Sugl i lil» plačana v gotovini. Leto K, št. ti („jutro" xvn., st. m a) Ljubljana, torek t. junija 1956 Cena 2 Din -iuavui^ivo. UjunjaruL, tLnajQjeva nllca 6. « Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. (nseratnl oddelek: Ljubljana, Selen, burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica tt. 11. — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2, — Telefon fit. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru fit. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum« gartnerja. Ponedeljska izdaja „življenje In svet" Uredništvo: LJubljana: Knattjeva ulica 5. Telefot fit. 3122. 3123, 3124, 3125 In 312G vsa»» ponedeljek zjutraj. — Na«» roda se posebej ln velja po pošt; prejemana Din t-, po raznašal-dh dostavljen« Din 5,- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoa fit. 2440. Celje: Strossmay erje va uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. >— Oglasi pt tarifo. Ponedellska k-dai* »Jutra* Izhal* PLANINE SO TERJALE NOVO ŽRTE^ Na Kalški gori se je v nedeljo smrtno ponesrečil ljubljanski akademik Bojan Lovša Kamnik, 2. junija. V nedeljo popoldne so bili kamniški reševalci pozvani na pomoč na Kokrško sedlo. kamor se je nemudno napotilo pet dobro opremljenih gorskih vodnikov. V koči na Kokrškem sedlu so našli čisto izčrpanega akademika Mirka Pleterskega in njegovega rešitelja Maksa Jamnika iz Ljubljane. Izvedeli pa so tudi, da leži drugi akademik, Bojan Lovša mrtev nekje v globini pod severno steno Kalške gore. Oba akademika, Lovša in Pleterski, sta se napotila za praznike v Kamniške planine in dospela že v soboto na Kokrško sedlo. Tamkaj sta se pomenkovala z oskrbnikom Francetom Erjavškom in izjavila mem drugim, da imata n;imen preplezati Kalške gore. Oskrbnik jima je to odsvetoval. vendar sta ostala mtodeniča trdna in nista hotela odstopiti od svojega namena. Prenočila sta v koči. zjutraj pa sta se odpravila na pot. Oskrbnik ju je še enkrat nujno posvaril in jima obrazložil vse nevarnosti, ki ju čakajo spričo dežja in snega. Zlasti ju je opozarjal na to. da so skale zdaj vse razmajane, zaradi česar so prijemi nezanesljivi. Vse prigovarjanje pa ni zaleglo. Mlada turista sta se kmalu oddaljila od koče in se začela vzpenjati v severno steno Kalške gore. Preplezala sta že vso steno in se že vračala po snežišču domov. ne da bila navezana na vrvi. kar je bila velika neprevidnost. Bila sta po vrhu še brez cepinov, kar je postalo zanju usodno. Lovša se je hotel po običaju zapeljati po snegu. Izgubil je ravnotežje in ker se ni mogel ustaviti, ga je zaneslo v prepad. Njegov tovariš je začel klicati na pomoč. Slučajno ga je slišal turist Maks Jamnik, ki se je podvizal v smer. odkoder je čul klice, in po dobri uri napornega plezanja dospel do Pleterskega. Vsega premraženega je zatem spravil do koče na Kokrškem sedlu, kjer je oskrbnik izvedel za nesrečo, in o njej je nemudno poročal v dolino. Truplo ponesrečenega Bojana Lovšeta so našli in so ga s precejšnjim naporom okrog 11. dopoldne prinesli v Kamniško Bistrico, kjer so ga položili v kapelo. O tragičnem dogodku je bil obveščen tudi pokojnikov oče, upokojen orožniški narednik, ki stanuje v Ljubljani, Pot na Rakovo jelšo. Oče se je skupaj s hčerko, Bojanovo sestro, takoj odpeljal v Kamnik, odkoder se je popeljal z avtomobilom v Kamniško Bistrico, da uredi vse potrebno za pokop ljubljenega sina edinca. Pokojni Bojan Lovše je štel šele 21 let in je bil slušatelj rudarskega oddelka ljubljanske univerze. Bil je nadarjen in priljubljen mladenič. V prostem času je rad posečal planine, ki so mu zdaj ugrabile mlado življenje. Nedavno se je udeležil plezalnega tečaja TK Skale in je krepko pomagal v šoli svojemu učitelju Mirku Ple-terskemu, ki je bil tudi z njim na usodni turi in je le po naključju ušel smrti. Mezdno gibanje stavbinskega delavstva Huda letalska nesreča v Banjaluki V nedeljo je letalo banjaluškega Aerokluba treščilo med izvajanjem akrobacij na zemljo ter sta oba pilota zgorela B a n j a 1 u k a, 1. junija, o. Na bin-koštno nedeljo se vrši v Banjaluki vsako leto velik semenj ter prirejajo ob tej priliki tudi običajne konjske dirke. Ker ima banjaluški Aeroklub svoje letalo, sta pilota Simic in Dejan Zita hotela pred zbranim občinstvom prirejati v zraku akrobacije, iz neznanih razlogov pa sta v višini 20 metrov izgubila oblast nad letalom, ki je s silno naglico treščilo navpično na zemljo med ljudi. Oba pilota sta v najhujših mukah pred očmi občinstva zgorela, izmed občinstva pa je bilo lažje ranjenih več ljudi, dočim je bil hudo ranjen samo neki policist, ki se bori s smrtjo. Danes ob 17. je bil pogreb obeh ponesrečenih pilotov, ki se ga je udeležila ogTomna množica ljudi, kakor tudi zastopniki vseh bancvincl:ih nacionalnih društev. 0 nesreči so se doznale še naslednje podrobnosti; Nesreča se je pripetila na letališču oblastnega Aerokluba. ki se nahaja na banjalu-škem polju v bližini mesta. Dvosedežno ie- talo oblastnega odbora je pilotiral Dejan Zita, tajnik Aerokluba in uradnik banske uprave vrbaske banovine. V letalu je bil tudi Dušan Simič, bivši pilot-mehanik. Letalo je padlo na zemljo pred hangarjem in sicer v trenutku, ko so ljudje odhajali z letališča od konjske dirke. Ponesrečeni Dejan Zita je bi edini sin starega banjaluške-ga učitelja, Dušan Simič pa je po rodu iz Tešnja ter je bil pred kratkim sprejet kot mehanik v službo oblastnega odbora Aero-kiuba. Kakor objavlja oblastni odbor, Dejan Zita ni bil izprašan pilot ter je proti prepovedi izvršil polet, ki se je končal tako katastrofalno- Samo slučaju se je treba zahvaliti, da ni bilo več žrtev spričo velike množice, ki je bila ta čas na letališču. Letalo je slučajno padlo na mesto, ki je bilo izpraznjeno. Policijski stražnik Peter Kla-jič. po rodu iz Bosanskega Grahovega, ki je komaj pred par meseci stopil v policijsko službo, je bil hudo poškodovan, ko je stekel proti kraju, kjer je menil, da bo padlo letalo na tla. da bi razgnal ljudi. Letalo ga je s svojim levim krilom zadelo v gla/o ter ga mbčno poškodovalo, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Od letala, ki je zgorelo, je ostalo samo še kovinsko ogrodij Zmaga češkoslovaških Sokolic češkoslovaška vrsta si je priborila 428.6, jugoslovenska pa 400.3 točke Ljubljana, 1. junija Ob velikem zanimanju sokolskega članstva in ostalega občinstva se je vršila na binkoštno nedeljo dopoldne v telovadnici na Taboru kot priprava za berlinsko olimpiado telovadna tekma med češkoslovaškimi in jugoslovenskimi Sokolicami. Ko sta v telovadnici nastopili obe vrsti, sta bili burno pozdravljeni od gledalcev, zlasti severne sestre so bile deležne iskrenih ovacij. Prvi je pozdravil češkoslovaške Sokoiice prvi namestnik staroste SSKJ Engelbert Gan^l in v pozdravnem govoru poudarjal, da ne gre za zmago ene ali druge vrste, temveč za zmago sokolske ideje in sokoiske telovadbe. Nato je izrekla v imenu načelništva SSKJ topel pozdrav še načelnica Elza Skalar jeva. Obema jugoslovenskima govornikoma se je zahvalila za prisrčen sprejem in pozdrav načelnica COS Marie Provaznikova, ki je govor zaključila z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II. in Sokolu kraljevine Jugoslavije med živahnimi ovacijami občinstva- Obe tekmovalni vrsti sta se nato še medsebojno pozdravili s kratkim »Na zdar« in >Zdravo«, nato pa se je začela tekmovalna telovadba. Kot sodnice so bile od COS sestre Maha-k>va, Peškova in Vokačeva, od SSKJ pa sestre Možinova. Šepova in Trdinoi'a, med tem ko sta bili vodnici tekme ote sestri načelnici. Tekmovalke so tekmovale v obveznih in prostovoljnih vajah na gredi, dvovišinski bradlji in v preskokih čez konja na šir brez ročajev. Tekmovalke niso tekmovale po narodnosti, marveč so bile pomešane med seboj, kakor je določil žreb vrstni red. Najprej so absolvirale vaje na gredi. Na tem orodju so pokazale naše severne sestre izredno izurjenost. Videli smo prekrasne izvedbe, ki so zbujale vihar odobrava-vanja. Pa tudi naše Sokoiice so se prav odlično odrezale, če pomislimo, da so bile na skupnem vežbanju komaj dober teden. Posebno pozornost so zbujale češkoslovaške Sokoiice v prostovoljnih vajah na gredi. Na tem orodju so zadivile s svojimi Izvedbami češkoslovaške Sokoiice Foltova. Dekanova, Šretrova in Hfebrinova. Od Jugoslovenk so bile na izredni višini sestre Hribarjeva, Rupnikova, Pustiškova in Gopurenkova. Krasne izvedbe smo videli nato pri vajah na bradlji; tu so sestre Čehoslovakinje po-kč.zale vse svoje zmožnosti tako pri obveznih kakor tudi pri prostovoljnih vajah. Zlasti odskoke, ki jih po navadi vidimo lepe pri članih, so sestre izvajale z največjo lahkoto. Posebno velik aplavz je doživela na bradlji svetovna prvakinja Vlasta Dekau«>-va. ki je izvedla prostovoljno vajo z vso lahkoto in eleganco. Izredno spretnost ia izurjenost je pokazala tudi 6. Vetro rska. Od Jugoslovenk sta se postavili sestri Hribarjeva in Radivojevičeva. V splošnem pa so prevladovale na bradlji sestre Čehoslovakinje, ki se jim pozna, da se pridno urijo na tem