana dekleta, ki so danes brezposelna. G. predavatelj je segel torej globlje, v večno bistvo moškega in ženske, in je dal s tem dragocene smernice za času primerno obrazovanje ženske roladine. Vprašanje, ki ga je g. profesor obravnaval, ima takole jedro: kako nam je v šoli, in tudi sicer treba pripravljati dekliški naraščaj za življenje, da ga danes ali jutri ne zadene ista trpka usoda, kakor njihovih, danes skoro obupavajočih tovarišic brez dela in jela? Recept, naj se ženska mladina pripušča samo v ženske poklice, kakor se moška v moške, se zdi silno cenena medicina. Življenje se je v zadnjih sto letih v gospodarskem, političnem in socialnem pogledu iz-premenilo do tal. Ženski naraščaj smo pa vzgajali tako, kakor da je ostalo vse pri starem. In tako se je moralo zgoditi, da je čas našel dekleta nekam podobna svetopisemskim devicam, ki niso bile prav nič pripravljene na prihod ženinov. Razmere danes tudi žensko čedalje bolj silijo k udejstvovanju v poklicu. Zato se je treba vprašati, če hodi res sodobna ženska v poklicnem življenju moškemu na pot? Plitev je argument, da je ženska •prirodno« bitje in da ji ne pritiče beseda v duhovnem, v kulturotvornem življenju. Tu moramo poseči globlje, do dna, in se vprašati, kaj pomenijo ženske sile v celoti današnje kulture? Nobeden izmed »duhovnih« človeških opravkov, kakor so znanstvo, umetnost, tehnika, vzgojstvo, socialna skrb, zdravilstvo. ne izključuje že kar načeloma žensk od sodelovanja. Vsaka kultura izkazuje na sebi take strani, ki so jih ustvarile-ženske z docela posebno močjo svojega bitja in -Htja. Oba, moški in ženska, sta poklicana, da služita kulturnemu življenju, samo da vsak po svoje! A bistvena razlika med obema je v tem, da je moškemu v kulturnem udejstvovanju vedno v mislih delo, to je ustvarjanje dobrin in odkrivanje vrednot, ženski pa življenje, to je »negovanje« drugih (mati, gospodinja itd.) in svojevrstno poseganje v čisto duhovne ali kulturne plasti našega bitja in žitja, ker v-sa ženska bit izpričuje izraziti pravec k življenju, k čuvanju življenja. Živimo namreč v dobi, ki jo označuje načelo delitve dela in pa vedno bolj specializirani poklici. Zaradi tega življenje sodobnega človeka ni več taka celota in enota, kakor jc bilo še v dobi naših oče- tov in praočetov. A delitve dela se drži svoje vrste prokletstvo: nobeden izmed poklicev, ki obratujejo po tem načelu, ne zahteva več celega človeka. Sedanji človek je zaradi tega razklan po duši in prav tako razklana je današnja človeška družba. Razklana je seveda tudi sedanja kultura ter se nahaja v hudi »krizi«. Konkurenca... rekord... to je beseda besed v svetovnem redu stroja! Lahko bi rekli s pesnikom som, je njenega moža pretreslo tn se mu uprlo v notranjosti. Kje je izhod? Tedaj je šel in je tudi on kradel. Kdor se zamisli v to naravnost nepojmljivo uboštvo, v to strašno zanemarjenost kitajskega človeka, ki jo povzročajo na eni strani naravne katastrofe, na drugi strani pa strašno, nečloveško izkoriščanje od višjih kast, ta more razumeti lastnosti kitajskega naroda, ki so tako odurne: nagnjenje k tatvini in ubojem, ropanje, zahrbtnost, nečloveško izrabljanje otrok, katere često pohabijo lastni starši, da z njimi laže beračijo. Ko je Wang-hung oropal bogatina, je takoj kupil nazaj svojo zemljo. Prišla so rodovitna leta, žena mu je rodila in delala in blagostanje je naraslo v lepo premože- Prešernom: »Ne združenja, ločitve zdaj so nje. Ko je bil mož bogat, je začel opažati, časi Proti usodno razkrajajočim težnjam