45 ODMEVI NA DOGODKE PERSPEKTIVE POUČNIH KNJIG V sklopu strokovnih sred je Pionirska – center za mladinsko književnost in knjiž ničasrtvo (Mestna knjižnica Ljubljana) 18. decembra 2014 pripravil v Knjižni- ci Otona Župančiča (MKL) okroglo mizo o poučnih knjigah za otroke in mladino z naslovom Perspektive poučnih knjig. Povezovala jo je mag. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske in Oddelka za otroke in mladino Knjižnice Otona Župan- čiča (MKL). Govorci so opozorili na pomanjkanje strokovnih oziroma poljudno- znanstvenih knjig za otroke. Med predlogi se je pojavila tudi ideja, da bi v branje za bralno značko vključili več tovrstnih knjig. Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana Jelka Gazvoda je poudarila, da knji- žnica ni tista, ki bi lahko največ naredila za večjo produkcijo strokovnih oz. poljudnoznanstvenih knjig. Knjižnice lahko le opozarjajo na to problematiko, kar seveda tudi počnejo. Gazvoda je izpostavila še predstavo Slovencev o branju, ki se po mnenju večine ljudi namreč nanaša zgolj na branje leposlovja. Temu dejstvu Gazvoda pripisuje izredno slab rezultat nacionalne raziskave o bralnih navadah, ki je pokazala, da le 42 odstotkov Slovencev bere. Z napačnim razumevanjem branja se je strinjala tudi Romana Fekonja iz Zavoda RS za šolstvo, ki je pozdravila zamisel o razširjenem seznamu knjig za bralno značko. Znanstvenik in pesnik Andrej Detela je dejal, da je jezik, namenjen otrokom, drugačen od znanstvenega, ki je zaradi opiranja na dejstva izrazito racionalen. Vendar pa globina znanstvenih dognanj presega to raven, saj je raziskovanje zelo intuitiven proces, ki se ga da upovediti tudi v bolj subtilnem in intuitivnem jeziku. Dodal je še, da ima otrok prirojeno veselje do stvari, ki ga obdajajo, to veselje pa mu šola lahko odvzame. Fani Nolimal z Zavoda RS za šolstvo je povedala, da so pri svojem delu s šolami opazili, da se pedagogi – z izjemo učiteljev slovenščine in tujih jezikov – ne čutijo odgovorne za bralne navade in pismenost učencev. Založnica Irena Miš Svoljšak pa je predstavila ugotovitve založbe Miš, da se poučne knjige bolj prodajajo kot izposojajo po knjižnicah. Nagrajeno knjigo Kako so videli svet? Lucije in Damijana Stepančiča so prodali v 550 izvodih, medtem ko so knjižnice v štirih letih zabele- žile le 700 izposoj. Primerljive leposlovne knjige imajo v takšnem obdobju tudi do 5000 izposoj. Poudarila je še, da je izdajanje poučnih knjig dražje od leposlovnih, saj zahteva sodelovanje s strokovnjaki. Vlasta Vičič iz Javne agencije za knjigo RS (JAK) je povedala, da JAK sofinancira tudi marsikatero poučno knjigo, vendar to ni njen osnovni namen. Za to je pristojna Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Okroglo mizo je uvedlo predavanje astrofizičarke dr. Andreje Gomboc s Fa- kultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki ga na tem mestu v celoti objavljamo.