orodju. Pri preskokih čez konja, pri obveznih in prostovoljnih, so se postavile spet Čehoslovakinje, od naših pa sta izvedli prostovoljne skoke odlično sestri Hribarjeva in Radivojevičeva. Tekma, ki je bila izredno poučna, je pokazala, da so Čehoslovakinje na izredno visoki stopnji v orodni telovadbi, med tem ko se je pri naših tekmovalkah opazila majhna vznemirjenost, ker so po večini mlade tekmovalke, ki so prvič nastopile na dokaj težavni tekmi, v splošnem moremo reči, da so bile naše kos Čehoslovakinjam pri obveznih vajah, medtem ko so jih pri prostovoljnih vajah Čehoslovakinje visoko nadkri- ljevale. Do Berlina bodo vse to Se nadomestile in zato lahko gledamo na uspehe naših Sokolic z najboljšimi nadami. Po tekmi je načelnica SSKJ s. Skalarje'a razglasila uspehe tekme, ki so naslednji: 1. Vlasta Foltova (ČOS) od 75 dosegljivih točk 72.3; 2. Božena Dobeševa (COS) 71.7; 3. Matilda Pal!yova (ČOS) 71.4; 4- Vlasta Dekanova (ČOS) 71.3; 5. Ana Hrebrinova (ČOS) 71-1; 6. Marie Beneševa (COS) 7Q.S; 7. Tuša Hribarjeva (SSKJ) 70.5; 8. Maja Verščeva (SSKJ) 87-8; 9. Marta Pustiškova (SSKJ) 67.4- 10. Dušica Radivojevičeva (SSKJ) 66.6;'11. Miroslava Burianova (COS) 66- 12. Marie šretrova (COS) 65.9; 13. Lidija Rupnikova (SSKJ) 65.8; 14. Jaroslava Bajerova (ČOS) 65.7; 15. Katica Novic (SSKJ) 65.4; 16- Olga Rajkovifeva (SSKJ) 64.6; 17. Angelina Gopurenkova (SSKJ) 64.1; 18. Dragana Djordjevičeva (SSKJ) 62.4; 19. Marie Vetrovska (COS) 61.5; 20. Gerka Risova (SSKJ) 61 ; 21. Ančka Keržano-va (SSKJ) 59.1; 22- Marija Kačiteva (SSKJ) 57.5; 23. Jožica Mirrar jeva (SSKJ) 41.7- Kot vreta si je priborila COS 428.6, SSKJ pa 400.3 točke. Po tekmi go si češkoslovaške Sokoiice v spremstvu naših ogledale kljub deževnemu vremenu zanimivosti Ljubljane. Zvečer je bil prijateljski večer na Bellevue, v ponedeljek pa 6o se Čehoslovakinje z opoldanskim brzim vlakom odpeljale v Prago k nadaljnjemu urjenju do odhoda na berlinsko olimpiado. Novi grobovi. V nedeljo je umrla na Lavi v Celju v starosti 61 let šolska upra-viteljica v p. ga. Ivana Klemenčičeva, soproga šolskega upravitelja v p. g. Josipa Klemenčiča. Pogreb bo danes ob 17. iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. — V nedeljo je preminila posestnica ga. Otilija Lorgerjeva. Pogreb ugledne pokojnice bo danes ob 17. uri. — V Ljubljani je umrla ga. Marija Jurjevčičeva, žena upokojenega železniškega zvaničnika. Pogreb bo danes ob 15. uri. — Pokojnicam blag spomin, žalujočim naše sožalje! Stanovanjski urad Ljubljanskega veie-sejma potrebuje za 3. in 4. junija večje šitevilo sob, v prvi vrsti z eno posteljo. Prosimo, da se te sobe nujno javijo v pisar-nii stanovanjskega urada na glavni poe'aji pri izhodu. Uradne ure od pol 8. do 22. Tejefon^T-ja ________— Ljubljanski velesejem nudi svojim obiskovalcem ogled VARIETE predstav zastonj. 2 predstavi dnevno: ob %6. in 9. uri zvečer Svetovni artisti Vratolomne atrakcije Dresura živali. Salve smeha 3 Tayler, 4 Margilles, Fama, 4 Wei-mann, 4 Soundy's, 2 Barrisons itd. Od 30. maja do 8. junija. Pred paviljonom K. Konferenca JNS v Zagrebu Zagreb, 1. junija, o. Danes je bila v hotelu »Esplanade« banovinska konferenca JNS za savsko banovino. Konference so se poleg drugih udeležili senatorji Jovo Ba-njanin, dr. Peter Zec, dr. Josip Nemec, dr. Savo Ulmanski, bivši ministri Juraj Demet-rovič, dr. Lavoslav Hanžek, dr. Dragan Kraljevič, narodni poslanci dr. Juriša, inž. Horvat, dr. Markovič. prota Ivančevic. dr. Došen dr. Kalember, Cvetič, Sokolovič, Kovač, Novakovič, Fizir ter delegati sreskih organizacij JNS iz. vse savske banovine. Kot gost sta iz primorske banovine prisostvovala senator in minister n. r. dr. Grga Andjelinovič ter narodni poslanec inž. Pa-strovič. Za predsednika konference je bil izvoljen senator dr. Jovan Banjanin, ki je imel glavno poročilo o političnem položaju v državi, o obnovi dela JNS ter o izpre-membi statuta JNS. Po njegovem poročilu je imel daljši govor o političnem položaju bivši minister Juraj Demetrovič. ki se je zlasti bavil z hrvatskim vprašanjem. Izvajanja Banjanina in Demetrovica so bila sprejeta z velikim odobravanjem. Po krajšem odmoru je poseben odbor predlagal listo novega predsedstva bano-vinskega odbora JNS za savsko banovino. Njegov predlog je bil sprejet soglasno. Izvoljeni so bili za predsednika banovinske-ga odbora Juraj Demetrovič, minister na r. iz Zagreba, za podpredsednika Matija Mak-simovič, trgovec iz Gospiča; dr. Matej Perič, odvetnik iz Osijeka; ter Milan Pavla-čič, posestnik iz Karlovca; za tajnika Josip Cvetič, narodni poslanec iz Zagreba; za blagajnika pa Dušan Bujič, trgovec z Grubišnega polja. V hanovinskem odboru so tudi iz vsakega sreza banovine 1 do 3 delegati, ki so jih predlagale sreske orgar-nizacije. Po izpremen jenem statutu JNS je bil prav tako soglasno izvoljen izvršni odbor JNS za savsko banovino, ki ima 21 članov. Po konferenci so imeli delegati skupen obed. Popoldne od 18. do 20 je bila prva seja novo izvoljenega izvršnega odbora, na kateri so bili podani referati o razmerah v vseh srezih savske banovine ter so bile določene smernice za nadaljnje organizacijsko delo JNS. Kongres JRZ Predsednik vlade dr. Stojadinovič o programu organizaciji Jugoslovenske radikalne zajednice Beograd, 1. junija. Prvi državni kongres Jugoslovenske radikalne zajednice je bil o tvor j en danes dopoldne v prostorih JRZ v Beogradu. Na kongres je prišlo po službenem poročilu okrog 500 delegatov iz vseh krajev države. Navzoči so bili tudi mnogi poslanci in senatorji, ki pripadajo JRZ, ter vsi ministri razen ministra vojske. Predsedoval je ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki je uvodoma predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju ter vsem trem namestnikom. Glavna točka današnjega dnevnega ^ da je bilo poročilo predsednika dr. Stoja-dinoviča, ki je o programu JRZ izjavil med drugim: Naša stranka je za monarhijo m za narodno dinastijo Karadjordjevičev. Mi smo za monarhijo, ker verujemo, da je za našo državo edino mogoča vladavina. Brez mo. narhije ni Jugoslavije! Brez Jugoslavije ni življenja! Naša stranka je tudi za dinastijo Karadjordjevičev, ker je izšla iz naroda in ker je že pred več ko 100 leta vezala svojo usodo na usodo sprva srbskega naroda in nato na usodo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, ker je vzpostavila narodno svobodo in parlamentarni režim pod velikem kraljem Petrom L in zedinila Jugoslovene pod viteškim kraljem Aleksandrom I. Mar misjite, da so streli plačancev 9. oktobra 1934. v Marseillu zadeli samo osebnost našega kralja? Ne! Ne, zadeli so v srce Jugoslavijo. Preko kralja so hoteli uničiti njegovo državo. Na vso srečo so se naši sovražniki hudo pre varili. Kralj je padel, kralj je umrl, v svoji veliki oporoki pa je določil visoke namestnike, da izvajajo kraljevsko oblast. Na prestolu Jugoslavije je danes naš ljubljeni kralj Peter 11. Naša dolžnost je dvojna, da pomagamo do polnoletnosti kralja, kraljevskemu namestništvu p?' izvrševanju njegove visoke dolžnosti, da obuvamo m ja-ftàmo Jugoslavijo ter da se zberemo okrog prestola uprti z očmi v mladega kralja, nafto bodočnost in naše upcunje. Prijatelji in neprijatelji naši eo lahko videli, da je Jugoslavija močna in solidna tvorba, zelo trdno zgrajena ladja, ki lahko prestane tudi največje viharje- Jugoslavija ima seveda kot relativno mlada država tudi 6voje težave, ki se v glavnem tičejo njene notranje ureditve. Toda katera država nima svojrih skrbi? Poglejtle okrog nas, nikjer ne bosite našli države, v kateri ne bi bilo treba reševati zelo težkih vprašanj. Videli boste, da je pri nas bolje. kakor pri mnogih in mnogih. Sedem dobrih in sedem slabih let Prišli «te v Beograd iz raznih krajev države. Videli ste nepregledna polja budno obdelane zemlje, kjer dosega pšenica vtiši-no človeka, kjer koruza naglo raste. Letina bo letos ogromna. Edini problem je ta, da dosežemo čim boljše vnovčenje te letine. To je vsa naša »nesreča«. In zato smo mi. ki smo na vladi m blizu vlade, srečni, da bomo po vsem sodeč, imeli odlično žetev, kot znamenje 8edmih dobrih let po sedmih slabih letih. Pa se še zmerom pri nas najdejo ljudje, ki bodo nagubanih lic in nezadovoljni rekli: »Da, da, rodilo je dobro, ali baš to je nesreča, ker bo cena padla. Taki so oni večni nezado-voljnežii, ki ne vidijo, kaj pomeni dobra letina za ves narod. Oni ne vidijo, da je najvažnejše: ne brti lačen! Vprašajmo se. kako bi bile druge države srečne, ko bi imele žitnico kakršno imamo mi. Sankcije niso katastrofa Kvaliteta našega lesa je znana ne samo v Evropi, nego tudi širom sveta. Sedaj imamo male neprijetnost zaradi sankcij, ali pa «o sankcije kakšna katastrofalna nesreča b za vse večne čaae zadela našo lesno Industrijo? Jasno je, da niso, nego da pomenijo ]e trenutno malo manj prodaje našega le«a v fujlni. Ne smemo pozabiti osnovne K» dejsfva, da smo mi po svojem lesu zelo bogata država» In da v našem le«nem bogastvo leži velik vir naše gospodarske prosperi fef e. Prav