sedanjega življenja ni drugega leka nego bi bile »kulturno sintetične«, spajajoče, združujoče sile. Toda odkod jih vzeti? Moški, po svojem bistvu razumsko usmerjeni moški, jih ne premore. Živi vrelec kulturno sintetičnih sil je samo — ženska s svojim k celoti in enoti življenja obrnjenim bistvom, ki ji čestokrat kar čudovito vodi besedo in roko, kadar dani položaj zahteva, da se dejanje izvrši v orid enotno celotne-nega človeškega življenja. To obrnjenost k življenju potrjuje silno razviti čut za odgovornost, ki je ženi dan v večjem obsegu kot pa moškemu. Ženina duša je zaradi tega bujen studenec nravotvornih ali moralotvornih sil, ki imajo za življenje naroda največji pomen. Ves napredek na posameznih kulturnih področjih ostane nekaj nedodelanega, dokler se ne ustvarijo hkratu še i take oblike človeškega sožitja, ki ustrezajo človeškemu dostojanstvu. Razvoj naše kulture ali bolje rečeno civilizacije je pa drvel s tako brzino naprej, da ga ustvarjanje eto-sa ali morale, ki bi ustrezala temu napredku, ni moglo dohajati. Narod (in vsaka živa zajednica) pa propade, ako ne ustvarja v novih oblikah življenja tudi obče veljavnih nravstvenih norm ali moralnih obvez, ki jih zahteva »novo« življenje. Udej-stvovanje v takih kulturno sintetičnih plateh življenja je prednost ženske od vekomaj. In v usposabljanju deklet tako udej-stvovanje v kulturnem življenju, vidi profesor dr. Ozvald bodočo »Ameriko« za ženski naraščaj. Dekletom zagotovimo bodočnost torej le tedaj, ako jih izobražujemo tako, da bodo danes ali jutri povsem kos svojim kulturnim nalogam. V ta namen pa ni dovolj, ako si v šoli, delavnici, doma... izoblikujejo tiste obče človeške sile duha in roke, kakor i moški, ampak se jim mora dati prilika, da čim bojj razvijejo to, kar imajo v sebi čisto (specifično) ženskega, zlasti čut za kulturno vest. Jamstvo za njihov uspeh v življenjski borbi je samo v tem, da bodo svoje mesto povsod izpolnjevale tako, kakor zahtevajo oni kulturni interesi ljudske celote (n. pr. v vzgojstvu. politiki, socijal-nem življenju, upravi, zdravstvu...), ki jim moški ne more ustreči. Prava podoba kitajske žene Kadar človek sliši označbo kitajska žena, »i takoj napravi povsem jasno sliko: drobno bitje, s poševnimi očesnimi zarezami, črnimi lasmi v lepi svileni pižami, vezeni z velikimi križan temami. Pohlevno stoji pred možem. Madame Butterfly. Toda to ni podoba resnične kitajske žene. Zato ostane pred človekom povsem nova pojava, živa in razgibana v svoji realnosti, če prečita knjigo angleške pisateljice Pearl Buckove ^Dobra zemlja« — roman kitajskega človeka. To je življenje resničnega kitajskega človeka, moža in žene, sredi njihovega dela, sredi njihovega snovanja, njihovega trpljenja in veselja. Knjiga prikazuje človeka, ki je spojen s svojo zemljo, ki jo obdeluje z ljubeznijo, kateremu je ta zemlja središče njegovega življenja, za katero se bori, za Čije pridobitev postane zločinec. Posebno poglavje pa je življenje njegove žene. Wang Lun g je mlad kmet, ki živi s svojim očetom v mali koči. Ker ni pri hiši ženske, pripravlja sam obema hrano po dokončanem delu na polju. Ker je ubožcu, si mora poiskati ženo iz vrst suženj, ki so jih prodali njihovi starši v veliko gosposko hišo. Oče mu odsvetuje lepo žensko, češ: »Mi potrebujemo ženo, ki bo skrbela za hišo, rodila otroke in delala na polju. Ali bo lepa ženska vse to hotela? Kdo je že slišal, da bi bila lepa sužnja v bogati hiši devica? Vsi maldi gospodje v hiši jo nadlegujejo. Bolje je, biti prvi pri grdi ženi kakor stoti pri lepi.