taiko veliko bogastvo pa najdete pri nas tudi tedaj, če se govori o rudnih zakladih. V državf. imamo baker i železo i svinca i premoga i soli, pa celo zlata in srebra. Turizem donaša danes naši državi več kakor izvoz kateregakoli produkta. Gospoda, mri smo velika ln s prirodnim bogastvom obdarjena dežela. O prejšnjih režimih Kar pa nam manjka, to je malo več sloge in medsebojnega razumevanja, spoštovanja tujih nazorov, Iskrena želja po bratskem sporazumu. Srbi, Hrvati in Slovenci morajo skupno v atmosferi zaupanja graditi notranji ustroj svojega lastnega doma. V tem pogledu smo doslej največ trpeli po Integralnih »patriotih«, Id so se proglasili za edine čuvarje Jugoslavije, za edine borce za državno in narodno edin-stvo. Danes v očeh teh ljudi celo naša stranka JRZ ni dovolj nacionalna. Nacionalni so samo pohorci, JNS! A kaj smo mi, gospoda? Kaj je g. dr. Korošec, ki se je s svojimi prijatelji boril za jugoslovenstvo že pred polomom Avstrije v dunajskem parlamentu? Kaj je g. dr. Spaho, katerega prijatelji muslimani iz Bosne in Hercegovine so s puškami v rokah sprejeli avstro- j ogrsko okupacijsko vojsko, kasneje ramo ob rami šli s pravoslavnimi brati Srbi v borbo za prosvetno in versko avtonomijo? Kaj sem jaz, gospoda, katerega praded je kot menih-Dobošar in vojvoda že pred sto leti zaklinjal Srbe, naj se bore ^za svobodo zlato«? In kaj ste vi vsi tu, gospodje, ali sme kdo reči, da ste anacionalni elementi? Od leta 1932. pa vse do pred 11 meseci, so vladali v tej državi ljudje iz JNS pod raznimi vladami in firmami. Vsak dan in sleherno uro na dan so se trkali na prsa in prisegali na državno in narodno edinstvo, med tem pa, ko bi oni morali svoje edinstvo izvajati, je bil g. dr. Korošec interniran na Hvaru, dr. Maček v zaporih v Mitro vici, dr. Spaho aretiran v Sarajevu, pri meni pa so se vršile policijske preiskave. In zato ni nlkako čudo, da so nam ti gospodje poleg drugih mnogih skrbi pustili v zapuščini tudi nerešeno hrvatsko vprašanje. Ali ni zares čudo, da ima gospoda pri JNS danes pogum, da nam sedaj kliče, da hrvatsko vprašanje ni rešeno in da hrvatsko vprašanje še zmerom obstaja. Ali smo mi iz JRZ krivi, da to vprašanje obstaja? Pa čeprav so nam zapustili v dedščino mnogoštevilna in zelo težka vprašanja, imamo mi, gospodje, trdno in dobro voljo, sik» in energijo, da vsa ta vprašanja uredimo. JRZ in hrvatsko vprašanje V naši JRZ je danes zbrano največje število Srbov, Slovencev in bosanskih Jugoslovenov, to je velika večina naroda iz vse države pod vodstvom ene in iste ideje z enim in istim programom, če število Hrvatov v naši sredi ni veliko, nam to za sedaj ne povzroča nlkakih skrbi. Izvajajoč svojo politiko popolne enakopravnosti vseh državljanov v tej državi, ravnajoč se po načelu enakosti vseh plemen in ver ter visoko spoštujoč čuvstva vsakogar, bomo ustvarili v naši državi tako atmosfero medsebojnega zaupanja, v kateri bo tudi hrvatsko vprašanje, ki danes izgleda tako težko, vendarle mogoče lažje rešiti. Mi mislimo, da smo že s svojim dosedanjim delom mnogo doprinesli, da se to vprašanje vsestransko obravnava in njegova rešitev pripravi. Mi želimo, da bi bila objektivna in dobronamerna razprava o hrvatskem vprašanju mogoča tudi v bodoče, toda nihče naj iz te naše dobre namere ne ia-vaja zaključka, da bomo dopustili, da se uporabljajo pri tem metode, ki bi lahko rušile red in mir v državi. Kakor smo odpravili metode nasilja od zgoraj, tako bomo enako z najenergičnejšim nastopom in z vsemi zakonskimi sredstvi, ki so nam na razpolago, pobijali te metode, če se pojavijo od spodaj. Napoved samouprave V našem programu je naglašeno na. čelo samouprave v širokim obsegu. To je naš polit;čtti ideal. Mi bomo delali za njegovo ostvaritev. 2e 11 let obstaja v našem javnem življenju velik nesporazum. Mi smo bili vedno za najširšo samoupravo, drugi so zahtevali avtonomijo, tretji federacijo. Nihče pa med tem ni podal točne definicije onega, kar je zahteval, m ni označil vsebine svojih želj. Mi smo za spoštovanje treh imen našega naroda Mi smo za spoštovanje njihove enakopravno sti in njihovih tradicij. Mi želimo državno upravo v smis]u narodnih želj in v skladji z njegovimi potrebami, prepuščajoč pri tem posameznim upravnim področjem, da urede svoje potrebe, adnanistrativne, go. spodarske in finančne ter druge, kolikor 6o v zvezi s posamezni kraji, a na način, ki to urejevanj« ne dovede v nasprotje 55 državo in njenimi potrebami. Pripravljajoč izvršitev osnovne misli našega programa bomo stopili pred vas s predlog» za kooikretno rešitev teh naših, za narod in državno življenje tako važnih problemov. M3 imamo dobro voljo in dober namen, če najdemo enako razpoloženje tlKfi na drugi strani, verujemo, da ste bo rešitev našla mnogo prej, kakor se ponavadi misli. Politični zakoni V nadaljnjih svojih izvajanjih je dr. Stojadinovič rekel, da je vlada JRŽ obnovila demokracijo in državljanske svoboščine. Brez pretresi ja jev je speljala državo iz težkega stanja na pravo pot Omogočila je tako svoboden razvoj političnega življenja Zato se nadeja, da bo lahko v kratkem uveljavila tudi svobodoumnejše politične zakone. Poprej pa je treba odstraniti elemente neredov, ki hočejo zlorabljati svete dobrote narodnih svoboščin. Vlada bi grešila proti življenjskim interesom države, če ne bi bila oprezna pri izbiranju trenutsa za politično reformo. Lahko je paradi rati na zl mirovanjih z zahtevo po nujnem uveljavljanju političnih zakonov. Mi pa. ki nosimc odgovornost za vsako usodo domovine, zs red in varnost, moramo računati z dejstvom da imamo tako na desni kakor na levi strani ljudi, ki zlorabljajo državljanske svoboščine. V zaključnem delu svojega govora j« g. dr. Stojadinovič nakratko označil osnovne smernice naše zunanje politike, nato pa govoril o organizaciji JRZ, ki je z današnjim kongresom dovršena. Ljudstvo se j« z vseh strani navdušeno zbralo v nov stranki, ki je že prebrodila svoje začetn« težkoče. Govor predsednika vlade so zbrani dele gati večkrat prekinjali z odobravanjem ii pritrjevanjem, ko je končal pa so dr. Sto-jadinoviču, dr. Korošcu in dr. Spahu prira dili velike ovacij ev Kongres Inženjerjev In arhitektov Proslava SOletnice Nlkole Tesle — Prvo med javnimi deli: zveza Slovenije z morjem — Potreba izprememb v tehničnem študiju Bled,, 1. junija Va binkoštne praznike je zasedal na Bledu 17. kongres naših inženjerjev in arhitektov, ki je bil glede na vlogo, ki pri-tiče inženjerskemu stanu v reševanju današnjih gospodarskih neprilik. in posebej še, ker se je vršil v okviru proslav 80-letni-ce Nikole Tesle, deležen vsestranske pozornosti. Delo kongresa je bilo mimo re sevanja stanovskih vprašanj v prvi vrsti posvečeno organizaciji velikih javnih del, ki so nam po eni strani sama po sebi potrebna v notranji organizaciji naše države, hkratu so pa edino uspešno sredstvo za zmanjšanje brezposelnosti, ki čedalje huje pritiskajo na vse javno življenje Kongres je zbral na Bledu nad dve sto delegatov in članov posameznih sekcij Zd ruženja inženjerjev in arhitektov iz vseh krajev države Večina udeležencev je prispela na Rled že v soboto, ko se je vršila popoldne v Jeklerjevem hotelu plenarna seja glavne uprave, na kateri se je določil podroben program za nedeljsko zasedanje glavne skupščine in za delo v posameznih skupščinskih odborih. Svečana otvoritev kongresa Na glavni in svečani del kongresa, ki je bil v nedeljo, so se zbrali delegati in gostje v veliki dvorani Parkhotela. Skupščino je otvoril in vodil predsednik združenja, profesor beograjske tehnike inž. Dušan Tomič. ki je po pozdravnem uvodu obrazložil namen kongresa, ki naj se v prvi vrsti bavi z organizacijo velikih javnih del, zlasti z izpopolnitvijo našega cestnega in železniškega omrežja iz milijardne-ga državnega sklada, določenega v ta namen. Poudarjal je, da bi moralo biti Združenje inženjerjev in arhitektov glavni posvetovalni faktor v tei organizaciji. Mimo tega bo moral kongres zavzeti konkretno stališče glede na načrt študija na naših tehniških visokih šolah ter izraziti svoje mnenje glede prehoda absolventov tehničnih srednjih šol na tehnične visoke šole. Po govoru predsednika so pozdravili kongres zastopnik gradbenega ministrstva inž. Bojko Bouček, ki je zagotovil zbo-rovalcem. da bo gradbeni minister vse storil, da se bodo začela letos izvajati v državi velika javna dela, ki bodo dala zaslužka ne same delavstvu, ampak tudi mnogim tehničnim močem, ki doslej niso „Za dame" Prinašamo redno zadnje novosti v plaščih. Modeli: DUNAJ — PARIS. Pri odlični kakovosti nedosegljivo nizke cene. TIVAR OBLEKE« drugje dobile zaposlitve. Kongres je nato pozdravil zastopnik ministra vojske in mornarice podpolkovnik Golubovič. G. bana je nadomeščal banski svetnik inž. Viktor Skaberne, ki je zlasti naglasil potrebo javnih del v organizaciji tujskega prometa. V dravski banovini nam je v prvi vrsti potrebna moderna cesta od Maribora preko Ljubljane na Jadran s stranskimi odcepi v notranjost države; s to cesto bi dobili