« Tako privede sin sužnjo O-lan kot ženo r svojo kočo. O-lan je vedno tiha, toda v hiši je, kakor bi se blagoslov razlil nad njo: pod ženinimi rokami se izpremeni njeno notranje in zunanje lice, začuti se senca blagostanja. Ko je pri hiši vse v redu, gre na polje in dela poleg moža. On začuti, da ga to vedno tiho bitje ljubi. Opazuje njene kretnje, njen vedno plahi pogled, a ostane mu tuja razen v trenutkih telesnega zbližanja. Ni se mu zdelo primerno vprašati, zakaj ne govori. Dovolj je bilo, da je izpolnjevala svojo dolžnost. Včasih, ko je obdeloval njivo, se je zamislil v svojo ženo. Kaj je delala v onih dvoranah? Kakšno je bilo njeno življenje tam? On se ne spozna pri njej. Ko so ga minile te misli, se je sramoval svoje radovednosti in misli, s katerimi se je pomudil pri njej. Saj je bila naposled vendarle samo ženska . . . Ko je prišla njena ura, ura poroda prvega sina, je delala na žitnem polju poleg moža. Srpi ji Je padel iz rok, na obraz ji je stopil pot doslej neznane bolečine, šla je domov in rodila sama brez tuje pomoči. Ko je prišel mož, je mirno ležala v snažni postelji, poleg nje pa sinček, zavit po narodnem običaju v stare hlače. Mož jo je hvaležno dolgo gledal in ona mu je vrnila pogled. Drugi dan je žena vstala in pripravila hrano kakor navadno. Toda kmalu je prišal tudi na polje, a v razoru je -ežal otrok, in kadar je zajokal, ga je podo-jila. Cez leto dni je spet rodila sina in njen mož je s ponosom pomislil: Spet sin. Naslednje leto je imel ponovno sinčka in potem spet. Hiša je polna blagoslova — ta žena mi prinaša samo blagoslov, je ugibal. Toda prišlo je nerodovitno leto, tako da ni bilo ne pšenice, ne riža, a tudi za živino nobene krme. Ko so vse izgubili, je šla družina po svetu s trebuhom za •iruhom kakor toliko kmečkih družin na Kitajskem ob času lakote. Naselili so se v predmestju velikega mesta, kjer so se preživljali s tem, da so mati in otroci beračili, oče pa je iskal delo. Ko so pričeli otroci tudi krasti, jih je mati apatično gledala, toda očeta je zabolelo: mesto je pokvarilo moje otroke. Vrnimo se k zemlji. Ce bi imel kaj prodati, bi kupil nazaj svoje njive. A mož in žena sta spoznala, da nimata ničesar prodati razen svoje hčerke. Mož je vprašal ženo, ali bi prodala svojega otroka. O-lan odgovori: »Ce bi bila sama, bi jo rajši videla mrtvo, kakor da bi jo pro-dala^ivljenje sužnje je grenko. Toda mrtev otrok ne vrže denarja. Zaradi tebe bi deklico prodala, da bi mogel ti nazaj na svoja polja«. Te preproste besede so bile izgovorjene kakor nekaj tako samo po sebi umevnega, da je samo po tem mogoče presoditi vso nepojmljivo vdanost kitajske žene svojemu možu. To je vdanost, ki ubija v teh ženah elementarno čustvo materinske ljubezni, zakaj pri kitajski ženi so mož in starši pred njenimi lastnimi otroki. O-lan je dobro poznala življenje kitajske sužnje: če je grda, jo zaničujejo in samo pretepajo, če je pa lepa, jo pretepajo in vlačijo iz potelje v posteljo mladih ki-tajskkih gospodov. In kadar se je ti naveličajo, se za ostanke prepirajo njihovi služabniki. Tako se godi lepim kitajskim sužnjam Se v otroških letih. Ko je O-lan to pripovedovala s svojim mirnim, ubitim gla- E»ft pogreta! »»■od OMim LjvMjam Nenadoma naju je zapustil najin nadvse dobri soprog in atek LOJZE GNEZDA strojevodja drž. ieL ▼ pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 12. februarja 1934 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Prekmurska cesta št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. februarja 1934. Franc Gnezda Ana Gnezda da njegova žena O-lan vene, da ima široke podplate na nogah, izhojenih od dela na polju, ln črno, od solnca zagorelo kožo; tedaj je šel in si poiskal mlado, pohlepno prostitutko, jo odkupil iz čajarne in jo privedel v svoj dom. Svoji hiši je prizidal zanjo trakt, lepo opremil sobe, nakupil svile in draguljev. Vse pred očmi svoje žene, s katero v tistem času skoro ni izpregovoril. Samo enkrat je zakričal nad njo, da je zanemarjena. Tedaj je tiha žena tako glasno zajokala kakor nikdar poprej, niti v času najhujše lakote: »Rodila sem ti sinove!« On je molčal, in se je sramoval pred njo. zakaj resnično se ni mogel pritožiti pred zakonom proti svoji ženi: rodila mu je sinove in vsi so živeli. Ni imel opravičila za svoje početje razen svojo strast. Nova žena, Hotus, je vse dni preležala v svilenih oblačilih. Mazilila jo je posebna služabnica in Wang-hung je sedel pri njej in občudoval njo in vse njeno početje. O-lan pa je tiho potožila: »Bridko je v lastni hiši, a jaz nimam doma, kamor bi se lahko vrnila«. Več let je živela poleg nove žene, ne da bi izpregovorila z njo besedico. Naposled pa jo je vendarle zlomilo. Več mesecev je ležala smrtno bolna tiho na svojem ležišču. Tedaj na enkrat so spoznali mož in otroci, kaj jim je bila, kako je bila prav ona tisto bitje pri hiši, ki je vsem naprav-ljalo dom. prijeten in udoben. In nekega dne je rekel mož: »Svoje polje bi dal za tvoje zdravje«. Ali je bila ljubezen ali sa-moljubje v teh besedah? Šele tedaj, ko je bilo prepozno, je pričel misliti na svojo ženo kot na človeka, ki prav tako misli, čuti, hrepeni kakor on sam. Poprej pa je smatral svoje ravnanje za nekaj samo po sebi umevnega: saj vsi tako ravnajo nasproti svojim ženam. Toda tudi Hotus ni ostala do konca njegova žena. Na stara leta si je poiskal čisto mlado deklico, da ga je grela. To je usoda kitajske žene. Podana je v povesti, posneti po živem življenju, zato učinkuje povsem drugače, globlje kakor običajen popis. Čeprav je človeku iz neštetih popisov ta usoda poznana, ga vendar pretrese knjiga do dna. Kakor Wanf-hung spričo svojega strašnega uboštva, se človek vpraša spričo usode kitajske žene: Kje jc izhod? Res je, da se nekatere žene po mestih otresejo predsodkov, da se dvigajo iz suženjstva, toda te žene pomenjajo tako neznaten odstotek, da ne moremo zaradi njih govoriti na splošno o prebujenju kitajske žene. To prebujenje bo prišlo šele tedaj, kadar bo kitajski narod, kmet in kuli, osvobojen od pritiska in izkoriščanja po višjih kastah. IZ ARHITEKTURE Otroška soba vzeli vse veselje do sobe, do lastne sobe. Barva pohištva naj bo svetla, prijetna, topla, je lahko živa ne pa kričeča. Predpogoj otroške sobe je čistoča, da je brez prahu, ki pa se na svetlo barvanem pohištvu lažje opazi kakor na temnem. Dajmo deci po možnosti svojo sobo, kjer so oni gospodarji, kjer sprejemajo svoje male goste \ svojem svetišču. Tu jim najlažje zbudimo čut za red in snago, ker se bodo v svoji okolici čutili enakovredni odraslim Saj hočemo zdravih, čilih otrok! Majhen Izdatek za opremo te sobe nam bo stoterokrat poplačan z vedrim, odkritim pogledom malih tiranov, razen tega pa obvarujemo ostalo pohištvo pred njihovimi razdiralnimi ročicami. Ing. arh. D. Serajnik. Pes ni vedeL Zdravnik: Kaj ne veste, da ordiniram samo do štirih? — Jaz že vem, gospod doktor, pač pa ne ve pes, ki me je ugriznil ob pol petih. Ce sodoben človek zahteva zase solnca, zraka in zdravja, da mora