prometno žilo, ki bi nam dovajala tujce iz vse Srednje Evrope. Drugo enako važno vprašanje za dravsko banovino je železniška zveza Ljubljane s Sušakom, ki se ne sme več odlagati. Inž. Skaberne je omenil tudi velike gospodarske koristi, ki bi jih prinesla elektrifikacija našega Primorja iz Kranjskih deželnih elektrarn. H kraju je še naglasil, da se javna dela r.e sme izvrševati regionalno, ampak po široko zasnovanem načrtu izdelanem za daljšo dobo. V imenu inženjerskih komor je pozdravil zborovalce predsednik inž. Smiljanič in naglasil koristi obeh organizacij od tesnega vzajemnega dela. Za Zvezo industnj-cev je govoril inž. Lenarčič poudarjajoč tesno povezanost med inženjerji in industrijo. Naglasil je potrebo, da se povsod v industriji nameščajo samo doma":e moči, domači inženjerji, da se bomo lahko postopno v industriji osamosvojili. Predsednika ljubljanske mestne občine je zastopal na kongresu inž. Hrovat in je v po- Poskusite naša odlična vina PROŠEK, ZLATO KAPLJICO, VERMOUTH, PLAVAC na Ljublj. VELESEJMU v Paviljonu H koja št. 256 PERO KOLIČ — Dubrovnik zdravnem govoru obrazložil vlogo, ki jo ima inženjer v modernem urbanizmu. V imenu blejskega župana je izrekel dobrodošlico zborovalcem g. Rene Letiš, pozdrave v imenu Združenja diplomiranih tehnikov je izrekel g. Janez Brili, a vrsto pozdravov je zaključil delegat Združenja strokovnih klubov tehniške fakultete g. Torkar. Nato so bile odposlane vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravne brzojavke ministrom za gradbe, za trgovino in industrijo, za gozdove in rudnike in pa za promet. Govor o Nikoli Tesli Predsednik združenja inž. Tomič je zatem v jedrnatih besedah proslavil našega velikega genija tehnika Nikolo Teslo, ki mora biti vsem Jugoslovenom, zlasti pa še inženjerjem zmerom svetel vzor ne samo umskega delavca, ki nesebično ustvarja podlago materijalne kulture, ampak tudi vzor vzglednega patriota, ki je zmerom delal za slavo našega imena v tujini. Po govoru predsednika Tomiča so zborovalci stoje zaklicali: »Slava Nikoli Tesli!« Potreba javnih del Za svečanostjo se je začel delovni del kongresa. Konstituirali so se delovni odbori. nato pa so se začele obravnavati posamezne točke dnevnega reda o delu glavne uprave združenja v letu 1935/36. Zborovalci so pokazali veliko ekspeditivnost in so se že dopoldne rešila mnoga vprašanja, tičoča se notranje organizacije združenja in vprašanja odnosov združenja do raznih problemov javnega značaja. Daljša debata se je razvila le o vprašanjih študija na tehniških visokih šolah in odnosno med inženjerji in absolventi tehničnih srednjih šol. Podrobna obravnavanja teh vprašanj so bila poverjena posameznim delovnim odsekom. Malo pred poldnem je bil prvi del kongresa zaključen, nato pa so zborovalci šli na prijateljsko kosilo, ki jim je bilo prirejeno v hotelu Toplicah. Popoldne so se takoj sestali posamezni delovni odbori, da sestavijo resolucijo o predlogih in sklepih, ki so se obravnavali dopoldne na skupščini. Delo odborov se je tako zavleklo, da se je skupščina lahko ponovno sestala šele ob 18., to pot v dvorani Zdraviliškega doma. Kongres je odobril poročila verifikacij-skega in kandidacijskega odbora in pa finančnega odbora in odbora za »Tehnični list«. Nato se je začela debata o resolucijah, ki so jih predložili posamezni d ^v-ni odbori. Resolucije Glede resolucij, sprejetih na prejšnjih glavnih skupščinah, je bilo sklenjeno, da se glavna uprava ponovno zavzame za re- ! šenje vprašanja stanovanjske svojine, ki je nujno potrebno, da pridejo zlasti v večjih mestih finančno šibki sloji do svojih stanovanj. Dalje naj uprava pospeši rešenje perečih socialnih vprašanj inženjerskega stanu, zlasti vprašanje socialnega zavarovanja, minimalnega zalužka in zaposlitve mladih moči. Resolucija zahteva, da se obvezno zavarovanje za primer bolezni m nesreče, ki obstoja za privatne nameščence in delavce, razširi tudi na vse javne nameščence in zlasti tudi na inženjerje vseh strok. Nujno nam je potreben zakon o zavarovanju vseh nameščencev za primer brezposelnosti. Resolucija tudi ponovno zahteva, da se naslov inženjerja zaščiti, kakor so zaščiteni naslovi zdravnikov in pravnikov. Soglasno in z velikim odobravanjem je bila sprejeta resolucija odbora za javna dela, ki pravi med drugim: Javna dela predstavljajo eno izmed najvažnejših vprašanj državne ureditve tako v ekonomskem kakor tudi v socialnem pogledu in v pogledu varnosti države kot celote. Ker so se doslej javna dela izvrševala brez ustaljenega programa, smatra združenje za potrebo, da se za njih izvrševanje izda nova uredba s sodelovanjem ne samo odločilnih činiteijev, temveč tudi vseh gospodarskih ustanov, v prvi vrsti pa POGLEJTE ME, kako sem vesela in zdrava, ker uživam vedno »ETA« ovsene kosmiče, ki krepijo mišice, pospešujejo prebavo in jačajo kosti! Obiščite nas na velesejmn, paviljon H koja 273-275, kier dobite brezplačne vzorčke naših odličnih »ETA« ovsenih kosmičev. z najaktivnejšim sodelovanjem Združenja jugoslovenskih • inženjerjev in arhitektov. Ta uredba bi morala zajeti program za čim daljše razdobje in za čim širše področje javnih del. Zagotoviti se mora tudi vrstni red. Za finansiranje teh del je treba os 10-vati sklad, v katerega bi se stekali določeni državni dohodki, da bi se iz njega lahko odplačevala posojila za izvrševanje javnih del. Glede novih investicij za gradnjo železnic smatra združenje, da je treba tudi v tem vprašanju pritegniti združenje k sodelovanju in k pripravam programa za nova dela Hkratu poudarja glavna skupščina, da se mora smatrati med temi investicijami za eno izmed najbolj perečih zveza dravske banovine z morjem. Na koncu določa resolucija, naj se organizacija javnih del temeljito preuči v okrilju posameznih sekcij, ki naj do konca oktobra dostavijo svoje predloge, nato pa bo glavna uprava sklicala konferenco delegatov posameznih sekcij, da bodo sporazumno sestavile program o javnih delih za vso državo. Konferenca se mora sestati najkasneje do konca novembra. Po tej resoluciji, ki predstavlja zlasti za dravsko banovino velik korak na poti k izpopolnitvi prepotrebne prometne mreže, je bila sprejeta še resolucija o tehničnem študiju. Resolucija zahteva, da se postavijo na tehnični fakulteti v Zagrebu in Ljubljani moderne stavbe, ker je v današnjih zasilnih prostorih študij skoraj nemogoč. Glede nove uredbe o tehničnih fakultetah na univerzah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu zahteva resolucija, da se posamezni členi te uredbe, ki onemogočajo študij socialno šibkejšim revidirajo. Za absolvente tehničnih srednjih šol je potrebno olajšanje dosedanje prakse, ko je moral absolvent tehnične srednje šole delati izpite za vse razrede višje gimnazije in maturo, ako se je hotel vpisati na fakulteto. Poslej naj bi se uvedel namesto tega samo sumarični diferenčni izpit iz predmetov, ki se na srednjih tehničnih šolah ne predavajo. Nadalje se je združenje izreklo proti temu, da bi obstajali na umetniških akademijah, ki se nameravajo dvigniti v čin fakultet, posebni oddelki za arhitekturo, ker nam že oddelki za arhitekturo na obstoječih tehniških fakultetah vzgajajo zadostno število arhitektov. Na koncu so bile sprejete še resolucije o prepotrebnih normalizacijah tehniškega materiala in sklepi, kako naj bi se v bodoče postopalo pri državnih nahavah. Na to je bila skupščina zaključena. Udeleženci kongresa so se zbrali na slavnostni večerji v Parkhotelu, ki je ob mnogih lepih napitnicah trajala pozn^> v noč. Glavna skupščina inženjerskih komor Obenem s kongresom Združenja inženjerjev in arhitektov se je vršila na Bledu tudi glavna skupščina inženjerskih komor pod predsedstvom g. inž. Lenarčiča, predsednika Zveze industrijcev. Skupščina je bila v ponedeljek v dvorani Zdraviliškega doma. Udeležili so se je delegati inženjerskih komor iz Ljubljane, Zagreb i, Novega Sada in Beograda. Poročila uprave so zborovalci soglasno sprejeli. V dis- kusiji so se obravnavala razna pereča vprašanja. Zborovalci so se soglasno izrekli za vse resolucije, ki so bile že sprejete na skupščini Združenja inženjerjev in arhitektov, ker so člani komor hkratu tudi člani združenja. S skupščine sta bili odposlani vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru EL pozdravna ministru za trgovino in industrijo. Esperantisti so se zbrali IX. kongres jugoslovenskih esperantistov je bil mogočna manifestacija za uveljavljenje mednarodnega jezika Ljubljana, 1. junija. Med prireditvami, ki 6o nam jih prinesli binkoštni prazniki, je dal deveta kongres jugoslovenskih esperantistov Ljubljani še posebno izrazit pečat. Tramvajski vozovi so se za to priliko okrasih z narodnimi in esperantalcimi zastavicami z zeleno zvezdo, v ve^kimi jugoslovenskimi in esperantskiimi zastavami je bO okrašen Kongresni trg pred Filharmonijo, kjerse je vršil glavni dej kongresa, na Gradu pa je vse praznične večere blestel velik napis v električnih žarnicah >Bonvenon« in v mednarodnem jeziku klical gostom iskreno dobrodošlico. Prvi kongrecisti so prispeli že v soboito dopoldne, glavni dotok pa se je začel šele proti večeru, ko sta zagrebški potniški in brzi vlak pripeljala številne delegacije iz vse države. Organizacija sprejema je bila prav posrečena in na goste je napravilo kongresno mesto že na kolodvoru, ki je bil ve« v narodnih in esperantskih za-stavan, močan vtis. Vrsto prire- ditev je otvorila akademija v dvorani Kazine, za katero je vse točke pripravil zaslužni pionir esperantske kulture prof. Modrijan. Poleg delegatov in drugega občinstva so večeru prisostvovali tudi nekateri predstavniki javnega življenja, med njimi predsednik mestne občine dr. Adfie. šič in predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia. Za uvod umetniškega programa, v katerem je zlasti mnogo zaslužene pohvale žela pozdravna deklamacija gdč. Trtnikove v lepi gorenjski narodni noši, je godba Zarje zaigrala marš »Vivu Esperanto!«, predsednik pripravljalnega odbora Kozlevčar pa je imefl pomemben po- zdravni nagovor najprej v slovenskem, nato v mednarodnem jeziku. Ginljiv prizor 6e je nudil občinstvu, ko je nastopila slepa deca iz Zagreba in v eaperantu odpela dve pesmi, nato pa izpričala svojo privzgojeno glasbeno kulturo še na tam_ buricah. V nič manjši meri niso vžgale trj pesmi slepe ©sperantistke in koncertne pevke gdč. Kranjčevičeve iz Zagreba. Pravega triumfa so bile deležne slovenske narodne in umetne pesmi, ki sta jih zapela solist Mirko Dolničar in kvartet Za-vršana ml. Pravi val navdušenja je vzbudila esperantska himna, ki jo je na koncu zapel kvartet ob spremljcvanju orkestra. V nedeljo se je kongres nadaljeval s Skupno mašo v uršulinski cerkvi, pri kateri je pater d>r. Velnič iz Dubrovnika imej lepo pridigo v esperantu, slepa deca pa je prav tako v mednarodnem jeziku pela cerkvena pesmi. Ob 1<).30 je sledila svečana otvoritev kongresa v dvorani Filharmonije. Zborovanju &o med drugimi prisostvovali tudi pokrovitelj dr. Natlačen, častni predsednik župan dr. AdOešič, predsednik apelacije dr. Golia in finančni direktor Sedlar Spored je spet otvorila godba Zarje z esperamtsko himno, nato pa je goste pozdravil! predsednik Kozlevčar, nakar je bil na njegov predlog izvoljen poseben kongresni odbor z dr. Maruz-zijem na čelu Otvoritveno besedo je imel I ban dr. Natlačen, ki je podčrtaj pomen esperantskega gibanja za zbližanje med narodi in za svetovni mir. nato pa je še župan dr. Adlešič v kratkem nagovoru nagla sM pomen mednarodnega jezika za male narode. Med iskrenim odobravanjem sta bili sprejeti vladnostna brzojavka Nj. vel. kralju Petru n. in pozdravna brzojavka predsedniku vlade, nato pa je imel predsednik M aruzzi globoko zasnovan govor o misiji, kakršna je naložena espe. ran tu predvsem v današnjih časih gospo-darskega^ kulturnega, socialnega in političnega razdora Završanov kvartet je zapel v esperantu >Slovenec, Srb. Hrvat« in vnovič vzbuc#l vihar iskrenega navdušenja, nato pa je sledila dolga vrsta pozdrav nih nagovorov. Mimo drugih so izrazili najboljše želje kongresu delegat mednarodne zveze Rotkvič, zastopnik akademikov . esperantistov dr La.pena lz Zagreba. zastopnik delavskih esperantistov Ko-larič, zastopnik katoliških esperantistov Golobič z Jesenic, v imenu slepih esperantistov Levstik iz Ribnice in mali Fancek iz Zagreba, zastopnik grafičnih delavcev Preksavec iz Zagreba, odposlanec bolgarskih esperantistov Krestanov in zastopnik avstrijskih esperantistov K°mPOf*ch iz Celovca. Ko so izrekli svoje pozdrave še Zašumi in zaktpt, žejo hitro pogasi. Naj bo staro, naj bo mlado, pije CLIO limonado! Obiščite paviljon »CLIO« začetkom velesejma, levo! Znamka Elegantnih, kakovostnih in času primernih oblek. Presenetljiva je naša nova kolekcija Jankerjev in letnih kaša hlač 1» TIVAR OBLEKE"« zastopniki krajevnih edini c iz Jugoslavija, je predsedujoči zaključi'] zbor. Akademijo in slavnostno otvoritev kongresa je prenašala radijska postaja, in ker Je oddajo prevzemal tudi dunajski radio, so mogM manifestaciji naših esperantistov prisostvovati poslušalci z vsega sveta Popnldne je natcza-^ dala gt<- a skupščina v mali dvorani Kazine, ki jo je ob številni udeležbi delegatov vodil predsednik Jugoslovenske esperantske lige dr. Maruzzi. Skupščina, je sprejela nekaj važnih sklepov na področju svoje organizacije. Hkratu je bilo dolečeno. da se bo prihodnji kongres vršil v Zagrebu kjer bo tudi za prihodnje leto ostal sedež zveze. Davi se je kongres nadaljeval 6 strokovnimi sejami delavskih, sklepih m učiteljev — esperantistov. Posamezne skupine so si ogledale še zbirke Narodne galerije in Narodnega muzeja ter razstavo slik bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu, ob 19. pa se je v Delavski zbornici vršila zaključna seja kongresa. Ljubljana čez praznike Ljubljana, 1. junija. Deževna sta bila božič in velika noč in zdaj smo imeli tudi deževne binkošti, da so šli vsi načrti za izlete po vodi. Spričo slabega vremena so ljudje polnili kinomato-grafe in gledališče, a prav dobrega obiska je bil deležen tudi Ljubljanski velesejem. Brata Vidmarja razstavljata Med prireditvami, ki so o binkoštnih praznikih vzbudile največ upravičene pozornosti, je brez dvoma kolektivna razstava slikarjev Nandeta in Draga Vidmarja v Jakopičevem paviljonu. Razstavo, ki se vrši pod okriljem »Slovenskega lika«, je v petek zvečer otvoril pred številno zbranim občinstvom konservator dr. Stele, ki je še posebej pozdravil inšpektorja Dolenca za bansko upravo, načelnika kulturnega oddelka dr. Moleta za mestno občino, predsednika dr. Windi-scherja in upravnika Zo rmana za Narodno galerijo ter poljskega generalnega konzula dr. Fiedler-Albertija z gospo soprogo iz Zagreba. Potniškega letala z Dunaja ni bilo Danes bi morala biti tudi vzpostavljena redna letalska zveza na progi Dunaj-Gra-dec-Celovec-Ljubljana-Sušak, a izredno slabo vreme je to preprečilo. Na ljubljanskem aerodromu bo sicer uredili vse potrebno za sprejem potniškega aviona in prvih goetov, a že dopoldne so bili brzojavno obveščeni, da je polet odložen in da prispe potniško letalo s prvimi gosti šele jutri, a avstrijski letalski funkcionarji in odlični gostje pridejo z letalom v sredo in bo na aerodromu slovesen sprejem. Birma Včeraj in danes je škof dr. Rožman v stolnici birmo val otroke, in sicer jih je bilo letos oba praznika pri birmi 1798, to je nekoliko manj kakor lani. Izostal je dotok birmancev iz neposredne ljubljanske oko- lice in pa z Dolenjskega, kjer je škof g. dr. Rožman nedavno birm oval. Mezdno gibanje stavbinskega delavstva Danes dopoldne se je vršilo v dvorani Delavske zbornice zborovanje stavbinskega delavstva, na katerem sta govorila gg. Le-skovšek in Kopač. Po obširni, precej burni debati je delavstvo zaradi neprimerno nizkih mezd soglasno sklenilo, da ne sprejme pogojev delodajalcev, ki so jih stavili na anketi v Delavski zbornici. Da bi se ognili stavki, so delavski zastopniki izjavili, da so pripravljeni znižati zahteve. Ker pa na to delodajalci niso pristali, je delavstvo sklenilo, da stopi jutri v stavko, in sicer za zahteve, ki so bile v tarifni pogodbi prvotno naznačene. želimo in upamo, da bo vendarle dosežen sporazum in da ne pride do stavke, Id bi gotovo imela neprijetne posledice za obe strani. Treba je le nekoliko uvidevnosti na obeh straneh! Smrtna žrtev noža V Mateni vasi sta se 18-letni posestnikov sin Tone Kumše in neki njegov sosed i» dalje čase gledala po strani, a 22. maja sta si skočila v lase. Med prepirom je nasprotnik potegnil dolg kuhinjski nož in ga zari-nil K um še tu med rebra. Bojevitega fanta so orožniki aretirali in spravili v Ljubljano, Kumšeta so pa morali naglo prepeljati r ljubljansko bolnišnico, kjer mu pa v*a umetnost zdravnikov ni mogla. rešiti mladega življenja. Danes dopoldne okrog 1L je K um še umrl. Košir je umrl za poškodbami Dne 22. aprila je delal 30-letni delavec Viktor Košir iz Radeč v kamnolomu. Med kopanjem se je nenadno utrdal piaz sero-lje in mladega delavca zasul. Nesrečnežu je zlomilo hrbtenico in so ga v brezupnem stanju prepeljali v ljubljansko bolnišnico kjer je včeraj umrl. Veliko zanimanje za velesejem Naš velesejem, ki je letos zares v vsakem pogledu sijajno pripravljen, pester in zanimiv, ima letos smolo. Deževno vreme je na binkoštne praznike marsikoga odvrnilo od poseta, ki pa je bil navzlic temu zelo velik. Prispelo je veliko število zunanjih posetnikov in tudi Ljubljančani si niso pustiil vzeti priilke, da posetijo to odlično prireditev, saj vedo že vnaprej, da jim velesejem vsako leto nudi kaj novega in privlačnega. Takoj v nedeljo je prispela na velesejem skupina koroških Slovencev, ki so se pripeljali iz Celovca na poset vele-sejmske prireditve. Organizacijo tega skupnega izleta so avstrijska oblastva olajšala s tem, da so izdala skupni vizum za vse izletnike. Nenavadno veliko interesentov je prispelo tudi iz južnih krajev naše države, zlasti iz Beoyrada m Severne Srbije. Nadalje je velesejem posetilo 15 izletnikov iz Benetk, najavljenih pa je še več skupin iz Italije. Ker je v nedeljo m ponedeljek skoro ves dan po malem deževalo, so se razmeroma številni posetniki mudili predvsem v paviljonih, kjer je bila zaradi tega precejšnja gneča. Zlasti v paviljonu, kjer je prirejena gostinska razstava, je bilo vedno vse polno ljudi. 