sam v dvojni meri dati svojemu otroku, če hoče, da postane ta zdrav in klen član človeške družbe, zdrav na duši in telesu. Da doseže ta cilj, mu je potrebna tudi posebna solnčna in zračna soba, ki služi otroku za igro, spanje in jed. V današnjih časih s prejemki večine nesorazmerno visokih najemnin so ti naši najmlajši vedno nekako potisnjeni v kot, v kuhinjo — ozko, stisnjeno na najmanjši prostor, polno ogalov in odprtih vrat. Preganjajo jih iz kota v kot, nikjer nimajo pravega prostora za svoje igre. Najraje so še v ozki predsobi, kjer se še kolikor toliko lahko svobodno gibljejo. Toda temna, ozka predsoba, s paro ln slabim vzduhom nasičena kuhinja, ni primeren prostor za zdravo deco. V dnevno sobo ali spalnico pa jih ne puste, ker te majhne ročice zelo rade razdirajo. V najemnem stanovanju treh sob se smatra tretja soba vedno za otroško. V lastnem domu pa se na njo sploh ne bi smelo pozabiti, ali deci morda dodeliti, kar se še dogaja, kako neprijazno podstrešno mrzlo kamrico ali ozko temno dvoriščno sobico. Dajmo jim kolikor mogoče mnogo sonca, zraka in prostora. Otroški svet je svet malih ljudi s svojim lastnim življenjem, mišljenjem, občutki in dogodki, s svojimi merami in nepisanimi zakoni. Zato zahteva svoje obdelave. Dasi se bo oblika otroške sobe ravnala po krajevnih prilikah, finančni moči posameznika, starosti in množini otrok, bo vendar veljalo povsod glede tipa te sobe le eno. Lega otroške sobe bo odvisna od lege stavbe. Po možnosti naj leži tik spalnice staršev, naj bo zvezana z njo. Vendar bo težko v vsakem slučaju uresničiti to zahtevo enako kot zahtevo po najbolj solnč-ni in zračni legi še težja bo rešitev, ko otroci dorastejo. Takrat nastane potreba po sipolu ločenih posebnih sobah. Ce je bilo to prej predvideno, je prav, drugače pa se da v lastni hiši rešiti to z izzidavo podstrešja — če ima hiša ravno streho pa z nadzidavo, kar je zvezano z neprimerno večjimi stroški. Otroška soba naj bo poslikana s svetlimi. toplimi barvami, morda posejana s primernimi vzorci, ki vzbujajo otroško fantazijo. Ogibajmo se sivih, rujavih, temnih barv. Mesto rožastih vzorcev, praznih in dolgočasnih, se raje poslužimo domačega slikarja, umetnika, da naslika na steno prizore iz živalstva, otroškega življenja, prizore s prometnimi sredstvi. To vzbuja otroško fantazijo in deca vam bo za to hvaležna. Stene naj se do višine 90 cm prepleskajo s svetlo oljnato barvo, ker ž nje z lahkoto odstranimo z mokro krpo odtise malih rok. Najboljša tla so parketna, ker so gladka, čista, brez žebljev in trsk. Dobro služijo tudi skrtmo poskob-ljena ladijska tla. Neprimerna in slaba pa so navadna tla, kajti, ko se deske osuše, se nabira po špranjah nesnaga, nevarne pa so štrleče trske za naše malčke, ki se valjajo povečini po tleh. Llnolej bi bil izvrsten, pa je mrzel, se mora mazati z oljem, ter nato izpuhteva neprijeten duh, ki po mnenju zdravnikov ni za mlada pljuča. Razen tega pa deca linolej z ostrimi predmeti hitro uniči. Ce so še tla pregr-njena s primerno preprogo, liblaži ta pač marsikateri padec, prištedi otroku marsikatero oteklino. Nedopustna pa so kame-nita, ali cementna tla, ker so nezdrava, nevarna in mrzla. Otroška soba naj ne bo premajhna, posebno če je več otrok pri hiši. Pohištvo naj bo pomaknjeno k stenam, da ne zaslanja svetlobe ter ne zožuje uporabnega prostora za igro. Vsi kosi pohištva naj segajo do tal aH pa stoje na tako visokih nogah, da otrok z lahkoto doseže skrito žogo ali spelje tračnice svojega vlaka pod pohištvom. Glavni