2e prvi dan je pokazal, da je ta zares skrbno pripravljena in zanimiva razstava posebna privlačnost letošnje prireditve. V kupčijskem pogledu slabo vreme ni prav nič škodovalo. Za presojo našega gospodarskega življenja je velesejem nekak barometer. Letošnja prireditev je že v prvih dneh pokazala, da se v našem gospodarstvu navzlic težavam in sankcijam uveljavlja duh svežega življenja in optimizma, ki se kaže v tem, da se kupci hitreje odločijo za nameravan kup, kakor morda pred leti. Značilno je v tem pogledu, da so bile te dni sklenjene že razveseljive kupčije. Tako je prodanih že lepo število garnitur pohištva, mnogo avtomobilov in tudi v nekaterih drugih strokah so bile takoj v začetku sklenjene pomembnejše kupčije. Veselični del velesejma je zaradi slabega vremena morda največ trpel. Posetniki so bili deloma tudi prikrajšani pri velesejm- skem varieteju, kjer je, kakor znano, prost vstop in ki je prava atrakcija. Ker se Je moral ta variété vršiti v pokritih prostorih velesejma, so morale od pas ti nekatere najzanimivejše točke, ki se dajo izvajati samo na prostem. Veliko znimanje je vzbudila takoj prve dni tudi razstava Zveze gospodinj z velemestno modno revijo, ker je bilo pri vseh predstavah polno posetnikov. Posebnost letošnje modne revije pa je ta, da je spored revije vsak dan drugačen. Za prihodnje dni je spored naslednji: * V torek 2. junija bo dan mladega dekleta, saj zasluži naša mladina, da ji izkažemo vso pozornost. Spremljali bomo mlado dekle od jutra do večera na vseh njenih potih. Videli jo bomo, kako hiti v šok), kako ob prostem času pomaga v gospodinjstvu, videli jo bomo, kako se obleče za šport, na potovanje, gledališče in ples. Vesel igrokas gojenk gospodinjske šole na Mladiki bo Se prav poživel dan mladega dekleta in seveda dobrih naukov za potovanje, ples ln šport tudi ne bo manjkalo. Revija v sredo bo posvečena rodbini. Vsi važnejši dogodki našega življenja se odigravajo v rodbini. Poroka je rodbinska slavnost, ki bo na revij inajlepše prikazana. V rodbinah pa se odigravajo tudi žalni dogodki, ki zbližajo člane rodbine in sorodnike. Tudi ta program bo imel svoje poučno predavanje. Pri težki stolici, napihnjenostl, glavobolu, zaradi zapeke, izčistita ena ali dve čaši naravne FRANZ" J OSEFO VE grenčlce prebavile FRANZ* J OSEFO VO vodo radi tndi bolnild, Id leže bi Jo smatrajo za dobroto. OgL rag. & br. SttS/S VARUJE VASE SRCE PRISTNA, ZDRAVA ZRNATA KAVA NAJFINEJŠE KAKOVOSTI, ZAJAMČENO OPROŠČENA KOFEINA Državno prvenstvo v lahki atletiki letošnje lahkoatletsko prvenstvo Je nudilo prav klavrno sliko — Naš sedanji način tekmovanja se mora izpremeniti Na zadnji g'avni skupšičini JLAS v decembru lanskega leta so kakor znano slovenski klubi ostali v manjšini s svojim Eredlogom, naj bi se obdržal do tedaj ve-avni način tekmovanja irocšiev za vsakoletno prvenstvo države. Z glasovi zagrebških delegatov je bil končno osvojen predlog dela uprave, po katerem se uvajajo za moštveno državno prvenstvo štirje razredi, približno odgovarjajoči kakovosti in zmožnositi tekmovalcev, od najboljših do začetnih. Ker tehnični odbor saveza tudi izpreminjevalnih predlogov slovenskih klubov ni upošteval, so s« morali seveda podrediti, če niso hoteli rušiti discipline. S tem. da so prevzeli novi način tekmovanja, seveda še ni rečeno, da je padla zadnja beseda in upamo, da se bo na letošnji skupščini to vprašanje rešilo, kar je tudi nujno. Klubi kot celota so z nastopom na tem prvenstvu pokazali svojo voljo do pozitivnega dela, vendar je bil videz tega tekmovanja vkljub vsjuu zelo neresen-Vprašanje je, če je tako po.«no va nje sporta še pravilno-- Rezultati, ki so bili pri tem tekmovanju doseženi, so razen par izj»:m le povprečne vrednosti. Res je, da je zaradi slabega vremena bil teren zelo te/ak, vendar je ludi velika večina tekmovalcev E »kazala premalo volje za nastop. Slika, i se je od prejšnjih tekmovanj, kjer je nastopalo na moštvenem prvenstvu po več sto atletov spremenila do žalostnega stanja, ko so nastopili le po dva ali nekaj več aitletov v vsaki disciplini, ne »nore biti za naš lahkoatletski sport prav nič razveseljiva. Pred - važnimi tekmovanji, meddržavnimi srečanji in pripravami za olimpiado bi bilo vsekakor nujno, da bi se prireditve večjega obsega organizirale na drugačen, resnejši način. t V prvi polovici tega meseca čaka našo državo važno srečanje v dvoboju 6 Ceho-slovaki- Iz rezultatov letošnjega moštve-nega prvenstva je seveda težko ugotoviti formo posameznih atletov, ki pridejo v poštev za reprezentanco. Treba bo zato upoštevati uspehe v Gradcu, ozimna onih atletov iz Zagreba in Beograda, deloma iz troboja, ki je bil prav te dni v Bukarešti. V državno reprezentanco za Prago bo moralo priti vsaj 6 do 7 Slovencev, med njimi ing. Stepišnik. Bručan in Zupančič od Ilirije ter Krevs, Goršek in Gabršek od Primorja. Goršek je trenutno v odlični formi in je brez vsake konkurence tekel v nedeljo na 800 m 1:59.8 kar je samo za nekaj desertink slabše od obstoječega državnega rekorda. Tudi ing. Stepišnik je v stalni zelo dobri formi- Ostali uspehi doseženi na letošnjem moštvenem prvenstvu, ki pa še ni zaključeno — saj se v Zagrebu celo pričelo .še ni in lahko traja do 12. julija — so le srednje vrednosti. MLADIM MAItßAM in ženam pomatia po večkratni nosečnosti naravna FRANZ-J OSEFO V A voda — grenčica največkrat že v malih količinah, za redno delovanje črevesja. Osrt rerg a or 304*74/3.-. V nedeljo so bili doseženi tile uspehi: V Ljubljani 100 m: a. razred) 1 Skušek (Pr.) 11-8. 2. Stropnik (I) 12.4, 3. Šafošnik (I) 12.8 III. razred 1. Weibl (Pr-) 12.2, 2- Riher vl) 12.8, 3 Košir in Tiran (Pl.) 13. 800 m, I. razred; Goršek (Pr.) 1:5^.8!, brez posebne konkurence, zelo težak teren. 2. SrakaT F- (Pr.) 2:04-6, 3. Bručan (I) 2:07.2. 1500 m, III. razred juniorji: 1. Košir (Pl) 4:24.1- Košir je velik talent 2. Tiran (PL) 4:58.2. Troskok I- razred: 1. Svetek 1232. 2- Je-rančič 1185, 3 Grünfeld 1147, 4. Safcšnik 1098 (vsi Ilirija). Daljina, III. razred: 1. Pregelj (Pl) 544, 2. Vider (Pl) 502, 3. Karneluti (I) 502. Disk. I- razred: ing. Stepišnik (I) 5835, 2. Kajfež (Pr.) 3445, 3. Jeglič (I) 3386- II. razred 1 Banko 3015. 2. Ilovar 25.16 (oba Ilir.), III. razred 1. Kosec (Pr.) 3300, 2 Pogačnik 2944, 3. Pavlin 2013 (oba Ilir-). Kopje I. razred: 1- Dečman (I.) 4078, 2- Pukel (1.) 4024, 3. Kajfež (Pr.) 3749, 4. Jerančič 3515- II razred 1 Ilov,ar 3635. 2. Banko 3401 (oba Ilir.). III." razred. 1. \Vei-bel (Pr-) 2998, 2. Pavlin 2822,3. Pogačnik 2685 (oba Ilir.) Skok ob palici- Skakal le Oroszy (II-) 3 m- Tek 10 km. Nastopil le Kvas (II.) 35:42 min. Skok v višino III. ìazred jun. Višino 140 dosegli: Bratovž in Karneluti (oba 11.) ter Horvat in Razperger (oba Pl.) Štafeta 4 X 100 m III. razred: Nastopila le Planina v postavi Šalehar. Pregelj. Rasperger, Vider 55-3 sek. V Mariboru Maribor, 1. junija Včeraj in danes se je vršilo v Mariboru moštveno prvenstvo države v lahki atletiki. Kljub kompliciranim tekmovalnim piOjA-ti-cijam — delo tehm. referenta g. Dobrina, ki mariborskim klubom niso najbolje Konvertirale. so se tega tekmovanja udeležili prav vsi mariborski klubi (letos prvič v večjem številu tudi ISSK Maribor). Klubi so tekmovali v sledečih razredih; Maraton v II- in III. in IV. razredu Rapid v III. in IV., Maribor v IV. razredu, le Železničar je nastopil v vseh «tirih razredih. Posamezni klubi so dosegli tole število •očki Maraton v II. r. 13.263 točk in v IV. r-3748. skupno 17011 točk; Rapid v H*, r. 5 558 točk in v IV. r. 5303, skupno 10761 točk. Maribor samo v IV- r. skupno 2985 točk; Železničar v I. r. "22.710 točk, v 11. r. 10.478. v Ilir. 6661 točk ter v J V. r. 11117 točk. skupno i vseh razredih 43-866 točk. Udeležba je bila precej številua, vend-ir je radi praznikov manjkalo več odličnih ailetov. Med rezultati je po>el:no omeniti tek Kan-glerja na lo.ifoo m, ki predstavlja s časom 32.58.1 nov d~žavni rekord, ki pa radi pre-malega števila navzočih sodnikov ne more biti priznan. V posameznih disciplinah so bili doseženi tile rezultati: tek KMI ni« 1. Stropnik in Venuti oba 12, 3. Vidic (Mrt.) 12-1, tek 2oo m: 1. Venuti (Ž) 24.4, StaraMna (Ž: 25-6 3. Ledini k (Žel.); tek 41 M) m; 1. Koser (Mrt.) 5(5.8. 2. in 3-Mohamed (Ž) in Siruel (Mrt.) 581; tek 80o ni; 1. Ledinek (Ž) 2.14.6, 2- He-rič (Ž) 2.15.1, 3. Gomolj (.Vlar.) 2-15.4; tek 1500 ni: i. Stetančič (Mrt.) 34.3. Strucl (Mrt) 4.36, 3- Cigler (Mrt) 4.37; tok 5000 m. 1. Podpe;-an (Ž) 17.16.2, 2-Hoš (Mrt) 18-03.1. 3. Skamlec (Mrt) 18.12; tek lO.flOO m: 1. Rangier (Ž) 32.58.1. 2-Krajnc (Ž); tek 110 zapreke; 1 Lipovšek (Mrt) 19.2, Fika (Ml) 20.2, 3.' Urbanek (Ž) 20.6; Štafeta 4x190 m: 1. Železničar 1 47.6. 2-Maraton 1-49. 3- Rapid 50 6; skok v tišino: 1. Krajnčič (Z) 1-60, 2.—4. Radoslavski (Ž) Verzel. Hadič (K) 1.55; skok v daljino. 1- Fika (Mrt) 5.96. 2. Dov-jak (Ž) 5.69 3.' Rusjan (Ž) 5.68; skok ob palici: 1. Fika (Mrt) 3 m, 2.-4. Vitko, Radoslavski, Kovač (vsi Ž) 2-80; troskok; 1. Kleut (Ž) 12.37. 2. Stropnik 11.80. 3: Cernec 11 13; mei diska seniorji; 1. Mohamed (Z) 34.65, 2. Puharič "(2) 34.19*3, Radič (Ž) 31-65; met diska, seniorji: 1. Krajnčič (2) 31.15, Lužar (Mrt) 30.82. 3. Brence (Mrt) 30-33; met krogle seniorji- 1. Mohamed (Z) 11.28, Urbanek (Ž) 10Ì93, Kleut (Ž) 10-.S4; met krogle juniorji; 1. France (Z) 15.91, Radko (Mrt) 13.95. Linsner (Z) 13.37; met kopja, seniorji; l. Basambo (Z) 42.85, Musnig (R) 40.22, Puharič (Z) 39.28; met kopja juniorji; 1. Lipovšek (Mrt) 42-46. Brence 34.40, Krajnčič (Š) 35.90; Tekmovanje je izvedlo tukajšnje poverje-ništvo pod vodstvom poverjenika g. Venutila in s sodelovanjem sodniškega zbora v popolnem redu- Giinnazijski lahkoatletski miting v Celju V petek popoldne je bil na (ilaziji v Celju lahkoatletski miting dijakov in di.ias.inj drž. realne gimnazije v Celju. Doseženi so bili tile »ezultati: Tek na 60 ni. dečki; 1. Povh 8.9 2- Cri-pinšek 9, 3. Zah 9.9. Deklice: 1- Dolinar-jeva 8-5, 2. Mravljakova 9.1, 3. Bouačeva 9.2 Tek na 100 m: 1. Bonač M. 1*2.8, 2. Tischler R. 12.8 (prsna dolžina) 3. Gruden M. 12.9. Tek na 200 m: 1 Tischler 26.6. 2. Gradišnik Fedor 26.7. 3. Gruden 27-5. Tek na 15!»o m: 1. Žohar O 4:59.4; 2 Ograjenšek S. 5:33.4 Skok v višino: Majcen B. Birsa E., Ma-rinče-k M. in Bonač M., vsi štirje 150 cm-Skok v daijino; 1. Domitrovič V. 5.40, 2. Bonač 5.29. 3. Majcen 5.28. Troskok: 1 Majcen 11.40. 2. Marin^ek 11.01, 3. Pirih M. 10 98. Disk- 1. Majcen 33.21, 2. Martnček 31.17, 3. Ivančič A. 28 73 Krogla : 1. Gradišnik Dušan 12.47 2. Ma-rincek 12-31 3. Majcen 12.00 Štafeta 4x100 m: 1. VII. b razred 52-2,2. V. b razred 52.2, 3. VI b razred 54. Vmes so nastopile deklice z lepo uspelimi telovadnimi točkami in izvajale elemente gimnastike na udarce na gong, dočim je morala deška telovadba in telovadba na orodju zaradi hudega naliva odpasti. Na mitingu so bili doseženi lepi rezultati, dokaz, da je telesna vzgoja na celjski gimnaziji na iepi višini. Mitingu |e prisostvovalo vse dijaštvo s profesorskim zborom, navzočih je bilo tudi mnogo staršev dijakov in drugih prijateljev mladine. Frank - Rebra II. Juniorji: 1. Dernovšek, 2. Smerdu, 3. Rebra I, 4. Frick- Prehodni pokal predsednika mestne občine celjske si je priboril LazaT- Udeležba celjskih klubov je bila zadovoljiva. Tromatch Praga-Bukarešta-Beograd Bukarešta, 1. jami ja. Včeraj danes ®e je vršil v Bukarešti lahkoatletski dvomatch med reprezentancami Prage, Bukarešte in Beograda. Zmagala je Praga s 122 točkami. Sledita Bukarešta 85 in Beograd 81 točk. Rada se peni, še bolj osvežuje, izdatna pri uporabi. Normama tuba 6.— Din, velika dvojna tuöa 10.— Din. omet V čekoven prvenstvo, v Ljubljani brzoturnir, v Celju dve mednarodni tekmi — Ljubljana je bila v Borovem Prvenstvo LNP se nagiblje h koncu. Na binkoštno nedeljo se je vršila v Cakovcu prvenstvena tekma med ljubljanskim Hermesom in SK čakovec. čakovčanom se je posrečilo, da so se na domačih tleh temeljito revanžirali za svoj nedavni poraz v Ljubljani. Hermes je zaradi tega poraza padel na zadnje mesto. Ker je mariborski železničar svojo zadnjo prvenstveno tekmo prepustil Ljubljani par forfait, je tablica sedaj tale: Ljubljana 5 4 1 0 16 :5 9 železničar 6 2 1 3 8 : 12 5 ČSK 5 2 0 3 14 :12 4 Hermes 6 2 0 4 10 :19 4 Preostaja torej samo še tekma med Ljubljano in ČSK, ki se bo vršila v čakovcu. Ta tekma utegne še vplivati na zasedbo drugega mesta. Ako si čakovec izvojuje samo eno točko, lahko zasede n. mesto in potisne železničarja na tretje. ČSK ; Hermes 7:0 (2:0) čakovec, 31. maja. Ob velikem zanimanju občinstva se je danes vršila prvenstvena tekma med ča-kovečkim SK in ljubljanskim Hermesom. čakovčani so to tekmo smatrali kot nekako prestižno vprašanje, da popravijo poraz 0 : 5, ki so ga nedavno doživeli od Hermesa v Ljubljani. Revanža se jim je tudi posrečila. Hermes je dobil v svojo mrežo nič manj kot 7 golov. Domačini so igrali precej ostro. Sodil je g. Jordan. Jadran©v brzoturnir V nedeljo je Jadran priredili na svojem Igrišču brzoturnir na katerem so sodelovali poleg prireditelia še Amater iz Trbovelj Grafika in Reka Od vodilnih drugorazrednih moštev je torej manjkal samo Slovan. Reka—Grafika 1:0 v prvi tekmi je Reki u?pelo revanžirati se Grafiki za nedavni poraz. V o'oojestran. I sko lepi tehnični igri je končno zmagala večja odočnost- Z rezultatom. 1:0 se je Reka plasirala v finale. Jadran—Amater 2:0 Jadran, ki je letos odličen, je vendarle moraj napeti vse sile. da je z 2:0 odpravil tehnično nadmočne Trbovljčane. Amater—Grafika 3:0 Takoj nato je Amater v tekmi za tolaži Ini pokal porazil Grafiko. Jadran : Reka 1 : 1 Ta tekma je spominjala na »zgodovinske boje« med Ilirijo in Primorjem. Gonilna sila Jadrana sta obe krili un srednji krilec. Toda takoj prve poteze so pokazale, da so Rečani kos tem trem dobrim igralcem Jadrana. Njihova stranska krilca sta Jadranovi krili povsem obvladala, sicer odlični Marolt pa ni bil kos povezani igri rečanskega tria Tako je Reka v polju dominirala, dočim so se Jadrmovci morali zadovoljiti le s sporadičn mi prodori. Prvi polčas je minil brez gola Proti koncu je sodnik izključil Jadranovo desino ZA VSAKO KOPELi, CIMEAN KOPALNO TABLETO ! zvezo. Vodstvo je dosegel Jadran z enajstmetrovko, proti katerj so Rečani protestirali. Slednjič pa se po ta"'nrnutni blokadi Jadranovega gola znajde žoga z mreži Jadrana. Rezultat 1:1 se tudi v podaljšku ni izpremenil. Reka je po dolgem času pokazala zopet enkrat lepo igro ter samo zaradi nemogočega terena ni zmagala. Med Jadranom in Reko je končno odloči) žreb za Reko, ki pa je vendarle Sla brez pokala domov, ker pokala ni bilo... Celje : Admira (Gradec) 4 s O (3 2 0) Celje, 1. junija SK Celje je povabil za praznike v Celje graško Admiro. Gostje so prispeli v Celje v nedeljo dopoldne z avtobusom in so bili zaradi vožnje, nekateri pa. ker so še v prejšnji noči delali, precej utrujeni, kar je popoldne znatno vplivalo na njihovo igro. Že takoj v začetku tekme, ki je bila v nedeljo popoldne na Glazi.ji. se je videlo. da so domačini na polzkih tleh sigur-nejši in pričeli so diktirati oster tempo. V 10. minuti je Ahtik po lepem prodoru po-trrsel njrežo gostov. 1:0 za Celje. Nekaj minut pozneje poviša Presinger II na 2:0. Graški vratar Säurug reši nekaj situacij zelo lepo, v 20 minuti pa ne more preprečiti tretjega gola za Celje po Presinger-ju I V drugem polčasu je posta'a igra zarad" dežja precei monotona. Gostje so se trudili, da bi popravili rezultat v svoio koris*. a rim ni uspelo- Tik pred zaključkctn tekme nošlje Dimitrijevič žogo v mrežo in postavi končni rezultat. Gostje so igrali prav leno in požrtvovalno a niso bili kos domačinom. Tekmo je sodil g Veble objektivno in v splošnem zadovoljivo V nedeljo je Olimn na svojem igrišču nrmiagal ljubljansko Svobodo v razmerju 4:2 (4:0"). Vsem Vašim željam ustrezajo naše nove „Posebno Izdelane obleke". Najnovejši kroj, vestna izdelava, v kakovosti enakovredne oblekam iz dragega inozemskega sukna. TIVAR OBLEKE. Celje : Admira 6 s 1 (1 s 1) Celje, 1. junija. Danes se je vršila revanžna tekma med moštvom Celja in graško Admiro. V prvem polčasu je bila igra izenačena, po odmoru pa so domačini pritisnili ter bili stalno v premoči. Tekma je bila le delno zanimiva, ker je spet kvaril dež. Gole za Celje so zabili Pressinger I v 40. min. prvega in v 6. in 11. drugega polčasa, Ahtig pa v 27. in 42. ter Gobec II v 28. min. drugega polčasa. Častni gol za Admiro je zabil v 5. min. prvega polčasa Kert-ner. Sodil je g. Veble ležerno. V predtekmi je mladina Celja porazila mladino Jugoslavije s 4 : 0 (3 : 0). Zmaga SK Ljubljane v Borovem Borovo, 1. juniia Danes je gostoval v Borovem SK Ljubljana, ki je igral proti močnemu klubu ta-mošnje tovarne Bata- Ljubljančani so pokazali zelo lepo igro ter so tudi zmagali z 1:0. Zmagonosni gol je zabil Pupo. Ostale nogometne tekme Beograd: Proslava 25-letnice BSK. Vien- na—Jugoslavija 3:1 (1:0), BSK—Slavija (Sofija) 7:1 (4:0). Jugoslavija—Slavija 6:1 (3:0), BSK—Vienna 1:0 (0:0). Zagreb: Turnir Hrvatskega Radiše: Gradjanski—Bačka (Subotica) 7:2 (3:1), Hajduk (Split)—Sašk (Sarajevo) 4:0 (2:0). Drugi dan; Bačka—Sašk 5:2 (2:1). Gradjanski— Hajduk 3:0 (1:0). Zadnja tekma je bila v 37. min. drugega polčasa predčasno zaključena. ker so se igralci stepli. Subotica: Sand-Zak komb.