vzrok pa je lahko čiščenje, ki je pri pohištvu na nizkih nogah zelo otežkočeno, nemogoče. Luč v otroških sobah ne sme biti direktna, ampak zastrta z motnim steklom, da ne slepi otroških oči in moti njih spanja. Na svetlobnih telesih, prevlečenih z blagom, se nabira prah, čemur se izognemo s tem, da pritrdimo luč pod strop. Na ta način je soba ob primerni moči žarnice svetla, brez temnih kotov. Otroška postelja naj bo tako napravljena, aa je lahko čistliiva. Ce Je lesena, naj bo pleskana z oljnato Svetlo barvo brez vseh ogalov — torej vsi ogali naj bodo zaokroženi. Priporočljiva je železna, edino to napako ima, da je trda in mrzla. Za otroka do štirih let bo morala imeti varnostno ograjo, ki se da potem odstraniti. Zaradi ekonomičnosti, naj bo posteljica tako velika, da jo otrok do svojega 12 leta lahko rabi. Razen tega se pozneje odžagajo še visoke noge pri posteljici ter tako prikroji višina meram otroka, da zleze vanjo potem brez pomoči. Potrebna je še nadalje v otroški sobi omarica za obleke, perilo in čevlje, ki naj bo praktično in pregledno urejena. Neobhodno porebuje otrok še omarice za svoje igrače in knjige, da ne leže po kotih — s tem se navaja otrok k redu in snagi. Manjkati pa ne sme še mizica in primerno število stolov, ki pa morajo odgovarjati v merah velikosti otrok. Otrok se namreč v pohištvu, ki odgovarja njegovim meram počuti kot cel človek, je samostojen. Znano je, da je močnik pri lastni mizici slajši kot najboljša čokolada pri mizi skupno s starši. V otroški sobi ne bi smela manjkati na steno pritrjena črna tabla za risanje, ki jim bo v zimskih mesecih in deževnih dneh nadome-stovala kot v vrtu s kupom peska. Mobilije za otroško sobo se običajno izdelujejo v mehkem lesu z uporabo vezanih plošč, ker se dobe tako ravne gladke ploskve, ki se lahko in hitro čistijo. Navadno se jih pleska in lakira. Vsi ogali naj bodo zaokroženi. Izvršitev v brušenem laku je dražja, za malo deco nepriporočljiva, ker popraska vse, kar doseže — s šibo pa ne bomo stražili pohištva, ker bi deci s tem IZNAJDBA! Puder, ki se drži vkljub vetru, solncu in dežju, pri šport« ali pri plesu in ki more dati koži tudi lepo« to nepopisljive svežina Ni več rdečih nosov in tudi ne blestečih tn ta-rudelih lic. 3,000.000 žena uporablja vsako jutro puder Tokalon e smetanovo peno. Uporabljajo ga »lavne igralke, filmske zvezde, znane lepotice in sploh najlepše žene vsega sveta. V NEDELJO 21. T. M. PRVIKRAT NOVA, IZVIRNA SLIKANICA „JUTRA" LJUBO JURKOVIC ILUSTRIRAL VLADIMIR MAZI VELIKI IN MALI BRALCI »JUTRA« BODO Z NAVDUŠENJEM SPREMLJALI NEZASLIŠANE PRIGODE PRISRČNE MAJCENE LILI PAZITE NA ZAČETEK! 21. FEBRUARJA T. L.! NAROČITE »JUTRO«! Komfortno stanovanje v sredini mesta, v IIL nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«. BHHHHH ■■■■■■ ' ' 1578 Mali oglasi Sobo odda Vsaka baseds 00 par; m dajanj« &aah>va »ii sa Mi« 3 Din. (23) Sostanovalca _ __ k roinosOT^ te eokdaeimu akademiku — t 'epo io sreftjH) eobo. Mitu bane-ke pa!a6« — Cesta ca R»foak 5/1L 3731-23 Mesečno sobo lepo bi tofoSivo, a popof-noffl« •epariraoisn vbodom ■ •Mpom«, oddam »(ai Demo gospoda e 15. febra arjem. OfrU-dati v Knaflje-▼i nišoi 13/H. 3140-23 Razno Vsaka besed« 1 Din. sa dajanj« Msiora s£ sa 6ifr. pa 5 Din. (371 Telefon 2059 k PREMOG suha drva Veai* beseda 1 Dia; u isjaaje rmSov« aii sa Šifre pa 5 Din. (16'! kupujemo io najtalaotineje. Vloge bank prode jsas-o Napodila ii province revrfoj«nt» najra-neatjivej«. Za odgo-ror prelomite SMiDiko ra 3 Di~-Poelomi m vod