—Hašk 4:1 C0:1). Sarajevo: Slavija—Hajduk 3:2 (3:2). Zadnja prvenstvena tekma. Slavija je prvak SNP. Praga- Bratislava : Sparta 1 : 0 (1 : 0). Slavija . Kladno 3 : 1 (1 0). Budimpešta : Italija : Madžarska 2 : 1 (1 : 0). Madžarsko olimpijsko moštvo: reprezentanca Krakova 3 : 2 (1 : 1). Dunaj : Rapid : Ferencvaros 5 : 3 (0 : 2), Austria : Triestina 2 : 1 (1 : 0), Austria : Ferencvaros 4 : 0 (1 : 0), Rapid : Triestina 8 : 0 (2 : 0). Bukarešta : Liverpool : Venus 4 : 1 (1 : 0). Brno : Wacker (Dunaj) : Židenice 2 : 1 (1 • 0). Lvov : Admira (Dunaj) : Pogon 3 : 1 d : 0). Propagandni table tenis turnir v Celju Celjska Jugoslavija je priredila v nedeljo I. propagandni table-teniški turnir pod pokroviteljstvom predsednika celjske mestne občine g. Mihelčiča. Turnirja so se udeleži^ po'eg državnega prvaka Marinka tudi člani Ilirije Lazar, Dernovšek in Smerdu iz Ljubi ane ter v>si celjski klubi. Rezultaiti so bili: Single gospodov: 1. Lazar. 2. Dernovšek. 3- Marinko, 4. Čoh. Lazar - Dernovšek 3:0. Lazar - Marinko 3:0, Lazar - Čoh 3:0, Dernovšek - Marinko 3:1, Dernovšek -Čoh 3:1. M pripovedovali čudeže o njegovi modrosti in pobožnosti. Nekega dne je dvignil množice in začel oblegati Kartum. Izstradal je mesto in ga prisilil, da se vdalo. Tedaj se je odločila Anglija, do bo posegla vmes-. Poslala je generala Hicksa, enega svojih najboljših vojskovodij, proti upornikom, ki jih je bilo že 100.000. da niti ne govorimo o 20.000 angelih, ki so se borili v njihovih vrstah, kakor je trdil Mahdi. Hicks je podlegel. Potem so poslali Angleži še generala Cordona, ki se je nekaj let prej izkazal pri uporih na Kitajskem. Dobro je začel in vse je že kazalo, da bo zmagal. Toda iznenada se je obrnilo. Kartum je prišel v nevarnost, toda Gordon ga ni izpraznil, kakor mu je bilo ukazano, ampak je ostal. Tedaj so Mahdijevi pristaši mesto spet obkolili. Pričakovana angleška pomoč ni prišla. Bila je sicer poslana, toda med potjo s>o jo mahdijevci napadli in jo zadržali. Med tem pa so razdražene tolpe vdrle v Kartum in hrabri Gordon je pt-del pod sulicami. Mahdijeva zmaga je bila popolna .Tedaj pa je Mahdi iznenada še tisto leto umrl. Po njegovi smrti je šlo vse navzdol, vendar pa je trajalo še dobrih deset let. preden je Kirehener nazadnje premagal mahdijevce in pomiril Sudan. Leta '1898. je zavzel Om-durman in razdrl Mahdijevo grobnico NTa-slednjp leto so nastali spet novi spori. Od druge strani so začeli siliti v Sudan Francozi in le malo je manjkalo, da se takrat ni začela francosko-angleška vojna. Pogled v življenje angleških čet., ki varujejo tam pod žgočim solncem v najtežavnejših razmerah gospodstvo svoje domovine. nam daje film »Vihar nad Afriko«. Dva oficirja angleške kolonialne armade stojita v središču. In ženska med njimi. Dva čisto različna tipa. Eden živ, brezskrben konjenik. drugi pa mrk in skrivnosten, iz takšnega lesa. iz kakršnega je bil ustvarjen legendarni polkovnik Lawrence. Učinkoviti prizori kažejo naporno službo in boje teh ljudi, ki se nikoli ne končajo. In to niso samo boji z domačini — še hujši so boji s prirodo in podnebjem. To je film o bojih angleških vojakov, ki nikoli ne poznajo konca vojne, o bojih na meji civilizacije. Edinstveno delo, ki ga nihče ne bi smel zamuditi. ZA CASA gostinskega kongresa se dajejo gospodom hoteljirjem gostilničarjem, in kavarnarjem brezplačne pokušnje skrbno negovanih točilnih vin po raznih cenah (od najlažje do najfinejše kakovosti) — iz kleti Vinogradniškega veleposestva clotar rouvier, Gornja Radgona. Te brezplačne pokušnje in najugodnejša ponudba so ves dan na razpolago v gostilni zastopnika, gospoda karel favai Ljubljana 7 — Celovška cesta št. 44. Uslužbenci socialnega zavarovanja o svojih stanovskih potrebah in težnjah Ljuibljana, 1. junija. Zveza uslužbencev socialnega zavarovanja iz vseh krajev države je ime.a v nedeljo glavno skupščino v dvorani OUZD. Na zborovanje je prispelo 38 delegatov, ki so zastopali 13 organizacij. Otvoril je zbor predsednik dr. Adžija iz Zagreba. Kongres so nato pozdravili v imenu SUZOR in OUZD dr. Kuhelj, v imenu Zveze bolniških zdravnikov dr. Dereani, v imenu Pokojninskega zavoda dr. Vrančič, za Centralno tajništvo delavskih zbornic in Zvezo zasebnih nameščencev g. Golmajer, za Zvezo grafikov g. Kosem, za ORS iz Zagreba bivši rv-p^-sfìdnik SUZOR g. Heramina, nato pa še zastopniki organizacij iz Tuzie, öw.opija, iz Ljubljane pa g. Petrič. Po uvodnem govoru dr. Adilje, ki je podal sliko sedanjega položaja uslužbencev socialnega zavarovanja Jugoslavije, in tudi kratek pregled dela, je sledilo poročilo tajnika g. Flega, ki je v glavnem izpopolnil predsednikovo poročilo in precitati članek o delu uprave, ki je objavljen v strokovnem glasilu »Socialni služ-benik«. Glasilo prinaša tudi poročilo o stanju blagajne. Po poročilih nadzornega odbora ie bila stari upravi podana razrešnica, nato je pa o nalogah, stanju in potrebah delavskega zavarovanja in zakonske zaščite taf nerada roda Srce, ledvice, živce, ženske bolezni, spolno tfabost, notranje žlezde, nervozo, sklerozo, zdravi z uspehom naše najmočnejše pri-rodno ogljikovo mineralno Radensko kopališče, Slatina Radenci (pr) Mariboru). Od 15. maja vozi direkten vagon iz LJubljane do Radencev brez prestopa. — Iz Ljubljane odhaja ob 7.20 zjutraj. delavca v Jugoslaviji poročal g. Stetano-vič, o službenih problemih naših dnevni-čarjev in strokovnem osebju g. Pogran-čic, o poslovnem redu za krajevne organe osrednjega urada g. Mlakar, o službenih in plačilnih odnosih uslužbencev delavskega zavarovanja g. Miletič, Hütter in Smajic. Za vsak referat so bili sestavljeni ustrezni odseki, ki so izdelali resolucije v smislu reetratov. Kongres je bil ob 13. prekinjen in se je nadaljeval ob 16. Sprejete so bile številne resolucije kakor tudi predlog o izpopolnitvi službenega pravilnika. Ena resolucija se tiče poslovnega reda za službo in uslužbence kakor tudi za samo ustanovo socialnega zavarovanja in bo predložena v uvaževanje SUZOR. Druga obširna resolucija naglasa potrebo čimprejšnje ureditve delavskih in plačilnih odnosov uradovih dnevničarjev in strokovnega osebja ter zahteva, da znaša odpovedni rok za dnev-ničarje dva meseca, po dveh letih tri mesece, po 10 in ali več letih šest mesecev. V primeru bolezni in nesposobnosti za delo pripada dnevničarjem in strokovnemu osebju po enem letu službe redna plača skozi šest tednov, a po tem še nadaljnjih šest mesecev polovica rednih dohodkov. V tem času se služba ne more odpovedati. Plače dnevfflčarjev in strokovnega osebja naj se regulirajo na osnovi njihove kvalifikacije m odgovornosti v službi na principu : za enako delo tudi enako nagrado! Minimalna plača dnevničarjev in strookvnega osebja, ki vrši dolžnost uradnika, po enem letu službe ne more biti manjša od plače najnižjega položaja in kategorije C, a plača dnevničarja-služitelja ne more biti manjša od minimalne plače kategori je D. Pri razpisu sitemiziranih najnižjih mest imajo prednost uradovi dnevničarji. Vse uslužbence-dnevničarje je treba zavarovati pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, a prispevke plačuje v celoti osrednji urad za zavarovanje delavcev. Med orožnimi vajami imajo dnevničarji in strokovno osebje pravico do rednih dohodkov, a službeno razmerje v tem času ni prekinjeno. H koncu zahteva resolu- I Zvečer so se kongresisti zbrali v reci ja, da se čimprej regulirajo službeni stavraciji Zvezdi, kjer je bil banket, a odnošaji lekarniških sotrudnikov in po- I danes so napravili izlet na Bled preko možnega osebja v uradovih lekarnah. j Vintgarja. Krojač — dedič milijonov Ubožen šibeniški krojač, po rodu Slovenec, se Je moral za svojo dediščino boriti — z gangster]i Margareta Fridrrwnova, češ, da je pokojnikova prijateljica in da ji je pokojnik pred smrtjo obljubil podedovanje- Pri tem se je Friedmanova poslužila zvijače- Pisala je pokojnikovemu bratu Petru v Jugoslavijo, da je Martin Berce zaradi raznih špekulacij čisto obubožal. Petru Bercetu se je videla reč sumljiva, pa je to javil našim oblastvom in naš konzul v Newyorku g. Jankovič je ugotovil, da se je Margareta Friedmanova v družbi z več mladimi pustolovci hotela na sleparski način polastiti Bercetove zapuščine. Na intervencijo našega konzulata je newyor-ška policija aretirala Fridmanovo in več njenih pajdašev gangsterjev. Vse kaže zdaj, da bo šibenški krojač d pogačnik Bohoričeva al. it 5 Med mesto» in deželo posreduje Jutrov mali oglasnik 15 novih modelov zopet vodi na tržišču pisalnih strojev. Prodajamo tudi na dolgoročna odplačila po nezvišanih cenah« Zahtevajte ponudbe, prospekte ali neobvezno predvajanje. Glavno zastopstvo Remington tovarne tt Matador, Zagreb, Ifica 5. Zastopnik za Ljubljano in okolico: Ivo Klarič, Ljubljana, Kolodvorska 28-11. Razstava strojev in prodaja: Tehnik, Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20 TELEFON 34-19. Prijetno britje, g Ladko^ in brez bolečin Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika Naša draga, nepozabna mama, stara mama, gospa Marija Jurjevčič, roj. Križaj soproga zvaničnika drž. žel. v p^, je davi, previdena s svetimi zakramenti odšla v botjSe življenje. Pogreb bo na binkoštni torek ob 3. pop. iz domače hiše, Ljubljanska ulica 21, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, 31. maja 1936. Žalujoči : FRAN JURJEVCIC, soprog; z družinama JURJEVČICEVO in ZDEŠARJEVO. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi T Ljubljani